s*. 34 (1169) Leto XXIII NOVO MESTO, četrtek 'JL 24. avgusta 1972 Ob prodoru hladnega zraka se je prejšnji petek končalo obdobje vročega poletnega vremena. Tudi v prihodnjih nekaj dneh bo še prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, brez večjih otoplitev. OD PETKA DO NEDELJE Dolenjske smrti Žalosten rekord: na na ših cestah pet trupel Zadnji konec tedna ni bilo prav nič avgustovske vročine. Nasprotno: bilo je, kot da smo z obema nogama krepko sredi jeseni. Morda je bilo prav to vzrok, da so bile kolone na naših cestah še daljše, število nesreč še večje — število mrtvih pa naravnost zastrašujoče. Na slovenskih cestah je ob zadnjem vikendu umrlo devet ljudi — od tega kar pet na Dolenjskem! V petek zvečer je v kabini tovornjaka do smrti stisnilo Metodija Ilieva iz Negotina, potem ko se je pri Ruhni vasi v njegov tovornjak silovito zaletel tovornjak s prikolico. Isti večer je v nepreglednem ovinku v Kompoljah Otmar Gradišnik iz Radeč do smrti povozil Justino Per iz Dobrave pri Ratečah, kije šla peš po sredi ceste. Najbolj strahotna nesreča tega tedna na slovenskih cestah je bila v soboto ob 13.50 na avtomobilski icesti pri Jezeru, kjer sta v karambo-liranem fiatu 125 PZ zgorela Ljubljančana Franc Horvat in njegov Šestletni sin. V torek pa smo tudi izvedeli, da je v bolnišnici podlegel poškodbam Alojz Blažič iz Čilpaha. ki je v nedeljo zvečer pri vasi Sentjuije na avtomobilski cesti skočil pred avto Nemca VVolfganga Herlesa. Pretesna cesta Ljubljana-Zagreb postaja tako v dobesednem pomenu potujoča grobnica! O razveseljivi rasti podjetij v občini Trebnje se je minulo soboto (levo) in predsednikom ObS Cirilom Pevcem v eni izmed pro prepričal član ZIS in zvezni sekretar za finance Janko Smole, ki ga izvodnih dvoran v podjetju TRIMO. Zadaj: člani kolektiva -vidimo na gornji sliki sredi živahnega pogovora z Ivanom Goletom (Foto: Tone Gošnik) OBISK JANKA SMOLETA, ČLANA ZIS, V TREBNJEM Po svetu se delovni kolektivi hvalijo z dobrimi bilancami, pri nas pa se hvali ta, ki posluje z Izgubo, da bi tako »pritiskal« na državno blagajno in pomoč skupnosti - Trg pozna samo disciplino in zakone brez pridiganja - Država: »netržni faktor« «$- :----------------------------------------------------------- V soboto je obiskal Trebnje tovariš Janko Smole, član ZIS in zvezni sekretar za finance. Dopoldne je seznanil nekaj nad 40 gospodarskih in drugih javnih delavcev trebanjske občine z nekaterimi temeljnimi vprašanji prizadevanj zvezne vlade za stabilizacijo, odgovaijal pa je tudi na vprašanja direktoijev in upravnih delavcev občine. Zatem si je ogledal podjetji TRIMO in DANO, zvečer pa je bil na sklepnem slavju letošnjega tabora likovnih samorastnikov. žetrti5 nar°dnozah?USta 'bo v PtuJu 86 Co SčVne glasbe. Ze ^ni^H °b nri3rat ,v starodav-> ansamhr src^ali Znani in 110 na °b 2(? Zvrstno glas-C^rišču^^’-N^opalibo-^V^Pnice'S n°ritskega samo-Vsa? ^aji v ^ so na voljo tudi to» v ^ PopoiJ“s,onh Radia Ptuj nas<°- Tako kot 7. marca letos, ko je Janko Smole obiskal Novo m’esto’ in v prostorih IMV govoril z novomeškimi gospodarstveniki in politiki, bi lahko tudi sobotno srečanje s članom ZIS v Trebnjem ocenili kot „večurno plodno delavsko uni-verzo“. V zgoščeni obliki smo slišali toliko pametnih razglabljanj, nasvetov in dogovorov, da je bila zahvala predsednika Cirila Pevca dragemu gostu resničen odraz razpoloženja trebanjskega aktiva. Šport na startu -------------------------- V soboto NOVOTEKS : Kroj ------------------------ mi v Muenchm/se bo v Sloveniji začela jesenska šport- .. •' i i * *1% 1 v preasiavniKov. Najprej bodo nastopili košarkaiji^Novoteksa iz_No pomerili v slovenskem tek- ,, .. . ... ... Novomeščani in Trebanjci športna ckips, bodo igrali , . A i i . »j ustanovljeni drugi zvezni In kaj lahko pričakujemo od naših športnikov? Novomeški košarkaiji naj bi se po uspešnem prvem delu borili za sredino lestvice. Enako naj bi veljalo za novomeške odbojkarje. Trebanjci pa se bodo spet otepali dna. Verjetno čaka enaka usoda Brestanico pri ženskah, Novo-meščanke pa bi morale letos napredovati za mesto ali dve. Med rokometaši čaka Sevničane težka borba za obstanek, podobno nalogo imajo Brežičanke. Brežičani bodo med najresnejšimi kan- r^boreTu'vrtll ^ * IUJ‘ Tovariš Smole je bil prijetno presenečen nad skokovitim razvojem trebanjske občine, ki se lani in letos uvršča med tiste slovenske komune, ki poznajo najhitrejše naraščanje proizvodnje, zaposlitve in narodnega dohodka. Prvič v zgodovini dela zdaj v domači občini že nekaj nad 2000 ljudi, pripravljena pa je dolga vrsta pametnih načrtov za še večjo zaposlitev. S tem v zvezi je član ZIS opozoril na vprašanje nelikvidnosti, omejitev proračunske potrošnje in na dodatne predpise, ki morajo razčistiti nekatera težka vprašanja glede usodnih 14%, dovoljenih za letošnje zvečanje proračunov. Zlasti je podčrtal izreden pomen možnosti za mobilizacijo denarja tako doma kot v tujini ter na disciplino pri izpolnjevanju medsebojnih obveznosti, pri čemer moramo preprečiti, da bi „slabi gospodarji živeli na račun dobrih“, se pravi — na tuje stroške in kapital kolektivov, ki sproti vse plačujejo. Vsa teža našega dela pa mora biti na doslednem tržnem gospoda,st»u.T0N1;G0SN|li STRELA - 16. avgusta popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje Jožeta Kapeleta iz Dolenc pri Adlešičih. Zgorel je senik, v njem pa več ton sena, žito in razno kmečko orodje. Škodo cenijo na 50.000 dinarjev. JE VAŠA BANKA Generalni direktor Petrola Jože Rožman (v sredini) razkazuje gostom prostore novega motela na Čatežu, kije sedaj najlepši gostinski objekt na širšem Dolenjskem. Za gostinske prostore, novo črpalko in parkirne prostore je Petrol investiral 25 milijonov dinarjev. Otvoritev je bila v ponedeljek dopoldne — (Foto: M. Vesel) SeS 1CA “ Danes bodo v avtomLwm Bostaniu vključili Sfcu £ke . zapornice na kri-čani zelezn>ce s cesto. Železni-Pešcp °P?zaiiaj0 voznike in Znak« uP°števajo svetlobne Novn z£Pornicami. izpiti m ^TO - Popravni Šolah so V0Jneških osnovnih Bršlinu danes na OS v OS Grm X k°cl0 začeli na sta, na ^8. avgU- ^« t)^“PSJ za ^£/bV^=n35Vte^ ^r^A-Skupin, ’^ink m^dincev in raj oldiDtltzi^ena sije vče-N°vepa m ^ Formo vivo. Iz °dšli domov ° danes zvečer mV t0*ekJe Preko Aviv 8 ■ odPotovalo v ^er bodo qev.STILLESA. °Prenio. namestili hotelsko ^^VimeTf|T° ~ VčeraJ zve' k°lesarskepa H^l1 novomeškega "ekdanjego VplU^a v prostorih staiiek, ki SP sla&ega kluba se-^anov. pn(>„ ^aJe udeležilo 30 so se o pri- 1Siti hl" m iyyfisjy y S mm Eyy Tole je 7-letni Mladen, fantič, ki se je stepel s pobesnelo medvedko, da je obvaroval svojega 14-letnega brata. Pripoved dveh otrok o pretresljivem boju z medvedi, ki spet ogrožajo prebivalce, še posebej na Kočevskem, objavljamo na 6. strani — (Foto: Jože Primc) v0^i t ^^Sf^iŠk St&~ ^.' A^i to fe*? ^‘ranje hmelja, kakršnih si želijo kmetijci čim taji* V11 velika ^ zn*ti: košare za pas, družinski krog, da ni \^hStania. ^e5° Pr.*^n°sti je treba imeti,“ pravi Rok Šala-'fS hmerVlSn0 *u^' oc* ktine; *an*550 vs* štirje nabrali Predlani 700, letos pa bo malo manj — tedenski mozaik Videti je bilo, da nas bo vseh konec. Eksplozije na Soncu, proti Zemlji drvi neznanski toplotni in radioaktivni val - tako in podobno so napovedovali nekateri, zgodilo pa se ni nič, ali skoraj nič. Na Soncu je res prišlo do eksplozije plinov in res je tudi, da smo na Zemlji to občutili, toda zgolj z zelo močnimi napravami, vse ostalo pa je bilo le napihovanje bolj ali manj običajnega naravnega pojava... mnogo besed za prazen nič... Medtem pa je morala zahod-nonemška prometna policija zopet pošteno pljuniti v roke: potem ko so komaj ukrotili neznanski val dopustnikov, drvečih na jug, se je zaradi nenad? nega poslabšanja vremena obrnila kolona nazaj na sever. Poročajo, da je bilo veliko nesreč in seveda tudi smrtnih žrtev ter ranjenih... velika lekcija za prihodnje (dopustniško) poletje ... _ Uganka z mesom je morda nerešljiva, toda tisto, kar se dogaja bolj na severu gotovo ni mogoče skriti: inštitut univerze v Uppsali na Švedskem pridno beleži vse kar se dogaja v Sovjetski zvezi pod zemljo - in imajo kar precej dela! Že od 9. julija namreč vsakih štirinajst dni močno zaropota - zanesljivo znamenje, da Sovjetska zveza pridno opravlja svoje atomske podzemeljske poskuse ... za primer, če bi jih prepovedali... Tačas pa imajo na Koreji (in sicer v južni polovici) reševalci neznansko dela. Zaradi hudih poplav je pod vodo precejšen del dežele. Število mrtvih se je povzpelo že na 275, nekaj manj kot sto jih pogrešajo, škoda pa gre v milijone dolarjev... nevarne vode nikoli ne mirujejo ... * Pa še ena iz Združenih držav Amerike: v znanem letoviškem mestu Miami Beachu so se zbrali republikanci na svojo konvencijo, na kateri bodo potrdili svoja predsedniškega (Richard Nixon) in podpredsedniškega (Spiro Agnew) kandidata. V mestu ni samo nekaj tisoč najuglednejših republikancev, marveč tudi približno toliko demonstrantov, ki bodo na ameriško hrupen način protestirali proti vojni v Vietnamu. Zato je policija dobila okrepitve, pripeljali pa so tudi posebne vojaške enote... če bi se demokratične demonstracije izrodile v nedemokratičen pretep... Nova zadružna stavba Pri delitvi pravic niso radodarni - Stvarne želje kmetov - Samoupravljanja se je treba seveda tudi Sele navaditi! Dobili smo zakon o združevanju kmetov. Nekateri ga imenujejo temelj sodobnega zadružništva in samouprave kmetov. Dobili smo tudi zadružno zvezo Slovenije. To je trdna streha za zadružno stavbo, v kateri se lahko povezujejo vse oblike sodelovanja kmetov. Mi, kmetje pa v naših zadružnih organizacijah ne čutimo še nobene spremembe. Kdaj bomo dočakali razcvet pravega, našega zadružništva? V tem vprašanju se odražata razpoloženje in miselnost mnogih slovenskih kmetov. Zveni pa nekoliko čudno. Kdaj bodo dočakali? Ali naj le čakajo? Odkod naj pride takšno zadružništvo, kot si ga želijo? Kdo naj jim ga prinese? Sedež zadružne zveze Slovenije je daleč, v Ljubljani. Člani njenega odbora živijo sicer po vsej republiki. Teh pa je malo, le po eden ali dva v občini. Kmete lahko spodbujajo, jim svetujejo, sami pa ne morejo veliko narediti. TELEGRAMI RIM - Italijani porabijo v poprečju poleg izdatkov za živila še po tisoč tir na dan. V Lombardiji in Piemontu izdajo za ta namen okrog 1400 lir, na jugu in otokih pa okrog 700. Za hrano porabijo okrog 750 lir na dan, računano na enega prebivalca. TIENCIN - Beograjski ansambel Ivo Lola Ribar je v okviru turneje po LR Kitajski odpotoval iz Tiencina v Šanghaj. V Tiencinu je imel tri koncerte, ki se jih je udeležilo skupno 7000 ljudi. Jugoslovanski umetniki so obiskali tudi nekaj tovarn in novo pristanišče. WASHINGTON - Vlada ZDA si bo prizadevala, da bo preprečila podražitev avtomobilov v ZDA v letošnjem letu. Ce se ji bo to posrečilo, bo imela, kot pričakuje, precejšnjo politično korist. BRUSELJ - Turisti so v Belgiji zelo dobrodošli. Lani je bilo 7,275.094 turističnih prenočitev ah za 5,6 odstotka več od leta 1970. Najpogosteje prihajajo v Belgijo Nizozemci, nato Francozi, zahodni Nemci in Angleži. Zakon o združevanju kmetov je le temelj za zadružno stavbo. Zgraditi jo je treba iz zadružnikov — kmetov in delavcev, ki bodo potrebni za uspešno delo. Veliko bo treba storiti zlasti tam, kjer kmetje niso zadovoljni s sedanjo zadružno organizacijo ali z obratom za kooperacijo. Zgradijo si jo lahko po svoji želji, seveda v okviru zakona. Ta pa je tako širok, da je možno spraviti vanj vse upravičene želje kmetov. Najpomembnejše je vprašanje, kako naj si uredijo tako zadružno organizacijo, ki jim bo najbolj ustrezala. C e kolektiv sedanje kmetijske organizacije ne upošteva njihovih predlogov ali zahtev, bodo morali biti bolj odločni. Zakon o združevanju kmetov dovoljuje dogovarjanje o nekaterih stvareh. Dogovarjati se pa pomeni popuščati pri usklajevanju želja. Poznati je treba mejo popuščanja. Dogovarjanje o organiziranosti kmetov in njihovih pravicah v kmetijskih organizacijah ne poteka povsod dovolj hitro. Kdor sije doslej prilaščal veliko pravic, jih ne deli rad s kmeti. A' niest0^ Predsednik Centralno-afriške republike je osebno ukazal postaviti na sramotilni oder sredi P .ljaVotd* ». skupino tatov, ki so jih pred tem dodobra prebičali. To je v skladu z neko njegovo prejšnjo1^ bodo poslej vse, kijih bodo zalotili pri tatvini, najprej pretepli, potem pa za svarilo pokazali J ^ Tako hoče izkoreniniti vse bolj naraščajoč kriminal v deželi. Pravi tudi, da bodo za drug1 ^ tatovom odrezali najprej eno, za tretji pa še drugo uho. Kdorkoli bo kradel tudi četrtič in S ^ dobili, bo usmrčen. Na sliki: pretepeni tatovi na sramotilnem odru sredi glavnega mesta afriške republike. Iz zadnjega Pavlihe mm' T m. Z- Itoirja ti — Je to že uvožena solata, natakar? — Da, tovariS, iz Italije. — A zato se tale poli za slovensko kletvico sploh ne zmeni! Rad bi jih zadržal zase, kolikor mu bo največ uspelo. Kjer bodo kmetje čakali, da bodo dobili le tisto, kar jim ponudijo, bodo dobili lahko zelo malo. Seveda ne bodo zadovoljni. Le s kritiko pa ne bodo veliko dosegli, če ne bodo vedeli razložiti, kaj želijo, in tisto tudi zahtevali. Sam zakon o združevanju kmetov gotovo ni spreobrnil zadružnih grešnikov, ki so se doslej okoriščali na račun kmetov. Za spremembo njihove miselnosti je potrebna tudi odločnost kmetov. Zadružna stavba je še potrebna velikih popravil. Popravljati jo morajo tisti, ki jim bo služila, torej predvsem kmetje. Od drugod lahko pričakujejo le pomoč, in sicer od zadružne zveze, od Socialistične zveze, ki ima po občinah in nekje tudi po krajevnih skupnostih kmečke in kmetijske sekcije, in drugih družbenih organov, ki se zavzemajo za uveljavitev samoupravljanja kmetov. Samoupravljanje je nujno za hitrejši razvoj kmetijstva. Kmetje pa se ga morajo učiti oziroma navaditi, da se bodo tudi v svoji zadružni organizaciji znali postaviti kot dobri gospodarji. V nekdanjih zadrugah so sicer že delali tako, da so se pozneje zaradi spremenjenih razmer odvadili. Nove zadruge in obrati za kooperacijo pa naj bi bile spet njihove organizacije, kijih bodo upravljali oni. JOŽE PETEK (vilenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Kljub dopustom se je minuli četrtek (17. avgusta) zbral zvezni izvršni svet na sejo. Obravnaval je več vprašanj s področja tekoče gospodarske politike in odnosov s tujino. Poglavitna naloga ZIS in zveznih organov do konca leta bo priprava ukrepov, s katerimi naj bi omejili PORABO na vseh ravneh in jo tudi USKLADILI S PONUDBO. Predvsem naj bi zakonsko onemogočili nakupe in vsa dela, za katera družbeno-poli-tične organizacije, organizacije združenega dela in občani nimajo zagotovljenih sredstev. ZIS je ocenjeval tudi založenost na trgu. Ugotovil je, da so poročila za zadnja dva meseca zaskrbljujoča v primeijavi s tistimi za prvih pet mesecev letošnjega leta. Stanje na trgu ogroža že uresničenje poglavitnih ciljev, ki smo si jih zastavili v resoluciji o gospodarski politiki za letos. Zato meni ZIS, daje treba z ustreznimi ukrepi zaustaviti nadaljno naraščanje cen, poskrbeti za boljšo založenost trga in uskladiti povečanje denarne mase z že sprejetimi osnovami za uresničevanje kreditno-monetame politike. ZIS je nato sprejel predlog zveznih organov, naj bi uvozili 5000 ton svinine in 250.000 ton sladkorja, teletine pa namesto nameravanih 2500 ton mesečno kar 4500 ton, toda le, če bo domača klavniška industrija bolje zalagala domači trg z govedino. V zadnji številki smo že poročali o INTERVENCIJSKEM UVOZU sira in piščancev. Kaže pa, da bo vse skupaj padlo v vodo — piščancev iz Madžarske še ni, sporno pa je še, koliko bodo stali v prodaji na drobno -16 ali 17 dinaijev za kilogram. Intervencijski uvoz 200 ton sira je res na majavih nogah. Uvoznika bi morali določiti že zdavnaj, pa je licitacija propadla — ker pogoji za uvoz niso bili vabljivi. Zdaj so že znani STATISTIČNI PODATKI za minuli mesec. Slovensko gospodarstvo je julij preživelo v znamenju dopustov. Stare težave — tu mislimo predvsem na pomanjkanje denarnih sredstev in repro-materiala — so skupaj z dopusti, okvarami in Porabo uskladiti s ponudbo preurejanjem krive za to, da se je proizvodnja v juliju zmanjšala za 17,8 odstotka. Podatek pa ni tako zastrašujoč, kot je videti sprva, saj Smo v letošnjem juliju vseeno proizvedli za 5,6 odstotkov več, kakor lani v istem mesecu. Malce boljša je likvidnost. Štirinajst odstotkov podjetij z njo ni imelo preglavic, še vedno pa je dolg seznam podjetij, ki imajo 'težave zaradi neplačanih računov. Tudi kreditnih sredstev nima dovolj kar 70 odstotkov podjetij. Občine so pred sprejetjem odlokov O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, ki jih bodo sprejele na podlagi resolucije o razvoju stanovanjskega gospodarstva ter o družbeni pomoči v ta namen. Tako bodo občine ustanovile svoje solidarnostne sklade, odločile najnižji odstotek za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu, odločile se bodo o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje in o delni nadomestitvi stanarine ter o drugih oblikah družbene pomoči. V bodoče naj bi stanovanja gradili predvsem občani sami, s pomočjo bank in svojih delovnih organizacij. Družba pa bo s pomočjo svojih solidarnostnih skladov pomagala pri gradnji oziroma pridobivanju stanovanja tistim občanom, ki tega gmotno ne bodo zmogli sami. Novost pri dodeljevanju delnega nadomestila za stanarine pa je predvsem v tem, da ga bodo dobivali zares samo najpotrebnejši — ne na lepe oči, kot temu rečemo po domače — temveč le, če bodo predložili ustrezne dokumente, s katerimi bodo dokazali svoje gmotno stanje in upravičenost do te oblike družbene pomoči, ki pa bo dosegla največ 60 odstotkov stanarine. Še zanimivost: nedaleč od Ivanjice v Srbiji so v četrtek (17. 8.) začeli graditi MEDCELINSKO SATELITSKO POSTAJO preko katere bo potekal telefonski in telegrafski promet z deželami zemljine zahodne poloble. Medcelinska satelitska postaja bo rabila tudi za prenos televizijskih sporedov, ves promet pa bo potekal s pomočjo umetnega Zemljinega satelita nad Atlantskim oceanom. Gradnja te satelitske postaje je del obsežnega programa modernizacije jugoslovanskih pošt, ki obsega med drugim tudi podvojitev števila telefonskih zvez v državi, razširitev mednarodnih zvez in gradnjo več objektov za opravljanje sodobnega telefonskega in telegrafskega prometa. tedenski zunan jepolitični I Zdi se skoraj nemogoče, pa je vendarle res: iz ječe, ki naj bi veljala za najbolj zastraženo na Švedskem, je pobegnilo petnajst izredno nevarnih zločincev. Tisto, kar daje temu pobegu za nas poseben pečat je dejstvo, da sta med pobeglo petnajsterico tudi dva, ki sta si zaradi gnusnega zločina pridobila v naših očeh posebno mesto: sta namreč morilca jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem Rolo-viča. Ustaška terorista Barešič in Brajkovič, ki so ju na srečo zopet ujeli, sta na doslej nepojasnjen način uspela pobegniti iz zapora skupaj s trinajstorico drugih pajdašev, med katerim sicer najbrž ni bilo težko najti skupnega jezika za podvig take vrste. Toda če je zločincem uspelo zapustiti ječo, obdano s sedem metrov visokim zidom, na malone neverjeten preprost način, je to zgolj ploska zaušnica švedskim varnostnim silam, ki so kaj takega sploh dopustile. Res je sicer, da to ni prvi primer v zgodovini zapor-ništva, da je nekdo pobegnil iz zapora, toda spričo tega, da so švedske oblasti vedele, za kakšne zločince gre (zlasti pa za ustaška terorista, ld sta bila obsojena na dosmrtno ječo), bi smeli pričakovati, da bodo varnostni ukrepi strožji. In še nekaj je, kar meče na ves primer senco: kolikor je doslej znano, so zločinci ušli s pomočjo simpatizerjev in pomagačev znotraj zapora ... to pa je samo dokaz več, da je bil odnos tistih, ki bi morali čuvati zločince, do svoje dolžnosti prav posebne vrste. Bilo bi seveda zgrešeno, če bi zaradi tega kar se je zgodilo, metali blato na vso švedsko varnostno službo, na njene kaznil-niške institucije in pravosod-stvo. Kaj takega gotovo ne bi bilo na mestu, toda dejstvo, da je do pobega prišlo, meče v najslabšem primeru vsaj slabo luč na tiste, ki so kaj takega dovolili! Švedske oblasti so se zaradi tega opravičile in jugoslovanske so to opravičilo vzele na znanje, ampak tisto, kar potrebujemo niso opravičila, marveč trdna zagotovila, da se kaj takega ne bo več ponovilo_ Maroški kralj Hasan II, ki je že doslej izpričal, da ima neverjetno srečo, je tudi to pot ušel smrti v trenutku, ko Kaj drugega skoraj ne bi mogel več pričakovati. Ko se je vračal iz Pariza, kjer je bil na zasebnem obisku, je na njegov boeing 727 nenadoma začelo streljati s strojnicami in raketami več letal maroškega vojnega letalstva. Bil je to doslej najbolj nenavaden atentat, kar si jih je mogoče misliti, toda hkrati tudi atentat, ki se je ponesrečil zaradi povsem izjemnega naključja. Kralj Hasan je namreč medtem ko so letala streljala nanj, stopil v zvezo z uporniškimi posadkami in jim dejal, da je kralj že mrtev. 4 se je za mehanika in .^„31» ' bo poskusil letalo SPU. ^ batsko letališče. so res prenehala strelja ^ (jevo letalo, ki je luknjano in s samo ^ ^ lujočim motorjem, stati. Tu so kr* P mnoge osebnosti ^ prišle na sprejem kolu), ki jih je kralj ^ nokrvno pozdravil. . ^t trenutku so lovska ^ opazila, kaj se $ lišču, znova naP?L se eskplozijami iZS}re... v 0 kralj uspel gozd in se resiti. Too* membno od teh nimivih podrobnosti je ^ I da je do atentata, ,^sr poskusa državnega iJgV prišlo, priča, naprej. Topot je o*1 neral Ufkir, kraljeva <* jjjfi ki je komaj lani po J, . upor kadetov, K strmoglavijo H.asa*L> 4 sprevidel, da je djjgg propadel (zelo vei]I . Jjrivj, ko je spoznal, da1 , izhoda), se je ^ ^ je bil hkrati tranji minister palači. To je bi upo{.^ znamenje, da,J protivi hkrati pa S.H ^gSf V nekaj urah 1000 pnP^^in za^? vojnega le tak M®4 j*1* ^Britanci P klonjenost Ha#J*j srr-g#Q praktično ig® zadostoval nj k£jtero ugasnilo ^ ^ je >’?, ko je v r,Jfeija djskega «f »L zaradi '-es?JLosti rtj n^V jonov sas?.?,'S,4 »Ss^Sa udarom P -3 je državljana življenjem- delnica ^trstvu aPote*cars*ce uprave v sovjetskem mi-nan)estn kZa z^ravstvo Galina I. Baranova in prvi I. GerasimS0'^etS^e^a. m“1*stra 23 zdravstvo Peter Kiki Dr: ®v.sta prejšnji teden med obiskom v zdravj]0 i*^u *a polnjenje navdušeno opazila ^ v S7 ”/Cr°Pa ‘> k* ga novomeška tovarna izva-(Foto: I. Zoran) Zavod za spomeniško varstvo iz Celja je ometal staro ceikev v Loki pri Zidanem mostu z ometom, kakršnega so uporabljali stari mojstri. „To je za primer, da vidite, kaj hočemo,“ razlaga direktor zavoda tov. Stopar predstavnikom kulturne skupnosti ob ogledu spomenikov — (Foto: A. Železnik) - „Rad bi naredil nekaj slovenskega, plastiko iz elementov kmečke arhitekture, ne da bi uporabil en sam žebelj,“ pravi ljubljanski kipar Tone Lapajne, eden letošnjih udeležencev Forme vive v Kostanjevici Upa, da bo kipaijem avgustovsko vreme bolj naklonjeno - (Foto: I. Z.) Čeprav so imeli dolenjevaški lovci veliko lepih trofej na lovski razstavi v Mariboru, so hkrati za krajevni praznik in 100-letnico domačega gasilskega društva pripravili še doma uspelo razstavo — (Foto: J. Primc) gospodarski čudež«: v Trebnje in Metliko! družhp67’ sta * Pove_ mzbeni proizvod in osta- Sejmi isca tg°a 4naProd^T^7:8V Ponedeljek je Da P starih i -Pras,ckov, od ^.?® imeli 3 dn k tednov, drugi 355 S\KupL^«v, drugi so 13 d0 obU?naklenili Za teie din za . ..^Prodaj po 9,5 pa (ktiogram žive bilo m ^jem ip ? 