Leto XXI.	ŠŠP	SMS	|	a	Številka	57.
,	I	IvLlUlf J Ul LlJ	I	sr^a
zemstvo:	'h	leta	&S3	|§g	Wv	W|	■	25;52-	u,pr“va=	,Grfj^-
80 din, za >/. leta 45 din, ^	^	W	W	W	CiCeva	ul.	27.	Tel.	44-36.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. -
Plača in toži se v Ljubjani.	Časopis	za	trgovino, industrijo. obrt	in denarništvo	nicl v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja ■So1TaSS	Ljubljana. ponedeljek 23. maja	f938	Cena El 1"50
Razveseljiv napredek
Na kulturnem polju moramo v zadnjem času ugotoviti kar razveseljiv napredek^ Dobili smo svojo Akademijo znanosti in umetnosti, v kratkem se začne zidati reprezentativno poslopje Moderne galerije, naša Narodna galerija nadaljuje delo navzlic skromnosti svojih sredstev z lepim uspehom, v kratkem dobimo v Ljubljani tudi Glasbeno akademijo in tudi zahteva naših likovnih umetnikov po akademiji se bliža uresničenju in tudi naša univerza dobi nove objekte, tako strojno-tehnični institut in vseučiliška knjižnica se bo dozidala. Manjka sicer še polno stvari, vendar so ti uspehi lepi in razveseljivi.
Vsi ti uspehi pa so bili doseženi brez posebnega hrupa, s tihim in solidarnim delom naših kulturnih delavcev in naših političnih mož, katerim je tudi treba izreči priznanje.
Podobne uspehe pa bi mogli doseči tudi na drugih poljih, če bi tudi na teh bilo možno podobno sodelovanje naših vodilnih mož, če bi si manj medsebojno nasprotovali, a bolj medsebojno podpirali. Morda bodo razveseljivi uspehi, ki so se dosegli na kulturnem polju pripomogli, da bo povsod prodrlo spoznanje o nujnosti složnega dela, da se bomo že enkrat rešili iz malo plodne dobe že trmastih in neodjenljivih medsebojnih bojev.
Ti uspehi, ki smo jih dosegli na kulturnem polju, so tem bolj razveseljivi, ker smo jih dosegli v gospodarsko težkih in politično napetih časih. Ce so celo v takšnih časih mogoči lepi uspehi, kako mnogo večji bi se dosegli v ugodnejših časih, če bi vsak naš človek in vsaka naša organizacija v polni meri storila svojo nacionalno dolžnost. Zato morajo biti ti doseženi uspehi samo vzpodbuda k še večjemu delu, ker ti uspehi dokazujejo, da je (mogoče ustvarjajoče delo in da je napredek odvisen le od dobre volje ljudi.
Te dobre volje pa mora biti še mnogo več, kakor pa jo je danes. Tako n. pr. moramo ugotoviti, da tudi naše prve kulturne organizacije imajo zelo malo dobrotnikov. yelika, tudi stomilijonska podjetja imamo, a naše prve kulturne organizacije jih ne morejo navajati kot sy°i® dobrotnike. Včasih so bili občni zbori velikih družb vedno prijeten dogodek za kulturne in nacionalne organizacije, ker so jim ti redno prinesli subvencije. Danes se to sploh ne dogaja več. Je sicer res, da so dani časi slabsi m res je tudi to, da nesmiselna določba, da se pobira davek tudi od daril za nacionalna kulturna in dobrodelna društva^ jemlje ljudem vsako voljo, da bi plačevali davek od svojih daril za občekoristne namene. Toda na drugi strani je enako res, da imamo podjetja, ki zaslužijo zelo mnogo, ki zaslužijo tako mnogo predvsem zaradi zaščite, ki jim jo daje zakon m ki imajo zato moralno dolžnost, da se oddolže javnosti vsaj z majhnim prispevkom za kulturne in nacionalne organizacije.
Tudi iz lastnih egoističnih razlogov bi morala velika podjetja podpirati te organizacije. Kajti na ta način bi se dobro priporočila javnosti, dokazala bi svojo obče-koristnost in marsikatero ugodnost
bi mogla doseči, marsikatero pa tudi ohraniti, ki je morda danes zelo ogrožena. Če kdo javnosti nekaj daje, more od javnosti tudi nekaj zahtevati. Kdor pa javnosti ne pozna, ta se naj tudi ne čudi, če ga javnost ne pozna. Mnogo manj težkih besed bi pri nas padlo na račun tujih podjetij, če bi ta vsaj tu in tam dokazala, da imajo vsaj nekaj razumevanja za naše kulturne in nacionalne potrebe. Če pa tega razumevanja ne po-
kažejo, potem ni čuda, če se javnost vedno bolj odločno vprašuje, zakaj neki puščamo, da delajo tuja podjetja pri nas tako lepe dobičke.
Niti pri največjih kulturnih narodih ne morejo kulturne organizacije živeti brez izdatne podpore javnosti. Še manj seveda pri nas. Ni zato prav, če morajo naše kulturne organizacije na svojih občnih zborih konstatirati, da so morale delati brez podpore javnosti, če ne morejo izkazati med svojimi
podporniki tudi velika podjetja. Takšne konstatacije odkrivajo že napako v naši nacionalni organiziranosti in zato se ta napaka ne sme trpeti.
Naše kulturne ustanove delajo dobro in napredujejo. Ne morejo pa dokazati pravih nspehov, ker imajo premalo sredstev. Ta sredstva jim mora dati javnost, ker je smisel gospodarskega pridobivanja v tem, da raste splošna kultura naroda.
Kako se naj spremeni
obrtni
Anketa	zbornic	o	noveli
V prostorih Trgovinske zbornice v Beogradu je bila v dneh od
9.	do vključno 14. maja t. 1. anketa vseh gospodarskih zbornic v državi glede od ministrstva za trgovino predložene novele obrtnega zakona.
Ankete sta se udeležila v imenu trgovinskega odseka ljubljanske zbornice predsednik odseka gosp. Albin Smrkolj in tajnik dr. Ivan IMeS9. Razen splitske zbornice so bile na anketi zastopane vse zbornice v državi.
V imenu ministrstva za trgovino in industrijo sta prisostvovala razprla vam prvi dan načelnik dr. Krpan in tajnik dr. Brusič, naslednje dni pa samo dr. Brusič,
Razprave je vodil predsednik banjaluške zbornice g. dr. Toša Zurovid.
Razprave so se začele v ponedeljek dne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne in so tmjale vsak dan do vključno soboto 14. t. m., ko se je anketa zaključila ob 13. uri.
Glede trgovinskih obratov
se (je sklenilo, da se v glavnem predlagajo naslednje izpremembe ministrskega načrta novele, oz. zakona samega:
Novelo, ki jo je ministrstvo za trgovino in industrijo predložilo zbornicam v izjavo, vsebuje predvsem v uvodnih odredbah nove določbe, po katerih bi se krog tr-glcvske in obrtne delavnosti, ki naj bi bila izvzeta od odredb obrtnega zakona, znatno razširil.
Po določbah ministrskega načrtu bi bila od določb zakona o obrtih izvzeta ne samo kmetijska in gozdna proizvodnja, ampak tudi »prodaja« produktov take proizvodnje. Tako izjemno določilo bi se moglo po dosedanjih izkušnjah v najširšem obsegu zlorabljati, zlato se je sklenilo, da je iz ministrskega osnutka črtati novi stavek: »prodaja njihovih proizvodov«, ter da je v načrt vnesti določbo, da je za prodajo takih proizvodov potrebno pooblastilo kot za rodno trgovino.
Po točki 3. § 1. ministrskega načrta bi bilo od določb zakona izvzeti poleg monopolov itd. tudi Poštno hranilnico, Drž. hipotekarno banko, Drž. tiskarno, Narodno banko, »Prizad« itd. Anketa je sklenila, da se vsi ti zavodi črtajo iz izjemnih določb, ker ni razlogov, da bi se njihovo poslovanje izvzelo iz določb zakona.
Po točki 4. § 1. bd smele apoteke brez obrtnega pooblastila za trgovino prodajati poleg zdravil, zdravilnih specialitet in drugih tudi »higienski in sanitetni material«. Pojem »higienski in siani-ietni material« je preširok in ob-
sega blago, ki je v prostem prometu, za čigar prodajo je potrebno tudi apotekam pooblastilo za redno trgovino; zato se je sklenilo, da se morajo besede »higienski in sanitetni material« iz besedila ministrskega osnutka črtati.
Od odredb zakona so po odstavku 3. § 1. izvzete gospodarske zadrugo in so v ministrski noveli iz besedila sedaj veljavnega zakona črtani pogoji, po katerih je bilo doslej 'poslovanje zadrug izvzeto od določb zakona in s tem tudi znatno omejeno. Anketa je morala upoštevati pravno stanje, ki je nastalo po novem zakonu o gospodarskih ziadrugah in je morala omejiti svoje zahteve samo na predlog, da se ministrski načrt novele dopolni v tem smislu, da so gospodarsko zadrugo izvzete od določb zakona, razen od kazenskih določb, ki jih predvideva mkon za obrtne prekrške.
