LETO XV1IL, STEV. 172
UUBLUU,
24. JULIJI 195J
flD 20 KB
SLOVENSKI
Izdaja m tiska Časopisno pod je* j e Slovenski poročevalec. —- Direktor: Rudi Jaahuba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Toenjaik. —Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica Št. 1 in 3. telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pTi Komunalni banki Ljubljana št. 60-KB-5-Ž-367. — Mesečna naročnina 230 dan.
Nova pobuda Mendes Francoa
Bivši predsednik francoske vlade predlaga Iran cosko-afriško konferenco, na kateri bi ob udeležbi zastopnikov Tunizije in Maroka obravnavali vse probleme medsebojnih odnošajev
Pariz, 23. jul. (Af?) Odgov arjajoč na vprašanja, ki so mu jih postavili danes v Parizu n a kosilu zastopniki angloameri-Skega tiska, je francoski predse dnik vlade Bourg^9-Maunoury izjavil glede Aiž-ira. da je »vzpo stavitev mini in sporazum v Aliiru prva. naloga sedanje fra ncoske vlade«. Bouzg&s-Maunou-ry je izjavil, da je glavna stvar v alžirskem vprašanju potrebno sožitje med Alžirci in Fran cozi, ki žive tam že dolga leta.
Na vprašanj-e o gospodarskem položaju je Bourges - Mauuorv izjavil, da se bo njegova vlada boriia prot; inDaciiji in da proučujejo visto ukrepov, ki bodo omogoči.!; povečanje izvoza.
Bivši predsednik vlade Pierre Mendes-France -e vložil danes v skupščin.; nujno zahtevo za s kh ca oje frar.cosko-r.fr iške konference o alžirskem problemu. Po prediOgu radikaisk&ga vod:-
telja naj bi francoska vlada, ie to polletje sklicala posebno »konferenco za okroglo mizo«, na kateri bi ob udeležbi zastopnikov Tunizije in Maroka obravnavali vse probleme i® franco-sko-af riških odnošajev. predvsem pa triletne vojne v Al-žiru.
Biro francoske sfcupš&ine se bo zbral te dni. da bi določil dan za debato o tej zahtevi. V
vladnih krogih so skrajno rezervirani do te pobude Men-desa-Francea, ki je bil zaradi nesoglasij z radikalskim predsednikom Bourges-MaunoUTV-jem pred kratkim prisiljen odstopiti z vodilnega položaja v radikalni stranki.
V kratki obrazložitvi svoje zahtev« poudarja Mendes-Fran-ce, da se je položaj v Aliiru nagm poslabšal in da utegne bližnja debata o tem problemu v Združenih narodih privesti do »internacionalizacije« alžirskega spora in do rešitve, ki bi bila v nasprotju s koristmi Francije. Mendes-France zato meni, da je treba rešitev tega vprašanja iskati nujno ob sodelova-
Predračun sklada za kadre
Razpoložljiva sredstva bodo porabili predvsem za razširjenje šol In dokončanje začetih šolskih poslopij
BEOGKAD, 23. jul. Zvezni izvršni svet je odobril predračun zveznega sklada za kadre za leto 1957, po katerem bodo letos razdelili 1 milijardo 750 milijonov dinarjev. Ostanek 50« milijonov dinarjev bi ostal kot rezerva skldaa za prneos v prihodnje leto. Odobrena sredstva bodo porabili predvsem za zgraditev, razširjenje in opremo strokovnih šol ter njihovih delavnic, kakor tudi za sistematično strokovno izpopolnjevanje kadrov, zaposlenih v kmetijstvu, industriji, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu in na drugih gospodarskih področjih.
Ob tej priliki je upravni odbor zveznega sklada za kadre zavzel stališče, naj se sredstva sklada letos predvsem porabijo za. razširjenje šol in dokončanje začetih šolskih poslopij, medtem ko bo za nove zgradbe odobraval sredstva samo tedaj, kadar bo šlo za usposabljanje strokovnih kadrov za tista gospodarska področij s., kjer se čuti stalno pomanjkanje kadrov.
Sredstva za opremo strokov-
šol itn domov h:odo <53.1211 Iz okrajnih in republ.škjh skladov. Le tedaj, kadar ta sredstva ne bodo zadostovala ali kadar bo šlo za opremo šol zveznega pomena, bodo nakazana iz zveznega sklada za kadre. V predračunu izdatkov je zagotovljena tudrl udeležba okrajnih in republiških skladov, tako da bi se vzpodbudilo njihovo pritegovanje h gradnji strokovnih šol.
Kar se tiče izkoriščanja zveznega sklada za kadre za investicije v strokovnem šolstvu, je upravni odbor zavzel stališče, da sc ljudski odbori na katerjh področju se grade šole s sredstvi iz zveznega sklada, dolžni novozgrajena poslopja izkoriščati izključno v namenske svr-he. Ako bi ljudski odbori izkoriščali te objekte v druge namene. so dolžni vrniti zveznemu skladu porabljena, sredstva.
Po predračunu izdatkov, namenjenih za investicija v strokovnem šolstvu, je največji del sredstev zveznega sklada namenjen za zgraditev strokovnih šol
v industriji in rudarstvu, nato v gradbeništvu, kmetijstvu jn prometu. Prav tako je predvi-
deiia gradnja Sol ®a potrebe obrti, trgovine, gostinstva in cestnega prometa, ki hi Se finansirala iz okrajnih in republiških skladov za kadre.
Okoli 200 milijonov dinarjev, k; so odobreni za sistematično strokovno izpopolnjevanje kadrov v gospodarstvu, bo razdeljenih, čim bo dobavljena do-kumentacdijia o potreb; te podpor«.
obisk na svedskem
Stockholm, 23. jul. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselincvv in državni podsekretar za narodno obrambo Otmar Kreačič, ki se mrude na Švedskem, so davi odpotovali iz Stockholma v južno Švedsko Estergetland. Obiskali bodo mesta Halmstad, Tyso-eland in Haeisingborg, zvečer pa bodo odpotovali v Kjoben-haven, glavno mesto Danske.
Včeraj so si jugoslovanski go_ sti s soprogami ogledali znamenitosti Stockholma. Pridružil* sta se jima predsednik .švedske vlade g. Erlander in njegova soproga.
Švedski predsednik in gcepa Erlander sita priredila sinoči za jugolovanske goste intimno večerjo v priljubljenem letovišču Salsjobaden. Na večerji so bili tudi Švedski minister za komunikacije Skogltmd, minister za pravosodje Zeterberg, jugoslovanski veleposlanik Maks Bače i soprogo in drugi.
Podpredesdnib zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je včeraj dopoldne v spremstvu veleposlanika Maksa Bače vrnil obisk švedskemu ministrskemu predsedniku Erlandenju.
Podpresednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj im. Aleksander Rankovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov in državni podsekretar za narodno obrambo Otmar Kreačič so si včeraj dopoldne ogledali mesto.
nju z ostalimi- neodvisnimi državami Severne Afrike.
Maroška viada je sinoči objavila posebno sporočilo, v katerem ponovno poudarja zahtevo. da Francija prizna Aliiru neodvisnost, ker j« pogoj za normalizacijo vseh francoskih odnošajev 6 Severno Afriko. Sporočilo je bilo objavljeno po posvetovanju maroških veleposlanikov « sultanom v Rabatu. Tudi na tunizijski strani so Izrazili enako stališče in so se že večkrat trudili za posredovanje v alžirskem sporu. Po mnenju predsednika Burgibe so »pogoji za pogajanja in ustavitev sovražnosti sedaj dozoreli. če
Francija žed miroljubno rešitev«.
Alžirska policija je aretirala Alžirca Lounisa Amrouoha, ki je obtožen, da je hotel ubiti vojaškega in civilnega poveljnika mesta Aižira generala Jacque®a Massuja. Aretira« je tudi politični vodja alžirskega narodno-oosvobodilnega gibanja Abdol Maz.iT.
Gostovanje Jugoslovanskega dirigenta v Mehiki
Mexleo, 23. jul. (Tanjug). N*
svojem prvem koncertu v Mehika je jugoslovanski dirigent Zivojin Zdiravtkovič v nedeljo dirigiral univerzitetni simfonični orkester. Na programu so bila dela Čajkovskega, Beethovna in Gotovca. Koncert je bil v dvorani »Bellas Airtes«, ka je bila ^ napol j ena do zadnjega kotička. Občinstvo je z velikim zanimanjem sprejelo Gotovčevo simfonično-
kolo, kii je po svojem folklornem izrazu zelo sorodno narodni glasbi Mefea!ke.
Po koncertu so najuglednejše osebnosti glasbenega življenja ▼ MefaUri čestitale 2i-vojinu Zdiiavkoviču k uspešnemu nastopu.
UPOR V MUSCITU m OMANU
Clan zveznega izvršnega sveta Slavko Komar je sprejel predvčerajšnjim kitajsko kmetijsko delegacijo, ki jo vodi minister za kmetijstvo Liao Lu Jen.
PETA OBLETNICA EGIPTOVSKE REVOLUCIJE
Velika parada v Kairo
Danes bodo v raznih krajih Egipta razdelili kmetom 25.000 fedanov zemlje — V ponedeljek je imel predsednik Naser v parlamentu dve uri trajajoč govor o dosedanjih uspehih
KAIB.O, 23. jul. (Tanjug). Proslava pete obletnice egiptovske revolucije se je začela danes dopoldne z. velikim vojaškim mimohodom, ki ga je otvoril predsednik republike Naser. Mimo velikanske množice ljudi, tujih delegacij In diplomatskega zbora so korakali vsi rodovi egiptovske vojske, med katerimi so vzbujali pozornost komandosi in padalci, od orožja pa tanki in moderno raketno orožje. Parada se je končala s preletom eskader egiptovskega letalstva.
Za peto obletnico revolucije in zakona o agrarni reformi bodo jutri' v raznih krajih razdelili kmetom 25.000 fedanov zemlje. Pojutrišnjem bo predsednik
Priprave za protinapad
Pri Omanu sc Je zasidrala tretja britanska fregata—Zvedelo se je, da bo Britanija dala sultana na razpolago manjšo oddelke letalstva in motoriziranih čet — Oporniki so odbili prvi protinapad sultanove
armade
BAHRETV, 23. jul. (Reuter). Minister za zunanje zadeve sultanata Museat in Oman Neli Innes je povedal, da je dane« v Museatu mirno in da je »položaj trenutno ustaljen«. Zdaj so v teku posvetovanja z britansko vlado In- lahko pričakujemo zelo nagel razvoj dogodkov. Innes ni hotel odgovoriti n* vprašanje, če so uporniki dobili pomoč od zunaj.
V britanski admiraliteti se je utrditev p j ego v e oblasti in da
Otroški teden
v Jugoslaviji
Beograd, 23. jul. Od 29. oktobra do 6. novembra bo v Jugoslaviji proslava Otroškega tedna. Za to priliko je Svet društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije izdal poziv vsem državljanom in staršem, naj aktivno sodelujejo pri tej proslavi.
V naši državi so ustvarjeni •vsi pogoji, pravi med drugim ta poziv, da postaneta skrb za otroke in njiho-vo vzgajanje zadeva vse družbe in vsakega državljana. S sodelovanjem državljanov pri delu družbenih organov in organizacij se je razvila iniciativa za reševanje problemov zaščite in vagaianja otrok. Ustanovljene so bile nove ustanove in razvile so se nove oblike skrbstva za otroke, prilagojene potrebam družine in možnostim skupnosti.
Svet društev za skrbstvo otrok poudarja, da je glavna in najvažnejša naloga vseh organizacij, državljanov in staršev vzgajanje otrok za bodoče ustvarjalce družbenih dobrin in drža\Tljane, ki bodo ljubili svojo domovino in ki se bodo borili za napredek in mir aa svetu.
Poziv pravi, da mora biti delo za otroke raznovrstno in organizirano povsod, kjer se zbirajo otroci. Treba je zagotoviti čim več prostora za zabavo, razvedrilo in ustvarjalno delo otrok in mladine z odpiranjem novih pionirskih domov, delavnic in kabinetov, telesnovzgo.inih dvoran, knjižnic in čitalnic, otroških kinematografov, šolskih kuhinj, pionirskih in otroških sob, otroških vrtcev itd. Pri vseh sedanjih in novih otroških ustanovah je treba poleg organov upravljanja zbrati čim-več staršev in drugih' državljanov.
Končno pravi poziv, da so z ustanovitvijo stanovanjskih skupnosti dane nove možnosti za razvijanje družbene skrbi za otroke in mladino. V stanovanjskih skupnostih združene družine bodo mogle po svojih potrebah reševati skupne probleme z družbenimi in lastnimi sredstvi. Po zaslugi stanovanjskih skupnosti V neposredni bližini družine bo mogoče ob njenem sodelovanju in po njenih potrebah ustanavljati nove otroške ustanove in bo-do otroški kolektivi njihove
prve družbene skupnosti,
zvedelo, da je tretja britanska fregata »Loch London* prispela danes do obale sultanata Muscat in Oman in se pridružila tam usidranim ladjam. Uradni zastopnik je izjavil, da vse tri. bojne ladje, ki so zdaj tam, samo patruljirajo med Bahreinom in Cejlonom. Razen tega ni bil ukazan nikak drug nov premik.
Zastopnik Foreign Officea je izjavil danes, da so vesti o.ameriškem posredovanju med spornima stranema v Omanu in Museatu brez podlage. Ni hotel odgovoriti na številna vprašanja o izvoru modernega orožja, s katerim so opremljeni uporniki sultanata, in se je omejil samo na izjavo, da je orožje tujega izvora. Na vprašanje, kaj je resnice na tem, kar piše »Times«, da vodijo korenine teh
neredov do ameriške petrolejske družbe Aramco, je zastopnik izjavil, da se ne strinja s trditvijo tega članka.
V Foreign Officeu potrjujejo, da je britanski rezident v Bahreinu, ki je bil na dopustu v Veliki Britaniji, odpotoval iz Londona na svojo dolžnost. Pravijo, da je odpotoval v Muscat, da bi sultana obvestil o pomoči. ki jo namerava dati Velika Britanija za zadušitev upora. Verski poglavar Muscata in njegov brat Talib sta pozvala nekatera plemena k orožju proti sultanu in uporniki so se že utrdili v mestih Nizvi in Balatu ter bližnjih področjih, ki obsegajo ozemlje 5.000 kv. kilometrov. Uporniška vojska je odbila neki sultanov odred, ki jih ie hotel pregnati z zasedenega ozemlja. V bojih j" padlo 12 sultanovih vojakov. Sultan ima samo tisoč do poldrug tisoč vojakov. ki jim poveljuje deset britanskih častnikov.
Britanski rezident bo obvestil sultana o pomoči, ki jo je lon-
vlad* odločena nuditi u
bi preprečil množični prestop njegovih pristašev na stran upornikov. Zvedelo se je, da bo dala Britanija sultanu manjše letalske in kopenske enote. Premiki teh enot so se že začeli, ladje britanskega brodovja pa tudi že križarijo ob obalah Muscata in Omana.
V Londonu je bilo sporočeno, d3 Velika Britanija proučuje z ZD A razmere na Arabskem polotoku. V zvezi s tem j« treba omeniti, da je brž po uporu v sultanatu Muscat in Oman pri-šio do sestanka med britanskim ministrom za zunanje zadeve Llojrdiom in ameriškim veleposlanikom v Londonu Whitney-jem. Predstavnik Foreign Officea ni hotel .povedati podrobnosti o razpravah med Veliko Britanijo in ZDA, vendar prevladuje mnenje, da j« sestanek L1 oyd' — Whitney veijal temu vprašanju.
Francoski tisk ocenjuje dogodke na Arabskem polotoku kot »očitno vojno med britanskimi in ameriškimi petrolejskimi interesi«.
Včerajšnji poluradni »Le Monde« poudarja, da bi zmaga upornikov spravila v nevarnost britanske položaje tudi v drugih protektoratih ob Peraijskem zalivu. »Ameriška petroiejska družba ARAMCO, ki podpira upornike — meni omenjeni pariški list —. pa bi n« bila edini in glavni zmagovalec pri tem preskušanju sil. zakaj boj za neodvisnost bi dobil drugačen smise, za vse polkolonialne države Srednteea vzhoda.
Letala britanskega letalstva so danes metala letake nad kraji kakih 100 kilometrov okrog Nizive. v katerih opozarjajo prebivalce, naj se v 48 urah umaknejo iz posameznim področij. Letaki. ki so bili vrženi v imenu
sultana, cnpozain;ajo upornike, da
bodo britanska letala posredo-vtilD, tat ko bo počefcal določem
rok. Omanski imam drži z uporniki Nitevo in okolico, vštevši mesto Balait.
Japonska delegacija potuje ▼ Sovjetsko zvezo
Tokjo, 23. jul. (AP) Danes je iz Tokia odpotovala z letalom v Moskvo delegacija šest članov, ki bo posredovala za ustavitev poskusov z atomskim orožjem.
Naser odpotoval v Aleksandrijo, kjer bo imel v petek velik govor.
Danes d« Imel predsednik Naser v parlamentu dve uri trajajoč govor, v katerem je navedel uspehe, dosežen« v Egiptu v zadnjih petih letih.
O odnošajih Egipta z zahodnimi državami je Naser dejal, da so nastala prva nesoglasja med Egiptom in temi državami glede obrambe Srednj ega vzhoda. Naše koncepcije v tej stvari so bile v diametralnem nasprotju z 'njihovimi, je dejal Naser. Zahodne sile so vztrajale, da bi morala biti obrambna zve-za naperjena samo proti Sovjetski zvezi, m; pa smo menili, da Proti slehernemu napadalcu. Ra_ zen tega smo b:l; prepričani, da obramba Srednjega vzhoda ne more biti učinkovita brez udeležbe arabskih držav, česar Pa ZDA in Velika Britanija nikoli njeo hotele razumeti.
O palestinskih beguncih je Naser dejal, da je ta problem ves čas POTiD rfBrb sedanje egip-
Stavke v Franciji
Poleg bančnih uslužbencev, ki stavkajo že tretji teden, so ponovno začeli stavkati tudi ječarji, cariniki, uslužbenci plinskih in električnih central in drugi
kati nad 150.000 delavcev in
uslužbencev	naci-onaliziraTiiih
plinskih» in električnih central ter prenosne mreže. Prejšnji teden so stavkala en dan, minister za finance pa je odklonil njihove zahteve.
V zadnjih mesecih so se po podatkih iz sindikalnih krogov življenjski stroški zvišali za nad 17%, predvsem zaradi podražitve živil. Cene so se od lani dvignile za 23%, plače in mezde pa so ostale enake.
Parts, 23 juh (Tanjug). Stavka sto tisoč bančnih uslužbencev vstopa dane« v tretji teden, ker naj novejši poskusi vlade, da bi posredovala v tem sporu, niso uspeli. Kakih deset tisoč stavkajočih uradnikov je danes že drugič manifestiralo sredi Pariza, zahtevajoč zvišanje najnižjih plač za 12% in petdnevni delovni teden.
Zastopniki bank so sinoči ponudili stavkajočim 3%-no povišanje, vodstva vseh štirih glavnih sindikatov pa so odMo-nila to ponudbo kot nezadovoljivo.
Stavka bančnih uslužbencev je povzročila v francoskem gospodarstvu hude motnje, Skuipina poslancev je danes predložila skupščini nujno interpelacijo, zahtevajoč parlamentarno deba- časopisne agencije to o delavskih zahtevah in po- Telegraph« poroča, sredovamju vlade V korist stavkajočim.
Stavko je obnovilo tudi nad 50.000 uslužbencev in ječarjev v vseh francoskih zaporih. Pred petimi dnevi jih je vlada mobilizirala zaradi sedemdnevne stavke. Navzlic temu pa so se zdaj odločili, da bodo obnovili stavko. Včeraj so začeli etav-kati tudi .cariniki na prehodih v Svieo in Italijo, osebje carinske službe na pariških letališčih
pa stavka ie deset dni.
V. četrtak namerava grt torv-
tovske vlade. Za Izrael je izjavil, da ima egiptovska vlada to državo za nepoeredno nevarno za Egipt. Gradeč novi Egipt jn razvijajoč gospodarstvo države, smo bili prepričani, da se nam s te stran; ni treba bati. Hinavski napad 25. februarja 1955 Pa na« je prisilil k razumevanju stvarnosti in utrjevanju. naše armade. Pri takem položaj u za nas ni bilo drugega Izhoda, kot da smo se obrnili na Sovjetsko zvezo, naj nam proda orožje, saj so nam Velika Britanija in ZDA le-tega odklonile. Za tem je sledil ekonomski pritisk na Egipt, ki je propadel, takoj nato pa napad na našo državo. Napadalci so prišli iz Sjnaijske puščave, iz Pori Saida in . drugih krajev s svojim letalstvom in ladjami, da bi uničili našo vojsko. Taktika sovražnika pa ni uspela.
V nadaljevanju govora jo Naser poudaril potrebo po enotnosti arabsikih držav. Arabski nacionalizem je po njegovih besedah močna zgodovinska vez med temi državami in jamstvo za njihovo varnost. Omenjajoč Sirijo j,e Naser dejal, da Egipt ne bo nikoli pozabil na podporo, ki jo je dobil od te države v dnevjh napada nanj. Egipt ugodno . gleda na predlog o federaciji s to državo.
Glede notranjih egiptovskih problemov je Naser dejal, da bo imel parlament v kratkem priložnost sklepatj o. petletnem načrtu graditve Asuanskega jeza jz sredstev, ki se bodo nabrala od plovbe po Sueškem prekopu. Ko bo gotov ta objekt, bomo dobili milijon fedanov nove zemlje, s čimer se bo kmetijska proizvodnja povečala za 35 %. Petletni plan razvoja industrije bo zvišal narodni dohodek za 130 milijonov egiptovskih funtov in omogočil zaposlitev pol mililjoma ljudi.
Ob koncu svojega govor« je Naser dejal, da je bil egiptovski proračun leta 1952, ko je prišla na oblast sedanja vlada, defiejten za 38 milijonov funtov. trgovinska bilanca Pa j« bila negativna za okroglo 77 milijonov funtov. Državne finance so s« od tedaj močno zboljšale, trgovinska bilanc* pa je letos aktivna za 6.5 milijona funtov.
OSEBNO SPOROČILO BULGANINA MACMILLANU
London, 23. jul. (Reuter) Diplomatski dopisnik britanske »Exchange da je sov-ietski veleposlanik v Londonu Malik včeraj izročil predsedniku Macmillanu osebno sporočilo predsednika sovjetske vlade Bulganina. Domnevajo, da bo besedilo sporočila, ki ima 24 strani, objavljeno jutri.
Medtem je dopisnik omenjene agencije zvedel, da je predsednik sovjetske vlade v svojem osebnem sporočilu odgovoril na pismo, ki mu ga je bil junija posfcel britanski predsednik
Macmillan o problemih razorožitve. V sponočilu med dru-
gim poudarja potrebo po navezavi tesnejših zvez med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo ter oživitvi družbenih in kulturnih stikov med državama.
VREME
Stanje 23. julija: Zahodno Evropo in vzhodni Atlantik zajema področje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje dotekajo nekoliko toplejše, a zelo vlažne zračne gmote.
Napoved za sredo: Spremenljivo oblačno vreme, sprva v severovzhodni Sloveniji le nagnjenje k padavinam. Temperature ponoči med 10 in 14, v Primorju 15, naj-
Tišje dntvne med 26 Iti 24 si '
njami C. Zjutraj po kotlinah
gleno.
Z m. I SLOVEHSKl POBOCEVILEC f St. m - 24. julija ust
Velik obseg investicij
Da bi preprečili motnje na trgu, bodo del investicijskih sredstev v skladih prenesli na prihodnje leto
FČPrai in danes
P B E D 40 LETI
BEOGRAD, 23. Jul. Investicije so t prvem polletja notno naraščale. Ako ae bo to nadaljevalo, more negativno vplivati na drnce planske proporce ln predvsem na stabilnost trga. To opozorilo se vsiljuje na podlagi primerjave dotoka ln uporabljanja
Investicijskih sredstev glede na letošnji družbeni plan in realizirani« investicij v lanskem leta.
Po začasnih podatkih je bil dotok investicijskih sredstev za sklade v prvem polletju za 23 9o večji kakor v prvi polovici lanskega leta. Poraba sredstev je bila za 30 % aU za okoli 42 milijard dinarjev večja.
Intenzivna investicijska delavnost v prvih 6 mesecih je imela za posledico živahno gospodarsko d-ejavnost na vseh področjih. Razen tega se je investiranje razvijalo letos v ugodnejših okoliščinah kakor lani, ko so močneje vplivali reatru-ktivni ukrepi m ko se je zakasnilo uveljavljanje družbenih planov. Tudi počasnejša investicijska potrošnja v lanskem letu dn znatna prene-Sena sredstva so vplivala prav tako kot poseben element v živahnej Sem investiranju v preteklih 6 mesecih. Najvažnejši investicijski izdatk- na vseh področjih 60 biij meseca junija in so bili za okolj 40 % večji kakor prejšnji mesec ali za okoli 66 % večji kakor istega meseca lani.
Investicijsko prakso letos označujejo tudj pomembne razlike v uporabljanju posameznih
skladov. Največ so bila porabljena sredstva krajevnih skladov, vštevšj stanovanjske. Počasnejše uporabljanje stanovanjskih skladov lani je imelo za p-osledico že v začetku letošnjega lota zelo živahno gradbeno dejavnost na področju družbenega sta.ndarda.
Čeprav še ni na razpolago podatkov o izkoriščanju sredstev splošnega investicijskega sklada v pretekli dobj. ni bojazni, da b-: investicijski sklad na tem področju presegel svoje okvire. Ne glede na to, da se sredstva splošnega investicijskega sklada najintenzivneje izkoriščajo v drugem polletju zaradi močnejšega tempa gradbenih del in dotoka investicijske opreme, menijo v Jugoslovanski investicijski banki, da se razpoložljiva sredstva ne izkoriščajo dovolj. Naglo uporabljanje sredstev bj po njenem mnenju imelo celo pozitiven rezultat glede na sedanji dotok.
Zlasti se slabo izkoriščajo Investicijska sredstva (relativno majhen znesek glede na skupne investicije), namenjena trgovini, gostinstvu in turizmu. Jugoslovanska investicijska bg.n-ka j® skupaj z Zvezo trgovinskih zbornic in Zvezo gostinskih zbornic ukrenila potrebno, da se pospeši izkoriščanje investicijskih posojil za zgraditev
skladišč kmetijskih pridelkov, za rekonstrukcijo in moderniziranje hotelov in penzionov, kakor tudi za uvoz investicijske oprem« (prevoznih sredstev, hladilnih naprav, aparatov in naprav za mehaniziran j e uslug v trgovini ta gostinstvu).
Povečanje investicij n»d planiranim obsegom dd določene srtopnje se ne more smatrati kot negativen pojav. Treba je upoštevati, da so bile z družbenim planom za letos v okviru re-strukeijske politike na področju investiranja ©bdrfane investicije na nivoju lanskega In predlanskega leta. Dinamična gospodarska aktivnost in večj~ druž-
beni proizvod vsiijujet* kot korektiv določeno preseganje investicijskega plana, ne da bi
ovirala uresničenje drugih proporcev in izzivala motnje na trgu. Medtem pa kažejo raven
investicijskih naložb v • prvem polletju in težnje nadaljnjega naraščanja na možnost, da b) investicije dosegle stopnjo, ki
j« gospodarstvo ne bi moglo
vzdržati.
Ob- tej priliki Je treba opozoriti na poročilo zveznega izvršnega sve^a o gospodarskem gibanju v prvdh 4 mesecih. Poslano zvezni ljudsk- Skupščini v prvi polovici junija. Poročilo poudarja, da pomenijo visoki investicijski skladi, povečani s prenesenimi sredstvi d* lanskega leta, veliko kupno moč. ki more dovesti do nadaljnjega znatnejšega povečanja investicij. To bi moglo neugodno vplivat; na trg in zmanjšati mož-
nost popolnega uresničenja glavnih nalog - letos za zboljšanje življenjskega .standarda in raz-širnjenje izvoza... Zlasti veliko
Kitajska kmetijska delegacija pri Glavni zadružni sveži FLRJ
Beograd, 23. jul Kitajska kmetijska delega.cija z ministrom za kmetijstvo Liao Lu Jenom na čelu je obiskala do-
povečanje investicij, v. juniju poldne sekreteriat za kmetij-
napravilija to opozorilo zveznega
izvršnega sveta še bolj pereče.