19) po manJ kupCev Jjotil dež, zato je ^ev kot navadno. nek dohodka bolj kot celotni dohodek, je za naš razvoj nekaj novega, zasledimo pa jo lahko v podatkih o polletnih poslovnih poročilih gospodarstva. Celotni dohodek se je povečal: v občini Novo mesto za 20,2 odst., v občini Trebnje za 40,8 odst., v občini Črnomelj za 22,8 odst. in v občini Metlika za 33,4 odst.; družbeni proizvod: v občini Novo mesto za 25 odst., v občini Trebnje za 34,5 odst., v občini Črnomelj za 10,7 odst. in v občini Metlika za 52 odst; ostanek dohodka: v novomeški občini za 89 odst., v trebanjski občini se je zmanjšal za 9,3 odst., v črnomaljski za 61,6 odst., v metliški pa se je povečal za 101,9 odst. (!). Podatki, ki smo jih primeijali (polletje 1971: polletje 1972) PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! p(0(% Ko UpjJJV« metlsebojna razmerja pri HoWesBtoNSKE SKUPSC,NE %*ndn * ^Pendiif 10 *,uclll na fravnl fakulteti , !r"W.i£ na fakulteti za arhitekturo, ^Pentfij ° geodezijo - gradbeni oddelek ?r<,otrdii^Pravljenih Opitih, kratkim življenje-I d°hodkih T 0 Prem°ženjskem stanju oziroma k Mmedseboinn Sev nai pošljejo kandidati Komiki oV° Ozmerja pri upravi občinske skup- ^ ^ v ^ dneh po dnevu objave razpisa. so za novomeško občino zelo razveseljivi, kar velja zlasti za povečanje ostanka dohodka. Kažejo tudi, da se je gospodarski „bum“, s katerim se je nekaj let nazaj ponašala novomeška občina, preselil^zdaj v trebanjsko in metliško občino. Zlasti metliško gospodarstvo ponuja skoraj neveijetne rezultate. Glede trebanjskega velja omeniti to: celotni dohodek se je izjemno povečal, na kar je gotovo vplivala končno le dosežena odobritev povečanja cen DANI-NIM izdelkom, v nižjem ostanku dohodka pa se kažejo posledice tega, daje bilo DANINIM upravičenim zahtevam po zvečanju cen sorazmerno pozno ustreženo. TRIMO zaradi slabega vremena v prvem polletju še ni začel z montažnimi deli. Slabo pa je stanje v črnomaljskem gospodarstvu: ob dejstvu, da predstavljajo bruto osebni Denarna »žeja« Ob spodbudnem pospeševanju razvoja kmetijstva na Dolenjskem ne bi želeli nikomur jemati volje in poguma. Toda če pomoč skladov, bank, republike, hranilno-kreditnih služb in vsega, kar gmotno podpira kmetijski napredek, primerjamo s potrebami, moramo ugotoviti, da je to res šele začetek. Nesporno je, da je kmetijstvo gospodarska panoga, ki potrebuje največ denaija in ki teija vedno več kapitala. Nikjer drugje se delovno mesto ne draži tako hitro kot prav v kmetijstvu. Podatki to potrjujejo. V Zahodni Nemčijo menijo, da stane eno samo delovno mesto v kmetijstvu že več kot milijon novih dinarjev. Pri nas so razmere precej drugačne, vendar prav tako kažejo, da postaja kmetijstvo izredno velik porabnik investicijskega denarja. Tako je bilo pred dvema letoma vloženo na enega zaposlenega v industriji 70.000 din, na zaposlenega v družbenem kmetijstvu pa dobrih 96.000 dinarjev. Ob tem pa so ugotavljali, daje to kmetijstvo celo do petkrat slabše opremljeno, kot je v razvitih zahodnoevropskih deželah. Sedanje stanje bistveno ni drugačno. Ob teh dejstvih se gotovo vprašujete, če se pospeševanje kmetijskega razvoja sploh izplača. Odgovor je tak: nobena dežela, kije imela možnosti, ni zanemarila kmetijstva in postala odvisna od uvoza. Zato, ker je pomen kmetijstva mnogo širši, kot kažejo zgolj rentabilnostni računi. To velja tudi za nas. M. L. dohodki 28,2 odst. celotnega dohodka v gospodarstvu, in ob dejstvu, da je ostanek dohodka za 61,6 odst. manjši kot lani (celotno gospodarstvo ga je ustvarilo za 2,709.000 din, kar je toliko kot srednje velika delovna organizacija!), se je vredno resno zamisliti! M. J. Meso je, mesa ni Meso je, mesa ni. V eni sapi je mogoče že tedne in tedne brati in poslušati različne ocene in napovedi, včasih prav ena drugi nasprotne. Toda en skupni imenovalec pa vendarle imajo: izrazito potrošniško so_ usmerjene, gledane so predvsem z očmi kupca, da ne rečemo meščana. Upravičena je skrb za delovnega človeka, kupca mesa, upravičena je Najprej je živinoreja, potem meso tudi zaskrbljenost ob slabi založenosti v turistični sezoni. Potrebna pa bi bila tudi pravočasna skrb za živinorejca, ki mu zdaj, ko je dobil s 30 odstotkov višjimi cenami na zahodnoevropskem trgu večje možnosti za prodajo in spodbudo za rejo, očitajo, zakaj izkorišča priložnost in nastalo konjunkturo. Vsak pameten gospodarstvenik ve, da jo je treba izkoristiti takrat, ko je, zato je razumljivo, da niso dale želenega učinka omejitve pri izvozu. Živinorejci in trgovci se zavedajo, da bo povpraševanje po mesu v industrijskih deželah še nekaj časa trajalo in da bo živino še mogoče dobro prodati, saj je v zahodni Evropi (in nikjer) ne morejo zrediti čez noč. Rešitev je seveda drugje, pri proizvodnji. Naša javnost bi se morala z enako ihto in skrbjo spraševati ob svoj čas tako nespodbudnih cenah, ob izigravanju rejcev, ob premajhnem interesu gpstinstva in turizma ter ob splošni nepripravljenosti, da bi tudi „potrošniški del“ pomagal nositi del tveganja pri reji. Taka slab bi bila koristnejša od sedanje. M. LEGAN (Ne)znanstveno V zadnjih 12 letih je jugoslovansko gospodarstvo kupilo v tujini, v glavnem od razvitih dežel, 500 patentov in licenc, samo pa jih je prodalo razvitim državam vsega 12 ali eno na leto. Če upoštevamo še nerazvite dežele, je Jugoslavija v teh letih prodala skupno 76 patentov in licenc. To ni ravno veličastno število, pravi „Ekonomska politika“ in dodaja, da bodo v posebni študiji (njeno izdelavo bodo oddali po javnem natečaju), znanstveno ugotovili, zakaj je tako. Vsa čast znanstvenim ugotovitvam, utegnejo biti koristne. Toda še koristneje bi bilo, po našem neznanstvenem mnenju, če bi vendarle že spremenili tolikokrat grajan odnos do novatorstva. V _______________________> Republiški sekretariat ža notranje zedeve SR Slovenije vabi MLADINCE, da se prijavijo za sprejem na delo v: SPLOŠNO MILICO, PROMETNO MILICO in MEJNO MILICO Prijavijo se lahko mladinci, ki - so odslužili vojaški rok, - niso starejši od 25 let, - so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko, - niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah, § - so telesno in duševno zdravi in - obvladajo slovenski jezik. Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika. Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki { za miličnika. Pripravniško dobo bodo končali po 5 uspešno dokončani strokovni šoli za notranje za- * deve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili * osnovno teoretično in praktično znanje za uspeš- ( no opravljanje nalog s področja reda in miru, za- J varovanja in kontrole varnosti, prometa ter kon- ^ trole mednarodnega potniškega prometa. Pri orga- v nih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v 5 dveletni strokovni šoli, šteto za srednjo strokovno £ izobrazbo. % Republiški sekretariat za notranje zadeve ima * samska stanovanja, ki so brezplačna. ^ Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj ( vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku mi- J lice, kjer dobijo še podrobnejše informacije. Š Republiški sekretariat za notranje zadeve § SR Slovenije ■/#######/##/##///##//##/###/#######//##/i osnovna Sola brusnice razpisuje za nedoločen čas naslednja delovna mesta: šola BRUSNICE: 1 UČITELJA ZA RAZREDNI POUK 1 RAČUNOVODJE s srednjo ekonomsko šolo Stanovanja ni. Prometne zveze z Novim mestom ugodne. Dodatek za težje delovne pogoje. Podruinica GABRJE: Z UČITELJA ZA RAZREDNI POUK — U Stanovanje v kraju. s Dodatek za težje delovne pogoje. £ Kaj mi pomeni dobra knjiga? Radovedna sem bila, kaj mi bodo učenci napisali ob razmišljanju pod naslovom „Kaj mi pomeni dobra knjigaKo sem prebirala naloge, se mi je zazdelo, da iz vsake veje otroška iskrenost, mladostna zavzetost, razigranost, ki človeka potegne za seboj. VČASIH SI ZAŽELIM, da bi odšla daleč stran od laži, krivic, zavisti, stran, stran... Šla bi tja, kjer zvonovi pop veselo pesem, kjer ni sovraštva, kjer ima ljubezen svoje zavetišče. S knjigo. KNJIGA MI POMENI VSE. Ljubiti dobro knjigo se pravi ljubiti vse, kar je lepega, ljubiti pravico in resnico. Ob knjigi se sprostim, pozabim na skrbi in na težave. Knjiga napravi name silen vtis. BREZ DOBRE KNJIGE bi bilo življenje pusto in prazno. Ko jo prebiram, me navdaja veselje. Vživim se v vlogo glavnega junaka, z njim doživljam uspehe, neuspehe. Trepetam zanj. IZ KNJIGE SPOZNAM BEDO IN TRPLJENJE NEKATERIH NARODOV, ki se že vrsto let bojujejo za svojo svobodo. Spoznam njihovo ponižanje, sovraštvo, njihov ponos, občudujem njihovo vero v zmago. Zdi se mi, da tudi v sebi začutim silno moč. NIC NI LEPŠEGA, kot sedeti ob topli peči, ko zunaj zavija burja, in brati lepo knjigo. DOBRA KNJIGA JE VELIK ZAKLAD, ki bi ga morali vsi ceniti in spoštovati. VŠEC SO MI KNJIGE, ki opisujejo vojne, čeprav vojn ne maram, saj prinašajo samo smrt, obup, trpljenje, razrušene vasi, ubito mladost ... Všeč so mi zato, ker prikazujejo ljudi, ki so predam boju in ki se ne bojijo trpljenja. Sram me je, ko se spomnim, kako nas pogosto drobne, vsakdanje težave spravljajo v slabo voljo. KNJIGA JE KOT OKENCE, ki se iz moje sobe odpira na gredico rož, v svetel dan, v širne daljave, na vso to čudovito zemljo. RAD IMAM PARTIZANSKE ZGODBE. Kar ne morem končati brati, stiskam pesti za srečen konec, za zmago. In zmaga je naša! MARSIKJE LEŽIJO KNJIGE prašne in umazane, z raztrganimi platnicami in nihče se ne zmeni zanje. Mar ti ljudje ne vedo, kakšno bogastvo imajo? Ne znajo ceniti njih vrednosti? KNJIGA mi odpira pot v življenje, knjiga je zame okno v svet, žareča zvezda, ki mi kaže pot v življenje. DA BI LE VSEM BILA ŽAREČA ZVEZDA! ANICA ZIDAR \_____________________________J Hlavatyjeva skica vhodnega pročelja njegove vrstne hiše. Vrtno pročelje ima zastekljene stene. CENE STANOVANJ RASTEJO, ZATO NIHČE NE VERJAME: Hiša za 112 tisočakov? Hlavaty pravi: »Ne gre za revolucijo v cenah, ampak v apetitih!« - Hiša stane štirikrat manj kot ste (?) pripravili denarja - če pri vas samoupravljanje kaj velja, bi lahko, recimo, udarili po mizi: »Taka stanovanja hočemo!« Poskusili smo že marsikaj, da bi dohodek poprečnega Slovenca uskladili s potrebami njegove družine. Pocenili smo navaden bencin za S par in ta uspeh lahko preštejemo kar na en prst ene roke. Druge cene so poskočile, razen najvišjih, ki so bile že tako dovolj visoke. Izjema so cene stanovanj, ki so bile že kar lepo zasoljene, pa so zdaj še bolj... mizo in arhitekt Zdenko Hlavaty ter njegova sodelavka Dušanka Ličina iz projektivnega biroja tovarne zdravil KRKA v Novem mestu sta začela razlagati od zamisli naprej: „Hiter gospodarski razvoj je zlasti novomeško občino, čeprav ni nič kaj bolje tudi drugje po Sloveniji, spravil v veliko zagato s stanovanji. Prizadeta je še posebno industrija, ki bi lahko zaposlila še več delavcev in še boljše strokovnjake, če bi le imela na razpolago dovolj stanovanj. Ne samo razkošnih in dragih stanovanj, ki večkrat že presegajo srednjeevropske zahteve, primanjkuje tudi čisto navadnih, udobnih in predvsem bolj poceni hiš, ki bi vsaj za desetletje lahko omilile stanovanjsko in kadrovsko stisko pri nas. Naša nova vrstna hiša, imenujemo jo intervencijska, je namenjena: 1. strokovnjakom, ki se javljajo v službo in bi jih tovarna rada zaposlila, čeprav niso nenadomestljivi; 2. izkušenim strokovnjakom z visoko izobrazbo, ki jim bo tovarna kupila večje stanovanje, v tem trenutku in najbrž še nekaj mesecev pa nimđjo kam; 3. delavcem in uslužbencem, ki so v tovarni že dolga leta, pa jim hoče podjetje pomagati do stanovanja iz čisto človeških razlogov, čeprav so nadomestljivi; 4. štipendistom, ki si družino šele ustvarjajo in so prvih nekaj let brez večjega denaija; in končno 5. vsem tistim zaposlenim, ki Do zdaj so naredili gradbinci stanovanje v bloku po 3.200 do 3.300 din za površinski meter, posredniki pa so ga prodajali po 3.500 do 3.700 din. Nove cene so za 15 odstotkov višje, se pravi med 4.000 in 4.300 dinarji. Tako bo stalo dvosobno stanovanje v bloku okrog 250.000 dinarjev, enodružinska hiša z manjšim vrtom pa okrog 700.000 dinarjev (70 starih milijonov!). Vrstno hišo boste lahko kupili že za 600.000 dinarjev. Če verjamemo, da bo letošnji poprečni osebni dohodek Slovenca okrog 1.800 dinarjev na mesec, dobimo z enostavnim računom okroglo in srečno številko: 333! Toliko mesecev namreč bo moral naš vrli povprečni Slovenec dajati vso plačo na stran za svojo vrstno hišo ... 28 let! Vezane vloge, krediti, namensko varčevanje in drugi „socialni prijem i“ bodo komaj za prvo silo, moj pridni poprečni Slovenec! Potem bo najbrž treba tudi malo krasti ali kaj podobnega. Podpoprečni Slovenci niso omembe vredni, saj jih ni niti polovica, sicer pa se lahko potolažijo s pesmico Arsena Dediča ,,Na glavo prebivalca*4: A ko po glavi Stanovnika, padaju četiri Ijepa vidika, onda iz ovog mračnog stana nazireš dio - Mediterana. .. In če bi vam te dni vseeno nekdo ponudil vrstno hišo s tremi sobami za 112.545 din (okroglo 11 starih milijonov in 255 tisočakov), bi se najprej uščipnili v bedro, potem pa vprašali, ali mu je škodila samo nedavna vročina ali pa je že dedno premaknjen. Te preizkuse smo opravili tudi mi, vendar ponudnik trmasto vztraja pri svojem. Hiša z vrtom v mestu za 11 milijonov! Potem sno se začeli navzlic vročini resno pogovarjati. Papirje na imajo manjše osebne potrebe. Hiša ima tri sobe: dnevno (19,50 kvad. m), delovno (10,80 kvad. m) in spalnico (13,10 kvad. m), poleg tega pa še kuhinjo, sanitarije s tušem, stopnišče, ropotarnico in predsobo. V 150 površinskih metrov velikem vrtu zavzame hiša 35 metrov prostora. V hiši je 57 kvad. m koristnih površin. Vse sobe in uporabnost vseh zi- Vina za letošnji sejem nared Jutri bodo v Ljubljani odprli 18. vinski sejem - Pričakujemo kvaliteto Tudi letošnji vinski sejem, 18. po vrsti, ki £a bomo lahko obiskovali v Ljubljani med 25. avgustom in 3. septembrom, je v pričakovanju kvalitete - kvalitete ne samo za sejem, temveč tudi kvalitete vina za potrošnika. V tem smislu je potekalo tudi letošnje delo mednarodne komisije za ocenjevanje vin na Gospodarskem razstavišču, ki seje končalo 1. avgusta. Ocenila je vsega 718 vzorcev vina, od tega 218 jugoslovanskih, 141 avstrijskih, 67 italijanskih, 49 zahodnonemških in tako naprej, saj so vzorce vin poslali proizvajalci 19 držav iz vsega sveta. Med ocenjenimi vzorci jih je dobilo zlato kolajno 167 ali 23%, srebrno 434 ali 60%, pismena priznanja 48 ali 7 %, medtem ko 10% vzorcev vina ni dobilo nikakršnega priznanja. 4 vzroci so dobili priznanje „Šampion 1972“, in to: muškatni tra- minec, pozna trgatev letnik 1971 avstrijskega proizvajalca iz Prek-muiju sosednjega Kleka. - Prepričljivo opozorilo, da je tudi Goričko treba uvrstiti v vinorodni okoliš sortnih in kvalitetniji vin. Dalie je priznanje „Šampion 1972“ dobilo portugalsko desertno in 27 let staro belo vino Bastardinho de Setubal; kabernet sauvignon romunske družbene proizvodnje kot kvalitetno rdeče in suho vino letnika 1961, ter laški rizling — grand cabinet - letnika 1958 kot kvalitetno belo in sladko vino Vinaga iz Maribora. Iz povedanega lahko sklepamo, da je komisija zaostrila merila za ocenjevanje, saj jc kljub lanski na splošno kvalitetnejši vinski letini letos podelila zlate kolajne le 32 odstotkom vseh vzorcev. Razen tega je komisija v ocenjevanje vnesla nekatere novosti, da bi bile ocene kar se da objektivne. Tako npr. sc ocena posameznega člana komisije sploh ne upošteva, če je za dve točki nižja ali višja od povprečja drugih članov komisije, temveč povprečna ocena samo večine v komisiji. Letos so bile spremembe tudi v sestavu komisij za ocenjevanje vina, žganih pijač in sadnih sokov. V letošnji komisiji za ocenjevanje vina je bilo pet jugoslovanskih m osem tujih degustatorjev. Tudi v komisiji za ocenjevanje žganih pijač so zmanjšali število jugoslovanskih in povečali Število tujih degustatoijev. Vse to so storili z namenom, da bi povečali ugled in priznanje mednarodnim komisijam pri ocenjevanju na ljubljanskem sejmu, pa tudi da bi preprečili ali vsaj omilili pretiran vpliv poslovnih interesov, za kakršne pri ocenjevanju kvalitete v takšnem Forumu ne sme biti mesta. Stefan kuhar dav je načrtovana tako, daje mogoče namestiti v hišo v glavnem vse sestavne dele pohištva, ki jih izdelujemo v Jugoslaviji. Zgoraj omenjena cena vrstne hiše se razume ,,na ključ“, kar pomeni, da je notri vse, razen pohištva: vsi vodi za elektriko, vodo, kanalizacijo in celo za plin. Vgrajene so vse sanitarije, stene pleskane in deloma obložene s ploščicami, po tleh tapi-som in deloma ploščice, okna pa zastekljena z dvojnimi varjenimi stekli (term op an!) Predložili smo načrte novomeškemu stanovanjskemu podjetju DOMINVEST in Splošnemu gradbenemu podjetju PIONIR, ki sta po današnjih (15. avgusta 1972) cenah zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenega materiala in delovne sile izračunala ceno hiše na natanko 112.545 dinarjev in 57 par!“ To pa pomeni po Hlavatyjevih besedah 1.975 dinaijev za površinski meter stanovanja ali za polovico manj kot pri drugih načrtovalcih. Slovenec s poprečnim osebnim dohodkom lahko tako hišo plača v 6 letih in 3 mesecih. Če bi hotel kdo, hišo postaviti v ,.lastni režiji", bi bila lahko še precej cenejša! V bedro ste se najbrž že uščipnili, zdaj pa poskusite prižgati še vžigalico, da bo lepo gorela. Toda nikar je ne odvrzite: če vas peče v prste, potem ne sanjate. V čem je torej problem, kot se temu lepše reče? Morda v tem, da pri nas nekdo noče poceni graditi? Morda zato, ker tisti, ki imajo denaija na kupe, ne zahtevajo poceni stanovanj, glas tistih, ki ga nimajo, pa se premalo sliši? O tem sicer razpravljamo že vrsto let, vendar se meter stanovanja leto za letom draži. Nekdo je torej močnejši! Močnejši kot vsi poprečni in podpoprečni Slovenci skupaj! Socialistični arhitekti nočejo načrtovati socialističnih stanovanj ali pa naj odkrito povedo, kdo jih noče zidati. Kupcev namreč ne manjka! Hlavaty je ponudil svoj načrt novomeškim podjetjem. Zanj se ogrevajo v NOVOTEKSU, NOVOLESU in pri ROGU ter, razumljivo, v KRKI, ki so dali pobudo za cenejšo gradnjo. Graditi naj bi začeli še letos, da preizkusijo vsaj, če cena drži. Na 10.000 površinskih metrov gre 60 Hlavatyjevih vrstnih hiš, kar pomeni gostoto 180 prebivalcev na hektar. To pa je skoraj toliko kot pri blokovski zazidavi, in vendar gre tukaj za posamične hiše, ki so tako blizu značaju poprečnega Slovenca, za hiše z vrtom, ki so navzlic trem sobam vsaj za polovico cenejše kot dvosobno stanovanjc v bloku. Parkirni prostor bi bil skupen, prav tako morebiten prostor za skupno garažo. Arhitekt Zdenko Hlavaty ima izkušnje s tovrstno gradnjo, saj so pred leti po njegovih načrtih postavili v Ljubljani za Bežigradom 120 vrstnih hiš, zamisel za ,.intervencijsko hišo" pa se mu jc porodila, ko jc letos spomladi preuredil v družinsko stanovanje s tremi sobami vikend na letališču v Prečni. Hišica pokriva 3 krat 7 metrov zemlje. Nekajkrat sem ga že obiskal in Še nikoli se mi ni zdelo, da bi imel premalo pro- stora ’ • ' M. MOSKON inDUSTRIJR m OTO R n IH VOZIL KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠTIPENDIRANJE PRI CDS novo mESTo o n RAZPISUJE za šolsko leto 1972/73 NASLEDNJE STIPENDIJE: n študij na visokih šolah j — strojna fakulteta — tehnološka smer — 6 štiP*D — strojna fakulteta — energ. smer — 4 štipendije — biotehnična fakulteta — gozdarsko-lesarski oddelek — 1 štipendija — FNT — oddelek za kemijo — 2 štipendiji — ekonomska fakulteta — 3 štipendije — pravna fakulteta — 1 štipendija študij na višjih šolah — višja tehnična šola — 4 štipendije — višja komercialna šola — 4 štipendije Študij na srednjih šolah — tehnična srednja šola — 8 štipendij strojni oddelek (I. let.) strojni oddelek — 19 štipendij elektro oddelek — šibki tok — 1 štipendija elektro oddelek — jaki tok — 3 štipendije lesni oddelek — 19 štipendij kemijski oddelek — 2 štipendiji — ekonomska srednja šola — 10 štipendij — upravno-administrativna šola — 8 štipendij Višji letniki imajo prednost pri dodeljevanju Štip^g[I1 Višine štipendij so določene po pravilniku o stroko al' kra' izobraževanju in štipendiranju. < . Prosilci naj prošnji priložijo zaključno spričeva potrdilo o do sedaj opravljenih izpitih z ocenami, tek življenjepis in potrdilo o premoženjskem stan jeiov" Prednost pri štipendiranju imajo otroci članov ^ nega kolektiva in prosilci iz krajevnih območij del mest. ,jetj3 Prošnje sprejema kadrovsko-socialna služba P° do 10. 9. 1972. hotel .kandf]a NOVO MJESTO vabi nove sodelavce UPRAVNI ODBOR razglaša zaradi upokojitve in odhoda sebni poklic vodilni delovni mesti: 1. SEF RECEPCIJE . ^ Pogoj: hotelska ali njej podobna šola in na vodilnem delovnem mestu. 4 2. SEF STREŽBE ^ Pogoj: hotelska šola ali gostinska šola s na podobnem delovnem mestu. Zaradi razširitve obsega poslovanja raziT>er) sprejme podjetje v redno delovno še naslednje delavce: 3. MATERIALNI KNJIGOVODJA — ADMINISTRATOR pr^5 Pogoj: ekonomska ali njej enaka š°Ia g za samostojno delo. 4. INSTRUKTOR-NAMESTNIK sefa Pogoj: hotelska ali njej podobna Šola. 5. KUHARICA Pogoj: gostinska šola ali priučena k = . samostojno delo v izmeni. v 6. 2 TOČAJA, TOČAJKI riučefl 8 Pogoj: gostinska šola ali sposoben P stinski delavec. m 7. SOBARICA . . stan° • Pogoj: starejša oseba, nevezana, ki v hotelu. / 8. VZDRŽEVALEC NAPRAV deia^C Pogoj: kvalificiran delavec ali Pr*Uj?etju-vzdrževalec strojev in naprav v podj 9. PERICA . 0 pra>” Pogoj: oseba mora obvladati strojn likanjC- 10. ČISTILKA SANITARIJ V RESTA*^ Oseba bo sama kasirala uporabnino. 11. VEC VAJENCEV - .jj, za kuhinjo in strežbo. . po^o Interesenti naj se osebno zglasijo na Pr<^ zaradi dogovora. Predložijo naj osebno Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ost Ali pogoji: — osebni dohodki, hrana v skladu s pravilniki in po dogovoru. Razglas velja do zasedbe delovnih mest Svv N __' NOVorf NOVO MEsT°' objavlja prosti delovni mesti 2 AVTOMEHANIKOV NA M SERVISU »ZASTAVA«, SMIW §Kj seP' Pogoji: KV avtomehanik in odslužen ^jetja ^0 Prijave pošljite splošnemu sektorju P tembra 1972. N [ To stran ste napisali sami! — To stran stg napisali sami! IAB/ Š c, BREŽICE <š Ste v zadregi | za darilo4? ^opek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-I m* Prožnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč (o cvet°v v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Morje, dež in sonce! Otroci potrebujejo več igračk, da se v deževnih dneh lahko v domu RK kratkočasijo! Razpisna komisija Sradbeno-opekarskega podjetja MIRNA NA DOLENJSKEM razpisuje Prosto delovno mesto (reelekcija) - direktorja Gradbeno-opekarskega podjetja Mirna Kandidati za razpisano mesto morajo razen sploš-" nih pogojev izpolnjevati še naslednje: a) imeti visoko strokovno izobrazbo gradbene stroke ln v svoji stroki najmanj 10 let delovne prakse, °d tega najmanj 4 leta na vodilnem delovnem mestu, ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in najmanj 15 let delovne prakse v svoji stroki, od tega najmanj 4 leta na vodilnem delovnem mestu; ) iineti ustrezno pooblastilo za vodenje del pri graditvi investicijskih objektov. Prijavo kandidatov je 15 dni od dneva te objave. riJavam m morajo biti priložena dokazila o izpolnjeva- JU z, ra vlož ZpiSom določenih pogojev. Prijave naj bodo g sta V ZaPrtih kuvertah z označbo prijave na razpis. _ Vaniem ne razpolagamo. 7. julija je odšla v Fazan pri Portorožu druga skupina otrok, ki jih na letovanje pošilja RK Novo mesto. V skupini je bilo 81 otrok in šest vzgojiteljev. V novo ofcolje smo se hitro vživeli in postali dobri prijatelji. Škoda, ker nam je vreme v začetku nagajalo in smo bili veš teden brez sonca. Zato smo dneve preživljali ob knjigah, prepevali smo in se igrali. Da bi popestrili puste dneve, smo obiskovali okolico Fazana in Portoroža. Ogledali smo si Formo vivo na Seči, kaktusov nasad v Sečovljah in se odpeljali na izlet v Piran, kjer smo občudovali razstavo ptičev in v akvariju najrazličnejše ribe, rake, želve in morske pse. Bilo je poučno in zanimivo. Vsi pa smo se razveselili tekem osličkov. Kako so bili muhasti, pa tudi bojeviti! Tako nas dobra volja kljub slabemu vremenu ni minila, in takoj ko se je pokazalo sonce, smo večino dneva preživeli na morski obali in v morju. Dnevi so neopazno bežali Bližal se je zadnji večer in z njim taborni ogenj. Program je uspel. Otroci bi peli in recitirali še Gasilsko društvo Sp. Pohanca, Artiče razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO GASILSKEGA AVTOMOBILA MERCEDES 170 A 40 KS, v nedeljo, 27. avgusta 1972, ob 8. uri, v gasilskem domu. I & '">družnWenega knii90vodstva, n,c0 521, Novo mesto r a 2 81 a š a prosto delovno mesto BlAGAJNIKA J ekspozituri službe ^°j dr0U2bene9« knjigovodstva Črnomelj ln tfi lpf0 °n^ana ekonomska srednja šola ali gimnazija °sebni blagajnika. °Sebnih se obračuna po pravilniku o delitvi °nudbe kov- bnjigovods^vSPre^em na Pošljite Službi družbenega ^28las vph a\ P°družnici 521, Novo mesto. ^a 10 dni po objavi. Podjetje »DIMNIK«, LJUBLJANA, Prešernova 36/a sprejme — V UČENJE ZA DIMNIKARJE VEČ MLADINCEV. Imeti morajo najmanj 6 razredov osnovne šole, biti morajo zdravi in močni.