Vprašanje trgovske usposobljenosti
Najvažnejši so bili predlogi, sprejeti k § 19., ki sc tiče trgovske usposobljenosti. Soglasno se je sklenilo, da se v tem pogledu zahteva naslednje: 1. Za izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben dokaz posebne izobrazbe. Kot dokaz te izobrazbe se zahtevia praviloma izpričevalo o uspešno položenem pomočniškem in trgovskem izpitu. Pomočniški izpit se sme polagati po najmanj triletni učni dobi, trgovski izpit pa po najmanj dvoletni zaposlitvi v svojstvu tr govskega pomočnika v trgovinskem obratu, v industrijski, obrtni in ziadružni prodajalnici.
2. Dovršena Trgovska akademija in njej enaka trgovska srednja šola nadomešča zaposlitev kot vajenec in eno leto zaposlitve kot pomočnik v trgovinskem obrtu.
3. Za prodajo sadja, povrtnine, mleka, mlečnih proizvodov, jajc, perutnine in cvetja na stojnici brez lokala ni potreben dokaz usposobljenosti.
4. Osebe, ki so Izvrševale najmanj pet let samostojno kak trgovinski obrt brez dokaza usposobljenosti lali kak rokodelski obrt, smejo po enoletni zaposlitvi v trgovinskem obrtu in uspešno položenem trgovinskem izpitu, ako ni od obustavitve njihovega obrto-vanja preteklo več kot tri leta, izvrševati trgovinski obrt, ki je soroden stroki, katero so doslej izvrševali. Prehod na izvrševanje drugih trgovinskih strok, takim osebam ne bo dovoljen.
Dokiaza o usposobljenosti je oproščena oseba, ki je izvrševala najmanj pet let »višje trgovske
posle« v vseh obratih, ki spadajo pod zakon o obrtih.
Nadalje se je sklenilo glede poslovodstva , predlagati naslednje izpremembe:
Trgovinski obrti se smejo izvrševati tudi po usposobljenem poslovodji. Poslovodja sme sicer opravljati poslovodstvo v več obratih, če jih more istočasno nadzirati, toda samo, če so ti obrati last ene in iste osebe. Poslovodjo, ki je že zaposlen v enem obratu, ne sme prevzeti poslovodstva v obratu, ki je last druge osebe.
Glede podružnic se je določilo, da se mora zahtevati poslovodja za vsako podružnico, ki je izven občine, v kateri jo sedež glavnega obrata, ne glede na oddaljenost podružnice od glavnega obrata.
Pri rokih, določenih za zbornice za izdajo potrdil po § 19. se je sklenilo izpremeniti ministrsko uredbo v tem smislu, da ostane pri dosedaj veljavni določbi, to je, da morajo združenja predložiti vlogo zbornici v petih dneh, zbornica pa, da mora vlogo rešiti v desetih dneh.
Glede iskanja naročil
se je sklenilo zahtevati izpremem-bo določb § 143. v tem smislu, da bo vsako iskanje naročil pri privatnikih brez izjeme prepovedano. Na pismeni poziv naj bo dovoljeno iskati naročila pri privatnikih samo za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, za pisalne in šivalne stroje.
Osebe, ki iščejo naročila, morajo imeti predpisano legitimacijo, ki se bo izdajala, ne kakor sedaj vsaki oseba, ampak samo onim osebam, ki dokažejo trgovsko usposobljenost po § 19. Pooblastilo, ki ga vsebuje sedanji veljavni zakon oz. novela, da sme minister z uredbo dovoliti iskanje naročil pri privatnikih tudi
za druge predmete, se mora iz novele črtati.
Po določbah § 182., ki vsebujejo predmete, s katerimi je
krošnjarjenje
prepovedano, se je zahtevalo, da se doda posebna točka, po kateri bo prepovedano krošnjariti »z blagom inozemskega izvora«, nadalje se je sklenilo zahtevati, da se vstavi v načrt posebna točka, po kateri bo prepovedano krošnjariti z manulakturnim blagom. Poleg tega je vnesti določilo, po katerem se minister za trgovino in industrijo pooblašča, da sme na predlog zbornic z uredbo prepovedati krošnjarjenje tudi z drugimi predmeti.
Glede določb § 137., po kiaterih je producentom dovoljeno prodajati v majhnem obsegu tudi blago, če spada to blago v njih stroko in je postranskega pomena, se je sklenilo, zahtevati izpremembo novele v tem smislu, da smejo imetniki proizvajalnih obrtov prodajati v manjšem obsegu tudi blago, ki ga sami ne izdelujejo, ako spada to blago v njih stroko in če ta posel služi samo kot ne-obhodno jdopolnilo uspešne prodaje kastnih proizvodov.
Glede nakupov, kii jih smejo v smislu § 137. zak. o obrtih izvrševati pri nas inozemci brez posebnega obrtnega pooblastila, se je sklenilo, da je smatrati tako poslovanje inozcmcev kot izvrševanje trgovskega obrtu v naši držn-vi, če kupujejo blago pri nas v svrho preprodaje v inozemstvu in če ta njihov posel ne dobi značaja stalnosti. V sporih glede značaja stalnosti je zaslišati zbornico.
Pod združenja trgovcev
naj bi spadali v smislu predlogov, ki bodo predloženi ministrstvu samo trgovski obrati v ožjem smislu besede, t. j. obrati, ki se pečajo s kupoprodajo bliaga ali posredovanjem teh poslov. Za obrte, ki so slični trgovskim, naj se osnuje posebno združenje. Za osnovanje trgovskega združenja, ki naj obsega praviloma okoliš enega sreza, je zahtevati, da šteje najmjanj 100 članov. Strokovna združenja trgovcev smejo obsegati dva ali več srezov in tudi območje cele banovine ali ene zbornice, če smatra zbornica, da je uspešno delovanje takega združenja zajamčeno.
Po dosedanjih določilih sme oseba, ki je prestala z obrtova-njem, vendarle ostati član združenja, če se priglasi v članstvo. To določbo je spremeniti v tem smislu, da smejo take osebe ostati še nadalje člani združenja, ako uprava to odobri, vendar ne smejo biti
Prijavite
Vsak dan prihajajo nove prijave udeležencev kongresa in vedno v večjem številu. Posledica tega je, da vsak dan vedno bolj primanjkuje sob.
Uspeh kongresa pa je odvisen od tega, da bo vsak udeleženec kongresa imel dobro
prenočišče!
Zato apeliramo na vse trgovce in gospodarske ljudi, da takoj odstopijo stanovanjskemu odseku vsako sobo, ki jo morejo količkaj pogrešati. Za kongresne dni mora vsak zaveden trgovec resignirati na komodnost!
Zato prijavite 8\obe stanovanjskemu odseku »Trgovski dom« ali najbližjemu trgovcu!
člani uprave ali nadzorstva združenja.
Imenovanje tajnika združenja odobri glavna skupščina, drugo osebje pa uprava. Pristojna zbornica bo določila, kakšno strokovno dn šolsko kvalifikacijo moriajo imeti. Osebje združenj ima v disciplinskih zadevah pravico pritožbe na zbornico.
Glede
zavarovanja trgovcev
se je sklenilo izpremeniti zakon v tem smislu, da minister za trgovino in industrijo predpiše uredbo o zavarovanju po predlogu, s katerim bo soglašala večina pristojnih zbornic. S tem se hoče iz-
Ob lepi udeležbi je bil v soboto popoldne občni zbor Narodne galerije, naše reprezentativne umetnostne ustanove. Zbor je otvoril zaslužni predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer ter po pozdravu navzočnih podal temelji-
Pri presojanju dela N. G. se ne sme pozabiti, da so naša sredstva silno skromna, da moramo trikrat preudariti vsak izdatek, ker moramo večino svojih prejemkov uporabljati za kritje rednih izdatkov naše uprave. Zato preostaja od subvencije banovine in mesta Ljubljane ter naše malenkostne članarine komaj večja vsota za nakup novih ali starih umetnin. Kuhati moramo dobesedno z vodo in štediti ko kraška gospodinja.
A kljub temu je postala Narodna galerija lepa in dragocena slovenska kulturna ustanova, da smemo mirne vesti ponoviti besede svetnika popotnika: Pridite in poglejte!
V preteklem proračunskem letu je prejela N. G. prvič subvencijo od države v višini 25.000 dinarjev.
Predsednik dr. Windischer se je nato toplo zahvalil vsem podpornikom Nar. galerije, zlasti banu dr. Natlačenu, županu dr. Adleši-ču, mariborskemu županu dr. Juvanu, knezoškofu dr. Rožmanu in msgr. Stcski, ter dr. Sušniku, dr. Moletu in načelniku Floretu. Posebej pa še prosvetnemu ministru Magaraševiču, ki si je osebno ogledal zbirke N. G. in obljubil v prihodnje drž. subvencijo v višini
40.000	din letno.