Ako se upošteva, da je za večino investicij dinamika uporabljanja najmočnejša prav v drugem polletju, potem se mora raven investicij vskladiti z možnostmi gospodarstva, ki se mora zavarovat« pred novimi motnjami. Eden izmed učinkovitih načinov kontrolirati obseg naložb je zaviranje uporabljanja ustvarjenih investicijskih sredstev vse leto. Gre za to, da se dot©*- sredstev v tekočem letu porabi šele prihodnje leto. Ta sistem zaviranja bodo mo-
štvo in gozdarstvo pri zveznem izvršnem svetu. Sekretar Dragoslav Mutapovič, njegov pomočnik Milun Ivanovič in strokovnjaki sekreteriata so seznanili kitajske goste z našim gospodarskim sistemom in politiko v kmetijstvu.
Kitagska delegacija je dopoldne obiskala tudi Glavno zadružno zvezo FLRJ, kjer jih je sprejel predsednik zveze Paško Romac. V razgovoru so gostom pojasnili razvoj in vlogo zadružnih organizacij v jugoslovanskem kmetijstvu.
Člani kitajske kmetij sike de-
ral^ postopno izvajati in bo ure- legacije so bili danes gosti na je« s posebnim zakonskim pred-~ obedu, ki jim - ga je priredil pisom.	predsednik Glavne ■ zadružne
Trgovanje s kmetijskimi pridelki
Zboljitme možnosti za preskrbo s sadjem, zelenjavo in mesom
Beograd, 23. jul. Podsekretar državnega sekretariata *a blagovni promet Ljubo Babič je nt današnji tiskovni konferenci govoril o nekaterih pomembnih zadevah trgovanja s kmetijskimi pridelki, ln sicer o predpisih, o dogovarjanja 'i» odkup kmetijskih pridelkov ln o sklepanju pogodbe aa sejanje In prodajo industrijskih kultur, kakor tudi o preskrbi s sadjem, zelenjavo ln mesom.
Najprej je poudaril, da bi bilo potrebno tud; 'sklepanj e pogodb za industrijske rastline prenesti na kmetijske zadruge. Nova uredba o določanju pogojev za sklepanje pogodb o odkupu industrijskih rastlin daje prevladujočo vlogo kmetijskim zadrugam .in poslovnim zvezam pni pospeševanju proizvodnje industrij sfcih rastlin in prometa z njiimi. Uredba predvideva, da podjetja lahko sklepajo pogodbe o proizvodnji in prometu industrijskih rastlin samo s kmetijskimi zadrugami, poslovnimi zvezami in kmetijskimi organizacijami, ki se bavijo s proizvodnjo industrijskih rastlin.
Kmetijske zadruge in poslovne zveze bodo razen tega dobile tudi brezobrestna posojila za vse količine industrijskih rastlin za katere bo sklenile pogodbe. Zadruge bodo sklepale pogodbe o proizvodnji iii odku-' pu industrijskih rastlin z individualnimi kmetovalci. Pri tem bodo popolnoma svobodno določale pogoje za odkup in odkupne cene. Podjetja, k; se bavijo s predelavo in prometom industrijskih rastlin, kmetijske zadruge in poslovne zveze se med
15-Ietnica pionirske organizacije
Beograd, 23. jul. Meseca novembra bo poteklo 15 let, odkar so v Bihaču na I. kongresu Združene zveze antifašistične mladine Jugoslavije uradno potrdili obstoj pionirske organizacije na nekaterih osvobojenih področjih. Glede na to so centralni odbor Zveze borcev Jugoslavije, CK Ljudske mladine Jugoslavije in- Svet društev za skrbstvo otrok in mladine Jugoslavije sklenili, da bodo od septembra pa do Dneva republike v vseh pionirskih organizacijah slovesno proslavili to obletnico in da se bodo pionirji med proslavo seznanili z delom svoje organizacije med vojno, z liki ponirjev-borcev, z glavnimi kraji in spomeniki narodnoosvobodilne borbe itd.
Pionirski oddelki bodo v tem Času organizirali slavnostne
sestanke in zborovanja, taboriščne ognje, krajše pohode in srečanja z bivšimi partizanskimi voditelji. Posebnost proslave bodo pionirski pohodi »Bratstva — enotnosti«. V vsaki republiki bodo v drugi polovici septembra organizirali republiške pionirske pohode, ki bodo trajali 7 do 10 dni. Pri teh pohodih bo sodelovalo po 10 pionir jev-zastopnikov vsake republike, ki bodo organizirani v vojaških formacijah s svojim štabom, partizanskimi znaki in zastavo. Smer pohoda bo po sledeh najbolj znanih partizanskih oddelkov.
Na proslavi 15-letnice pionirske organizacije bodo sodelovali tudi pionirji iz TVD »Partizan«, taborniških organizacij, klubov Ljudske tehnike, Letalske in Planinske zveze ter drugih organizacij.
seboj lahko dogovore glede cen in področij, na katerih bodo sklepale pogodbe, ako bi to pospešilo proizvodnjo in promet.
Doslej je bilo vsako dogovarjanje glede odkupnih cen kmetijskih pridelkov prepovedano, da bi preprečili vsafcrSen monopol na trgu i.n razne druge nepravilnosti. Pokazalo pa se je, da je včasih potrebno dogovarjanje glede odkupa posameznih pridelkov. Zato so sedaj sprejeli uredbo, ki bo v bodoče to omogočala.
Nova uredba omogoča vsem podjetjem, ki se ukvarjajo » prometom kmetijskih pridelkov, da se lahko dogovarjajo o cenah in drugih pogojih nakupa in prodaje. To je dovoljeno za vse kmečke pridelke, razen za industrijske rastline (kar je urejeno s prej omenjeno uredbo). To bodo opravljali na sestankih Zveze trgovinskih zbornic. na katerih bodo sodelovali tudi zastopniM Zvezne industrijske zbornice Zveze kmetij-sko-gozdarskih zbornic. Zvezne zunanjetrgovinske zbornice in Glavne zadružne zveze.
V zvezi z novimi predpisi O dogovarjanju odkupnih cen kmetijskih pridelkov bo povečana tudi vloga zbornic, ki naj bi vskladile koristi proizvajalcev s splošno politiko stabilizacije trga. nadalje z 'interesi notranje (trgovine, industrije dn izvoza.
Tov. Babič je govoril tudj o cenah živine in lesa ter o ukrepih za postopno znižanje odkupnih cen živine. Predvideno je, da bi morali v bodoče potrebne količine praSičev in goveda za izvoz zagotoviti prvenstveno z organiziranim krmljenjem na državnih posestvih, kmetijskih zadrugah in krmljenjem, ki bi ga organizirala izvozna podjetja, s sklepanjem pogodb med kmetijskimi zadrugami ln individualnimi kmetovalci, toda samo za pitanje prašičev. Na ta način bi se izvozniki usmerili predvsem na to. da b< svoje potrebe zadovoljili izven živinskih trgov, fc»r bi ugodno vplivalo na stabilizacijo cen živine. Komite za zunanjo trgovino bo razen tega izdelal predpise, po katerih bodo smeli izvažati samo izvozni-
Polletna bilanca zunanje trgovine
Pričakujejo, da se bo uvoz zmanjSal v korist izvoza konSnih izdelkov
Beograd, 23. jul. Do konca junija je Jugoslavija izvozila v 70 evropskih in izvenevropskih držav raznega blaga za 52 milijard dinarjev ali za okoli 8.5 milijarde več kakor v prvi polovici ieta 1956. Po predhodnih statističnih podatkih smo izvozili tri četrtine našega blaga v prvem polletju na tradicionalne evropske trge. predvsem v Italijo, Zahodno Nemčijo. Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo.
Naši najvažnejši izvozni predmeti so bili v tem času barvne kovine, jekio, gradbeni material in <imgi industrijski polfabri-
kati, ki smo jih izvozili za okoli 6 milijard dinarjev. Surovin smo izvozili za več kakor 11 milijard din. živil, v glavnem živinorejskega porekla, za skoro 11 milijard <£in. Nekoliko manj-Se. toda prav tako pomembne postavke so v šestmesečnem izvozu tobak in tobačni izdelki, alkohoine pfjače. izdelki kemične industrije, medtem ko smo strojev, opreme, prevoznih sredstev in inštalacijskega materiala Izvozili za 2.7 milijarde, industrijskega blaga za Široko potrošnjo za 2.4 milijarde din.
V splošnem je bil izvoz zadovoljiv. Pri izvozu je vsaic mesec večji delež končnih industrijskih izdelkov in polizdelkov. More se pričakovati, da se bo v prihodnjih mesecih in tudi dalje struktura našega izvoza sploh, zlasti pa industrijskega izpreminjala v korist končnih izdelkov. Možnosti za to (o dane. ker razpolaga naia industrija z zmogljivostmi in drugimi pogoji za povečanje izvoza opreme, valjanih in vlečenih i2de.kov iz barvnih kovin, kakor tudi konzerviranega mesa, sadja in povrtnine. Zunanjetrgovinski režim je bil v začetku leta mnogo bolj prožen, kakor je bil kdaj prej. Zato je omogočal, da bi izvozili več blaga, kakor smo ga v prvi polovici leta. kar pomeni, da naša proizvodna ln izvozna ood-jetja še niso Izkoristila vseh možnosti. Zato pričakujejo od njih živahnejšo delavnost v prihodnjih mesecih.
Naš polletni uv<w Je dosegel vsoto 100 milijard dinarjev ali skoro 25 milijard več kakor v istem času lani. Največ smo
uvozili iivil — za več kot 28
ki oz. proizvajalci, ki bodo organizirali krmljenje živine. Izvažati bodo smeli samo goveda I. a, tn I. in II, razreda.
Da pa ne bi v zadnjem četrtletju prišlo do neupravičenega znižanja cen živine in mesa, bosta Zunanjetrgovinska zbornica in direkcija za prehrano odkupili del tržnega presežka, ki naj bi bil rezerva za potrebe notranjega trga dn izvoza v prvih treh mesecih prihodnjega leta, ko je ponudba živine navadno najmanjša.
Tud; krme v bodoče ne bomo izvažali ker. je imamo premalo in je velikega pomena za razvoj živinoreje.'Ce pa bi se pojavili presežki določene vrste
brzovlakov ig. prevoz sadja itd. Sedaj se v zvezi z zboljšanjem uslug hladilnic predvideva, da bi se za plačevanjem anuitet za investicijska posojila lahko uporabila sredstva amortizacijskega sklada. Odobren je tudi regres zs stekleno embalažo, kar naj bi znižalo ceno raznih korserv, obenem pa omogočilo čimveč konserviranja tržnih presežkov sadja in zelenjave.
Posebnega pomena za zboljšanje preskrbe s sadjem in zelenjavo je sklep. Narodne banke, da bo odobravala delavcem, uslužbencem, upokojencem in pripadnikom JLA posebne potrošniške krediite za nabavo ozi-
krme, jo bomo^zvož^-loUrsa-1^^^ ^e kredit? bodo dobivale
mo pod pogojem, da bodo za dobljena devitzna sredstva uvozili tisto vrsto.'krme, ki je nimamo dovolj.
V zadnjem času so bili odrejeni razni ukrepi za zboljšanje preskrbe s sadjem in zelenjavo, n. pr. za znižanje železniške tarif« za 50 % za prevoz hitro pokvarljivih pridelkov, ' uvedba
tudi bolnišnice, hoteli, razni domovi itd.
Tov. Babič je na kOricu pripomnil. da bi morale zbornice s pomočjo drugih krajevnih orga. nov mobilizirati vse sile za čim boljšo organizacijo odkupa in prometa s kmetijskimi pridelki, kar potrošniki upravičeno pričakujejo.	M.	F.
zveze Paško Romac. Popoldne 90 si ogledali kulturne in zgodovinske spomenike našega glavnega mesta.
Proslava Uneva vstale v Hrvatski
Zagreb, 23. jul. Oh koncu meseca in v začetku avgusta bodo v Hrvatski proslavili dva pomembna dogodka v nedavni zgodovini — 27. julij, ko bo poteklo 16 let od začetka oborožene vstaje v Hrvatski, in 2. avgust, ko so ustanovili pred 20. leti Komunistično partijo Hr-ve.tske. Organizacije Zveze borcev, Zveze komunistov, SZDL ln druge družbene organizacije bodo obenem proslavile oba dogodka, ki sta bila v nedavni preteklosti v tesni zvezi in odločilnega pomena za borbo delovnih ljudi v Hrvatski.
Elektrogospodarska delegacija bo obiskala Madžarsko
Beograd, 23. jul. Delegacija jugoslovanskih elektrogospodarskih strokovnjakov z generalnim direktorjem Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva inž. Cedomilom Miličevičem na čelu bo odpotovala 24. julija na Madžarsko. Delegacija bo imela z zastopniki madžarskega ministrstva za težko industrijo razgovore o možnosti povezovanja elektroenergetskih siistemov obeh držav zaradi dobavljanja električne energije Madžarski. Ob tej priliki bodo elektrogospodarski strokovnjaki obeh držav izmenjali izkušnje pri graditvi in izkoriščanju elektroenergetskih naprav.
Povratek delegacije naših zadružnikov iz Poljske
Beograd, 23. jul. Danes se je v Beograd vrnila delegacija Glavne zadružne ziveze Jugoslavije, ki je bila 18 dni v Poljski kot gost zadružne organizacije kmečke samopomoči in zveze potrošniških zadrug Poljske. V Poljski so o-biskali vojvodstva Varšavo, Poznanj Bvdgoszcz m Gdansk tar večje število zadružnih organizacij.
V istem času se je v Jugoslaviji mudila delegacija zadružne organizacije kmečke samopomoči in zveze potrošniških zadrug Poljske, ki ja proučevala odkupovanje kmetijskih pridelkov v naši državi.
JULIJ
V inštitutu »Budjer Boškovič« v Zagrebu so izročili uporabi nevtronski generator, zgradili pa bodo še ciklotron
milijard dinarjev. ln sicer predvsem žita. sladkorja dn maščob. Razen tega sm-o za uvoz strojev, opreme in prevoznih sredstev izdali 19 milijard din, za uvoz surovin skoro 17 milijard din, goriva in maziva 10 milijard din. precej velik pa je tudi uvoz kemičnih izdelkov — gnojil, farmacevtskih surovin in zdravil. Ostanek zneska do 100 milijard din je bil poieg drugega porabljen za razno blago za Široko potrošnjo. Pomemben delei v uvozu imajo surovine in material za reprodukcijo.
V prvi polovici letos Je bil uvoz večji kakor v prvi polovici lanskega leta. poleg drugega tudi zato. ker je bilo na razpolago več sredstev za uvoz surovin in reprodukcijskega materiali. Z dosedanjim Uvozom surovin in reprodukcijskega material« so bile precej zadovoljene potrebe industrije tudi za prihodnje mesece. Zato se more pričakovati postopno zmanjSanje uvoza In povečanje izvoza, torej pozitiven razvoj v
naši plačilni bUttnCj s Inozemstvom.
Zagreb, 23. jul. V inštitutu »Rudjer Boškovič« v Zagrebu so izročili uporabi nevtronski generator, ki bo ‘siužil za proučevanj« sestave atomov in proizvodnjo manjših količin radio-'
aktivnih izotopov. V zaključni
stopnji je tudi gradnja druge večje naprave — ciklotrona. ki bo omogočil proizvodnjo radioaktivnih izotopov v večjih količinah in za praktične potrebe. Več skupin strokovnjakov v inStitutu in drugih znanstvenih ustanov proučuje možnosti in metode za uporabljanje radioaktivnih izotopov v medicini, kmetijstvu, metalurgiji in drugih področjih.
Nevtronski generator, čigar energija je 200.000 eiektronvol-tov, so izdelali v glavnem jugoslovanski strokovnjaki in podjetja. S pomočjo te naprave se nabiti delčki težkega vodika pospešujejo do 5000 lom na sekundo in usmerjeni na posebne tarče v ledu težke vode vodijo do razbijanja atomov.. Nevtroni.
ki se dobivajo na ta način, so velikega pomena za spoznavanje strukture materije in vpliva nevtronov na jedro atomov.
Energija, s katero se pospešujejo delčki v zagrebškem ci-klofcronu. ki naj bi začel delati v začetku urihodnjega leta. znaša 16 milijonov e 1 ektronvoitov, skrajna brzina ' delčkov pa je 40.000 km na sekundo, kar pomeni sedmi del brzine svetiobe.
Trgovinski razgovori s Sirijo
Damask, 23. jul. (Tanjug) V Damasku se mudi jugoslovanska trgovinska delegacija, ki bo z zastopniki Sirije imela razgovore o razširitvi blagovne zamenjave. Predmet razgovorov bo med drugim dobava nekaterih vrst žita Jugoslaviji.
Jugoslovansko delegacija Je
včeraj sprejel minister za narodno gospodarstvo Sirije.
Sneg v Avstriji
Dunaj, 23. jul. (Tanjug). Ohladitev in precej močno deževje je v zadnjih dveh dnevih zajelo Avshrijo. Temperature so se v jutranjih urah gibale med
B liri 12 stepiniami nad ničlo, čez
dan pa med 13 in 16 stopinjami. V planinskih področjih nad 1200 metri je zapadel sneg. Na Tirolskem so hudourniki poškodovali ceste. Na nekaterih cestah na
Štajerskem je bil zaradi poplav ustavljen promet.
Poleg prvega jugoslovanskega
reaktorja, ki bo deial v. Vinil, bo ciklotron omogočil, da bodo ria najbolj racionalen način proizvajali rad ioakti-vne izoto-pove • širšega Števila elementov, potrebnih z« znanstveno deio ali uporabo v praksi. S pomočjo ciklotrona bodo dobivali radioaktivne izotope natrija, mangana. železa, kobalta, cinka, arzena in joda, izmed katerih služijo nekateri v medicini za ugotavljanje in zdravljenje bolezni, nadalje pri sodobnih delovnih
kemiji, kmetijstvu, in drugih delav-
metodah v metalurgiji nostih.
Tuji in domači strokovnjaki, ki so si ogledali cikiotron med. gradnjo, so izrazili priznanje jugoslovanskim inženirjem in
fizikom, ki so izdelali zanj načrte im konstrukcije. Po svetu so stroški za gradnjo takih naprav še vedno zelo veiiki. Zagrebški ciklotron bo po končnih proračunih izdelan samo s četrtino sredstev, potrebnih za nabavo take naprave v tujini.
Boljševiki umaknejo svoje geslo: »Vso oblast
sovjetoma
Lenin je napisal članek »O gesiih«. V njem je dal pogumno in globoko analizo političnega položaja v Rusiji, ki je nasta* po julijskih demonstracijah, ko je Začasna vlada nastopila v vlogi protirevolucionarne sue. ko se je končalo dvovladje, ko je prišel konec mirnemu razvoju revolucije.
Lenin piše:
»Gesio »Vso oblast sovjetom!« je bilo geslo za prvi, neposredno mogoči korak na tei nrirni poti razvoja. To je bilo geslo mirnega razvoja revolucije; ta mirni razvoj je bii. od 27. februarja do 4. julija (po starem koledarju) mogoč in seveda tudi najbolj zaželen, sedaj pa je docela nemogoč ... Mirna razvojna pot ni več mogoča . . . Ge-s,o »Vso oblast sovjetom!? bi sedaj zvenelo kot don-kih-otstvo ali kot zasmeh.*
Zaradi izpremenjenegp
položaja v deželi Lenin predlaga umakniti imenovano giavno geslo boljše-viške partije.
Ko je predlagal umik tega gesla, se Lenin ni izrekel proti sovjetom splcvh, ampak edinoie proti tedanjim sovjetom, k: so izdali revolucijo. Predvideva, da se bo položaj izpremenil, da bo revolucionarna situacija kmalu zopet tu in pravi:
»V tej novi revoluciji se bodo lahko pojavili in se bc^Io moraii pojaviti sovjeti, toda ne sedanj: sovjeti, ne organi spora-zumaštva z buržoazijo, temveč organi revolucionarne borbe z njo. Da bomo tudi takrat za to. da se vse država zgradi do tipu sovjetov, je jasno.
To ni vprašanje o sovjetih sploh, temveč vprašanje borbe s sedanjo kontrarevolucijo in z izdajstvom sedanjih sovjetov.«
Takšno stališče Lenina je omogočilo, da je boljše viška partija čez di’P meseca, ko se je položai korenito izpremenil, zopet obnovila geslo: »V?o oblast sovjetom!« Toda takrat je to gesio že postalo geslo vstaje.
Holandija, nudi PomoS Indiji.
Holandija je ponudila Indiji ekonomsko pomoč pri izgradnji dveh velikih projektov. PomoŽ naj bi obstajala v tehničnem in finančnem pogledu in sicer za osvajanje zemljišč v državi Bombay ter za postavitev industrije kož v državi Utar Prad e 3.
GOSPODARSKE VESTI
Prednost embarga sa Kitajsko. Namestnik kitajskega ministra za zunanje zadeve Cang Han Fu je izjavil, da Je imel embargo zahodnih dežel na trgovino s Kitajsko ugodne posledice. Embargo je prispeval k uresničitvi gospodarske neodvisnosti okrepil sodelovanj« Kitajske z vzhodnoevropskimi deželami »n zagotovil ugodne pogoje za napredek 'socialistične izgradnje. Namestnik Je dejal, cla so iegubili zavezniki Združenih d;riW Amerike mnogo možnosti zq vzpostavitev trgovine. k; bi koristila obema partnerjema. Obtožil Je ZDA, zla-stj ministra *a zunanje zadeve Dul lesa, zaradi klevet proti Kitaj siki in za,radi sovražne politike. Namestnik Je izjavil dalje, da so ZDA krive za korejsko vojno in da so pomagale Franciji in Vel. Britaniji v vojni v Indokjni ter Malaji.
Elektrifikacija kitajskih leles*
nic. V teku drugega petletnega plana, k« ga bodo začeli izvajati prihodnje leto. bodo pričeli z elektrifikacijo kitajskih železnic. Po izjavi ministra Za železnice v parlamentu, so načrti za elektrifikacijo želexnie Se gotovi. Predvsem bodo elektrificirane železniške proge PaoCl —Čengtu, Peking—Paotov. in Ta-tung — Paotov. Za Izboljšanje obstoječih železniških prog bo
vloženih 57 % državnih investicij. V zadnjih štirih letih je zgradila Kitajska 4387 km železniških prog in s tem prekoračila načrte, predvidene s prvim petletnim planom. Najteži.a Je bila izgradnja proge PaoCi — Čengtu. pr.i izgradnji katere Je bilo potrebno postaviti 160 mostov in prebiti 300 tunelov na
dolžini 668 km.
Japonska tovarna strojev v Braziliji. Kot se je zvedelo, so natovorili opremo in nameščence neke japonske tovarne za šivalne stroje na neko holandsko tovorno ladjo, ki Je na poti v Brazilijo. Ta tovarna se je nahajala na centralnem delu Japonske in jo sedaj selijo v Brazilko in sicer v Sa<o Paolo zaradi iskanja bolj Sega tržišča.
Predsednik družbe, kateri pripada ta tovarna, je izjavil, da je uredil preselitev tovarne v času svojega obiska v Braziliji, ms.ja meseca t. 1.
Grški izvoz krompirja v Vel.
Britanijo. G-rško ministrstvo za trgovino je odobrilo izvoz 850 ton krompirja v Vel. Britanijo. Od te količine je bilo dobavljen nih že 8000 vreč.
Kulturne in gospodarske manifestacije na Jadranu
Split, 28. Jul. Letos bo ob jadranska obali 8 večjih kulturno-umefcniišknh, zabavnih dn gospodarskih manifestacij ter vrsta manjših prireditev. Dubrovniške poletne igre splitske poletne prireditve, opatijske poletne prireditve, prvi hvarska festival amaterskih gledališč 4n za-darski festival športa so že v teku, III. festival Jugoslovanskega filma v Pulju in Jadranski aejern v Splitu bodo odprli v soboto, 27. julija, zadarsko ri-biAko razstavo pa 4. avgusta. V okvi.ru te poslednje manifestacije bodo odprli tudi razstavo
umetniške fotografije »Človek
in morje« ter razstavo likovnih del (SimH salon).
Dubrovniški, splitski, puljski festival in jadranski sejem so si že pridobili ugled v državi in v tujini, medtem ko bodo podobne manifestacije v Opatiji,
na Hvaru in v Zadru prvič, namen organizatorjev pa je. da bi postale tradicionalne.
Skoro ob vsej Jadranski obal*, prirejajo celo vrsto dramskih, opernih, baletnih in filmskih
prireditev, simfoničnih komornih in eelietdčntii koncertov.
folklornih prireditev ter likovnih in drugih razstav. Kazen popolnih ansamblov drame, opere in baleta splitskega, reškega in dubrovniškega gledališča se bodo obiskovalcem teh prireditev predstavili tudi najboljši umetnjški kolektivi iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, kakor tudi sloviti solisti iz države fei tujine. Razen kulturno-umetniških prireditev bosta pomembni v prizadevanjih. da bi oživela jadranska obala med turistično sezono, tudi gospodarski manifestaciji — jadranski sejem in zadarska ribička razstava. Na JadranskeiA
sejmu bodo razstavljala gospo« darska podjetja, kfl so pomembna za jadranski pas in ki s« bavijo s pomorstvom, ladjedelništvom. turizmom, cemetno industrij o, i adranskimi kmetijskimi kulturami itd. Medtem ko bodo na zadarskS razstavi pred-staviili ribištvo ln ribiSko industrijo v vseh stopnjah razvoja bosta imela splitski sejem i.n zadarsika razstava razen manifestacij sik ega tudi komercialni značaj V Zadru bo razen <!©•
mačili razstavljalo tudri nekaf
tujih tvrdk.
st. 172 — 24. julija 1357 j SLOVENSKI POROČEVALEC / tir. 3
Po ovinku
V Moskvi so se začela pogajanja med delegacijama Sovjetske zveze in Zvezne republike Nemčije o sklenitvi trgovinske pogodbe, o vzpostavitvi konzularnih stikov med obema državama ter o reparaciji nekaterih Nemcev iz SZ.
Zaradi obstoječe politične geografije je prišla zahodno-nemška delegacija po ovinku v Moskvo. Da ji ne bi bilo treba potovati skozi Vzhodno Nemčijo, je potovala v Moskvo skozi Kjoberihaven, Helsinki in Leningrad. Toda ne glede na ta ovinek utegnejo pogajanja v Moskvi ugodno vplivati na odnošaje med obema državama. Tako vsaj upajo zahodnonemški socialni demokrati. Čeprav sta izmed treh j točk na pogajanjih dve točki izrazito politični, je tudi vprašanje sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama po svoje politično vprašanje.
Znano je, da je precej znhodnonemških industrijce v pritiskalo na bonnsko vlado, naj razširi trgovinsko zamenjavo s SZ. Toda določeni zahodnonemški krogi skušajo to zamenjavo čimbolj podcenjevati, češ da se je gospodarska blaginja v Nemčiji in na Za-padu v zadnjih letih še povečala, da zahodnonemškemu gospodarstvu niso potrebni na Vzhodu nobeni ventili in da se da z Vzhodom tudi brez pogodb krepko trgovati. Hkrati ti krogi poudarjajo, da je SZ negotov trgovski družabnik, baje zaradi političnih sprememb v državi.
Dejstvo pa je, da je trgovina med Zahodno Nemčijo in SZ nenehno naraščala. Ze leta 1954 je obseg blagovne zamenjave prekoračil 100 milijonov mark — desetkrat več kot leta 1953. Lani je ta obseg znašal že pol milijarde mark. Ne glede na vse to bonnska vlada še ni pripravljena skleniti dolgoročne trgovinske pogodbe z Moskvo. Toda i vlada i socialni demokrati, ki so pogajanja toplo pozdravili, gledajo z enim očesom na jesenske volitve in v znamenju teh volitev tudi ocenjujejo moskovske razgovore.	Bip
Suho drevo
»Dinastija je mrtvo drevo, ki ga bodo tunizijsko ljudstvo in njegovi voditelji izkoreninili«, je v svojem uvodniku napisalo glasilo tunizijske stranke Neo-destour.