- Prošnje je treba poslati upravi podjetja »Dimnik«, Ljubljana, Prešernova 36/a. Oskrbo v internatu plača podjetje. Sprejme tudi — VEC KV DIMNIKARJEV (pomočnikov). Ležišča zagotovljena. j^hnični pregledi mopedov! prUwjiQ Za tehnične preglede motornih vozil transportnem servisnem podjetju PREVOZ, BREŽICE 0 b v e š č a vse lastnike mopedov, da bodo tehnični pregledi mopedov za močja ObS Sevnica, Krško in Brežice v naslednjih dneh: % za obigočje ObS Sevnica: A •1972 a 5-9.1972 7' do 12* ure In od do 18* ure A °bQiofciP P 7* do 12. ure in od 14. do 18. ure pred domom Svobode v Krmelju za 2 6‘9* 1972 ^a^evnUl uradov Tržišče in Šentjanž; 2 7,®*1972 7’ d° ure In od do 18‘ urc; 8'9*l972 „h 7* d° 12> ure ,n od 14* do 18, ure; *n°*Ja oh^i do 12- ure in ^ 14. do 18. ure za vse ostale krajevne urade iz ob-»ne Sevnica, in sicer v prostorih Avto-moto društva Sevnica; % u 91 Za območje ObS KrSko: fc ?udnikl2e0d 7- do 12. ure za območje krajevnega urada Senovo, in sicer v garažah i,9-W» J#VOi * , aievn«„ ° l4, do 18. ure za območje krajevnega urada Brestanica, v prostorih 9‘ 1972 LU?da »ustanica; * :*rai krm« do ure za območje krajevnega urada Raka in Veliki Trn, v pi- urada Raka; % 4‘ do 18. ure za območje krajevnega urada Kostanjevica, v prostorih % ^9-l972 nHUllada Kostanjevica; '•9.1972 J do 12- ure in od 14. do 18. ure v Krškem pri ObS Krško; f*da Lesb 7- do 12. ure in od 14. do 18. ure v Leskovcu, v pisarni krajevnega Leskovec; * is., zo območje ObS Breiice: * }?• ®- 197g m I'a° 12- ure v Cerkljah v pisarni krajevneja urada; % \l'9* 1972 oi l4‘ do 18, ure na Vel- Dolini na dvorišču gostišča Ivanšek; *9.1972 on !’ do ure v Dobovi v pisarni krajevnega urada; ^ v do 18. ure na Bizeljskem v prostorih Postaje LM. e »noDprt Vne urade so tehnični pregledi vsako sredo in vsak petek v Brežicah. V 0 t»a »po?- Z opoMrjamo, da morajo biti vozila predpisano opremljena, še po-'Vy* ‘»Natno, da morajo biti Izpufine cevi in glušnikl na vozilih brezhibni. pozno v noč, toda morali so iti spat, saj sta jih naslednji dan čakala pospravljanje in naporna vožnja domov. 21. julija smo se polni novih in nepozabnih spominov, vrnili domov. Želeli smo si, da bi novomeški organizatorji taka letovanja omogočili čim večjemu številu otrok in da bi bilo za razvedrilo otrok v slabih, deževnih dneh bolje poskrbljeno, ker so imeli otroci v tej skupini premalo igrač in igric, ki bi pregnale dolg čas. DUŠKA SLANA VZGOJITELJICA NOVO MESTO V Seči so otroci po ogledu mogočnih kamnitih kipov posedli pod drevo, da bi si povedali, kar so videli. Na sliki: „Ko pridemo domov, morate narediti veliko slik, da jih bomo imeli za spomin in da bomo pokazali tudi drugim, da smo bili na moiju!“ Foto: J. PEZELJ K izdaji Vodiča po Jugoslaviji Pravno-ekonomski center Beograd je razposlal nekaterim delovnim organizacijam in društvom v Kočevju „Turističko-Ugostiteljski nemačko-srpskohrvatski rečnik sa vodičem kroz Jugoslaviju". V spremnem dopisu navaja pošiljatelj: podatci o vašoj radnoj organizaciji nalaze se na strani 443 ovog izda-nja.“ Pa poglejmo te podatke za Kočevje! Če se bo turist ravnal po tem vodiču, bo presenečen, ko bo v Ljubljani na kolodvoru izvedel, da v Kočevje osebni vlak že več let ne vozi. Med znamenitostmi navaja „Ruševine starog zamka iz XIV veka“. Teh ruševin kočevskega gradu sredi mesta ni že 15 let in sedaj stoji na tem prostoru moderen objekt ljubljanske NA-ME in spomenik žrtev iz NOV. Prebivalcev mesta navaja 5.800 (1961). V oklepaju navedena letnica podatka pomeni torej, da je to število prebivalcev izpred desetih let. Kakšno vrednost in smisel predstavlja tak zastareli podatek? Ob izidu vodiča je prebivalcev že nad 7.000. Dalje navaja: Stojna 1040 m, kar ni točno. Stojna sploh ni vrh, temveč ime pogorja, torej ne more imeti samo ene nadmorske višine. V vodiču najdeš tudi podatek B0ŠTANJ: VČERAJ, DANES, JUTRI Kaj poreko odgovorni? Namesto ceste stanovanjska hišar cevi za kanalizacijo ležijo ob cesti, most se podira... Na meji med Gornjim in Dolnjim Boštanjem pri Sevnici so zadnja leta zgradili mnogo stanovanjskih hiš. V zadnjem času raste celo stavba cestnega inšpektorja ObS Sevnica Alojza Lipoglavška na nekdanjem sejmišču. Pred vojno so že obstajali načrti, da bi čez to zemljišče speljali novo cesto med Dolnjim in Gornjim Boštanjem. Ta zamisel pa je z vojno vred propadla. Sedanja cesta je namreč speljana po strmem klancu, pozimi je vzpon za motoma vozila skoraj nemogoč. Obstaja sicer tudi druga cesta, žal je stisnjena med stavbe, kar ravno tako onemogoča promet težjih vozil, dasi ta cesta ne prihaja v poštev za povezavo vseh delov kraja, kot bi zložnejša cesta čez sejmišče. Zaradi tega bi bilo treba čimprej uresničiti nekdanjo zamisel za cesto v Boštanj, preden bo staro sejmišče pozidano. Po toči je prepozno zvoniti! V DoL Boštanju ležijo ob cesti že dlje časa betonske cevi, ki naj bi služile za kanalizacijo. Cevi celo zapirajo odtok vode v jarku. Cesta je zaradi tega in obilnega dežja popolnoma razrita, zato bi že bil čas, da cevi položijo, kamor sodijo. Leseni most čez Mimo v Dol. Boštanju je že dolgo v žalostnem Javna zahvala Prebivalci Šegove vasi v Loškem potoku se gasilskemu društvu iz Ribnice za hitro pomoč, koje ogenj zajel hlev in gospodarsko poslopje Ivana Moharja v Segovi vasi, javno zahvaljujemo. Člani društva so se udeležili krajevnega praznovanja v Loškem potoku. Ko je požar nastal, so bili oddaljeni 600 metrov. Kljub temu so v nekaj minutah pričeli boj z uničevalnimi plameni, ki so lizali že drugi dve sosednji poslopji. Prizadevni gasilci so požar Krotili in obvarovali sosednja poslopja toliko časa, da so jim prišla na pomoč potoška gasilska društva in gasilci ,4nlesa“. Vseeno je požar uničil gospodarsko poslopje, hlev in vse kmetijsko in drugo orodje. S hitro akcijo so gasilci ribniškega društva obvarovali pred požarom najmanj Ui stanovanjska poslopja in dve gospodarski. Zato zaslužno priznanje in javno po- hval° VINKO MOHAR PREHITRO V DROG 18. avgusta zvečer se je Viktor Rihter z Dolža z avtom peljal proti Senovemu. V nepreglednem desnem ovinku je na Senovem zaradi prehitre vožnje zadel v telefonski drog. Šofer se je laže poškodoval, sopotnika Rudolfa Abrama iz Brezja pa so hudo poškodovanega odpeljali v bolnišnica Škode je za 11.000 din. VINJEN PADEC V ponedeljek zvečer se je Andrija Budisavljević iz Novega mesta pijan peljal po novomeški Cesti komandanta Staneta proti Glavnemu trgu. Pri hiši št 15 je padel in se poškodoval po glavi, rokah in nogah. Odpeljali so ga v bolnišnico. stanju. Ali je res, da za vse to na občini ni nihče odgovoren, se sprašujem kot še marsikdo. ROK ŠALAMON „Izvor rečice Rizne pogodne za kupanje i ribolov14. Verjetno je tu mišljena Rinža, ki je res primerna za ribolov, za kopanje se bo pa turist najbrž premislil. Krona vsega pa je podatek „Zeljnske jame na Mestnem vrhu 1022 m.“ Tako smo tudi domačini zvedeli, da Zeljnske jame niso v dolini pri vasici Zeljne za rudnikom, temveč na Mestnem vrhu 1022, torej na Stojni. Rad bi videl obraz turista in izletnika, ki bi prišel v Kočevje na izlet po teh podatkih in bi poleg drugega iskal Zeljnsko jamo na Mestnem vrhu. Da bi vsaj navedli še podatek, da se na Mestnem vrhu nahaja pri Jelenovem studencu planinska koča domačega Planinskega društva, da bi se razočarani turist vedel kje odpočiti po brezuspešnem iskanju Zeljnske jame in tam preštudiral, kam so ga pripeljali podatki tega vodiča po Jugoslaviji, ki stane, gredoč omenjeno, 60 din! Mislim, da tu ni kaj več dodati, razen to, da je sodelovalo pri tej izdaji veliko profesorjev, svetnikov in zelo številen redakcijski odbor iz znanih osebnosti turizma, bank, bibliotek itd. v jugoslovanskem, torej zveznem merilu. ANDREJ ARKO, Kočevje ALI RES SAMO RIŽ? »Mirneje, tovariš!« Kako ste se ženske borile, jrsi dobro vemo! Zakaj hudi očitki v pisarni Rdečega križa? Vsi, ki so taborili, so imeli odlično hrano! Zgodilo se je v torek, 1. avgusta. Z uslužbenko novomeškega Rdečega križa sva se pogovarjala o letovanju otrok, ko je v pisarno stopil mož srednjih let. „Prišel sem plačat," je rekel z glasom, ki je obetal, da se pogovor he bo tako kmalu končal. „Veste, predrago je to. In zakaj bo moj otrok v koloniji samo dvanajst dni, drugi otroci so pa po štirinajst? Povejte, zakaj! Plačam ravno toliko! To ni pošteno, to je moj denar, denar mojih žuljev! Jaz sem se boril, od 1942 sem se boril! Uslužbenka ni prišla do besed. Ko je razburjeni mož le utihnil, mu je povedala, da so vsako leto otroci v zadnji skupini na morju res samo dvanajst dni, da pa je zato tudi cena letovanja manjša. Možu tudi to ni zadostovalo. Povzdigoval je glas in ni prenehal kričati. Nekajkrat ga je uslužbenka poskušala ustaviti, a je bil zanjo preglasen. Še je razlagal z visokim glasom in dodal: „Kako ste se pa ženske borile, pa dobro vemo vsi! Ne, ne de- NEPRAVILNO PREHITEVANJE 18. avgusta popoldne seje Ruždi Selman iz Zagreba z avtom pripeljal do Belega brega. Naproti mu je pripeljal tovornjak, zato je Selman prehiteval Faniko Bizjak iz Dmovega tako na tesno, da jo je zbil po cesti. Bizjakovo so morali odpeljati v brežiško bolnišnica ZBIL KOLESARJA V ponedeljek popoldne se je kolesar Franc Barbič iz Breg pri Krškem pripeljal do križišča proti Leskovcu, nakazal smer proti Bregam in tja tudi zapeljal. Takrat pa je pripeljal za njim Franc Kuzma iz DoL Prekope pri Kostanjevici in začel kolesarja prehitevati po levi. Zadel je Barbiča in ga zbil po cesti, da so ga morali odpeljati v brežiško bolnišnica Škode je za 1.000 din. MISLI NA ZIMO V ponedeljek so prijavili, da je med 18. in 20. avgustom neznanec vlomil v leseno barako Komunalnega podjetja Trebnje ob železniški progi. Neznanec, ki je prišel skoz okno, je iskal denar, in ker ga ni našel, je ukradel bundo, vredno 200 dinarjev. late pošteno, kakšen Rdeč kriiž pa ste? f“ Nato je vrgel denar pred blagajnika in rekel, da lahko plača, če hočejo, celo ceno. Dodal je še, da otroci, kot sta mu povedala sosedova, jedo na letovanjih samo riž! Ženska tega ni prenesla. Takoj ko je mož odšel, je vstala in odšla v sosednjo sobo. Nisem mogel za njo, ker sem vedel, da solz, ki so jih povzročile krivične in zlobne besede, ne bo zadržala. „Vidiš, to ima pa zato, ker se tako žene in dela,“ je rekel blagajnik in se sklonil ter nadaljeval z delom. Zakaj tak napad na tovarišico, neznani tovariš. Če ste prepričani o resničnosti svojih besed, zakaj se ne oglasite na primernejšem krajur.? Zakaj motite ljudi na njihovem delovnem mestu in jih žalite vpričo drugih? O enem sem prepričan -in pritrdilo mi bo še deset ljudi: otroci in vsi, ki so taborili na taborih novomeškega Rdečega križa v prvih dveh izmenah (tudi tista sosedova dva, ki sta .jedla samo riž“), so imeli ne samo dobro, temveč odlično hrano! Da ne bo pomot: otroci, vzgojitelji, bolničar, ekonom, snažilka, kuharici in vsi gostje so vedno jedli iz „istega kotla14. J. P., NOVO MESTO SMRT V OVINKU V petek zvečer je Otmar Gradišnik peljal iz Radeč proti Krškemu. V desnem nepreglednem ovinku v Kompoljah je zbil po cesti Justino Per iz Dobrave pri Radečah, kije šla peš po sredi ceste. Perova je bila takoj mrtva, na avtomobilu pa je za 1.000 din škode. S Tabora v Ljubljano V ljubljanski Mestni galeriji bodo odprli v ponedeljek, 28. avgusta, razstavo del šestih slovenskih likovnih samorastnikov. S po 10 deli se bodo občinstvu največjega slovenskega mesta predstavili: Anton Repnik, Anton Plemelj, Greta Pečnik, Jože in Konrad Peternelj ter Janko Dolenc. To bo prva skupinska reprezentančna razstava del slovenskih samorastniških ustvarjalcev v tej umetniški hiši. Razen Dolenca so vsi drugi razstavljalci letos sodelovali na petem taborskem srečanju v Trebnjem. ŠTEFAN: NA TRAVO - Mirko Mitrov iz Zagreba je z osebnim avtomobilom pri Štefanu 14. avgusta zvečer preniteval avtobus koprske registracije, ki ga je vozil Egidio Rossa iz Poreča, takrat pa je naproti pripeljal neznan osebni avto. Mitrov, ki se je skušal umakniti za avtobus, se je z njim oplazil, zapeljal na bankino, trčil v smernik, nato pa preskočil nasip in z zadnjo stranjo avtomobila udaril v travnati breg. Avto je potem odbilo v cestni nasip, hudo poškodovanega Mitrova pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 15.000 din. GABER: PRETEŽKO - Alojz Pirc iz Buzeta je 15. avgusta zjutraj vozil iz Ljubljane skozi Sotesko proti Semiču prazen tovornjak s prikolico, na kateri je bil nakladalnik za 9 ton. Ko je peljal proti Gabru navzdol, je prikolica potisnila proti tovornjaku, da je šofer izgubil oblast nad vozilom, zato je tovornjak zdrsnil s ceste. Prikolica se je s tovorom prevrnila. Škode je za 40.000 din. MIRNA: IZSILJEVAL - 15. avgusta popoldne se je Anton Kadunc z Mirne pred prelazom na Mimi samo za hip ustavil, potem pa je z avtom zapeljal čez progo. Takrat je iz sevniške smeri pripeljal motorni vlak, zadel fička, ga obrnil, poginil 9 metrov, nato pa je avto vrglo na levi bok ob progi. Kadunca je vrglo iz avtomobila, da se je hudo poškodoval. Avto je razbit, škode je za 8000 din. VAVTA VAS: DEKLE POD KOLESI - 15. avgusta popoldne je Ada Zevnik iz Novega mesta pripeljala avto iz Dolenjskih Toplic. V križišču v Vavti vasi ni upoštevala prednosti in podrla 12-letno kolesarko Mojco Župančič iz Kruševca, da si je poškodovala stegno desne noge. Dekle so odpeljali v bolnišnico, škode ja za 150 din. DOLNJI SUHOR: UTRUJEN IN VINJEN — 16. avgusta ponoči je Srečko Kos iz Črnomlja peljal proti Novemu mestu tovornjak. Ko je na Suhorju pripeljal v nepregledni levi ovinek je zavozil pred gostilno Jelenič, zadel v oreh, ga prelomil, da je padel na tovornjak, razen tega je polomil tri mize in 12 stolov ter razbil izložbeno okno mesnice. Škode je za 6000 din. HRAST: PREHITRO IN PO LEVI — Milivoj Mitrič iz Novega mesta se je 16. avgusta popoldne peljal proti Metliki. V nepreglednem levem ovinku na Hrastu je prehiteval kolono vozil. Tovornjak, ki ga je vozil Robert Jerman iz Vavte vasi, se je ustavil, vendar je Mitrič vozil tako hitro, da se je kljub temu zaletel vanj. Avto je vrglo na levi nasip, od tam pa je vzvratno zdrknil na desno polovico ceste in obstal. Poškodovanega Mitriča so odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 5000 din. JEZERO: NEMEC IN IR£C -Wili Habermehl iz Nemčije je 16. avgusta popoldne pri Jezeru prehiteval neznan osebni avto. Ker so iz nasprotne smeri pripeljali avtomobili, je naglo zavil na desno, pri tem pa ga je zaneslo na bankino, od tam pa se je 22 metrov peljal po nasipu, zadel v nadvoz, se prevrnil na streho in potem nazaj na kolesa. Nemec se je hudo poškodoval, sopotnik iz Irske pa laže. Škode je za 8000 din. MAČKOVEC: POD CESTO -18. avgusta popoldne se je Max Kallischek iz Rima peljal proti Metliki in pri Mačkovcu z neprimerno hitrostjo pripeljal v levi ovinek. Zapeljal je naravnost po bregu in se večkrat prevrnil. Voznika je vrglo iz vozila. Hudo poškodovanega po glavi so prepeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 10.000 dinarjev. BIČ: SLABO NALOŽENO - 18. avgusta zvečer je Milan Sorič iz Zagreba vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani. Peljal je dva stroja, težka po 10 ton. Po klancu navzdol se je stroj na tovornjaku premaknil, zato se je tovornjak prevrnil, medtem ko je prikolica ostala na kolesih. Škode je za 50.000 din, polovica ceste pa je bila zaradi te nesreče zaprta skoraj 16 ur. RUHNA VAS: SMRT V KABINI - 18. avgusta zvečer je Dušan Vukovič iz Bjelovara, ki je vozil tovornjak s prikolico, v ovinku pri Ruhni vasi iz neugotovljenega vzroka zapeljal s prikolico na levo, da je udarila v sprednji del tovornjaka, ki ga je naproti pripeljal Metodije I lijev iz Negotina. Trčenje je bilo tako silovito, da je kabino zdrobilo, Ilijeva pa stisnilo, da je bil takoj mrtev. Prikolica se je po udarcu odtrgala od tovornjaka in po 30 m zavila na travnik. Tovornjak je zavozil čez nasip in obstal na kolesih na vzporedni lokalni cesti. Škode je za 150.000 din. Makedonski tovornjak je ostal nekaj časa še deloma na cesti. Zaradi prekratke varnostne razdalje sta bih še dve manjši nesreči, v katerih pa ni bilo poškodovanih. JEZERO: DVA ZGORELA - 19. avgusta popoldne seje Franc Hrovat iz Ljubljane z avtomobilom peljal proti Novemu mestu. Pri Jezeru je začel prehitevati kolono vozil, vendar ga je zaradi mokre ceste začelo zanašati, tako da je avto obrnilo v nasprotno smer. Takrat je pripeljal iz novomeške smeri tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Dušan Skomina iz Domberga. Tovornjak je s polno hitrostjo zadel Hrovatov avto, tako da je fiat 125 PZ vrglo na travnik in ga obrnilo na streho. Avto se je vžgal. Hrovat (37 let) in sin (6 let) sta zgorela v avtomobilu, medtem ko so hudo poškodovano ženo, ki jo je vrglo iz avtomobila, odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 35.000 din. ŠENTJURJE: PEŠEC PRED AVTO - Na glavni cesti je 20. avgusta zvečer Alojz Blažič iz Čilpaha pri Šentjurju nenadoma skočil pred avto Wolfganga Herlesa iz Nemčije, ki Je v koloni peljal proti Ljubljani. Avtomobilist je Blažiča zbil po cesti, da se je pri padcu hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Škode je za 5000 dinaijev. TEŽKA VODA: BREZ DOVOLJENJA - 20. avgusta zvečer sta se na Težki vodi zaletela osebni avto, ki ga je vozil Mirko Goleš iz Malega Lešča pri Suhorju, in motorno kolo, na katerem je sedel Milenko Omer-čan iz Podgrada. Omerčan je v nepregleden ovinku vozil po levi, razen tega pa ni imel vozniškega dovoljenja. Hudo poškodovanega motorista so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 3500 dinaijev. DOBRAVA: HITROST IN NAPAČNA HOJA - 20. avgusta zvečer so šli v parih po desni strani ceste Vinko Jerman iz Hrastulj, Martina Hočevar, Stanka Žabkar in Franc Praznik iz Grmovelj. Iz Dobrave so šli proti Škocjanu. Za njimi je pri- feljal osebni avto, ki ga je vozil rane Pavlič iz Šmaijete. Ker se je srečal z naproti vozečim avtomobilom, je pešce prepozno opazil in se zaletel vanje. Vse štiri je zbil po cesti, vendar so ti odklonili zdravniško pomoč. Rdeča za prometnike ne velja? „Demokratični ,policaj' v gospodarstvu in njegovi čvrstit-vi je lahko samo denar, ki mora disciplinirati vse udeležence. Če jih denar ne more naučiti reda, morajo namesto demokratičnega varuha to opravljati plan, služba družbenega knjigovodstva in administriranje, slednje seveda v slabem pomenu te besede ... “ je med drugim dejal v razpravi s političnim aktivom prejšnjo soboto tovariš Janko Smole, član ZIS in zvezni sekretar za finance, ko je obiskal Trebnje. „Potem se ti pa zgodi, da še prometnik zapelje skozi križišče, ko gori rdeča luč, da je gneča še večja... “ je dodal Gril Pevec, predsednik domače občinske skupščine. Po V. taboru Janko Smole, Bogdan in Mara Osolnik ter Jože Knez na razstavi in sklepnem slavju tabora Prihodnji četrtek bomo letošnjemu Taboru likovnih samorastnikov, ki so ga sklenili v Trebnjem v soboto, 19. avgusta, namenili celo stran, danes pa naj zapišemo, da je tudi tokratno srečanje rodilo zdrav in obilen sad. V soboto popoldne so slikarji in kiparji razstavili svoja dela v spodnji veži trebanjske osnovne šole. Nastala so zanimiva dela, ki so obogatila fond mlade trebanjske galerije. Zadnji večer so udeleženci tabora posedeli v prijetni družbi, kjer sta se jim pridružila tudi Janko Smole, član ZIS in zvezni sekretar za finance, Bogdan Osolnik, predsednik častnega odbora letošnjega trebanjskega Salona likovnih samorastnikov in poslanec Jože Knez. Kipar Rudi Stoparje obudil spomine na začetek združevanja slovenskih samorastnikov; prebral je zanimive vtise slikaija Antona Plemlja, za njim pa se je vsem udeležencem srečanja prisrčno zahvalil Janez Gartnar, predsednik upravnega odbora tabora. Podčrtal je, da je tovariš Janko Smole pred 7 leti odprl novo osnovno šolo ter prvo umetniško razstavo v Trebnjem. Udeležencem tabora je razde Ul plakete, nato pa je zbrane toplo pozdravil še Bogdan Osolnik ter jim izrekel iskreno priznanje za doslej ustvarjeno delo. V imenu slikarjev in kipaijev se je zahvalil slikar Franjo Mraz, ki 'je med drugim dejal, da je Trebnje postalo ,,oaza za delo jugoslovanskih likovnih samorastnik ov“. TONE GOŠNIK V________________________________S Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Kazen smrti na vislicah (V najem) se odda takoj gostilna gostilničarju, ki položi 200 gld. kavcije. Dotični mora tudi grajskim poslom hrano dajati. Več se izve pri grajskem oskrbništvu na Raki in Krškem. (Shod) zatiranih narodnosti iz obeh državnih polovic bode meseca novembra na Dunaju kakor nam poročajo češki in slovenski Usti. Poslej so obljubili se ga udeležiti Čehi, Slovaki, Rom unci, Srbi, Malom si in ogrski Nemci. Kaj nameravajo Slovenci, nam še ni znano. (Na Ruskem) še vedno kolera razsaja in dospela je v Moskvo, zato je meja proti Avstriji in Nemčiji zaprta. (Na Francoskem) so pri volitvah v višji posvetovalni svet zmagali republikanci z orjaško večino in si pridobili 160 sedežev več nego sojih dosedaj imeli. (Č rv) ujeda po več krajih poljske pridelke, kakor krompir, koruzo, fižol in druge; toda zanesljiv človek nam je pravil, da črv tudi uničuje nove amerikanske vinograde, ker spodjeda mladicam koreninice. — Sedaj se ljudje pritožujejo glede črvov, ko jim bode kedo svetoval, da naj hrošče uničujejo, rogali se mu bodejo, kakor se je letos nekomu prigodilo ob priliki škropljenja trt, češ: „Ali menite, da bodete Boga vstraho-vali!“ Gospodarji, kateri so marljivo škropili, imajo lepo zelene trte, ko nevernim Tomažem opaljeno trsje očita marljiveje delovanje. (Iz učiteljskega) kroga. Ker je lansko leto umrl Podgradom učitelj Jakob Ancelj, skrbelo je učiteljsko društvo okraja novome* V mesecu dni že tretji krvavi spopad med medvedi it! ljudmi - Doslej . ' 0n|on opozorila, da je treba skrbeti bolj za varnost ljudi kot medvedov - 7-letni otrok se boji/ . Qznovan, ker je tepel medvede, ki so pretepli njegovega brata do Krvavi boj z medvedko sta bila 11. avgusta okoli 18.30 pri vasi Onek 7-letni Mladen Klarič in njegov 14-letni brat Franjo. Pravzaprav se je tepel za bratovo življenje le mali Mladen, medtem ko je medvedka — ki je oba brata napadla trikrat — starejšega Franja takoj, ko se je zbudil iz nezavesti, spet tako poškodovala, da je ponovno obležal nezavesten. Ko sem 16. avgusta iskal v Oneku pri Kočevju fanta, ki sta se tepla z medvedko, so njuno mamo kmalu priklicali, starejšega malo kasneje, medtem ko mlajšega, 7-letnega Mladena, ni in ni bilo. Prišel je šele, ko so mu zatrdili, da nisem miličnik in da ne bo kaznovan, ker je tepel medvede, ampak da mu bom celo čestital in ga slikal. Tudi s starejšim, Franjem, ni bilo preveč lahko, saj je še vedno pod vplivom prestanega strahu, razen tega pa je krepko zdelan. Mama Milka je povedala, da starejši ne spi ponoči in da se je včeraj spet hudo prestrašil, ko je delal v hlevu, pa je nenadoma prišla noter telica ... „Če ne bi bilo malega, starejši ne !>i ostal živ!“ je zatrdila mati in do-lala: ..Je bila sreča od boga.“ Materi Milki gre tudi hvala, da je prepričala sinova, da sta premagala strah in šla z menoj na kraj boja. Tam smo ves potek obnovili. 