Vendar pa je treba poudariti, da bi zaslužila N. G. vse drugačno razumevanje, kakor pa ga je deležna. Zlasti pogreša podpornikov — zasebnikov, ki bi jo morali bolj podpirati tako z denarjem ko tudi z darovanjem umetnin. V današnji dobi mrzle gmote prizadevanje za dvig naše likovne kulture ne dobiva zadostnega odmeva v tistih slovenskih krogih, ki bi morali imeti toplo srce in odprto roko za potrebe naše narodne kulture. Vendar pa zaradi tega ni uprava NG nikdar malodušno oklevala, temveč z vero v boljše čase delala naprej.
Uprava N. G. se zaveda, da njeno delo ni popolno, da je treba opraviti še mnogo notranjega dela, zlasti pa manjka dober katalog del. Pičla sredstva so prva ovira, druga v tem, da so vsi naši so-trudniki čez glavo zagrnjeni s poklicnim delom in s svojim prostovoljnim delom pri drugih kulturnih ustanovah.
N. G. je v prvi vrsti muzej ali zbirka kiparskih in slikarskih umetnin. Vendar pa naj ne bo začarani grad, temveč živahen obrat, da se v okviru naših stalnih zbirk prirejajo pod posebnimi gesli manjše razstave, ki naj opo-zore na predmetne ali pokrajinske posebnosti. Z njimi bi se tudi uspešno vzgajalo občinstvo za razumevanje umetnosti.
daja uredbe pospešiti, ker bi bilo sicer nemogoče dobiti soglasje vseh zbornic.
Važen je tudi predlog, ki bo predložen ministrstvu, da se v vseh mestih z nad 15.000 prebivalci ustanovi pri občih upravnih oblastvih I. stopnje poseben oddelek,
ki bo izvrševal posle obrtne policije.
Oddelek bo imel zlasti dolžnost pobijati šušmarstvo. Funkcionarji tega oddelka bodo smeli intervenirati neposredno na licu mesta po prejetih ovadbah in prekrške tudi na kraju samem kaznoiiati.
Ker ne vsebuje načrt ministr-
to in obširno predsedniško poročilo, ki je cel program, kako se naj pri nas goji lepa umetnost.
Iz njegovih globoko preudarjenih in pomembnih izvajanj posnemamo:
(
Navzlic svojemu muzealnemu značaju ni N. G. nikdar ostala v tem ožjem delokrogu, temveč je kazala zanimanje za vse probleme naše likovne umetnosti. Zlasti naš upravnik g. Ivan Zorman je svoje bogate izkušnje in svojo strokovno sposobnost vedno rad stavil na razpolago prizadevanjem likovnih umetnikov'' ter vsem drugim razstavam.
Sploh so bili odnošaji med N. G. in likovnimi umetniki nekaljeno dobri. N. G. je rada podpirala vsa njih prizadevanja. Z zanimanjem smo spremljali VI. kongres likovnih umetnikov v Ljubljani in še posebej njih prizadevanja, da se ustanovi Akademija umetnosti v Ljubljani.
Ce zahtevamo v okviru našega celotnega kulturnega napredka svojo lastno likovno umetnost, potem ne smemo pozabiti, da je ne moremo imeti brez slovenskih likovnih umetnikov. Zato je tem treba dati zadostno gmotno podporo, da morejo po dokončanih študijah razširiti po velikih kulturnih središčih svoje obzorje. To, kar se danes v ta namen stori, je vse premalo in naš umetniški naraščaj ne more naprej v svojem poletu, ker mu manjka v našem pretesnem mestu pobud. Prosim in rotim naša poklicana javna mesta, zlasti pa prosvetno upravo in naša mesta, da omogočijo našim darovitim likovnim umetnikom, da se v velikem svetu tehnično in duhovno dovrše. Z malenkostnimi podporami ni nič doseženo in kurzistični kratki izleti v tuje galerije ne zadostujejo. To so samo duhovni mimohodi, ki sicer mladega človeka vzvalove, ne dajejo pa trajnega učinka.
Javna roka je dolžna prožiti umetnikom podporo ter se brigati zlasti za usodo talentiranih kiparjev in slikarjev. Treba jim je dati štipendije, a dovolj izdatne. V interesu naših umetniških tradicij, v interesu ideje in kulturnega problema moramo povečati svojo skrb živim umetnikom in jim omogočiti študij v tujini. Ta denar bo dobro investiran le, če bo dovolj izdaten.
Čujem, da se po prizadevanju odvetnika dr. Egona Stareta bliža uresničenju študijski fond iz barona Schweglove zapuščine. Vsaj en del teh sredstev naj bi se porabil tudi za študij naših likovnih umetnikov. Skrbimo za naše umetnike v interesu razvoja in napredka naše likovne kulture.
Predsednik dr. Windischer je nato predlagal, da se ustanovi v svrho izvedbe problema, da se naša likovna umetnost sistematično pospešuje, posebno Društvo pri-
ske novele nobenih predlogov za izpremembo II. dela zakona, t. j. glede določb o pomožnem osebju, ker pridejo te določbe v uvodni zakon k trgovinskemu zakonu, se anketa glede II. dela ni izjavila.
že v železni dobi
so mednarodne »steze« od Jadranskega do Baltiškega morja potekale skozi naše ozemlje. Tkidi najvažnejše rimske ceste proti vzhodu so križale dravsko banovino. Njeno odlično geopolitično važnost v Evropi bo prikazala razstava »Cesta« na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija.
jateljev slovenske likovne umetnosti.
Svoje poročilo je zaključil predsednik dr. Fr. Windischer z naslednjim lepim pogledom v bodočnost:
»Leta 1927. sta Znanstveno društvo v Ljubljani in Narodna galerija zasnovvala in razvila prevažno akcijo za ustanovni fond v korist Akademije znanosti in umetnosti ter N. G. Akcija je imela za naše razmere dosti lep uspeh in sta si obe ustanovi nabrane vsote, kakor domenjeno, razdelile. N. G. je bila poslej leta 1933. odprta v današnji uredbi. Znanstveno društvo pa je kot predhodnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo-treno in trajno zasledovalo svoj cilj. Ustanovljena je bila decembra meseca Akademija znanosti in umetnosti najprej v začasni obliki in je dobila svojo prvo upravo. V proračunskem zakonu 1938/39 je bila dana zakonita podlaga za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Danes pa smo zvedeli iz dnevnikov, da je bil prezaslužni vseučiliški profesor dr. Ramovš zadnje dni v Beogradu, kjer je bil dogotovljen pravilnik za Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. N. G. se veseli, da je na vidiku naša tako dolgo zaželena najvišja ustanova za znanstvo in umetnost. Skoro bo dosežen naš kulturni Triglav in N. G. je ponosna, da bo v okrilju znanosti in umetnosti kot državne ustanove in vrstnice akademij v Beogradu in Zagrebu garantiran velik razvoj slovenski znanosti in umetnosti.
Z glasnim edobravnjem so sprejeli zborovalci to poročilo.
Obširno tajniško poročilo je podal
tajnik prof. šantel.
Članstvo N. G. se je razveseljivo pomnožilo. Novi ustanovniki so po-
Benarstvo
■mammmmmmmmmmaammm
Beograjska borza
Tendenca pri drž. papirjih je bila ves teden čvrsta, čeprav se javna roka sploh ni pojavila na trgu kot kupec. To je bilo tudi nepotrebno, ker je bilo dovolj živo povpraševanje zasebnikov. Kljub teinu pa so tečaji 6°/o dalmatinskih in begluških obveznic nekoliko popustili, dočim so dolarski papirji znova narasli. Tako so dalmatinske in begluške nazadovale od 9275 na 92‘50, 7°/o Blair pa napredoval od 94'25 na 95, 7%> Selignian od 100 na 101, 8"/o Blair od 99 na 100, 7°/o stabilizacijsko posojilo od 99‘25 na 9975. Vojna škoda se je dvignila od 48275 na 485. Ves promet v efektih je znašal G'7 milij. din, za 1’9 milij. manj ko prejšnji mesec.
Vse devize v svobodnem prometu so imele čvrsto tendenco. Funt se je mogel ohraniti na dosedanji višini samo z intervencijo. Klirinška marka je ostala nespre-
stali: univ. prof. dr. Regen, univ. prof. dr. Murko, dr. Josip Tičar, Ivan Brolih, ind. Rado Hribar in posestnik Fran Vesel. Umrli pa so nadškof dr. Jeglič, univ. prof. dr. Šerko, ga. Marija Babnik, ga. Antonija Kadivčeva in pisatelj dr. Ivan Lah. N. G. je priredila več predavanj in vodstev po razstavah. Zbirke je obiskalo 5954 nedeljskih izletnikov in 2290 drugih obiskovalcev. S svojim obiskom je počastil N. G. tudi Nj. Vel. kralj Peter II. Zbirke N. G. so narasle za 102 deli, t. j. za 195 predmetov. 60 del je bilo nakupljenih, 42 pa darovanih. Med darovalci so bili dr. Fran Windischer (ki je daroval največ), nadalje ga. dr. Cankarjeva, Rado Hribar, dr. Virant, Ida Gvajc, Ksenija Glišičeva, dr. Peter pl. Karlwill in Peter Romavh, banska uprava, mestna občina ljubljanska in škofijski ordinariat.