Se ta teden bo namreč tunizijska ustavodajna skupščina na predlog vodstva stranke
Neodestour razpravljala o ukinitvi dinastije Husein, ki ji od začetka 18. stoletja pripada tunizijski prestol. Napoved o ukinitvi bejevine je vsekakor izreden dogodek, dasiravno sklep ustavodajne skupščine v bistvu ne bo drugega kot uzakonitev stvarnega stanja. Kaže, da ni nobene ovire, ki bi znala preprečiti to ustavno spremembo in da bo še ta teden Habib Burgiba izbran za predsednika tunizijske republike.
Toda ta ukrep bo slej ko prej naletel na močan odmev v vsej Severni Afriki, verjetno pa tudi po arabskem svetu nasploh. S to spremembo stopata v ospredje dva problema: prvi se tiče neposredno Severne Afrike, drugi pa posredno razmer med Arabci, kjer so premnogokje rta oblasti fevdalne vladarske družine.
Za Severno Afriko zna s to spremembo nastopiti novo razdobje, zakaj Burgiba je že ponovno govoril o svojem načrtu, po katerem naj bi ustanovili državno zvezo, ki bi združevala vse severnoafriške države: Tunizijo, Maroko, Alžirijo pa tud i Libijo, pri čemer bi bila tudi Sahara sestavni del te federacije ali konfederacije. Če ta veliki načrt pogledamo pobliže, potem lahko rečemo, da je tudi za rešitev »alžirskega problema« to skoraj edina možna pot; Francija bi pač morala popustiti v svojih težnjah, Alžirija pa bi kot neodvisna država postala sestavni del severnoafriške državne zveze. Videti je, da so se tudi nekateri francoski politiki že začeli ukvarjati s to mislijo, dasiravno ni še jasnosti, komu nai_ bi pripadla Sahara. Toda Burgiba je jasno povedal, da bi moralo biti saharsko rudno bogastvo temelj, na katerem bi slonelo gospodarstvo Severne Afrike.
Drugi problem velja vsemu arabskemu svetu; gre namreč za napredek, ki ga Arabci ne morejo pričakovati, dokler bodo njihove države slonele na starem fevdalnem političnem in gospodarskem ustroju, -sic
DELO PODODBORA OZN ZA RAZOROŽITEV
BREZ	B
Zorinovo predavanje
Predstavnik Sovjetske zveze je govoril Članom britanskega parlamenta o stališču svoje vlade — Na ponedeljkovem sestanka pododbora se niso pokazali nobeni novi momenti v stališčih posameznih držav
LONDON, 23. jul. (Reuter) Sovjetski delegat v pododboru OZN za razorožitev Valerijan Zorin je govoril sinoči pred skupino 123 članov britanskega parlamenta o problemih razorožitve. Obširno je navedel stališče Sovjetske zveze in zahodnih držav o posameznih problemih sedanjih londonskih pogajanj in odgovoril na več vprašanj članov britanskega parlamenta.
Govoreč o predlogu zahodnih držav, da bi poskuse z jedrskim orožjem ustavili samo za deset mesecev, je Zorin dejal, da bi takšen ukrep pomenil bore malo, saj od ene skupine poskusnih eksplozij do druge trajajo priprave ponavadi deset mesecev.
V hritanskem Spodnjem domu se je danes začela debata o razorožitvi, katere podlaga bo vladna Bela knjiga o poteku sedanjih londonskih razgovorov o razorožitvi.
Glavni govornik v debati bo minister za zunanje zadeve Sel\vyn Lloyd.
Na včerajšnjem sestanku pododbora ZN za razorožitev se ni pokazala kaka bistvenejša razlika v stališčih zahodnih držav in Sovjetske zveze do glavnih razcrožitvenih problemov. Sovjetski delegat Zorin je spet pozval zahodne sile. naj sprejmejo predlog za takojšnjo ustavitev poskusnih nuklearnih eksplozij, rekoč, da bi morali to stvar ločiti od ostalih. Drugo važno dejstvo med včerajšnjimi razgovori, ki so irajalj okrog 40 minut, je bila izjava ameriškega delegata Stassena. da ZDA resno žele. da bi razgovore nadaljevali, dokler ne bo sklenjen sporazum o delni razorožitvi. Politični opazovalci v Londonu menijo, da stališče Stassena ustreza prepričanju ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa, ki ga je bil izrazil v govoru po televiziji.
Po sovjetskem načrtu o atomski razorožitvi bj Se morali sporazumeti glede ustavitve poskusov prej, preden bi delegati začeli razpravljati o nadrobnostih tega vprašanja. Sporazum o dolžini moratorija in dnevu njegovega začetka je treba skleniti takoj, nato pa se lotiti izdelave nadrobnosti. Ce pa sporazum o nadrobnostih ne bi bil sklenjen do dneva, ko bi se morala začeti moratorij in nadzorstvo, bi ga lahko odložili ali
pa na kak drug način ponovno pretresali.
Zahodne sile zahtevajo sporazum o nadzorstvu in ustavitvi proizvodnje vodikovega orožja ob istem času. Obe strani se v načelu strinjata, da je tret>a ustaviti poskuse, nista pa enotni glede dolžine trajanja - Sovjetska zveza predlaga dve leti ali tri, zahodne sile pa 10 mesecev - in glede tega, če naj bi se o obliki nadzorstva sporazumeli pred ali po sporazumu o dolžini moratorija. Velika Britanija predlaga, da bi sestavili skupino strokovnjakov in izdelali predpise o nadzorstvu prej, preden bi sklenili sporazum o ustavitvi poskusnih eksplozij.
Pododbor ima časa še devet dni,' ker je bilo z Tesolucijo Generalne skupščine določeno, da mora predložiti poročilo komisiji ZN za razorožitev do 2. avgusta. Sovjetska delegacija hoče. da bi bilo to poročilo — poročilo o sporazumu, večina zahodnih delegacij pa meni. da
Shell In Izrael
London, 23. jul. (AFP) Izraelska vlada je poslala britanski vladi protest, ker Je družba Shell prenehala delovati v Izraelu. V odgovoru na ta protest je britanska vlada, kakor se je zvedelo v ministrstvu za zunanje zadeve, sporočila Izraelu, da je družba storila ta korak iz trgovskih razlogov, ne da bi se bila o tem poevetovala z britansko vlado. Razen tega Je britanska vlada sporočila izraelski vladi, da ito vprašanje proučuje.
bi zadoščalo poročilo o doseženem napredku. Zlasti ameriška delegacija se ogreva za to, da bi razgovor« podaljšali, iz britanske in francoske delegacije pa se slišijo glasovi, da bi bilo brez koristi, če bi nadaljevali razgovore. Francoski delegat Jules Moch je izjavil včeraj v pododboru, da mora biti privolitev zahodnih sil na ustavitev poskusov povezana z rešitvijo ostalih težav v razorožitvenem programu.
Pododbor je nadaljeval zasedanje danes popoldne.
Aretacije v Bejruta
Beirut- 23. iul. (Reuter) libanonske oblasti so aretirale Nasi-ba Matnija in Mairija el Kakija, lastnika časopisov »Bejruth Tel«*raph« in »Al Sark«, ki sta objavljala članke proti vladi. Matni je obtožen, da je objavil napade na predsednika republike Chamouna proti El Kakiju pa še ni sestavljena posebna obtožnica.
Britanska vlada razpravlja o Cipru
Londbn, 23. jul. (Tanjug) Na današnji seji britanske vlade so govorili tudi o prihodnosti Cipra. Vlada je razpravljala o tem problemu, ker je britanski minister za kolonije Lemnox-Boyd nadaljeval posvetovanje z guvernerjem Cipra feldmaršalom Hairdingom, V uradnih krogih v Londonu ne dajejo nekakih pojasnil v averi z govoricami, da namerava britanska vlada v kratkem objaviti svoje načrte o prihodnosti Cipra.
ARABSKO IJBIJf
GOVOR AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA 0 RAZOROŽITVI
Ameriške štiri
Dulles je navedel Štiri točke kot osnovo za stališče ameriške vlade: sistem inšpekcije, prepoved proizvodnje iizijskih tvarin, zmanjšanje Števila vojakov in izdelava dirigiranih izstrelkov izključno za miroljubne namene
W ASHINGTON, 23. Jul. (USIS) Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles je imel sinoči po radiu in televiziji govor, v katerem je navedel stališče ameriške vlade do razorožitve. Naštel je štiri točke ameriškega predloga za razorožitev, rekoč, da so zahodne države že izrazile soglasje z njimi.
pevedi
t,
Kot prvo točko je ameriški minister za zunanje zadeve ns vedel sistem inšpekcije. Dejal je, da ZDA privolijo, da postane vse severno ameriško ozemlje vključeno v pas in-
II
»Val sumničenj«
Glasilo madžarske partije »Nepszabadsag« zahteva ukrepe proti »obrekovalcem in spletkarjem«
nejo nekaznovani. Pogosto se dogaja, da je osumničeni, če se srečno izkoplje, zadovoljen in ničesar ne ukrene pro-ti o-brekovelcu. Glasilo madžarske partije poudarfia, da je treba začefci ostro in neusmiljeno borbo proti spletkarjem in krivce poklicati na odgovornost.
23. jiuL (Tanjug) Glasilo madžarske partije »NepszabadBag« zahteva, da cft>rekcvs3aloe in spletklarje v partijskih organizacijah madžarske socialistične delavske partije in iv gospodarskih organizacijah pokličejo na odgovornost in da preneha gonja proti posameznikom, ki se je v zadnjem času tako razpa-
spekcije, Sovjetska zveza pa mora v zamenjavo za to privoliti na ustrezno ozemlje na svo_ jem področju. To naj bi bil šele začetni pas, ki bi ga pozneje lahko razširili. Zajel bi področja v okviru arktičnega kroga in Aljasko ter Aleute, kar pomeni, da bi od Sovjetske zveze zahtevali, da bi v inšpekcijski pas vključila vzhodni del Sibirije, Kamčatko in Kurile. Ameriška vlada se pravkar posvetuje s kanadsko vlado, da bi tudi Ka_ nada dovolila inšpekcijo na delu svojega ozemlja. Dulles je izrazil upanje, da bo Kanada privolila na to. — Glede evropske inšpekcijske cone je Dulles dejal, da se ameriški vlada o tem posvetuje s svojimi evropskimi zavezniki.
Druga točka ameriškega načrta obsega uporabo in proizvodnjo atomskega orožja. Ameriška vlada se zavzema najprej za sklenitev sporazuma o pre-
Fo obisku v Fenjangu (severna Koreja), Pekingu, Moskvi in Progi je prišel na uradni obisk v Varšavo predsednik Demokratične republike Vietnam Ho Si Mtnh. Na svoji poti bo obiskal tudi Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo. Na slikii Ho Si Mlnh
v Pragi.
Navtejajog vroto primerov neupravičenih obtožb proti ljudem na položajih, poudarja časopis, da so blateni ljudje več ali manj žrtve kovar-stva in da morajo nositi posledice celo tedaj, ko so njihovi! primeri preiskani ju je dognana neutemeljenost obtožb, id se tičejo v glavnem dejanj iz lanskega oktobra.
»Atevafbie obtežbe ee spreminjajo v kalno reko, ki se je razlila m svoje struge in od-plnvija posamezne partijske organe ln organe oblasti paše >Neppzabadkag«., Vse te obtožbe kradejo dragoceni čas, ki ga partijske organizacij e potrebujejo za utrditev partije, ter odvračajo pozornost partijskih organizacij od pravih sovražnikov. Posamezne organizacije ® spričo tega prisiljene, da čedalje bolj odločno zahtevajo preiskave proti poStenikn ljudem. Sirita se nezaupanje in. ozračje sumničenja, obrekovalci in spletkari i pa osta-
TELEGRAMI
JERUZALEM — Izraelska vlada je vložila pritožbo proti stalni atrijski kršitvi 1. člena sporazuma o premirju iz leta 1949, s katerim so se vse podpisnice zavezale, da ne bodo zagrešile sovražnih dejanj. O svoji pritožbi Je izraelska vlada obvestila tudi diplomatske predstavnike ZDA, Velike Britanije in Francije v Tel Avivu.
KARTUM — Sudanski, minister za zunanje zadeve Mohamed
Ahme Mahgub je sprejel povabilo grške vlade, naj uradno obišče Grčijo. Obisk bo trajal tri dni.
KARTUM — Azijska gripa, ki že dlje razsaja v državah Jugovzhodne Azije in na Srednjem vzhodu, se je pojavila tudi v Sudanu. Samo v glavnem mestu Sudana Kartumu je zbolelo nad dva tisoč ljudi. Smrtnih primerov do zdaj ni bilo.
TOKIO — Japonska bo protestirala pri Sovjetski zvezi, ker Je za tuje ladje ln letala zaprla zaliv v Vladivostoku, češ da je to »kršitev mednarodnega prava«.
SEUL — Zastopniki Japonske In Južne Koreje so začeli uvodne
razgovore za navezavo normalnih zvez med državama. V prvih
razgovorih Je šlo zjl izpustitev japonskih ribičev, ki so jih pridržali na Kor Jji, oziroma korejskih na Japonskem.
DŽAKARTA — V Bandungu in Džakarti so aretirali 12 častnikov
ln civilistov, češ da so hujskali k oboroženemu nasilju. Zastopnik za tisk je izjavil, da so zaplenili nekaj orožja in dokumentov.
JOHANNESBURG — V južnoafriških rudnikih v Transvalu in severnem Natalu je za boleznijo, podobno azijski gripi, zbolelo 8.000 ljudi. Epidemija se je razširila tudi na nekatera rudarska področja.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi dela v raznih področjih gospodarstva in kulture 8,257.000 specialistov, ki imajo višjo in srednjo Izobrazbo. Leta 1913 je bilo takih specialistov samo 19*.000. Letos bo Sovjetska zveza, kakor piše današnja »Pravda«, dobila 770.000 novih specialistov z višjo in srednjo izobrazbo, 71.A00 inženirjev, 26.000
agronomov, 31.S00 zdravnikov in drugih strokovnjakov.
proizvodnje fuzijskih tvarin v vojaške namene, dalje za sporazum o znižanju sedanjih zalog nuklearnega .orožja in predelavo le-tega za miino-ljubne namene ob pomoči mednarodne agencije za atomsko energijo in končno so ZDA pripravljene skleniti sporazum o ustavitvi nuklearnih poskusov za dobo desetih mesecev.
Tretja točka, ki jo je razložil Dulles, obsega organizacijo konvencionalne oborožitve in oboroženih sil. Prvi korak v tem bi bil, da bi se ZDA in Sovjetska zveza sporazumeli, da bosta svoje oborožene sile znižali vsaka na 2,5 milijona mož.
Četrta točka obravnava teledi-rigirane izstrelke. Dulles je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati pri izdelavi sistema, ki bi zagotovil proizvodnjo tele-dirigiranih izstrelkov izključno za miroljubne in znanstvene namene.
Zaključujoč svoj govor, je ameriški minister aa zunanje zadeve dejal, da se ameriška vlada zaveda, da so predlogi, ki jih je naštel, šele začetek in bo do. imeli kot taki omej en učinek,, prav tako pa je prepričana, da so realistični. Če se bodo ti začetni koraki pokazali za uspešne, bomo lahko napredovali. Ko je dodal, da ti koraki na poti razorožitve ne morejo zamenjati politične rešitve velikih svetovnih vprašanj, je Dulles rekel, da morata prizadevanje za omejeno oborožitev in težnja po politični ureditvi problemov stopati vzporedno.
Svet je proti atomski vojni
New Delhi, 23. jul- (Reuter) V prvem govoru, kli ga je imel v parlamentu, odkar se je vrnil s potovanja po Bviropi, je izrazil predsednik Nehru prepričanje, da je na svetu močan odlpor proti uporabi je-derskega orožja in atomski vojni. Dejal je, da je glede razorožitve položaj boljši, da pa strah in sumničenje ovirata sklenitev sporazuma o razorožitvi. Indijski predsednik je izrazil upanje, da bo do sporazuma prišlo. Nehru meni, da bi tudi delni sporazum utrl pot za širši sporazum.
Čudne volitve v Libanonu
Libanonskim volitvam kaže posvetiti nekaj vrstic; to pa n« toliko zaradi samih Izidov, pač pa zato, da M nam bile jasnejše razmere ▼ tej majhni bližnjevzhodni republiki.
Nekdo je dejal, da je Libanon »emulzija različnih narodov«; ta definicija vsaj do neke mere drži, čeprav ne gre toliko za narode, temveč na razna plemena, verske sekte In fevdalne skupnosti. Prav to nam po svoje pojasnjuje libanonski »nacionalizem«, ki je postal nekak protiutež težnjam za »arabske enotnost«.
Poglejmo sl najprej nekoliko libanonsko ustavo, to sc jo podedovali diz dobe francoskega mandata. Po tej ustavi bi naj bil predsednik republike kristjan (običajno manorit), predsednik vlade pa sunitsk’ moha-medanec, prav tako pa naj bi bili po raznih tamkajšnjih verskih ločinah razdeljeni ministri., peleg njih pa naj bi imela to razdelitev tudi narodna skupščina. To dejstvo nam pojasnjuje vsekakor zanimiv ali pravilneje — skrajno starokopitni volilni sistem, po katerem so potekale tudi nedavne parlamentarne volitve.
Med letom 1950 in 1953 je poldrug milijon Libanoncev v narodni skupščini predstavljalo 88 poslancev; toda po nekrvavem prevratu septembra 1952. kc je prišel na vodstvo države Ka.mil Šamun, so število poslancev zmanjšali na polovico Okrog števila poslancev pa so pred junijskimi volitvami govorili kar precej, zakaj nekateri sc. si želeli še manj poslancev
kot 44, drugi so si spet priaad«-vsli, da bi njihovo Število povečali in to kar na 132; naposled so se zedinili, da bo nov« zbornica imela 66 poslancev. To računanje pa ni brez osnove;
gre namreč za to, koliko poslancev naj bi dobila vsaka »skupnost«. Sestinšes-tdesetčlan-ska skupščina naj bi potemtakem dobila naslednjo podobo: rramoriti — 20 poslancev, suniti
— 14, šiiti — 12, pravoslavni
— 7, »grški katoliki« — 4, Druži — 4, armenski pravoslavni — 3, armenski katoliki — 1, manjšine (rimski katoliki, protestanti, 2idje itd.) — 1. Za evropske pojme je ta razdelitev res ne-r-rvadna. toda volilni zakon to i'seporeditev vsekokrat striktno pripisuje z najrazličnejšimi spremembami, kakor na primer, da bo drugi volilni okraj v Bejrutu dal 2 sunita, 1 šiita, 1 armenskega katolika, 1 armenskega pravoslavnega in 1 predstavnika manjšin! Isto velja tudi za vse ostale volilne okraje.
Zaradi te razporeditve po
verskih sektah pa je vsakdo
upravičen voliti samo v svoji skupnosti, se pravi tam, kjer je rojen, ne pa tam, kjer prebava. Gre torej za povsem fevdalni volilni sistem, ki razburja mno. Se napredne duhove, ki pa žal, mmaijo toliko moči, da bi kar koli spremenili. Zato je tudi razumljivo, da politične stranke v Libanonu nimajo nobene prave vrednosti, pač pa odloča pri volitvah predvsem »osebnost«,
ki kandidira, slasti pa rodbinske zveze.
Po tem uvodu st poglejmo pebliže, kaj so prinesle nedavne volitve. Po preteklem novembru, se pravi po sueški krizi, se je v Libanonu osnovala qpo_ zicijska skupina — prosirijsko ' in proegiptovsko orientirana, »Nacionalna' fronta«, ki je hotela spremeniti vladino politiko, ksknino je vodil Libanon od konca leta 1856. ko je prevzel vodstvo vlade Sami Solh. Opozicija je hotela vreči vlado z namenom, da bi se tudi Libanon pridružil »arabski politiki«
Opozicija je naslonila svoj program tako rekoč na mednarodna vprašanja, kar pa — tako je vsaj videti — v Libanonu n:ma velikega odmeva, upoštevajoč pri tem prav tisto ver-Sko-plemensko razdrobitev, ki jv še zmeraj prav taka kot — recimo — v križarskih časih. Vlad« pa m ni dala preveč
vznemirjati zaradi opozicijskih zahtev, pač pa se je njen zunanji minister Charles Malik, ki ga je kairski radio označil za »zahodnega agenta«, res trudil, da bi obdržal najboljše zveze z zahodnimi državami. Vlada je tudi ostro nastoipila zoper različne sabotažne poskuse, kot je bil na primer atentat na angleško banko, na britanski klub v EeiTutiu, na skladišča Iraq Petroleum Go. v Tripolisu in je celo izgnala egiptovskega vojaškega atašeja, ker so v njegovem avtomobilu našli bombe. Značilno za politiko libanonske vlade je tudi dejstvo, da je bil Libanon prva srednjevzhodna
vlada, ki je marca odobrila
Eisenhoiverjevo doktrino.
Opozicija je sklenila, da se bo z vlado spustila v odkrito borbo. Zaradi tega je prišlo komaj devet dni pred volitvami do »preskusa moči«. Opozicija je za povod izkoristila prepoved nekega predvolilnega zborovanja, zavoljo česar je hotela izvesti generalno stavko in
sprožila hude demonstracije. Prišlo je do spopadov med demonstranti in policijo, pri čemer je pet oseb zgubilo življenje. Opozicijski voditelj Saeb Salam, ki je že bil Ministrski predsednik, je bil pri teh demonstracijah ranjen. Po teh spopadih je prevzela nadzorstvo rad »redom in mirom« libanonska vojska, njen poveljnik general Sehab pa je zagotovil, da bodo volitve potekale pod nadzorstvom vojske. V vlado sta bila začasno sprejeta dva pred-
stavnika opoeicnje (Hiti in Bei-b-un), da bi nadzorovala potek volitev.
Volitve so izvedli v več rokih. Najprej 9. junija za Beirut in j.užni Libanon. Pri teh volit_ vah panarabstka propaganda opozicije ni imela posebnega uspeha. Vladni kandidati, ki so se opirali na svoje ime in na podporo rodbin, so dobili 15 sedežev, predstavniki »arabske« politike 4, ostali 3 sedeži pa so pripadli neodvisnim.
Drugi del volitev je bil čez c?va tedna. To razdobje je tudi opoziciji zadoščalo, da popravi . svoj e napake, se pravi, da preusmeri svojo propagando od
docela zunanjepolitičnih tem na notranjepolitične zadeve.
Pri volitvah 19. junija je ma-r.oritski volilni okraj v Džebel Lubnanu kot en sam blok glasoval za vlado, toda v okraju Beka, ki meji na Sirijo, je opozicija dobila 4 sedeže, neodvisni 6, vladni kandidati, pa nobenega.
V severnem Libanonu so bile volitve 30. junija. Zunanji minister Charles Malik j"e imel tu za nasprotnika kandidata, ki je piej sicer pripadal vladnemu bloku, a je tik pred volitvami odstopil. Tedaj so komunisti na hitro postavili novega kandidata, ki pa je dobil komaj 272 glasov, medtem ko je Malik v svojem rodnem kraju odnesel veliko zmago z 10.302 glasovi, dasiravno sta i kairski i sirski radio sprožila proti njemu hudo propagandno gonjo.
V okraju Zghorba je nastopil eden izmed najmočnejših voditeljev opozicije Hamid Fran-gies. Tu se je pokazalo že stoletno nasprotstvo med dvema plemenoma. Eno pleme je bilo za Frangiesa, drugo pa za vlado. Med obema plemenoma je prišlo do obračunavanja, poboja in 23 mrtvih. Frangies je pri volitvah dobil večino.
Končni izidi »parlamentarnih« volitev v Libanonu so dali naslednjo podobo. »Nacionalna fronta« je dobila v parlamentu 10 sedežev; ti poslanci bodo pod vodstvom Frangiesa osnovali svojo skupino. Ni še znano, če se bo tej opozioljski skupini
pridružila še skupina 9 poslancev, ki jih vodi bivši ministrski predsednik Rašid Karame. Ostalih 47 poslancev pa se v glavnem strinja s politiko Ka-mila Samuna, se pravi z bolj ali manj prozahodno usmeritvijo To pomeni, da bo Libanon še naprej vodil dosedanjo polivko zvez z Zahodom in usmeritev, ki je protisirska, pa tudi
»protiarabska«, če pod pojmom »arabska politika« razumemo politično smer, ki jo zagovarjajo Naser in sirski voditelji.
V Libanonu so sicer opravili volitve, kar pa še ne pomeni, da so s tem urejene tudi politične razmere v tej državici. Razmere na Bližnjem vzhodu so pač »fluidne« in še marsikaj berno nemiara slišali o libanon« skem političnem življenju.
Dr. D. AL
4 str. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC J st. na - *. julija isct
IZ PII1HSKE L BDJEDELHICH
Ni vseeno, kako obstoječi predpisi o delovnem razmerju regulirajo odnose med delavci in uslužbenci ter gospodarsko organizacijo, oziroma kakšne . pravice in dolžnost: dajejo zaposlenim, ki so obenem samcupravljalci svojih gospodarskih organizacij. Način sklenitve in prekinitve delovnega razmerja in elementi ter pojavi v obstoječem delovnem razmerju imajo dokaj velik vpliv na delavce, posredno pa na delavsko samo-
vpliva slabo tudi na njihovo delovno storilnost. In Se to: do dodatkov za otroke zaradi
nezadostne delovne dobe pridejo le redko, enako je s pokojnino in ostalimi pravicami, ki temelje na delovnem stažu.
So pa nekatere stvari, ki jih ni mogoče regulirati s predpisi. Odvisne so le od preudarnosti, pozornosti in od pravilnega odnosa delovnega kolektiva oziroma vodilnih ljudi napram novosprejetemu članu delovnega kolektiva. Ce
upravljanje in na produktiv— ob nastopu službe le-ta ne bo
lepo primerno sprejet, bodo že po zaslugi te prve začetne nepravilnosti nastale daljnosežne posledice v zavesti delavca. Svoje delo ter družbene funkcije v podjetju bo zanemaril, namesto da bi se z njimi odlikoval.
Po sedanjih predpisih so sezonski delavci prikrajšani za pravice iz socialnega zavarovanja. Delavci v gradbeništvu, gostinstvu in kmetijstvu na primer, ki v zimskih mesecih ne delajo, nimaijo neprekinjene delovne dobe za pridobitev pravice do dodatka za otroke in tudi izgledi, da bi ti delavci prišli do polne pukojnine, so nujni, saj se jim delovna doba nabira zelo počasi. Ena-
nost v podjetju.
Na tern področju je naša gospodarska zakonodaja še v marsičem pomanjkljiva in potrebna dopolnitev ter izpre-memb. Ne zagotavlja v polni meri potrebne stalnosti in zanesljivosti delovnega razmerja, nekatere kategorije delavcev pa prikrajša za pravice — zlasti one iz socialnega zavarovanja. Psihološki upliv, ki! ga ustvarjajo te in druge po-manjkljd.vosti, prizadete ljudi ne vzpodbuja za boljšo organizacijo dela ter zmanjšuje njih delovno storilnost. Novi zakon o delovnih razmerjih, ki ga pripravlja komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta, se bo skušal ogniti navedenim pomanjkljivostim ter postaviti delovno razmerje na zdrave temelje, ki bodo kar se da 'vzpodbudili težnje k večji produktivnosti.