14-letni Franjo Klarič: „V petek opoldne sva nesla očetu, ki je delal na cesti „Pri treh li- ?ah“, kosilo. Popoldne, ko je kon-al službo, je delal še drva za nas, midva pa sva ostala pri njem. Okoli 18.30 smo se vračali. Najprej sva šla midva, oče pa naju je prehitel s kolesom okoli 100 m pred krajem, kjer sva midva naletela na medvede, in je tudi srečno prišel domov.“ — Zakaj sta pa šla naprej, če sta videla medvede na cesti? Boj z medvedko . za brata „Tam sta bila le mlada dva. Jaz sem mislil, da sta zajca ali psa iz Oneka. Tako je menil tudi bratec. Stare ni bilo takrat nikjer. Ko sva bila že mimo mladih, je skočila iz grmovja pod cesto medvedka, zatulila in zdirjala proti nama. Mlajšega brata, ki je šel spredaj, je le povohala, nato pa skočila name. Potem sem izgubil zavest,” je povedal o napadu starejši brat. Mali Mladen, ki je nosil v mrežici posodo za hrano in čez ramo palico z vrvico (kot da ima ,,puško“), je videl, da medvedka tolče po bratu, da ga grize in praska. Ustrašil se je zanj in navalil na medved dko s pali-'co - „puško“. Udarjal jo je, kolikor je pač mogel. Medvedka se ga je re- -šila tako, da ga je brcnila z zadnjo' nogo v nos, da se je zvrnil nazaj na cesto in ga je takoj oblila kri. Mladen se je hitro pobral in začel s „puško“ udrihati po obeh medvedkinih mladičih, da sta cvileč izginila v grmovje, medvedka pa za njima. škega, da mu postavi dostojen spomenik. To se je zgodilo v četrtek, dne 11. t. m., v kateri dan je bUa tudi sv. maša z libero za rajnega. Prihitelo je ta dan tudi nekaj gg. učiteljev iz bližine v gorsko vasico, a bilo bi jih veliko več, če ne bi deževalo ves dan. Spomenik je iz kamna, katerega je napravil domači kamnose)c iz Drske jako lično in po nizkej ceni. (Porotne) obravnave v Novem Mestu. Anton Kočjaž je bil obsojen radi tatvine na tri leta težke ječe; Josip Benčina iz Ribnice, kije bil obtožen uboja, je bil oproščen. Porotniki so spoznali, da si je Benčina branil življenje in ga oprostili obtožbe uboja. Radi tatvine je bila obsojena Pavlina Fritz iz Kočevskkega na 16 mesecev ječe; Alojzij Jonke iz Koprivnika na Kočevskem je bil obsojen na štiri leta težke ječe radi uboja pri pretepu o priliki žegnanja v sosedni vasi. Na obtožni klopi sta sedeli Terezija Rožič in Frančiška Gorenc iz Štor pri Leskovcu. Prva zaudala je očmu in svojemu bratrancu z mišico, oče je tudi vsled tega umrl. Obsojena je bila na 15 let težke ječe. Gorenka pa, kije preskrbela mišico, je dobila radi tega 5 let zapora. Zadnji dan tega zasedanja pa se je sodilo naj grozneje hudodelstvo. Franc Jerovc, doma blizu Rake, umoril je svojo lastno mater. Že od mladih nog bil je nič vredni fant. Ko mu je sodišče naznanilo kazen smrti na vislicah, ni ga to nič presunilo in tudi ko ga je bil sodnik vprašal, če ima kaj povedati in so mu dali priliko, da bi se milosti priporočil, odgovoril je, da nima nič prositi. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. avgusta 1892) Po petih dneh so se še takole poznale rane in praske, kijih je medvedka prizadejala Franju. Najbolj so se videle še praske po rami in plečih, medtem ko so se buške po glavi in nogah že v glavnem zacelile. Mali Mladen je zdaj nekako dvignil nezavestnega 14-letnega Franja in ga zvlekel 2 do 3 metre daleč, ko ju je medvedka spet napadla. Vendar se je kmalu umaknila, ker medvedkov ni bilo blizu. Križev pot fantiča Potem se je začel krvavi pot. Mali Mladen je nezavestnega brata nekako spravil na noge in ga podpiral, ko sta šla dalje po cesti proti Oneku. Prišla sta okoli 200 m ualeč. Mladen se je neprestano oziral, če ne gre za njima medvedka, zato sc jc tudi spotikal in dobro se spominja, da sta zato 11-krat padla po cesti. Ko sta prišla že okoli 50 m iz gozda, je lOm pod cesto na robu sozda spet zatulila medvedka In stekla za njima. Bežati nista mogla. Vendar se jc prav tu starejši brat spet zavedel. Čeprav ni vedel, kako je prišel do tja, je takoj, ko je zagledal pred seboj medvedko, ki se je povzpela na zadnje noge in zatulila, odrinil mlajšega brata in mu zavpil, naj beži domov; še prej pa mu je vzel mrežico s posodo iz rok in jo vrgel proti medvedki. Medvedka pa ga je spet udarila, da je ponovno obležal nezavesten, in ga obdelovala s šapami. Mali Mladen je šel spet s palico nadnjo. Porinil jo je, da se je zvrnila na zadnjico. Vendar se je spet pobrala visoko dvignila glavo in se zvi- jala, kot da gleda okoli-zdaj navalil nanjo se z od* prijel za dlako in nnfl ^ ta. Medvedka se je š®m vala okoli - verjetno.je ^^ bližini ni njenih mladic odhlačala proti gozdu. - ^ Mladen je zbral spet pravil nezavestnem. ^ noge in ga nekako pnvl ^ j.i še 50 m daleč. Bratu jeJ^ : tekočina iz ust. Pn nek A omagal, spet sta padla m več pobrati. Obstal je bratu in zajokal. . • ^ Bo kaj odškodnin* .. .Nekaj kasneje je P® 'a Boja Marjanovič iz ovce. Zaslišala je jok n bliže in videla, da joka■ xe0 no* ki je imel krvav in zate c^ti j Wv brez znaka življenja, ! 131 Franirv H§an 1111' oblačili njegov , m, £ ezavestnega Franja je , Mladen 1bruhal- Mali '»Zdaj kn i« * z J Potolažil, češ: j teta Boja, bo vse do- j >sak z enpSto v ni-!” p5eSledai starejšega v 1 glav šolarji -fe.bi J» šola nh?aVl ■ Prav bi bil°- ‘ ^Pomagal’fio -ma’ lovci aii kdor npL° Sotovo D^tStariega stra*ni se .^katere stvari kasr»eje. Jaz k°boljpa se l^rotiP°Zabun, ved- ^rie»MiS,!ir,voin.ihdni noA usta. Hi J*3011 mati zave-bi kažljal, ali se J 'main!k zato odkr« JOŽE PRIMC * - % < Šfl Dežurni poročajo mi vsi „Pritekel sem Franju na pomoč in s palico tolkel medvedko. Ona pa me je brcnila v nos. Potem sem tepel mladiče, da so zbežali v goščavose spominja mali Mladen, ki pa se še vedno boji, da bo kaznovan, ker je tepel medvede. me je zvabila v Semič m ^r*h *etlh je v Semiču, več novega kot prej v dveh desetletjih,« P*avi Matija Hutar, pobudnik izseljenskega piknika rodnf re Ust- fred 1^ ed vidiš> da je daljni Amiške gorice ZaPustil žii *me'iki &• m že se je v Doni221116^ so o znašel. Dru-^elS6 V ^et inZ|eno in hčer-P°Poldn d°bro ’sii?>uePrav ima v Ss3s\fth 235*’,0,ami- torenirrien ameček s svoJ° De, bil L v don\ači» m°čno za- Pri POvoin?art*Zan> pQm kraJu- Kaj ko Je z/nera, /aditvi to vS je tudi eraJ 21 vel Belolfr ’ kako tež- <^bilpredSranjec- . ^P.av?:',2el0«™,1&,jE s’ ,ia-|e zgra' ^ih ski?red°val kot • ZadnJa leta j* saJi PaJ- Razen ni preJ v dvaJ-n0VpPwStrežbo hpSte 50 zSradili 2j,i .bl°ke. TnH^ o črpal- Je.»ečaJ0 hiše. ye' ^a^ani na ve- Je ^^Sih0"1 l“di> da J k,n izseljencev tako dobro obiskano in organizirano." — Dva otroka imate, eden je celo rojen v Združenih državah. Kako ju vzgajate? Sta Slovenca? „Oba sta naša. Hčerka hodi na univerzo, sin pa je še v osnovni šoli. |TH i ........ 'M^ ,.Nikoli pa se ne bodo zacelfle duševne rane. P* m Iz svojih izkušenj ve, da se šele zdaj, ko je starejši in bolj podrobno spominja grozot zadnje vojne, ko J Sprašuje se, kdo bo plačal njunima otrokoma pres L strah in posledice. (Foto: Jože Primc) Čeprav se ni rodil doma, zna dobro slovensko. Vsako soboto hodi v slovensko šolo, kjer imajo tri ure pouka v materinščini/* In ko je kmalu zatem Hutarjev Janez, o katerem je tekla beseda, s stricem prikorakal čez travnik, mimogrede pa skoro vsakemu domačinu zaklical besedo ali dve v pristnem semiškem narečju, se mi je prikupil. Naš rod, trdoživi in zaveden, tudi v tujini ne zataji. R BA££R Plemelj v Kočevju Samorastnik slikar Anton Premelj iz Ljubljane bo septembra razstavljal v Kočevju. Za likovni salon, kjer bodo razstavo odprli 8. septembra, bo slikar pripravil približno 50 del, olja na steklu. Prikazal bo slikarski razvoj v treh fazah, dodal pa bo tudi nekaj najnovejših deL Uvodno besedo v katalog bo napisal kipar Stane Jarm, ki bo slikarja predstavil občinstvu tudi na otvoritvi IZ HLAC - 15. avgusta je Nedeljko Maletič iz Novega mesta prijavil miličnikom, da mu je prejšnji večer neznanec ukradel iz desnega hlačnega žepa 600 dinaijev. Takrat je bil Maletič v kavarni na Glavnem tigu. PODTAKNJEN POŽAR? - 16. avgusta popoldne je začela goreti stanovanjska hiša Ivana Sečna iz Damlja pri Vinici. Hiša je pogorela do tal, vnel se je tudi skedenj. Škode je za 100.000 dinarjev. Sumijo, daje požar podtaknjen. Uvedli so pre-iskavo PONI — Jože Blažič iz Novega mesta je prijavil miličnikom, da so mu neznanci prejšnjo noč ukradili poni ekspres. S TRAKTORJA — 18. avgusta je na postaji milice v Novem mestu prijavil Rudolf Perkol iz Dol. Krono-vega, da mu je neznanec ponoči ukradel s traktom kardan za priključek. VSE ZGORELO — 17. avgusta je proti večeru udarila strela v gospodarsko poslopje Jožeta Goriška v Mačjem dolu pri Veliki Loki. Poslopje je zgorelo, v njem pa tudi 30 ton sena, 5 ton slame, 2,5 tone pšenice v zrnju in več gospodarskega orodja. Škode je okrog 110.000 dinarjev. Pri gašenju so gasilcem pomagali vaščani. KURJI TATOVI — 19. avgusta je Rozalija Kostrevc z Muhaberja prijavila na novomeški postaji milice, da so ji ponoči neznaci vlomili v lesen kokošnjak in ji odnesli 10 kokoši. Oškodovali so jo za 500 dinarjev. KRUH IN SLANINO — Franc Košak iz Sevnega pod Trško goro je 19. avgusta prijavil miličnikom, da mu je neznanec vlomil skozi vrata v novo zidanico na Trški gori. Očitno je iskal denar, saj je vse razmetaL Ker ga ni našel, se je moral zadovoljiti s kosom kruha in slanino. PRIDRŽANI — V soboto zvečer so imeli miličniki dosti dela z vinjenimi občani, ki so delali nered. Pridržali so Miroslava Struno, 30 let, s Cviblja; Marijo Sekulič, 28 let, iz Zagreba; Rajka Brajdiča in Berta' Hudorovca iz Žabjeka in Stanislava Pinterja, 26 let, z Ravnika pri Šentrupertu. 1 Najobsežnejši stolp žužember-škega gradu dobiva streho. To je drugi stolp, ki ga tu obnavlja spomeniškovarstvena služba. (Foto: Milan Senica) ~ Četrta zgodba govori o znanstvu Draga in Danice, o prvi skupni noCi za zaklenjenimi vrati kupeja na orientekspresu, o prepirih v domovini, o razpadlem zakonu in končni ločitvi Ta zgodba, čeprav z malo grdih besed/za majhne otroke ni primerna. Če bi bil to film, bi v omaricah, kjer kažejo fotografije — kako radi tam kažejo slike golih žensk, kajne! - zagotovo napisali: „Mladini do 18 let film ni primeren”. V tej zgodbi ne bo ne golih žensk ne spotakljivih scen. To je zgodba o možu in ženi, ki sta se spoznala, ko so se kolesa vlaka utrujajoče vrtela v nemško noč. In na vlaku, ste to že opazili, se zaupljivost stopnjuje, prijateljstvo povečuje. Še zlasti, kadar se dva človeka iz domovine vozita v tujo deželo. Veste, kadar se dva neznanca iz iste dežele srečata v tujini, se mi zdi, se obnašata, kot da bi bila že veliko, veliko let prijatelja. Tale zgodba se je torej začela na vlaku. Bogve, kako je naneslo, da sta bUa v kupeju vagona samo Drago in Danica. Ti vlaki, ki vozijo iz Jugoslavije v Nćmčijo so namreč običajno polni naših delavcev, da vagoni izžarevajo tisti nenavadni smrad po prepotenih srajcah, neopranih nogavicah EM JE ZGOLJ NAKLJUČJE on oče. Kljub temu se je poročil - že takrat, koje Daničin trebuh vsem oznanjal, kakšen dogodek gre pričakovati. Danica je kazala, da je dobra žena. Ko je bila nekoč v domovini, je slišala za majhno, a lično hišico in je takoj dala aro zanjo. V Nemčiji sta se mož in žena nato dogovorila, da to ni slaba naložba in sta hišico kupila. Kmalu po tistem sta se vrnila v domovino. Nepričakovane sreče navadno ne trajajo dolgo. Takrat, na vlaku in potem še v Nemčiji, je pravzaprav treba njuno obnašanje gledati skozi tista očala, kijih barva tujina. To pa se pravi, kot smo že prej zapisali, da so si v tujini naši ljudje bližji, bolj zaupljivi. Ta bližina in zaupljivost se je zdaj, v domovini, začela po* dirati. Kot napihne otrok mehurček iz milnice, da ta žalostno poči v zraku, tako je začela pokati njuna sreča. Udarci so začeli deževati: žena je možu zamolčala, da je že prej imela dva otroka, od tega enega nezakonskega. Vse bolj malomarna je postajala pri gospodinjstvu, vse manj jo je zanimalo delo okrog hiše. Ko ji je Drago to omenil, mu je rada zabrusila: „Kaj te briga, kure te gleda!“ Če je še kaj sitnaril, mu je povedala še več: „Tiho bodi, ko nič nimaš! Kaj se trudiš s tem svojim delom, jaz hitreje in lažje zaslužim - in veliko več!“ in je pokazala sama nase, kako lahko zasluži. i Ji mož ni bil vzor: vse pogosteje je pil; kadar je bil pijan, ni skoparil z udarci, ki so deževali, kamor je dosegla njegova roka. Preganjal jo je, da je včasih morala prespati kar pri sosedih, največkrat pa se je tako ustrašila, da je odpotovala domov. Denarja ji ni več dajal, vsega je obdržal zase. Zato ni bilo presenetljivo, koje mož vložil tožbo za ločitev. Pred sodiščem sta se sporazumela, da bosta vsak lastnik polovice tistega, kar sta v letih zakona ustvarila, otrok pa bo ostal pri materi. Oče bo dajal nekaj denaija za preživljanje otroka. Razveza je bila sporazumna. Tako se je žalostno končal zakon, ki se je začel pravzaprav že v kupeju vagona na vlaku, ki je vozil v nemško noč. Drago razmišlja še vedno, če je bila Danica takrat že noseča, ko sta se prvič ljubila -kaj ni bil to eden izmed tistih črvov, ki so razjedli njuno ljubezen? Danica pa ugiba, kje je napaka, da sta šla že dva njena zakona po zlu. Ker sta oba lastnika iste hiše, se večkrat srečata in tudi otrok je pravzaprav razen pri materi tudi pri očetu. Nenavadno je le to, da sta Drago in Danica spoznala, da nista za skupaj, kljub temu pa se v sobah domače hiše še večkrat srečata na las tako, kot sta se tiste prve noči, ko sta se spoznala. To pa je tisto, zaradi česar sem že na začetku zapisal, da zgodba ni primerna za otroke, čeprav nima grdih besed. Kakšna ču'dna filozofija je prignala Draga in Danico v tak položaj, da za zakon nista, sta pa za ljubezen - samo telesno, kajpak - dveh, ki se le bežno pbznata. Gre njun zakonski propad pripisati prav temu, da se nikoli nista potrudila, da bi se spoznala še kako drugače kot le v tistem položaju, kakor sta se spoznala prvo skupno noč za zaklenjenimi vrati kupeja, ko sta se dva na pol naga človeka, na poti v Nemčijo šla seks? VARČUJEMO A DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu In poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU In TREBNJEM • kjer zbirajo hranilne vloge in jih obrestujejo od 7,5 do 10-odst. • vodijo žiro račune in devizne račune občanov • opravljajo devizno-valutne posle in odkup ter prodajo deviz • dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja • odobravajo kratkoročne in dolgoročne kredite • opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje denarne zadeve, saj je. to vaSa banka. j m« Novo mesto, ROG Trubarjeva 2 Ste morda nezaposleni? Želite zaposlitev v domačem kraju? razpisujemo prosta delovna mesta v novem konfekcijskem obratu v MOKRONOGU 1. VODJA KONFEKCIJE 2. DVEH IZMEN0V0DIJ 3. DVEH P0ENTERJEV 4. MEHANIKA ŠIVALNIH STROJEV 5. 34 STROJNIH ŠIVILJ 6. OBRATNEGA KNJIGOVODJE Za poklic strojne šivilje vzamemo delavke tudi za priučitev; dekleta morajo imeti končano osemletko in ne smejo biti starejša od 18 let. Prošnje sprejemamo pismeno ali osebno v Novem mestu, Trubarjeva 2. Rok prijav je do 5. septembra, osebni dohodki po pravilniku. ! Ji ■ ki se in vročim. Ki jsji. ■ med Pot?V‘i0sebef1 oSt ^ je bil tak P°siufrfA kaka drug2 ,0 n /( gala, da sta p ^ vlak rop^.uS#»M Pr°S.i'v Nfsta bJ,>/ Danica- Ni ba, P/ Ma, » s“ bisef dolgo vrsto l«1-^ »V NjU,nek^ P"® del k Dan^ratil> ljubih l® r-^mo nKi^ u5l%Kv^?vyi ot,pa , vigale' Vir burjeno dv»S poj rfB, vseeno, K tih v^pil . kljuko * *S,a fjn«1 da so * n, da ie 10 s r1irf-^H SS^Mjer"1^1 eledati fWviti\ Danica °paziI> ^ l^o n K h. ..P0niagala W°sijete8nU hlačke Drago !i’ ^N>e ^hurjenn .2 no8> Nn0 nna bluzj ? Penja-4 v žaradi časi ji iP ^ ° ne* MVvk° sta l;l\z roko v V >^nrWala vNern W» ^n ‘‘mkon' ? 1» Xt^no H ,e vse- ik < >^'osnaJe Da- NOVA AVTOBUSNA LOKALNA PROGA IN DVE POSTAJALIŠČI Pomembne novosti v prid potnikom Dogovor brežiške občinske skupščine in ljubljanskega podjetja SAP Pred nedavnim so sedli za skupno mizo predstavniki brežiške občinske skupščine in direktor ljubljanskega podjetja SAP Bogomir Dragar. Skupaj so se pogovorili o nekaterih vprašanjih za izboljšanje avtobusnega prometa. Rezultat teh pogovorov so trije pomembni sklepi, ki jih bodo s skupnimi prizadevanji slej ko prej uresničili. Najprej bo izpolnjena dolgoletna želja občanov in turističnih delavcev po povezavi ČateScih Toplic z brežiško železniško postajo. Strokovnjaki so že določili, kje bodo postajališča, tako da bodo prvi potniki sedli v avtobuse že v začetku prihodnjega meseca. Občanom bo tako prihranjena marsikatera peš pot, bazeni in drugi turistični objekti v Cateških Toplicah pa bodo tako znatno „bliže4 , bolj pristopni in zato nedvomno še bolj obiskani. Druge novosti, ki jo je prinesel sestanek, je sklep o gradnji avtobusnega postajališča na Čatežu. Podjetje SAP je pristalo, da naroči Z lučjo iskani Lepo je sodelovati, dokler ne preide od lepih besed k dejanjem. Sosed 90seda rad spregleda, ko eden od njiju išče pomoč. „Znajdi se sam, saj si sam skuhal kašo!“ si misli zaprošeni in že vnaprej ima pripravljen odgovor, kako je pravzaprav tudi sam v zadregi ravno tisti dan ali pa celo tisto noč. Noč pravim zaradi tega, ker gre v resnici za noč, za Cateško noč. Zdravilišče se je pripravljalo na sprejem 3.500 gostov, ki jih ne more postreči samo domače osebje. Priprave na to prireditev so vsako leto preskus sodelovanja v stroki, sodelovanja gostinstva na Dolenjskem. Pa si bo kdo mislil, da sredi počitnic ne bi smelo biti zadreg, ko bodoči gostinci ne sede v šolskih klopeh. Res jih ne bi bilo treba, a težave so vseeno. Solidarnost pa kljub temu živi in zanjo izreka kolektiv pohvalo zlasti brežiškemu Hotelu Turist, Zdravilišču Dolenjske Toplice in Hotelu Otočec. J. T., BREŽIŠKE VESTI zanj projekt pri brežiškem Regionu in da sprejme tudi finančno soudeležbo v celotni investiciji. Natanč- Morda tutli Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list« Nova motorka 13. avgusta je gasilsko društvo Kapele prvevzelo od brežiške Agrarie 800-litrsko motorno črpalko, ki jo je gasilcem predal Božo Kerin. Po ognjenem krstu na Podvinjah so morali gasilci z njo odhiteti v Dobovo, kjer je voda zalila kleti podjetij in gospodinjstev. D. V. SEPTEMBRA SE BO ZAČELO V novi nogometni sezoni, ki se bo pričela prihodnji mesec, bodo brežiški nogometaši začeli tekmovati 3. septembra. Zaigrati bodo poskušali v ljubljanski podzvezi. Vodstvo kluba je na novo ogradilo stadion, uredilo sanitarije in vhod na igrišče, poskrbelo pa je tudi za novega trenerja. V. P. SREČANJE NI MOŽNO Tam, kjer se do bovška cesta priključi cesti z novega savskega mosta, 90 cestišče dvignili z nasipom. Ljudje so že pred otvoritvijo mostu spraševali, če ne bo cestišče preozko, pa so zvedeli, da je napravljeno po predpisih. Praksa je pokazala, da ti predpisi niso predvidevali srečanja avtobusa s tovornjakom. To ni možno in eden od njiju mora zapeljati nazaj, vsekakor pa se ne more umakniti tisti, ki pripelje s prednostne ceste. nejši dogovor o načinu financiranja s'pa bo znan šele, ko bo narejen celotni predračun. Nekoliko kasneje naj bi pričeli graditi še avtobusno postajo v Brežicah, saj jo ob nenehno naraščajočem prometu in številu potnikov resnično potrebujejo. Občinska skupščina se je obvezala, da do konca 1973 poišče primerno lokacijo, uredi lastninske odnose do izbranega prostora in pripravi potrebne načrte. Že naslednje, to je 1974. leto, pa naj bi zasadili prve loPate- Z. ŠEBEK NOVO V BREŽICAH OBČINSKI sindikalni svet pripravlja analizo o delu sindikatov v minulih dveh letih ter delovanje članov zveze komunistov v sindikalnih organizacijah. Tudi druge družbenopolitične organizacije bodo pripravile enake analize še to jesen. V SAVUDRIJI ta čas letuje zadnja skupina otrok iz brežiške občine. Stroški počitnic ob morju znašajo 80.000 din, ki so jih zbrali na več načinov. Denar so prispevali delovni kolektivi, občinska skupščina, zveza prijateljev mladine, tokrat pa je svoj delež primaknil tudi celjski komunalni zavod za socialno zavarovanje. GOSTIŠČE na Griču ob Krki je ponovno odprto. Upravlja ga zagrebško trgovsko podjetje POLET, ki se je obvezalo, da uredi tudi kopališče na desnem rečnem bregu. Do naslednje kopalne sezone bodo tako uredili kabine in tuše. KAKO URESNIČUJEJO sklepe 19. seje CK ZKS, bodo pregledali na prvi jesenski seji člani idejnopolitične komisije pri občinski konferenci ZK. Seji bodo prisostvovali tudi člani aktiva prosvetnih delavcev. AVTO-MOTO društvo se že pripravlja na organizacijo dirke za ekipno državno prvenstvo v motokrosu na Prilipah pri Čatežu. Tekmovalno stezo bodo za to primerno uredili in povečali prostor za parkiranje motornih vozil. Prav tako se društvo pripravlja na svečano razvitje prapora v septembru. 2. ŠEBEK IZVEN NAČRTA? Avto na kredo Čeprav zagoriški gasilci niso imeli dovolj denarja, so kupili nov gasilski kombi z gotovino. Dati nad 5,2 milijona starih dinarjev niso mačje solze. To je vedel tudi mladi predsednik društva Jože Matjaž in še marsikdo. „Kako vam je uspelo? “ smo vprašali. „Dom ometavamo že 15 let, a nismo prišli do denarja. Sedaj smo odstopili Mercatorju prostor za lokal, nekaj se bo nabralo od najemnine. Slišali smo, da se bodo kombiji podražili. Tri dni smo se posvetovali, nazadnje so kmetje založili nad tri stare milijone, dva smo imeli od veselic. Čakati je pomenilo izgubiti denar - in res, odpeljali smo zadnji kombi po stari ceni!“ Od kod takšno zaupanje vaščanov v društvo? “ „Območje, ki ga varujemo, obsega nad 100 gospodarstev v Dobravici, Pristavici, Biču, Vel. Dolih in Zagorici. Lani smo imeli dva velika požara. Ljudje vedo, kaj pomenijo gasilci, če lahko hitro pomagajo!" Glede občinske pomoči smo povprašali tov. Zajca, ki vodi poslovanje občisnkga gasilskega sklada. Povedal je: „V vseh društvih vlada velika vnema za sodobno opremo. Zahtev je toliko, da smo sestavili vrstni red, eno leto tako vsaj lahko pomagamo tu, potem zopet tam. PGD Zagorica smo že pomagali pri nakupu motorne črpalke, sedaj še nismo razpravljali." Kako bo lorej? Težko je stakniti konce, avto pa le imajo. A. ŽELEZNIK KAJ BO NOVEGA V SOLI? Šolniki že nared Roman Ogrin: »Prvič bodo imeli vsi učenci knjige!" Šolska vrata so zaprta. Marsikdo zavida učiteljem počitnice od j unija do septembra, ker ne ve, koliko raznih priprav in drugih del je treba opraviti pred ponovnim začetkom šolskega leta. V Trebnjem med počitnicami niso mirovali. Kar 20 učiteljev od 22 je po zaključku šolskega leta opravilo strdkovni izpit, pridobili so tudi 16 novih učiteljev. Celo v Šentrupert, kjer jih je odšlo 5, pride kar 7 novih. Nimajo le še učiteljskega para za novo šolo na Trebelnem, ki jo bodo odprli za občinski praznik. Ko bi vsi vedeli, kako lepo stanovanje je tam, ne bi nihče pomišljal. Pri temeljni izobraževalni skupnosti so dobili socialnega delavca; če bodo v naslednjih letih našli še psihologa in pedagoga, bo tudi ta cilj dosežen. Sicer pa preizkus dr. Petroviča iz Ljubljane o umskih zmogljivostih letošnjih prvošolčkov ne kaže razveseljivih podatkov. Delo bo težko. Ostale novosti v novem šolskem letu? „Vsi obvezni učbeniki bodo zastonj. Tisti, ki ni oddal starih, bo moral nekaj prispevati. Tako bodo učenci knjige tudi bolje cenili,“ meni Roman Ogrin. „V Šentrupertu bodo dobili novo centralno kurjavo in napeljali vodovod v razrede. Za Šentrupert in Mokronog so že dolgo sklenjene pogodbe za asfaltiranje športnih igrišč, vendar cestno podjetje še ni našlo časa. V Dol. Nemški vasi bodo zamenjali dotrajane šolske pode. Republiška izobraževalna skupnost je dala 300 tisočakov za PO MATIJI GUBCU Trebelno bo za občinski praznik končno dobilo novo šolo. Poleg treh učilnic ima še druge prostore. Šolo bodo imenovali po kmečkem junaku Matiji Gubcu. Gradbena dela so v glavnem že pri kraju. MLADINO NE POČIVAJO Čeprav je v Ljubljani v teku poletna politična šola za mladinske aktiviste iz vseh slovenskih občin, imajo v Trebnjem že načrte za jesensko delo. Ze sedaj pripravljajo gradivo za problemsko konferenco; le-ta bo zasedala v začetku septembra. učila; nameravali smo jih namenu mokronoški šoli, vendar za vse;zAj’ ni imela niti prostora zato S0P dobili tudi drugi. Pripravlj usklajen program obšolskih aKu nosti, tekmovanja in podobno* ^ med letom ne bi bili neučinkov p premalo vzgojni.44 _cfj Za učence in starše torej novog ne manjka. Mnogo truda je . treba, vendar saj gre vse za m rod! A. ZELEZN1K DROBNE Z MIRNE DOBILI TOP - Mirenski fotoamaterji 90 nabavili koristen P pomoček, ki jim bo omogočil vr dobrih slik: kupili so namreč n fotoaparat in 300-milimetrski objektiv z drugim priborom vjetske izdelave. Torej lahko K1" pričakujemo še več dobrih slik. KMALU TUDI PARK? ^ dnevi so preusmerili tok ™un^lU. enem delu v novo strugo. Staro' ^ go so že pričeli zasipavati. Nasta lep prostor, ki so ga že dolgo F grešali. Na njem bodo uredili P ' V$c PRODAJALNA SADJA ' kaže, da bo kraj le dobil pn ^ lokal za prodajo sadja in ze*t)Or0Sil Za obrtno dovoljenje je »p Anton Gracar iz Zabrdja, k10 že sedaj oskrbuje. Prodaja b° ^ sodelovanju z ljubljanskim r jetjem Slovenija sadje. KORUZA, VLAK IN-Minuli teden je prišlo na krizis _ leznice in ceste na Debenec do nesreče. Fiat 750 Toneta je na nezavarovanem železn ^ prelazu zbila motorka. Res J y y tam znak STOP, vendar je V.^ bližini proge v ozkem pasu » ^ tudi koruza, ki ovira preg1^ Tokrat se je ponesrečil domač ^ ^ lahko nastane šele s turisti, redno naglo vozijo k hoci bencu? TREBANJSKE NOVICE KMALU ZAPOJE ŠOLSKI ZVONEC »Naša šola naj bo še dolgo lepa« Ob začetku novega šolskega leta novosti v krški šoli - Prvič celoletna mala šola, prav tako oddelek za celodnevno varstvo otrok Krška osnovna šola, ki so jo svečano odprli lansko jesen, je v ponos otrokom, ki v njej nabirajo znanje, pedagogom, ki vzgajajo mladi rod, pa tudi vsem občanom, ki so zanjo prispevali del svojega dohodka... Ko smo se pred nastopom novega šolskega leta pogovaijali z ravnateljem šole Slavkom Smerdelom, je najprej s ponosom povedal, da je poslopje še vedno tako, kot je bilo ob otvoritvi. Otroci so res pazili da ne bi „skrivili niti lasu44. Veseli so, da so končno prišli v urejeno okolje, kjer res lahko delajo, to pa znajo tudi ceniti. Bofiši delovni pogoji resda še niso bistveno izboljšali učnih uspehov, vendar so bili lani zadovoljivi V šoli so prvič kuhali tudi topla kosila in vsem učencem nudili malice. Pričetek novega šolskega leta prinaša krškim šolarjem še nekaj novosti. Že lani so na hodniku ob zbornici uredili s pomočjo Slovenskega šolskega muzeja stalno zbirko gradiva o zaslužnem šolniku Ivanu Lapajnetu. Letos bo šola imela tudi bogato založeno in lepo urejeno knjižnico, z branjem, ki ga predpisuje obvezno čtivo, m drugimi novostmi iz naše in svetovne literature. Prvič bo v okviru ustanove delovala celoletna ,,mala šola44, namenjena predvsem bližnjim otrokom, pa tudi oddelek celodnevnega varstva otrok. Za tako obliko podaljšanega bivanja Zakaj tako? Odborniki občinske skupščine so pred kratkim ugodili prošnji Preskrbi in Agrokombinata, da sta njihovi trgovini ob nedeljah lahko zaprti. Zal nimamo vsi hladilnika in ne vemo, kdaj nam bodo jedi pošle. Zato je taka odločitev prizadela marsikatero družino, ki je do sedaj navadno kupovala ob nedeljah. Res je, da so podobne odloke sprejele tudi druge občinske skup1 šcine, ne samo krška. Marsikje so se proti temu odloku ljudje že pritoževali in marsikje se še bodo. frizadeti misKmo, da bi se z malo dobre volje to dalo urediti! KRŠKI TEDNIK v šoli primanjkuje učnih moči, saj imajo prosvetni delavci že v okviru rednih ur izpolnjeno svojo učno obveznost. Kljub temu naj bi prvemu oddelku, seveda če se bo „obnesel44, kmalu sledil še drugi. Tovariš Smerdel je poudaril tudi to, da si prosvetni delavci prizadevajo, da bi jeseni pripravljali v kuhinji tudi več kosil. Potrebovali bi jih številni učenci - vozači, ki so od doma tudi po osem do deset ur. Da bi rešili to vprašanje, bo seveda nujna družbena pomoč. 2. ŠEBEK ZELENO ZLATO Brežiška Agraria je zadovoljna z letošnjim pridelkom hmelja. Več kot tristo obiralcev lahko letos zasluži za vsako obrano merico po 4 dinarje. Da delo hitreje teče, si obiralci lahko naročijo topel obrok hrane, ki ga poplačajo s tremi obranimi mericami. SREDNJE RAZVITA OBČINA Občina Krško se uvršča med srednje razvite slovenske občine. Njen narodni dohodek je znašal lani 260 milijonov din, od tega 50 milijonov v kmetijstvu. Na občana so lani zabeležili 990 tisoč din narodnega dohodka, na kmetijskega prebivalca pa le 410 tisočakov. V občini je 5.800 zaposlenih. Kmečkega prebivalstva je nekaj manj kot 9.000, od tega 6.400 aktivnih. Izrazito kmetijska občina se je torej v zadnjih letih razvila v industrijsko obč ino. NISO SE ODZVALI VSI Na povabilo občinskega sindikalnega sveta seje odzvalo za brezplačne počitnice v Materadi pri Poreču 26 sindikalnih delavcev iz delovnih organizacij krške občine. Letovali so sedem dni. Občinski sindikalni svet je nameraval nagraditi z enotedenskim oddihom 40 zaposlenih, ki sodijo med najprizadevnejše delavce sindikalne organizacije. Če bo to postala stalna oblika in spodbuda, je v prihodnje pričakovati pri osnovnih organizacijah v podjetjih boljši odziv, zlasti če bo ta dopust planiran dovolj zgodaj in tako ne bo prekrižal drugih načrtov. KRŠKE NOVICE SEVNICA DO LETA 2000 Urbanisti so rekli svoje! Dipl. ekon. Mržek in dipl. inž. Strmecki iz ljubljanskega projektivnega ateljeja: kam most in še marsikaj v Boštanju in Sevnici. Gospodarstveniki se strinjajo! Po začetnih krčih, kam novi sevniški most, se je sedaj v strokovnih krogih porodila prenekatera koristna misel še za marsikaj. V ponedeljek sta se strokovnjaka sestala še z gospodarstveniki in s predstavniki sevniške občine, vendar bistvenih pripomb ni bilo. V SOLIDARNO AKCIJO za pc moč poplavljenim območjem Pomurja m Slovenskih goric se je vključil tudi občinski sindikalni svet Krško. V ponedeljek so sc na seji predsedstva dogovorili, kako naj bi najhitreje in najučinkoviteje pomagali temu slovenskemu predelu, ki se je letos znašel v res velikih težavah. OB 50-LETNICI plavalne zveze Jugoslavije sta bila odlikovana tudi dva krška športna delavca. Za zasluge pri razvoju plavanja so nagradili trenerja Celulozarja Nika Zibreta in klubskega tajnika ter zveznega sodnika Lada Hartmana. KOMITE občinske konference Zveze komunistov je imel v torek popoldne prvo sejo po poletnih dopustih. V razširjenem sestavu je pregledal politične raznjere v svetu in obravnaval družbenopolitična ter gospodarska dogajanja v krški občini KRŠKI PLAVALCI zaključujejo poletno plavalno sezono. Pred njimi so le še trije pomembni nastopi. Ob koncu tedna bodo trije pionirji nastopili na državnem prvenstvu v Splitu, nato se bodo udeležili republiškega prvenstva v Ljubljani, za konec pa jih čaka še nastop v Kopru na slovenskem posamičnem prvenstvu za mlajše pionirje. RAZPIS ZA „Oktobrske nagrade" - Upravni odbor sklada za oktobrske nagrade je že razpisal pogoje za pridobitev tega najvišjega občinskega priznanja za dosežke na družbenem, političnem, kulturnem, tehničnem, prosvetnem in drugih področjih človekovega delovanja. Pismene predloge za nagrade lahko pošljejo tudi posamezniki in delovne Sevnica je že, čeprav so avtorji ugotavljali njene razvojne možnosti tja do konca stoletja, značilno industrijsko mesto, kakršnih je y Sloveniji malo. Za bodočnost predvidevajo še večji razmah industrije, v korak bosta morala s pospešeno naglico še stanovanjska izgradnja in razvoj obrti, če nočemo, da se bo mesto samo zadušilo. Do leta 2000 SEVIMIŠKI PABERKI PLANINSKA PRIZNANJA - Ob otvoritvi obnovljene Jurkove koče na Lisci so podelili srebrne častne planinske znake Rudiju Malešiču, Branku Starmanu in Karlu Zlen-derju. Bronaste častne znake so prejeli: Ivo Čamernik, France Drobne, Ivo Pinterič, Maks Starman in Anton Zgonec. Podelili so tudi dve bronasti in kar sedem srebrnih značk „pionir planinec44. Za požrtvovalno delo ob obnovi koče je dobilo posebna priznanja 31 planincev. MLADI GASILCI - £a nedeljskem tekmovanju pionirjev in mladincev gasilcev v Boštanju so med pionirji v skupini A odnesli zmago Krmeljčani. Med mlajšimi pionirji so nastopili edino pionirji iz Tržišča, med mladinci pa lc desetina GD Boštanj; oboji so dobili pokale. GD Loka ni poslala zastopstva. Prireditev je lepo uspela. V nedeljo bo sektorska vaja v Krmelju. MLADOPOROČENCI - V soboto sta se v Sevnici poročila le dva para: Viktor Metelko in Jožica Končina iz Krmelja ter Karel Šantej iz Rožnega in Marija Kozmus in Paneč. ter druge organizacija. Skupaj z obrazložitvami jih sprejemajo do 15. septembra, podeli 28. oktobra. sejjtembra, podelitev nagrad pa bo si:vni&ki mm bo tu namesto 4000 ljudi živelo od Boštanja do Dobravc v strnjenem kraju 13.000 prebivalcev. Tudi po novi študiji ostane novi trgovski center okrog železniške postaje na istem mestu. Blokovska stanovanjska gradnja naj bi se širila proti Kopitarni, stanovanjske hišice pa proti Dobravi. Tudi novo šolo bi pomaknili bliže Dobravi, kjer bi bil tudi prostor za igrišče. Nova študija s posebno pozornostjo obravnava desni breg, območje Boštanja. Novi most naj bi stal 150 metrov nad železniškim mostom, na mestu, kjer naj bi novi most stal po starem načrtu, pa bi zgradili brv za pešce in lažji promet za občane iz Loga, Studenca in Bučke. Nova Šola v Boštanju naj bi predvidoma stala na Gornjem polju. Sedanjo obsavsko cesto bi sčasoma spremenili v lokalno cesto, pod Bo-štanjem pa naj bi tekla nova avtomobilska cesta za zvezo z Zagrebom. Načrt predvideva tudi zaščitna območja: stari del Sevnice, grad. Sv. Ano v Šmarju, Sv. Križ in okolico v Boštanju ter rastišče azalee pontice nad Boštanjem, kjer naj bi uredili arboretum. Odprto ostaja vprašanja preskrbe mesta z vodo; o tem je izdelanih več načrtov. Naj cenejša rešitev predvideva črpališče na boštanjskih grajskih njivah. Vsi so se torej potrudili in naredili vse, da bi bil novi načrt kljub težavnim rešitvam kar najboljši. Vse kaže, da jim je uspelo. a. Železnik DELAVNI MLADINCI Kljub poletju so pred tedni potovali po sevniški občini igralci mladinskega aktiva Šentjanž, v začetku julija so gostovali v Sevnici mladinci z Blance z Goldonijevo Krčmarico, ravno tako so se pokazali občinstvu mladi iz Loke pri Zidanem mostu. V nedeljo so mladi na Malkovcu priredili vrtno veselico, da bi prišli do denarja. Kaj pa v Sevnici? KMET IN STROjl . Kako ujetij^ A. Zgonec, Hub®) »če ga ne u|o*11 durekl*1 „Če si sam ne La,“ Jbaj' j tudi bog ne P0I?t # Alojz Zgonec, pjede niče. Kupil je traktor, je podražil, W stroj. -ka? ^ „KajvamšcmaniK8 J vprašal. Odgovori*J • (j W A „Sedaj je treba z? RaJ vati, da bodo ti sitr ^ j sebe. Zr.golalsemKJ nov vinograd v ter ^ u» p\ bi še kaj več, a n^as:^ naija! Čudim rffirl Agrokombinat n m ^ s posoj.k, če nat ne zanima za % jjf Muči nas cert» J* bi£%f\ tec. Le 1,5 ba predreti, pa gjcer I bolj zložni p°jjuJtjU*" nekaj dneh narejena,^la Agroobnova nam J j dožer.44 . j stroi^jj ^ „Kdo bo plačJ bodo „Zbiramo. En*, j-ugi P; Veste, "i 4**Ja. S*» 'M kako bomo plJcJ sedaj je r',lika- ' ČETRTKOV INTERVJU SOCIALNE PODPORE POVEČANE Z lažjim srcem po kruh in mleko Zakonodajna pobuda; Najvišja družbena pomoč ostarelim in onemoglim v novomeški občini je zdaj 600 din - Nekatere na novo odkrite reveže bodo osrečili še letos - Življenje s podporo je vse prej kot razkošje _______________________________________________ ^ Janez Požar: »Zbornica nima zakonodajne J ^ pobude, zato pred skupščino ne more nastopati kot predlagatelj zakona!« • Prejšnjem četrtkovem w te rvju ju je obrtnik Jože rtalič iz Novega mesta predlagal, naj Janez Požar, Predsednik novomeškega strokovnega odbora za obrt ^osP°darski zbornici 7 . . odgovori na vprašanji: jffl Je zbornica naredila, da 1 se poklicno šolstvo bolj izvilo in prilagodilo potre-™rn, in kaj je storila, da bi odPravlien nepravični Prometni davek, fd ga pla-T^e1° obrtniki za material, nez Požar je odgovoril: ’’ Poklicnim šolstvom je nJež<”> omenil bom samo ki? ^tne- Ustanovitelji po-Cfoh šol so občine, finan- pretežno večino dijakov, ki niso v uku, ki samo obiskujejo teoretični pouk, praktičnega znanja pa na šoli ne morejo dobiti, ker poklicne šole nimajo ustrezne opreme. “ - In izobrazba, ki je pogoj za uk? jrPo mojem je večji problem v tem, da ni interesa za uk, kot v tem, da je pogoj osemletka. Zbornica je zbrala 40 obrtnih poklicev, za katere ne bi bila potrebna končana osemletka, vse drugo pa je naloga šolstva. Le-to bi moralo izdelati učne programe za te poklice in šole usposobiti za pouk po teh programih - Kako pa je s prometnim davkom? tališče strokovnega odbora za obrt in sveta za obrt pri Gospodarski zbornici SRS je, naj bodo pogoji gospodarjenja v družbeni in v zasebni obrti izenačeni, zato smo pristojnim že več-krat predlagali odpravo krivičnega prometnega davka za zasebne obrtnike. Zakonodajne pobude pa zbornica žal nima in torej kot predlagatelj zakonov ali sprememb zakonov ne more nastopiti pred skupščino. Od našega stališča ali predloga dalje je vse stvar drugih. Ti, kot je videti, čakajo na zakon o zasebnem delu, ki naj bi določil osnove zasebne obrti ozir. meje, do katerih se lahko razvija. Te stvari so ekonomsko že razčiščene, politično pa še niso. Osnovna težava pa je po mojem v tem, ker zbornica nima zakonodajne pobude in sama neposredno ne more zakonodajalcu predlagati potrebnih sprememb ne glede šolstva in ne glede prometnega davka. Zbornica lahko le razpravlja, sprejme stališča in čaka. Moje vprašanje: Ludvik Simonič, direktor ISKRE v Šentjerneju, naj pove, kako se pripravljajo na uveljavitev delavskih ustavnih dopolnili Avgusta so dobili socialni podpiranci v novomeški občini debelejše kuverte. Socialno skrbstvo jim je zvečano denarno pomoč prvič nakazalo za julij. Pomoč je povečana za stalno, zato tudi pošiljke za naslednje mesece ne bodo tanjše. Največ podpirancev prejema zdaj gla vsaj polovico varstvene pokoj- ZPaJh rePublika, to je zato 7 protie>' občine se gajo p te šole premalo bri-čajno f™..P°Micna šola obi- čk vZl\Fotrebe več ob- Pa niso ri10 nponbljajo, lovo ti Piljene sode-ciranhi sofi- i,d-ob' tako obsežni a P° J tajno prern mloge obi' ne da ^revna in se ji tudi ]>Se dry^včernati bremen za PouJ^° ie s težavami pri teh šolah? ^tanoviJ-*1 ne man)kcL z smo žeU-]°^ Poklicnih šo1 jenski °dpraviti stari va-dobra nos;. Zamisel je bila niti na nni J?* pa Je nismo Vajensk! Ce Smo odPravili šohnje W/7 s,f:of P°8°j za Korali t?J0kliCni Šoli’ bi rniti Tp le ustrezno opre- Tako ža^ nismo storili, mamo na teh šolah po 200 do 400 din družbene pomoči. Več tisti, ki jim pomeni podpora edino premoženje za preživljanje, manj pa skupina, ki se z družbenim nakazilom laže prebije skozi življenje ob slabotnih lastnih sredstvih. Poprečna podpora za prve je 281,33, za druge pa 205,55 din. Lani, ko podpirancev niso razlikovali, je bila poprečna družbena pomoč 180 din. Zvečane socialne podpore pomenijo precejšen, ne pa še dovolj velik korak v odpravljanju socialnih razlik, ki jih najbolj čutijo na svoji koži ostareli in izčrpani ljudje brez zadostnega premoženja. Toda začetek je obetajoč. Pričakujejo, da bo občinska skupščina prihodnje leto zagotovila v proračunu več denarja in izpolnila družbeni dogovor, katerega načela je sprejela letos; po tem dogovoru naj bi socialna pomoč dose- Debeli - suhi Jutri ob 18. uri bo v Trdinovem hramu v Novem mestu sestanek vseh tistih, ki se čutijo sposobne (beri: dovolj suhe ali dovolj debele), da bi 2. septembra nastopili v Novem mestu na tekmi debelih in suhih. Ves izkupiček s te tekme nameravajo pokloniti poplavljencem v Po-muiju. Suhokrajinski drobiž V OBZIDJU ŽUPNIJSKEGA VRTA V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU je ohranjen izvirni spomenik, ki ga je postavil keltski vojak VIBIUS svojemu očetu, materi, sestri in sebi v letu 150 po našem štetju. Da je spomenik zaščiten, skrbi tamkajšnji župnik ALOJZIJ ZUPANC, ki je znan zgodovinar. LETOŠNJA PŠENIČNA LETINA V SUHI KRAJINI bi bila kar dobra, če ne bi toča pobrala pridelka v vaseh: Lopata, Lazina in okoli Hinj. V teh krajih žanjejo nekoliko pozneje in je toča, ki je padala 29. julija, prizadela poleg ovsa in koruze tudi zrelo pšenico. KOSMATINEC Sl JE PRIVOŠČIL MED iz panjev Markeljče-vega čebelnjaka v vasi Gradenc nad Žužemberkom. Prihlačal je kar v vas in se ni dal pregnati od čebelaija, pa tudi čebele ga niso motile. Zato je bilo bojda precej hrupa v vasi. Ker je medved v tem predelu zaščiten, se mu ni treba bati lovcev, za povračilo škode v čebelnjaku pa velja le zavarovanje pri zavarovalnici. IZLETNIKI IZ STARE GORICE, med njimi bivši partizani, ki so se borili v Suhi krajini, so to nedeljo obiskali spomenik padlim borcem NOB in ŽFT na Cviblju nad Žužemberkom. Ker so črke na spomeniku zbledele, žal niso mogli najti imen svojcev in soborcev, ki so padli kot partizani na tleh Suhe krajine. M. S. mne. V reviziji, ki so jo opravili do prve polovice julija, so v novomeški občini našteli 129 ostarelih in onemoglih ljudi, ki dobivajo redno družbeno pomoč: 75 takih, ki jim je podpora osnovni vir za preživljanje, in 24, ki jim pomeni podpora dodatno pomoč. Ugotovili pa so, da bi družbeno pomoč potrebovalo še najmanj 50 ljudi. Pri Centru za socialno delo so sklenili, da bodo nekaterim najpotrebnejšim poslali pomoč še letos, ko bo šlo za podpore več kot 307 tisočakov. Zamisel, da bi osnovali posebno počitniško kolonijo za podpirance, se letos ni posrečila. Za nekajtedensko bivanje na morju se jih je namreč prijavilo premalo. Za komite ni počitka Septembra v delovnih organizacijah: kako hitreje uresničevati ustavna dopolnila Občinski komite Zveze komunistov v Novem mestu je naročil analizo, iz katere bo razvidno, kako v občini izvajajo ustavna dopolnila, zlasti tisti del, ki zadeva ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. V načrtu je, da bi septembra s komunisti v delovnih organizacijah razpravljali o tem, kako pospešiti ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. O tem so pred tedni tehtno spregovorili tudi na tretji seji občinske konference ZK. Hkrati je začel komite bitko za dograditev skupščinskega sistema. Ocenil bo samoupravno mesto interesnih skupnosti in sodeloval pri razpravah o ustanavljanju novih. „Politični lonček“ bo kajpak pristavil tudi v pripravah na volitve. V zvezi s tem bo obravnaval vlogo Socialistične zveze in sindikata kot nosilcev priprav in se zavzel, da bi evidentiranje kandidatov za odbornike, poslance in druge javne funkcije zajelo vsa delovna in družbena področja v občinL Posebej bo komite pripravil razpravo o samoupravnem organiziranju mesta oziroma mestni skupnosti. Na področju socialnega razlikovanja bode komuniste v oči več reči Ocenil bo stanovanjsko politiko in se zavzel, da bi jo postavili na novo, času ustreznejšo podlago. Deklaracija Krka na sovjetski trg za 4 milijone dolarjev tukaj, je trelia drugam! skupnost Dolenjske sl Išče delo pri naročnikih nizkih gradenj, ker ni denarja za njeno osnovno dejavnost ^e4ivN°^nmes?0l®njske’ ki de- v s Stu' •mia strojnfli ^jev ?* bl^T*1^ 0Pravi W*l. Vodnt i? milijonov d»- v°dne !t, na '»terih Jte razv *lka dela. *kupnosti vodno-N dy r^eni v kot ce‘ **2U?tegoS Vi šnje in le za °*krska PJ?sPeva denar za SnoS*1- Na nu rePubliški k ^te!i Doleniskp ČJU Vodne ^Ipa serije uJ ke. so uvrščene v u3 del? Mirna- Za vnHSaVa< Krka’ 3&»0st ^ teh rekn? ]°8°sPodar- K^-OOn .^njske ?bl Vodlla ^«1° ^d*n. na 'eto okoli fcl^* toPp®^^dSiiy08S S‘ je Hnr °volj , dnjac. Ponuja a * Vocra Bršiinskl’°8osPodarskih v okJ’ na Su?ir^11 P°toku, na t. ^ki^^ah ni ln *e Kic. ven-I ?ir^Uj?kSna deh dcnar3* da ^^vSvt^n"T“alc'pa ^iS1 Uoi'"> v^VevS 8ra(liio7:“kRKo iz No- SfesSSftsa: za tovarno zdravil KRKA tovarniško čistilno napravo, v tej tovarni pa nadaljujejo z urejanjem notranje tovarniške kanalizacije, kar so začeli že lani. Čistilno napravo delajo tudi za potrebe tovarne NOVOTEKS. Tako se je letos nabralo toliko del, da so zmogljivosti pokrite. Odveč bi bilo poudarjati, da bi raje delali tisto, za kar so bile vodne skupnosti ustanovljene, vendar pa v stiski ne gre zavračati nobenega dela. M. J. Kritično besedo je pričakovati tudi o razlikovanju na področju izobraževanja in štipendiranja. Podatke o štipendiranju so dobili neposredno z anketo, v kateri je sodelovalo več sto ljudi. Analiza bo pokazala, kaj je potrebno napraviti, da bi bilo štipendiranje pravičnejše in da bi se dokopali do izobrazbe tudi tisti nadarjeni otroci, ki jim do zdaj zaradi premoženjskih težav ni bilo omogočeno šolanje na srednji, višji in visoki stopnji. Poleg tega se komite zavzema, da bi bilo zatiranje gospodarskih prestopkov, zlorab in drugih prekrškov hitrejše in učinkovitejše. V ta na-^men pripravlja razšiijeno sejo z organi pregona, sodstva in drugimi. Novo in modno Nič več v Italijo! Peter I. Gerasimov, prvi namestnik ministra za zdravstvo Sovjetske zveze; Galina I. Baranova, načelnica apotekarske uprave in Stanislav N. Nosov, direktor moskovskega Med-exporta, so v Novem mestu preživeli le nekaj ur, odpotovali pa so kot stari prijatelji. Obisk v tovarni zdravil so ocenili kot nadvse uspešen, najbolj zadovoljni pa so bili, da so se na dolgo pot v Moskvo lahko vrnili z deklaracijo o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki so jo podpisali s predstavniki Krke. Deklaracija o vsestranskem sodelovanju na področju proizvodnje in razvoja antibiotikov ter antivirusnih substanc je pomembna listina tudi za nadaljnje poslovne odnose oziroma za medsebojno trgovanje. Novomeški farmacevti si pri tem obetajo, da bodo v naslednjem obdobju v skladiščih, kjer se je iztekel sovjetski ogled Krkinih prostorov, pripravili še več izdelkov za prodajo na velikem sovjetskem trgu. Letos bo Krka izvozila v Sovjetsko zvezo za 4 milijone dolarjev najrazličnejših preparatov. V Sovjetski zvezi sicer proda največ, kar pošlje na vzhodna tržišča. Po količini izdelkov in dolarskem iztržku je novomeška tovarna zdravil med največjimi jugoslovanskimi izvozniki v Sovjetsko zvezo. Dolenjka je z Dominvestom pred kratkim obnovila v Novem mestu na Cesti komandanta Staneta proda^ jalno Sneguljčica. Obisk v tej lepi miniaturni, trgovini se je sedaj močno povečal. Vanjo prihajajo predvsem mlade mamice, saj dobijo tam otroško perilo, posteljnino za novorojenčke, kvalitetno moško in žensko perilo. Prejšnji mesec je Dolenjka pričela obnavljati prodajalno ,,Manufaktura" na Glavnem trgu. To je v mestu zadnja trgovina, ki še ni bila obnovljena. Blago iz prodajalne so preselili v sosednji lokal nekdanje Delikatese. Novo trgovino bodo odprli v sredini septembra. Ker so odkupili še nekaj prostora, bo prodajna površina od prejšnje precej večja, in kot pravijo, bo trgovina še lepša od Sneguljčice. Prodajali bodo predvsem pletenine, moško in žensko perilo in modne predmete. Na račun bodo prišle predvsem gospodinje, ker bodo v novi trgovini našle veliko izdelkov, ki so jih do sedaj dobile v Ljubljani ali Italiji. ,.pEZELJ MINI ANKETA „Kupite, krasna solata, res, gospa, res! Pridite k meni, imam ceneje in sveže.“ Tako je na novomeški tržnici vsak ponedeljek, ko se na njej zvrsti na stotine prodajalk in kupcev. Katarina Andolšek: „Na trg le redkokdaj zaidem, ker imam doma vrt. V glavnem kupujem samo sadje. Trg je vedno dobro založen, cene pa so previsoke." Frančiška Bakovec: „Tržnica je dobro založena, večkrat pa zmanjka solate. Škoda, da je pa- Neurejeno radižnik vedno prezrel. Za odpadke bi morali bolje poskrbeti." Marija Hudoklin: „Nesnaga na trgu je neznosna. Kje so pristojni ljudje, da bi to preprečili? Založeno je vedno dobro, vse pa je predrago. Ni mi všeč način prodaje z mericami, litri, krožniki, pestmi" Terezija Kocjančič: „Videti je, kot da je naš trg vedno dobro založen, pa ni tako. Velikokrat zmanjka zelenjave. Cene so previsoke, na čistočo in red vsi premalo pazijo." Vesna Petrovič: „Ker mama večkrat ne utegne, grem nakupovat jaz. Ne dobim vselej tistega, kar bi rada. Paradižniki so bili vedno ali prezeleni ali pre-zreli.“ Marija Pinter: „V glavnem mi v kuhinjo potrebno znosijo do mači. Lahko rečem, daje vsega dosti, a je drago." Jožica Penca: „Zadnje čase je krompir slab, ali pa ga sploh nimajo. Kupujem najraje pri kmečkih ženicah. Ne razumem, zakaj je tržnica tako zanemar jena. Že pri vhodu, kjer naj bi odlagali gnilo sadje, je vse raztreseno, nered pa povečujejo Cigani, ki po odpadkih ves dan brskaj°' J.PEZEU SINDIKAT VPRAŠUJE Kako v novomeški občini izvajajo sklepe prve sindikalne konference izpred šestih mesecih? Je napredek ah so papirji obležali v predalih? Vse to zanima občinski sindikalni svet in zahteva od sindikalnih organizacij do 30. avgusta odgovore na 28 vprašanj. Več vprašanj je svet zastavil v zvezi z akcjjo „1000 din na zaposlenega", nekaj o razvojnih načrtih, preskrbi in počutju zaposlenih, nočnem delu in podobnem. V zadnjem delu pa zahteva odgovore o tem, kako v delovnih organizacijah uresničujejo tista ustavna dopolnila, ki govore o temeljnih organizacijah združenega dela. ASFALT ZA KULTURO Zaradi ureditve zemljišča okoli Kapitlja in Muzejske ulice so prejšnji teden pričeli delavci novomeškega Cestnega podjelja dela za asfaltiranje Muzejske, Trubarjeve ulice in ulice Mej vrti. Sredstva za asfaltiranje ulic so prispevali komunalni sklad, Kapitelj, nekaj pa so priložili lastniki* hiš. Tako bo na najzanimivejši del našega mesta vodila lepa pot, ustregli pa so tudi številnim bolnikom, Vi pogosto obiskujejo zdravstveni aom. Novomeška kronika SLAVJE BREZ DAROVALCA - Zaman so se gasilci in drugi prebivalci Dobrave pri Škocjanu v nedeljo popoldne ozirali, od kod se bo pripeljal njihov Venezuelčan — Jerakov Lojze; 40-letnico društva so hoteli proslaviti z njim na častni tribuni. Na zborovanju so poudarili, da bodo rojaku večno hvaležni, kajti ne zgodi se vsak dan, da bi dobili tako dragoceno darilo: nov gasilski avto in še opremljen povrhu (vidimo ga na sliki, okrašenega, med proslavo). (Foto: Ivan Zoran) POLETNO ZNIŽANJE - V trgovini modne konfekcije „Krim" na Glavnem trgu so znižali cene letnim in zimskim raznobarvnim moškim hlačam. Letne stanejo sedaj samo še 70 dinarjev, zimske pa deset dinarjev več. OBNAVLJANJE VESLAŠKEGA KLUBA - Več kot dvajset članov novomeškega kolesarskega kluba je ta teden začelo popravljati nekdanji veslaški klub. Pri prostovoljnem delu jim pomaga OB ZTK Novo mesto, nekaj opeke pa jim je darovala opekarna iz Zaloga. 30 DO 50-ODSTOTN1 POPUST - V Novoteksovi trgovini so te dni dobili ostanke diolena in volne v temnejših barvah. Trgovci pravijo, da gredo ostanki zaradi ugodne cene dobro v prodajo. OTROCI IN SLADOLED - V Delikatesi na Glavnem trgu, kjer po mnenju mnogih delajo najboljši sladoled, prodajo na dan osem kilogramov sladoleda. Kot pravijo prodajalke, so najpogostejši kupci otroci. PRODAJA POD ARKADAMI -Tudi letos so pri Mladinski knjigi začeli srednješolci prodajati pod arkadami. Kupci, ki jih je vedno več, tu laliko nabavijo najrazličnejše drobne šolske potrebščine, zvezke in torbice, knjige pa laliko kupijo v prodajalni. CENEJŠE HLAČE - Tudi v Var-teksovi prodajalni na Cesti komandanta Staneta so znižali cene otroškim in moškim hlačam. Otroške stanejo samo še 70 dinarjev, moške pa 100 do 120 dinarjev. MORJE IN OTROCI - Na morje, v dom novomeškega Rdečega križa, je odšla zadnja skupina 74 otrok. Z njimi je odšlo sedem vzgojiteljic in vzgojiteljev. OL1MPIADA IN TELEVIZORJI - V Elektrotehnini trgovini so povedali, da se te dni pri njih ustavi vse več kupcev, ki se zanimao za televizorje. Menijo, da na pogostejši nakup vpliva predvsem olimpiada. KRVODAJALCI - Kljub dopustom krvodajalske akcije nemoteno potekajo. V pisarni Rdečega križa smo zvedeli, da je odziv v teh dneh premajhen. TRŽNICA: Ta teden je bila tržnica dobro založena, cene pa so se od prejšnjega tedna niso spremenile. Cene: stročji fižol 3 din, kumare 1 do 2 din za kilogram, breskve 8 din, solata 7, lubenice 3 do 4, slive 7 din, črno grozdje 9 din, belo 7„čebula 6, paprika 4, paradižnik 4, rdeča pesa 5 in jajčka po 0,80 din. ROJSTVA: Rodila je Anica Mohar, Na Tratah 3 - Cirila. "^Ena gospa je rekla, da se je šesterici novomeških politikov naskok na najvišji jugoslovanski vrh samo zaradi tega ponesrečil, ker je — na Triglavu snežilo. Tujci pogrešajo kopališče DROBNE IZ KOČEVJA Ne za luksus, ampak za potrebo „Oeleteksfil" Črnomelj REŠET0 metliški tednik KOČEVSKE NOVIi ČRNOMALJSKI DROBIR DRUGA PLAT - Kdor se jezi, da v občinskih pisarnah, kjer urejajo zemljiške zadeve, ni opravil, kot bi želel, naj izve še, da so lani imeli 7.614 strank. Od tega so 2.118 ljudem izdali razna potrdila, 5.4% strank pa je zahtevalo ugotovitev posestnega stanja, vpogled v evidenčne mape itd. NOVE ULICE - V naselju Čardak je že okrog 100 hiš, ki so razvrščene v stare ulice, katerim je potrebno dati ime, da bi stanovalce našel poštar ali kdo drug. Predlagajo, naj bi se nove ulice imenovale: Cankarjeva, Prešernova, Čardak in pa Rožna ali Mladinska ulica. Končno besedo bo imela krajevna skupnost. Kakor črnomaljska občina v mnogočem zaostaja za razvitejšimi predeli Slovenije, tako v številu motornih vozil kar dobro stopa v korak s poprečnim Slovencem. V začetku letošnjem leta je bilo na območju občine Črnomelj natanko 1988 vozil, od tega 77 tovornjakov, 25 prikolic, 1028 osebnih avtomobilov, ostalo so avtobusi, motorji in mopedi. Glede lastništva težjih vozil je zasebni sektor znatno močnejši od družbenega, saj je 33 tovornjakov last podjetij, 44 pa zasebnikov. Zasebniki imajo občutno premoč tudi v prikolicah, kjer je 10 družbenih in 15 zasebnih. Naglo raste tudi število voznikov, saj je lani vložilo prijave 1.152 kandidatov, izpit pa je opravilo 548 lju- di. Ta podatek velja sicer za obe občini, ker je vmes nekaj Metličanov, drži pa, da je v občini Črnomelj 2.679 voznikov motornih vozil. Med vozniki motorjev je 681 moških in 22 žensk, med avtomobilisti pa 1.122 moških in že 279 tovarišic. Ko pa ugotavljamo, da standard, glede na število motornih vozil ne zaostaja, je treba poudariti še, da večina lastnikov avtomobilov ali motorjev nima vozila za luksuz, temveč za potrebo. Nad polovico jih je, ki se ne bi mogli zaposliti, če ne bi imeli lastnega prevoza, kajti do nedavnega v večini podjetij prevozi na delo niso bili urejeni. Delovnim organizacijam se to (na uho povedano) tudi ne izplača, ker so ceste preslabe, medtem ko mora zasebnik čez drn in strn, če hoče v službo. # Pred pričetkom šolskega leta boste vaše šolarje # najbolje in najceneje oblekli v prodajalni Adlešičke žene in dekleta imajo svoj pevski zbor, ki je v zadnjem letu že večkrat požel priznanje ob nastopih na proslavah. Pevke so bile domiselne pri izbiri oblačil: vse imajo bluze, okrašene z značilnim narodnim vezom, kakršnega uporabljajo v Adlešičih tudi pri izdelkih domače obrti. (Foto: R. Bačer) Od 1988 motornih vozil v občini jih je bilo 604 kupljenih lani Mladina tekmuje Več tednov so potekala mladinska športna tekmovanja, ki so se jih udeležili domala vsi mladinski aktivi v metliški občini. V kegljanju je bila najboljša ekipa Mercatorja, na drugem mestu se je znašel Gradac, tretje pa je bilo Komunalno podjetje. Streljanja z zračno puško se je udeležilo šestnajst moških ekip in ena ženska. Najbolje se je odrezala Slamna vas, drugo mesto je zasedel Suhor, tretji pa so bili člani Komunalnega podjetja. Med posamezniki je zadel največ krogov Tone Ogulin iz Komunalnega podjetja, nato Željko Goleš, tretji pa je Slavo Težak. V namiznem tenisu je zmagala Slamna vas, drugi so bili tekmovalci Komunalnega podjetja in tretji metliški mladinci. Od posameznikov je bil najuspešnejši Tone Stipanič iz Komunalnega podjetja. Za prvo mesto se v malem nogometu poteguje štirinajst ekip. Zmagovalci še niso znani. Mladinska športna tekmovanja so solidno organizirana in so zajela velik krog mladih. SPREHOD PO METLIKI Vedno več tujcev na Kočevskem, ker je bivanje poceni in ker se tu dobro počutijo v HOTELU PUGLED v Kočevju so do avgusta letos zabeležili skoraj še enkrat več nočitev tujih gostov kot v istem obdobju lani. V prvih sedmih mesecih lani so zabeležili skupno 5168 (4304 domačih in 864 tujih) nočitev, v istem obdobju letos pa 5691 (4222 domačih in 1469 tujih). Samo v juliju so zabeležili 1130 nočitev (717 domačih in 413 tujih), lani pa 1079, od tega samo 231 tujih. Domači in tuji turisti prenočujejo v hotelu poprečno po 2 dni. Večina jih ostane le en dan, vedno več pa je takih, ki prežive v Kočevju ves dopust ali vsaj nekaj dni. Med tujimi turisti prenočuje v hotelu največ Italijanov, Zahodnih Nemcev in seveda naših rojakov-Amerikancev ter Avstrijcev-Koče-varjev, ki so bili nekdaj tu doma. Dve družini iz Belgije sta letos že tretje leto preživeli dopust v Kočevju in se priporočili za prihodnje leto. Tujci si ogledujejo trgovine, kupujejo, obiskujejo znance, si ogledujejo okolico, nekateri pa love tudi ribe. Lovcev je letos malo prenoče- valo v hotelu. Gostje pohvalijo oskrbo v hotelu, čistočo, urejenost mesta, mir, tišino, prijaznost domačinov in seveda zmerne cene. Celodnevna oskrba (hrana, prenočišče) velja v hotelu namreč le 55 din za osebo. Samo ležišče pa 28 do 35 din. Tujci, ki ostanejo v Kočevju dalj časa, pogrešajo predvsem kopališče in razne prireditve. Zasilno kopališče bi lahko uredili vsaj na Rinži pri Mahovniku, kjer bi lahko pripravili še prostor za počitniško taborjenje. Tisti, ki se pripeljejo z avtobusi - a teh ni malo — pogrešajo tudi taksi službo. Neka Amerikanka, naša rojakinja, je takole na kratko strnila svoje vtise o Kočevju: „Vaše mesto je lepo, vse v rožicah; pri nas v Ameriki pa ljudi le gulijo in delavcu ničesar ne nudijo. Tukaj so mladi, lepi, vljudni policaji, brez pištol in pendrekov; pri nas pa so sami ogromni biki, oboroženi s pištolami in palicami. Po dolgem dopustniškem potepanju sem se prvič v redu naspala na posteljah v vašem hotehi.“ J. PRIMC Pred kratkim so priredili člani združenja N. Paganini iz Rima v Kočevju več koncertov. Prva dva dni je bila dvorana skoraj prazna, zadnji večer pa skoraj popolnoma zasedena, ker se je zavzela za propagando in prodajo vstopnic temeljna kulturna skupnost. Italijanski umetniki so poslušalcem peli dela avtorjev 18. in 19. stoletja ter napolitanske in španske pesmi. (Foto: J. Primc) MIRO CERAR je bil pretekli teden v Kočevju. Obiskal je Andreja Arka. Razpravljala sta o razvoju gimnastike v Kočevju in nasploh-Cerar se je zanimal za možnosti gl®; de vadbe telovadcev, ki bi prih^«1 ob sobotah in nedeljah iz Ljubljane na -vaje v Kočevje. Nadvse mu je bila všeč cvetoča okolica doma telesne kulture in ves športni park. Mesto mu je bilo všeč tudi zato, ker jev bližini gozd. Ogledal si je še podje# TRIKON. Tu se je navdušil nad veliko izbiro krojev in kakovostjo izdelkov moške konfekcije. ODBOJKARJI iz Kamnika so p čeli v petek vaditi v Kočevju. K®* letos prvič predpisano, da morfl0 klubi v višjih ligah igrati prvenstven6 tekme samo v dvoranah, so se Kanj; ničani, ki so v II. zvezni ligi, odlop1 za vadbo v Kočevju. Tu jim ustrtf2 vse, posebno dvorana. V Kamnih1 nimajo na razpolago dvorane za vadbo, tekmovali pa bodo v šoj^ telovadnici. Med vadbo v Koče»i> bodo imeli tudi tekme, in t<£v sredo, 23. avgusta, s Partizanom čevje, v četrtek, 24. avgusta s SAYU iz Ljubljane, v petek, 25. avgusti? Novim mesto in v soboto, *?' avgusta ponovno s Partizanom čevje. Vse tekme bodo v telo* vadnici. JEZNE GOSPODINJE - PretejJ četrtek je bilo kot zakleto, so_reK* gospodinje. Ko so kuhale kosilo-j zmanjkalo vode, ko so pripra večerjo, pa je večkrat za dalj ^ zmanjkalo električnega toka. SMRAD PRIHAJA iz kanalov Ljubljanski cesti nasproti P?^e,£ občine. Po vsej verjetnosti niso v® že dolgo izčiščeni. t „HITRO POMOČ POTBg BUJEMO!“ je pozno zvečer telefon pri avtomehaniku. ./%< metna nesreča pri Mozlju - nujn0^ Mehanik se je takoj odpeljal naHj[ „nesreče", a na vsej poti do MoZfl ni našel ničesar. Tako je bil kU?*® že dvakrat. Ko je telefon zopet Z* zvonil, je mehanik vprašal, kdo ® kliče. Dobil je odgovor: „Ljubii J nez.“ Take potegavščine si privošči samo duševni revček, K* svobodno sprehaja, na račun dflJ*£ zganja neumnosti, da si tako v delju krajša čas. Kaj bo v pn^L resnične nesreče? Lahko se zgv®| da se bo ponesrečil prav tisti, ki#~ kliče in nagaja, pa pomoči ne ker bo mehanik menil, da gre za r tegavščino. dv* Pobratenje Ribnica - Arcevia občan vprašuj« S podpisom listine o pobratenju 12. avgusta v Ribnici pobratenje dokončno sklenjeno Od 12. do 14. avgusta je bila gost ribniške občine 13-članska delegacija pobratene občine Arcevia iz Italije. Listino o pobratenju sta podpisala župana obeh občin, Ar-naldo Giachini in Bogo Abrahams-berg, najprej 3. junija letos v Ar-cevii, nato pa še minulo soboto, 12. avgusta, v Ribnici, s čimer je bilo pobratenje dokončno sklenjeno. Pred svečanim podpisom listine se je na slovesnosti v avli nove ribniške šole zvrstilo več govornikov, ki so poudarjali predvsem, daje treba bratstvo med tema občinama, ki se je začelo že med vojno, krepiti, saj so taka prijateljstva poslanstva miru in prispevajo h krepitvi miru na svetu. Ribničani so ob tej priložnosti podelili tudi spominska odlikovanja POKAL GRAČARICAM V Gračaricah so sc pomerile v malem nogometu ekipe iz Rakitnice, Dolenje vasi, Loškega potoka in iz Gračarice. Po zanimivih tekmah so v finalu domači fantje premagali ekipo Loškega potoka s 6:4. S tem so osvojili lep prehodni pokal. Tretje mesto so zavzeli gostje iz Rakitnice, četrto pa iz Dolenje vasi. Najboljši strelec in igralec je bil domačin Alojz Dezordo. a. M. članom delegacije iz Arcevie, pripravili koncert pevskega društva „Lončar“ iz Dolenje vasi in jim razkazali novo šolo. V nedeljo, 13. avgusta, so se gostje iz pobratene Arcevie udeležili svečanosti ob krajevnem prazniku Dolenje vasi in 100-letnici Prostovoljnega gasilskega društva, v ponedeljek pa so si ogledali še podjetji INLES in RIKO v Ribnici in novo šolo v Loškem potoku. J. PRIMC SPET TABORNIKI Po dveh letih počitka je taborništvo v Ribnici spet zaživelo. V zadnjih treh mesecih seje število članov povečalo od 25 na 96. Sodelovali so na raznih prireditvah in akcijah, sodelovali pa so tudi s krajevno skupnostjo. Občinska konferenca ZMS jim je pomagala do uniform. Zdaj zbirajo prijave za letovanje na morju. „SITOPLET” IN SOLA Člani delovne skupnosti ,,Sito-plct" v Ribnici so na sindikalnem sestanku predlagali, da bi ribniška delavska univerza organizirala Šolo, v kateri bi si slušatelji pridobili kvalifikacijo za žičnega tkalca. Zaposlenim v „Sitopletu*4, ki bi končali to šolo, bi s tem omogočili večje osebne dohodke. odgpvi' - Sem slišal, da so člani d^jj cjje iz pobratene Arcevie p> italijansko, francosko in ang ^jholj bi rad vedel, kako ste se n > sporazumevali? - V glavnem z rokami! ZOBOTREBCI DELAVNO Avto-moto Ribnica, ki ima veliko članov ribniške občine, je pred K* $ slavilo 15-letnico obstoja. u. priložnosti so razvili društven ~ por. Društvo, ki redno skrbi za 0r jo voznikov motornih voeil* J^ey, ganiziralo že več uspelih CE HOČETE preživeti g^jni urice v naravi ob dobrem ^ in pijači, se napotite ob s°b cet0'f| nedeljah popoldan k ^r( koči ribniških jamarjev v Ma ^ Številni obiskovalci, predvst Ribničani, radi prihajajo na p ^ razvedrilo k tej turističn1 r janki. ^ PREBIVALCI Loškega P°{°c&\r na zborih volivcev večkrat P' ^ gali, da bi asfaltirali cesto Nova vas, ker je važna Pr .a|đe' zveza z Notranjsko. Kdo bo ^j«> nar za modernizacijo? ZadnP da zberejo denar za poprav« h ste! VOUVCI NA Slemenih ie bi pristojni poskrbeli z/*. SV.Gregor-Sodražica, da b vzdrževali cesto IV. reda in,j j#r cesto Ortnek-Praproče. }^ 0$ fce pred osnovno šolo pr* ^jtir .gorju je zanemarjeno, otn0?, bi morali lokacjje za jejr dov na Slemenih. Dolgo^'.. pfOrri prebivalcev je še, da bi dob »oč1 vodni obrat, ker bi s tem 0 zaposlitev domače delovne * jjjo. PREBIVALCI Goriče vas> yjj » da bi asfaltirali cesto skoz' ; uredili javno razsvetljavo M* j kanalizacijo. KER JE dosedanjem11 j(j1 \ skupščine komunalne skup, ffi1’’ zaposlovanje Novo mesto jo « ! cu Malnarju potekel man,VoPj njegovo mesto imenovali jnltf Žlindra, socialnega delavca ** ^ Zupan občine Arcevia iz Italije Amaldo Giachini in predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsberg sta v soboto, 12. avgusta, podpisala v Ribnici listino o pobratenju obeh občin. (Foto: J. Primc) BELE ČRTE NA ULICAH in zebre so se povsem izbrisale, zato so jih pred kratkim obnovili Pokrpali so tudi luknje v asfaltu pred samopostrežno trgovino. OB SEMANJIH DNEH je zmeraj gneča, najbolj pa jo občutijo ljudje na Trgu svobode, kjer med stojnice in ljudi rinejo še avtomobili in vozovi. Ob takih dneh bi kazalo vožnje skozi najožje središče mesta prepovedati. PRIČETEK POUKA se naglo bliža, kar se pozna zlasti v knjigami in papirnici. Pametno je šolske potrebščine nakupiti zdaj, ker zadnje dni vsem ni mogoče hkrati postreči, zgodi pa se, da tudi česa zmanjka. CB VEČJIH NALIVIH, kakršen je bil tik pred nastopom lg>ega vremena, se na cesti pred bifejem nabere veliko vode, enako na glavnem cestnem križišču na Črnomelj in Karlovac. Avtomobili včasih ne morejo naprej, zato bi morali napako odpraviti, preden pride do ponovnega dežja. Ena metliških zanimivosti, ki jo vsakdo pogleda, je Ileničev kaktus, postavljen pred hišo na Mestnem trgu. Kaktus raste že sedem let, ima dvanajst cvetov, vzgaja pa ga gospodar sam. (Foto: R. Bačer) TUJCI V HOTELU V metliškem hotelu „Bela krajina" imajo v letošnji sezoni veliko tujih gostov. Prenočujejo taki, kijih je utrujenost zatekla na poti k morju, razen teh pa precej izseljencev iz' ZDA. V hotelu so uredili prodajo spominkov, izdelkov domače obrti, imajo pa tudi značke z metliškim grbom. LOKAL PRIMEREN? V Metliki vedno bolj pogrešajo jvetličarno, saj morajo meščani po vsako cvetlico v Novo mesto ali Karlovac. Nekateri predlagajo, naj bi uredili cvetličarno v nekdanji turistični pisarni na Trgu svobode. DRUŠTVO UPOKOJENCEV METLIKA Društvo priredi za svoie člane 20. septembra izlet na otok Rab. Prijave sprejema in daje vse informacije o izletu tajništvo društva upokojencev v Metliki vsak dan. čas prijave je do 10. septembra. NA OBISK V \VAGNO V drugi polovici avgusta bodo metliški godbeniki, člani folklorne skupine, košarkarji in predstavniki družbeno-političnih organizacij obiskali pobrateno mesto Wagna v Avstriji. Priredili bodo kulturni program, razen tega se bodo pomerili v košarki. T. G. GETRTK0V INTERVJU SOCIALNE PODPORE POVEČANE Zakonodajna pobuda \ Z lažjim srcem po kruh in mleko Najvišja družbena pomoč ostarelim in onemoglim v novomeški občini je zdaj 600 din - Nekatere na novo odkrite reveže bodo osrečili še letos - Življenje s podporo je vse prej kot razkošje Janez Požar: »Zbornica nima zakonodajne pobude, zato pred skupščino ne more nastopati kot predlagatelj zakona!« V prejšnjem četrtkovem intervjuju je obrtnik Jože Crtalič iz Novega mesta predlagal, naj Janez Požar, predsednik novomeškega strokovnega odbora za obrt pri Gospodarski zbornici SRS odgovori na vprašanji: kaj je zbornica naredila, da bi se poklicno šolstvo bolj razvilo in prilagodilo potrebam, in kaj je storila, da bi bil odpravljen nepravični prometni davek, ki ga plačujejo obrtniki za material. Janez Požar je odgovoril: „S poklicnim šolstvom je več težav, omenil bom samo poglavitne. Ustanovitelji poklicnih šol so občine, jfinan- mm m+m cira pa jih republika, to je prvo nasprotje; občine se zato za te šole premalo brigajo. Ena poklicna šola običajno krije potrebe več občin, vse, ki jo uporabljajo, pa niso pripravljene sodelovati pri usmerjanju, sofinanciranju, razvoju itd., občina ustanoviteljica pa je za tako obsežne naloge običajno prerevna in se ji tudi ne da prevzemati bremen za vse druge. “ - Kako je s težavami pri pouku na teh šolah? „Tudi teh ne manjka. Z ustanovitvijo poklicnih šol smo želeli odpraviti stari vajenski odnos. Zamisel je bila dobra, izpeljali pa je nismo niti na pol. Če smo odpravili vajenski odnos kot pogoj za šolanje na poklicni šoli, bi morali te šole ustrezno opremiti Tega žal nismo storili. Tako imamo na teh šolah pretežno večino dijakov, ki niso v uku, ki samo obiskujejo teoretični pouk, praktičnega znanja pa na šoli ne morejo dobiti, ker poklicne šole nimajo ustrezne opreme. “ - In izobrazba, ki je pogoj za uk? ,JPo mojem je večji problem v tem, da ni interesa za uk, kot v tem, da je pogoj osemletka. Zbornica je zbrala 40 obrtnih poklicev, za katere ne bi bila potrebna končana osemletka, vse drugo pa je naloga šolstva. L e-to bi moralo izdelati učne programe za te poklice in šole usposobiti za pouk po teh programih. “ - Kako pa je s prometnim davkom? , JStališče strokovnega odbora za obrt in sveta za obrt pri Gospodarski zbornici SRS je, naj bodo pogoji gospodarjenja v družbeni in v zasebni obrti izenačeni, zato smo pristojnim že večkrat predlagali odpravo krivičnega prometnega davka za zasebne obrtnike. Zakonodajne pobude pa zbornica žal nima in torej kot predlagatelj zakonov ali sprememb zakonov ne more nastopiti pred skupščino. Od našega stališča ali predloga dalje je vse stvar drugih. Ti, kot je videti, čakajo na zakon o zasebnem delu, ki naj bi določil osnove zasebne obrti ozir. meje, do katerih se lahko razvija. Te stvari so ekonomsko že razčiščene, politično pa še niso. Osnovna težava pa je po mojem v tem, ker zbornica nima zakonodajne pobude in sama neposredno ne more zakonodajalcu predlagati potrebnih sprememb ne glede šolstva in ne glede prometnega davka. Zbornica lahko le razpravlja, sprejme stališča in čaka. Moje vprašanje: Ludvik Simonič, direktor ISKRE v Šentjerneju, naj pove, kako se pripravljajo na uveljavitev delavskih ustavnih dopolnili Avgusta so dobili socialni podpiranci v novomeški občini debelejše kuverte. Socialno skrbstvo jim je zvečano denarno pomoč prvič nakazalo za julij. Pomoč je povečana za stalno, zato tudi pošiljke za naslednje mesece ne bodo tanjše. gla vsaj polovico varstvene pokojnine. Največ podpirancev prejema zdaj po 200 do 400 din družbene pomoči. Več tisti, ki jim pomeni podpora edino premoženje za preživljanje, manj pa skupina, ki se z družbenim nakazilom laže prebije skozi življenje ob slabotnih lastnih sredstvih. Poprečna podpora za prve je 281,33, za druge pa 205,55 din. Lani, ko podpirancev niso razlikovali, je bila poprečna družbena pomoč 180 din. Zvečane socialne podpore pomenijo precejšen, ne pa še dovolj velik korak v odpravljanju socialnih razlik, ki jih najbolj čutijo na svoji koži ostareli in izčrpani ljudje brez zadostnega premoženja. Toda začetek je obetajoč. Pričakujejo, da bo občinska skupščina prihodnje leto zagotovila v proračunu več denarja in izpolnila družbeni dogovor, katerega načela je sprejela letos; po tem dogovoru naj bi socialna pomoč dose- Debeli - suhi Jutri ob 18. uri bo v Trdinovem hramu v Novem mestu sestanek vseh tistih, ki se čutijo sposobne (beri: dovolj suhe ali dovolj debele), da bi 2. septembra nastopili v Novem mestu na tekmi debelih in suhih.. Ves izkupiček s te tekme nameravajo pokloniti poplavljencem v Pomurju. Suhokrajinski drobiž V OBZIDJU ŽUPNIJSKEGA VRTA V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU je ohranjen izvirni spomenik, ki gaje postavil keltski vojak VIBIUS svojemu očetu, materi, sestri in sebi v letu 150 po našem štetju. Da je spomenik zaščiten, skrbi tamkajšnji župnik ALOJZIJ ZUPANC, ki je znan zgodovinar. LETOŠNJA PŠENIČNA LETINA V SUHI KRAJINI bi bila kar dobra, če ne bi toča pobrala pridelka v vaseh: Lopata, Lazina in okoli Hinj. V teh krajih žanjejo nekoliko pozneje in je toča, ki je padala 29. julija, prizadela poleg ovsa in koruze tudi zrelo pšenico. KOSMATINEC SI JE PRIVOŠČIL MED iz panjev Markeljče-vega čebelnjaka v vasi Gradenc nad Žužemberkom. Prihlačal je kar v vas in se ni dal pregnati od čebelarja, pa tudi čebele ga niso motile. Zato je bilo bojda precej hrupa v vasi. Ker je medved v tem,predelu zaščiten, se mu ni treba bati lovcev, za povračilo škode v čebelnjaku pa velja le zavarovanje pri zavarovalnici. IZLETNIKI IZ STARE GORICE, med njimi bivši partizani, ki so se borili v Suhi krajini, so to nedeljo obiskali spomenik padlim borcem NOB in ŽFT na Cviblju nad Žužemberkom. Ker so črke na spomeniku zbledele, žal niso mogli najti imen svojcev in soborcev, ki so padli kot partizani na tleh Suhe krajine. M. S. V reviziji, ki so jo opravili do prve polovice julija, so v novomeški občini našteli 129 ostarelih in onemoglih ljudi, ki dobivajo redno družbeno pomoč: 75 takih, ki jim je podpora osnovni vir za preživljanje, in 24, ki jim pomeni podpora dodatno pomoč. Ugotovili pa so, da bi družbeno pomoč potrebovalo še najmanj 50 ljudi. Pri Centru za socialno delo so sklenili, da bodo nekaterim najpotrebnejšim poslali pomoč še letos, ko bo šlo za podpore več kot 307 tisočakov. Zamisel, da bi osnovali posebno počitniško kolonijo za podpirance, se letos ni posrečila. Za nekajtedensko bivanje na morju se jih je namreč prijavilo premalo. Za komite ni počitka Septembra v delovnih organizacijah: kako hitreje uresničevati ustavna dopolnila Občinski komite Zveze komunistov v Novem mestu je naročil analizo, iz katere bo razvidno, kako v občini izvajajo ustavna dopolnila, zlasti tisti del, ki zadeva ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. V načrtu je, da bi septembra s komunisti v delovnih organizacijah razpravljali o tem, kako pospešiti ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. O tem so pred tedni tehtno spregovorili tudi na tretji seji občinske konference ZK. Hkrati je začel komite bitko za dograditev skupščinskega sistema. Ocenil bo samoupravno mesto interesnih skupnosti in sodeloval pri razpravah o ustanavljanju novih. „Politični lonček“ bo kajpak pristavil tudi v pripravah na volitve. V zvezi s tem bo obravnaval vlogo Socialistične zveze in sindikata kot nosilcev priprav in se zavzel, da bi evidentiranje kandidatov za odbornike, poslance in druge javne funkcije zajelo vsa delovna in družbena področja v občini. Posebej bo komite pripravil razpravo o samoupravnem organiziranju mesta oziroma mestni skupnosti. Na področju socialnega razlikovanja bode komuniste v oči več reči. Ocenil bo stanovanjsko politiko in se zavzel, da bi jo postavili na novo, času ustreznejšo podlago. Deklaracija Krka na sovjetski trg za 4 milijone dolarjev Če ni tukaj, je treba drugam! ^°dna skupnost Dolenjske si išče delo pri naročnikih nizkih gradenj, ker ni I denarja za njeno osnovno dejavnost i t^odna skupnost Dolenjske, ki de- L Jv v Mnvpm m nctii itn n ctrninih vj°8ljivosti, s katerimi lahko opravi J*tu dni za blizu 12 milijonov di-J?Jev del. Vodotoki, na katerih javljajo vodne skupnosti vodno-(jvodarska dela, pa so tako kot ce-razvrščeni v tri kategorije in le za v ' dve kategoriji prispeva denar za >T:nogospodarska dela republiški iujni sklad. Na območju Vodne ;V?n°sti Dolenjske so uvrščene v v Kategorije le reke Sava, Krka, Pa in Mirna. Za vodnogospodar-KndCla na teh rekah dobi Vodna Dolenjske na leto okoli %1-000 din. ldr *lo za proste zmogljivosti si je ^ CJ. treba poiskati drugje. Ponuja ^.Slcer dovolj vodnogospodarskih !t&?pr. na Bršhnskem potoku, na vodi, na Sušici in se kje, ven-\\ .v občinah ni dovolj denarja, da !^di takšna dela financirale, pa L 2. ra2umcvanja včasih ni. ato sc Vodna skupnost Dolenjih ,ukvarja z nizkimi gradnjami, ki Vt Pršela od raznih naročnikov. Opijsko zadrugo KRKU iz No rkiines,a t?radijo silose v Prečni in ■Mjveviu. Podjetju GORJANCI so ^ povečali obstoječi plato za flCij'^hie tovornjakov pri sedežu I potraj*1 'n uredili tam tudi potreb-^JP^alizacijo, napravo za kanalizacijo v ~ui. ki jo gradijo že od lani, era-tako Vodna skupnost Do-c- Razen tega gradijo v Ločni za tovarno zdravil KRKA, tovarniško čistilno napravo, v tej tovarni pa nadaljujejo z urejanjem notranje tovarniške kanalizacije, kar so začeli že lani. Čistilno napravo delajo tudi za potrebe tovarne NOV OTE KS. Tako sc je letos nabralo toliko del, da so zmogljivosti pokrite. Odveč bi bilo poudarjati, da bi raje delali tisto, za kar so bile vodne skupnosti ustanovljene, vendar pa v stiski ne gre zavračati nobenega dela. M. J. Peter I. Gerasimov, prvi namestnik ministra za zdravstvo Sovjetske zveze, Galina I. Baranova, načelnica apotekarske uprave in Stanislav N. Nosov, direktor moskovskega Med-exporta, so v Novem mestu preživeli le nekaj ur, odpotovali pa so kot stari prijatelji. Obisk v tovarni zdravil so ocenili kot nadvse uspešen, najbolj zadovoljni pa so bili, da so se na dolgo pot v Moskvo lahko vrnili z deklaracijo o znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki so jo podpisali s predstavniki Krke. Deklaracija o vsestranskem sodelovanju na področju proizvodnje in razvoja antibiotikov ter antivirusnih substanc je pomembna listina tudi za nadaljnje poslovne odnose oziroma za medsebojno trgovanje. Novomeški farmacevti si pri tem obetajo, da bodo v naslednjem obdobju v skladiščih, kjer seje iztekel sovjetski ogled Krkinih prostorov, pripravili še več izdelkov za prodajo na velikem sovjetskem trgu. i Letos bo Krka izvozila v Sovjetsko zvezo za 4 milijone dolarjev najrazličnejših preparatov. V Sovjetski^ zvezi sicer proda največ, kar pošlje na vzhodna tržišča. Po količini izdelkov in dolarskem iztržku je novomeška tovarna zdravil med največjimi jugoslovanskimi izvozniki v Sovjetsko zvezo. t SLAVJE BREZ DAROVALCA - Zaman so se gaglci in drugi prebivalci Dobrave pri Škocjanu v nedeljo popoldne ozirali, od kod se bo pripeljal njihov Venezuelčan — Jerakov Lojze;- 40-ietnico društva so hoteli proslaviti z njim na častni tribuni. Na zborovanju so poudarili, da bodo rojaku večno hvaležni, kajti ne zgodi se vsak dim, da bi dobili tako dragoceno darilo: nov gasilski avto in še opremljen povrhu (vidimo ga na sliki, okrašenega, med proslavo). (Foto: Ivan Zoran) Kritično besedo je pričakovati tudi o razlikovanju na področju izobraževanja in štipendiranja. Podatke o štipendiranju so dobili neposredno z anketo, v kateri je sodelovalo več sto ljudi. Analiza bo pokazala, kaj je potrebno napraviti, da bi bilo štipendiranje pravičnejše in da bi se dokopali do izobrazbe tudi tisti nadarjeni otroci, ki jim do zdaj zaradi premoženjskih težav ni bilo omogočeno šolanje na srednji, višji in visoki stopnji. Poleg tega se komite zavzema, da bi bilo zatiranje gospodarskih prestopkov, zlorab in drugih prekrškov hitrejše in učinkovitejše. V ta namen pripravlja razširjeno sejo z organi pregona, sodstva in drugimi. Novo in modno Nič več v Italijo! Dolenjka je z Dominvestom pred kratkim obnovila v Novem mestu na Cesti komandanta Staneta prodajalno Sneguljčica. Obisk v tej lepi miniaturni trgovini se je sedaj močno povečal. Vanjo prihajajo predvsem mlade mamice, saj dobijo tam otroško perilo, posteljnino za novorojenčke, kvalitetno moško in žensko perilo. Prejšnji mesec je Dolenjka pričela obnavljati prodajalno „Manufaktura" na Glavnem trgu. To je v mestu zadnja trgovina, ki še ni bila obnovljena. Blago iz prodajalne so preselili v sosednji lokal nekdanje Delikatese. Novo trgovino bodo odprli v sredini septembra. Ker so odkupili še nekaj prostora, bo prodajna površina od prejšnje precej večja, in kot pravijo, bo trgovina še lep ša od Sne-guljčice. Prodajali bodo predvsem pletenine, moško in žensko perilo in modne predmete. Na račun bodo prišle predvsem gospodinje, ker bodo v novi trgovini našle veliko izdelkov, ki so jih do sedaj dobile v Ljubljani ali Italiji. , J. PEZELJ MINI ANKETA „Kupite, krasna solata, res, gospa, res! Pridite k meni, imam ceneje in sveže." Tako je na novomeški tržnici vsak ponedeljek, ko se na njej zvrsti na stotine prodajalk in kupcev. Katarina Andolšek: „Na trg le redkokdaj zaidem, ,ker imam doma vrt. V glavnem kupujem samo sadje. Trg je vedno dobro založen, cene pa so previsoke." Frančiška Bakovec: „Tržnica je dobro založena, večkrat pa zmanjka solate. Skoda, da je pa- Neurejeno radižnik vedno prezrel. Za odpadke bi morali bolje poskrbeti.” Marija Hudoklin: „Nesnaga na trgu je neznosna. Kje so pristojni ljudje, da bi to preprečili? Založeno je vedno dobro, vse pa je predrago. Ni mi všeč način prodaje z mericami, litri, krožniki, pestmi.“ Terezija Kocjančič: „Videti je, kot daje naš trg vedno dobro založen, pa ni tako. Velikokrat zmanjka zelenjave. Cene so previsoke, na čistočo in red vsi premalo pazijo." Vesna Petrovič: „Ker mama večkrat ne utegne, grem nakupovat jaz. Ne dobim vselej tistega, kar bi rada. Paradižniki so bili vedno ali prezeleni ali prezreli/4 Mairija Pinter: „V glavnem mi v kuhinjo potrebno znosijo domači. Lahko rečem, daje vsega dosti, a je drago." Jožica Penca: „Zadnje čase je krompir slab, ali pa ga sploh nimajo, Kupujem najraje pri kmečkih ženicah. Ne razumem, zakaj je tržnica tako zanemarjena. Že pri vhodu, kjer naj bi odlagali gnilo sadje, je vse raztreseno, nered pa povečujejo Cigani, ki po odpadkih ves dan brskajo. J. PEZELJ SINDIKAT VPRAŠUJE Kako v novomeški občini izvajajo sklepe prve sindikalne konference izpred šestih mesecih? Je napredek ali so papigi obležali v predalih? Vse to zanima občinski sindikalni svet in zahteva od sindikalnih organizacij do 30. avgusta odgovore na 28 vprašanj. Več vprašanj je svet zastavil v zvezi z akcijo „1000 din na zaposlenega", nekaj o razvojnih načrtih, preskrbi' in počutju zaposlenih, nočnem delu in podobnem. V zadnjem delu pa zahteva odgovore o tem, kako v delovnih organizacijah uresničujejo tista ustavna dopolnila, ki govore o temeljnih organizacijah združenega dela. ASFALT ZA KULTURO Zaradi ureditve zemljišča okoli Kapitlja in Muzejske ulice so prejšnji teden pričeli delavci novomeškega Cestnega podjetja dela za asfaltiranje Muzejske, Trubarjeve ulice in ulice Mej vrti. Sredstva za asfaltiranje ulic so prispevali komunalni sklad, Kapitelj, nekaj pa so priložili lastniki- hiš. Tako bo na najzanimivejši del našega mesta vodila lepa pot, ustregli pa so tudi številnim bolnikom, Vi pogosto obiskujejo zdravstveni oom. Novomeška kronika POLETNO ZNIŽANJE - V trgovini modne konfekcije „Krim" na Glavnem trgu so znižali cene letnim in zimskim raznobarvnim moškim hlačam. Letne stanejo sedaj samo še 70 dinarjev, zimske pa deset dinarjev več. OBNAVLJANJE VESLAŠKEGA KLUBA - Več kot dvajset članov novomeškega kolesarskega kluba je ta teden začelo popravljati nekdanji veslaški klub. Pri prostovoljnem delu jim pomaga OB ZTK Novo mesto, nekaj opeke pa jim je darovala opekarna iz Zaloga. 30 DO 50-ODSTOTNI POPUST — V Novoteksovi trgovini so te dni dobili ostanke diolena in volne v temnejših barvah. Trgovci pravijo, da gredo ostanki zaradi ugodne cene dobro v prodajo. OTROCI IN SLADOLED - V Delikatesi na Glavnem tigu, kjer po mnenju mnogih delajo najboljši sladoled, prodajo na dan osem kilogramov sladoleda. Kot pravijo prodajalke, so najpogostejši kupci otroci. PRODAJA POD ARKADAMI -Tudi letos so pri Mladinski knjigi začeli srednješolci prodajati pod arkadami Kupci, ki jih je vedno več, tu lahko nabavijo najrazličnejše drobne šolske potrebščine, zvezke in torbice, knjige pa lahko kupijo v prodajalni. CENEJŠE HLAČE - Tudi v Var-teksovi prodajalni na Cesti komandanta Staneta so znižali cene otroškim in moškim hlačam. Otroške stanejo samo še 70 dinarjev, moške pa 100 do 120 dinarjev. MORJE IN OTROCI - Na morje, v dom novomeškega Rdečega križa, je odšla zadnja skupina 74 otrok. Z njimi je odšlo sedem vzgojiteljic in vzgojiteljev. OLIMPIADA IN TELEVIZORJI - V Elektrotehnini trgovini so povedali, da se te dni pri njih ustavi vse več kupcev, ki se zanimao za televizorje. Menijo, da na pogostejši nakup vpliva predvsem olimpiada. KRVODAJALCI - Kljub dopustom krvodajalske akcije nemoteno potekajo. V pisarni Rdečega križa smo zvedeli, da je odziv v teh dneh premajhen. TRŽNICA: Ta teden je bila tržnica dobro založena, cene pa so se od prejšnjega tedna niso spremenile. Cene: stročji fižol 3 din, kumare 1 do 2 din za kilogram, breskve 8 din, solata 7, lubenice 3 do 4, slive 7 din, črno grozdje 9 din, belo 7^čcbula 6, paprika 4, paradižnik 4, rdeča pesa 5 in jajčka po 0,80 din. ROJSTVA: Rodila je Anica Mohar, Na Tratah 3 - Cirila. - Ena gospa je rekla, da se je šesterici novomeških politikov naskok na najvišji jugoslovanski vrh samo zaradi tega ponesrečil, ker je - na Triglavu snežilo. IBBHgro 33 Petek, 25. avgusta - Ludvik Sobota, 26. avgusta - Aleksander Nedelja, 27. avgusta - Zlatko Ponedeljek, 28. avgusta - Avguštin Torek, 29. avgusta - Janez Sreda, 30. avgusta - Roza Četrtek, 31. avgusta - Rajko BREŽICE: 25. in 26. 8. francoski barvni film „Začetnice na pločniku*. 27. in 28. 8. ameriški barvni film „Na severu Aljaske". 29. in 30. 8. zahodnonemški barvni film „Čudo ljubezni14. ČRNOMELJ: 25. 8. ameriški barvni film „Taras Buljba“. 27. 8. ameriški barvni film „Taras Buljba“. 30. 8. ameriški barvni film ,J)ružin-ske stvari". Mi SLUŽBO DOBI IŠČEMO ŽENSKO za dopoldansko varstvo dveh otrok. Repinc, Nad mlini 44, Novo mesto. VZAMEM V UK poštenega fanta, ki ima veselje do dimnikarskega poklica, vsaj s šestimi razredi osnovne šole. Hrana in stanovanje v hiši; dobi tudi pripadajočo mesečno nagrado. Franc Kovačič, dimnikarski mojster, 68280 Brestanica. DEKLE z nedokončano osemletko ali nekvalificirano sprejmemo za pomoč v kuhinji. Hrana in stanovanje v hiši Gostilna Čebelica, Ihan 108, 61230 Domžale. DOBRO KUHARICO, najraje samsko, sprejme gostilna blizu Ljubljane. Nudimo hrano, stanovanje in dobro plačo. Ponudbe pod „Kuhari ca“. DEKLE, ki je pripravljeno v prostem času pomagati v gospodinjstvu, dobi takoj službo in stanovanje. Ponudbo poslati na: Poljanec, Vincarje 27, p. Škofja Loka DVA VAJENCA za kleparsko in vodovodno obrt (hrana in stanovanje pri mojstru) sprejme takoj Stanko Žibret, Radeče 80 pri Zidanem mostu. NATAKARICO - samostojno moč (lahko priučena) in kuhinjsko pomočnico sprejme takoj v stalno zaposlitev gostilna Ela Mrežar, Celovška 418, Ljubljana-Šentvid. IŠČEM frizersko vajenko. Stanovanje preskrbljeno. Salon „Nika“, ' Šišenska 51, Ljubljana. STANOVANJA ODDAM dvoposteljno sobo dijakinjama in enoposteljno sobo. Naslov v upravi lista (1642/72). ODDAM sobo. Jerman, Kristanova 33, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo dvema mirnima dekletoma. Naslov v upravi lista (1661/72). ODDAM opremljeno sobo z dvema posteljama s souporabo kuhinje in kopalnice vestnim ženskam. Kalčič, Šmihel 42, Novo mesto. IŠČEM enosobno opremljeno sobo v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pošljite na naslov: Stanko Mikolič, Podpreska 16, Draga. Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen in vzdrževan osebni avtomobil Fiat 750. Informacije na Gubčevi 23, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1965, feneralno obnovljen. Mirana arca 15, Novo mesto. KUPIM TRAKTOR Zetor ali Fergu-son IMT 35 s plugom. Del plačam v devizah. Ponudbe s ceno pošr Ijite pod šifro „Oktober". PRODAM MOPED VE 14, odlično ohranjen, po ugodni ceni Marjan Činkole, Srebrniče 7, Novo mesto. PRODAM „FIAT“ 750, letnik 1964, odlično ohranjen. Informa-cqe in ogled vozila vsak dan od 16. do 18. ure. Danica Belo- Eavlovič, Kotarjeva 2 (Grm), lovo mesto. PRODAM karamboliran osebni avto NSU 1200 C. Ostale informacije pri Alojzu Luštku, Ždinja vas, Otočec. PRODAM FIAT 750, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 15. ure dalje pri: Petrovič, Spasevski, Nad mlini 24, Novo mesto. AMI 8 L, tovarniško nov, z dodatno opremo, ugodno prodam. Perme, Andreaševa 7, Ljubljana (nasproti Litostroja). KOSTANJEVICA: 26. in 27. 8. ameriški barvni film „Quo vadis“. 30. 8. ameriški film ,,Divjak“. METLIKA: Od 25. do 27. 8. ameriški barvni film ,,Balada o Djin-gis Magiju“. Od 25. do 27. a italijanski barvni film „Ljubezenska igra“. 30. in 31. 8- ameriški barvni film „Osvoboditev Gajrona Johnsona44. > MIRNA: 26. in 27. 8. „10.000 dolarjev za maščevanje44. NOVO MESTO: Od 25. do 27. 8. ameriški barvni film „Vitezi Rulete4'. 28. in 29. 8. mehiški barvni film „Pravica do rojstva44. 30. in 31. 8. barvni kanadski film „Uvajanje v ljubezen44. RIBNICA: 26. in 27. 8. franco-sko-nemški barvni film „Burne noči Lady Hamilton44. ŠENTJERNEJ: 26. in 27. „Male vrline, velike napake44. ŠMARJEŠKE TOPLICE: 30. 8. ameriški barvni film „Pižama za dva“. TREBNJE: 26. in 27. 8. italijanski barvni špgonski film „Vojna špi-jonaže44. POSEST os AMI 6 prodam. Ivan Lubej, Zagrebška 12, Novo mesto, telefon 21-319. PRODAM PO UGODNI CENI spal- PRODAM enonadstropno hišo ob Krki, primerno za obrt, počitniški dom. Vodovod, trofazni tok, trgovina in avtobusna postaja v bližini. Prodam tudi trofazni hi-drofor. Julijana Bevk, Krška vas 1. PRODAM dvostanovanjsko hišo, vseljivo, z velikim sadnim vrtom, v središču mesta. Rade Selakovič, Kopališka 10, Škofja Loka. PRODAM gradbeno parcelo, primerno za vikend, v Družinski vasi 46. Vprašajte pri Mariji Kmc, Brezovica, Šmarješke Toplice. PRODAM VINOGRAD s pridelkom v bližini Dolenjskih Toplic, blizu ceste, primemo za vikend. Jože Pečjak, Stavča vas 26, Dvor pri Žužemberku. PRODAM VINOGRAD (30 arov) z grozdjem ah samo grozdje v Šentjurski gori in 20 arov sadovnjaka. Naslov v upravi lista (1659/72). PRODAM vikend in vinograd (10 arov) na Trški gori. Rajaković, Štefanova 25, Ljubljana. UGODNO PRODAM 20 arov vinograda v dobrem stanju zaradi nezmožnosti za delo in ostarelosti, na kraju dostopnem z avtom. Primemo za vikend, ob električnem vodu in vodovodu. Mihael Pro-sevc, Pišece 37. PRODAM manjše posestvo v bližini Brežic. Marija Zagorc, Cundrovec 22, 68250 Brežice. PRODAM majhno posestvo z vrtom, primerno za vikend. Jožica Hudoklin, Volčkova vas 15, Šentjernej. nico. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista (1696/72). PRODAM otroško posteljico z vložkom. Simič, Resljeva 3, Novo mesto. UGODNO PRODAM 1.000 kg betonskega železa (8 mm). BršKn 4, Novo mesto. PRODAM pomivalno korito, električni štedilnik, vložek za kamin Alfa Vranje in motorno kosilnico Bautz. Kristanova 24, Novo mesto. PRODAM otroško posteljico brez žimnice. Lobetova 34, Novo mesto. PRODAM kombinirano sobo, skupaj ali posamič. Dolenjske Toplice 57, Fabjan. Cena ugodna. PRODAM borove plohe m deske. Zglasite se pri Ivanu Kovaču, Plešce 42 pri Osilnici. PRODAM kopalno kad, umivalnik in WC školjko. Naslov v upravi lista (1643/72). PRODAM 44 AZ panjev z družinami Ivan Sedlar, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM motorno kosilnico Rapid v dobrem stanju. Alojz Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto. PRODAM nove gume za traktor 7-36, AS Farmer Continental Alojz Vintar, Gorjanska 8, Kostanjevica. UGODNO PRODAM majhno orehovo kombinirano omaro, kavč in avtomobilski prtljažnik. Novo mesto, Prisojna 8. PRODAM kuhinjsko kredenco, kavč in peč na olje. Naslov v upravi lista (165 3/72). PRODAM KAVC, komodo in druge dele pohištva ali zamenjam za drva. Naslov v upravi lista (1657/72). UGODNO PRODAM kombiniran otroški voziček in otroški sedež za avto. Naslov v upravi lista (1658/72). PRODAM peč na olje EMO 8 z električnim vžigom. Milana Majcna 11, Novo mesto. UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo, peč na olje in posteljni vzmetnici (federmodroc). Dr. Franc VVeitzer, Krško, Na Resi 2 POCENI PRODAM nov 100-litrski betonski mešalnik z enofaznim motorjem. Naslov v upravi lista (1673/72). PRODAM dvoja balkonska vrata in tri okna, vse s plastičnimi roletami Ana Gričar, Poljane 7, Dolenjske Toplice. PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno pomivalno mizo. Minka Cargonja, PaderŠičeva 24, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjen otroški športni voziček. Naslov v upravi lista (1633/72). POCENI prodam slamoreznico, starejši tip, primemo za ročni ali motorni pogon, in majhno mlatilnico. Jakob Jerala, Zg. Besnica 19, Zg. Besnica pri Kranju. PRODAM približno 140 podpornikov. Murn, Partizanska 6, Novo mesto. PRODAM dve harmoniki, navadni, tritonski, po ugodni ceni Adolf Režek, Golek 14, Velika Loka. KUPIM KUPIM prvi del karoserije ZASTAVA 750, novi tip. Janez Medfe, Brusnice 47. 34-LETNA ločenka s hčerko želi spoznati kvalificiranega delavca do 45 let s stalno službo in po možnosti s stanovanjem. Samo resne ponudbe pod ,,Štajerka“. ODDAM v najem pritlične prostore v velikosti 60 kv. m, primerne za poslovni prostor ali delavnico, na Zagrebški 9, Novo mesto. V NAJEM oddam gostilniške lokale in avtomehanično delavnico na Kozjanskem. Pojasnila pri Rudiju Kadivniku, Brestanica 54. OSEBO, ki mi je v nedeljo ukradla z mize v Dobravi ustno harmoniko, opozarjam, naj jo vrne v gostilno Selak v Dobravi, ker je bila opazovana. ŽENIN IN NEVESTA, ne pozabita: moderno ozdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! r. Dobrim staršem Frančku in Tončki Strašek iz Volčičeve ulice v Novem mestu za 30-letnico sku nega življenja želimo še mnogo sre nih in zdravih let. Sinovi Franci, Tone, Miro, Andrej, Jaroslav in hčerka Judita, snahi Stanislava in 'Slavka. Vnučka Matejka in Igorček pa pošiljata staremu atu in stari mami koš poljubčkov. Dragemu sinu Stanetu Kozana, ki služi vojaški rok v Ilirski Bistrici, čestitajo za njegov 20. rojstni dan in mu želijo vse najboljše mama, ate, brat Jože, sestri Lidija, Sandica in družina Bohova. mm Marija Grabnar, Gor. Kamenje 1, Otočec, prepovedujem sekanje in grabljenje listja po mojih gozdnih parcelah in vožnjo po mojih vrtovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Antonija Jerman, Vel. Slatnik 30, Novo mesto, prepovedujem vožnjo z motoiji in kolesi po mojem travniku. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. fflOBVESTILA I GRADITELJI! Valovitog cementno strešno opeko lahko dobite Sri Toniki Vodopivc, Stolovnik 49, restanica. Priporočam se za naročila. KOTLE za žganjekuho v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že preko 40 let bakro-kotlarstvo ViJjem Kapelj, Ljubljana, Aljaževa c. 4 - šiška. MLADINSKI aktiv Uršna sela priredi v nedeljo, 27. avgusta, vrtno veselico z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel Dobri prijatelji. Za pijačo in jedačo poskrbljena Vljudno vabljeni! PODJETJA, POZOR! Na območju občin Novo mesto, Brežice, Krško, Sevnica prevzamem stalne prevoze z 2-tonskim tovornim avtomobilom. Ponudbe pod „Solidno44. SLAŠČIČARNA Majda Golob, Šentjernej, je odprta. Priporočamo se za obisk in naročila. K, Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in sestra ANICA PAVŠIČ, roj. LOVRINŠEK Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujem Ne-žiki in Tomu Pavičiču ter gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsem, ki so ji darovali toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Anica in Ivanka z možem, vnuk Ivan, sestri Rezka in Pepca ter drugo sorodstvo Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica JOŽETA AVSENIKA upokojenca iz Drganjih sel se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo podjetju NOVO-LES, komunali Novo mesto, podjetju Dekoplast iz Ljubljane, organizaciji ZB Straža, godbi in pevcem iz Straže ter častitemu gospodu župniku in govorniku Ivanu Virantu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Ivana, sinovi Niko, Jože, Ivan, hčerke Anica, Marija in Karolina z družinami, sestri Polda in Frančiška z družino ter brat Alojz z družino Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka FRANCA GREBENCA . iz Stare cerkve se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot, mu poklonih ^ence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku in sestri Lorber-jevi za obiske nadomu, zdravnikom in strežnemu osebju ljubljanskih kliničnih bolnišnic, tov. Mikuliču, sosedom in prijateljem, ki so ga v Času bolezni obiskovali in nam v težkih trenutkih pomagali. Najlepša hvala godbi za žalostinke ter govornikoma tov. Šobaiju in tov. Figaiju za poslovilne besede. Hvala vsem. Žalujoči: žena Marija, sin Franci z družino, bratje, sestre in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi našega moža, ljubega očeta in starega očeta MARTINA BRULCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala ORL odd. splošne bolnišnice Novo mesto, duhovniku za obred in govor ter tov. Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. DoK, Kamnik, 22. 8. 1972 Žalujoči: žena Marija z vnukom Stankom, otroci Marija, Martin in Terezija z družino Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mi pomagali v denarju, materialu, z delom ah na kakšen drug način ter mi omogočili postaviti novo gospodarsko poslopje, ker mi je prejšnjega komaj dograjenega pred letom dni upepelila strela. Prav posebna hvala upravi in celotnemu kolektivi elektrarne Brestanica za pomoč, Milici Sotošek, Rafku Kostanjšku, Rudiju Šalamonu, Stanku Banu, Vladu Bevcu in Martinu Hu-dini za nabiralno akcijo ter vsem, ki - ste mi kakorkoli pomagali in s tem ponovno pokazali tradicionalno solidarnost s sovaščanom, ki ga je doletela nesreča. - Slavko Jevšnik, Kostanjek 17. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so v brežiški bolnišnici iskali pomoči: Jakša Zofga je padla v shrambi in si poškodovala desno nogo; Fanika Bodrožič je padla na cesti in si poškodovala desni kolk; Alojz Brodnik je padel na dvorišču in si poškodoval levo nogo; Franca Gramc je ugriznil pes v levo nogo; Janko Kranjc je padel s kolesom in si poškodoval obe nogi; Marjan Prah se je zbodel z vilami v des- 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! \ ,:e5 Pretekli teden so darovali kri na novomeškem ^an^Vz^!iIo 4 oddelku: Jožica Bencik in Nagica Staniša, članica Mercatorja, No / mesto; Alojz Retelj, Sonja Može, Jožefa Šonc in Alojz Može, cl ^ Novoteksa, Straža; Alojz Hribar, član Pioniija, Novo mesto; # Rangus, Franc Seničar, člana Krke, tovarne zdravil, Novo me» > K Janez Novak, Stane Progar, člana Dolenjke, Novo mesto; *"ar!j / Tramte, Jožica Kirn, Anica Ban, Franc Franko, Joža Slak, Antoroj j Hočevar, Štefan Jenič, Jože Dragman, Anton Plantan, Jože Konce > i Janez Turk, Dušan Vasič in Martin Košljar, člani Novoteksa, No ^ ^ mesto; Angela Plantan gospodinja iz Hrušice; Davorin Kugler, C1 / S Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Novo mesto; M31 i ^ Vidmar, Jože Vovk, Darinka Saje, Anica Osterman in Angela Pa^’ { J člani Hmeljnika, Novo mesto; Marija Dragan, gospodinja z Oo t \ binjeka; Marija Gorenc in Cveta Slemenik, članici Splošne bolni ’ ^ S Novo mesto; Niko Padevski, član Dominvesta, Novo mesto; i S Hren, gospodinja z Verduna; Jože Kraševec, član Hmeljnika, NO ^ mesto. 0 STILLES 1 TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME SEVNICA OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta, in to za: 1.TEHNOLOGA 2. KONSTRUKTORJA 3. ADMINISTRATORKE 1a POGOJI: — pod 1. in 2. srednja tehniška 5® lesne stroke z najmanj 2 leti delovnih izkuse Na objavo se lahko prijavijo tudi začetniki. Stanovanje zagotovljeno. ^nia Pod 3. administrativna šola ali nepopolna sre(\Jj ekonomska šola. Kandidatke morajo obvla strojepisje. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo na naslov podjewa v roku 10 dni po objavi. no koleno; Veronika Horvatin je padla pod voz in si poškodovala hrbtenico in medenico; Jože Trampuš je padel z mopedom in si zlomil desno nogo; Stanislava Urbanč je Eadla s skednja in si poškodovala rbtenico; Anton Šimunčič je padel na cesti in si poškodoval glavo; Jože Andrejčič je padel na stopnicah in si poškodoval glavo in levo koleno; Ivan Harafpin je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Damjan Turšič je med vožnjo vtaknil prst med kolo. yega { lito; Veronika Mam iz Petra; Marija Ivekovič iz M dola - Miroslava; Milena Sevnica - Rolanda; Ana Luga - Stjepana; Dragica p Radakova - deklico; Lud <.(efV tinjak s Čateža - jM* Plevnik iz Pisec - decka> Habinc iz Brestanice - de jjp režija Colner iz Krškega -Vida Miletič iz Prudnic - $ Zdenka Bašič iz Molvic jdc Dragica Matas iz Drenja " _ i Majda Župane iz Ka),sC., nol61 klico; Ana Volčanjšck vasi - deklico; Breda j gp Krškega - Kristijan; zel iz Pičic - Ivana; Sijva iz Orešja - deklico; Mai)^ ,, C iz Bestovja - Vladimira stitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v b/® ^r... nišnici umrli: Ana VegelJ * rošice, druž. upokojenka, let; Dragica Latkovič, K P' Mrzlega polja, stara f Račič, kmet iz Čerine, Jože Kuntarič, kmet iz ^ 53 let. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Matko iz Studenca -Andreja; Zorica Gvozdanovič iz Male Jazbine — Zdravka; Frančiška Žitnik iz Črešnjic - Branka; Ana Pavkovac iz Noršič sela - dečka; Danijela Meke iz Brežic — deklico; Antonija Cizelj s Trebeža - deklico; Ljudmila Jazbar Iz Sevnice - deklico; Slavica Urek iz Kapel - Zlatka; Katica Glogoški iz Tuhlja - Me- ZAHVALA oč® Ob nepričakovani izgubi našega ljubega rnoza. starega očeta, brata, strica, bratranca in svaK JOŽETI MITKA . iz Malih Poljan pri Škocjanu zn se iskreno zahvaljujemo vaščanom, posebno s0 jej dohar In Ivan 2lvič. /eiaV^iii, V' UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. Tone GoSnlK(B vornl urednik), Ria Bačer, Marjan Legan. Janm /vlfr ,,«9 Prime, Jože Splichal. Jožica Teppey. Ivan Zoran ^ jAju nik — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. Hin»rf?.,u>*J«p' IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka * nat° ,a naročnina 79 dinarjev (za 1972: 64 12-00> J5-00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. glasbeni spored od 4.30 do iaSK’ 25~ avŠusta: 8-10 Operna trin ,9:20 Melodije za pri-loma ~ 10.20 Pri vas napotki *-00.Poročila - Turistični I23n ir "ase goste 42 tujine ~ nasveti ~ mf~ Tone Wtih Si"1 ugotavljanja zrelosti ^imi anwmKi ln ~ 12-40 Z doma' *oroča^ 1 in godci ~ 1330 Pri' Cld oV^ 14.30 Naš, po-*15 30 w 6 laj0 *n Pozdravljajo - S&Potki za Kriste - 16.00 ]el^-^710 Človek in zdrav-noč irJi;5 L>S^lali“ ~ 19.00 Lahko škimi f /' ~ 19-15 Minute z Bene-drueih n” ' * 20-00 Pesmi in plesi l3&h narodov 20.30 „Top-pop. m°rščakih ddaja 0 morJu »npo- GlaSTm ?' AVGUSTA: 8.10 Jiim lnCJ,a " 93 5 S pilial- 10.20 Pri v10"!, RTV Ljubljana -čila _/riVas doma - 11.00 Poro-goste i7 f,f;1StlCn* naPOtki za naše nasveti - JJnt ~ 12-30 Kmetijski tovarna w!? Jone p°točnik: Nova 9liški vrh in PosectrA 0 nJe Pričakuje gozd- 13.30 IX ~ 1140 Po do">Ae -S pe^iS?- vam ... - 14.10 16.0(T VrWH v*d° P° Jug°slaviji -kino L”iKWC r 1710 Gremo v - 19 00 i\,bimo * ob isti uri 19.15 m Lahko noč> otroci! -2nanci -Tffnn ansamblom Dobri " 22.20 ohh • ” soboto zvečer" Oddaja za naše izseljence. do 8-W nih’ 2-' AVGlJSTA: 4.30 ~ o°niUt!?! ~ 8.05 Veseli *fajev _ •> Koncert iz naših ?*••• Op« . P°mnite, tova-g°njanin- ^eralPolkovnik Žarko ^‘Poleti l94^ati,čAni b°ji "a Ko-e ln dela i n /i 1 5 Pesni bor- P°slušalci čJ-?45 .do 13.00 Naši ~ 13.30 Nph Pozdravljajo 13.50 2 h Jska reportaža — H-°5 Sloven gorenje <, tpralni stroji, ^televizorji, ^hladilniki, ^štedilniki, tmali gospodinjski aparati žrebanje: 15. junija, 15. julija, 15.avgusta in 15. septembra 1972 4 f p J & ODREŽITE KUPON. NALEPITE GA /JM* ^ NA DOPISNICO.ODGOVORITE NA //A n /A#/ VPRAŠANJA. NAPIŠITE SVOJ ^ NASLOV IN ODPOŠLJITE V///^ GORENJE TGO -r~, 63320VELENJE/.C^„,navečer ?1£'0lmuna°Ve?Lposedali S. p 2lasti 2 ® lk.° veselje Stin mašali imladimi racije m se J° J,lm krušnOi r^cke SnoJl’ ko so se t % Se jim^ipa1ale zanjc. f & pot kavlja!« k° S0 C^jale lj^!dna glavo in i°^r ^ Pa L- * gladino. S se?ayal krni paz,jiv S°- 1 o Po knrali*0?posedali j vino, ki ni odšla v planine. Pri vdelavanju snopja so bili za podajalce, pri košnji za grab-ljevce. Za posedanje ob tolmuni ni bilo časa. V počitnicah se je naselila v vasi družina iz mesta. Mati s tremi dečki. Niso bili revni, a letovanja v dragih stanovanjih na Bledu niso zmogli. Na kmetih pa so imeli poceni mleka na pretek. Oče, zaposlen v mestu, je prihajal le ob nedeljah. Prvi teden počitnic so vsi trije mestni dečki ogledovali vas in delo v vasi. Vse jim je bilo novo. Počasi so se le izvohali z vaškimi dečki. Pospremili so jih v Reber, ko so ti gnali na pašo. Tudi na travnike so šli. Za pomoč pa so bili nesposobni. Niti grabelj niso umeli prijeti. Vaške dečke bi bili radi naučili mestnih iger. Pa vaščani niso uteg- nili. Zato so večinoma pohajkovali sami in si po svoje kratili čas. Čeprav so stanovali ob robu vasi, so le zahajali na korito po vodo, da so postregli mami. Sredi vasi so pa odkrili vaško močilo in v njem vesele račke. Prvič so posedali ob jezercu in gledali ljubke račke. Spet in spet so prišli do tolmuna, kadar jim je mama velela, da so šli po vodo.. Srednji med tistimi mestnimi dečki je bil posebno živ in navihan. Porednež si je izmislil: nabral si je v žep kamenčkov, povabil oba bratca k močilu in začel kamenjati račke. Racman ga je ošteval, priplaval k bregu, zeval s širokim kljunom in pretil dečkom - ga, ga, ga! Celo na breg se je prizibal, s perutmi zamahoval in jim grozil. Dečki so pa nalašč nabirali še kamenja in ga bučali v račke. Eno so zadeli. Potopila se je, a vendar spet priplavala vrh vode. Tako so bili zaverovani v bombardiranje rack, da so prezrli moža, ki jim je tiho prišel za hrbet, pograbil starejša dva in jima začel navijati uro. Najmlajši je hitro pobegnil. Starejša sta skušala teči za njim. Toda gospodar - ta je bil, ki jih je tiho začopatil - ni nehal vrteti uhljev. Fanta sta kričala, potem začela na mile viže jokati. Na jok je pristopilo nekaj žensk. . „Dovolj imata. Sedaj jih izpusti!“ so rekle. „Kar prav se jima godi, frko-linoma gosposkima,” so jima privoščile druge ženske, ki jih je priklical jok. Gospodar je izpustil rdeča ušesa, a ju držal za ramena: „Pokleknita in sveto obljubita, da ne bosta nikoli več trpinčila živalic.“ „Nikoli več!“ sta ponavljala dečka in odbežala skozi vas. „Takale je gospoda,“je rekla soseda sosedi. „Kakšna gospoda? Suroveži so, ko se jim nedolžne živalce nič ne smilijo. Naš naj se kaj takega loti, pa mu ne bo dovolj dveh šib po hlačah.“ PONOSNI PADAR Vem, da vam je mladcem ta tuja beseda neznana. Kar izgubila se je med nami in izumrla. To ime so prinesli v našo deželo Nemci. Tako so se imenovali ljudje, ki so bili lastniki kopalnic, kjer so ljudi za plačilo okopali, jim porezali nohte, tudi lase ostrigli, a bolj spretni zavezali rane, celo zlom kosti so znali uravnati. Prvi taki so prišli k nam za kruhom. Ljudje so jim po svoje spremenili ime v padarje. Zaslužek jim pri nas ni plenjal, zato so tuji padarji kmalu izginili. Zdravljenja ran in drugih poškodb so se oprijeli umni domačini — in zato se jih je prijelo nemško ime - padaiji. Ni čudo, da so bili za prvo pomoč po vsej deželi ti neiz-učeni zdravniki padaiji. Obvezovali so ljudem rane, uravnavali zlom kosti in bolnim svetovali zdravilne čaje iz domačih rož. Mnogi taki padaiji so podedovali dokaj znanja za take rane in obveze po dedih in očetih. Tak slaven padar je bil doma v Ribnem pri Bledu. Po domače so mu rekli Kčmar, bil je brat tiste žene Prežlje, ki je tudi mojo zlomljeno roko odlično povezala. Nekoč je prišel na Bled dunajski minister. Z njim je prišel desetletni sin. Na ledu si je zlomil nogo. V dunajski bolnišnici so mu jo zdravili. Ob palici je hodil in šepal. Očetu in sinu je bilo šepanje hudo odveč. Na Bledu so letoviščaiji ministru pripovedovali, da je za zlom kosti imeniten padar, kmečki mož Kčmar v Ribnem. Oče je trdno dvomil, da bi tak kmečki človek znal zlome kosti celiti. Nazadnje pa je le šel s sinom do tega padarja. Kčmar je dečku nogo pretipal in smehljaje se ugotovil: „Vaš fant mora šepati, ker mu niso zlomljene kosti pravilno povezali. Za spoznanje više sojo, že seje deloma prirasla, zato fant šepa.“ „Ali ni pomoči? “ je vprašal oče. „Pomoč je,“ mu je odgovoril padar. „Dovolj imam že skušenj. Toda to bi strašno bolelo." (Se bo nadaljevalo) w ' Slovenec iz Prage Dr. Oton Berkopec je ponosen na dve domovini - Vse življenje: presojevalec kultur Velemestni utrip Prage doživiš dvakrat na dan: zgodaj zjutraj in v prvem večernem mraku, ko začno utripati luči v Vltavi. To so mi pravili, ko sem se čemernega junijskega dne nalagal na Viatorjev avtobus, ki je popeljal slovenske knjižničarje na ekskurzijo po Češkoslovaški. V beležko sem vpisoval vtise z obiskov na Hrad-čanih, v muzeju češke literature, na Višehradu, v knjižnicah, cerkvah, gledališčih in vlekel na ušesa razlage dr. Otona Berkopca, ki nas je spremljal pri ogledih najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih spomenikov v praških četrtih. Kdo je ta mož, ki se nam je pridružil na Hradčanih in se prilepil na nas z nevsiljivo ljubeznivostjo? Ki seje z dolenjskim in belokranjskim narečjem obarvane slovenske stavke in ki tako spretno prikriva veselje, da se lahko po domače pogovarja s prišleki, prepričanimi, da bodo „vse o Pragi“ ponesli domov v mezincu, v resnici pa še „abecede“ ne obvladajo? „Doma sem tam, kjer telo utrudita delo in ljubezen, “ bi mi dr. Oton Berkopec lahko zrecitiral Pavleta Zidarja. Jaz bi mu odgovoril z Župančičem: ,J*a so možje... in tujina se diči z deli njihovih rok “ In oba bi doživela „Dumo“ vse drugače kot v šolskih klopeh, ko vsak profesor uniči s svedrom ostrega pogleda: „No, ljubčki moji, ste se je naučili napamet? “ Pri židovskem pokopališču je bilo in nekdo je pravkar vprašal, če je „tu pokopan Franz Kafka”, ko je začel dr. Oton Berkopec pripovedovati: .JVikoli nisem mislil, da bom šel po svetu, da se bom kdaj za toliko časa ustavil v Pragi. Pa sem imel srečo, ki mi sicer ni pogosto kazala hrbta. Korakal sem nekega dne, leta osemindvajsetega po Miklošičevi cesti v Ljubljani, ko me ustavi dr. Ivan Prijatelj: ,Zaboga, kaj niste v Pragi ? ‘ Brez dinarja v žepu sem ga debelo pogledal. ,Kaj nič ne veste, da sem vas pri- poročil kot najboljšega štipendista - slavista?‘ Kmalu sem imel v žepu 2.000 din in na Dunaj! Pa sem našel Marjana Kozino in še nekaj drugih prijateljev in smo skoraj vse pognali Naposled sem se le znašel v Pragi. Tu sem ostal, doštudiral, se zaposlil, dočakal upokojitev... Ne, ne mislite, da se počutim Čeha. Samo Pražan sem, sicer pa Slovenec, ponosen na to, da imam dve domovini“ v Ime dr. Berkopca so brali v revijah kmalu potem, ko se je v Pragi dodobra usedel. Pisal je o slovenski literaturi in kritike o slovenskih knjigah so po njegovi zaslugi prišle na svetlo prej v češkem kot v jugoslovanskem tisku. Urejal je kulturno rubriko čeho-slovaško-jugoslovanske kulturne revije in mnogo prevajal: iz češčine v slovenščino in po drugi svetovni vojni iz slovenščine in drugih jugoslovanskih jezikov v češčino. „Rad bi še marsikaj objavil. Zdaj imam več časa, in če mi bo zdravje naklonjeno, bom to tudi storil. Slovenci imamo še veliko lepega, kar je potrebno presaditi v češčino, in poznamo še vse premalo, kar je ustvarilo češko pero. Zdi se mi, da živim le še za to, da bi se te moje želje izpolnile/ ' Marljivi presojevalec kultur - slišal sem, da mu reko tudi slovenski kulturni ataše pri Čehih - se je zgodaj zavedel praznine, ki bi zazevala z njegovim odhodom. Naslednike je našel pri čeških izobražencih, ki so se navdušili za slovenščino, za slovensko literaturo. Že uveljavljenemu prevajalcu . dr. Františku Benhardu sledi nadarjeni doktor filozofije Jaroslav Panek. Prišli bodo tudi drugi. Kajti drevo, ki ga je zasadil dr. Oton Berkopec, ne sme shirati. Dr. Oton Berkopec bi rad domov, vsaj pogosteje na obiske. Na Dolenjsko, v rojstno Belo krajino. Se je v njem oglasil Prešeren z „... ena se tebi je želja spolnila, v zemji domači da. IVANZORAN w Stara mama ni ubila vnukinje 5tara mama je najprej trdila, da je 2-letna vnukinja padla z vodnjaka in se ubila, nato pa da |o je u««-ona s steklenico - Izvedenci sodne medicine so ovrgli obe možnosti - Malo Patricijo je najverjetneje povozil tovornjak m ----------------—---------------------------------------------------------------------------------------------—rjjl klenico, pač pa je deklico ne^aj stisnilo in je zato umrla. V Ma cu so nato ugotovili, da je tnalo f tricijo zelo veijetno povozil ozu stisnil tovornjak. Našli so tuoi#^ feija, ki naj bi ta avto vozil, v « trdi, da ni čutil, da bi kaj pov? zadel. Preiskava še vedno ni y ćana- jožeprimc Postaja milice v Kočevju je 17. avgusta zvečer dobila obvestilo, da se je popoldne smrtno ponesrečila dveletna deklica Patricija Kavran iz Mačkovca 1 pri Kočevju. Nesreča naj bi se zgodila tako, daje deklica padla vznak z 90 cm visokega Usca: zagodlo jo je vreme Ševniški in krški planinci PD Lisca z nedeljsko otvoritvijo obnovljene Jurkove koče niso imeli sreče: vreme jim ni bilo naklonjeno. Vso soboto je lil o kot iz škafa, zato je moral odpasti mladinski planinski tabor, vmes pa se je tudi močno ohladilo. Nedeljske otvoritve se je udeležilo okrog 300 najbolj predanih planincev, med njimi avtobus hrvatskih planincev. Med uglednimi gosti je bil tudi dr. Marijan Brecelj, predsednik planinske zveze Jugoslavije, Tone Bučar, podpredsednik planinske'zveze Slovenije. Kakorkoli, planinci so izvedli nad eno uro in pol kulturnega programa. Brali so tudi spomine sina Jurka o dogodivščinah ob otvoritvi pred 70. leti. Takrat so dan poprej, kot pravi kronist, nagnali hudiča, zato so tudi imeli lepo vreme in 3000 planincev! vodnjaka, udarila s temenom ob betonsko ploščo in od tega umrla. Komisija je odšla na kraj dogodka in ugotovila, da okoli vodnjaka ni sledov krvi. Na divanu je ležalo otrokovo trupelce. Hiša je bila razsvetljena, a doma niso našli nikogar. Staro mamo deklice Jožefo Slap-šak so našli v sosednji vasi Onek. Povedala je, da je mati ponesrečene deklice Marija Kavran odšla v Kočevje že okoli 8. ure zjutraj in daje še ni domov. Ona pa je ostala doma in pazila na tri njene otroke, stare od 15 mesecev do treh let. Nesrečo je opisala tako, kot smo jo mi že v začetku. Naslednjega dne pa so miličniki ugotovili še da se mala pokojnica ne piše Kavran, ampak Patricija Frank. Na podlagi novih poizvedb so ponovno zaslišali staro mamo Jožefo Slapšak, staro 43 let. Taje zdaj priznala, da je mala Patricija sitnarila okoli nje, ona pa jo je zato preveč udarila s steklenico po glavi, zaradi česar je Patricija umrla. To je priznala pred javnim tožilcem. Vendar 90 izvedenci za sodno medicino iz Ljubljane v ponedeljek 21. avgusta ugotovili, da Patricija ni umrla zaradi padca ali udarca s ste- I« 'fclEDELjO ODPRTO samopostrežb P” MARKET V Brilinu , mostu NEMARNOST BREZ PRIMERE 14 ur mrtva ob cesti ^ Medtem ko je starka ležala mrtva ob cesti, scL Sevnici ugotavljali, kdo jo je dolžan prepel)0 v mrtvašnico... __ mrtvaškega avtomobila" JP^-nedeljek zjutraj nam je dire^i ^ novanjskega podjetja dejal, ? L.& žalo truplo bliže boštanjski m nici, zato ne gre kriviti Sev^.eceDia Kakorkoli, pred dvema me je ležal po izjavi kom^d^J . na niške milice dolgo časa srem ^ Logu povoženi vratar doma p n2 na Impoljci, lani pa neka zen progi v Sevnici, ki je naredila mor. _ . . sta- Zadnji primer opravičujejo ^ novanjskem podjetju z dejstv_ < je moral grobar iskati pomoćni* okoliških hribih, kjer so doma- . _ V kratkem torej poleg ze j, lostnih nesreč še bolj žal°s ^ meri malomarnosti! Kdo b° v? ^ takem v Sevnici in okoli . moto1 skrbel za mrhče, ki so žrtve g rizacije? DOLENJKA PO KARAMBOLU ŠE TATVINA: Nesreča človeka v nesreči Avtomobilski krokarji so popolnoma izropali avto, potem ko so šoferja odpeljali v bolnišnico V petek popoldne se je v Mačkovcu pri Metliki zaletel z avtomobilom Dunajčan Max Kalischek, ki živi sicer v Rimu. Ponesrečenega Kalischka so odpeljali v novomeško bolnišnico, njegov avto pa so čez dva dni gasilci iz Novega mesta prepeljali na avtomobilsko „pokopališče*1 v Novem mestu. Iz tujčeve nesreče so si nekateri skovali dobiček: čudno je pogledal Kalischkov zastopnik, koje pogledal v razbitine avtomobila: fiat sport T 1500, s katerim seje prevrnil rimski Dunajčan, je bil namreč takrat, ko so ga d obih v roke gasilci, oskuben do obisti. Ugotovili so, da so neznanci ukradli vsa štiri kolesa, akumulator, dvigalko, orodje in več drugih delov. Avtomobilski roparji se zdaj sicer smejijo, vendar pravi pregovor, da se najslajše smeje tisti, kdor se zadnji smeje. Miličniki in kriminalisti primer raziskujejo. V antični Grčiji je bila najhujša kazen tista, da nekaterih sploh niso smeli pokopati. Od takrat je preteklo sicer že mnogo vode, vendar se je nekaj podobnega zgodilo v Sevnici v razdobju enega teta že kar trikrat! V petek ob 19.50 je O. Gradišnik pri Kompolju podrl z avtom staro ženico, ki je neprevidno prečkala cesto. Ženica je na kraju nesreče umrla. Tu se je tragiki nesreče pridružilo nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi. Komandir sevniške postaje milice nam je naslednji dan povedi, da so miličniki s preiskovalnim sodnikom takoj po nesreči opravili oglede. Miličniki so tudi obvestili komunalno stanovanjsko podjetje, ki naj bi neznanko prepeljalo (s svo^-jo mrliško službo) v mrtvašnico. Ko so miličniki naslednji dan ob 6. uri šli mimo prizorišča nesreče, so ugotovili, da je neznanka še vedno tam!! Po pripovedovanju sosedov so delavci stanovanjskega podjetja truplo ob pol desetih dopoldne končno le odpeljali. Če ne bi slo za neznanko, bi vse potrebno prav gotovo naredili svojci Uboga ženica je bila pač od daleč, svoje bi morale narediti ustrezne službe, te pa so ugotavljale, da „niso pristojne1*, da ;,nimajo V nedeljo, 10. septen^j* bo v Krškem n* Sta« nu Matije Gubca • TRAmCIONAkN^ # TOMBOLA! ______________________________________________________________________________________________ Samo s predivi, variantami, diagnozami „angine" z novomeškega domača in tuja vozila. Novomeščani pa se vsak dan^ mostu mti najboljši strokovnjaki ne bodo pregnali. Njegovo ozko dveh popoldne) prepričajo, da je teže priti v Kandij0 grlo še teže požira promet zdaj poleti, ko se skozenj gnetejo Triglav - (Foto: Janez Pezelj) g j — Sosed, vi ste znan in vpliven mož. Ker sva si precej domača, vas prosim, da bi se zmenila za intervju. Postati hočem novinar, pa bi si želel pridobiti nekaj prakse. — Prosim, kar začni! — Tovariš inženir ariii* tekt Polž, kaj sploh delate? — Pravzaprav nič. V delu imam osem večjih gradenj družbenih objektov. Za izdelavo njihovih načrtov sem že sklenil pogodbe. — Pa zmorete toliko stvari naenkrat? — Kaj ne bi! Zainteresiranim strankam na vsakih nekaj mesecev pokažem en osnutek ali pa prejšnjega malo prečrtam, govorim nekaj, kar mi trenutno pride na misel, važno je, da je dovolj vzvišeno, se izgovarjam na druge objektivne težave, pa gre. Za nekatere načrte so mi tako investitori namignili, naj jih zavlačujem, ker so bili v gradnjo prisi- ljeni z referendumom, pa bi radi sredstva' vložili v bolj donosne posle. — Kaj pa roki in pogodbe? Vas kaj ovirajo? — Sploh ne! Kdo se jih pa drži? Penalov ni, zato se lahko izgovaijam na nove ideje, urbanistične načrte, revizijo urbanističnih načrtov, navodila in priporočila — In s takim načinom dela uspete? — Seveda. Za neko dniž-beno nujno potrebno poslopje sem samo idejni osnutek zavlekel za dve leti in upam, da ga bom še za kakšno leto, če bodo dajali kaj denaija. Prekiniti ali odpovedati mi ne morejo, ker sme vsa taka dela prevzeti CA - Preprosto * ^j0 vorim, da tako .^Jvsi^ novi predpisi, ki se J ne držijo, pa so tiho. - Dobro zaslužite? ^ - Še kar. Vsako 0jeK-bim za delo z enim P ^ s£ tom nekaj milij°n°v' ^ 10 projektih naenkrat ^3 nekoliko več, tako nekaj čez deset .• • pa še privatnega je aye$ Kdo pa danes ne dela koncih hkrati? - Kako je Pa . cfi kadar vam odp*** *@0^ roma razveljavijo FJ & zaradi nedelavnosti upoštevanja rokov. - Nič hudega- ^ nam odškodnino** ^ tedanje misli in idej » # kaj delal ali ne, 1.II1;ionoV • ' ljeni čas nekaj m - Hvala jepa’ j^°' Polž, sedaj mi Je . jeju! Pa veliko uspeha p« -jtf 2ABARK=VLEN Prvi intervju višjih organov, na čakanje novih predpisov, ponovno raziskavo zemljišča, zastoj zaradi kontrolne komisije, iskanje podatkov, neizpolnjevanje rokov svojih pomočnikov, govorim o prepozno izplačanih honorarjih, obilici dela in še čem. Izgovorov ne manjka. Veš, če bi hitel, ne bi mogel toliko zaračunati, pa še delati, bi bilo treba več. samo naša ustanova ,JPol-ževa ’upina projekt44. Mi smo p j tako med sabo dogovorjeni za zavlačevanje in ne prekršimo svojih poklicnih dogovorov. — Zvedel sem, da bo gradnja nekega znanega objekta po vaših načrtih za 30 do 50% dražja, kot je običajno. Tudi glede funkcionalnosti imajo ugovoie. Kako utemeljujete to? §