Tajnik prof. Šantel je nadalje omenil v svojem poročilu ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti ter fonda za ustanovitev Moderne galerije, za katerega je darovala rodbina Hribar 3 milijone dinarjev. V poslopju Moderne galerije bo velika dvorana ter prostori za razstave in za ateljeje umetnikov. Ustanovil se je poseben odbor, ki upravlja ta fond. Nato omenja tajniško poročilo razstave, ki jih je priredila N. G., zlasti razstavo bratov Šubicev. Prostori N. G. so postali tesni. Napravila se je nova katalogizacija del. N. G. je ustanovila tudi svoj lastni fotolaboratorij. (Odobravanje.)
Blagajniško poročilo je podal vzorno vestni blagajnik g. Pretnar. N. G. je prejela od leta 1936. do leta 1938. naslednje subvencije: od države 24.829 din, od banske uprave 101.000 din, od ljubljanske mestne občine 98.789 din ter od mariborske občine 5000 din, skupno okoli 230.000 din. Članarina je dala nekaj nad 9000 din. Vseh dohodkov je imela N. G. 318.576 din, vsi izdatki za režijo so znašali nad 163.000, za nakup in popravilo umetnin je izdala okoli 85.000 dinarjev, vzdrževanje Narodnega doma je veljalo N. G. 17.000 din. Premoženje N. G. se je znižalo od 64 na 20 tisoč, a vsa gotovina N. G. znaša samo 9500 dinarjev.
V imenu nadzorstva je predlagal dr. Milan Šubic odboru absolutorij blagajniku pa s pohvalo.
Soglasno je bil nato izvoljen selier ter ves stari odbor. Namesto odbornikov upolnomočenega ministra dr. Cankarja in kasacijskega sodnika dr. Gradnika, ki nista več v Ljubljani, sta bila izvoljena kulturni urednik »Jutra« Božidar Borko in kulturni urednik »Slovenca« dr. Tine Debeljak. Nato je predsednik dr. Windischer zaključil občni zbor.
menjeno na 1460. Avstrijski šiling pa je proti koncu tedna dosegel 900. Uradne devize pa ne kažejo skoraj nobenih sprememb. Ves devizni in efektni promet je znašal 32'4 milijona din, dočim je znašal prejšnji teden 40'9 milijona.
*
Rok za vlaganje prošenj za zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov je bil ponovno podaljšan do 23. avgusta.^ Sedaj pa se pripravlja nov načrt o odlogu plačil za denarne zavode, in sicer po vzoru švicarskega in češkoslovaškega zakona.
Na zagrebški borzi je znašal pretekli teden ves promet v efektih L2 nnlijona din, v devizah pa 37,5 milijona din.
Drž. hip. banka izjavlja, da nikakor ne more znova znižati obrestne mere, kakor to zahtevajo beograjski hišni posestniki.
Narodna banka je izplačala dne 20. maja nakaznice v poljskem kliringu do št. 1060 z dne 29. novembra 1927., v italijanskem do 13.413 z dne 1. februarja.
Italijanski finančni minister Thaon di Revel je podal ekspoze, v katerem je naznanil, da bo vlada v kratkem uravnovesila proračun. Zanikal je tudi vse vesti o bližnji devalvaciji lire.
Politične vesli
Bolgarsko sobranje je bilo otvor-jeno v nedeljo dopoldne s prestolnim govorom carja Borisa. Uvodoma je car naglasil, da je ugled Bolgarske zaradi njenih dobrih od-nošajev z vsemi državami narastel. Spominjal se je posebej prijateljskega pakta z Jugoslavijo. Bolgarska je sklenila tudi celo vrsto gospodarskih pogodb z drugimi državami, Na koncu svojega govora je apeliral na vse Bolgare, da se v solidarnosti posvetijo delu za napredek Bolgarske.
Predsednik romunske vlade patriarh Miron je prispel v Varšavo, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Sladkowski in drugi odličniki. Poljski listi pišejo, da je obisk patriarha nov dokaz iskrenega poljsko-romunskega pri j ateljstva, ki se bo sedaj še utrdilo.
Predsednik republike dr. Beneš je odšel v Tabor, kjer je bil sprejet z velikanskimi manifestacijami. Pri tej priliki je imel znamenit govor, v katerem je med drugim dejal:
Tabor je za zgodovino Češke vzor in opomin. Sedanji čas je eno najresnejših razdobij od svetovne vojne. Izognili se bomo vsem napakam. Ne smemo pa dopustiti, da bi nas razcepili. Vedno moramo ostati enotni. Ne bojimo se bodočih dni, ker se sploh nič ne bojimo. Pripravljeni smo na vse! Že dve leti se je računalo z možnostjo' evropske vojne. Upam pa vseeno na mir, ker moremo zaradi angleško-fran-coskega prijateljstva ter angleško-italijamskega sporazuma gledati z zaupanjem v bodočnost.
Nato je prešel predsednik Beneš na notranjo politiko ter izjavil, da pripravlja češkoslovaška vlada temeljito ureditev manjšinskega vprašanja. Manjšinski zakon bo češkoslovaški doprinos za pomir-jenje Evrope. Nikakor pa se ne bo izpremenil demokratični irežim v Češkoslovaški ter bo ostala tudi sedanja vladna koalicija. Nadaljnje kršitve avtoritete oblasti se ne bodo več dopustile. 20 let smo bili država reda in miru ter moramo Evropi sedaj dokazati, da hočemo to tudi ostati. Verujem v uspeh našega političnega režima. Ostali bomo odločni, hrabri in edini. Govor dr. Beneša je napravil silen vtis v vsej češkoslovaški.
Češkoslovaška vlada je poklicala pod orožje en letnik rezervistov in en letnik nadomestnih rezervistov, izpopolnjen z rezervisti specialnih orožij. Uradno se vpoklic utemeljuje kot potreba, da se seznanijo rezervisti z novim orožjem ter da se preprečijo vsi nemiri in neredi v nedeljo, na dan občinskih volitev med sudetskimi Nemci.
Ti nameravajo, kakor poročajo angleški listi, sklicati takoj po volitvah vse izvoljene občinske zastopnike k skupni seji, na kateri bi izvolili Henleina kot svojega Fuhrerja, Nato bi ustanovili kar svojo vlado.
Občinske volitve same so potekle mimo in brez incidentov.
Angleški veleposlanik v Berlinu je ponovno interveniral pri nemškem zun. ministrstvu zaradi zbiranja nemških čet na češkoslovaški meji. Angleški veleposlanik je ponovno svetoval nemški vladi, naj ne posega v razvoj dogodkov na Češkoslovaškem. Obvestil je tudi nemško vlado o sporazumu, ki je bil sklenjen med angleško in francosko vlado glede Češkoslovaške. Francija in Anglija ne bi na noben način mogle dopustiti, da bi se kakor koli okrnila samostojnost in neodvisnost češkoslovaške republike.
Angl. zunanji minister lord Hali-
fax se je nenadoma vrnil v London zaradi razvoja dogodkov na Češkoslovaškem.
Henlein bi se moral te dni začeti pogajati z ministrskim predsednikom dr. Hodžo, ker je manjšinski statut češkoslovaška vlada že izdelala. Namesto pa, da bi se pogajal, je raje odpotoval na počitnice v Alpe. Pač jasen dokaz, da sudetski Nemci nočejo sporazuma s praško vlado. To potrjujejo tudi številne demonstracije in pro-vokatorski nastopi sudetskih Nemcev celo v Pragi. Na shodu sudetske stranke pa je poslanec te stranke Sonsler odkrito izjavil, da ne pristane stranka na noben kompromis, temveč se morajo vse njene zahteve, ki jih je navedla na kongresu v Karlovih Varih, do zadnjega izpolniti.
Sučov so po krvavih bojih vendarle zavzeli Japonci. Izgube na obeh straneh so bile velikanske. Japonci sicer poročajo, da se jim je posrečilo obkoliti vso kitajsko vojsko, kar pa ni res, temveč se je kitajski vojski posrečilo, da se je pravočasno umaknila.
Svoj uspeh so dosegli Japonci predvsem s strupenimi plini, ki so jih uporabljali proti kitajski vojski. Tudi njih premoč v letalstvu je bila odločilne važnosti.
Občni Narodne galeriie
Poročilo	pred
dr. V/indischeria
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet din 10,367.869‘81.
Devizna kupčija je bila v mino-lem borznem tednu zelo živahna, zlasti z nemškimi markami ter avstrijskimi šilingi, kar dokazujejo zlasti povečani zaključki v devizi Berlin, Dunaj in London. Na-pram predzadnjemu tednu znaša skupni porast deviznega prometa 3,3 milijone dinarjev.