Dokaj slab način sklepanja delovnega razmerja je ta, da sklene podjetje z delavcem pogodbo le za določen čas, ki ga potem po potrebi tudi po trikrat, štirikrat podaljša, tako da z istimi delavci tolikokrat zaporedoma sklene pogodbe. Prav tako slabe so pogodbe, ki se nanašajo le na dovršitev določenega dela, pa čeprav to
doln traja delj časa. V obeh primerih so delavci le kot nekaki prehodni, ki nimajo istih
pravic in istih dolžnosti kot redni delavci. Zavest, da tako ne bodo dolgo v podjetju, pa
Spominska plošša padlim prvoborcem
Minulo nedeljo Je krajevni odbor Zveze borcev NOV iz
Podtabora pri Grosupljem odkril spominsko ploščo padlim prvoborcem Janezu Zakrajšku, Francu Podržaju - Fcenku m Ivanu Zajcu v gozdu Jelovec pri Taboru. Pokojni Zakrajšek je bil v času okupacije prvi sekretar OF v tedanji občini Šentjur, vsi trije pa so bili borci od prvin začetkov vstaje ter so po
izdajstvu padli na tem mestu dne 3. februarja leta 1-945.
Slovesnost, ki so se je udeležili svojci padlih ter številni prebivale; okoliških- vasi, je c.vc.ril predstavnik Zveze borcev NOV iz Podtabora Anton Perko, o padlih prvoborcih Pa je spregovoril njihov soborec Anton Mehle. Sledil je kratek sporeči, za tem pa so položili vence najprej sorodnik; padlih nato pa še zastopniki krajevnega -odbora Zveze borcev NOV Podtabor in občinskega odbora Zveze borcev NOV Grosuplje.
—ms—
ke neugodnosti zaradi premajhnega neprekinjenega delovnega staža nastopajo pri uveljavitvi pravice do dopusta, pri oskrbnini zaradi nezaposlenosti itd. Morda bi bila ustrezna rešitev tega vprašanja v podaljšanju rednega delovnega časa v sezoni in bi potem k po-kojnini šteli, da je delavec opravil v sezoni toliko delovnih dni, kolikor bi jih dobili, če bi skupno število v sezoni opravljenih ur delili z 8 (osemurni delavnik). Ce bi napravili tako, potem bi videli, 'da tudi sezonski delavci, na primer v kmetijstvu, ne napravijo nič manj delovnih ur na leto kot delavci v industriji-
Dokajšnje zlo je delo v turnusih, s katerim prakticirajo
Not radijski oddajnik na Reki
Reka j« dobila nov radijski oddajnik z jakostjo 2 kilovata, ki j« namenjen oddajanju lokalnega reškega radija. Izdelalo ga je podjetje »Radioindustrija« v Zagrebu. Novi oddajnik dela na valu 302.2 m oziroma 1.484 kilohercev.	bič
pri železnici, v tovarni glinice v Kidričevem in tudi drugje. Dokaz prenapomosti je manjša produktivnost, pa tudi večji odstotek nezgod. Se slabše je z večkrat deljenim delovnim časom pri železnici. Delavec je ves dan (včasih od 3. ure zjutraj do 22.) vezajn na službo, čeprav se vmes nekajurne prekinitve. Tako nima niti sklenjenega delovnega časa, niti sklenjenega prostega časa in seveda za delo tudi ne ustrezne nagrade. Tako ja na nekaterih progah, ki imajo manjši promet, in je zato tudi intenzivnost dela manjša. Vendar če že ne bi bilo mogoče z nastavitvijo večjega števila delavcev odpraviti tega stanja, potem bi bilo treba urediti vsaj polno plačevanje nadur.	!
V delovnem razmerju je še vrsta stvari, ki posredno ali neposredno lahko vplivajo na delovno storilnost, tako odmori pri delu, redni in izredni dopusti, fluktuacija, higien-sko-tehnična zaščita, zdravstvena preventivna služba, disciplinsko kaznovanje itd., ki se jih bo zategadelj s svojimi določbami tudi lotil novi zakon o delovnem razmerju.
fr J®
Več skrbi p
Na Goriškem si ljudska oblast in zadružne organizacije
prizadevajo, da bi Se razmere na naših planinah izboljšale. Pri tem so ponekod doseglj 4e pomembne uspehe pri čiščenju pašnih .površin zaraščenih planin, gradnji novih planšarskih staj in novih napajališč, s katerimi vse bolj izpodrivajo stara. primitivna, v zemljo izkopana napajališča, ki jim pravijo lepoče. Napredek je bil dosežen tudi v tem. dn koristniki
planin t0 gospodarsko panogo
priznavajo kot gospodarstvo splošne važnosti in da se planine morajo upravljati v splošnem javnem- interesu m ne po volji in želji posameznikov. Tako so na primer naredili v Breginju kmalu po vojni, ko *c v času pred priključitvijo pašnik« razdelili in jih potem po trezni presoli ponovno združili ln jih v zadnjih letih tudi skupno precej izboljšali.
Pri vseh teh prizadevanjih pa bi bilo treba vključit; za boljši gospodarski učinek še smotrno in načrtno delo pastirjev. Ko v poletnem času hodimo Po naših planinah, opazimo, da je
glavna zaposlitev pastirjev nadzorovanje črede in molža krav,
ves ostali čas pa prežive tako-rekoč v brezdelju. Splošno znano Pa ie. da pastir lahko pri čuvanju čred na planini mnogo pripomore k taki ureditvi planin. da bi bilo veselje obiskovati vzorne planšarske obrate.
Seveda bi bilo potrebno, o čemer naj razmišljajo kmečke zadruge, omogočiti pastirjem, da bi ta posel lahko opravljali. Nagrade za tako delo pa bi »e nedvomno bogato obrestoval«.
V jeseni po paši naj bi p**ne površine pravilno gnojili, s či-
mer bi izpred planinskih hlevov odstranili velikanske kupe gnoja, ki se že desetletja kopiči neizkoriščen in kvari izgled naBlh planin. Tuji turisti se čudijo tej malomarnosti neuporab-ljanja organskega gnoja za izboljšanje planšarstva.
To smo zapisali, da bi vsaj za prihodnjo sezono planšarski odbori pri kmečkih zadrugah, k; upravljajo planine, o tej stvari malo bolje premislili in sprejeli ustrezne ukrepe. Spomladi
pred pašo pa b; morali pašne površine očistiti .in zravnati raztrgano travnato rušo. Na ta način bi se vezni red ruše hitreje celil kot po prirod; sami in se bolje ohranil. Med pašno se-
zono pa bi lahko očistili planine raznega plevela, kamenja in opravljali druga, drobna dela. Pravilno urejena planina namreč zahteva kot gozd ali mestni park svojo določeno nego, da nam nudi čimveč koristi.
Tega- naši pastirji še ne poznajo. saj se je ohranil še vedno star sistem paše. Koristne naprave so tud; ureditev poti, pregrade pašnikov za pregonski način paše itd. Upajmo, da bodo letošnje in prihodnja republiška tekmovanja v kmetijstvu da.la v tej smeri več vzpodbud in zanimanja naših planšarjev
živinorejcev za smotrnejšo ureditev planšarskih obratov.
J. P.
ZAGREBŠKA KRONIKA
PREUSMERITEV PROIZVODNJE ¥ SOBOŠKI »PANONIJI«
Industrija kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti je vsa povojna leta izdelovala predvsem naprave za uničevanje koloradskega hrošča in drugih škodljivcev. Ker so bili vsi regresi za te naprave »Panonije« ukinjeni, se je tovarna odločila za preusmeritev svoje proizvodnje na potrebe široke potrošnje. Tako bodo začeli izdelovati aluminjaste stole, mize in drugo opremo z-a gostilne, kavarne in hotele. Sedaj pripravljajo vzorce za vrine, sobne in pisarniške garniture, ki jih bodo že letos razstavili na jesenskem beograjskem velesejmu. Izdelali so tudi vzorce za posebne posode za smeti z
okvirjem, ki se lahko vzida v steno hodnika stanovanjske hiše. Tako sp smeti hermetično zaprte ter je onemogočen dostop mrčesu, ki razširja razne bolezni. Zaželeno bi bilo. dn bi se za to napravo pozanimali projektivni biroji in organi sanitarne inšpekcije. Vsekakor bi bilo primerno, da bi projektanti pri zidanju stanovanjskih blokov predvideli poseben prostor za to posodo. Sanitarna inšpekcija pa bo s to napravo učinkovito preprečila širjen,jte raznih bolezni v stanovanjskih blokih večjih mest.
Med novim; izdelki podjetja bi omenili tudi 50 in 25-kilo-»ramske aluminijaste zaboje za prenašanje mesa. ki so se zelo dobro obnesli v tovarnah mesnih izdelkov in klavnicah. Uspešno ec namreč nadomestili lesene zaboje, k' so nehigienični. Nove zaboje so doslej nabavile tovarni nr^nih Molitev v Mariboru in Murski So-
boti, klavnica v Gornji Radgoni in nekatera druga podjetja. Nov izdelek podjetja so tudi puške za zastrupljanje poljskih miši. Prav tako so začeli izdelovati tudi aparate za pasiranje s tremi vložki, ki jih gospodinja lahko poljubno zamenja. Letos so prvič izdelali tudj odcejalnike za sušenje posode, ki so jih prvi vagon že poslali v razne kraje Jugoslavije. Na tržišču j« največ zanimanja za aluminjaste garniture, za katere se zanimajo OLO Murska Sobota za opremo svojega doma v Bašk-;. Gostinska zbornica in nekatera druga podjetja. Od kmetijskih naprav so začeli letos nanovo izdelovati le naprsni razpršilec »Panonija«, ki »e uporablja za uničevanje raznih škodljivcev. Pri poskusih v Sloveniji in Vojvodini se Je ta naprava zelo dobro obnesla ter je njena največja »pomanjkljivost« visoka cens, saj stane 13.000 dinarjev.
Delovni prostori »»Panonije« onemogočajo večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo ter namestitev novih delavcev v proizvodnji, kev so pretesni. V novih prostorih bi lahko namestili večje število delavcev. Zato na. nveravajo zgradit; novo montažno halo, v kateri bi uredili učilnico za vzgajani® bodočega kadra, varilnico, lakirnico, sušilnico in kosuf-arno. V stari hali oa bodo potem ostali le montažni oddelki, medtem ko je do-slei vse bilo v stari bali. Poseben problem podjetja ie Pomanjkanje ivalantenMskih kie-rariev i»> strugarjev ter nekaterih druaih strokovnjakov kninske stroke.	M. K.
ZAGREB IMA NOVO TRŽNICO NA VELIKO. 2itnjak, bodoče žir vilsKo središče Zagreba, kjer dokončujejo veliko hladilnico za SOD vagonov zmogljivosti, kjer je velika mlekarna in grade več tovarn živilske industrije, je dobil te dni veliko tržnico za oskrbovanje mesta s sadjem in povrtnino. V tej tržnici je prostora za več sto vagonov, zgrajena pa je poleg velike hladilnice, ki jo pravkar dokončujejo. Tako je Zagreb dobil oskrbovalno središče za sadje in povrtnino, kjer se oskrbuje skoraj vsa trgovska mreža.
ZAGREBČANI VARČUJEJO. Po najnovejši statistiki ima Zagreb ,nad 80.0*0 varčevalcev, ki so vlo-žili svoje prihranke v posamezne hranilnice v mestu. Sedaj vložena vsota Je presegla 2 milijardi dinarjev, v varčevanju pa prvačijo učenci Sol, delavci in gospodinje. Največ vlog ima Gradska štedio-nlea, vloge pa se gibljejo največ Od SODO do 80*0 din.
5000 OZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV. Leta 1950 so odprli v Zagrebu dispanzer za psihohigieno, zatem pa prvo postajo za alkoholike v državi. Doslej je šlo skozi to postajo okoli 10.000 alkoholikov, izmed katerih jih je 500D popolnoma ozdravljenih. To Je pomem-
UsluSbenci FAP pred sodiščem
Titovo Užice, 23. jul. V sodni razpravi proti skupini uslužbencev FAP so danes nadaljevali zasliševanje tretjega obtoženca Julija Milberga. Priznal je, da je prevajal pisma za tvrdko »Saurer«, ki so govorila o tajnih kontih, kakor tudi, da je na nekaterih fakturah opazil različne cene in da nekatere številke sploh niso bile vknjižene v knjigah FAP.
Na vprašanje predsednika sodišča, zaksj je skušal prikriti pismo o rabatu, se je zagovarjal, da ga je hotel prikriti, da ne bi sebi morda škodoval, ker so v pismu tudi njegovi iniciali.
Večji del današnje razprave je potekel v branju dopisov med FAP in tvrdko »Saurer«. Sodna razprava se nadalj u j e.
ben uspeh, vendar pa Je na pod-’
roč ju Zagreba še okoli 5009 notoričnih alkoholikov, izmed katerih se nekateri zdravijo, drugi pa se zdravljenju izogibajo. Zanimivo je, da je med alkoholiki največ moških v starosti od 49 do 50 let, Zen pa v starosti od 3* do 40 let. Moški alkoholiki pijejo največ vino, Zenske pa Žganje. Zanimiv je tudi podatek, da Je samo 4.6% Zen ln 1.2% moških alkoholikov začelo piti zaradi slabega gmotnega stanja. Največ je alkoholikov postalo pod vplivom družbe.	—bič
Protiperonosporaa sluiba
Ker je v zadnjih dneh padlo precej padavin in ponekod tudi toča, svetujemo vinogradnikom Slovenije, ki niso poškropili svojih vinogradov v času od 10. do 15. t. m., naj jih čimpreje poškropijo.
V vinogradih, kjer se pojavljajo na grozdih gosenice grozdnega sukača ali grozdni črv, je treba vinsko trto poškropiti z 0,a5% (to je V« del na 1001 vode) •Systoxom, Metasystoksom ah Pe-stoxom. Ker so td pripravki zelo strupeni, moramo z njimi previdno ravnati. Lahko uporabite tudi manj strupeno škropivo 0,2% Linčan olje. S temi pripravki škropimo po potrebi posebej ali pa Jih primešamo Bordojski brozgi ali Bithanu.
Kmetijski Inštitut Slovenije ln Hidrometeorološki zavod
Združen j 3 kmetijskih posestev Vofvodine
Novi Sad, 23. jul. V Novem Sadu so danes ustanovili Združenje kmetijskih poeestev Vojvodina z nalogo, da pospešuje kmetijsko proizvodnjo. Združenje bo spremljalo razvoj znanosti v kmetijstvu in prenašalo najnovejše izkušnje iz kmetijske prakse med svoje člane. V Vejvodini je danes 193 kmetijskih posestev, ki imajo skupno nad 216.000 ha zemlje ali nad 11°/o vseh obdelovalnih površin.
Hi
Med večja dela, ki jih je prevzela piranska ladjedelnica, gre gradnja železnega Slepa za nafto po naročilu siseškega Donavskega Hoyda. Slep so začeli graditi februarja, pogodbeni dobavni rok pa je 25. september letos. Dolg je 72 m, Urok 10 m, visok pa 2.45 m. Nosilnost Slepa bo 1000 ton. Na sliki: pogled na šlep v gradnji s tankerja »Pohorje«, ko je bil le-ta pred nedavnim za nekaj dni v svojem matičnem pristanliču. — F. M.
V tovarni ob m
Tovarna lesovine in lepenke v Ceršaku s« ukvarja s številnimi problemi. Med najresnejše sodi vsekakor nabava novega parnega sušilnega kanala, s katerim bodo proizvodnjo povečali letno za 800 ton lepenke jn brutoprodukt za 92 milijonov dinarjev. S parnim sušilnim kanalom bodo lepenko lahko sušili tudi v zimskem času jn v slabem vremenu, medtem ko so doslej bili vezani le na zračno sušenje. Za nabavo novega parnega sušilnega kanala so si že zagotovili finančna sredstva ter je OLO Maribor pokazal izredno razumevanj« za kredite za izvajanje rekonstrukcijskih del. Zaenkrat je odprto ie še vprašanje deviznih sredstev. Kolikor bodo razpolagali z devizami, bodo kanai postavili že do
konca leta. Letos je veliko povpraševanje po lepenki ter so morali letos odkloniti naročila za okro-g 5000 ton lepenke, medtem ko znaša letna proizvodnja le 3300 ton. Tovarna je dala soglasnost za uvoz 100 ton lepenke za izdelovanje kovčkov, čeprav bj jo s parnim sušilnim kanalom lahko sama izdelala. Prav tako nameravajo podaljšati tudi dvorano z® dodelavo lepenke. Preuredili bodo tudi vodoči stilne naprave, ker je Mura z dneva v ^an bolj umazana. Prav tako je predvidena rekonstrukcija vodovoda za pitno vodo, ker je kolektiv in naselje v letnem času brez pitne vod«. Geodetski zavod iz Ljub-ljan« j* opravil terenska raziskovalna d«;« in ugotovil nahajališča taln« vod«. Izkopali so vodnjak, uredili črpalno postajo in zamenjali • star« vodovodne cevi. Letos »o dogradili tudi lesoči st Unico dn parilnico lesa z novim parilniikom. ki je eden najmodernejših v naši državi. V ta parilnik vlagajo les neposredno s naloženimi vozički ter tako prihranijo na energiji, kalorijah in času. Pri starih pa-nilnikih so morali ljudje delati pri temperaturi 40 do 50 stopinj Celzij* ter »o bili izpostavljeni škodljivemu izparevanju mrav-Ijin&ne kisline. Podjetje leži ob obmefini reki Muri ter zato načrtno ureja obrežje vodnega ka-la. jezovnih in prelivnih naprav. Leta 1954 je namreč poplava povzročila podjetju nad 10 milijonov dinarjev škode.
Poseben problem tovarne je
Smrt izseljenca v ZD&
Pred kratkim je umrl v 90. letu starosti eden naših najstarejših izseljencev v ZDA, Simon Setina, doma iz Šentvida pri Ljubljani. Živel Je v jolietu v državi Illinois. Pokojni Stefan je oče znane javne delavke med našimi izseljenci Josipina Erjavec, ki je po vojni že dvakrat obiskala domovino in napisala o njej obširne objektivne članke v naprednem izseljeniškem tisku.
Pokojni Simon Setina je odšel pred 69 leti v tujino kot obrtnik kamnoseške stroke. Pred drugo svetovno vojno je večkrat obiskal svojo domovino.	—nj—
njena starost, sad obratuje že 69 let ter večina strojev dela že od ustanovitve. Nabavili so hidropulper za r-azvlaifcnjenje
starega papirja kot surovino za sivo lepenko. Prototip za ta stroj je izdelal Zavod za raziskav© materjala LRS. Prav tako nameravajo zgraditi most čez vodni industrijski kanal. V tovarni skrbijo čudi za dopust in razvedrilo delavcev- Leto« urejajo lastno počitniško kolonijo v Savudriji, kijer so postavili montažne weekend hišice. Letos se je prijavilo za letovanje
180 članov delovnega kolektiva, ki se bodo zvrstili v šestih izmenah- Odprli so tud; obratni bife. v katerem s; delavci :n nameščenci lahko po režijskih cenah nabavijo malice, cigareta jn brezalkoholne pijače.
Zaradi pomanjkanja lepenke delajo člani delovnega kolektiva tudi ob nedeljah, da bj vsaj zadostili glavnim potrebam. Le tako j« mogoče, da zadovoljijo čevljarsko, prehransko, kovinsko, radioindustrljo ir- nekatere druge panoge, ki so glavni odjemalci lepenk«.	M.	iw-
velikih gmot«, ki
Ob dvojni številki »Nove proizvodu
nU^t?Oko\£*?&i* »Nov’* pro- je tisokfznau.scven in ™uim jv »u izvodnja«, ki je glasilo Zveze dru- vsa podjetja, ki NskUai^ujtjO štev inženirjev in tehnikov LRS, dosto-jno predstavlja naše tehniške ln gospodarske uspehe In prizadevanja naših strokovnjakov za dvig tehnike in za večje uspehe v našem gospodarstvu. V njej so objavljeni najaktualnejši članki, ki obravnavajo uspehe v naših podjetjih in gospodarskih organizacij ah, ki rešujejo tehniške ln gospodarske probleme, ki popisujejo uspehe ln dognanja v inštitutih, posameznih podjetjih in iznajdbe posameznih strokovnjakov
■ namenom, da bi o vsem tem izvedela vsa proizvodna podjetja v državi In da bi vse to izkoriščala v svojih proizvodnih in tehnoloških postopkih. Namen teh objav je tudi, da bi o tem izvedeli vsi inštituti v državi ter da bi se tako preprečevale nepotrebne du-plicltete v delu naših znanstvenikov v laboratorijih in znanstvenih Inštitutih. Zato ni nič čudnega, če na izid vsake posamezne številke »Nove proizvodnje« Iz tiska tako nestrpno čakajo naši tehniški ln gospodarski strokovnjaki in da si Je »Nova proizvodnja« tako uspešno utrla pot tudi v vse inozemske države. Zaradi Inozemstva je vsak članek označen z mednarodno decimalno klasifikacijo, na koncu vsakega članka pa so objavljeni kratki povzetki v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem in v srbskem Jeziku.
Te dni je izšla iz tiska štev.
3—1-57 »Nove proizvodnje«. Vsebina" je bogata in zelo zanimiva.
Posebno pa je treba uredništvo pohvaliti zaradi skrbi za čistost slovenskega jezika in zaradi prizadevanja uporabe domačega tehničnega izrazja.
Avtor Ivan Cešmiga objavlja 3 članke o rudniku lignita Velenje, o rudniku lignita Ilirska Bistrica in o rudniku lignita Globoko. V teh člankih podaja zgodovinski razvoj, geološki oris, zemljepisno lego, montansko posest, lastništvo, organizacijo teh rudnikov, popis rudniških naprav in podzemeljskih del in razne zanimive statistične podatke o teh treh rudnikih lignita. — Inž. Viktor Sosič, ki službuje v rudnikih ln železarni Skoplje, popisuje razvoj, današnjo tehniko ln metode vrtanja podzemeljskih rovov in tunelov v FLRJ in v nekaterih drugih naprednih državah, opisuje domačo proizvodnjo ln kakovost vrtalnih kladiv ln drugih vrtalnih priprav in napoveduje, da bo naša država v kratkem glede izdelovanja najkvalitetnejših vrtalnih naprav postala popolnoma neodvisna od uvoza. Vrtalna kladiva že izdeluje Železarna v Ravnah. — Prof. dr. inž. Karl Slokan in inž. Janez Kocmur sta prispevala članek
Zavarovanje kmetijskih proizvajalcev
2e dl j« časa proučujejo vprašanje zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Analize kažejo, da obstajajo mnogi objektivni pogoji za uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev ter je zato pričakovati, da bodo kmalu tudi pristojni organi sprejeli dokončen sklep o tem vprašanju.
Po analizah k; jih je delal zvezni zavod za socialno zavarovanje, bj dobili kmetijski proizvajalci z zdravstvenim zavarovanjem. ki bi bilo obvezno, pravice d© osnovne zdravstvene . zaščite. Polovico stroškov zdravstvenih uslug bj nosili kmetijski proizvajalci, polovico Pa skladi socialnega zavarovanja, vendar bi se s prostovoljnim zavarovanjem dalo urediti tako. da bi socialno zavarovanje nosilo tudi večji del stroškov. Delež za socialno zavarovanje hi nad plačevali kmetijski pro-
izvajalci delno v enakem znesku na člana gospodarstva, delno pa v določenem odstotku od davka na dohodek-Vsekakor je zdravstveno za« varovanj« kmetijskih proizvajalcev važno vprašanje predvsem glede na različne ekonomske možnosti prebivalstva v raznih področjih države ter na neizenačenost razvitosti zdravstvene službe ter mreže zdravstvenih ustanov. Danes imamo v državi 10,972.000 kmečkega prebivalstva, kar znese 62.2 % • skupnega prebivalstva. Del le-teh in to okrog 1.580.000 ie uživa zdravstveno zavarovanje ter preostaja še 9.390.000 nezavarovanih kmetijskih proizvajalcev. To števi.lo Pa seveda ni majhno glede na dejstvo, da uživa danes zdrp.vstvono žaščjto nekaj več kot 6 milijonov prebivalcev
— aktivnih zavarovancev in njihovih družin. Vendar je razen
tega, da ki se znatno povečalo število zavarovan cev’ ki bi iskal; zdravstveno zaščito, in stroški socialnega zavarovanja, je že danes dejstvo, da brez zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev nosi večidel stroškov zdravstvene zaščite le-t«h, in to v višini okrog 60 % direktno ali indirektno naša skupnost.
Obstoječe kapacitete zdravstvenih ustanov ob sorazmernem razvoju mreže in kadrov, b; lahko do neke mere zmogle povečano koriščenje zdravstvenih uslug, ki bi nastalo z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Prav tak© je dejstvo, da je preko 85 % kmečkega prebivalstva v celoti sposobno plačevati delež za socialno zavarovanje,
d -im bi ostalim liudski odbori morali pomagati delno olj po-
polno plačevati njihove deleže. Tu j« treba poudariti, da ljudski odbori občin nosijo stroške za zdravljenje revnejših kmetijskih proizvajalcev ie zdaj ter da zaradi nerešenih vprašanj pri izplačevanju teh stroškov dolgujejo zna-tne vsote zdravstvenim ustanovam.
Vsa ta dejstva govore v prid uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, katerega rešitev terja, tudj naš družbeni in ekonomski razvoj. Po drugi strani pa tudi vprašani« kapacitet zdravstvenih ustanov. kakor tudi problem materialnih zmogljivosti samih kmetov vplivata na rešitev tega vprašanja. Ne glede n« to pa obstajajo pogoji, da se tudi ta vprašanja rešijo, tem prej, ker je tudj med samimi kmečkimi
hrano, žiia, goriva, premog ltu. -— Andrej Rosina je za svojo šLuuijO »Možnost izkoriščanja ostankov destilacije cinka v Cinkarni Celje« dobil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za leto 195T. To študijo objavlja »Nova p.oizvod-nja« Namen študije je prikazati upravičenost uvedbe kotalnega postopka za predelavo ostankov uc-stilacije cinka. — Dr. Leon Jelovec je avtor članka »Računovodstvo standardnih stroškov — most med tehniki in ekonomisti«. Ker v vseh industrijsko razvitih državah uvajajo obračunavanje standardnih stroškov, popisuje avior prednosti takega obračunavanja, ker se morejo z njim ugotavljati posamezne razlike v cenah, v porabi, v zaposlenosti, v izkoriščanju zmogljivosti in razlik v intenziteti. — Dr. Leon Jerovec podaja pregled organizacije in nalog novoosnovanega oddelka za produktivnost in znanstveno organizacijo dela Fri Tekstilnem inštitutu v Mariboru. Nadalje navaja avtor podatke izvršene analize o tehnični in ekonomski proizvodnosti v slovenskih predilnicah. — Rudolf Arh opozarja v svojem članku »Določevanje količine veziva pri zrnatih in prašnalih masah« na način, kako se more določiti s pomočjo sejalnih analiz pri zrnatih in prašnatih snoveh ali zmeseh površina njihovih zrnc. Po dobljenih površinah je mogoče najti karakteristične debeline veziva, ki pokriva zrnca. Te debeline veziva, k! so v tabelah sestavljene za razna vrste snovi ali mešanic, omogočajo določevanje potrebne količine veziva na temelju sejalnih analiz In površin že vnaprej, kar mnego pomaga k bolišl kontroli veziva v proizvodnji različnih plastičnih mas, pri katerih Je vezivo neogibno potrebno. — Inž. Otmar Gautsch objavlja nekaj najvažnejših metod za določanje korozijskih značilnosti nerjavečih jekel. Tudi objavlja razpredelnico glede obstojnosti nekaterih Tavenskih jekel. V drugem članku objavlja eksperimentalne korozijske podatke, dobljene na ravenskih jeklih, in sicer v vodi. morski vodi in nekaterih raztopinah upoštevaje razlike korozijske okolice. Prikazuje vpliv termične obdelave in leeurnih elementov na odpornost nasproti koroziji in zvezo med potenciali jekel in njih korozijsko obstojnostjo. Zaključek članka tvori nekaj kratkih podatkov o tvorbi ška.ie na vročinsko odpornih jeklih. — Inž. Josip Modly objavlja instrumente za ugotavljanje indikator-skega diagrama za vlečne parne stroje in motorje z notranjim izgorevanjem. Opisuje moderne optične' instrumente za sestavljanje takih diagramov. — inž. Frane Spiler razlaga vzroke, zakaj v toliki meri uvažamo inozemska električne aparate, graja neustrezno kvaliteto in pomanjkljivo opremo domačih aparatov in daje predloge za Izpopolnitev proizvodnje posameznih električnih aparatov in za uspešnejšo propagando domačih izdelkov. Zavzema se za ustanovitev stalne razstave vzorcev vseh električnih aparatov za široko potrošnjo. — V poglavju »Iz inozemskih revij« »o objavljena opozorila in kratki popisi o vseh najvažnejših objavah o novih strojih, dognanjih, izumih, zboljšanih tehnoloških postopkov In o raznih tehničnih novostih. ki jih objavljajo razne inozemske tehniške in strokovne revije. — Objavljen Je nadalje razpis nagradnih tem, razpis nagrad za tehnične iznajdbe in izpopolnitve in razpis štipendil — vse iz sklada »Borisa Kidriča«. Vsi Interesenti naj te razpise prečita-Jo. — Na koncu je objavljen seznam na novo pridobljenih ino-zeirnkih tffh.n!CniTi knjig; Central-ne tehniške knjižnice v Liubl.ianl, kar zanima vse, ki prebirajo novo tehniško literaturo in slede novostim. Sa.1 so te knllee pogostokrat našim strokovnjakom nedosegljive ln sl Jih morejo izposoditi edinole v Centralni tehniški knjižnici, ki ma tudi dobro opremljen mikrofilmski servis in more n* željo izdelati mikrofilmske posnetke ln fotokopije iz katerekoli do-
proizvajalci povečano zanimanje z8 uvedbo zdr»vstve«e*a zava- mače In tuje literature rovanj*	I.	8.
