List 5.
Gospodarske stvari.
Kakošno zemljo ljubijo gozdna drevesa
in kakošna lega je za-nje prava?
V 20. listu lanskih „Novic" na strani 158. sem obljubil, da bodem o tem gozdnem razdelku obširno govoril; naj tedaj danes pričnem.
Da bi to vprašanje svojim rojakom na drobno razložiti hotel, stalo bi me preveč časa in pisati bi moral v tehničnih izrazih, tako pa bi veselje do mojih sestavkov umrlo pri mojih rojacih. Brali bi jih tako imenovani više izobraženi, kterim pa ne koristijo toliko, kot prostemu možu, za kterega sem se namenil v domači besedi pisati. Vse moje sestavke so razumeli po deželi in jih radi brali, česar sem se sam prepričal, toraj me navdaja toliko veče veselje do dela, ker vidim upliv pri svojih častitih slovenskih rojakih. Da bi le res tudi v praksi (djansko) se izvršilo to, kar svetujem umsko (teoretično), potem se bode dosegel namen veliki, zanemarjenje naših lepih gozdov se bode odstranilo, jeli se bodo zasajati prazni in pusti prostori z lepim in koristnim gozdnim lesom. Pričela se bode važna in že tolikrat omenjena misel „pogozdovanja Krasa" izpeljevati in naša slovenska dežela bode, čeravno pozneje, vendar-le imela lepe, koristne gozde, kar so gospodarji že na treh gozdarskih taborih dobro omenjeno slišali.
Po vsem tem prestopimo na odgovor vprašanja:
Kako se vjemajo imenitneja gozdna drevesa se zemljo?
1.  Bukev.
Akoravno se zemlja, na ktero hočemo zasaditi bukev, nekoliko sprijemlje, vendar-le jo zasadimo, kajti to bukve v rasti ne zadržuje. Ona raste še na vezljivi ilovnati zemlji, pa tudi na peščeni ilovici.
Cista ilovica jej je pa škodljiva toliko, da poprej pogine. Peščena zemlja jej ugaja, ako je spodnji del zemlje moker in namešan s prstenino *) (humus); več globoko ležečih oddelkov na obrežji pa kaže, da jej v gori omenjenih slučajih tudi taka peščena zemlja ne ugaja.
Najbolje za bukvo so apnene gore pomešane z ilovico. Sprstenina je bukvi najbolj potrebna, posebno pa takrat, kedar smo jo vsadili v plitvo zemljo, da svojih korenin ne more v zemljo pognati. Dober sklep, bogato perje bukev daje takim gozdom, ako se količkaj
*) Sprstenina so vsi drevesni odpadki, rastline in drevesa, če v gozdu segnjijejo (strohne).                                               Pis.
previdno gospodari, dosti sprstenine. Premokre zemlje so bukvam škodljive. Nahajamo jo zaostajati tudi na malo vlažnih potočnih robeh in travnikih, kjer javori irt jeseni dobro vspevajo. Le v rahlih peščeninah prenese nekoliko več mokrote.
2.   Hrast.
Raste skoro ravno tam, kjer bukev, vendar je zadovoljen z lažo zemljo kakor bukev. Peščeno-ilovnata zemlja in ilovato-peščena, kakoršna se v morskih zemljah pogostoma najde, ugajajo hrastu pri zadostni glo-bokosti. Globoko zemljo pa hoče imeti, zato je le na takih krajih, na ilovnatih morskih zemljah in pri potih doma. V gorah ima najraji bogato se zemljo obdarovano predgorje in doline. Mokra zemlja je hrastu zo-perna, vendar so pa čudni izjemki vmes. Velikanske hraste najdemo na močvirni zemlji, čeravno je bila,, kakor natančne preiskave kažejo, zmirom taka. Tudi so se našli mladi hrastiči z veselo rastjo v močvirni zemlji, med jelšami, ki so skoro čevelj globoko v vodi stali. Ker ima hrast malo perja, se v visi starosti na svitlo dene in je izpostavljen večim nevarnostim, ktere tudi k svitlosti pomagajo in zemljo malo popravljajo, toraj je najboljše, da ga izrejamo pomešanega z drugimi,  zemljo pospešajočimi drevesi,  najbolje z bukvo.
3.   Breza.
Najbolj ugaja brezi ilovčna peščenina, posebno, če je pesek debelozrnat. — Vezljive zemlje so jej neprijetne. Tudi na apneni zemlji ne raste dobro, sploh ne ljubi peščenine. Posebno dobro raste na visokih močvirnih krajih in na rob^h, če niso preveč mokri, ker breza ne prenaša mokrote in kisle sprstenine.