V posameznih devizah je bil promet sledeči:
predzadnji minuli teden v tisočih dinarjev)
73	218
2854 3884 priv. klir.
—	107
460	894
510	398 priv. klir.
1503 2275 priv. klir. 1326 1642 priv. 'klir. 236	767
89	151
5	1
—	3 28
Devize:
(vse Amsterdam Berlin Bruseli Curih Din-deviza Dunaj London New York Pariz Praga Stockholm Solun Trst
12
Skupni promet v nemških markah in avstrijskih šilingih ter v dinarski devizi pa doseza skoraj 6 in Vi milijona dinarjev ali približno dve tretjini celote tedenskega deviznega prometa.
Narodna banka je posredovala še nadalje v Curihu in Londonu ter dala skupno za din 160.000’— deviznega blaga.
V avstrijskem privatnem klirin-gu je beležil
avstrijski šiling:
16. maja 1938 din 8-88—898
17. maja 1938 din 8'88—8-98
18. maja 1938 din 8-88—8-98
19. maja 1938 din 8-90—9-—
20. maja 1938 din 9--------910
V privatnem kliringu je notira-la nemška marka tudi ves minuli teden brez izprememb, to je na Ltzi din 14’40 v povpraševanju in din 14’60 v ponudbi; prav tako nespremenjeno je beležil ves čas angleški fnut, in sicer din 238’— za denar.
Devizna tečajnica zadnjega tedna kaže vidnejše slabljenje skoraj vseh deviznih tečajev. Tako znaša tečajna razlika, izražena v poenih, pri devizi Amsterdam —576, Berlin ^ 1 50, Bruselj —0'76, London —0T>8, New Yor:k -7-51, Pariz —0'32, Praga +0’21, Trst —0’35. Curih je ostal nespremenjen.
Devize s	pri mo		Povpr.	Pon.
Narodne	banke		din	din
Amsterdam 16.		V.	241916	2433-76
	20.	V.	2413-40	2428 —
Berlin	16.	V.	1753-03	1766-91
	20.	v.	1751-53	1765-41
Bruselj	16.	v.	734-95	740-01
	20.	v.	734-19	739-26
Curih	16.	v.	996-45	1003-52
	20.	v.	996-45	1003-52
London	16.	V.	216-85	218-91
	20.	V.	216-27	218-33
New York	10.	V.	4337-26	4373-57
	20.	V.	4329-75	4366-07
Pariz	16.	v.	121-94	123-38
	20.	v.	121-62	123-06
Praga	16.	v.	151-93	153-04
	20.	v.	152-14	153-24
Trst	16.	v.	22919	232-27
	20.	v.	228-84	231-92
Efektno tržišče
Tendenca za državne eiekte stalna.
Tudi v minolem tednu je noti-rala Narodna banka pretežno na bazi din 7300'— za denar in din 7400’— za blago, le 20. t. m. je blago popustilo na din 7350’—. Nasprotno pa je Trboveljska pre-mogokopna družba 19. t. m. oslabela za pet točk v povpraševanju, a 20. t. m. za istotoliko v ponudbi. Notice državnih efektov bi bile naslednje:
7%		1938		din	din
	'inv. pos.	16.	V.	99 —	100 —
		20.	V.	99-	101-—
8%	Blair	16.	V.	98-50	100-—
		20.	V.	99 50	100-50
7%	Blair	16.	V.	94-50	95-50
		20.	V.	94-50	95-50
4%	agr. obv.	16.	V.	62'-	64 —
		20.	V.	63--	64--
4%	drž. gar.		-		
	agr. obv.	16.	V.	51--	53-—
		20.	v.	51-	53-
6%	begi. obv.	16.	v.	93 —	94--
		20.	v.	93-50	94-50
6%	dalin. obv.				
	agrar	16.	v.	92-50	93-50
		20.	v.	92-50	93-50
7%	Seligman	16.	v.	91-50	100-
		20.	v.	100-—	101-
2-5$	'o vojna škoda	16.	v.	481-—	483-—
		20.	v.	484-—	486-—
Žitno tržišče
Tendenca zelo trdna.
Promet je bil neznaten, cena pa je popustila za din 2'50 pri pšenici, medtem, ko je ostalo žito — in mlevski izdelki — notiralo brez izprememb. Na zadnji borzni dan so bile dosežene te najnižje, oziroma najvišje cene:
Žito:
Koruza:	din din
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja.............. 120 — 125'—
Pšenica: juž. banatska, 77 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 237-50 242-50 gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja ..... 247-50 25250 Ječmen:
62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna .postaja . 175-— 180-— 63/64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko maki. postaja 180-— 185-—
Rudolf Dostal:
Haie stare trgovske ■n prometne ceste
V.
Trgovski promet na vodnih cestah
V tisti dobi se je prevažalo mnogo blaga tudi po Ljubljanici, Savi, Savinji in Dravi. Ljubljanski čol-naJrii, ki so imeli svoje posebne cnnZnf S1 sv°boščine, niso bili v
očetom Smareh podložnj- mestnim očetom in sodnikom, temveč je
bila njihova gosp^ takoimeno-
vani vodni mitničar r-ur„ „	,	,	V
n„». Pravico
Ljubljanici je imel deželni knez; za določeno plačo in odškodnino je oddajal v najem ljubljanskim čolnarjem 7 do 9 velikih ladij za prevažanje blaga. Leta 1564. je dobil to pravico za kratek čas ljubljanski mestni magistrat, ki je pozneje kupil od cesarja Ferdinanda pravico plovbe z ladjami vred. Ta vsota je bila za tiste čase neznansko velika, kar priča o zelo
din din
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo prodi duplikatu • 180-— 185-—
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 365 — 370'— pšenična Og, bačka postaja, ek6kl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . 375"— 380 — pšeuična 2. bačka postaja, ekekl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	355'—	360-—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	335'—	340—
Olrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	130—	140—
Lemo tržišče
Tendenca zelo mlačna.
Položaj na našem lesnem tržišču še vedno ne kaže nobenega zboljšanja. V Nemčijo ne izvažamo skoraj ničesar več, ker je kontingent že 'popolnoma izčrpan. Prav nikakega upanja ni, da bo v tem oziru kmalu kaj boljše. Isto velja za Italijo, kamor sicer še nekaj izvažamo, a sila malo, ker se uvozna dovoljenja izdajajo v. čimdalje bolj omejenem obsegu. Skratka, kriza je tu, v naši lesni trgovini in zelo se bojimo, da bo še hujša, ker bo bržkone dolgotrajna.
Pri nas produkcija zaenkrat še m popustila; zaloge se stalno večajo, kar povzroča občutno slabljenje cen, ki so že itak nizke vsled omenjene stagnacije.
Tudi cene plemenitega lesa so nazadovale, tako n. pr. brestovi ne-obrobljeni plohi I/II za din 50’—, javorjev! za din 20’— in lipovi za din 30’— pri m3. Drva, hrastova in bukova so se pocenila za din 2 pri 100 kg, pa tudi oglje za izvoz, t. j. zlasti canella, a le za d*n pfi 100 kg. Povpraševanja so živahna za hrastove frize in boulse ter paralelno bukovino.
Impozantna manifesta-ciia mariborskega obrtništva
Potreba po enotnosti obrtništva ob dvajsetletnici Jugoslavije
V okviru prireditev ob slovesni proslavi dvajsetletnice obstoja kr. Jugoslavije tudi mariborski obrtniki nočejo zaostati. Zato je Slovensko obrtniško društvo v Mariboru sklicalo za nedeljo dopoldne v verandi pivovarne »Union« veliko manifestacijsko zborovanje vsega obrtništva Maribora in okolice, v katerem so govorniki povzdignili svoj glas za ohranitev naše skupne domovine Jugoslavije, obenem pa odločno zahtevali zaščito, ki so je naši obrtniki tako zelo potrebni, ker je velik del rokodelcev ob robu propada.
Manifestacijsko zborovanje je otvoril in vodil predsednik Slovenskega obrtniškega društva Ivan Sojč, ki je najprej govoril o pomenu proslave dvajsetletnico Jugoslavije. Pri lem je ugotovil nerazveseljivo dejstvo, da je v Mariboru sicer okoli 800 obrtnikov, da pa jih je na zborovanju razmeroma malo, dočim je okolica zastopana v prav lepem številu.
Predsednik Zveze obrtniških združenj Miho Vahtar je razpravljal o pomenu obrtniške organizacije in izjavil, da rokodelci tako dolgo ne morejo z uspehom zahtevati svojih pravic, dokler ne bodo združeni v mogočno enotno fronto. Odločno se je izjavil proti nameravani združitvi vseh okrožnih odborov obrtniških organizacij v Sloveniji.
Predsednik Združenja krojačev in sorodnih obrtov Reicher je govoril o novelizaciji obrtnega zakona, o vprašanju minimalnih cen, o nelojalni konkurenci in zlasti o šušmarstvu, ki povzroča legalnemu obrtništvu tako ogromno škodo.