A. V(
SLOVENSKIH GORICAH
Med Dravo in Muro na’ severnem obrobju slovenske dežele je prijazen svet — nizki gričevnati grebeni, posejani z belimi hišicami, med njimi pa je nič koliko prijaznih zelenih doiinic s kmetijami, med katerimi si krčijo življenjski prostor zadružna posestva. To so Slovenske gorice s Prlekijo, nekdanja dežela Dudlabov. bržkone tistega Slovenskega plemena, po katerem so ljudje v teh krajih podedovali prijaznost. veder značaj in dobršno mero gostoljubnosti. Nekje v tej deželici vinogradov in sladkega mošta — »kukle«, naj bi bil po živih govoricah v treh krstah — že-■ezni, srebrni in zlati — pokopan veliki hunski kralj Atila. In vendar je doslej arheolog le redko prišel v te kraje m o davni pretek,o? ti je le malo kaj znanega. Nekaj iz kamna ‘zbrušenih sekir si delij-o muzeji v Mariboru, Ptuju in Gradcu, pobrane so bile po njivah in vinogradih širom pokrajinice. V
mariborskem muzeju hranijo tudi nekoliko ilirskih in rimskih posod, izkopanih .iz grobov okrog Benedikta. Tam blizu je tudi sončni grič Zenjak, ki slovi po vsej Evropi po imenitni najdbi 26 bronastih čelad, starih 2000 ,et. najdenih pod štorom podrtega drevesa in lepo razdeljenih med tuje muzeje, tako da je muzeju v Ljubljani ostala le ena. muzeju v Mariboru pa samo fotografija. Vse te najdbe so nabral; ljudje pri s,učajnih odkritjih, šele v predvojni Jugoslaviji je Franjo Baš pričel
za saj ati arheološko lopato v slovenjegorižfee gomile, toda to
delo je kmalu zastalo in celo prvemu arheologu mariborskega muzeja je ostala deželica po vojni spceetka neznana zeiruja. Potem pa se je vendarle pričelo tudi tod. V srcu Slovenskih goric, Cerkvenjaku, je pričel Bašev učenec učitelj Vlado Lorber opozarjat; ne arheološke spomenike in posrečilo se mu je privabiti arheologa, ki je odtlej v tej deželici stalen gost. Leta 1954 je Arheološki vestnik, znanstvena revija Slovenske Akademije znanosti. prinesel
prvo poročilo o arheoloških
najdiščih okrog Cerkvenjaka. Leta 195S je Pokrajinski muzej v Mariboru že raziskoval prve gomile okrog Voličine pri Lenartu. Letošnjo pomlad pa se ja napotila v te kraje prva arheološka ekipa z nalogo, po-
najdbe po muzejih od Ljubljane do Dunaja so prav skromne. Pobrskati je bilo treba tudi po katastrskih mapah in po krajevnih kronikah, vendar je le tista v Benediktu razveselila arhecofga z nekaterimi napotki. Muzej sj je pridobil k sodelovanju tudi šolnike in tako je bilo v več krajih že lani izvedeno anketiran je učencev, ki so od doma prinesli zanimive novice. Kak domačin, ki se pose-bei zanima za preteklost svojega kraja, se je naše; skoraj povsod in tako tudi dopolnil podatke v arheologovi beležnici. Vse ostalo pa je bila njegova naloga, ki jo je 'ietos opravila arheološka ekipa Pokrajin, muzeja v Maribora, ko se je pet tedn-ov mudila na področju antskih okolišev Zg. Ščavnica. Benedikt, Negova, Gradišče in Lenart. Treba je bilo prehoditi ves teren, prav posebno gozdove, brskati po njivah in poizvedovati pri domačinih o starih »ajdovskih britofih« — gomilnih grobiščih in »porušenih gradovih«, ki jih kmetje odkrivajo pod piugom in ki so se po večini pokazali kot ostanki antičnih hiš — samotnih kmetij v teh krajih. Dri tem so se kazali slovenj e.gcriški gozdovi kot bogata zakladnica najdb, prav prijazni, ustrežljivi in gostoljubni pa so bili tudi ijudje. če so vedeli kaj o teh stvareh ali ne. Bilo je. kot da dežela in njeni ljudje kar ponujajo svoje arheoioške darove in res se
je tod na vsaka dva kvadratna
kilometra zvrstilo po eno arheološko najdišče, vsega skupaj petinšestdeset.
Dosedanje raziskave so pokazale, da je prazgodovinskih se-liščnih in grobnih ostalin tod prav malo, ah bolje rečeno, da
jih je težko odkrit; zaradi debele plasti zemlje nad njimi.
ki jo plug le redko preseže. Res se je zgodilo, da so tu in tam .ijudje imeli doma kakšno pet tisoč let staro kamnito sekiro ali motiko iz kamene dobe. po večini pa so te predmete sploh prvič videli. Od lesenih koč nekdanjih starih prebivalcev Slovenskih goric se je ohranile pepel, oglanina požganega doma, razbito glinasto posodje, navadno Pa tudi tam. kjer je prišlo na dan, ljudje teh reči niso opazhi ali jim niso prisojali posebnega pomena. Pozornost jim je vzbudilo le kaj posebnega kakor tisto znano
bila ta grobišča — posebno številna okrog Lenarta., Benedikta in Cerkvenjaka — vsa izmerjena in vrisana v katastrske mape, hkrati pa opisana z »osebnimi karakteristikami« posameznih gomil; V skladu z določili spomeniškega varstva bodo proglašena za zaščitene zgodovinske spomenike, na katere bo lahko marsikak 'krsij v Slovenskih goricah ponosen. To pa tudi zato. ker so številna antična gomilna grobišča zanimiva posebnost Slovenskih goric, saj le tu in tam komaj segajo preko Drave in jih ostala Slovenija ne pozna. Zato pa so razprostranjena po vsem zahodnem obrobju Panonske kotline do Donave. Soroden je na tem prostoru tudj način pokopa: pepei mrtveca so shranili v iz kamna sezidanih prostorih —; kupolah, celicah, sobicah s hodniki, kamnitih skrinjah in podobno. Tako ®o bile Slovenske gorice v rimskem času obrobni del življenjskega prostora panonskih ijudstev, ki so jih rimske legije nasilno vključile v upravno dobro ra zde I j eh i sestav rimskega imperija, naseljevanje odsluženih rimskih vojakov na podarjenih zemljiščih pa naj bi jim biro dalo tudi romanski značaj. Med številnimi grobišči so bile letos prvič odkrite ostaline zidanih stavb, antičnih kmetij romanskih priseljencev, ki jih domačini tolmačijo kot »porušene gradove«, kadar s plugom zadenejo na zidove. Takih najdišč je biio odkritih nekaj po njivah v Sp. Forčiču. Obratu, Drvanji, Ihovi in Zg. Ščavnici, do bodočih raziskovanj pa ho ostal njihov obseg in tloris neznan. Zanimivo je- da jih ni le prekrila zemlja, temveč bolj ali manj opietla tudi ljudska I«-
Literarno pismo
(!) tie9i %Qodovint>&ift /injigafi
Z razstave v Narodni galeriji — M.
Danaide
J. Kremser-Schmidt:
genda, ki o zidanih temeljih v
»zlodejevi praši« pri Benediktu še danes niza grozljive zgodbice o »zelenih zlodejih«, denarju in strahovih. Cesar pa doslej ni dosegel piuig. ije ostalo neznano tudi arheologu, ki lahko le presoja. da je bilo področje Slovenskih goric živahno zaledje pokrajinskemu središču Podravja v antiki, velikemu mestu Poetoviju.
Letošnje topografsko raziskovanje Slovenskih goric pomeni
mejnik v arheološkem proučevanju I« pokrajine. Prihodnjo
pomlad bodo arheologi prehodili področje med Lenartom, Šentiljem in Svečino, naslednja leta .pa osta^ predele proti
Medžimurju. Tako bo poslej
arheološka lopata stalen gost te sončne zelene deželice in arheolog bo — če bo priden — kmalu mogel postreči vedoželjnim ljudem z zanimivim zgodovinskim zimskim branjem. To pa je konec koncev poleg znanstvenega proučevanja tudi poglavitni namen njegovega dela.
Stanko Fabič
DVE GLASBENI TEKMOVANJI
Konec julija je bilo v Ljubljani zvezno tekmovanje dijakov srednjih glasbenih šol. Tekmovalne žirije so komaj dobro
objavile svoje rezultate, ko je
drobno preiskati deže.o in njene arheološke spomenike. Njeno delo bo trajalo še nekaj let, končni cilj pa ni samo znanstveni razvid nad arheološkimi 'najdbami Slovenskih goric v mariborskem muzeju, temveč tudi izdaja Najstarejše zgodovine Slovenskih goric, ki naj v besedi in sliki predoči domačim ljudem, njihovim šolnikom in ostalemu svetu bogastvo, ki ga v sebi skriva deželica med Muro in Dravo. Mnogolcaj je bilo med tem že uničenega, zakaj no številnih goricah on njivah so bili arheološki spomeniki ljudem le v napoije in še
danes plug leto za letom ruši zidane temelje antičnih
stavb, šte-
Le gozdovi, ti skromni, a vilni senčni log; skrivajo v svoji senci nič koliko gcmii. od katerih jih mnogo kaže komaj zaceljene rane divjih kopanj, bodisi na lovu za Atilom ah pa
samo z« kamni kot grad'oen'.m materialom, kakor ga v tej »rude« — kamna revn; deželi nudijo zidane rimske grobne celice pod gomilami.
Za načrtno topografsko raziskovanje Slovenskih goric, kakršno nameravajo arheologi izvršiti po vsej Sloveniji, je bila potrebna vrsta priprav. O arheološki preteklosti teh krajev je bHo le mam napisanega, tudi
M. J. Kremser-Schmidt: Padar
okostje »štajerskega krokodila«, ki so ga pri gradnji ceste skozi Benedikt našli v predvojnem času.
Mnogo bolj pčitni «o dedovi
goste naselitve Slovenskih goric v rimski dobi od prvega do četrtega stoletja naše dobe. Predvsem se je iz tega časa po gozdovih — »lesih« ohranilo mnogo gomilnih grobišč, koder leže lepo zaokrožene gomile posamič po vrhovih ari pa v sku-pinah po grebenih ali pobočjih. Naj večje grobišče te vrste na Ločkem vrhu pri Trotkovi šteje 60 gomil. Le malo zaostaja za njim grobišče s 50 gomilami v Oseku, kjer so bili v rimskem času in pozneje do današnjih dni večji kamnolomi domače »rude« — školjčnega apnenca. Iz tega kamna ie biia tudi tista kamnita krsta za pepel sežganega mrtveca., ki sta io dva domačina pred !‘>- našla pod štorom bukve na Lcčkem vrhu in jo danes hran; mariborski muzej. Mnoge teh gomil Jcažcjo sledove kopanj izpred zadnjih desetletij. kopači pa so bili verjetno razočarani, ko so v njih namesto z;ate Atilove krste našli le pepel in pretežno razbho posodie. Razočaran je danes tudi arheolog, ko stoji pred njimi kot pred knjigo z mnogimi iztrgan«^ listi. Kljub tamu pa »o
v Zagrebu sledilo ljubljanskemu podobno tekmovanje. Skoraj ista -mena tekmovalcev, pa nove žirije, drugačni rezultati; ne gre danes za primerjanje uspehov nagrajencev v Ljubljani in Zagrebu, tudi ne, ali so bile lj-ubijanske ocenjevalne žirije strožje od zagrebških, kakšni so bili ocenjevalni kriteriji. Pustimo tudi ob strani pripombo, ali je bilo primerno, da se v presledku štirinajstih dni v dveh bližnjih centrih organizirata tekmovanji, ki zajemata skoraj povsem iste tekmovalce. Gre le za nekaj splošnih ugotovitev, ki se tičejo tako ljubljanskega kakor zagrebškega tekmovanja.
Tekmovanja dijakov srednjih glasbenih šol so nova oblika primerjanja dosežkov mladih glasbenikov. Pred temi tekmovanji so bila tekmovanja glasb, umetnikov, k; so imela strožje tekmovalne pogoje kot n. pr. ljublj. aii zagrebško, težji program. izdelan po vzgledu mednarodnih gl23benih kcnkurzov in precej širšo starostno mejo. Spomin jamo se. da so bili nagrajenci teh tekmovanj, naši prominen.tni umetniki od V. Heybak»ve do Igorja Ozima, da poimensko ne omenjam odličnih zagrebških pianistov mi beograjskih pihalcev, ki so danes v vidnejših vrstah naših re-
produktivnih glasbenih umetnikov. Lani je bilo prvič organizirano in v Ljubljani izvedeno zvezno tekmovanje mladih glasbenih umetnikov. Programsko in po siceršnjih tekmovalnih pogojih se tekmovanje »mladih« skoraj ni razlikovalo od prejšnjih tekmovanj, pač pa v omejitvi starostne meje. Dostop k tekmovanju je imel praktično
sleherni glasbenik, 'ki je pripravil tekmovalni program, ne glede na to. ali se udejstvuje morda kot profesionalec ali pa je še vpisan v šoii.. Tekmovanje dijakov srednjih glasbenih' šol je torej v nekem smislu ekskluzivno tekmovanje, k; se je tako v pogojih starostne omejitve kakor tudi programsko naslonilo na zahteve oz. učne načrte naših srednjih glasbenih Š0i. S tem ne bi hotel zmanjševati pomena in uspehov n. pr. ljubljanskega tekmovanja. Trdim le, da je bil tekmovalni program postavljen realno, brez kakšnih posebnih ambicij in da zato pravzaprav ne presenečajo tehnično in interpretativno dobre izvedbe, ki smo jih slišali tako na tekmovanjih samih, kakor tudi na zaključnem koncertu nagrajencev. Preseneča pa veliko število kvalitetnih izvajalcev, presenečajo izenačene sile v posameznih tekmovalnih disciplinah, ki so tekmovalne žirije nemalokrat spravile v močno zadrego, kako naj se pr.i skromnih finančnih možnostih podelijo še kakšne nagrade. Se marsikatero nagrado hi si namreč ta ali oni tekmovalec v polni meri zaslužit.
Kot rečeno: številna udeležba tekmovalcev, presenetljiva izenačenost tekmovalcev in visoka muzikama zrelost marsikje. to so v glavnem tri karakteristike obeh tekmovanj, ki gredo na račun kvalitetnega'kadra in upehov vzgojnih zavodov. Ali ni razveseljivo, da je buo n. pr. za ljubljansko tekmovanje prijavljenih kar 90 tekmovalcev? Čeprav iz prakse vemo. da se Število prijavljen-cev in število resničnih tekmovalcev nikdar n« ujema, temveč da iz različnih vzrokov redno- odpade vsaj 30*/* prijavljenih kandidatov, kar se ie zgodilo tudi v Ljubljani in Zagrebu, je vendaT tudi 57 tekmovalcev — od tega 49 nagrajencev! — precej visoka in nadvse razveseljiva številka. Ali lahko po izkušnjah obeh zadnjih tekmovanj zapišemo, da se nam za reproduktivni glasben; kader — vsaj za enkrat — ni bati? In to niti ne v dosedaj najbolj občutljivih disciplinah, n. pr. v vi-oloncellu? Slej ko prej pa. kakor je pokazalo tud; tekmovanje samo. ostaja odprto vpra-
šanje — n. pr. za violonceliiste — sposobnih pedagogov. Kakor na skoraj vseh dosedanjih tekmovanjih, je tudi na srednješolskih po številu prijavljencev disciplina klavir (15) prednjačila. Se nekaj je potrdilo ljubljansko. oz. zagrebško tekmovanje. Kolikor so bili prej pihalni instrument; močno v ozadju, v toliko so zdaj stopili tako številčno kakor kvalitetno v ospredje, kar je za razvoj naših opernih dn simfoničnih ansamblov nadvse važno.
Tekmovanja torej ne prikazujejo le uspehov posameznih talentov, nit; dosežkov tega ali onega vzgojnega zavoda oziroma pedagoga, temveč nakazujejo tudi problematiko, ki je v zvezi z glasbeno reprodukcijo.
Kar se zadnjih dveh tekmovanj tiče. naj navedem nekaj izkušenj in ugotovitev. Prvič: uspehi so možni ie takrat, če so za-slguran; do volj ni objektivni pogoji dela, predvsem, kadar eo na razpolago sposobni, razgledani pedagogi. Drugič: z dozorevanjem šolanega kadra, predvsem pihalcev in trobilcev, se bodo v bistvu izpremeniie marsikje težke prilike simfoničnih in opernih ansamblov. 'Splošna
ugotovitev:	republiki BiH ter
Makedonija, ki ata pri prejšnjih tekmovanjih in vse do adaj bili najšlbkeje zastopani prt podobnih kulturnih manifestacijah,
sta preko svojega mladega kadra krepko stopili v korak z ostalimi republikami, ker je bilo več možnosti za sistematično umetnostno vzgojo'.
Ce je bilo drugo tekmovanje v Zagrebu organizirano žara d; tega, da se še jasneje izkristali-eixa problematika okrog dela srednjih glasbenih šol in da se jasneje podčrtajo uspehi mladih talentov in vzgojnih zavodov. fedgi je tudi to tekmovanje doseglo svoj namen. Sicer smo pa mnenja, da eno zvezno tekmovanje dijakov letno Povsem zadošča.	C-	'C.
Dragi prijatelj!
Nemara se Se spominjal, da nam zgodovina v Soli nt bila nikoli posebno priljubljen predmet. Kdo je bil tega kriv, ali mi sami ali profesorji ali učna metoda, kdo ve — najbrž e pa veak po svoji plati. Ne da bi nam bila delala zgodovina prehude preglavic« — če je biio treba, smo si ie kako zapomnili tiste letnice in rodovnike vladarskik hiš — toda kakšnega globljega zanimanja nam ni zbudila. Še zdaj so mi pred očmi naši zgodovinski zvezki (učili smo se v času, ko ni bilo nobenih šolskih knjig), vsi porisani in počečkani. Cele legije očeladenih rimskih vojščakov, cela krdela brkatih in krivonogih Turkov so polnila njihove po-svaljkane strani, še mnogo več pa je bio aeroplanov, tankov in drugih takih »modnih« reči pa nesmiselnih čačk arij, s katerimi se je zabavala naša nesproščena in naveličana domišljija. Tudi v višji gimnaziji ni bilo pravzaprav nič bolje. Spet je bilo tisoč stvari, ki so se nam zdele neskončno važ-nenjše od dolgočasne i« monotone zgodovine.
Kasneje smo morali vse to nadoknaditi z lastno »pridnostjo« — kolikor smo pač nadoknadili. A prej ali slej pride-slehernik do spoznanja, kako važna je vednost o človeški preteklosti. Prej ali slej se vsakdo zave, kako mogočne sile segajo iz nedogledne davnine prav v sredo našega sodobnega življenja, kako smo kakor s popkovino navezani na nevidne in neznane socialne ter mentalne prednike. Zato je dolžnost in potreba zlasti slehernega izobraženca, da
sledi svojim lastnim in koreninam svojega okolja kolikor
mogoče globoko in kolikor mogoče natančno, kajti le na ta način se lahko znajde v sedanjosti in se z neko zanesljivostjo ozira v prihodnost. In končno: sedanjost ni nič drugega kot živa zgodovina in le tisti, ki se je naučil razbirati njena znamenja v študiju minulih časov, se bo lahko obračal v pravo stran sredi njenih sodobnih tokov, ki se prepletajo in vrtinčijo z vseh strani.
Toda kakor se čudno sliši, zgodovina je knjiga, zaklenjena s sedmimi pečati, da se tako izrazim. Če niti ne upoštevam našega človeškega porekla, ki je zavito v nepredirno temo desettisočletij, je dovolj značilno že to, da nam je najnovejša doba borih pet ali sedem tisočletij, se pravi tako rekoč doba modernih civilizacij povzročala toliko preglavic, preden smo si o njej ustvarili neko povezano in smiselno podobo. Nemara je na redko katerem področju znanja človeštvo blodilo v tolikšni nevednosti in v svoji nepomaganosti zagrešilo toliko zmot kot ravno na področju lastne preteklosti. In komaj dobrih sto let je, odkar imamo v historičnem materializmu zanesljivo pomagalo, ki nam omogoča, da vsaj v glavnih obrisih razpoznavamo človeško usodo oziroma sile, ki z njo gospodarijo. Da pa je zgodovina še zmeraj polna neraziskanih labirintov, nam najbolje dokazujejo lastna doživetja in izkušnje. Kdo bi mogel neoporečno obnoviti vsaj ta miniaturni košček zgodovine, ki ga je sam doživel ali celo »soustvarjal«, kdo bi mogel z vso objektivnostjo in brez napak ponoviti lastno življenje? ...
Oprosti mi, ■dragi prijatelj, to dolgovezno modrovanje. Toda je ie tako, da nas knjige, se pravi, dobre knjige silijo k premišljevanju, in to je navsezadnje njihov poglavitni smoter. Premišljujemo pač, kakor moremo ... toda zagotavljam ti, da to knjige, o katerih ti pišem, ret vredne branja in 'premišljevanja. To
M. g. Kremser-Schmidt: tri glave (detajl)
sta knjigi WiU.ia.ma H. Pres-cotta Osvojitev Mehike in Osvojitev Peruja ter knjiga Henrija Pirenna Srednjeveška mesta.
Res je, da je Osvojitev Mehike izšla pri Cankarjevi založbi že zdavnaj, toda druga Prescottova knjiga, Osvojitev Peruja, ki je izšla pred kratkim, jo v marsičem dopolnjuje — tako po snovi kakor v sklopu pisateljevega dela — zato ju lahko obravnavamo in ju moramo obravnavati kot celoto, in sicer kot sijajno celoto. Nadvse zanimivi sta po snovi: osvojitev oziroma odkritje in spoznanje ameriškega sveta, podoba tujih, svojevrstnih in avtohtonih civilizacij Aztekov in Inkov. In spet ne toliko podoba teh civilizacij, kolikor zgodba njunega propada in uničenja. Prescott z neprekosljivim znanjem in vestnostjo opisuje pravljično junaška in grozljivo okrutna dejanja španskih osvajalcev ter nam s tem v prvi vrsti prikazuje važno in značilno obdobje naše evropske zgodovine. Vendar je hkrati z nenavadno marljivostjo zbral vse razpoložljive podatke in pričevanja o življenju in usodi ameriških domačinov, ki se jih je tako malo ohranilo iz ruševin in pepela nasilnega ter sistematičnega uničenja. Iz tega pičlega gradiva je ustvaril kar se da izčrpno in zaokroženo podobo, ki ji še danes, po več kot sto letih, nimamo pridati ničesar bistveno novega. Malo je zgodovinarjev, ki bi v tej naglo napredujoči znanosti ohranili po tolikšnem času takšno veljavnost in privlačnost. A Prescottova častitljiva resnicoljubnost, njegova tankočutna pravičnost in ne nazadnje njegov pisateljski format so lastnosti, ki ne morejo zastarati. Sodobno zgodovinopisje pozna drugačne, izpopolnjene prijeme, na razpolago mu je neprimerno mogočnejši raziskovalni aparat, pa vendar so dela, kakršno je Prescottovo, zelo redka: polno je zgodovinske in človeške resnice, pa mikavno za slehernega bralca. — Obe debeli knjigi je lepo prevedla Mira Miheličeva.
Knjiga Henrija Pirenna, uglednega belgijskega zgodovinarja iz polpretekle dobe, je precej drugačna. Drugačna po snovi, po načinu in po pomenu. Združuje dve razpravi, ki pa sta posvečeni istemu predmetu, gospodarski in socialni zgodovini srednjeveške Evrope, le da obravnava prva, z naslovom Srednjeveška mesta, ožji, specialnejši problem Na videz je to snov, ki nam je domača še iz šolskih klopi, toda ko nam jo razlaga Pirenne, se nam zazdi, da se pred nami razgrinja docela nov in neznan svet. Ne samo zaradi tega, ker v njegovem pisanju ne srečujemo »običajnih« .podatkov in številk iz tako ^imenovane politične zgodovine, temveč predvsem zaradi tega, ker nam s svojimi raziskavami in sintezami podaja nenavadno živo in strnjeno, v marsičem resnično novo sliko evropskega razvoja od zatona rimskega sveta pa vse tja do začetkov novega veka. Njegove ugotovitve, ki se kažejo preproste, razumljive in mestoma celo samoumevne do suhoparnosti, so v resnici plod nenavadno obsežnega in pronicljivega študija. Vendar avtor nikjer ne utruja s kopičenjem dokazovanja, marveč skuša vselej prepričevati z zaokroženimi, jasnimi in slikovitimi povzetki. To pa mu poleg velikanske erudicije omogoča zlasti prepričevanje, da temelje vse oblike zgodovinskega razvoja■ na ekonomskih in socialnih pojavih. Ne da bi bil Pirenne marksist oziroma historični materialist: do takih zaključkov ga je pripeljala edinole njegova zvestoba stvarni logiki dejstev. In res, pri obilici njegovih dragocenih in originalnih ugotovitev pogrešamo samo še tiste ostrine, konsehkventnosti in dalnosež-nosti, ki jo omogoča historično materialistična in dialektična miselnost. — Knjigo je za Državno založbo Slovenije prevedel Bogomil Fatur, spremno besedilo pa ji je napisal Fran Ztmtter. Škoda le, da očituje sicer lepa knjiga preeejšnjo malomarnost pri opravljanju tiskovnih korektur.
Vse tri knjige ti torej toplo priporočam, dragi prijatelj. In Te lepo pozdravljam.
nt vidcev ;
e str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / ST m - 24 julija isst
Vesti iz Maribora
Bolj uspešno bodo morali skrbeti za razvoj turizma v Logarski dolini
Priprave na letošnjo turistično sezono v celjskem okraju so bile dokaj dobre in pravočasne. Pri tem gre precej zaslug tudi okrajni gostinski zbornici. Cene penzionom, so letos za 10% nižje od cen v drugih turističnih področjih Slovenije. Opaziti je tudi. da v zadnjem času vse boi.j pogosto prihajajo v celjski okraj turisti iz inozemstva. zlasti v Rogaško Slatino
in Dobrno.
Kljub dobrim pripravam na sezono tudi letos propaganda še ni bila zadostna, čeprav je bila bcijša. kakor druga leta. Da bi bilj turistični kraji za goste bolj privlačni, je svetu za turizem v zadnjem času uspelo zainteresirati odgovorne čiri.te-lie za ureditev ceste v Rogaška Slatini in Dobrni, v teku pa so tudi dela za ureditev ceste skozi Ljubno ob Savinji. Svetu za turizem gre tudi zasiuga, da so letos na področju okraja dokaj
dobre avtobusne zveze, zlasti z Logarsko dolino, ki bo v kratkem dobila tudi telefonsko zvezo. katere doslej še ni imela.