Mokra tla jej ne ugajajo, vendar pa mora frišno^ zmerno, vlažno zemljo imeti.
Zemeljna globokost v poldragem do 2 čevlja jej zadostuje, kjer ima male in po vrhu rastoče korenine. Dovolj na jez malo sprstenine, raste tudi na tacih tleb^ ki nimajo nič sprstenine pa slabo, ker z odpadanjem perje ne poboljšuje zemlje in sicer zato ne, ker naglo strohni. Čeravno je breza zbirčna v zemljah, vendar jo vidimo povsod, posebno v mladih letih, rasti, in zgodi se, da spodriva boljša drevesa, sama pa kmalu v rasti zaostajati mora, ker si ne poboljšuje zemlje; zato jo po okoliščinah po pravici imenujejo „gozdni plevel".
4.   Jelša.
Hoče imeti prav vlažno zemljo. Najdemo jo v taki zemlji, ki je močvirna in s sprstenino pomešana in v takem rahlem pesku, čegar površje ne leži dosti nad vodnim zrcalom sosednih voda,   na  peščenih   obrežjih
potokov, jezer, na otokih in peščenih naplavinah morskih obrežij, kjer prav rada in vspešno raste. Mokrota je prvi pogoj njeni rasti; mokra zemlja jej še bolj ugaja kakor frišna. Korenine se jej malo po strani razprostirajo, ampak gredo bolj v globokost, zato hoče imeti globoko in rahlo zemljo.
5.   Vrbovje.
Glavna stvar za vrbo vino je ta, da ima ne le vlažno, temuč tudi mokro zemljo. V rahli zemlji bolje raste, kakor v vezljivi; najboljše stojališče jej je peščena naplavina ob obrežji rek, zato tako pogostoma najdemo vrbovje na obrežji rek, potokov itd. Na močvirnih krajih rado raste. 1 čevelj globokosti hočejo imeti površno se raztegajoče korenine njene.
(Konec prihodnjič.)
34
List 6.
Kakošno zemljo ljubijo gozdna drevesa
in kakošna lega je za-nje prava?
(Konec.)
6. Bor.
Glavni pogoji njegovi rasti so globoka in rahlja zemlja, ilovnati pesek in peščena ilovica sta mu posebna dobra; raste pa tudi na peščeni zemlji, če je bil v mladosti na taki zemlji izrejen. Zemlja je lahko na površji suha, da je le globokejša frišna ali vlažna, od kodar srčna korenina vlago dobiva. Mokre zemlje ne ljubi. Na zel6 mokrih zemljah sicer raste, pa prezgodaj dozori in da lahek in smole reven les. Naj bol ji in na smoli najbogateji je bor, ki je zrastel na zemlji, ki je vsaj za 1 čevelj suha peščenina. Na apnenih zemljah se les rad drobi. Izvrstni so bori zarad tega, ker na potrebujejo preveč sprstenine. V prostih krajih izre-jeni je v mladosti še cel6 nič ne potrebujejo in se samo iz zraka živ6. Pozneje, ko mlada zarejališča v sklep pridejo, zboljšujejo tla z odpadlimi igljami prav dobro.
42
7.  Smreka.
Nahaja se smreka dvojna. Najraje raste v gorah, in sicer v visokih, in posebno na zemljah, ktere obstoje iz granita, bliščnjaka, rula; tudi glina insivec jej ugajata, manj pa apnenina. Pa vendar tudi tukaj se nahaja; dobi se še celo med kamenjem, kjer skoro nič zemlje ni, da je le nekoliko vlažna.
Suha zemlja in suho podnebje ste jej najmanj prijetni; v suhem pesku in v močnih ilovnatih zemljah ne raste. Zato imajo skale velik upliv na njo, ker jej vlažnost hranijo. Ker svoje korenine le površno razprostira, je zadovoljna s plitvo zemljo. Najdemo jo na rahlih, peščeno-ilovnatih zemljah zgolj samo, močno razprostreno, posebno na Poljskem. Ne mara pa tudi tukaj ne za vezljivo in mokro ilovico.
8. Jelka.
Jelka se od smreke loči v tem, da hoče za svoje v globočino segajoče korenine globokejšo in rahlejšo zemljo. Najdemo jo toraj v gorah, ktere imajo bolj debelo zemljo, vendar tako visoko ne gre v gore, kakor smreka. Bazaltiška tla ima kaj rada.
9.  Me česen.
Mecesen hoče pred vsem globoko zemljo imeti, kajti on ima močno srčno korenino pa malo stranskih. V gorah mu je bolj smrekova zemlja, v ravninah pa bukova zemlja primerna, vendar je pa tudi z ložo borovo zemljo dovoljen, da le ni revna na gnjilovici. Zemlja zn& na površji že suha biti zato, ker mecesni s svojo dolgo glavno korenino mokrote iz globoČine dobivajo. V gorah ljubi apneno zemljo, pa tudi na peščeni zemlji se najdejo lepi mecesni. Na ilovnati pa v rasti popred preneha.
To so glavna drevesa, ki imajo pri nas največo vrednost. Vendar se mi pa še potrebno zdi o sledečih kaj povedati:
10.  Javor.
Prosti in ostrolisti javor hočeta zemljo tako, ka-koršno ima bukev, vendar, da veselejše rasteta, naj je zemlja bolj globoka, ker poženeta močno, čeravno ne dolgo glavno korenino.
Globokosežnost pa vendar ni potrebna tako, kakor pri hrastu, boru itd., ker javori, ako glavna korenina kakošen zadržek najde, prav debele in močne postranske korenine poženejo. Najlepši javori se pa na ba-zaltiških tleh najdejo. Tudi na ilovnati zemlji dobro rasto. V gorah zaostajajo za bukvo in ne gredo viso-čeje, kakor hrast, posebno se najdejo na apnčni gorski zemlji.
Javori malo zboljšajo z odpadlim listjem zemljo, hočejo pa rodovitno zemljo imeti, dobro je tedaj nametane z bukvo izrejati.
11.   Jesen.
Vlažnost je glavni faktor njegovi rasti; on raste še zel6 zraven jelše, skoro na mokrih tleh, pa vendar ne tako dobro , kakor na travnikih z dobro gnjilovico in na obrežji rek in potokov. Rahla zemlja mu bolj ugaja, kakor močna; na zadnji le raste, če je gnjilo-vica rahla. On noče imeti rodovitne zemlje, ne zboljšuje pa zemlje z odpadlim listjem prav nič. Raji v dolinah, kakor na hribih raste, ako zemlja ni preveč vezljiva. Jesen, zraven veliko stranskih korenin, po-. žene tudi glavno korenino, ktera na plitvi zemlji postranske nadomestuje.
12.   Brest.
Brest se loči od jesena posebno v tem, da ljubi bolj vezljivo zemljo. Raste tudi v mokri zemlji, vendar
hoče manj mokrote ko jesen. Njegovo stojališče so ni-zine ob rekah z vezljivo zemljo; najde se pa tudi na vlažnih, sprstenine bogatih ilovnatih peščeninah. Z jelšo pomešan se tudi najde na močvirnih, vendar ne preveč mokrih krajih. Zemljo zboljšuje toliko kakor hrast. V mladosti požene glavno korenino, pozneje pa več močnih srčnih korenin, ki globoko v zemljo sežejo.
13.  Gaber.
Gaber je zadovoljen s takim stojališčem, kakoršno ima bukev; zadovoljuje se tudi s slabejim, s suhejim, ložim, plitvim in sprstenine bolj revnim.
14.  Lipe.
Lipe ljubijo rahlo in vlažno zemljo. Moker pesek, ilovnati pesek, ne premokra močvirna zemlja so njih stojališče. Srčna njih korenina seže globoko v zemljo, vendar tudi na plitvi zemlji rastejo. Sprstenine narede obilo.
15.  Topoli.
Topoli vspešno na rahli zemlji rasto. Ilovica jim je prevezljiva. Tla morajo na površji vlažna biti, kajti korenine njihove plitvo plezajo in vlage iz globočine jemati ne morejo. Najraje rasto ob potokih, rekah in jezerih.
16.  Leščevna.
Leščevna hoče globoko, rahlo, sprstenino zadrža-jočo, frišno, zmerno vlažno zemljo imeti. Najraji raste na robčh travnikov, kjer se more prostovoljno razraščati.
17.  Akacija.
Akacija ljubi ne preveč vezljiva, globoka, zmerno vlažna tla, smejo pa dosti globoko suha biti, ker že v prvih letih more z globoko segajočo korenino vlage iz zemlje dobivati. Pozneje razprostira bolj površne stranske korenine in brez sprstenine prebije. Sadi naj se na peščene kraje; ondi rada raste, zemljo pa malo zboljšuje.
Franjo Padar.