Predsednik Združenja frizerjev in lasničarjev Franjo Novak se je v svojih izvajanjih toplo zavzemal za paVšaliranje davkov in za boj proti draginji, ki postaja vsak dan občutljivejša. Javna bremena se morajo pravično razdeliti. Industrija naj opusti svoje obrtne delavnice, da tudi obrtniki pridejo do zaslužka. Govornik je ostro nastopil proti poslovanju kaznilnic in zahteval, naj se 'kaznenci zaposlijo pri cestnih delih, obrtniške izdelke pa naj prepuste rokodelcem, ki so za to poklicani. Za obrtnike se mora uvesti eksistenčni minimum vsaj na višini 12.000 dinarjev letno. Pridobnina se mora za obrtnike izdatno znižati in pavšalirati tudi v mestih z več kot
10.000	prebivalcev. Za nekatere obrtniške izdelke, zlasti za mizarske, naj se uvede posebna uvoz-nina, kot je to že v praksi v Ljubljani, Celju in Zagrebu.
Za Društvo najemnikov je povzel besedo predsednik Kac, ki se je zlasti zavzemal za znižanje najemnine za stanovanja in zlasti za poslovne prostore. Zahteval je tudi starostno zavarovanje obrtništva
in znižanje obrestne mere, ki pri Zanatski banki ne sme presegati 6% za obrtniške kredite. Vsekakor je potrebno, da se Maribor uvrsti v prvi razred draginjskih doklad za državne nameščence.
Na koncu impozantnega zborovanja je bila sprejeta
obširna resolucija,
ki poziva vse obrtništvo mariborskega okrožja k polnoštevilnemu sodelovanju pri proslavi dvajsetletnice osvobojen ja Jugoslavije.
V pogledu novelizacije obrtnega zakona želimo, da se v polni meri uvažujejo predlogi združenj mariborskega okrožja. Zlasti naglaša-mo zahtevo, da se ne rušijo obvezna obrtniška združenja, ki koristno in v zadovoljstvo članstva delujejo že po več desetletij, ter da se ohranijo zveze obrtniških združenj z obligatornim članstvom.
Obrništvo, ki si še dolgo ne bo opomoglo od zlih posledic dolgotrajne gospodarske krize, zasluži zaradi svojega konstruktivnega pomena vsako zaščito in olajšave od države. Glede neposrednih državnih davkov smatramo za nujno potreben ukrep, da se pavšaliza-cija pridobnine raztegne tudi na mesta brez ozira na število prebivalstva in tudi na obrate z motorji do 4 konjskih sil. Zgradarina naj se ne pobira od poslopij zgolj radi tega, ker imajo v njih svoje lokale mali obrtniki s pavšalirano pri-doi/nino.
Obrtništvo ogorčeno ugotavlja, da konkurenca moške kaznilnice mariborske v rokodelskih delih še vedno ni popustila, ampak se celo poostruje od leta do leta. Obrtništvo zahteva, naj se vendar enkrat napravi konec nesoglasju med obrtnim zakonom, ki zabranjuje svobodno rokodelsko delo v kaznilnicah in sodnimi izvršilnimi zakoni, ki tako delo pospešujejo. Kaznenci naj se zaposlijo za potrebna regulacijska dela na močvirjih, vodah in cestah, konkurenca rokodelcem, ki si le z dolgotrajno pripravo in visokimi stroški pridobe obrtno pravico, pa naj se enkrat za vselej odpravi.
Obrtništvo zahteva, da se pri novelizaciji obrtnega zakona upoštevajo vsi predlogi, ki jih je stavilo obrtništvo in ki se tičejo večje zaščite rokodelskega stanu.
Dela v lastni režiji naj se ne dovoljujejo ne občinam, ne industriji. Obrtništvo zahteva zakonito zaščito glede najemnin za stanovanja in delavnice. Starostno zavarovanje samostojnih obrtnikov naj se obvezno uvede, nikakor pa ne v okviru OUZD. Zavarovalni pri-spevki obrtniških pomočnikov naj se stekajo v iK>seben fond. Če pomočnik postane mojster, naj se ustrezajoči prispevki preneso v blagajno za obrtniško zavarovanje.
Obrestna mera se mora brezpogojno znižati, v prvi vrsti za obrtniške kredite pri Zanatski banki.
Širite »Trnovski list«!
razviti trgovini z rečno plovbo. Ta pa je postala v Valvasorjevem času zopet cesarska last, čolnarji na Ljubljanici in Savi pa so bili podrejeni cesarskim oblastem. Valvasor nam o tem piše:
»Na Ljubljanici je vse polno čolnov, po njej se prevaža blago, ki prihaja iz Italije in se pošilja tja. Brodari se podnevi in ponoči na majhnih in velikih ladjah. Manjše ladje so stesane iz enega samega debla in imajo lesene strehe, če je potrebno. Ponoči se pod njimi dobro spi, majhni čolni vozijo navadno ponoči; če dežuje, so pod streho, pozimi pa na varnem in na toplem. Večje ladje so tesane in zgrajene iz mnogo debel ter nosijo nad 300 centov teže. Na Ljubljanici je vedno polno ladij. Po njej se lahko vozi gor in dol, ker leze tako počasi, da se skoraj ne zapazi, ali stoji ali teče. Vendar je globoka 3, 4, 5, pa tudi do 6 sežnjev.«
Vseh velikih čolnarjev s hlapci je bilo za časa Valvasorja 50. Razen teh so tovorili blago še mali čolnarji s svojimi majhnimi čolni (Einbaumler). V Ljubljani jih je
bilo trideset, na Vrhniki šestdeset, v Podpeči, Loki in na Igu pa po trideset. Vsak teh krajev je imel svojo čolnarsko zadrugo. V svojih, sicer majhnih, a tem urnejših čolnih so prevažali blago in popotnike, ki so se rajši vozili p0 vodi, kakor da bi jezdili po slabih potih. Leta 1720. so začeli pod cesarjem Karolom VI. graditi veliko, tako-imenovano cesarsko cesto z Dunaja v Trst. S tem je Ljubljanica zgubila pomen trgovske prometne zveze.
Mnogo daljša trgovska vodna cesta je bila Sava, dasiravno zaradi deročega toka in nevarnih čeri v strugi za brodarjenje ni bila tako ugodna kakor Ljubljanica. Valvasorju je bila Sava bolj nevarna kakor Donava in Rena, zato piše:
»Res ima Donava velike nevarne vrtince, a kaj so ti proti Belemu slapu med Knežakom in Zidanim mostom. Od Knežaka do Zidanega mosta je tri milje daleč, toda najbolj ugodna mesta na tej progi so še vedno bolj nevarna in zoprna kakor vsak donavski vrtinec.«
Valvasor se ni mogel načuditi drznim čolnarjem, ki so se poda-
jali v tako nevarnost s svojimi majhnimi, iz enega debla stesanimi in vrh tega še s tovori težko naloženimi čolni. Ko so privozili do Belega slapa, so legli v čolnih na tla in so se trdno prijeli za čolnove stene, da se niso prekucnili v Savo. %čolnar je moral na takih nevarnih krajih čoln kakor blisk zasukati, da ni zadel ob skale in se razbil. Nekateri posebno predrzni čolnarji se niso posluževali niti čolnov, temveč so trdno zvezali nekaj praznih, dobro zabitih sodov, sedli nanje, pa hajdl po vodi. Z navadnim, dolgim drogom so vodili svoj splav. Valvasor nam je v svojem zgodovinskem delu ohranil sliko takega splavarja. Po Savi pa niso prevažali le blaga, temveč tudi popotnike, ki so prepuščali svoje življenje toku deroče reke in spretnosti savskih brodarjev, še več blaga kakor po Savi navzdol, se je prevažalo proti vodi navzgor, zlasti s Hrvaškega in štajerskega. Ta prevoz sicer ni bil tako nevaren kakor po Savi navzdol, vendar pa je bil zaradi deročega toka zelo težaven in zamuden. čolnarji so morali z dolgimi drogi riniti svoje čolne proti vodi.
Pri slapih in skalovju so morali preložiti blago na tovorno živino ali pa na lastna ramena ter ga tako prenesti okoli nevarnih mest. Okrog leta 1730. so pod cesarjem Karolom VI. uredili savsko strugo za ugodnejši trgovski promet, razstrelili v njej večje skale in pečine ter na desnem savskem bregu vsekali v obrežno skalovje takoimeno-vane vlačilne steze (Treppelwege), po katerih so odslej vlačili ljudje in tovorna živina ladje proti Savi navzgor. Na nekaterih mestih so izkopali , prekope. Ta regulačna dela so bila končana šele pod vlado cesarice Marije Terezije. Za kritje velikih stroškov je vlada odredila carino za blago, ki se je prevažalo na Savi, nato pa še mit-nino za vzdrževanje brodarskih naprav, mostov in potov. L. 1766. je bila ustanovljena posebna zadruga savskih brodarjev. Trgovski promet na Savi in Ljubljanici je bil tako cvetoč in živahen, da je preživljal v Litiji in Zalogu skoro vse domačine, šele železnica, ki je stekla sredi 19. stoletja po Savski dolini, je zadala smrtni udarec savskim čolnarjem in brodarjem.