V zadnjem času se zdravilišči V Laškem in Rimskih Toplicah vse bolj uveljavljata. Rimske Topilce pa bi še bolj zaslovele, če' bi jih spremenili v odprto
zdravilišče. Premalo pozornosti
so doslej posvečali v okraju
Postrežba na Kokrškem sedlu
Ondan sem se namenil na Kokrško sedlo in okrog 9 zvečer prispel tjakaj dokaj utnu-jen in žejen. V koči sem zaprosil oskrbnico za pol litra vode, da bi si napravil limonado in odžejal. Toda neprijetno sem bil presenečen, ko mi je v ne preveč prijetnem ionu odgovorila, da mi da lahko samo eno skodelico vode (in to za dve osebi) ter dodala, naj jo grem kar sam iskat k studencu, ki je za 10
minut hoda oddaljen od koče. Ko sem pripomnil, da je vendar padal dež pred dvema dnevoma, mi je odgovorila, da
predvsem razvoju turizma v Zg. Savinjski dolini. Ta je nedvomno polna naravnih lepot vin privablja tudi ljubitelje riboiova. Omenimo naj zrasti še znano Logarsko dolino, ki je ena najlepših v Evropi. Nedvomno ne sme biti razvoj turizma v tej dolini samo skrb občine, ampak tudi okraja. V povojnih letih so izdelali že več elaboratov za razvoj in ureditev te doiine, vendar doslej še nobenega niso uresničili. Zaradi tega je nujno, da se ponovno in čimprej izdela elaborat, ki naj bi ga Čimprej uresničili.
Kljub prizadevanju odgovornih organov, priprave gostinskih obratov na sezono, niso bile zadovoljive. Domala povsod imajo težave z urejevanjem sanitarij in pomanjkanjem dobrega gostinskega kadra. Z nekoliko več dobre volje pri ljudeh, ki so zaposleni pri teh gostinskih obratih, bi se nedvomno dalo še marsikaj izboljšati. Da bi to dosegli. bi morda kasaio poostriti sanitarno inšpekcijsko službo.
Nov planinski dom na Craem vrhu
Planinci in rovci iz Cerknega so odprli na Črnem vrhu nad Novaki v višini 1988 m nov planinski in lovski dom. Nov dom je bil reg potreben, kajti vse od Porozna do Lubnika nad
Škofjo Loko ni nobene planinske postojanke. Nedvomno se bodo novega doma posluževali Številni planinci, lovci in turisti. Prav bo prišel tudj izletnikom. ki obiskujejo partizansko bolnišnico Franjo. Iz Loga vodi do doma lepa avtomobilska cesta. po kateri lahko vozijo celo avtobusi.
Cerkljanskim planincem in lovcem, ki eo obogatili naše alpsko predgorje z novo postojanko in s tem opravili veliko in koristno delo. gre vse priznanje.
jrb.
Svinjska rdeSiea na Goriikem
Zlasti v nižinskih področjih go-riškega okraja se je letos ze-
čeprav bi to terjalo tudi začasno zaporo kakšnega gostišča.
V zadnjem času se za razvoj turizma zelo zanima občinsk ljudski odbor v Mozirju, saj j: bila mozirska občina prva v celjskem okraju, ki se ie odločila. da pusiti vsem gostiščem v občini 25% od letnega pavšala. ki jih bodo lahko porabil: za ureditev lokalov, sanitarij in za nabavo opreme. To bo zneslo okrog 2.5 milijona diina.r-jev. Poleg tega so dobila letos turistična društva iz občinskega proračuna za razvoj turizma milijon dinarjev im, vso turistično takso. Seveda pa vse to še ne bo zadostovalo, kajti doslej so izdali tod za razvoj turizma še zelo malo sredstev.
R. Z.
PRODAJA MLEKA V MLEKARNAH PADA. Čeprav je vsako leto v vročih poletnih mesecih nekoliko manjša potrošnja mieka, je tetos v marioorsKin mlekarnah prodaja v zadnjem mesecu občutno padla, pa tudi polletno povprečje prodanih količin je znatno pod lanskim. Po zadnjih podatkih
za zdravstvo OLO Maribora predlagal Mestnemu svetu, naj se poleg sedanjega zdravstvenega doma ustanovi še zdravstveni dom za občini Tabor in Tezno. Na področju vsakega zdravstvenega doma pa naj bi delovalo več krajevnih ambulant, ki bi skrbele za zdravje prebivalstva na svojem
stane v mariborskih prodajalnah področju. Takšna ambulanta naj   	——	■-=	—	jjj	Imela	splošno ordinacijo s ne-
mi prostori, s čakalnico, sobo za administracije in za preglede. V perspektivnem pland razvoja zdravstvenih ustanov naj bi bilo na desnem bregu Drave sedem krajevnih ambulant, na levem bregu pa deset ambulant, ki bi poleg že obstoječih obratnih ambulant v podjetjih lahko jamčile za dobro zdravstveno zaščito prebivalstva. Ustanovitev krajevnih ambulant bo priporočal Mestni svet vsem občinam, ki naj bi k uresničitvi te zamisli pritegnile čim širši krog državljanov.
Motiv iz Logarske doline
Napredek moravske občine
Elektrificirali so vrsto vasi in zaselkov — Izboljšanje preskrbe z dravo pitno vodo najvažnejša bodoča naloga
V mora vik; občini nimajo vi-eokih dimnikov in drugih tovarniških poslopij, vendar so kljub temu dosegli v zadnjem času viden napredek, saj ee ponašajo že z raznimi pridobitvami in gospodarskimi uspehi. V minuli vojni je bilo v občini uničenih okrog 100 domačij in gospodarskih poslopij, zato so se hitro po osvoboditvi lotili obnove le-teh in jih v kakih treh letih povsem obnovili. Po tem uspehu pa niso mirovali,
kajti že je bila na vrstj elektrifikacija. Nanjo je čakalo okrog 30 vasi in zaseikov. Tudi te naloge so se lotili načrtno in Jo uspešno dokončali. Električna luč je zasvetila v Pečah, Negastmu, Svinjii, Miklavžu, Za-jogu. Hribu, Limbrški gori ter Številnih drugih manjših vaseh in zaselkih. Precej sta za ta dela prispevala okraj in občina, precej pa tudj sami prebivalci
v gradivu in s prostovoljnim delom.
dovolj ni bi že bili. če bi dobili	s.ednjimi naj zlasti omenimo
sredstva samo za nabavo ce-	mostova v Drtiji in na Selu. Za
menta. Ves ostali material bi	popravilo občinskih cest imajo
zbrali kar sami. prav tako bi	letos na razpolago le okrog
6ami prispevali tudi vso delov-	300.000 din, s čimer pa ne bodo
no silo. Ker občina ob sedanjih	mogli kriti vseh potreb kj so
skromnih sredstvih sama vsega ne bo zmogla, je upati, da bo
ob tolikšni pripravljenosti prebivalstva priskočil na pomoč tudi okraj.
Doslej so v občini že znatno izboljšali občinske ceste, marsikje pa so zgradili tudi povsem nove odseke po priklaanejših zemljiščih. Zgra.dili so tudi več novih cest in mostov. Med
Cepljenje proti slinavki
Leta 1951 se je v Vrtojbi pri Gorici pojavila slinavka in parkljevka, ki so Jo prinesli iz Italije. Da so bolezen hitro zatrli in preprečili njeno razširitev gre zasluga predvsem okrajni veterinarski službi. Ker pa se onkraj meje ta bolezen večkrat g*ojavlj*a, so nedavna V
^ po^bne pridobitve vsem	obmejneTn	podri*,
spada tudi lam v Pečah dogra-	druer.	zaščitno	cerN
je to sicer res, da pa ima pre-	i0 razširila rdečica. Od 80 pri-
cej perila za pranje. Njen mož	merov javljenih bolezni, je popa ie pripomnil, da mu je Pia-	giniio okrog 10 odstotkov pra-
 -:i-	— — *	čičev. Bolezen sicer že nekoliko
popušča, toda kljub temu je še opažati nove primere. Bolezen se je oprijela zlasti tistih prašičev. ki niso bili cepljeni. Nekateri kmetovalci namreč še vedno ne verjamejo v učinkovitost cepljenja, nekateri pa menijo, da se cepljeni prašiči ne razvijajo pravilno. Upajmo, da bodo čimprej spoznali, da so v zmoti, saj je takih le okrog 10 odstotkov. Letos je bilo cepljenih proti svinjski rdečici v okraju okrog 11.500 prašičev. J- F-
Nevtralnr področja
rimsko društvo naročilo, na} varčuje z vodo in da bi si moral gost sam prinesti vodo iz Kamniške Bistrice. Mislim, da je tu vsak komentar odveč, še posebno če pripomnim, da je bila vodna črpalka v dobrem stanju. Sele po dolgem prigovarjanju in glasnem izražanju nezadovoljstva ostalih gostov sem dobil dve skodelici vode.
Ob pol enajstih zvečer sem zaprosil oskrbnico, naj mi pokaže sobo. V neprijetnem tonu mi je odgovorila, da se še ne mudi in ko sem ji odvrnil, da sem utrujen, mi je dejala: j.Saj so drugi tudi utrujeni, sicer pa ste zadnji prišli v kočo.« Sele ko sem. bolj odločno zahteval, na>me odpelje v sobo, ker bi rad počival, mi je sobo pokazala, vrgla posteljno perilo na posteljo in mrmraje odšla.
Tudi drugi gostje so se pritoževali in delali razne opazke na račun postrežbe. Človek je lahko ogorčen nad vsem tem, še posebna, če je navajen na kulturnejšo postrežbo na Krvavcu, Korošici in Kamniškem sedlu. Planinsko društvo iz Kamnika letos ni imelo srečne roke pri izbiri oskrbnika za Cojzoi:o kočo. Morda je tudi postrežba kriva, da je obisk na Kokrškem sedlu mnogo manjši kot v drugih kočah. Oskrbnica pa naj le kdaj obišče dom na Krvavcu in kočo na Kamniškem sedlu, kjer se bo lahko marsikaj naučila — od odpiranja steklenic, pa do obzirnejšega ravnanja z gosti.
Prof. Silvo Kristan
jeni vodovod, letos Pa *i ga gradijo v Pretržu. Pravijo, da bo že prilodnji mesec dograjen. Sredstva so prispevali okrajni odbor za male asanaci-je. občina in seveda tudi sami vaščani. Omeniti velja še nove vodnjake v Zalogu, Goričici, Vrhpolju ihn drugod, ki so vredni nad 2 milijona dinarjev in vrsto javnih pralnic. Kljub temu pa so potrebe po dobri pitni vodi še vedno velike v marsikateri hribovski vasi. pa tudi v dolini je še nimajo povsod dovolj. Zlasti velja to za Lim-brSko goro, Koseze, Dole in druge kraje. Gradnja vodovodov in vodnjakov bo morala biti v prihodnje ena najvažnejših nalog občine, zlasti, še zaradi tega. ker ljudje sami pri-
Vedno več opeke
Pred kratkim se nas je več na- — - -	_
potilo v kavarno »Evropa« v Ljub- pravijem precej prispevat:, valjani. V njej ni bilo dosti gostov, zato smo prostor laliko izbirali.
Končno smo sedli in v pričakovanju natakarja listali po revijah. Ko se nam je zdelo, da le že preveč čakamo, sem se obrnil do natakarice, ki je stregla gostom
r ačin°menj e S&3&. ,SSS55 Opekarna v Dvorski vasi Prt kolegu, ki se je zadrževal v od- Begunjah obstoja že od 1- 1870. delku za igranje kart in šahira-	t	,029 so tu na dokaj pri-
nie. Tega sem le težko doklieal Do	1	. 80.™
in tudi on mi je vljudno pojasnil, mitiven način izdelovali opeko, da ne sedimo v njegovem resor- takrat pa so opekarno moderni-
ju, temveč v resorju njegove ko-	.	» jtiri leta	pozneje 3e
legice. do katere sem se že prej	oe s r ua
obrnil. Toda ta Je vztrajala pri popolnoma pogorela. Med IMUts svoji prvotni trditvi tako odločno. M j0 za su0 obnovili, povsem da sem bil povsem gotov, da sem v delokrogu natakarja.
Mislim, da mi ni treba opisovati k«i se Je še naprej dogajalo, omenim naj le to. da smo kmalu odšli iz kavarne, ne da bi nas kdo postregel Upravi kavarne »Evropa« pa bi priporočal, naj v bodoče označi mize, ki ne spadajo v delokrog posameznih natakarjev. Vendar šalo v stran. Mislim, da takšen postopek v »Evropa« sam po sebi osvetljuje »solidnost« tega podjetja in škoda je. da meče senoo na sicer zelo dobro urejeno slovensko gostinstvo. Želel bi. da se to popravi in zaradi tega sem tudi napisal te vrstice.
Gost Iz Srbije
ju izvedli drugo zaščitno cepa Ji en je proti slinavki in park-Sjevki. Cepljenih je bilo nad 8.000 govedi. Pri cepljenju je sodelovalo devet strokovnjakov, pomagali pa so jim občinski veterinarji, tako da so vse delo opravili v devetih dneh. J.F.
Nov obmejni blok
Pristojni jugoslovanski in italijanski organi so ustregli želji obmejnega prebivalstva v Bre-ginskem kotu s tem, da *o odprli dvolastniški blok v Robe-dišfru tudi za koristnike malega obmejnega prometa. Prebivalci Robedišča so s« morali doslej posluževati prehodov, ki so dokaj oddaljeni od njih. Ta prehod bodo s Pridom uporabljali tudi Ložani in prebivalci drugih okoliških naselij.	J-P.
še kar precejšnje, čeprav bodo porabilj denar ie za nabavo gramoza, medtem ko bodo vse ostalo opravili prostovoljno.
S sredstvi gozdnega sklada gradijo že nekaj časa cesto Moravče—Hrastnik, ki bo velikega pomena tudi za Limbrško goro. Upajo, da bo letos ta. okrog 3.500 m dolga cesta, že povsem dograjena. Pri gradnji
pridno sodelujejo prebivalci s
prostovoljnim delom. Družba je prispevala za to cesto vsega okrog milijon dinarjev, vredna pa bo morda celo trikrait toliko.
To so v glavnem najpomembnejše pridobitve na področju komunalne dejavnosti v moravski občini. Te niso majhne, spričo velike pripravljenosti ljudi za sodelovanje pri gradnji najpotrebnejših komunalnih naprav. pa lahko pričakujemo v bodoče še* večji napredek. -*e-
.ia dan do 7000 1 mleka, ki ga uorajo predelati v skuto. Ta v>-,ek nastaja kljub temu, da je tuji odkup zaradi suše v zadnjem j asu znatno nižji. Vendar to ne jomeni, da pada splošna potros-ija mleka v Mariboru, kajti hkra-i, raste število prekupčevalcev z nlekom, ki oskrbujejo potrošnike i mlekom, ki ga prinašajo iz .kmetijskega zaleaja Maribora. To .nleko li»» namreč isto ceno kot .• mlekarni, za potrošnika pa je agodnejše zaradi tega, ker mu je Uobavljeno na dom. seveda tl »djemalei ne upoštevajo tega, da to mleko ni pasterizirano in brez nevarnosti za zdravje.
Glavni vzrok, da prodaja mleka v mlekarnah pada, je torej le cena odnosno to, da mlekarna zaradi visokih prodajnih stroškov ne more dostavljati mleka na dom. Zdaj se celo slišijo govorice, da se bo mleko še podražilo. V mlekarni mo nam zatrdili, da trenutno te bojami še ni, čeprav stroški res naraščajo. Glede na to, da Je v Mariboru mleko dražje kot v ostalih mestih Slovenije, bo treba ukreniti vse, da do podražitve ne bo prišlo. Tudi okrajni LO Maribora je že dal izjavo, da bo v primeru, če bi zašla mlekarna v finančne težave zaradi gradnje nove mlekarne, prevzel plačevanje anuitet. Edini garant za znižanje cen mleku Je seveda večja proizvodnja v novi mlekarni.' Z njo bodo tudi dani pogoji za večjo potrošnjo mleka, ki Je v Maribocu dokaj nizka, saj znaša le 0,351 na osebo na dan.
*
CISTILCI ČEVLJEV v Mariboru le vedno opravljajo svojo obrt na najbolj prometnih pločnikih mariborskih ulic. Najmanj spadajo na Glavni trg, kjer poleti razstavijo cele vrste očiščene in pobarvane obutve, ki prav nič ne sodi na pločnik. 2e lani so se Olepševalno društvo tn mnogi
drugi, ki itan je pri srcu lep iz-gled mesta, zavzeli, da bi to službo, ki je sicer potrebna, uredili tako, da ne bo kvarila lica mestnih ulic. Izdelan je bil predlog, da bi postavili salon za čiščenje čevljev na Grajskem trgu, v primernem kiosku, kjer bi lahko čistilci delali tudi ob slabem vremenu. Takšna’ kioska naj bi bila Se na - Glavnem trgu in v bližini kolodvora. Podobno urejeno službo čistilcev čevljev imajo v vseh naših večjih mestih. Zato bi bilo zares nujno čimprej uresničiti to zamisel tudi v Mariboru. Res, da Je za to potrebnih nekaj finančnih sredstev. Zato pa naj bi zainteresirali industrijska podjetja, ki proizvajajo kreme za čevlje tn
obutev, ki bi lahko t« kioske koristno uporabila tudi za svojo reklamo. Del stroškov pa bi lahko krili tudi z najemnino, ki bi jo
plačevali čistilci.
*
ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO BKUZBO V MARIBORU je Svet
To in ono iz Kočevskega
pa »o jo usposobili za obratova-
RAZSTAVA MARIBORSKIH FILATELISTOV' bo odprta v dneh »Mariborskega tedna« v čitalnici Mestne knjižnice na Partizanski cesti. Agilno mariborsko društvo filatelistov je priredilo prvo raz-
 ______ stavo že leta 1S55.sedanj a razstava
kavami pa Je znatno obsežnejša, saj so pripravili M vitrin. Obiskovalcem bodo na razpolago priložnostne kuverte s tremi različnimi risbami, razstava pa bo imela tudi priložnostni poštni žig. Po vseh pripravah sodeč bo letošnja razstava mariborskih filatelistov na dostojni višini.	UP)
nje 1. 1947, ko »o zgradili nova poslopja in nabavili stroje. Ker pa je po opeki še večje povpraševanje, nameravajo nabaviti še več novih strojev in povečati zmogljivost opekarne na 2.5 milijona kosov.
V zadnjem letu so zgradili tudi novo dovozno in izvozno cesto, dolgo poldrug kilometer. Lani so uredili še vodovod, s čimer je dobilla vodovodno napeljavo tudi Dvorska vas, ki prej ni imela zdrave pitne vode. Opekarna ima tudi buldožer, ki ga bodo uporabljali lahko za razna komunalna dela v občini. Opekarna izdeluje opeko »Aristof!« in votlake normalnega formata. Letos bodo začeli izdelovati tudi stropnike, za katerimi je zelo veliko povpraševanje.	-LS.
Na Kočevskem so volkovi ra marsikatero divjačino hud sovražnik. Da bi čim več teh škodljivcev uničili, so marljivi lovci gojitvenega lovišča po več dni zasledovali volkove v gozdovih Kočevskega Roga. Po njihovem mnenju je sedaj najlaže .izslediti iegla volkov, eaj so vsa zadnja leta prav. v tem času dosegli več uspehov. Upajmo, da jih'’-bodo tudi letos.
2 e več časa se v Dobreppljab pripravljajo na dograditev in ureditev prosvetnega doma. S pripravami so že začeli in upajo, da bodo deia v najkrajšem času končana. Z ureditvijo prosvetnega doma bodo pridobili več stanovanj in prostorov, potrebnih za zdravstveno postajo. *
V Dobrepoljski dolini in v okolici Strug se j« v zadnjem času zelo razširil koloradski hrošč in resno ogrozil krompirjeve nasade. Zaradi tega so po
Nova sezonska avtobusna proga
Podjetje Avtopromet iz Nove Gorice je odprlo 20. julija tradicionalno sezonsko turistično progo	Bovec—Trenta—Vršič—Kranj-
ska gora—Jesenice—Bled. Avtobus vozi vsak dan in tudi ob nedeljah. Tako vzdržuje sedaj to .podjetje že 36 rednih in izrednih avtobusnih prog. Razen omenjene so odprli tudi poskusno avtobusno progo Podbrdo—Nova Gorica. Vse kaže, da se bo tudi ta proga obnesla. Avtopromet iz Nove Gorice prireja na željo podjetij in drugih tudi posebne vožnje in skupinske izlete v razne kraje naše domovine.	I.	P.
navodilih občine in kmetijskih zadrug kmetovalci poškropili vsa kromgnrišča in tako obvarovali pridelek krompirja, ki letos dokaj dobro kaže.
•
2e več let so v Kočevju stremeli za tem. da bi temeljito očistili Rinžo, ki je čiščenja res nujno potrebna. Končno so ta dela letos le na vrsti in tako te dni že čistijo strugo, v kateri se je nabralo res precej nesnage-
POMANJKANJE LOKALOV V MARIBORU je eden izmed zelo perečih komunalnih problemov v mestu. Številni novi predeli so ostali brez potrebnih uslužnostnih in obrtnih obratov, ker Investitorji, ki so gradili stanovanjske bloke, niso predvideli prostorov za
potrebne lokale. Glede na to Je
Mestni svet razpravljal na svoji
zadnji seji o načrtni gradnji lokalov, ki bodo nudili potrošnikom najnujnejše obrtniške in komunalne usluge. Sprejeli so sklep, da se iz prispevkov najemnin za lokale, ki znašajo v vseh Stlrib mestnih občinah približno 98 milijonov dinarjev, izloči 20% v poseben sklad za finansiranje lokalov. pri odobravanja posojil lz
tega sklada bo paziti predvsem na to, kakšna mreža lokalov Je potrebna, ne le, kdo Je sposoben najeti kredit.
*
POČITNIŠKI DOMOVI NA POHORJU POLNI GOSTOV. Pohorje s svojimi senčnimi gozdovi in
vabljivimi livadami je tudi letos
privabilo številne izletnike in letoviščarje. Vsi domovi so v teh
dneh že polno zasedeni, zlasti na
mariborskem delu Pohorja, kjer
so po vojni zgradili vrsto planinskih domov, počitniških domov
mariborskih delovnih kolektivov
in hotelov, kot sta Poštarski in
Železničarski dom, ki lahko sprejmeta nad 100 gostov. Cene za dnevno oskrbo so od 7*0 din navzdol. Tudi mariborsko Planinsko društvo Je svoje koče dobro pripravilo za letošnjo sezono in z zmernimi cenami zagotovilo znaten obisk. Samo v Mariborski koči se je prve dni v juliju vpisalo v knjigo obiskov nad 7.060 gostov. Ko bo v kratkem začela voziti na Pohorje nova žičnica, pa bo eblsk še znatno večji.
PROSTORI »MARIBORSKEGA TEDNA« POD STREHO. Sredi preteklega tedna so na gradbišču novih razstavnih prostorov »Mariborskega tedna« proslavili rakliu-č»k grobih gradbenih del. Na »11-kofn« so se ‘ zbrali predstavniki gradbenega nodietja »Tehnizerart-nie« iz Vuhreda, katerim se Je predsednik upravnega odbora
»Mi	fr»-f! n a k tot.
Pn5enja.1t zahvalil za požrtvovalno delo In ek so e d i ti vn ost. Saj so nsrromne na vil j on e na novT^inl 3noo m? zfrradiH v re^ordner« Času treh mesecev, čeprav jih je
T»vf	ptnfhh	z—t r»f o rt »?pv-
Je. Zdaj. ko so razstavni prostori že pod streho in čakalo le še notranjo ureditve, so tudi naivečil maiednšnrži začeli verieti. da bo letošnji »Mariborski teden« zares končno v novih, dostojnih prostorih.
LEP KONCERT MLADIH GASILCEV IZ OSIJEKA. Obiskovalce mestnega parka so nedavno prijetno presenetili mladi godbeniki — mladinski godbeni odsek iz Osijeka — ki je pod taktirko kapelnika Milana Parliča priredil uspel koncert na svoji turneji po Hrvatski in Sloveniji.
Tudi tokrat drugače
»Slov. poročevalec« je pred kratkim objavit članek M. M. z naslovom »Enkrat drugače«, članek eem a vso pozornostj o prebral in se končno spraševal, ali so res mogoči tako kruti odnosi potnikov do železniških sprevodnikov. Pisec članka opisuje. kako so se lotili štirje fantje sprevodnika v vrhniškem vlaku, in ga spotaknili; kako je nek potnik s Pristave nad Stično iztrgal sprevodniku iz rok denar, ki ga je dobil od potnice, ki je bila pripravljena doplačati zaradi preobsežne prtljage ter mu grozil, da bo z njim že obračunal; kako je poskušal prelisičiti sprevodnika z že izkoriščeno vozovnico nek potnik a Teznega; kako So nahrulili sprevodnika vajenci skupno a svojim vodjo, ko so potovali iz Reke v Pulo itd. itd.
Rl«E: MIKI MUSTER
187. Gladina je bila pokrita s divjimi čebelami, ki so besno brenčale in zbadale vse, kar so mogle doseči. Kajini trdi glavi pa niso mogle do živega. Mavgli se je neprestano potapljal in priganjal k hitrosti. Mudilo se mu je v boj, v mirni zaliv, kjer je preplaiene dole pričakovalo pogumno sijonijsko krdelo.
188. Polovica dolov pa je med tem opazila past, v katero	189. Mavgli je sllial, kako je broarepi vodnik med pia-
so popadali njihovi tovariši v prvih vrstah. Ker so ve-	vanjem hrabril svoje krdelo in ga pozival na boj s sijo-
dell, da sleherno zadrževanje na bregu pomeni gotovo	nijskimi volkovi. Ti so jih že pričakovali in v megli so
smrt, so poskakali v vodo nekoliko niže, tam, kjer se je	se svetile njihove jezne oči. Doli pa so bili utrujeni in
soteska razširila. Toda tudi tam so jib preganjale čebele	preplašeni. Njihovi kožuhi so bili premočeni in so pola vodni tok jih je nosil s seboj do zaliva.	.	stali težki, da so plavali s največjim naporom.
In koiik-o je še sličnih prizorov, k; se dogajajo širom naše domovine in ki ostajajo prikriti, pa tudi pozabljeni.
*
Sedaj bi rad opisal še svoj pripetljaj, ko sem se vračal * Kobariškega v Ljubljano. Na železniški postaji na Mostu na Soči. kamor smo prispeli z avtobusom se je kar trio ljudi. Kar v skrbeh sem bil. da-Ii si bom lahko pravočasno preskrbel vozovnice, poslužujoč se sindikalnega popusta. Ker železniška postaja nima zvočnih naprav, ki bi c«pozarja«e potnike na odhod vlakov, opravlja to dolžnost kar sam sprevodnik odhajajočega vlaka. V malone zadnjih minutah, ko je bil vlak že na postaji, se mi je uspeio preriniti do blagajne in preskrbeti vozovnico zase in za ženo. Sprevodnik je prihitel napovedovat odhod vlaka prav do blagajne in v splošni zmedi sva z ženo komaj še dosegla vlak. Mnogo potnikov pa ga je zamudilo.
Kmalu je vstopil sprevodnik in nas zaprosil, naj pokažemo vozovnice. Iskal	sem	jih	po
vseh žepih, toda	našel	jih	ni-
sem nikjer. V splošni zmedi sem jih pozabil na deski pred blagajno v Mostu na Soči. V zadregi sem bil pripravljen plačati cele vozovnice z globo, toda ljubeznivi sprevodnik mi je dejal, da me je videi, ko sem pri blagajn; kupil vozovnico in da mu to zadošča. In že je pristopil k drugim potnikom, ki so njegov odnos do mene vseskozi odobravali. Nihče	izmed	njih pa
sprevodnikovim	besedam	ni
ugovarjal ali se kakorkoli * njim prepiral.
Moža s Pristave nad Stično in onega iz Tema. pa tud; vseh drugih, ki jih je opisal M. M. v svojem članku tokrat k sreči ni bilo v vlaku. S poiumo zamudo sva brez vsakih zaprek, čeprav v skrbeh, z ženo izstopila na šišenskem kolodvoru. In oba sva čutil«, da je bilo tofcral res drugače	T. H, ,
gr. m — 24. julija las? / SLOfKMSKl POB0CEV1LEC / 16. f
ULIL*
»
•Jf i£'*/±TW
Občinski praznik na Jesenicah
Športno društvo Jesenice prt-
pravlja v proslavo občinskega praznika zelo pisan športni spo-red.
Tega dneva se najbolj veselijo kesljači. kajti ta dan bodo slovesno o-dorli in izročili namenu n jvo in sodobno urejeno štiriste-zno kegljišče, ki so ga gradili dolga leta. Prav gotovo bo nova naprava še povečala zanimanje delovnih ljudi za to športno panogo. Za otvoritev bodo igrali kegljaški turnir za prvenstvo kranjskega okraja, na katerem bo
nastopilo 10 ekipna košarkarskem igrišču so za praznik montirali novo razsvet-
Ijavo, v proslavo pa bodo odigra -
li turnir petih z udeležbo ženskih ekip Odreda. Svobode in »Ljubljane«, Triglava iz Kranja in domače ženske vrste. Za zmagovalca je razpisan prehodni po-ICctl.
Dalje bo v dnevih okrog občinskega praznika še več članskih, mladinskih in pionirskih nogometnih tekem. Prvo moštvo Jesenic bo igralo z enajsterico 1 z Domžal kvalifikacijsko tekmo za vstop v ljubljansko primorsko ligo.
Slednjič bo v okviru te proslave tudi precej živahna atletska prireditev, na kateri se bodo
Vavpetič in J. Tomšič zmagovalca
Polfinalna turnirja za 7. prvenstvo LRS v Ljubljani in Mariboru sta končana. Dobili smo še zadnje udeležence slovenskega šam-p.onata. V Ljubljani je bjl končni vrstni red takle: Vavpetič (Domžale) 9 in pol (iz lil partij), inž. Krivec (Ljubljana) 9, Kobler (Črnomelj) 7 in pol, Kržišnik (Ljubljana) 7. Cigan (Piran) 6 -.n pol, Benedičič in Zbil (Ljubljana) 5 in pol itd. Za finale, so se kvalificirali prvi štirje, Cijan pa je dnseg-si I. kategorijo.. Na polfinalu v Mariboru pa je zasedel prvo mesto J Tomšič ' iz Ljubljane z 9 točkami (iz 32 partij). Sledijo: Malešič (Maribor) S in pol, profesor Hočevar (Maribor). Šiška (Ljubljana), Mišura (Celje) in
1ILADINSKO PRVENSTVO LRS
Dolar najboljši
Včeraj se je končalo v Ljubljani mladinsko prvenstvo Slovenije ■ v šahu. Sodelovalo je'29 mladincev, zmagal pa je DOLAR iz Ljubljane z 8 točkami (iz 11 partij). Ostala boljša mesta so zasedli: Kneževič (Maribor) in Parma (Ljubljana) ■ 'n pol, Janžek (Maribor) in Lorene (Ljubljana) 7, M. Piberi (Ma-. bor) in Šmid (Jesenice) d in pol, Baikovec (Črnomelj) in Milavec (Ljubljana) 6, Crnobrnja (Idrija). Kac (Maribor) in Mestek (Kočev-s) 5 in pol itd. Za bližnje državno prvenstvo v Novem mestu so so kvalificirali Dolar, Kneževič in Parma.
Turnir je bil- zelo borben, saj je bilo vsega skupaj komaj doto h 35% remijev. Samo Lorencu ;e uspelo uiti brez poraza. To je
sekakor v precejšnji meri zasluga švicarskega sistema, ki ni naklonjen remizofilstvu. Kazalo bi ga pri nas še večkrat uporabiti in tako vzpodbuditi nekatere igralce k večji borbenosti.
dr. Smigovc (Slov. Konjice) 8, Horvat (Maribor) 6 itd. Prva pe-torica bo igrala na slovenskem prvenstvu, vtem ko je dr. Smigovc prva in edina rezerva. Mariborčan Malešič pa je izpolnil normo za naslov moistr^kegp-kso--didata, tako da ima zdai Slovenija z njim vi ed ze Zo tako kategoriziranih igralcev.
DVE IZ LENINGRADA
Nimcovičeva Indijka GLIGORIC : TOLUŠ (S. kolo)
1. d4, Sf6 2. c4 e6 3. Sf3, da 4.Sc3. Lb4 S. e3. 0-0 6. Ld3. c5 7. 0-0. cd: 8.ed:, dc: 9. Lc4:. Sbd7 10.Ld3. aS 11. Se5. Se5:. 12. de:. Sd7 13. Tel, Sc5 14. Te3. g6 15. Se4. Se4: 16. Te4:. Le7 17. Lh6. Te8 18 Df3. Ld7 19. Tg4, Lc6 20. Dg3. Lf8 21. Lf8:. Kf8: 22. h4, Db« 23. h5. Db2* 24. Tdl. Tad8 25. Tf4. Td7 26. hgl. hg:	27. Dg5, Td4 28. Tf7: +,
KI7- 29. Lg: +. Kg8 30. Lh5 -r. Kh7 31 Dgfi +. Kh8 32. Df6_ + in črni se vda. To je bila četrta jugoslovanska zmaga, toda tudi že tretja Gligoričeva.
Benonijeva Indijka TAJMANOV : TRIFUNOVIČ
(3. kolo)
1. d4, Sf6 2. c4, c5 3. d5. e« 4. Sc3, ed: 5. cd:. d6 6. e4. ge 7. f4. Lg7 8. Lb5 +. Sfd7 9. Ld3. 0-0 10 Sf3. Sa6 11. 0-0. SC7 12. Sd2. Sf6 13.	h3,	Te8	14.	Df3,
Tb8 15.	a4,	Sa6	16. Sc4,	Sb4 17.
Lbl. a6	18	a5.	Lf8	19.	fo. Le7
20. fg-.	fg:	21.	e5.	de:	22. d6.
Ld6: 23.	SdS:. DdG:	24.	Se4 in
črni se vda. ker se ne more izogniti težkim materialnim izgubam
domači atleti v vseh disciplinah
pomenili z atleti Triglava iz Kranja. Tudi prijateljske teniške igre bodo takrat lahko spremljali zanimiv dvoboj med Kranjčani
m domačini.
Ce vse ne vara. bodo vse te
prireditve ne samo' - množične,
temveč tudi tehnično na dostojni višini.	Z.
•
Športni dan šempetrskih gasilcev. Člani prostovoljnih gasilskih društev iz Šempetra in Dornberka so imeli preteklo nedeljo pisano športno prireditev, na kateri so se merili v raznih športnih veščinah, vlečenju vrvi, polaganju cevi itd. Vrste so sestavljali mladinci in mladinke. Največ uspehov so poželi Dornber-čani, pa tudi Sempetrčani so bili v nekaterih preizkušnjah zmagoviti. To je bilo izbirno tekmovanje za okrajno tekmovanje, ki bo hrihodnjo nedeljo v Novi Gorici.
Štafetni tek v celju
V počastitev Dneva vstaje in praznika mesta Celja je občinski odbor Zveze borcev v mestu ob Savinji pripravil 20. t. m. zvečer tradicionalni štafetni tek po celjskih ulicah, ki se ga redno, udeležujejo člani in članice celjskih delovnih kolektivov. v ženski konkurenci je letos prvo mesto in pokal osvojila ekipa Celjske tiskarne pred Ljudskim magazinom.
V konkurenci moških štafet je nastopilo 8 vrst. Po zelo zanimivi in ogorčeni borbi je zmagala štafeta Tovarne emajlirane posode, na drugo mesto so se uvrstili železničarji, na tretje Cinkarna I., na četrto Celjska tiskarna, na peto Beton itd.	M.	B.
Dogodek na pohorskem »Peska«
Prejeli smo in objavljamo:
Pasji dnevi so tudi mene zvabili na Pohorje, kjer sem name-raval prebiti del dopusta ob lepih razgledih in v hladu senčnih gozdov. Tako sem se znašel on-dan pred večerom pred kočo na Pesku. Ket se je pripravljalo k
nevihti, sem se namenil tam prenočiti. Spotoma tem celo »liSml, da je koia prazna.
Na vprašanje po prenočiiču mi Je uslužbenka odgovorila, da ne ve, ali morda ne bo kakšnega avta iz Maribora in je brez odločitve izginila. Tudi oskrbnica
mi jo pojasnila položaj podobno kakor uslužbenka. Ko sem vztrajal v tem, da mi povedo, ali imajo prostor ali ne in da ne mislim čakati do polnoči in Sele potem pešačiti do druge koče, me je oskrbnica nekaj časa čudno ogledovala in očitno strmela nad mojo kritiko, nakar sem se malo manj prijazno kakor po navadi poslovil in se kljub £7 letom v nalivu odpravil dalje. Do kože moker sem dosegel, čeprav sem malo zašel, kočo pod Roglo, kjer me je oskrbnica prijazno sprejela, čeprav je bila koča polna gostov in članov delovne brigade.
Razni gostje so mi pripovedovali, da oskrbnica na Pesku večkrat odklanja prenočišče in da mora zdaj pa zdaj kdo hoditi oclondod dalje do koče pod Roglo. Ali je takšno ravnanje oskrbnice, ki iz prazne koče odganja planince v najslabšem vremenu in sredi noči — socialno, človeško, dostojno In planinsko? Ali je to znano planinskemu društvu v Oplotnici in zakaj ne ukrene ničesar, da bi se ta oskrbnica in osebje v Koči vedli tako, v kakor se spodobi v planinskih postojankah?
Mr. Ivo Tončič, SI. Konjice
DnEVAE VESTI
pj	Za vedno nas je zapustil, v 97. letu s-tarosti, naš ljubi
Kj oče, dedek in praded
|	MIHA	TARMAN
g§	žel. upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 25. julija 1957, ob 18.30, iz Jakobove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: sinovi Ludvik, Ivo, Viktor; hčerke: Anica in Minka; vnuki, pravnuki, družine Tarman, Plehan, Vogrič in ostalo sorodstvo. Ljublj-anaj "Maribor, -23/- julija 1957.	•:—•»--
Izgubili smo našo nenadomestljivo ženo, mamico, hčerko, sestro, teto in snaho
FANI MARKELJ C, roj. MAGDIČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo ob 17. uri v Kopru.
Globoko žalujoči: mož Gustl, hčerki Vanda in Fani, mati, oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Brešnice, Maribor,, Koper, 23. julij* 1957.
Vsem, ki so jo poznali in spoštovali, potrti naznanjamo, da je umrla naša dobra mama, stara mama, sestra, teta,
svakinja
MELITA ŠPINDLER
vdova po pom. fin. ravnatelja v pok.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 25. julija 1957, ob 15. uri, iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: Erika Toplak, hčerka, Leopold Toplak, zet, Katja in Saška, vnukinji, sestre in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Graz, dne 23. julija 1957.
Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naj
ljubljeni mož, najboljši /papa in zlati dedek
FRAN FLERE
učitelj v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 25. julija 1957, ob 15.30, Iz Jožefove .mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča žena Antonija, sin Miran, hčerka Danica, por. Perdan, snaha Senja, zet Miloš, vnukinja Beba in Alenka, brat Pavel in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Reka, dne 23. julija 1957.
KOLEDAR
Sreda, 24. julija: Kristina. Četrtek, 25. julija: Jakob.
•
V noči od 24. na 25. julij 1943 so Gubčeva, Tomšičeva, Cankarjeva ln Sercerjeva brigada napadle Žužemberk.
Na medicinski fakulteti je promovirala za zobozdravnico dr. Anica Krajnik — Pistotnik. Čestitamo sorodniki.
Na Tehnični fakulteti — geodetski odsek sta diplomirala za inženirja Kifnar Janez iz Celja in Lesar Tone iz Ribnice. — Čestitamo prijatelji in znanci!
MEDICINCI! — Tabor športne medicine bo od 3,—18. avgusta .v Zadru. Prispevek je 1300 din. Prijavite se še lahko na naslov: Porenta Miran, Fovšetov.a 96, Ljubljana.
Prijava: 300 din za FSJ, naslov, St. oseb. izkaznice.
Ambulanta ca športnike Zdravstvenega doma Ljubljana-Center ne bo poslovala od 23. VII. do S. VIII. 1957.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEZOR-• NA 8LU2BA ZA NUJNE OBISKE -NA BOLNIKOVEM.. DOMU od 29. -do,-*.. URE ZJUTRAJ, OB NE- . DELJAH" IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom VlCi
Dr. Zavrnik Gorazd ambulanta
Mirje, Rimska 31, tel. 21-797. V odsotnosti zdravnika klicati teL 20-497.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD!
Dr. Settna MiloS, Ljubljana, Veli kovška 6. tel.' 31-281. Zdravstveni dom SISKA!
Dr. Pečovnik Božo, Černetova 31, tel. 22-831. ali 22-881. Zdravstveni dom CENTER*
Dr. Luzar Josip, Cigaletova 5, tel. 32-427. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Dr Kurbua Janja, Krekova 8, tel! 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
• Recept za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGlN-sport. Dobil Jo v vseh parfumerijah.
MAB1B0B
- Sreda, 24. julija.
. Dežurna lekarna: »Melje*, Meljska c. z.
RADIO
5 00' — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 — 8.05 Domače vesti: 8.05 — 8.15 Objave; 8.15 —
9.00 Pester spored skladb slovenskih avtorjev; 9.00 — 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35
15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 —	17.00 Prenos sporeda Radia
Ljubljana; 17.00 — 17.10 Domača poročila; 17.40	—	17.20	Objave,
17.20 — 17.30 Nekaj koroških narodnih pesmi; 17.30 — 17.40 Domači pesniki in pisatelji: Dušan •Mevlja:	Tri	humoreske;	17.40 —
13.00 Lahek spored igra Mariborski pihalni ansambel, p. v. Draga Lorbeka: 18.00 — 23.00 Prenos spo-Teda Radia Ljubljana.
Četrtek, 25. Julija.
Dežurna lekarna:	»Planinka«,
Glavni trg 20.
RADIO
5.00 — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 — 8.05 Domače vesti; 8.05 — 8.15 Objave; 8.15 —
8.35 Poje dekliški zbor MKUD Jože Kerenčič z:	mariborskega učiteljišča, vodi Vinko Živko:
8.35 — 14.35 Prenos sporeda Ra-
V globoki žalosti sporočamo, da nas Je nenadoma zapustila naSa ljub-
ljena zlata mamica
Evgenija Popovič roj. Trebar
Na zadnji poti jo bomo spremili t četrtek, dne 25. julija 1957, ob
18. uri, iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: Janko, Evald, Vera, otroci, vnuk Janko in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 23. julija 1957.
dia Ljubljana: 14.35 — 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 — 17-00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; ^T.OO — 17.10 Domača poročila; 17.10 — 17.20 Objave; 17.20 — 17.30 Dve ariji iz Leharjeve operete Dežele smehljaja; 17.30 — 177.40 Z magnetofonom in beležko naokoli 17.40 — 18.00 l£ra Mariborski instrumentalni ansambel; 18.00	—*
23.00 Prenos sporeda Kadia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava norveške grafike, razstava gvašev, risb in grafik sedmih Holandcev in razstava poljskega filmskega lepaka so odprte od 9. do 18. ure.
KINO
Murska Sobota: 24: t. m., ob 17.30
in 20. domači film »Potniki s Splendida«, 25. t. rn., ob 17.30 in 20. amer, barvni film »Zdravica New Orleansu«.
Ptuj: amer. film »Komu »veti sonce«.
»FLEX« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEX« če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže.
Za dopust in za vsako priliko uporabljaj SAMO TRAJNO HOL-mVOOD SMNIKO. Dobiš jo V vseh trgovinah s kozmetiko. Slovenije.
Pred vsako jedjo .ali po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamentl. Najbrž pa še niste poiskusili % preizkušenim in učinkovitim pri-rodnim zdravilom:	rogaškim —
I)ON AT — vrelcem. Zahtevajte
ga v trgovinah, pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju«.
UPORABLJAJTE TUDI VI
'pOUA V.0US'
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
Zadnji krik francoske mode — 3 svetle barve šminke »EVELINE*
so dobile drogerije v Ljubljani. Mariboru, Kranju, Novem mestu in Cel j u.
Smejala se boš in ne boš več slabe volje, ko boš čistila okna s »HINKO« oknočistilcem!
ZDRAVO. MLADO KOZO dobite in obranite z VITAMINSKIM
mlekom »LAIT« in »LOTION« (za pore) »EVELINE«, za čiščenje kože NAMESTO Z VODO. Imajo ju drogerije v ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu in Celju.
Učinkovito sredstvo za odstranitev vseh kožnih nevšečnosti: lišajev, ekscemov, srbečice, mozoljev. izpuščajev, potenja nog, vnetja kože po britju itd.
Dobi se v vseh drogerijah, te-lefon 31-79«.
Ltcitantl morajo predložiti varščino v znesku 1% predračunske vrednosti z garancijskim pismom banke, najkasneje do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in 16 Zgoraj citiranega Pravilnika.
• Ponudbi je treba priložiti prilo-_ge po razpisanih pogojih v skladu s čl. IB Pravilnika.
‘ Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije 8. VIII. 1957 do 10. ure v zgoraj navedenih prostorih.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na
razpolago vsak dan od 7. do 12.. ure od 25. julija naprej, v prostorih ELES. Ponudniki morajo
pred pričetkom licitacije plačati
predpisano občinsko takso v znesku 5618 din v gotovini.
Investitor: ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE (ELES) LJUBLJANA
RAZPIS
Po členu 10 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34 55) razpisuje Komisija za razpis in imenovanje direktorjev podjetij. Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-SiSka
mesto direktorja obrtnega podjetja .TAPO« Ljubljana, Celovška c. 97.
Pogoji: izobrazba visokokvalificiranega 'obrtnega delavca (Obrtnega mojstra) obrtne stroke tapetništvo z najmanj 5-letno prakso v samostojnem vodstvu tovrstnega podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku. Kolkovane .prošnje s popisom dosedanje prakse in življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Siška najkasneje do 3. VIII. 1957	R
OBVESTILA
OBVESTILO
Med reševalci nagradne križanke »I. festival telesne kulture Slovenije« so bili izžrebani:
1. Arnold Radej, Ljubljana, Celovška 134:	..
2. Uroš Pengal, Ljubljana, Koroška I8a:	.
3. Mojca Brllly, Ljubljana, Groharjeva ll;	•
4. Janez Moder, Ljubljana. Titova 73 lil;
5. Janez Marinček, Radovljica, Kajuhova;
6. Francka Albreht, Ljubljana,
Levstikova 3;
7. Nada Ciperle, Ljubljana, Rimska 25;	_
8. Irena Petrič, Ljubljana, Tovarniška 29:
9. Josip Rakovec, Tržič, mzja gimnazija;	_
10. Janez Majce, Ljubljana, Poljanski nasip 14 III.
Izžrebani reševalci iz Ljubljane na1 dvignejo nagrade na CK LMS, Tomšičeva 5. reševalci izven Ljubljane pa bodo prejeli nagrade po pošti.
MALI OGLASI
STROJNI KLJUČAVNIČAR Z mojstrskim izpitom in dolgoletno prakso v vodenju delavnice, kontroli izdelkov ter pripravi dela želi zamenjati službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«.	15087-1
TRGOVSKO POMOČNICO galanterijske stroke sprejmemo. Nastop službe 1. VIII. 1957. Ponudr be oddajte osebno v Trgovino z galanterijo Združenja slepih — Ljubljana, Gosposvetska 1«.
15102-1
KUHINJSKO POMOČNICO in dekle za vsa hišna dela išče za dva meseca planinska postojanka. Nastop službe takoj. Ponudbe v ogl. odd. , pod »Takoj«.
15168-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z "
znanjem kuhe iščem takoj. Naslov v ogl. odd.	15113-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščemo, najraje z dežele. Hrovat, Povšetova 96, poleg transformatorja.	15115-1
MATERIALNA KNJIGOVODKI-NJA želi službo na Gorenjskem. Pogoj: soba. Ponudbe pod »Avgust« na podružnico SP Kranj.
15112-1
ISCEM ZENSKO MO C za vsakodnevno pranje plenic. Vodnikova c. 25.	15696-2
UPOKOJENKA bi šla v pomoč odraslim osebam. Naslov v ogl. oddelku.	15109-2
PSA ČUVAJA, odličnega, poceni prodam. Weekemd, Ljubič. Tomačevo.	15096-4
Bivalni stroj »alfa«, pogrez-
ljtv, odličen, ugodno prodam. — Naslov V ogl. odd.	15693-4
p ■ CD 1 C3 ■ CD ■ O ■ C3 ■ Oj
“ SAP-TUKIST BIRO
sprejme v službo več
visokokvalificiranih in kvalificiranih
k
*2>e-Zbe
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
AVTOMEHANIKOV. AVTOKLEPARJEV In KLJUČAVNIČARJEV
Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno ▼ sekretariatu podjetja. 4182-R
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO
znamke »Aipes« prodam. N asm v: o«ui«m Enca, Prešernova 30-111, »ooa. u (Uc:«v»k, umu;, r->—<*»-* To vuB..i Avru 3. v doorem stanju, 4 gume nove, prooam za bsu-tou. NLsiov v ogi. odd. 15101-4 OnuA SATELITA za Fiat 1600 prodam. Naslov v ogl. oddelku.
151*3-4
LEPO STARINSKO POHlSTvo in
razno drugo prodam. Piran, Trg Zeccnin 6.	15117-*
MOTORNO KOLO noveJSega tipa od 175—250 ccm kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj« v ogl. odd.	151*4-5
TR.-kVNIK v izmeri 1 ha v Gameljnah prodam. Črnuče 76.
15084-7
ENOSTANOVANJSKO HlSO z lokalom prodam. Vseljiva proti zamenjavi dvosobnega stanovanja v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna prilika«.
15697-7
PROSTOR v kleti ali na dvorišču, v kakršnemkoli stanju, iščem za mirno obrt. Ponudbe pod »Center ali Šiška« v ogl. odd. 14561-8 ENOSOBNO STANOVANJE na Rudniku zamenjam za enako ali večje, kjerkoli, nujno! Ponudbe pod »Plačam selitev« v ogl. oddelek.	14923-9
ZA DOPOLDANSKO POMOČ V gospodinjstvu, nudim stanovanje in hrano. Naslov v ogl. oddelku.	15114-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Slomškovi ulici ugodno zamejam s tri ali štirisobnim, komfortnim stanovanjem v centru mesta, v novi zgradbi. Plačam selitvene stroške. Naslov v ogl. odd. 15U6-9 KDOR MI NUDI PRAZNO SOBO, kjerkoli v Ljubljani, dam nagrado. Ponudbe pod »Nagrada«
v Ogl. odd.	15095-9
IZGUBIL se je pes ptičar,
sliši ha ime Boj. Javite na naslov: Kocjan Alojzij, Vošnjakova 10, Ljubljana.	15094-16
DNE 22. VII. IZGUBLJENA VOLNENA JOPICA od elektroveze do • rehabilitacijskega zavoda na Linhartovi. Poštenega najditelja prosim, da jo izroči proti nagradi v ogl. odd.	15099-16
POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da vrne orodje, ki je bilo izgubljeno 22. t. m. od Vranskega do Lukovice. Dobovšek, Titova 185.	-	15100-10
RUMENO' ZENSKO JOPICO, izgubljeno v petek popoldne na poti Titova—Miklošičeva, naj pošten najditelj vrne proti nagradi. Titova 79-1.	15107-16
NUJNO POTREBUJEM 266.600 POSOJILA. Plačam visoke obresti. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	15698-11
ZA EKONOMSKE POSLE iščemo upokojenca. Naslov v ogl. oddelku.	R 2200-1
VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za dela v skladišču sprejmemo. Grosistično podjetje »Ekonom«, Ljubljana. R 2201-1 VESTNA IN POŠTENA NATAKARICA dobi stalno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd.	-	14707-1
REZKARJA (freserja) za čiščenje čevljev sprejme modno čevljarstvo Rožnik, Ljubljana, Rožna dolina-cesta V-2.	R	2172-1
VEC PISARNIŠKIH IN MANIPULATIVNIH MIZ in blagajniški pult po zelo ugodni ceni prodamo. Naslov v ogl. odd. R 2203-4 KOMPLETNE URADNE LISTE FLRJ ln LRS vseh letnikov kupimo. Ponudbe pošljite na poštni predal 376. Ljubljana. R 2193-5 SOBO ALI GARSONJERO z uporabo kopalnice z vso ali brez oskrbe išče dobro situiran izobraženec pri samostojni gospodinji. Ponudb« v ogl. odd. pod »Mir«.	15022-9
/TOALETNO MILO?
L*
PREDAVANJA
Hortikulturno društvo Slovenije vabi na predavanje g. Richarda Simona iz ZDA o vrtni uporab-nostni rastlinstva Sev. Amerike,
ki bo v petek 26. julija, ob 17. uri na agronomski fakulteti, Krekov trg 1. Predavanje bo spremlja"o z barvnimi diapozitivi.	P	v
BAZP1S1
RAZPIS	* *
Po čl. 1« Pravilnika o oddaja- !! nju gradbenih objektov in del < ; (Ur. 1. FLRJ 'št. 13/57) razpisuje . , Elektrogospodarska .skupnost Slo- ; ; venije Ljubljana (ELES) Hajdri- ., hova 2, I. javno licitacijo za od- | dajo gradbenih, obrtniških in in- <, stalacijskih del za stanovanjsko ; ; zgradbo — zapadni prizidek n* < >
Tržaški cesti v. Ljubljani.	; J
Predračunska vsota za vsa dela . >
skupaj znaša 18.451.383 din.	J;
Rok za popolno dovršitev vseh <> del je 31. VII. 1958, v letu 1957 pa ; ; morajo biti izvršena dela do IV. < > faze.	,>
Ja”na licitacija bo 8. VIII. 1957,	< >
ob 10. uri v prostorih Uprave ,, Elektrogospodarske skupnosti Slo- « > venije (ELES), Ljubljana, Hajdri- ir hova 2.	U
INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI
sprejme s takojšnjim' nastopom
inženirja kemije
s prakso » tekstilni strold
tehnika
is delo. v laboratorija o končano tehniško srednjo šolo ;
ključavničarja, alajie navadne delavce
sa delo v proizvodnji. Naslov v oglasnem odd.
4141-R
KINO »UNION«; franc, barvni
film »VELIKI MANEVRI«. Brea tednika. — Predstave ob 17, 18 in 21. V gl. vlogi: Gerard Fhi-lipe in Brigitte Bardot.
KINO »KOMUNA«: premiera kit. filma »PREHOD CEZ REKO JANG-CE«. Predstavi ob 19 in 21.
KINO »SLOGA«: amer. barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«.
Tednik: F. N. 29. Predstave ob 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Ga-ry Cooper, Ruth Roman.
KINO »VIC«:	ameriški barvasti
cinemascope film »ICOMANCI*. Predstave ob 17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in ort 14 dalje.
KINO »SOCA«: franc, barvni film »MOULIN ROUGE«. Predstavi ob 13 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
KINO »Letni - Bežigrad«; amer.
barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«. — Predstava ob
20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
mladinski kino »LM«, Kotnikova 8 — ameriški film »JAJCE IN JAZ«. Predstave vsak dan ob 10 in 15. ^Janes zadnjič! V četrtek bo na sporedu »Sestavljen program risank«.
»SISKA«: francoski barvni film »RDEČE IN ČRNO«, I. del. — Predštave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. V četrtek isti spored n. del.
»TRIGLAV.«: ju gosi. film »H ANKA«. v glavni vlogi Vera Gre-govič, Jovan Miličevič, Mira Stupica. Predstavi ob 17.30 in 20.
Prodaja vstopnic od 15.30 dalje, v četrtek isti spored.
»LITOSTROJ«:	ital. barv. film
»PLAZA«, F. N. 27, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. V četrtek isti spored. Zadnjič.
VEVČE: amer. film »SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«. V četrtek isti spored.
ČRNUČE:	ital. film »PREPOVE-
DANE ZVEZE«, Ob 20. V Četrtek isti spored.
DOMŽALE: ital. film »PREPOVEDANE ZVEZE«, ob 18 in 20. V četrtek isti spored, ob 20. KAMNIK »DOM«: italijanski film »DEKLE Z REKE«, v četrtek isti spored.
BLED: italijan. glasb, film »NESMRTNE MELODIJE«, ob IS ih
20.30. V četrtek isti spored. NOVO MESTO »KRKA«:	amer.
barv. film »NA RAZPOTJU«. V četrtek isti spored.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. film »BRODWAYSKA USPAVANKA«. ob 18 in 20. V četrtek amer. film »NE BODO MI VERJELI«, ob 13 in 20.
KRANJ »LETNI - PARTIZAN«: amer. film »NE BODO MI VERJELI«, ob 20.15. V četrtek prem. amer. filma »UPORNIK«, ob 20.15.
KRANJ »SVOBODA«: jugosl. film »TUJA ZEMLJA«, ob' 20. JESENICE »RADIO«: prem. amer. barv. filma »HOUDINI«, ob 13 in 20. V četrtek isti spored. JESENICE »PLAVŽ«:	Zaprto. V
četrtek ital. barv. film »ODISEJ«, ob 18 in 20.
JESENICE — ŽIROVNICA: franc, barv. film »STOPNIŠČE ZA SLUŽINČAD«, ob 20.30. Samo danes.
JESENICE — DOVJE: ital. barv. film »ODISEJ«, ob 20. Samo danes.
Sporočamo, d* nas je zaradi prometne nezgode za vedno zapustil naš delavec, nepozabni tovariš
Karel Petač
Blagega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v eredo, ob 17. uri, -na domače pokopališče.
Prizadeti. družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
UPRAVA IN SINDIKAT TOVARNE »CELULOZA«, MEDVODE
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
*
t
•
I
i
T.
»
f
*
f
*
*
I*
OBVESTILO	1
iZ	-	t
Obveščamo naše kupce in ostale zainteresirane,	da smo ♦
dosedanji naslov podjetja	J
TVORNICfl ČEŠLJEVA	f
ZAGREB, štrigina 4	|
S
-preimenovali v nov naslov podjetja, ki se glasi:	♦
»TERMOPLASTIKA«	f
tovarna za predelavo plastičnih	mas	I
ZAGREB, Štrigina 4	f
telefon 41-659 in 41-154	X
Obenem sporočamo nailm cenjenim kupcem, da bo tovarna pod novim naslovom razširila asortiment proizvodov is plastičnih mas sa Široko potroinjo in za potrebe industrije.
4180-R
Ililllllilllilllllilil
11
KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE DfDOSTBUE L 0 GA T E C
prejme v službo
DVA ABSOLVENTA SOLE ZA UMETNO OBRT
ki Imate vesel J« dodela pri povriinski obdelavi lesa lornamentno risanje, iabloniranje, brizganje s laki Itd.).
•> O G O J11 s prakso ali brea nje, voJaKine proste.
Nastop službe takoj ali po dogovora. Plača ugodna. — Prijave poHjlto do 15. avguste v tajništvo podjetja.	414R-*
ST. 172 — 24. JULIJA 1957
S ste. / SLOVENSKI fOBtCEVSUC f
m
mtl
SE ODMEVI Z ATLETSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA
SE STATISTIČNI DODATEK
In prav za konec še nekaj številk. k; naj pokažejo uspehe po-lameznih klubov na tem prvenstvu i
Pri moških je bil daleč najuspešnejši beograjski Partizan, ki
Atletsko državno prvenstvo v Ljubljani Je bilo pač s
dogodek, o katerem bi se dalo napisati Se mnogo zanimivega in poučnega. Predvsem pa bi se veljalo dotakniti sojenja in še posebej easomerilcev. Prvenstvo je pokazalo.
<3a, v Ljubljani nimamo dovolj izvežbanega sodniškega kadra, čeprav so hkrati prestroge kritike na račun časo-merilcev le neumestne. Drži pa, da bi bilo v prihodnje koristno, če bi za take priložnosti posebej sklicali sodnike, ca bi se na skupnih sestankih prav tako na prvenstvo pripravljal! kakor atleti. Ce bi atletska sodniška organizacija delala prav tako redno in resno kakor mnoge druge sorodne, bi na marsikaterem atletskem tekmovanju ne bilo najrazličnejših nevšečnosti, ki zasenčujejo celotno podobo prireditve.
je osvojil devet prvih mest. — torej natanko polovico. Drugo polo-vico pa so si razdelili Kladivar in Crvena zvezda po 2 ter Odred, Sarajevo, JLA, Mladost in 2elje-zničar (Karlovac) po eno prvo mesto. Po točkah (točkovali smo prvih šest mest: šest točk za prvo, pet za za drugo itd.) pa bi bil vrstni red klubov naslednji: Partizan 119, Crvena zvezda 72, Kladiva r 37, Mladost 36, JLA 24, Sarajevo in Dinamo 18, Odred 1€, Zeljezničar ll, Budučnost Ljubljana in Spartak 5, Pakovo 4, Bačka Topola 3 in Vojvodina 1 točko.
Pri ženskah je na čelu lestvice Odred, čeprav je Mladost osvojila eno prvo mesto več. V povprečju pa so bile atletinje lanskega državnega prvaka vendarle boljše. Vrstni red po točkah je v podrobnem tak: Odred 47, Mladost 32, Kladivar 31. Senta 27, Vojvodina 26.5, C. zvezda 19,5. Zeljezničar 10, Maribor in Partizan po 8, Spartak 5, Branik in Ljubljana po 3, Sarajevo 2 ter Dinamo in Litija po i točko.
Mladost je osvojila 3, Kladivar, Odred in Vojvodina po dve ter Crvena zvezda in Maribor po 1 prvo mesto.
Lorger in »Tagaspost«
Graški dnevnik »Siidost Ta-gespost« je v številki z minulega petka objavil daljši članek o jugoslovanski atletiki. Pred dvobojem Avstrija : Jugoslavija v Leobnu je čiankar prišel do spoznanja, da domačini nimajo nikakršnih upov na zmago.
Ce bi v Ljubljani tekla tudi Slamnikova (zaradi bolezni ni startala), bi Kladivar po »točkah« prehitet Mladost in zasedel drugo mesto.
ZAPLET PRED FINALOM ZA POKAL SE
Sklep Bspidovegs vodstva prod odborom
BEOGRAD, 23 jul. — Generalni sekretar madžarske no-eometne federacije Honti. ki nadomešča odsotnega sekretar-. Ta komiteja za srednjeevropski pokal Rona, je sklical za ;utri izredni sestanek komiteja v Budimpešti. Clan komiteja iz Jugoslavije Aleksander Faštrovič bo nocoj odpotoval na to sejo.
Vest o tem. da je dunajski Ra-p;d odpovedal tretjo tekmo v polfinalu za srednjeevropski pokal, ki bi morala biti z novosadsko Vojvodino jutri v Beogradu, je neprijetno presenetila vso športno javnost v Novem Sadu. posebno pa funkcionarje Vojvodine. Vest je toliko bolj presenetljiva, ker je Rapid po izjavah vseh treh sodnikov zasluženo izgubil v rednem času in normalnih okoliščinah. Glavni sodnik Cehoslovak Vlček je izjavil, da razmere v Novem Sadu med tekmo niso bile take. da bi je ne bilo mogoče odigrati. Med igro ni prišlo do nobenih izrednih incidentov, res pa je. da so gledalci burno navijali za domače in da so nekateri posamezniki tudi prekoračili, meje dostojnosti na igriščih, vendar se to dodaja na takih tekmah vsepovsod. Zato sodnik ne sprevidi, za.kaj bi ne mogli igrati še tretje tekme v Beogradu, kajti tudi v Novem Sadu ie bila varnost igralcev med tekmo in po njej zajamčena. kakor je treba. Igralci so po končani tekmi mirno odšli
Krepka zmaga kamniških plavalsev
Preteklo soboto sta se v tekmovanju slovenske plavalne lige v Kamniku pomerili ekipi Prešerna iz Radovljice in Kamnika. Radovljičani so nastopili oslabljeni, tako da so vsa prva mesta pri plavanju in skokih zasedli domačini. Za tekmo v vateroolu gostje sploh niso nastopili, pač pa sta dve domači ekipi odigrali propagandno tekmo.
Sodniški zbor je posloval dobro, iz neznanih razlogov pa na prireditev ni bilo vrhovnega sodnika, kar kaže, da se zveza premalo zanima za potek tega tekmovanja. Prav gotovo tako omalovaževanje ne učinkuje vzpodbudno na napredek v tej športni panogi.
Končno stanje dvoboja: 312 :174 točkami.
v svoj avtobus, kar je vse poteklo brez gneče, tako da ni bilo treba nobenih posebnih ukrepov za ohranitev reda.
Predstavnik madžarske nogometne federacjje Barcs Je v tej zvezi podal izjavo, v kateri daje duska presenečenju pose ono zaradi tega, ker je vodstvo Rapida že pristaio na žreb o prizorišču tretje tekme in s tem na nadaljevanje tekmovanja. Vprašati se je treba, ali bi Kapid nehal igrati rudi tedaj, če bi tretjo tekmo igrali v Linzu in ne v Beogradu. Xi res, da sta bila predsednik odbora za srednjeevropski pokal na Kitajskem, sesretar pa v Moskvi, marveč je prvi doma. Madžarska nogometna federacija je mnenja, da bi moral vprašanje Kapidovega sklepa v nujni seji obravnavati odbor za to tekmovanje. Madžarski športni krogi računajo, da se bo Raipid morda še premislil, v nasprotnem primeru pa ima madžarski finalist Va-sas za drugega finalista novosad-, sko Vojvodino, s katero bi igral finalno tekmo prihodnjo nedeljo v Budimpešti, kakor je bilo to že sklenjeno poprej.
Posebno zanimiv pa Je del sestavka, ki se nanaša na Stanka Lorgerja. Z naslovom »Večno mladi Lorger« beremo:
- »2e desetletja (!) sodi Stanko' Lorger v elito evropskih tekačev čez ovire. Letos je to progo že pretekel v odličnem času 14,2. V Leobnu ga ne bo mogel nihče premagati . . .«
Senzacija se skriva za tem, da so Avstrijci že dan poprej, preden je Lorger v Ljubljani res tekel 14,2, zapisali ta čas. Tempo današnje dobe je pač takšen, toda pri številkah je taka ihta včasih tudi zadrega ali pa prvi dobitek na športni stavi. Dobi pač zmerom tisti, ki tvega. In »Ta-gespost« je to pot dobila!
Danes Zagreb : Krim
Na igrišču Krima na Bakovniku bo danes ob 17. uri prijateljska nogometna tekma med članom zvezne lise Zagrebom čz Zagreba in domačim Krimom.
V moštvu Zagreba igra več znanih nogometašev, med njimi Šantek, Dvomič, Medved, Kla. jič in drugti. Zato bo tekma gotovo vredna ogleda. Krimu velja današnji nastop za zadnjo pripravo pred startom v kvalifikacijske tekme. Tekma bo v vsakem vremenu!'
Lazareviče va — prvakinja?
Vmjatka banja, 23 Jul. — V VII. kolu šahovskega šampionata Jugoslavije za ženske se je že pokazalo, da je Lazarevičev a brez prave konkurence in je malone že prvak Jugoslavije, meditem ko bo šel boj za dingo in tretje mesto prav do zadnjega kola. Zdi se, da se tudi Vrkovičeva, ki je zmagala lani, polagoma vrača v formo.
Posamezne partije so se končale takole: Timofejeva :	Štekar 1:0,
Lazarevič : Liljak 1:0 (sedmi zaporedni poraz Liljakove in sedma zaporedna zmaga prve), Savič :	Kazakova 0:1, Balaban :
Stadler remi. Partije Kitonič : Svarcer, Radenkovič : Vukovič in Balaban : Vinceljak so bile prekinjene.
Po VII. kolu je stanje: Lazarevič 7. Stadler 5,S, Timofejeva 5, Radenkovič 4,5 (l) itd.
Neuspeh v domačih vodah
V ponedeljek se je ob usodnem vremenu končalo dvodnev_ no tekmovanje jadrnic na Zbiljskem jezeru pri Medvodah, na katerem so sodelovala društva iz Kopra, Maribora in Ljubljane. Zal se tekmovanja nista udeležili tudi društvi dz Izole in Pirana. V nedeljo je bilo zelo slabo vreme, vendar pa močan dež in mraz tekmovalcev nista motila, da ne bi vztrajali do konca v borbah za tri pokale. Brez posebnega presenečenja so v kategoriji SNIPE zmagali Koprčani, ki so v tej disciplini neprekosljivi, čeprav se jim je na nedavnem državnem prvenstvu v Piranu prvo mesto izmuznilo. V kategoriji O-jol pa je v hudi borbi z Urankarjem zmagal slovenski prvak Ssfran. Ljubljanski jadralci se tokrat niso dobro plasirali, ker v obeh omenjenih disciplinah nimajo izurjenih tekmovalcev.
NA PRVENSTVU
BOKSARJI POSAMEZNO
Na četrtfinalnih srečanjih za boksarsko prvenstvo Jugoslavije so se v Zagrebu pomerili drugo-plasirani zastopniki Hrvatske z zmagovalci medrepubliškega dvoboja Slovenija : BiH.
Izidi so bili taki: muha: Vodo-pija : Tomažič (Sl) 0:2 (prijateljski dvoboj), bantam: Sobrakov : Kajzer (Sl) 2:0. peresno lahka: Cck : Meško (Sl) 2:0 (tko. v 2. rundi), lahka: Berbakov : Bulat (BiH) 0:2, poUvelter: Temunovič : Kous (Sl) 0:2, tko. v 2. rundi), velter: Mihajlovič : Prešeren (Sl) 2:0 (tko. v 2. rundi), polsrednja: Vukovič : Bitenc (Sl) 2:0 (tko. v 3. rundi), srednja:	Zadravec :
Kranjc (Sl) 2:0, poltežka:	Pre-
beg : Arčon (BiH) 0:2. težka: Banda : Koval (BiH) 2:0.
Zmagovalci iz Zagreba bodo 2-avgusta v Beogradu nastopili v polfinalu z zmagovalci II. četrtfinala, ki teče v Titogradu.
Ptiči so začeli peti
Poletje se že skoraj poslavlja, toda na morju je še zmeraj prav prijetno, kar nam dokazuje tudi ta slika. Dekle se je povzpelo na jadrnico, kapitan pa ji je posodil — najbrž prav rad — celo svojo čepico, da bi bil ta posnetek uspešnejši in morda tudi vabljivejšl.
Lovci v helikopterjih
V Severni Skandinaviji so se volkovi tsko močno razmnožili, da so črede-severnih jelenov v stalni nevarnosti. Na prošnjo laponskih živinorejcev je sedaj r.overška vlada izdala odločbo, da se takoj organizirajo veliki pogoni na sive roparje; pri teh pogonih bodo sodelovali tudi lovci v helikopterjih.
' Očividci 52. atomske eksplozije v nevadski puščavi poročajo, dia je ta eksplozija povzročila med prebivalstvom države Kalifornije resen strah, da ne bi impulzi neprestanih atomskih poskusov povzročili naravno gibanje podzemeljskih slojev in s tem težke potrese. Atomska ek_ sp loži j a v Yucca Platu je povzročila tako močno in dolgotrajno svetlobo, da so začeli peti petelina in čivkati ptiči, rajbrže v zavesti, da je že dan čeprav je bila še globoka noč N »posredna svetloba in nato še optična varanja so trajala četrt ure iin so jih celo v oddaljenosti 160 km, v Utahu, primerjali s sončno svetlobo. Ne-
Nov aparat za snemanje srca
Štirje sovjetski inženirji so sestavili nov rdntgenski aparat za pregled srca in krvnih žil. Nov aparat je zelo preprost in ga lahko namestijo v vsaki bolnišnici. V eni sekundi naredi tri posnetke v velikosti 24x30 cm. Cas med posnetki lahko uravnava zdravnik po potrebi. Posnetki v naravni velrikofekti Organov, ki jih snemajo, so zelo jasni O-dlika aparata je tudi v tem, da se avtomatsko vključi tasti trenutek, ko zdravnik vbriz-gne v organizem človeka ko-trasrhno materijo.
k: .pilot, ki je letel 10.000 m vi_ sefeo nad Havajskimi otok:, je izjavil, da se mu je svetloba zdela kakor 15 minut trajajoči blisk.
Razburjenje med prebivalstvom pa povzroča predvsem dejstvo, da so 500 km naokoli
občutili' močno tresenje tal.
Vprašanje, ali bi nadaljevanje teh nevarnih poskusov, vedno v enem in istem kraju, lahko sprostilo naravne podzemeljske s,le, niso mogli dati pomirjujo-č' odgovor geografi, seizmologi in geologi.
Na prvenstvu angleške strelske zveze je kapetan Orpen streljal na 900 m oddaljeno tarčo tako, kot vidimo na sliki
Tropska gripa pojenjuje
Zadnje tedne nas je ogrožal val tropske gripe, ki je prodiral z Vzhoda m je z okuženimi lad_ jami in letaK dosegel že Arne-
Žičnica	čet	H
Se niso dobro zavrtani svedri, ki naj bi prebili predor pod Mont Blancom, ko je Francozom in Italijanom uspelo zgraditi zračni most tik pod vrhom te najvišje evropske gore, z Courmayerja (1350 m) nad dolino Aoste v Italiji, v francoski Chamonix na drugi strani. Žičnica doseže naj-' višjo višino 3900 m, z obeh strani piri vzponu in spustu pa je speljana skoraj navpično, zato rti dolga več kakor 4 km in vendar se nudi z nje e eten najlepših razgledov na alpski svet.
Potnik, ne moremo ga imenovati turist, bo užival ob pogledu na samega očaka Mont Bla.nc, na G-rand Jorasses, na AJiguliliie in na šimie ledene planjave, nad katerimi je speljana vzpenjača. Za vzpon na ledenice bi sicer rabili več kot 16 ur, sedaj pa je to dosegljivo v borih 20 minutah in povrhu še v prijetni gondoli.
Tudi za varnost je preskrbljeno. Ce bi se gondola zaradi prekinitve toka slučajno uslt avjaia, bi pobrala potnike nekaka drsna košara. Graditelji so prepričani, da bodo imeli letno vsaj 100.000 gostov in se že pripravljajo zgraditi na montblanšklih žedenifeolh udobne hotele, ker bodo tam smučarji uživali dobesedo dvanajst mesecev na leto. Ledeniške razpoke bodo natančno označili, tako, da ne bo moglo priti do nesreč. Kajpak so tudi Švicarji pristavili svoj lonček. Organizirali so avtobusno zvezo iz Chamonixa, mimo Ženevskega jezera, poreko prelaza Gothard v italijansko Aosto. Tako bodo vse tri države povezane s krožno progo
ce|
preko montblanških ledenikov, bodo ob mastne^ zaslužke, ki so Edini, ki jim ta čudež tehnike jih imeli pri spremljanju ni všeč so gorski vodniki, ki tujcev rta ledeniško piosoad.
fW)WCWJ? JT^LUP)
tJ5d»reopou «a*»tau
aiGtmu o«mbtw
,0¥t A M O t.J t X
Severni steber zračnega mostu če« Mont -Blanc. »Stojim,« je poročal reperter Hans Truol, »sredi bleščečega se snega; na moji desnici se pozibava gondola, ki se bliža postaji na Aguille du Midi. Od tod bodo šli potniki skozi predor, potem čez^most m spet skozi predor do naslednje postaje, nato pa po Hčniei čez Vallee Blanche, ki je nekako na sredi »zračnega mostu«. Delo ki so ga opravljali na višini 4000 metrov je bilo zelo težavno. Izvedli so ga Italijani iz doline Aosta, ti ljudje edini ne obolijo za višinsko boleznijo, jedo razmeroma malo, spali pa so v lesenih barakah. Nobena turistlnja, ki se vozi po tej žičnici, si ne bo nikoli predstavljala, koliko truda je bilo vloženega, da se ona zdaj lahko vozi na Mont Blanc.«
riko, Anglijo in Češkoslovaško. K sreči pa se je izkazalo, da tej bolezni naše evropsko podnebje ne ugaja in se je pri nas, v Evropi, spremenila le v malo težji prehlad. In vendar je pristala v Bremerhavenu v Zahodni Nemčiji ameriška vojno tran-stp-ertna ladja z razvito rumeno zastavo, kar pomeni, da je na ledji kužna bolezen. Ladja se je morala usidTati izven pristanišča in nihče je ni smel zapu. stati, razen devetletnega otroka, ki boluje za leukemijo in njegove matere, žene ameriškega majorja. Vseh 940 potnikov in 314 članov posadke je namreč zbolelo za azijsko gripo in morajo ostati v karanteni. Ni pa povsod ta bolezen tako nedolžna. V Bagdadu, mestu Ali-Ba-be in Harun el Rafida, azijska gripa pošteno razsaja. Vsa kopališča in šole so zaprte in vse bolnišnic« sprejemalo izključno bolne za gripo. Tudi v Jordaniji so pretekli mesec zabeležili 1700 primerov azijske gripe in sporočili, da se jih večina tragično konča.
»Melisin«
Na kliniki moskovskega medicinskega inštituta že več let uspešno zdravijo nekatere bolezni z čebeljim strupom. Med preparati iz tega strupa je znan »melisin«. Dobre rezultate so dosegli, ko so zdavil s tem preparatom periferni Živčni sistem, hrbtenico, sklepe, bronhialne astme itd.
Tega sl pa sploh nisem tako predstavljala
»To vam pa lahko povem. Človek, ki je ustrelil Farring-76 dona, je nosil koničaste čevlje.«
Bliskovito se je obrnila k njemu.
»Mislite — ali hočete s tem reči — da tega ni storil Jim Morlake?« je vprašala trepetaje. »Kapetan Welling, ali mi nočete nemara postaviti past, da bi o njem kaj izpovedala?«
»Vsega, pa tudi tega sem zmožen,« je priznal Welling in žalostno zmajal z glavo. »Ni je laži in zvijače, ki se ju ne bi mogel poslužiti, lady Joan. Ali tokrat sem zares pošten. Sle- ^ dovi čevljev, ki smo jih našli na vrtni gredi pod oknom, razločno kažejo, da je bil storilec obut v koničaste francoske čevlje. Tudi revolver, s katerim je ustrelil Farringdona ima mnogo večji kaliber kot katerokoli Morlakovo orožje. Poznam vsa njegova orožja in lahko prisežem, da ni imel nikoli revolverja, s katerim je bil ustreljen Farringdon. Jim Morlake ima vsega tri orožja. Majhen avtomatski revolver, ki ga ima vedno pri sebi in dve amerikanski službeni pištoli. Vi ste gotovo mislili, da je bil Morlake?« Pri tem vprašanju jo je trdno pogledal.
»Da, to sem mislila. Bila sem priča Farringdonovemu umoru,« je rekla z nekim nenadnim sklepom. Čakala je, da vidi, ali ga je njeno odkritje vrglo iz ravnotežja, toda ostal je popolnoma miren.
»To že dalj časa vem. Skriti ste bili za velikim brestom. To je bilo lahko odkriti, ker so bili na mehkih tleh vidni odtisi vaših čevljev. Sli ste po stezi, ki vodi ob zidu k hiši gospe Corn-fordove in na povratku izgubili peto svojega čevlja. Iz tega sem sklepal, da se vam je zelo mudilo. Ko bi se vam bilo to zgodilo podnevi, bi bili gotovo vzeli peto s seboj in ko bi bili imeli dovolj časa, bi jo bili poiskali. Pete vobče ne bi zgubili, ko bi ne bili tako bežali. Mislite, da je človek s koničastimi čevlji vedel, da ste tam? Še eno vprašanje — njegovega obraza niste videli, kajne?«
»Od kod veste to?«r
»Ker niste bili prepričani, ali je bil Morlake ali kdo drug. Po tem sklepam, da mu niste mogli videti obraza in da je nosil krinko. Ali je bila krinka črna?«
Prikimala je.
»Ali je bil tudi črno oblečen od nog do glave? Podobno kot gospod James, Morlake? To sem si mislil,« je rekel, ko je prikimala. »To je bilo kajpak lahko le naključje, toda tega ne verjamem.«
Obstal je in sledila je njegovemu zgledu. Napeto jo je pogledal in zdelo se je, da ima njegov pogled hipnotično moč.
»Morda mi lahko daste še neko majhno pojasnilo, ki nam je nujno potrebno in nam bo pri razjasnitvi dejanja zelo koristilo. Kdo mimo vašega očeta še nosi v Creithu koničaste francoske čevlje?«
47
Minuto dolgo je strmela vanj, nato pa je nenadoma izbruhnila v smeh.
»Gospod Welling, grozno ste me prestrašili, toda moj oče ne bi nikogar umoril, zanj bi bilo to preveč vznemirljivo.«
Detektiv pa se ni dal spraviti iz ravnotežja.
»S tem pa tudi nočem reči, da je ustrelil Farringdona vaš oče. S tem zgolj ugotavljam; da je vaš oče edini, ki nosi deset milj tod naokrog koničaste čevlje.«
»To je vendar nesmisel! Mnogi nosijo koničaste čevlje — gospod Hamon na primer —!« Nenadoma je prenehala.
»Saj to je vse, kar sem hotel slišati,« je dejal kapetan Welling vljudno, »to je vse, kar moram vedeti. Ali nosi gospod Hamon vedno take čevlje? O lordu Creithu vem to za gotovo, zakaj v vasi sem po tem povprašal čevljarja, on pa pozna vse čevlje v dvorcu.«
»Gospod Hamon je tolikanj premožen, da si ne daje popravljati čevljev,« je odvrnila Joan in se zresnila. »Saj menda vendar ne sumite gospoda Hamona? Tisti večer ga ni bilo v flMiithu.«	-
»Ako je ustrelil Farringdona, je bil gotovo v Creithu, če pa tega ni storil, me tudi prav nič ne zanima, kje je bil.«
Reakcija po tej noči; polni groze in strahu, je bila tolikšna, da bi bila zanimivega detektiva najraje objela in ga od veselja poljubila.
»Ste res docela uverjeni?«
»Mislite glede Morlaka?« je vprašal, vedoč, zakaj je bila tako -prestrašena. »Mislim, da ni o tem niti najmanjšega dvoma. On ima tako dolge noge, da vobče ni mogel nositi čevljev, katerih sledove smo našli pred hišo gospe Cornfor-dove. Navzlic temu,« je previdno pristavil, »pa še zdaleč ni gotovo, da je lastnik koničastih čevljev tudi morilec. In veste, kaj meče na Morlaka čuden sum? Dejstvo, da je bil človek s koničastimi čevlji tudi na zemljišču dvorca Wold. Lahko smo sledili njegovi sledi do rečice, in gotovo leži v njej tudi revolver, s katerim je bil storjen zločin.«
»Zakaj vendar to govorite?«
‘»Poslušajte vendar!« Je nadaljeval, ne da bi se oziral na njeno vprašanje. »Domnevam, da bomo danes prejeli od neznanca pismo, ki bo v njem natančno opisano, kje lahko najdemo orožje. Anonimna pisma so mi zelo pri srcu, posebno še, če jih pričakujem. To pismo bo napisano s pisalnim strojem — 'in bo —« zamišljeno je strmel v sivo nebo — »oddano — no, kje neki bi utegnil oddati pismo? Že vem,« je rekel zadovoljno, »odposlal ga bo z glavne londonske pošte.«
»Vi ste prerok,« je menila smehljaje. »O ne, le precej sem se ukvarjal z vso zadevo.«
Ko sta prišla v hišo, je lord Creith pravkar nadzoroval služabnike, ki so urejali prtljago, oštevilčevali kovčke in na-lepljali .vizitke.
»Halo, Welling, koga pa ste davi že aretirali?«
»Ob sobotah navadno ne aretiram nikogar — to ljudem pokvorimdeljaki odmor. Vam je Hainon telefoniral?«