(Dalje prihodnjič.)
Novi delegati
Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Liubiiani
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani razglaša, da je bila do rokia, objavljenega v volilnem razglasu v »Jutru« in >Slo-vencu« dno 1. maja t. 1., vložena samo ena sporazumna kandidatna lista, ki jo (je društveni izvršni odbor našel v redu. Zato odpadejo v smislu čl. 12. društvenih pm-vil volitve in je smatrati kandidate na tej listi za izvoljene.
Delegati za občni zbor društva so sledeči:
1. Gombač Erle, ind. uradnik pri Trboveljski prem. družbi,
Ljubljana,
" 2. Martelanc Ivan, tajnik pri Vzajemni zavarovalnici, Ljubljana.
3. Klinar Peter, ravnatelj pri Hipotekarni banki jugoslov. hran., Ljubljana.
4. Sitar Lojze, trgov, sotrud. pri
I.	C. Mayer, Ljubljana.
5. Stih Ludvik, prokurist pri Zavarovalni zadrugi »Croa<-tia«, Ljubljana.
6. Zemljič Joško, prokurist pri Medic-Zankl, Ljubljana.
7. Likar Ciril, carin, posred. uradnik pri R. Ranzinger,
Ljubljana.
8. Japelj Franc, trgov, sotrud-nik pri Fr. Stupica sin., Ljubljana.
9. Leder Stanko, blaga j. pri Na -bavljalni zadrugi usluž. drž. žel., Ljubljana.
10. Nosan Franc, uradnik pri Zadružni gosp. banki, Ljubljana.
11. Velkovrh Fr., uradnik pri Vzajemni zavarovalnici, Ljubljana.
12. Svetek France, uradnik pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana.
13. Hartman Alojzij, uradnik pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana.
14. Pleško Albin, uradnik pri Ljubljanski kreditni banki,
Ljubljana.
15. Dr. Dular Marjan, uradnik pri Glavni brat. skladnici,
16. Trop Tomo, knjig, pri Jos.
Ljubljana.
Reich, Maribor.
17. Burja Ivan, tajnik pri Privilegirani agrarni banki,
Ljubljana.
18. Dr. Vatovec Fran, urednik pri Konzorciju »Jutro«, Maribor.
19. Stranič Josip, trgov, sotrud-nik pri Oset Miloš, Maribor.
20. Mikuš Maks, ind. uradnik pri »Semperit«, Kranj.
21. Indikar Franc, knjigov. pri »Intex«, Kranj.
22. Kuhar Avgust, uradnik pri Kranjski ind. družbi, Jesenice.
23. Velepič Ivan, delovodja pri Kranjski ind. družbi, Jesenice.
24. Kovačič Anton, vodja pri »Karitas«, Maribor.
25. Cerar Drago, teh. uradnik pri Kranjski ind. družbi, Jesenice.
26. Žitko Stanko dr., član uprave Nove Založbe, Ljubljana.
27. Medvešek Albert, pis. ravnatelj pri dr. Kalan Ernest, Celje.
28. Strojin Anton, prav. referent pri Pokojninskem zavodu, Ljubljana.
29. Munda Franc, trgov, knjig, pri R. Stermecki, Celje.
30. Golmajer Ciril, poobl. pri Zadružni gosp. banki, Ljubljana.
31. Šetinc Maks, trgov, sotrud. pri M. Kokal, Kranj.
32. Palme Ferdinand, ind. uradnik pri Združenih papirnicah, Vevče.
33. Lapajne Zoran, uradnik pri Jugoslov. zav. banki »Slavi-ja«, Ljubljana.
34. Globočnik Rajko, tajnik pri Ljudski posojilnici, Ljubljana.
35. Staudigger Franc, pis. uradnik pri Trboveljski prem. družbi, Trbovlje.
36. Česnik Ivan, uradnik pri Učiteljski tiskarni, Ljubljana.
37. šerjak Anton, trgov, sotrud. pri Ant. Krisper, Ljubljana.
38. Ing. Knez Leo, teh. uradnik pri Tvomici za dušik, Ruše-Maribor.
39. Hrovat Rudolf, prok. pri Tujsko prom. zvezi, Maribor.
40. Kunstek Štefan, knjig, pri »Štora«, Št. Vid nad Ljubljano.
41. Ing. Uršič Franjo, obratov, pri Svinčenem rudniku, Mežica.
42. Sinkovič Viktor, trgov. pom. pri Josip Jagodič, Celje.
43. Koprol Stane, šef eks. pri Jugoslov. zavarovalni banki »Slavija«, Celje.
44. Povše Ciril, trgov, sotrud. pri I. Samec, Ljubljana.
45. Kolman Rado, ind. uradnik pri »Titan«, d. d., Kamnik.
Ljubljana dne 21. maja 1938.
Za trgovsko bolniško in podporno društvo:
352 — Varšava: orehovi in drugi furnirji,
353 — Wohlhausen 1. V.: parjene suhe deske hruške, debelina 30—90 mm,
354 — Candie: les razne vrste, koža za čevlje, volna za pletenje,
355 — Munchen: boksit (okoli
30.000	ton),
356 — Atene: borov les v večjih količinah naslednjih dimenzij:
1. črni bor kvalitete tombante 38 mm, 4 m, 3000 kosov, 20 a 30 cm, 24 mm, 4 m, 300 kosov, 24 a 30 cin, 24 mm, 4 m, 3000 kosov, 10 a 15 cm,
2. morali:
64/64/4 m 300 kosov, 74/74/4 m — 300 kosov, 84/84/4 m 200 kosov, 9/94/4 m 200 kosov.
357 — Tel-A vi v: les in deske za zaboje, živa živina /konserve,
358 i— London: | terebrni filigranski nakit (broše), na zlatarski način delane doze za cigarete, rezbarije,
350 — Le Caire: vpognjen les, bukovina, hrastovina, stavbeni les, pohištvo, tekstilno blago (manufaktura in kratko blago),
360 — Praga:‘neka zastopniška tvrdka išče rake, surovo posušeno gnjat (pršut) ter vino,
jeklene žimnice in pnevmatična kladiva za varjenje,
362 — Trst: moko (okoli 200 ton mesečno) išče neka tvrdka za svojo podružnico v Adis Abebi,
363 — London: naš rojak se ponuja za zastopnika za uvoz raznih jugoslovanskih predmetov v Anglijo in Francovo Španijo (zlasti za Kanarske otoke),
364 — Bruselj: izkoriščeno železo (od tovarn za železo),
365 — Lausanne: polži,
366 — Praga: jagnječje kože za rokavice in druge kože, kazein, rude, ekstrakte za strojenje želi plasirati na tamkajšnjem trgu neka zastopniška tvrdka.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance.
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih
361 — Almene (Nizozemska): | tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in po svetil
Predsednik: Klinar Peter 1. r.
Tajnik: Gombač Erle 1. r.
Povpraševanje blagu v tuilni
325 — Sfax: koruza in paradižnikove konserve,
326 — Rauheim (Hessen, Nemčija): strojene ovčje kože,
327 — Gor. Orehovica: surove jagnječje kože,
328 — Tel-Aviv: koruza in paradižnikove konserve,
329 — Lima: mandeljni, olje za jed, suhe češplje išče zastopnika tvrdka,
330 — Hamburg: slama,
331 — Marseille: kačkavalj,
332 — Češkoslovaška: posušeni listi palme (Cykas revoluta, Sa-bal, Ruscus),
333 — Manchester: orehove deske,
334 — Wanne-Eickel (Nemčija): surovi frizi za parkete,
335 — Praga: sezamovo olje za turški med,
336 — Riga: les zelenike (puš-panj),
337 — Wildnau (Nemčija): bukova drva,
338 — Trst: leseni ročaji za srpe in kose,
339 — Praga: ponuja se zastopnik za železno rudo,
340 — London: razni reklamni predmeti, razne novosti,
341 — Amsterdam: mačja koža,
342 — Hamburg: ribje konser-ve,
343 — Feldkirch: jajca ,perutnina, med, sardine, sardele, orehi, čebula bela in črna, seno, jedilna olja, paprika in fižol,
344 — Pariz: ponuja se zastopnik za razne proizvode,
345 — London: frizi z rezbarijami in furnirani frizi,
346 — Anvers: hrastov les za parkete in zdravilne rastline,
347 — Nancy: bukovi furnirji 1, 2 in 5 mm debeline,
348 — Pariz:	vodne	bolhe
(Daphnias),
349 — Brno: ponuja se zastopnik našim izvoznikom na tamkajšnjem trgu,
350 — Le Caire: koščice mandljev išče zastopniška firma,
351 — London: zastopniška tvrdka ponuja usluge našim izvoznikom za vse porizvode,
Serijo propagandnih predavanj po radiu za naše letalstvo je otvo-ril Nj. Vis. knez-namcstnik Pavle z uvodnim predavanjem v soboto dopoldne.
Papežev legat kardinal Pacelli je na poti na evharistični kongres v Budapešti potoval skozi Jugoslavijo. Na Rakeku ga je pozdravil ban dr. Natlačen.
Gen. Marič je bil sprejet od predsednika turške republike Ke-mala Atatiirka v daljši avdienci. Turški vojni minister je priredil gen. Mariču slavnostni banket, na katerem je v svoji zdravici poudaril iskreno prijateljstvo, ki veže Turčijo in Jugoslavijo. V istem smislu mu je odgovoril tudi vojni minister gen. Marič.
Soproga turškega ministrskega predsednika Dželala Bajara je darovala za mestne reveže v Beogradu 10.000 din.
Komandant dravske divizije divizijski general Lazar Tonič, ki si je v kratkem času pridobil simpa tije ljubljanskega prebivalstva, je bil imenovan za komandanta moravske divizije v Nišu. Svoje posle je že izročil dosedanjemu pomočniku gen. Dodiču.
Splitski župan Mihovil Kargotič je odstopil, hkrati z njim pa je odstopilo tudi 17 mestnih svetnikov s podžupanom vred. Odstop vseh je bil sprejet in bodo v kratkem imenovani novi mestni svetniki.
Polemika med bivšo HSS in bivšo SDS se nadaljuje. Tako piše Vilderjeva »Nova Riječ«, da je imela SDS samo izgubo ker je šla vedno in ob vsaki priliki skupaj s HSS. Najprej so jo zapustili Slovenci, nato pa tudi številni Srbi, dočim so se vsi Hrvati združili v HSS. SDS je zato izgubila tudi mnogo svojih okrajev, ker je šla čisto s HSS. »Hrvatski dnevnik« v glavnem ta izvajanja »Nove Rije-či« potrjuje, dostavlja pa, da ima za Hrvate samo ena stranka srni sel in to je HSS, vsaka druga stranka pa je odveč.
Na sestanku pristašev HSS v Splitu se je zopet govorilo o sporu z dr. Leontičem, ki ga je posebno vehementno napadel posl. Kali tema. Svečano je proglasil, da je
dr. Leontič nevreden, da bi bil v vrstah HSS. Listi smatrajo, da je bil s tem dr. Leontič naravnost izključen iz HSS.
Za velika javna dela je država dosedaj izplačala 677 milijonov din in sicer je dobilo prometno ministrstvo 266,3 milijona din, za dela v gradbenem ministrstvu je bilo porabljenih 411,6 milijona din.
Silne nevihte so bile na Štajerskem in Koroškem. Voda je odnesla več mostov in razdrla na nekaterih krajih tudi železniško progo in avtomobilske ceste. Celovec je bil popolnoma odrezan od zunanjega sveta.
Tudi v okolici Maribora pri Breznem, Rušah in Ribnici je divjala silna nevihta. Zaradi velikega naliva je plaz zasul pri postaji Brezno-Ribnica železniško progo ter je potniški vlak zavozil v plaz. Lokomotiva se je prevrnila. Kurjač je dobil zelo nevarne opekline, od potnikov pa ni bil nihče ranjen. — Nad Arehom se je utrgal oblak in so morali prebivalci Ruš vso noč reševati svoje premoženlje. — O silnih nevihtah poročajo tudi z Jadrana.
Pri nogometu nimamo sreče. Tekma Italija — Jugoslavija se je nehala z zmago Italije 4:0. Niti častnega gola nismo dosegli. V Ljubljani pa je videmsko moštvo zmagalo ljubljansko s 6 : 2.
Iz Zagreba je odpotoval v Sla vonijo poljski general Dombinski z več poljskimi oficirji, da nakupijo konje za poljsko vojsko. Iz Beograda odpotuje komisija polj skih oficirjev z istim namenom v Sofijo.
Italijanski kralj je obiskal 21. maja Tripolis ter bo ostal v Libiji 11 dni. Jeseni pa bo obiskal italijanski kralj in cesar Nemčijo, da vrne Hitlerju obisk.
Pri Hebu je hotela ustaviti čsl obmejna straža dva motociklista, ki sta se peljala v Nemčijo. Ker se motociklista na poziv straže nista ustavila, je straža nanje streljala ter je bil en motociklist ubit na mestu, drugi pa je kasneje podlegel poškodbam. Nemški listi so zaradi tega dogodka zagnali velikanski krik.
Drugi incident se je pripetil v Homotovu. Nekateri Nemci so žalili češke vojake. Nekateri so jih tudi dejansko napadli. Vojaki so na žalitve reagirali. Prišlo je do pretepov, nakar je intervenirala policija. Intervenirati pa so hoteli
tudi novoustanovljeni »redarji« Henleina. Prišlo je do ponovnih pretepov ter je morala policija uporabiti orožje. Med nemiri je bilo 8 oseb ubitih, iz poročil se vidi, da organizirajo sudetski Nemci nemire kar sistematično.
Henleinovci so v zadnjem času spremenili svojo taktiko ter so stalno v stiku s češkoslovaško vlado, da morejo protestirati proti »nezakonitostim«, ki da se dogajajo proti njih pristašem.
Angleška vlada je odklonila podaljšanje pogodbe, po kateri ni bil za potovanja iz Anglije v Nemčijo in obratno potreben vizum. Od sobote dalje je potreben zopet za vsako potovanje vizum.
Francove čete so sicer dosegle zopet neke uspehe, vendar pa še ni pričakovati skorajšnjega konca španske državljanske vojne. »Times« pišejo celo, da se motijo tudi oni, ki mislijo, da bo vojna končana v jeseni. Naravne ovire, ki ih morajo premagati Francove čete, so tako močne, da bo vojna trajala najbrže še pozimi.
V Južni Afriki je zmagala pri volitvah vladna stranka. Narodni socialisti so doživeli poraz.
Kitajska letala so priletela iz Hankova nad Japonsko in metala nad mestom Nagasaki letake. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana na Kitajsko.
Japonci so prekoračili Rumeno reko in baje razbili kitajsko fronto na dva dela. Po kitajskih vesteh pa so se mogle kitajske čete v redu umakniti.
V Mehiki se je uprl general Se-dille predsedniku generalu Carde-nasu. Med četami obeh generalov Je že prišlo do bojev.
Velikansko zanimanje vlada po vsej Jugoslaviji za III. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani
Še večje zanimanje pa bo z« ohe pose b n i
kongresni številki ..Trgovskega lista**
Obe izideta v zelo povečani nakladi in obsegu ter bosta imel trajei^onien ■ M 4* 4% M 0% Al vobehštevilkah Zato bodo tudi lil j1~1	izredno uspešn
Naroiite pravočasno inserate v obeh številkah!
Že v 24 urah
barva, pleslr« in kemično anali obleke, klobuke itd. škrobi ln avetlolika arajee, ovrat oike in maniete. Pere. anSl, monga in lika domače perilo
tovarna JOS.REICH
Poljanaki nasip 4-6. Selenburgova ul. S Telefon it 22-72.
Dobave - licitacije
Nabava akumulatorske baterije. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo
kompl. akumulatorske baterije sistema DEAC, AVC 2113, 160 A h za električno razsvetljavo v poštnih vagonih. Ponudbe kolkovane z 10 din je treba predložiti direkciji do
7.	junija t. 1. do 11. ure dopoldne. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo v pisarni direkcije Sv. Jakoba trg štev. 2/1., soba štev. 41.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 24. maja t. 1. ponudbe za dobavo razne železnine.
Dne 18. junija bo pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za napravo visokega dimnika v glavni železniški delavnici v Sarajevu in dne 22. junija za zidavo poslopja direkcije v Sarajevu.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Radio Ljubljana
Torek 24. maja. 11.00: šolska ura: Polet, dialog (vodi M. Zor) — 12.00: Rusi igrajo (plošče) —12.45: Poročila —	13.00:	Napovedi —
13.20: Večni Strauss (igra Radijski orkester) — 14.00: Napovedi — 18.00: Za boljšo voljo (Šramel »štirje fantje«) — 18.40: Kako vpliva narava na obleko in prehrano sredozemskih narodov (doktor V. Bohinec) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Aleksa šantič
— o priliki 701etnice rojstva — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Plošče — 20.15: Branislav Nušič: Svet, komedija iz polpreteklega časa — 21.15: Italijanska operna glasba (Rad. orkester) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester, poje g. Mirko Premelč.
Sreda dne 25. maja. 12.00: Mu-sorgski: Slike z razstave, sinfonič-na suita (plošče) — 12.45: Poročila
— 13.90: Napovedi — 13.20: Šramel »škerjanček« — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. Dolinar) —18.40: Umetnostni spomeniki na Dolenjskem (g. Jože Gregorič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Tri faze v razvoju zagrebškega gledališča — 19.50: šahovski kotiček — 20.00:	Koncert	zbora	»Glasbene
Matice« — 20.45: Jos. Haydn: Godalni kvartet v D-duru, op. 64 No. 5
— 21.00: Nastop tambur. septeta
— 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Veseli češki pevci in godci (plošče).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani