% 1		1OSTIŠČAR		
J - :. * i 1 I T ф				
1
str. 11	Kaj smo evropskim vrtičkarjem pokazali na Igu?
str. 12	Pesem je vsem polepšala dan
str. 16	V šoli obeležili dan Zemlje
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Spoštovani brale* *n
Prišel je najlepši mesec v letu in z njim spet nova številka Mostiščarja. V občinski hiši so veliko gradiva predelali občinski svetniki, ki so se v aprilu sestali kar dvakrat. V središču dogajanja so otroci - nujno potrebujemo nov centralni vrtec, želje so, da bi nov vrtec začel delovati že v prihodnjem letu. Za najmlajše pa si po vaseh želijo tudi otroška igrišča - tu so najbolj aktivni v hribovskih vaseh, kjer že vse leto poteka projekt Hribci za otroška igrala, s katerim zbirajo sredstva za izgradnjo otroških igrišč v štirih hribovskih vaseh. Zelo dobro obiskan je bil njihov otroški bazar, o katerem poročajo v rubriki Kotiček za mlade. Veliko se je dogajalo tudi v šoli, kjer je na regijskem tekmovanju za Zlato kuhalnico zmagala ekipa ižanske šole in se tako uvrstila na državno tekmovanje. Na šoli sta potekala tudi plesni festival in eko dan ob dnevu Zemlje. Kaj so počeli najmlajši, pa si oglejte v barvni fotoreportaži.
Na kulturnem področju je bil osrednji dogodek občinska revija pevskih zborov, na kateri se je letos predstavilo deset zborov. Dejavni so bili tudi v društvih - tako poročajo o uspešno izvedenih pohodih na Krim in Kurešček, planinci pa so prešteli, kdo je bil v zimskih mesecih največkrat na Krimu.
Za rubriko Turizem smo se pogovarjali z lastnikom nove turistične agencije na Igu, ki je specializirana za programe po naši občini in njeni bližnji okolici, v organizaciji KP Ljubljansko barje smo pod vodstvom hidrogeologa odkrivali skrivnosti barjanskih voda na Iškem vršaju.
Od športnih klubov so se v tej številki javili karateisti, ki vabijo tudi na odprto državno prvenstvo na Igu. Vabljeni tudi na druge prireditve, ki bodo potekale v maju in juniju - zadnjo soboto v maju pa se začenja tudi sezona priljubljenih gasilskih veselic, tokrat v Brestu. Vabljeni!
Uredništvo Mostiščarja
Nagrajena motivacijska razglednica, delo Marije Podvršič. Več na str. 11.
Obvestilo
V juliju in avgustu Mostiščar ne izide, zato pozivamo vse organizatorje prireditev, da nam podatke o poletnih prireditvah posredujejo za objavo v junijski številki.
Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 15. junija 2012.
Rok za oddajo člankov je sreda, 30. maj 2012.
Svoje članke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig.
Koledar prireditev		
sobota, 19. maj, od 16. ure dalje, Golo (pri šoli)	Dobrodelni koncert za otroška igrala	Hribci za otroška igrala
sobota, 26. maj, od 8. do 15. ure pred gasilskim centrom Golo	Boljši sejem	TD Kurešček
sobota, 26. maj, ob 16. uri, Visoko	Voden ogled cerkve sv. Nikolaja na Visokem	TD Kurešček
sreda, 30. maj, ob 17. uri, Knjižnica Ig	English Mind Lab	MKL - Knjižnica Ig
sobota, 2. junij, ob 10. uri, Športna dvorana Ig	18. šolsko državno prvenstvo v karateju	Klub Shotokan Ig in S.K.I. zveza Slovenije
sobota, 2. junij, ob 18. uri, hipodrom Vrbljene	Podkrimka 2012	TD Krim
sobota, 9. junij, ob 14. uri, Učni center Ig	Proslava ob dnevu slovesne prisege	Občina Ig, Ministrstvo za obrambo RS
sreda, 13. junij, ob 19. uri, Knjižnica Ig	Delavnica obrazne aerobike	MKL - Knjižnica Ig
sobota, 16. junij, ob 9. uri, Dom borcev in mladine, Zapotok	Tekmovanje za pokal Hribovski golaž	TD Kurešček
ponedeljek, 18. junij, ob 19. uri, Knjižnica Ig	31. Govekarjev večer	Društvo Fran Govekar Ig
MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR.
Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj:	Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk:	Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe.		Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354.	
		www.obcina-ig.si
2		
Še pomnite ...
Prvi koraki pri pripravi za usposabljanje nabornikov v tedanji Teritorialni obrambi so se začeli konec septembra 1990, ko je bila kot lokacija potrjena tudi izbira prostorov Republiškega sekretariata za LO na Igu. Nastanitveni in infrastrukturni pogoji so bili zelo slabi, zato so se dela in s tem tudi povezanost z okoljem začela v drugi polovici oktobra 1990.
Že konec aprila 1991 pa so te prostore postopoma napolnili pripadniki stalne sestave 510. Učnega centra Ig - predstavili so se v novih vojaških uniformah, uporabljali sredstva in oborožitev, ki se je vizualno razlikovala od tedanjih sredstev, ki jih je uporabljala Jugoslovanska armada. 15. in 16. maja 1991 pa se verjetno vsi spominjamo - v učni center so vstopili prvi naborniki v spremstvu sorodnikov in znancev ter ob petju in glasu harmonike. Bilo je kar premalo prostora za vsa vozila, ki so jih pripeljala. Vseh skupaj je bilo 180.
Še bolj pa je bil Ig okupiran 2. junija 1991 - dan slovesne prisege prve generacije nabornikov, ki so jih usposabljali slovenski častniki in častnice. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, prisege pa se je udeležil skoraj celotni politični vrh. Plapolale so zastave - takrat še slovenska trobojnica, vendar brez zvezde.
Začetek usposabljanja se danes praznuje kot dan Slovenske vojske, 710. Učni center v Pekrah kot svoj dan proslavlja pekrske dogodke, ki so pomenili prvi resnejši konflikt z jugoslovansko armado in kjer je padla prva civilna žrtev naše samostojnosti, pripadniki 510. Učnega centra Ig pa so za svoj dan izbrali dan, ko so bile prvič izrečene in dane besede prisege slovenskega vojaka Republiki Sloveniji.
Marica Zupan, občinska uprava, in Dušan Hudolin, Ministrstvo za obrambo
Zadnja novica
V Uradnem listu št. 35 z dne 14. 5 2012 sta bila objavljena dokumenta Strategija prostorskega razvoja občine Ig in Prostorski red občine Ig. Več v naslednji številki.
Občinska uprava
J§I@L
Občina Ig
Občina Ig in Slovenska vojska vas vabita na proslavo ob dnevu slovesne prisege prve generacije slovenskih nabornikov v ICZR na Igu, ki bo v soboto, 9. 6. 2012, ob 14. uri v Učnem centru na Igu.
Seje Občinskega sveta v aprilu
11. seja - 18. april 2012
Seja se je začela zelo burno, saj se je zapletlo že pri dnevnem redu. Župan je najprej z dnevnega reda umaknil točko o obravnavi projekta za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice in predlagal novo točko - popravek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Alenka Jeraj (SDS) je nato izrazila pomislek o obravnavi idejne zasnove vrtca, češ da zemljišče, na katerem bo stal vrtec, še ni v lasti občine. Župan je pojasnil, da pripravljajo samo izhodišča, saj želijo biti pripravljeni po sprejetju občinskega prostorskega načrta (zadnji ministrov podpis pričakujejo do konca meseca aprila) nemudoma sprožiti postopke za javni razpis gradnje novega centralnega vrtca. Povedal je še, da je nujno, da vrtec dobimo čim prej, saj vloge za vpis kažejo, da bo jeseni brez vrtca ostalo skoraj sto otrok.
Slavko Pavlič je predlagal, da se z dnevnega reda umakne 7. točka o menjavi zemljišč, ker bi se kot predsednik SVS Brest želel prej pogovoriti s krajani o tem, ali želijo na eni izmed parcel, o kateri naj bi odločali na tej seji, graditi otroško igrišče (mimogrede, postopki za njegovo gradnjo so že v teku) ali garažo za novo gasilsko vozilo, saj se je izkazalo, da je obstoječa premajhna. Ker je bila naslednja seja občinskega sveta napovedana že v prihodnjem tednu, se mu ni zdelo problematično točko obravnavati takrat. Župan je z začudenjem sprejel ta predlog, saj je menil, da so se v vasi odločili za gradnjo večnamenskega igrišča. Na to temo je padlo še več hudih besed, vendar so svetniki na koncu vendarle potrdili prvotno predlagan dnevni red vključno z županovim predlogom.
Bojana Birsa iz finančno-računovodske službe je svetnikom predstavila Zaključni račun Občine Ig za leto 2011. Stanje, ki ga izkazuje, je ugodno, saj je bil izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini malo več kot 675 tisoč evrov, kar je posledica treh rebalansov proračuna v preteklem letu. Dolg občine na dan 31. 12. 2011 je bil malo manj kot 550 tisoč evrov. Zaključni račun so brez razprave potrdili vsi prisotni svetniki.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili Odlok o podelitvi koncesi-
je za opravljanje obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Pod 6. točko dnevnega reda je predsednica Nadzornega odbora (NO) Angelca Kuralt svetnikom predstavila njihove pristojnosti in naloge ter poročilo o delu NO v lanskem letu. Ker je njihovo delo javno, so povzetki nadzorov objavljeni tudi na spletni strani občine ter v Mostiščarju.
Sledile so tri vroče točke, ki so bile povezane z menjavami, prodajami in nakupi občinskih zemljišč. Točka o menjavi zemljišč se je nanašala tudi na menjavo zemljišča, predvidenega za gradnjo vrtca za zemljišče v Brestu, ki je svetnike razburila že na začetku seje. Slavko Pavlič (SDS) je projekt gradnje igrišča označil za neži-vljenjski, saj npr. ne predvideva parkirnih mest. Župan je stranki očital, da želi ovirati gradnjo vrtca, kar sta oba prisotna svetnika SDS zanikala. Svetniki so nato z 11 glasovi za menjavo zemljišča potrdili, vseh 13 prisotnih pa je v nadaljevanju potrdilo še prodajo nekaterih manjših občinskih zemljišč v Škrilju. Med predvidenimi nakupi zemljišč je svetnike najbolj razburilo zemljišče na Zabrvi, kjer je treba zaradi ureditve prehoda za pešce pločnik razširiti na 1,5 m, saj gre za državno cesto, ker se niso strinjali s ceno, ki so jo zahtevali lastniki zemljišča - ta je bila bistveno višja od ocene sodnega cenilca. Stanislav Ostanek (Lista za podporo projektom Občine Ig) je izpostavil različna merila Direkcije za ceste pri širini pločnika, saj vemo, da so nekateri prehodi ob državni cesti na Igu zelo slabo pregledni. Hkrati pa se tudi sprašuje, koliko Mrzelov bomo še imeli v občini.
Predzadnja točka seje je bila obravnava idejne zasnove novega Vrtca Ig, ki jo je predstavila Polona Skledar, na Občini Ig zadolžena za družbene dejavnosti. Povedala je, da je dokumentacija pripravljena skladno z vsemi pravilniki in zadostuje njihovim minimalnim zahtevam. Z novim 12-oddelčnim vrtcem bi nadomestili sedanje enote Gozdiček (v Dragi), Studenček (na Igu, pod Občino) in Krimček (na Igu). Ohranili bi enote vrtca na Golem in Tomišlju ter - če bo treba - tudi enoto Mavrica na Igu.
Skupaj bi tako imeli v občini 20 oddelkov vrtca.
Jože Ciber (Izziv 2010) je opozoril na premajhno število parkirnih mest ter bližino glavne ceste. Župan je pojasnil, da gre šele za idejni projekt umestitve v prostor ter da bo pripravljena še natančnejša projektna dokumentacija. K besedi se je prijavil tudi Andrej Ambrož (Nadaljujmo skupaj), ki je, kot kaže, najbolj natančno preštudiral gradivo in tudi zakonodajo na tem področju. Tudi sam meni, da je bližina glavne ceste nevarna, izrazil pa je še pomislek o velikosti vrtca, saj je z novim prostorskim načrtom pričakovati več novogradenj in potencialno tudi več potreb po varstvu otrok. Župan je povedal, da nam na Ministrstvu več kot 12-oddelčnega vrtca verjetno ne bi potrdili. Idejni osnutek so pregledali tudi v vrtcu, kjer večjih pripomb nanj niso izrazili. Za morebitna nova naselja pa je povedal, da je pogoj za gradnjo tudi financiranje novih oddelkov v vrtcu. Alenka Jeraj (SDS) je prav tako izpostavila problem parkirišč ter urejanja pločnika. Predlagala je tudi sklic zbora občanov na to temo. Jožeta Cibra je zanimalo še, kakšno bo ogrevanje, in župan je povedal, da je tukaj že napeljan plinovod, sicer pa bodo proučili tudi druge možnosti ogrevanja, npr. na sekance.
Med pobudami in vprašanji je Slavko Pavlič (SDS) vprašal, kaj se dogaja s kanalizacijo v Mateni, kjer so odstranili del nove kanalizacije. Župan je pojasnil, da so bile kanalizacijske cevi pri gradnji v osemdesetih letih nestrokovno položene in so jih zato morali zamenjati.
Ljudmilo Voroš (SVS Kremenica) je zanimalo, kakšen je napredek pri dogovarjanju za podaljšanje proge mestnega avtobusa do Drage. Župan je povedal, da delajo na tem, pridobiti je namreč treba tudi dovoljenje Direkcije za ceste, potekajo pa tudi dogovori za podaljšanje proge do Iške vasi.
Zdravko Grmek (Izziv 2010) je opozoril na krušenje kamna ob cesti na Gornji Ig, Jože Ciber (Izziv 2010) pa še enkrat na ureditev prometnega režima na Golem, kjer je prometna cesta pri starem gasilskem domu s prometnim znakom označena kot nepredno-stna, česar pa večina voznikov ne upošteva. Prosil je tudi, ali lahko spremenijo vozni red šolskega
avtobusa, saj učenci, ki se na Ig vozijo s hribov, večkrat zamudijo začetek pouka.
12. seja - 25. april 2012
Čez teden dni so se svetniki zbrali na novi seji, na kateri se je razpoloženje zasedajočih ponovno razplamtelo pri potrjevanju dnevnega reda. Župan je predlagal dodatno točko dnevnega reda, s katero bi svetniki potrdili sklep za gradnjo koliko oddelčnega vrtca se odločajo, s čimer so se svetniki strinjali. Več polemike pa je bil deležen predlog Slavka Pavliča (SDS), ki je kot predsednik SVS Brest svetu v obravnavo predlagal parcelo v Brestu, kjer je predvidena gradnja športnega igrišča, gasilci pa naj bi na njej želeli postaviti garažo za novo vozilo. Župan se je pred sejo srečal z vodstvom PGD Brest, ki je zahtevo po gradnji garaže na tej parceli zanikalo. Svetniki so predlagano točko zavrnili, so pa potrdili, da se uvrsti na dnevni red ene prihodnjih sej.
Vsako leto po sprejetem zaključnem računu se naredi rebalans proračuna, ki ga je svetnikom predstavila Bojana Birsa iz finanč-no-računovodske službe. Svetniki so želeli nekaj pojasnil glede sredstev na določenih postavkah, na koncu pa so rebalans sprejeli s 13 glasovi za in enim vzdržanim. Rebalans je že v celoti objavljen v Uradnem listu št. 32 z dne 4. 5. 2012.
Pod tretjo točko so svetniki brez razprave potrdili Sklep o ukinitvi družbene lastnine v splošni lasti. Nadaljevali so z vrtcem, kjer je župan razložil, da potrebujejo sklep občinskega sveta za predložitev dokumentacije na ministrstvo. Toneta Krnca (SDS) je zanimalo, ali bo možno vrtec tudi širiti ali gre za strogo 12-oddelčni vrtec. Župan je pojasnil, da trenutno ne moremo delati večjega vrtca, da pa bo v razpisu zahtevana možnost širitve. Svetniki so nato sklep o gradnji 12-oddelčnega vrtca sprejeli soglasno.
Med pobudami in vprašanji je Toneta Krnca (SDS) zanimalo, kdaj bodo popravljene ležeče cestne ovire pri Kremenici. Pod točko razno pa je Slavko Pavlič (SDS) opozoril, da bi bilo pri tabli za obvoz Matena smiselno označiti tudi smeri Brest in Tomišelj.
Maja Zupančič
4		www.obcina-ig.si
		
Režijski obrat sporoča
Obvestilo lastnikom zemljišč v bližini
■ I	•	V	I * v v
vodohranov in črpališč
Lastnike kmetijsko obdelovalnih površin, tudi gozdnih na robu varstvenih območij vodnih virov in na njih, odsvetujemo kakršnokoli gnojenje površin oziroma drugo tretiranje, ki ima za pitno vodo negativne posledice ter lahko pomeni biološko in kemično tveganje za zdravje uporabnikov.
Priklopi na kanalizacijsko omrežje
Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna (Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig, UL RS, št. 41/2009).
Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, čeprav imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom bodo poslani dopisi s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009) oziroma se lahko sami oglasijo na občini, kjer bodo dobili dodatne informacije.
Kontrola stanja na vodomeru
Zaradi nizkih temperatur v preteklih mesecih so se pojavile poškodbe na vodomerih. Prosimo, da preverite stanje vodomera v vodomernem jašku. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051/340-647 ali 041/602-403. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno.
Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu.
Odvzem vode iz javnih hidrantov
Hidranti na območju javnega vodovoda so namenjeni predvsem zagotavljanju požarne varnosti. Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Samovoljno odvzemanje vode iz hidrantnega omrežje je prekršek in se kaznuje.
Skladno s 26. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo se sme voda iz hidranta na javnem vodovodu uporabiti brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.
Javljanje stanja vodomera
Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer:
-	na tel.: 01/280-23-14,
-	po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si,
-	prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si.
Kako uredite spremembo plačnika storitve?
Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur.
Sprememba mora vsebovati:
-	verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev),
-	stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje.
Kako opravite reklamacijo računa?
Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok zanjo. Reklamacijo lahko oddate:
•	po pošti:
na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig,
•	po faksu: 01/280-23-22,
•	po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si,
•	osebno na Občini Ig v času uradnih ur.
Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času.
Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav lahko naročite od 7. do 16. ure pogodbenemu izvajalcu podjetju Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, na telefon 041/344-523 ali 01/7818-100.
Občina Ig - Režijski obrat
Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic:
041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si.
Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig
Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas:
ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto)
Dodatne informacije:
Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden)
Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
www.obcina-ig.si		5
		
novice iz občinske hiše
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Kanalizacija in vodovod Matena-Iška Loka
V	Mateni je bil v marcu in aprilu saniran obstoječi kanal, ker je bil na več mestih neprehoden, cevi so bile stisnjene. Začela se je tudi priprava ceste za asfaltiranje.
V	Iški Loki se nadaljujeta izgradnja kanalizacije in obnova vodovoda.
Katja Ivanuš, režijski obrat Foto: Uroš Čuden
OBVESTILA
Pošta na Igu z novim deljenim delovnim časom
Od maja je pošta na Igu odprta po naslednjem urniku: Ponedeljek-petek: od 8.00 do 11.30 in od 14.30 do 18.00 Sobota: 8.00 do 11.00
Upravna enota - Krajevni urad Ig
Na Upravni enoti - Krajevni urad Ig, ki ima prostore v stavbi Občine Ig, si občani lahko uredite osebne dokumente (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje) še pred poletnimi dopusti. Uradne ure Krajevnega urada Ig so: sreda od 8. od 12. ure in od 13. do 17. ure ter petek od 8. do 13. ure.
Za dodatne informacije pokličite na tel. številko Krajevnega urada Ig: 01/2862-003.
Na Tobačni ulici 5 v Ljubljani pa uradujejo vse dni v tednu, lahko jih tudi pokličete na tel. 01/3063-200.
Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju
Tip oglasa
Oglas - cela stran čb Oglas - cela stran barvni Oglas - pol strani čb Oglas - pol strani barvni
Oglas - tretjina strani čb Oglas - četrtina strani čb Oglas - osmina strani čb Mali oglas Zahvala/čestitka Cena številke
Velikost
19 cmx27 cm
19 cm x 13,5 cm
19 cm x 9 cm 9 cm x 13 cm 9 cm x 6,5 cm
Cena z DDV
240 € 360 € 130 € 200 €
90 € 75 € 40 € brezplačno 15 € 1,80 €
Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00.
iz življenja vaških svetov
GLASILO OBČINE IG • maj 2012 MOSTIŠČAR
Dvorana v Domu krajanov Iška vas služi svojemu namenu
Pred dobrimi 50 leti so mladinci Iške vasi, Iške in Gornjega Iga ob podpori krajanov preuredili avtobusno garažo v starem gasilskem domu v dvorano z odrom in garderobo. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti Iška vas pa so krajani ob pomoči širše družbene skupnosti obstoječi gasilski dom obnovili in razširili. Dobil je širši pomen v življenju in delu krajevne skupnosti - temu primerno pa tudi ime: Dom krajanov.
Dom krajanov je bil in je središče kulturnega in drugega družbenega dogajanja v vasi. V njem potekajo kulturne prireditve, zbori krajanov, občni zbori, prireditve lokalnih društev, različne javne prireditve. Ves čas je KUD Iška vas z lastnimi sredstvi in ob pomoči občine dvorano v Domu krajanov upravljalo in dodatno opremljalo, zadnjo korenito prenovo dvorane in vhodne avle pa je izvedlo v sodelovanju s SVS Iška vas leta 2009. Prenovo je financirala Občina Ig, delno pa so finančno sodelovali tudi KUD in SVS Iška vas, Iška in Gornji Ig.
S to prenovo je dvorana postala nadvse ustrezen prostor za najrazličnejše dejavnosti, z vključitvijo preostalih prostorov v domu pa je možno organizirati tudi zahtevnejše prireditve. V letošnji sezoni so bile poleg dramskih predstav in občnih zborov društev še posebno odmevni: razstava buč in kmetijskih izdelkov, izbor naj-
lepših balkonov, koncert pevskega zbora DU Ig in Revija pevskih zborov Občine Ig.
Dvorana je primerna tudi za plesno dejavnost. Letos se je končal že drugi tečaj standardnih plesov. Udeležilo se ga je deset parov pod vodstvom plesnega učitelja Petra Capudra. Pod okriljem folklorne skupine Emona pa vadi od oktobra do junija vsako sredo folklorna skupina naših najmlajših. Vodita jih Beti in Urška, na harmoniki pa jih spremlja Domen.
Iz navedenega se vidi, da ves vloženi trud in denar v dvorano Doma krajanov ni bil zaman. Želimo si še več dogajanja v prihodnji sezoni, zato čakamo na vaš odziv. Razlogov je več -nam in našim otrokom ni treba v Ljubljano, najemnina je sprejemljiva, prostor pa primeren in prijeten.
Darinka Mazi Batagelj
Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
Podkrajčani imamo novo lipo
V mesecu marcu smo se poslovili od stare lipe, ki je bila že kar močno poškodovana. Na prostor, kjer je stala, smo kmalu posadili novo. Daroval nam jo je Bojan Kraševec iz Tomišlja, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Podkrajčani obljubljamo, da bomo našo novo pridobitev kar se da najlepše in najbolje negovali. Želimo si, da bo čim preje zacvetela v vsej svoji lepoti ter razveseljevala nas in še kakšno od naslednjih generacij.
Darja Perme, SVS Podkraj

»o
iz življenja vaških svetov
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Očistimo Strahomer 2012
Kot pretekla leta smo se vaščani Strahomera tudi letos udeležili tradicionalne spomladanske čistilne akcije, ki je letos potekala 24. 3. 2012 pod sloganom Očistimo Slovenijo 2012. Ker se akcije v Strahomeru vsako leto udeleži okoli 50 vaščanov - letos nas je bilo 45 (od prvošolčkov pa vse do upokojencev) -, vzporedno s čistilno akcijo poteka tudi delovna akcija, da v enem dnevu postorimo kar čim več.
Ob 7.59 uri smo se zbrali pri mostu. Gospodinje so nam pripravile jutranjo kavo, Brane pa je pristavil vodo za golaž. Nato smo se razdelili v štiri skupine. Jože je prinesel krožno žago in tako se je prva skupina lotila obijanja notranjosti vaškega parlamenta - brunarice. Druga skupina s Frenkom na čelu je z desnega brega Iške očistila vse nepotrebno grmovje. Dve skupini pa sta se lotili čiščenja, in sicer je šla ena čez trnov pot proti bajerju, druga pa se je ob suhi Iški odpravila proti produ. Polne vreče in kosovne odpadke so preprosto pustili ob cesti, za kar pa sta poskrbela traktorista Vinko in Andrej, ki sta s svojima traktorjema in prikolicama pobrala vso nesnago, pripravljeno ob cesti. Vreče smo nato pustili pri mostu, kosovne odpadke pa odpeljali v zbirni center v Mateno. Ob desnem bregu Iške smo z Janezovo pomočjo uredili prostor za še nekaj parkirnih mest,
saj v poletnih mesecih pri mostu zmanjkuje prostora za parkiranje.
Tako smo si vsi prislužili izvrsten Branetov golaž in pivo. Seveda pa ob koncu niso manjkali niti Janova in Andrejeva harmonika, Gašperjev bariton in Marjanova kitara, tako da smo ob zvokih glasbe pri brunarici posedeli še dolgo v noč.
Na koncu naj se zahvalimo Lovski družini Tomišelj, ki je poskr-
bela, da naši želodci niso ostali prazni, in vsem prisotnim na čistilni akciji, saj skupaj pripomoremo k čistejšemu okolju. Prav tako naj vas pozovemo k takšni ali še številčnejši udeležbi tudi prihodnje leto.
Gašper Šivec, SVS Strahomer
Zadovoljni vaščani Strahomera po končani čistilni akciji.
Dogajanje v Škriljah
Projekti, ki smo si jih zastavili v okviru Hribci za otroška igrala, tekoče in uspešno potekajo in v tem članku se bom dotaknila projekta, ki se z 19. majem 2012 bliža svojemu vrhuncu dogajanja, in sicer z osrednjo prireditvijo, ki bo pred osnovno šolo na Golem.
Program bo sestavljen tako, da bo zadostil vsem prisotnim obiskovalcem. Začelo se bo s programom za najmlajše ter nadaljevalo z zabavnim programom za preostale obiskovalce dogajanja. Stvar je organizirana kot velika veselica z različnimi nastopajočimi glasbenimi izvajalci. Da med dogajanjem ne bomo omagali, bomo, tako kot se na veselici spodobi, pripravil nekaj za pojesti in popiti.
Če bo kdo želel posladek, bo tudi na voljo.
Kako srečno roko imamo pri izboru dobitkov, bomo lahko preverjali na srečelovu, ki na prireditvi ne bo manjkal. Sicer boste vsi, ki boste prispevali denarne prispevke, ki smo jih oziroma jih še bomo pobirali, prejeli talon, s katerim boste sodelovali pri žrebanju glavne nagrade na prireditvi.
Zbiranje starega papirja
V okviru omenjenega projekta Hribci za otroška igrala poteka zbiranje starega papirja. Zbirno mesto je v gasilskem domu v Škriljah. Za dostavo papirja lahko
pokličete kontaktno osebo na telefon: 041/805-500 (Marina Plantan).
Odpadni papir je surovina, ki je povsod okoli nas, saj vsak dan prejmemo polne nabiralnike reklamnega materiala, ki ga namesto v zbirni zabojnik prinesite na zbirno mesto v gasilski dom ali pa sporočite in se papir po dogovoru prevzame pri vas. V omenjenem zbiranju lahko sodelujemo vsi in prispevamo k projektu. Zbiranje papirja poteka v vseh vaseh in tudi tako lahko naredimo ekološko delo ter ohranimo kakšno drevo v naravi več. K sodelovanju lahko povabite tudi prijatelje ter sorodnike in zbrani kupček se nam bo hitreje večal.
Hvala za sodelovanje!
Marina Plantan
8		www.obcina-ig.si
		
K članku Avtomatski defibrilator na dveh
II	**	v • ■ v* •
lokacijah v nasi občini (Mostiščar, april 2012)
Omenjeni članek izpod peresa Andreje Zdravje je zelo koristen, posebno ker ga prebiram na dan, ko me po radiu obveščajo, da je Občina Idrija organizirala javno predstavitev delovanja avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). Nedvomno je članek koristen za oris njegovega namena in pomena, čeprav vsebuje netočnost.
Kot je opisano, srčna fibrilacija vodi v smrt, če je ne preprečimo v roku nekaj minut. Ali je zdravljenje pravilen izraz, bo povedala naša zdravnica Marija Štefančič Gašperšič, saj je eden od obeh defibrilatorjev v njeni ordinaciji. Avtomatski eksterni defibrilator ni profesionalna naprava, ampak je posebej prilagojena za uporabo laikom tudi s tem, da daje govorna navodila. Če pride do potrebe
uporabe AED iz ordinacije naše zdravnice, prizadetemu zagotovo ne bo nuden samo električni sunek, ampak tudi vsa strokovna pomoč, ki jo lahko nudi strokovno medicinsko osebje. Zato je vprašanje, ali v roke strokovnjakov sodi naprava, ki je namenjena uporabi laikov. Profesionalne naprave so namreč drugačne.
Še bolj pa je dopolnitve potrebna trditev, da sta obe napravi AED javno dostopni. Podatki, kdaj se dogaja največ srčnih zastojev, niso javno dostopni (če so sploh kje zbrani). Da bo taka informacija resnična, mora občinski svet najprej sprejeti odlok, da na Igu v času od 13. ure v petek do 12. ure v ponedeljek, v preostalih dneh pa od 13. ure do naslednjega jutra do 7. ure ter med prazniki ne sme priti do srčnega zastoja. V
tem času sta namreč ambulanta in celoten Center Ig zaprta in AED seveda ni dostopen. Drugače je s tistim v gasilskem domu Vrbljene, ki je dosegljiv vsak dan od 7. do 18. ure. Take so tudi informacije na zemljevidu nahajališč AED.
Tisti v Vrbljenah pa je za prebivalce vasi Ig (Studenec) malce predaleč.
V upravnem odboru Društva upokojencev Ig, ki je organizirani predstavnik potencialno najbolj ogrožene skupine, se je sprožila pobuda, da bi še letos nabavili svoj AED za laično uporabo, ki ga bi skušali namestiti tako, da bo res dostopen 24 ur 7 dni v tednu, razen kadar bo društvo organiziralo svojo prireditev, kamor ga bodo udeleženci lahko vzeli s seboj. Take prireditve ali izleti
niso pogosti in so praviloma med tednom, ko deluje že omenjena ordinacija.
K donaciji v ta namen že zdaj vabim vsakogar, ki to zmore, predvsem pa tiste, ki imajo svojce v naši starostni skupini. Seveda pa to ne pomeni, da srčni zastoj mlajših in športnikov ne more doleteti. Tragična izguba je takrat še bolj boleča.
Ob tej priložnosti vabim zainteresirane bralce, da si preventivno s povezavo na naši spletni strani http://du-ig.zdus-zveza.si/?brez--pomoci-umres-v-10-minutah,43 lahko ogledajo zemljevid RS z označenimi kraji, kjer so AED.
Janez Vrhovec, član UO DU Ig
»Pred očmi sem zagledal lik poznan, bil(a) si ti, ljubezen iz šolskih dni«
»Za prijatelje si je treba čas vzet' ...« poje Andrej Šifrer. Prav to sta z veliko zavzetostjo in vese-
Po 40 letih spet zbrani nekdanji sošolci.
ljem naredila Martin Čuden in Tone Strelec. Organizirala sta srečanje sošolk in sošolcev, ki smo
pred štiridesetimi leti na ižanski šoli končali osmi razred. Že na vabilu sta nam pripravila presene-
čenje: fotografiji iz leta 1972, na katerih smo bili še tako brezskrbni, lepi, mladi, veseli, polni pričakovanj in s pogledom, usmerjenim v prihodnost. Tokrat smo se po 40 letih zbrali sredi aprila v Piceriji MM v Brestu. Še posebej smo bili veseli, da se je srečanja udeležil tudi nekdanji razrednik Jože Levstik. Vidno ganjen nam je zaupal, da je z nami preživel eno najlepših obdobij svojega življenja.
Ob zvokih harmonike in dobri večerji smo seveda obujali spomine, odkrivali nekdanje skrivnosti, plesali in se od srca nasmejali.
Spomnili pa smo se tudi tistih sošolk in sošolcev, ki so že pokojni, vendar je spomin nanje še živ. Tisti, ki smo še na tem svetu, pa smo trdno odločeni, da se kot dobri prijatelji še kdaj srečamo in skupaj poveselimo.
Anton Lenarčič
www.obcina-ig.si		9
		
Marijina zavesa
Kaj naj rečem, treba se je bilo malo potruditi in zavesa je tu. Seveda ni samo moje delo, temveč tudi šiviljino, ki je morala razmisliti, kako jo narediti - s skupnimi močmi nama je to tudi uspelo. Gledam jo vsako minuto, vsak dan. Koliko ur dela je bilo potrebnega, nisem štela. Kdor želi, se lahko uči v mladosti ali starosti. Sama sem za klekeljne prvič prijela pri 60 letih. Pri klekljanju so spretne tudi moške roke, ki znajo lepo premetavati in sukati klekeljne.
Zavesa je bila predstavljena na dveh razstavah, najprej v Borovnici, nato še na Igu. Poimenovala sem jo kar Marijina zavesa. Okraski so delo Metke Lapajne, prtički s košarico pa delo Poldke Božič. Za pomoč in sodelovanje se zahvaljujem tudi hčerki Tončki ter Lili Kogovšek iz Borovnice.
Marija Virant
Marijina zavesa na razstavi ob občinskem prazniku
IZ ŽIVLJENJA STRANK
Ženski odbor SDS Ig
SDS
Po volilni konferenci, kjer je bil izvoljen Izvršilni odbor ŽO SDS Ig, smo izvedle predavanje Po poti misijonarjev - Indija. Predavali sta Alma in Petra ter predstavili, kaj sta doživeli v Indiji, ko sta kot prostovoljki tam delali v sirotišnici in centrih Matere Tereze.
Januarja 2012 smo izvedli predavanje prostovoljcev, ki sta se lansko poletje odločila po svojih močeh pomagati šoli v Indiji, ki jo je zgradila in jo financira Slovenka, poročena z Indijcem. V okviru ŽO SDS Ig ter regije smo zbrale nekaj sredstev za učne pripomočke, ki jih bosta poslala oz. odnesla na omenjeno šolo. Pred predstavitvijo Indije nam je zapela 19-letna Iris, ki je tudi štipendistka naše poslanke Alenke Jeraj. Zbirali smo
tudi oblačila za njeno družino, ki je v hudi materialni stiski.
Marca 2012 pa je imela naša članica Pavla Meglič predstavitev raziskave Moje življenje brez mene: alkoholizem in sram. Udeležba je bila zelo dobra.
Ženski odbor SDS Ig je imel 23. marca 2012 volilno konferenco, kjer je bila za predsednico ponovno izvoljena Veronika Trdan, imenovan pa je bil tudi Izvršilni odbor ŽO SDS. Na konferenci smo poklepetale o načrtih za naprej. Vsi Ženski odbori po Sloveniji bomo izvajali projekt Slovenija, dežela velikih žensk, v okviru katerega bomo poiskali znane Slovenke in jih predstavile.
Alenka Jeraj
Vabim vas
v poslansko pisarno v prostorih Mladinskega doma na Igu v ponedeljek, 21. maja, ob 16.30,
kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke.
Lahko me pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si.
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije
V parlamentu
V organizaciji OO SDM IG smo 16. 4. 2012 mladi z Iga, Postojne, Ljubljane in Portoroža obiskali parlament, priključili pa so se nam tudi člani OO SDS iz Ribnice. Skupaj smo imeli vodenje po Državnem zboru, ogledali smo si del redne seje in se srečali s poslancema poslanske skupine SDS Alenko Jeraj in Jožetom Tankom ter z ministrom dr. Vinkom Gorenakom. Seznanili
smo se z vsakdanjim delom poslancev, poklepetali o aktualnih razmerah in spili kavo ali sok.
Hvala vsem za prijetno druženje. Le malokdaj se nas nabere toliko različnih odborov skupaj, zato naj navezovanje poznanstev in skupno druženje ostaneta lepa navada vseh odborov SDS/SDM po Sloveniji!
Simona Pavlič, SDM Ig
Članice Ženskega odbora SDS Ig
Mladi na obisku v državnem zboru
10		www.obcina-ig.si
		
GLASILO OBČINE IG • maj 2012 MOSTIŠČAR
Kaj smo evropskim vrtičkarjem pokazali na Igu?
Na petek, 13., si je ižansko Kamžišče ogledalo pet vrtičkaric. Pam iz Velike Britanije, Katie in Mary z Irske, Alenka iz Nemčije in Zsofia z Madžarske, vse partnerice društva Mule v mednarodnem projektu F.I.G.E.
Na vrtičkih jih je pozdravil Marjan, ki ve o Kamžišču - vrtičkih sredi Iga - veliko iz zgodovine. Zemljišče, veliko skoraj pol hektarja, je nekdanji lastnik ižanskega gradu Palme razdelil na vrtičke in jih dal v uporabo krajanom. Modra poteza, saj je tako spodbudil sodelovanje, vključenost in medsebojno pomoč krajanov ob pridelavi hrane.
Kako motivirati ljudi k večji pridelavi, samooskrbi in medsebojni pomoči, je tema, s katero se pet držav ukvarja v projektu F.I.G.E. - Food is garden Edible ali po naše Hrana je vrt za uživanje. Kako spodbuditi ljudi, da odkrijejo užitek med pridelavo hrane in užitek v uživanju hrane? Malo
smo se poigrali z besedami, saj v društvu gledamo na vrtičkarje z različnih vidikov. Na šalo in pozitivnost obračamo tudi besedo vrtnarjenje. Tako razglabljamo o izvoru besede vrt - zagotovo je povezana z vrtanjem po zemlji. In v naših krajih so nekoč živele prav posebno trmaste mule, saj imamo zelo zelo globoke vrtače na kraškem delu ižanske občine ...
Minuli obisk je bil v Sloveniji namenjen delovnemu sestanku vodij projekta. Pregledali smo projekt in preverili, kje so razlike v razumevanju napisanega načrta. Očitne so razlike med narodi ter tudi med celinci in otočani. Slovensko razmišljanje je še najbližje nemškemu, vsaj po natanč-
nosti in tudi resnosti do predvidenih nalog. Da pa eni ne bi izvajali perfekcionizma, drugi pa stvar vzeli bolj z levo roko (z našega gledišča), smo se bolj detajlno dogovorili, kaj lahko drug od drugega pričakujemo, ko se bomo v prihodnjem letu in pol obiskovali.
Naše naslednje srečanje bo obisk v eko vasi Medewege nedaleč od Hamburga v Nemčiji. Na dvodnevni delavnici nam bodo pojasnili, zakaj so se odločili za bivanje v taki skupnosti, kaj jih druži ter kako se usklajujejo med seboj in z okolico. Cela vas se drži načela, da nič od pridelkov ne potrebuje gnojil in zdravil iz nafte. Prepričani so, da so sintetični pripravki navidezna bližnjica do hrane, ki pa hkrati zahtevajo vedno večji del denarja, ki ga sicer zaslužimo s pridelavo. Vaščani so se odločili, da bodo tržili med seboj. Drug drugemu izstavljajo račune po izkušnji čisti računi, dobri prijatelji. Pametno razmerje dela in zaslužka je omogočilo, da zdaj prodajajo svoje proizvode in storitve tudi v širši okolici.
V projekt F.I.G.E. so se vključili po »srčnem« naključju, saj je Alenka, ki je rojena v Prlekiji, vzela za moža enega od Medewegčanov in zdaj povezuje obe strani. Prek nje in društva Mule gre šest Slovenk v mesecu juniju na prvo od štirih mednarodnih delavnic.
Projekt je sofinanciran iz evropskega Programa za vseživljenjsko učenje Grundtvig. V dveh letih bomo izvedli 24 obiskov posameznikov iz različnih delov Slovenije. Domov bodo prinesli živo izkušnjo in seveda filme. Upamo, da bo na predstavitvi na Igu čim več tistih, ki jih tema zanima ter lahko pripomorejo k ponovnemu oživljanju in oplemenitenju vrtnarskih znanj. Povsod se najdejo ljudje, ki so kot priročniki vrtnarjenja. Velika škoda se dela tam, kjer višek pridelka in znanje romata na domači kompost in se ju uporabi samo v domačem krogu. Vrtnarjenje je priložnost za razdajanje.
Kuhanje mule na vrtičku za plotom je že zdavnaj iz navade, itak ...
Vabimo vas, da se nam pridružite, bodisi z znanjem, semeni, zemljo, delom in postanete prostovoljec društva Mule. Za več informacij si lahko ogledate spletno stran www.mule.si ali pa pokličete na društveni telefon 051/314-515. Vabljeni k so-delo-vanju!
Nataša Bučar Draksler, predsednica društva, vodja projekta Foto: Tanja Gobec
Vodje iz posameznih držav v projektu F.I.G.E
Skupinska fotografija z županom Cimpermanom ob razstavi motivacijskih razglednic iz petih držav v Centru Ig
Prvonagrajena motivacijska razglednica, delo Nine Kavzar
_kultura
MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG •maj 2012_
Pesem je vsem polepšala dan
V kulturni dvorani Doma krajanov v Iški vasi smo v soboto, 14. aprila, prisluhnili pevskim zborom, ki delujejo v Občini Ig. Potekala je namreč že 17. Občinska revija pevskih zborov, in to ravno na dan, ko je svet praznoval 100-letnico potopa Titanika.
Na reviji je sodelovalo deset zborov, od tega pet otroških oz. mladinskih in pet odraslih. Sodelovali so:
•	Otroški pevski zbor Vrtca Ig pod vodstvom Jane Kristan in ob spremljavi Nadje Janežič
•	Otroški pevski zbor OŠ Ig - mlajši pod vodstvom Ive Vnučec in spremljavi Polone Černe
Otroški pevski zbor Vrtca Ig -enota Hribček pod vodstvom Marjane Lenič in spremljavi Klementine Mikec Korpič Otroški pevski OŠ Ig - starejši pod vodstvom Ive Vnučec Mladinski pevski zbor OŠ Ig pod vodstvom Ive Vnučec in spremljavi Polone Černe Borovničke pod vodstvom
Zbrane je nagovoril župan.
Otroški pevski zbor vrtca Ig - enota Hribček
Nadje Janežič in ob spremljavi Polone Černe
•	Ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi pod vodstvom Klementine Mikec Korpič
•	Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig, ki ga vodi Klemen Jerinc
•	Ženski pevski zbor Ig pod vodstvom Iztoka Petriča in
•	Moški pevski zbor pod vodstvom Mirka Merzela
Zelo smo bili veseli, da se je našemu vabilu odzval ženski pevski zbor Laniške predice iz Škofljice pod vodstvom Mojce
Jevnikar Zajc. Kot gostje večera so nam popestrile večer, zapele so tri pesmi.
Strokovni spremljevalec letošnje revije je bil zborovodja in glasbenik Mitja Gobec, ki je po končani reviji tudi pisno ocenil vsak zbor posebej, povezovalec programa pa je bil Boštjan Poglajen.
Upamo, da vam je pesem to soboto polepšala dan.
Marica Zupan, občinska uprava Foto: Maruša Švigelj
f §V«J}< i" t i i
i. J f	1
v ►
«V ф
Ženski pevski zbor Ig


} ^ *
i
Moški pevski zbor
ЈУ
I/IÜ oiVO
к« ж t *»t
.•♦p ;

Otroški pevski zbor OŠ Ig - starejši
Žene in dekleta dveh vasi
12		www.obcina-ig.si
		
Koncert Še si z nami
Društvo Fran Govekar Ig
1992-2012 let
to
^DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
Sredi aprila smo se članice in člani Društva Fran Govekar Ig spomnili našega člana Tadeja, ki smo ga lani izgubili v prometni nesreči.
Tadej je pel v Moškem pevskem zboru našega društva, najpogosteje pa je sodeloval z lutkovno in gledališko skupino. Za obe je pisal songe in naše igralce skladbe tudi naučil ali pa je spremljal predstave in pel kar sam. Imel je izreden glas in živel je za glasbo, zato je bil tudi vodja literarno-glasbene skupine. Skupina je prirejala glasbene večere in večere poezije, ki so pravo podobo in vrednost dobili šele s Tadejevo glasbo.
Na koncertu v spomin na Tadeja Še si z nami so sodelovale Borovničke, Moški in ženski
pevski zbor Ig, pevka Amadeja Košir in glasbenica Katja Krnc ter člana gledališke skupine Nežka in Mihec Grmek.
Na koncertu smo videli nekaj fotografij s Tadejevih nastopov in se spomnili naših skupnih trenutkov.
Zahvaljujemo se svojcem -mami Darji, očetu Viliju, bratu Gregorju ter babi Lei in dedku Viliju, ker so se strinjali, da se Tadeja spomnimo z glasbo, in se koncerta tudi udeležili. Zavedamo se, da so rane še vedno žive in je spomin na Tadeja bolečina, ki se
je na da opisati. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali v Društvu Fran Govekar Ig.
Alenka Jeraj
Odšel si
Odšel si tiho. Brez besed.
Za tabo ostaja praznina. Objokane oči. Žalost.
Tema in tišina.
Kje so tvoje pesmi? Tvoje melodije? Tvoj nasmeh? Tvoji načrti?
Ostali so neizpolnjeni. Ostali so za druge.
Alenka Jeraj, 2. marec 2011
Likovna razstava Koliščarji
V škofljiško knjižnico so v sredo, 4. aprila 2012, prispeli koliščarji z Iga. Sicer na slikah, zato pa so z njimi prišli tudi njihovi avtorji, člani likovne skupine Društva Fran Govekar.
Prisostvovali smo odprtju razstave Koliščarji na Ljubljanskem barju, ki je bila na ogled do 7. maja. Najprej smo slišali kratek odlomek iz najbolj znane povesti
Janeza Jalna Bobri ob spremstvu flavte. V nadaljevanju so predstavili dejavnosti njihovega društva, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja. Povedali so, da že več let izvajajo projekt V deželi koliščarjev, katerega rezultat so koliščarski tabor za otroke, koliščarski dan, serija razglednic, pobarvan-ka o koliščarjih v treh jezikih in stalna razstava o življenju koli-
ščarjev. Na koncu so se z rožami zahvalili razstavljajoči m slikarjem ter knjižničarki.
Po ogledu slik smo ob piškotih in soku še poklepetali v prijetnem vzdušju.
Društvo Fran Govekar Ig vas vljudno vabi na ogled razstave!
Timeja Liplin Šerbetar
Najdihojca 2012 uspela
Festival otroškega gledališča Najdihojca 2012 sta že 13. zapored pripravila Zavod Parnas in KUD Primož Trubar ob pokroviteljstvu občine Velike Lašče. Na Najdihojci 2012 se je v enem dnevu na odru Levstikovega doma v Velikih Laščah zvrstilo 11 predstav in 166 mladih igralcev s 17 mentorji ob pomoči 12 prostovoljcev. Domači igralci so se predstavili s kar petimi predstavami.
Najdihojce pa smo se tudi letos udeležili igralci z Iga iz mladinske gledališke skupine Pod odrom s predstavo Ne bodi grozen, Gašper. Kdo ne pozna knjige Francesce Simon in zgodbe o Gašperju? Predstavo smo pripravili pod vod-
stvom režiserke in predsednice Društva Fran Govekar Ig Alenke Jeraj, ki je besedilo tudi priredila.
Udeležili smo se srečanja Mladinskih gledaliških skupin na Brezovici, jo uprizorili za občanke in občane ter zaigrali ižanskim šolarjem.
Gašper in Peter sta brata. Peter je priden in prijazen, Gašper pa ... grozen, zato se vsi ukvarjajo z njim in Peter se odloči, da bo tudi on grozen. Seveda mu to ne uspe, saj nihče ni tako grozen kot Gašper.
Na drugem koncu vrta je tabor Muhaste Maje, ki s prijateljico Suzi dela podobne vragolije kot fanta.
Mladinska gledališka skupina Pod odrom
www.obcina-ig.si		13
		
	L	kultura	
MOSTIŠČAR			GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Dobrodelni koncert v Podpeči
18. marca 2012 so Podkrimski falotje sodelovali na dobrodelnem koncertu v Kulturni dvorani v Podpeči, ki ga je pripravila KS Podpeč-Preserje, izkupiček pa so namenili gasilcem PGD Preserje za nakup novega vozila.
Nabito polna dvorana je uživala ob prepevanju legendarnih Slakovih pevcev Fantje s Praprotna, ki letos praznujejo 50-letnico delovanja. Na koncertu so sodelovali tudi skupina harmonikarjev Staneta Makovca, mlada pevka Julija Urbančič, z živahnimi ritmi narodnozabavne glasbe pa so se predstavili tudi ansambel Mladi godci, ansambel Jurčki ter dva ansambla iz naše občine, in sicer ansambel Ponos iz Tomišlja ter ansambel Podkrimski falotje, ki so tudi člani našega društva.
Fantje s Praprotna so svoj samostojni nastop začeli s pesmijo Dečva je činglca, ki so jo zapeli ob svojem začetku delovanja. S to pesmijo so nastopili tudi na oddaji Pokaži, kaj znaš, kjer so se spoznali z Lojzetom Slakom, s katerim so nato dolga leta skupaj igrali in prepevali ter ponesli slovensko pesem po širnem svetu. Za višek koncerta pa so poskrbeli, ko so skupaj s Podkrimskimi faloti zapeli in zaigrali nekaj Slakovih pesmi, med katerimi so bile tudi Padalec, nepozabni Čebelar in za konec že
ponarodelo pesem V dolini tihi, ki so jo obiskovalci v dvorani stoje in objeti prek ramen skupaj zapeli s Fanti s Praprotna in ansamblom Podkrimski falotje ter z drugimi nastopajočimi.
Tako so vsi udeleženci koncerta obeležili 50-letnico Fantov s Praprotna in hkrati tudi počastili spomin na pokojnega Lojzeta Slaka.
Janez Modic, TD Krim
KOTIČEK ZA MLADE
mestna I knjižnica I ljubljena
Dragi otroci, vabimo vas v Knjižnico Ig na poljudnoznanstveno delavnico v angleščini
ENGLISH MIND LAB
v sredo, 30. maja, ob 17. uri.
Na poljudno-izobraževalni delavnici v angleščini z naslovom TOP 10 TOURIST DESTINATIONS, ki je namenjena otrokom od 8. do 13. leta starosti, bodo otroci spoznavali svetovno najbolj priljubljene turistične kraje in jih primerjali s kraji, kjer je mogoče preživeti prosti čas ekološko in okolju prijazno.
Delavnico bo vodila Špela Podkoritnik Mokorel.
Zlata kuhalnica
V petek, 2. 3. 2012, smo zjutraj s kombijem odšli na Srednjo gostinsko šolo v Ljubljani, kjer je bilo tekmovanje Zlata kuhalnica. Peljali so nas v veliko sobo, v kateri je bilo kot v restavraciji. Postregli so nam s piškoti, čajem in kakavom, nato so predstavili namen tekmovanja, za njimi pa so se predstavile tudi tekmovalne ekipe. Ekipe so šle kuhat, spremljevalci in navijači pa smo se šli ven malo razmigat in si krajšat čas. Čez eno uro smo prišli noter, kjer je že dišalo po pohorski omleti in dobri juhi. Komisija je začela ocenjevati izdelke, mi pa smo jih lahko poskusili. Naši izdelki so nam bili zelo všeč in kmalu je omlete ter juhe zmanjkalo. Nato so razglasili rezultate. Bronastega priznanja ni bilo in začeli so klicati šole, ki so dobile srebrno priznanje. Čedalje manj in manj jih je bilo pred nami, potem so začeli deliti zlata priznanja, na koncu so povedali, da sta zmagali skupini iz OŠ Ig in še ene šole. Sledili so veselje, začudenje in nepopisna sreča. Veseli smo odšli nazaj v šolo, kjer smo to povedali še preostalim učiteljem in učencem. Dan je bil zelo lep in neponovljiv.
Naše učence čaka še državno tekmovanje, kjer jim želim veliko uspeha.
Janja Jurjevič, 8. a
Zmagovalna ekipa mladih kuharic OŠ Ig
14		www.obcina-ig.si
		
Hribci za otroška igrala
Dobrodelni otroški bazar
Kulturna dvorana Gasilskega centra Golo je v sredo, 11. aprila 2012, spremenila podobo. Za otroke hribovskih vasi in za otroke od drugod smo dvorano spremenili v pravi bazar. Z njimi so se odzvali tudi starši, dedki, babice in drugi. V okviru projekta Hribci za otroška igrala smo želeli otrokom polepšati popoldne s številnimi delavnicami, dogajanjem na odru in zunaj. Seveda pa nismo pozabili tudi na lačne želodčke naših otrok kot tudi odraslih. Ponujali smo palačinke, hot dog in kokice.
Na bazarju so se zabavali otroci različnih starosti - od najmlajših, ki so se igrali v otroškem kotičku, do največjih, ki so se ustavili na različnih delavnicah. Kmalu po otvoritvi bazarja smo na odru pozdravili učence Podružnične šole Golo, ki so pod vodstvom učiteljice Petre pogumno odpeli nekaj pesmic. S svojim nastopom so spodbudili še druge talente, ki so se pozneje opogumili ter na odru nastopili na Pokaži, kaj znaš.
Za ljubitelje tolkal smo na odru pripravili delavnico s tolkali. Igrali smo na železni sod, različne bobne tam-tam in druga zanimiva tolkala. Medtem se je v dvorani začelo vrteti. Okrog arene bey-blade se je trlo tekmovalcev in gledalcev. Njihovi beybladi so se vrteli v dveh starostnih skupinah. Zmagovalci so si prislužili nagrade, vsi tekmovalci pa zapestnice.
Za kulturni del bazarja so poskrbeli starši otrok iz vrtčevske enote Hribček, ki so z vzgojiteljicami uprizorili igrico Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom. Lutke so izdelali otroci
skupine Pikapolonice z vzgojiteljicama Valerijo in Marjano iz enote Hribček z Golega. Na saksofonu jih je spremljal Aleš Tolar. Pod odrom se je zbralo lepo število malih oči, ki so spremljale medveda, lisico, srnico, zajčka in veverico. Na koncu smo vsi skupaj zapeli in pokazali, kako zelo se imamo radi.
Dogajanje na odru se je nadaljevalo s plesno delavnico. Na odru so se zbrali mali in veliki plesalci, ki so pod vodstvom plesne šole Plesna metropola odplesali nekaj plesov. Ker nam je bila delavnica všeč, smo se dogovorili, da bi prihodnjo jesen plesne urice izvajali tudi v hribih.
Kljub malo slabšemu vremenu so se pred dvorano zbirali ljubitelji konjev in se preizkusili v jahanju ponija ali velikega konja. Z zaščitno čelado so se na jahanje za ogrado podali otroci v spremstvu staršev in vodnikov konj.
Zunanje dogajanje so popestrili tudi taborniki, ki so postavili šotor iz šotorskih kril in ogenj ter učili mlajše, kako se vežejo vozli. Kot
taborniki znajo, so priskočili na pomoč tudi v kuhinji pri mazanju palačink.
Ker je med otroki veliko zanimanja za gasilstvo, so gasilci pred vrati gasilskega doma predstavljali gasilsko vozilo.
V dvorani so ves čas potekale delavnice, kjer so se otroci zabavali in izdelali različne izdelke:
•	barvali so ulitke iz mavca in iz njih naredili magnetke,
•	izdelovali so krone in kapice iz papirja,
•	izdelovali so krpanke iz blaga,
•	poslikali so si obraz,
•	potekalo je fotografiranje otrok in družin v fotosobi,
•	v les so vžigali različne motive,
•	izdelovali so različne zapestnice.
Poleg delavnic so si na stojnicah otroci lahko izbrali rabljene igrače in knjigice, ki so jih prispevale družine iz naših in okoliških krajev, ter izdelke, ki so jih prispevali posamezniki in društva, ki sodelujejo projektu Hribci za otroška igrala. Na stojnici projekta Hribci za otroška igrala so otroci ponujali izdelke, ki so jih izdelali otroci Vrtca Ig iz enote Hribček in otroci Podružnične šole Golo, na drugi stojnici pa smo nudili majč-ke z našim logotipom.
Dobrodelni otroški bazar je bil lepo obiskan, povabilu
so se odzvali tudi župan Janez Cimperman, ravnateljica vrtca Jožica Kovačič in podravnateljica Mateja Janežič, ravnateljica šole Biserka Vičič Malnar ter vzgojiteljice in učiteljice.
Prisrčna hvala vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu in dodali vrednost skupnemu trudu za naše malčke, saj je bila prav zaradi vas prireditev tako uspešna. Prav tako se zahvaljujemo vsem sodelujočim, ki so z veliko dobre volje poskrbeli, da smo vsi preživeli prijetno popoldne v podmokrških hribih.
Hribci za otroška igrala
www.obcina-ig.si		15
		
kotiček za mlade
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Plesni festival na ižanski šoli
Plesna sreda
V sredo, 4. 4. 2012, smo imeli v šoli šolski plesni festival. Začel se je že zjutraj ob 9. uri, končal pa po četrti šolski uri.
Na šolskem plesnem festivalu je sodelovalo veliko učencev od 1. do 7. razreda. Tekmovali so kot posamezniki, plesali pa so po skupinah. Razdeljeni so bili v 3 kategorije:
■	od 1. do 3. razreda
■	od 4. do 6. razreda
■	od 7. do 9. razreda Ocenjevale so jih tri članice
komisije. Program je povezovala učenka 9. razreda, na koncu pa so razglasili zmagovalce v vsaki skupini.
Bilo je zelo zanimivo in upam, da se bo še kdaj ponovilo. Mogoče bomo prihodnjič sodelovali tudi mi.
Urška Jakič, 8. a
Poročilo o plesnem festivalu
V sredo, 4. 4. 2012, je na šoli potekal Šolski plesni festival, jaz pa sem bila sodnica.
Zbrali smo se ob 8.00, začeli pa malo pozneje. Sodnice smo izmed 24 plesalcev od tretjega do šestega razreda izbrale 12 plesalk, ki so se uvrstile v polfinale. Vse
so plesale hip hop, pop in latino. Sodnice smo izmed 12 izbrale 8 plesalk iz sedmega razreda. V finalu so se pomerile učenke od drugega do tretjega razreda, nato je sledilo polfinale učencev četrtega do šestega razreda, nato pa še finale sedmega razreda. Med točkami so potekale tudi različne igre, zapela pa je tudi učenka sed-
mega razreda. Pokazali sta se nam še učenki iz Iške vasi s svojo lastno plesno točko.
Delo sodnika ni tako preprosto, kot mislimo. Ta izkušnja mi bo zelo pomagala, saj tudi jaz hodim na plesna tekmovanja.
Tinkara Mazej, 8. b
V šoli obeležili dan Zemlje
Izdelava sokov in sladice iz sadja
Prva skupina iz 8. b razreda se je ob 8.30 zbrala v knjižnici. Izdelovali smo sokove in sladice iz sadja. Najprej nam je knjižničarka Brigita Stropnik povedala, kaj bomo delali, in nam razložila postopke. Potem smo se razdelili še v manjše skupinice, kjer smo pripravljali različne stvari. Pripravili smo:
-	NAMAZ IZ AVOKADA, pri katerem smo uporabili avokado, česen, limono, himalajsko sol in sojino smetano. K namazu iz avokada smo postregli tudi črni kruh.
-	ZELENI KAŠASTI SOK, pri katerem smo uporabili blitvo, koprive, čemaž, banano, hruško, vodo, chia smetano in solato.
-	HALVO, pri kateri smo uporabili pšenični zdrob, maslo, vodo, sojino mleko, sladkor, lešnike, rozine in muškatni orešček.
-	GASPAČO, pri katerem smo uporabili paradižnik, kumare, paprike, peteršilj, olivno olje in himalajsko sol.
Pri delu smo se zelo zabavali in seveda na koncu vse tudi poskusili - bilo je odlično. Izdelke smo odnesli še v zbornico, da so jih lahko poskusili tudi učitelji, ki so nas zelo pohvalili.
Tina Glavan, 8. b
Eko dan na Osnovni šoli Ig
V petek, 20. aprila 2012, na dan Zemlje, smo imeli na Osnovni šoli Ig naravoslovni dan s temo ekološke pridelave in predelave hrane.
Od 8.00 do 8.30 smo v šolski telovadnici gledali predstavo o recikliranju odpadkov. Nato smo odšli v gospodinjsko učilnico, kjer nam je učiteljica predavala o ekologiji, potem pa smo se razdelili v skupine. Najina skupina je izdelovala plakate o ekološkem kmetijstvu. Medtem nam je učiteljica prinesla dve vrsti hrenovk; ene so bile bio in druge navadne. Morali smo oceniti njihov videz, vonj in okus.
Po malici v matični učilnici smo poslušali predavanje uslužbenke mlekarne Krepko o biološki pridelavi in predelavi mleka. Pojasnila je, da je razlika med bio in 'obi-
čajnimi' mlečnimi izdelki ta, da bio oziroma eko izdelki ne vsebujejo človeku škodljivih kemičnih snovi ter vsebujejo več mineralov in vitaminov, naravno prisotnih v mleku. Poskusili smo tudi bio vaniljevo mleko mlekarne Krepko ter - kot pri hrenovkah - ocenili njegov videz, vonj in okus.
Potem nam je prišla dipl. ing. agronomije Miša Pušenjak predavat o ekološki pridelavi zelenjave in sadja. Povedala je, da pri
taki pridelavi uporabljamo samo naravna, in ne umetna kemična sredstva, ter ohranjamo uporabne živali na vrtu.
Nato smo si ogledali šolski vrt, ga narisali, označili korenje, špi-načo in druge vrste zelenjave, ki rastejo na njem, s tem pa se je naš dan končal.
Bilo nama je všeč, da smo šolski dan tako poučno izkoristili in se pri tem še zabavali.
Tina Vrabl, Ana Zidar, 8. b
Čemaž in dan zemlje
Kaj mi pomeni dan Zemlje? Kaj se sploh počne na ta dan?
20. aprila smo v šoli praznovali dan Zemlje. najprej smo si ogledali predstavo o odvrženih smeteh in si zapeli pesem, ki nam je hitro prišla v uho, nato s nas razvrstili v skupine. Moja skupina je šla z učiteljico v naravo poiskat čemaž. Čemaž je trajnica z zdravilnimi učinki. Uvrščamo jo v rod lukov. Številna imena, ki se uporabljajo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti. Čemaž ima značilen vonj po česnu. Poznamo več vrst. Zamenjamo ga lahko s šmarnico in podleskom, ki pa ne dišita po česnu. Listi so suliča-ste oblike - mladi so sveže zeleni in svetli, stari pa so temnejši. Snežno beli cvet je sestavljen iz dveh do treh suhokožnatih ovr-
šnih listov. Pokončno steblo, ki zraste največ 30 cm visoko, ima trirob ali okrogel prečni prerez. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico. Šmarnično cvetje je precej drugačno od čemaževega, listi pa se skorajda ne razlikujejo. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično. Čemaža na žalost nismo našli veliko, zato smo se vrnili v šolo. Na šoli pa smo imeli posebne goste iz mlekarne Krepko in Mišo Pušenjak, ki nam je predstavila vrt in najbolj koristne živali na vrtu.
Dan Zemlje je navaden dan, po svoje pa zelo poseben. Zamisliš se. Poglobiš se vase, kaj lahko narediš dobrega za Zemljo. Če 'po nesreči' kdaj vržeš smeti na
tla, se moraš seznaniti s tem, kaj je dobro za Zemljo in kaj je dobro tudi zate - kakšno hrano zaužiješ. Da na svetu ne boš živel samo ti, ampak bodo živeli še tvoji potom-
ci, ki bodo dihali ta zrak, ki bo vedno bolj onesnažen, če TAKOJ nečesa ne spremeniš!
Manca Dostal, 8. a
Tabor za nadarjene učence 8. in 9. razreda
Aktivnosti naravoslovnega tabora so potekale 22. in 23. marca 2012 po delavnicah, ki so jih izvajali učenci po skupinah. V četrtek dopoldne so raziskovali svet okoli nas v enotah, zvečer pa so imeli romantični večer pod zvezdami. V petek so se učenci preizkusili v pripravi recepta za marmelado in nato še v kuhanju marmelade.
Utrinki, ki so jih napisali nekateri udeleženci tabora:
TABOR ZA NADARJENE
V šolo smo zjutraj običajno prišli, se preobuli in preoblekli ter v učilnico šli.
Dobili smo zvezek, vanj smo pisali, merili korake,
dolžino z metra dol prebrali.
Potem smo šli skupaj, naredili smo krog, naloga je naša bila stiskanje rok.
Na računalniku smo oblikovali grafikone in tabele, nato pa še pisali naše misli vesele.
Ana Pangrc in Anja Meše, 8. b
Danes smo imeli prvi dan tabora za nadarjene. Naloge so m i bile zelo všeč, saj niso bile pretežke niti prelahke. Bolje bi bilo, če ne bi delali po skupinah, saj bi bilo delo bolj samostojno in lažje. Še posebej m i je bilo
všeč merjenje na šolskem igrišču in v vrtni hišici. V učilnici je bilo delo drugačno, saj smo imeli omejen prostor in je bilo bolj glasno. Reševali smo učni list, na katerem so bile naloge iz merjenja dolžine, časa, hitrosti... na koncu pa smo naredili še preizkus reakcijskega časa z zan im ivo igrico.
Jaka Čop, 8. a
POVZETEK TABORA ZA NADARJENE
Na taboru sva se zelo zabavali in se veliko naučili. Dobili smo delovne liste, ki smo jih izpolnjevali in reševali. Izvajali smo različne meritve na predmetih. Šli smo tudi na igrišče in na travnik. Potem smo na računalnik naredili tabele in grafe, ki smo jih shranili v mapo z našim imenom v podatke D, ker če bi jih shranili na C-disk, bi jih računalnik izbrisal. Zelo se veseliva večernega programa, saj bo gotovo zelo zanimivo in se bomo imeli lepo.
ASTRONOMSKA NOČ
Najprej smo imeli predavanje v učilnici, kjer smo spoznali veliko novih stvari o vesolju. Potem smo se odpravili na pokopališče in opazovali zvezde ter planete skozi teleskop. Imeli smo zvezdne karte! Ker nas je zeblo, nihče ni imel velikega zanimanja za zvezde, zato smo raje sedeli in se pogovarjali.
Teja Glavan, 8. b, in Žana Mencej, 8. a
MARMELADA IZ JABOLK IN HRUŠK
1 kg sadja, 1 kg želirnega sladkorja (ali 1/2 kg sadnega sladkorja in vrečka želirnega sredstva za
diabetike), lahko malo cimeta in vanilje
Sadje olupimo, narežemo na manjše kose, zmeljemo v multi-praktiku, zavremo, dodamo sladkor in kuhamo nekaj minut, nato marmelado nalijemo v vroče male kozarčke in obrnemo na pokrov za nekaj minut, ohladimo pod odejo - in to je vse. Pri jabolkih in hruškah bi midve dodali malo limonovega soka. Odlična je, če dodamo klinč-ke, cimet in malo ruma.
Veliko sva premišljevali in misliva, da sva res prišli do najboljšega recepta, ki ga je napisala moja teta Dušanka.
Lara Boštic in Ana Cebe Podržaj, 8. b
www.obcina-ig.si		17
		
kotiček za mlade
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
ASTRONOMSKI VEČER
Včeraj ob šestih prišli smo vsi, že mrak se je začenjal, ko v učilnico smo šli. Posedli smo se in prišla učiteljica je naša ter nova oseba po imenu Nataša.
Zunaj se je stemnilo, mi pa peš smo odšli, hodili smo dolgo, na pokopališče smo prišli. Rdeč avto je prišel, Nataša je teleskop postavila, v vrsto smo šli,
nato o planetih nam je pravila.
Videli smo planete, Mars rdeči, nekdo nas je strašil, to Petrov glas je bil. Nato v krog smo šli, laser naredil zeleni je rov, zeblo nas je že,
ob pol deseti uri odšli smo domov. Anja Meše in Ana Pangrc, 8. b
Sodelujoči učenci na taboru nadarjenih
Ob koncu so učenci rešili anketni vprašalnik, ki sta ga pripravila Peter Meglič in Žan Matic Pratnemer, učenca 9. razreda. Najmanj jim je bil všeč astronomski večer zaradi predolgega
TURIZEM
predavanja. Naučili so se narediti marmelado. Bolj všeč bi jim bilo, če bi tabor izvedli na Pohorju. Zanimivo bi jim bilo, če bi prespali kje drugje, npr. v šoli.
V četrtek, 5. aprila 2012, smo pripravili v avli šole razstavo utrinkov obeh dni dejavnosti.
Barbara Oblak, voditeljica tabora
Nova turistična agencija je odprla vrata na Igu
Dogodivščinam naproti
Pred dobrim mesecem dni je na Igu odprla vrata nova turistična agencija s pomenljivim (pa čeprav nič slovenskim) imenom IškAAdventure - v prevodu iške dogodivščine, ki se trudi na področju naše občine pripraviti dogodivščine za turiste iz Slovenije in tudi iz tujine. Njen ustanovitelj je Boštjan Gačnik iz Iške vasi, ki je med drugim planinski vodnik, gorski reševalec, pilot helikopterja, jamar in potapljač. Ob začetku dela agencije smo za bralce Mostiščarja pripravili kratek razgovor z njim.
Boštjan, kako si prišel na idejo o avanturistični turistični agenciji?
Ideja o avanturističnih doživetjih v naravi je v meni tlela že kar nekaj let - sem namreč velik ljubitelj narave. Velik izziv in užitek mi je, da se odpravim nekam, kjer čisto običajno, brez kakršnegakoli znanja in pripomočkov po navadi ne moremo priti ali biti v zraku ali osvojiti kako točko, vrh, globino ... Skratka rad se podam v neokrnjeno naravo, vodne globine, jame, skalne stene, na reke, jezera, nadvse pa uživam tudi v letenju. Delati nekaj, v čemer uživaš, in če s tem lahko ponudiš užitek in zadovoljstvo še drugemu ... je to eno izmed največjih zadovoljstev.
Videti zadovoljne in pozitivne obraze na koncu naših doživetij ... to mi daje energijo in velik zagon za naprej.
Koliko časa že deluje agencija in kakšni so prvi odzivi?
Agencija je odprta od letošnjega marca, z avanturističnimi dejavnostmi v naravi za goste pa se ukvarjamo že štiri leta. Prvi odzivi so zelo dobri in moram reči, da dobimo veliko pozitivnih komentarjev in odzivov. Presenečen pa sem tudi, kako so nas z odprtimi rokami sprejeli v Turističnem informacijskem centru Ljubljana, kjer v nas vidijo enega od pomembnejših poslovnih partnerjev, ki deluje v njihovi
neposredni bližini. Vsekakor pa si v prihodnje želim več sodelovanja z našo domačo lokalno skupnostjo in mogoče tudi kakšno novo idejo ali predlog ... Smo še mlada ekipa, zato je še čas, da skupaj naredimo kakšne korake v tej smeri.
Kaj je osnovna ideja oziroma kaj je drugače kot pri drugih
agencijah, vizija ... ?
Naša osnovna ideja je, da turistično tržimo širši domači kraj. Stremimo k temu, da gostu pokažemo vso lepoto domačega okolja. V prihodnje načrtujemo povezovanje z gostinci, določenimi sorodnimi društvi ali somišljeniki. Verjamem, da bomo s čim večimi našli skupen pozitiven obojestranski interes. Zelo bom
vesel, če se bo kateri posameznik, podjetje ali društvo že samo prej obrnilo na nas s kako pozitivno idejo v obojestransko dobro.
Kakšne možnosti še vidiš za širitev ponudbe na Igu?
Kot sem že omenil v prejšnjem vprašanju, je to dodatna ponudba v sodelovanju z društvi in gostinci. Vsekakor pa bi bilo treba v bližnji prihodnosti na primerni lokaciji urediti nastanitvene zmogljivosti z vso potrebno dodatno ponudbo. Junaka, ki bi se za kaj takega odločil v naši občini, žal še ni. Tu bi bila dobrodošla pomoč lokalne skupnosti v smislu vse potrebne pravne in druge podpore. Tudi Partizanska bolnica Krvavice bi bila potrebna temelji-
te prenove, kjer bi lahko z dodatnim igranim vložkom popestrili ponudbo s prikazom življenja bolničarske ekipe in ranjencev v času NOB. Treba bi bilo zaščititi in urediti še ohranjeno črno kuhinjo v Iški vasi, velika škoda je tudi, ker se je pred leti podrla evropsko znana kolesarska spust proga (downhill), urediti bi morali koliščarsko naselje na barju v neposredni bližini Iga pa ižanski muzej na gradu, kjer je zdaj zapor, letno gledališče ... ter še in še bi se našlo. Verjamem, da vse to bo, nekaj od tega je že v dolgoročnih načrtih naše občine.
Jasno je, da je v splošni krizi za take stvari denarja (pre)malo, vendar bo ravno zaradi krize vse več ljudi potovalo v bližnje kraje
namesto na daljša potovanja - in tudi tu je naša skupna priložnost.
Od kod prihajajo tvoji gostje?
Trenutno prihajajo iz celotne Slovenije. V bližnji prihodnosti pa pričakujemo tudi goste iz tujine, predvsem s Hrvaške, in že smo začeli aktivnosti na tem področju.
Kako vidiš agencijo čez pet ali deset let?
Vidim jo kot uspešno agencijo, na katero so ponosni in z njo zadovoljni občani, društva, gostinci in seveda lokalna skupnost.
In za konec - kaj si delal, preden si imel avanturistično turistično agencijo?
Po poklicu sem strojni tehnik. Najprej sem bil zaposlen v Kovinski industriji na Igu, nato sem dobil delo v intervencijski ekipi v podjetju, ki se je ukvarjalo z varovanjem objektov in oseb. Še preden sem nastopil delo v intervencijski varnostni službi, sem že ustanovil svoje podjetje, zadnjih 17 let pa sem se ukvarjal s proizvodnjo, prodajo in montažo stavbnega pohištva.
Zaželimo torej turistični agenciji IškAAdventure veliko zadovoljnih gostov, ki bodo glas o lepotah naše občine ponesli po vsej Sloveniji in še dalje.
Matjaž Zupan
Prvomajsko dogajanje v Iški vasi
Kresovanje v Iški vasi
Leto se je obrnilo in v Iški vasi je spet zagorel kres. Vaščani so se začeli zbirati že pred osmo uro zvečer, prijetno so kramljali in obujali spomine. Ob 21. uri so člani PGD Iška vas, ki so vešči tudi kurjenja, prižgali velik kres in ta se je razplamtel v vsej svoji veličini. Podmladek PGD Iška vas se je tako lahko preizkusil v gašenju, saj je zagorela bližnja podrast. Na pomoč jim je priskočil sam predsednik PGD, da je bil ogenj takoj pogašen.
Član TD Tomaž nam je 'stenstal' krompir, žejo pa smo si gasili pri Brunarici.
Prvomajski pohod na Krim
Torkovo jutro je kazalo lepo vreme, ki je prav vabilo na pohod. TD Iška vas je tudi letos organiziralo voden pohod na Krim.
Zbirno mesto je bilo na križišču Iška-Gornji Ig, kjer so se pohodniki prijavili.
Prvi pohodniki so se začeli zbi-
rati še pred deveto zjutraj in ob devetih so se vsi tisti, ki so bili odločeni zavzeti vrh Krima, podali v strmine. Z njimi je bil po tradi-
ciji tudi zastavonoša s slovensko zastavo.
Na parkirišču pred vrhom Krima je ekipa TD Iška vas pričakala pohodnike z osvežilno pijačo in golažem, ki so ga skuhali člani TD Iška vas.
Z minuto molka smo se skupaj spomnili na našega člana in stalnega pohodnika na Krim Jožeta, ki ga je bolezen prehitela.
Zahvala gre vsem, ki ste pomagali pri organizaciji pohoda, in hvala vsem pohodnikom, ki ste se udeležili našega tradicionalnega prvomajskega pohoda na Krim.
Se vidimo prihodnje leto!
Milena Hvalič-Arahar, TD Iška vas
www.obcina-ig.si		19
		
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Pohod Rašca-Kurešček uspel
Dan boja proti okupatorju smo v turističnem društvu Kurešček počastili s 13. tradicionalnim pohodom Rašca-Kurešček.
Na praznik 27. aprila smo se v lepem in vetrovnem jutru pri Domu borcev in mladine v Zapotoku zbrali člani društva,
simpatizerji in večje število poho-dnikov iz drugih krajev: Jesenic, Ljubljane, Litije, Trbovelj, Postojne in Ivančne gorice. Vsi pohodniki so bili dobrodošli.
Ob prijavi je vsak udeleženec dobil poleg tradicionalne lesene žlice potrjen evidenčni karton pohodnika in vodo kot popotnico. Niso manjkali niti borovničke in šilce domačega.
Z avtobusom smo se odpeljali do Trubarjeve domačije na Rašci. Bilo nas je več kot 90, zato je moral avtobus vožnjo ponoviti.
Od Trubarjeve domačije smo se podali na pot z dvignjeno slovensko zastavo, ki jo je nosil naš član. Pot nas je vodila prek Malega Osolnika na Veliki Osolnik, prečudovite razgledne točke, saj je naš pogled segel do Gorjancev,
Snežnika, Kamniških Alp in Julijcev. Po krajšem premoru smo se podali prek Granjevice skozi čudovito zeleno panoramo do Vodičnic mimo Marijinega kamna na vrh Kureščka. Po krajšem pre-dahu smo nadaljevali pot mimo Planinskega doma do spomenikov padlim borcem, studenca pitne vode in končno prispeli na cilj RTC Zapotok.
Po prehojeni 15 kilometrov dolgi poti smo bili veseli pogostitve, ki so nam jo pripravili naši člani. Nadoknadili smo vse izgubljene kalorije, ker hrane in pijače ni zmanjkalo.
Pohod smo končali z željo: Nasvidenje prihodnje leto!
Braco Vukosavljević, TD Kurešček
Kosci in grabljice Ljubljanskega barja
Tokrat na tekmovanje v Občino Borovnica
Po barjanski ravnici že nekaj mesecev brnijo traktorji in motorne žage v pripravi na prvo setev. Na žalost subvencija in temu primerno kolobarjenje še vedno krojita usodo neokrnjenih barjanskih travnikov, jelševih gozdičev in mejic, pri čemer postopoma, a vztrajno izgubljamo tako opevano biotsko pestrost Ljubljanskega barja ter s tem značilne ogrožene rastlinske in živalske vrste.
Pomen samooskrbe ter temu primerno zadovoljstvo današnjih pospeševalcev intenzivnega kmetijstva, s čimer se končno uresničuje v 18. in 19. st. izražena želja Avstro-Ogrske monarhije, da postane Laibacher Morast kranjska žitnica, pač terja svoj davek, ki ga najbolj občuti prav ekosis-tem. Prevečkrat pa pozabljamo, da je v tej verigi tudi človek. Kdaj bomo torej s svojim vedno večjim egom prenehali uničevati naravne danosti, ki so jih stoletja varovali naši predniki.
Mogoče je rešitev v združitvi Ministrstev za kmetijstvo in okolje ali ne - o tem bo povedal čas. Že v nazivu je okolje na drugem mestu!? Na srečo se vedno več lastnikov kmetijskih zemljišč preusmerja v ekstenzivno ali ekološko pridelavo, vendar je tudi v tem primeru vsak preorani neokrnjeni barjanski travnik v ogroženem biotskem smislu za vedno izgubljen. Zato je moto letošnje-
ga 6. Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja Za ohranitev neokrnjenih barjanskih travnikov.
Po lanskem uspelem tekmovanju, pri čemer se moramo zahvaliti odličnim gostiteljem, Občini Ig, že z nestrpnostjo pričakujemo letošnje tekmovalno druženje sedmih občinskih ekip in posameznikov, udeležencev glasbeno-kulturne-ga programa, tematske etnološke povorke, barjanske tržnice kot tudi vseh obiskovalcev, ljubiteljev kulturne in etnološke dediščine.
Letošnja prireditev bo v soboto, 28. julija 2012, in bo razdeljena na dve lokaciji.
Prva lokacija je južno od Borovnice v idilični vasici Brezovica pri Borovnici, kjer bomo ob 12. uri začeli etnološko povor-ko, nadaljevali s slavnostno otvoritvijo in predvidoma ob 13.30 s tekmovanjem. Soorganizacijo je prijazno prevzelo PGD Brezovica pri Borovnici.
Druga lokacija je v centru Borovnice, kjer se bo ob 15. uri začel zabavno-glasbeni program sedmih barjanskih občin. Tu bo ob 17. uri tudi uradna razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, plaket in pokalov.
Barjanska tržnica se s svojim etno-tematskim programom, izletniško in kulturno predstavitvijo ter drugo blagovno ponudbo priključi tradicionalni občinski prireditvi Dan borovnic.
Pri soorganizaciji poleg občinske uprave, otrok osnovne šole in vrtca sodeluje tudi več NVO iz občine Borovnica, pri čemer bo
imelo prav gotovo nosilno vlogo Turistično društvo Borovnica.
Tokratni gostitelj in soorgani-zator vsebarjanske prireditve, kjer sodeluje 98 koscev in grabljic, 55 udeležencev etno povorke, 45 nastopajočih v glasbeno-kultur-nem programu ter 21 ponudnikov v okviru barjanske tržnice iz občin Borovnica, Vrhnika, LogDragomer, Brezovica, Ljubljana, Škofljica in Ig, je torej Občina Borovnica z županom Andrejem Ocepkom na čelu.
Jernej Korenčič, ZOLB
GLASILO OBČINE IG • maj 2012 MOSTIŠČAR
Na ekskurziji po Ljubljanskem barju
Skrivnostne barjanske vode in tla
Krajinski park Ljubljansko barje je v aprilu pripravil drugo strokovno ekskurzijo, posvečeno vodam Ljubljanskega barja. V svet skrivnosti barjanskih voda nas je popeljal hidrogeolog Mihael Brenčič. Pot nas je peljala ob Ljubljanici, nato ob umetni strugi Iške, na robu Iškega vršaja pa smo spoznavali fenomen barjanskih oken.
Ekskurzijo smo začeli v Ljubljani na Špici, ki je usodno povezana z Ljubljanskim barjem, saj je tukaj iz Ljubljanice speljan Grubarjev kanal, eden najpomembnejših ukrepov pri osuševanju barja. Pritoki Ljubljanice imajo zelo različne vodne režime, tako imata npr. Iška in Iščica kraško zaledje, največji levi pritok Gradaščica pa priteka iz območja paleozojskih kamnin. Splet različnih vodnih režimov je tisti, ki tudi usodno vpliva na pojav poplav. Strmec Ljubljanice je na Ljubljanskem barju zelo majhen, manj kot 1 m, zato bi pričakovali, da bo reka ustvarjala meandre, vendar je njen tok relativno raven. Koliko so k temu pripomogle domnevne regulacije starih Rimljanov in koliko naravne razmere, še ni zadovoljivo pojasnjeno. Novejše interpretacije pravijo, da igrajo pomembno vlogo pri ravnem toku Ljubljanice tektonske prelomnice.
Pri Iškem morostu smo si pobli-že ogledali skorajda suho strugo Iške, ki je na tem delu že delo človeka, gre za t. i. Čurnov graben, ki so ga skopali konec 18. stoletja za lažje plavljenje lesa. Prod, ki ga vidimo v strugi, je prinesla s seboj reka, voda, ki je v njej, pa je večino časa samo odcedna
podtalna voda, saj reka Iška še vedno močno ponika in do Iške vasi izgubi že vso vodo.
Na drugi strani poljske poti smo nato sledili potoku Jevšnik, ki ima zelo čisto vodo, saj ga neposredno napajajo izviri podtalne vode Iškega vršaja. Ta pride na plano na stiku barjanskih usedlin in nanosov reke Iške - posebnost teh izvirov je, da je voda pod pritiskom. Ob istem stiku se zato pojavljajo tudi barjanska okna, gre za majhna jezera vode, ki jih naš vodnik Mihael Brenčič po nastanku loči na dva tipa - plitva okna (premera do 2 m) ter prava barjanska okna z vidnim kanalom, po katerem v njih doteka voda. Ta so imela premer tudi do 100 m in so bila nekoč najbolj razširjena severno od Iga. Mi smo si ogledali Strahomersko okno pri Podkraju (ime je dobilo, ker so tod lastniki njiv prebivalci Strahomera). Pri barjanskih oknih se običajno dotok vode vidi kot kanal iz globine. Je pa območje tega okna zelo zaraščeno in kmalu ga ne bo več videti.
Pomemben izvir je tudi Šentjanž pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podkraju, pri katerem gre za značilen kraški izvir. Takih izvirov je bilo v tem predelu nekoč še več, vendar jih je veliko žal presahnilo. Največji kraški izvir na
Strahomersko okno pri Podkraju
tem delu Ljubljanskega barja pa je izvir Iščice v središču Iga, ki ima značilnosti obrha. Dokazano je, da del voda Iške, ki ponikne na Iškem vršaju, pride na plano kot Iščica. Iški vršaj je pomemben vodono-snik, na njem stoji tudi črpališče vode. Voda je tu v različnih plasteh, vendar pa se njen nivo niža, tako da morajo delati črpališča vedno globlje, tudi že v sami geološki podlagi, ki je tu dolomitna.
Na koncu smo se ustavili še na obrobju Iške Loke, pri potoku Ložca, in kot poroča Valvasor, naj bi bila to v njegovem času edina plovna reka, ki je povezovala Ig z Ljubljano, danes pa je od nje ostal le neznaten potok. Ker je na tem mestu rob Iškega vršaja, se
tukaj pojavlja več skupin ali rojev barjanskih oken. Žal je tudi tukaj opaziti, da jih je mnogo med njimi že presahnilo in postajajo odlagališče gradbenega materiala.
Za konec pa smo si ogledali po mnenju našega vodnika sledi meandrov reke Iške, ki je nekoč tekla tod mimo in se verjetno razlivala na barje.
Barjanska okna so izredna geo-hidrološka dediščina in posebnost Ljubljanskega barja, ki je malo znana v javnosti, največ pa jih je ohranjenih prav na Ižanskem, vendar se lahko z zaskrbljenostjo vprašamo, do kdaj.
Maja Zupančič Foto: Maja Zupančič
Podkrimka 2012
Dragi harmonikar, harmonikarica!
Spet je leto naokoli in bliža se naše srečanje harmonikarjev, ki bo v soboto, 2. junija 2012, ob 18. uri na hipodromu Vrbljene.
Če želiš zaigrati na našem srečanju, pokliči na številko 031/794-919 (Darja Modic). Rok za prijave je do 30. maja 2012.
Se vidimo na našem 12. srečanju harmonikarjev! Vsi prav lepo vabljeni!
Turistično društvo Krim
Barje, ali te poznam 2012
Društvo Fran Govekar Ig
1992-2012 let
to)
—'DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
V letošnji sezoni cikla barje Barje, ali te poznam smo imeli priložnost prisluhniti predavanjem o volkovih na slovenskem, nedavno odkritih prvih jamskih slikarijah v Sloveniji, železnodobnih Venetih ter o mejnem kamnu pri Bevkah, ki je ločeval teritorija Emone in rimskega Ogleja.
Volkovi na Slovenskem
»Nekateri volkove vidijo kot krvoločne zveri, drugi kot simbol divjine in utelešenje svobodnega duha,« je volka predstavil Miha Krofel, vodja projekta SloWolf. Literarna in filmska dela krivično pripisujejo volkovom krvoločnost, kar potrjuje dejstvo, da na slovenskem ni zabeleženega napada na človeka. Volkovi imajo v naravi pomembno vlogo, saj z lovom na rastlinojedo divjad uravnavajo njeno naseljenost in s tem poraščenost svojega teritorija. 45 volkov je trenutno na slovenskem razdeljenih v osemnajst tropov, katerih nekateri teritoriji segajo na Hrvaško in Italijo. Ti so del večje balkanske skupine, ki naseljuje Dinaride. Do teh podatkov je ekipa SloWolfa prišla z gensko analizo volkov, v katero je bil vključen vsak volk vsaj trikrat. Njihove teritorije določajo s telemetrijo in oglašanjem. Projekt SloWolf ima tudi sredstva, namenjena za postavitev električnih ograd in vzgojo psov ovčarjev za tiste ovčerejce, ki živijo na teritoriju volkov.
Bestažovca - prve prazgodovinske jamske slike v Sloveniji
Kraška jama pri Sežani je sedem tisoč let skrivala slike, naslikane z opečnato barvo okre. Kot pravi dr. Anton Velušček, je jama ohranila risbe ravno zaradi svoje nedostopnosti, saj je danes edini možen vhod skozi globoko brezno, ki se na dnu nadaljuje v jamski sistem. V času prazgodovinske uporabe jame je obstajal vodoraven vhod na enem izmed krakov jame, vendar se je zasul in s tem onemogočil dostop
v jamo. Le redki so se od tedaj spustili v brezno. Eden izmed njih je bil dr. Andrej Mihovec, ki je v jami raziskoval polzenje jamskih tal, vendar je odkril nekaj, kar ga je presunilo: naslikane črte in pike, ki so pomenile nesporno človeško dejanje. V lanskem letu so ekipe inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU in Notranjskega muzeja raziskale jamo in odkrile črepinje posod, kurišča in oglene ogorke bakel na stropu jame. Vse naštete najdbe skupaj s stenskimi slikami datirajo v čas sedem tisoč let pred sedanjostjo. Zaradi kratkega časovnega razpona najdb in odsotnosti poznejših najdb je zelo verjetno, da se je jamski vhod zasul med prazgodovinskim obiskovanjem jame ali kmalu po njem. Obravnavane jamske slikarje so pomembne, ker so do zdaj edine znane jamske slikarije na področju Slovenije. Poleg slikanja so jamo uporabljali najverjetneje kot staje za drobnico, kar kaže plast pepela - ostanek zakurjenega gnoja. Jamo lahko povezujemo s sezonskim seljenjem skupaj z živino, ki je v prazgodovini do 19. st. potekala iz Pivške kotline do morja. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali je to edina jama, ki ima slike, in zakaj?
Železnodobni Veneti v Sloveniji
Kdo vse so bili Veneti, še danes buri duhove marsikomu. Ime Veneti se pojavlja na različnih delih Evrope v različnih časovnih obdobjih, zaradi česar je prišlo tudi do kontrover-znih hipotez, ki jih zagovarjajo venetologi. Znanstveni pristop do proučevanja železno-dobne kulture v severovzhodni padski nižini je predstavil kustos za prazgodovino Narodnega muzeja Slovenije dr. Peter Turk. Veneti so govorili jezik, ki je imel tako neindoevropske kot indoevropske prvine. Kratka sporočila so začeli zapisovati v 7. in 6. stoletju pr. n. št. z etruščansko različico fonetično pisave, ki so si jo Etruščani prisvojili od izumiteljev fonetične pisave Feničanov. Sporočila so pogosto
zapisana v kratkih standardnih formulacijah. Velikokrat izkazujejo ime lastnika predmeta, izdelovalca ali boginjo Retio. Venetski zapisi so bili zapisani na posodju, orožju, nakitu in kamnu. Ker poznamo starost omenjenih nosilcev napisov na podlagi primerjav in drugih datacijskih metod, poznamo tudi starost sporočil, ki so na njih. Na slovenskem poznamo nekaj takih sporočil na zahodu Slovenije. Ljudje, živeči na področju Soče, Krasa in Notranjske, so bili povezani s severozahodno Padsko nižino in pokopavani kot Veneti, v žarah, ki so lahko nosile napise. Poleg grobišč so velik vir napisov daritvena mesta, kamor so ljudje darovali predmete božanstvom. Venetščina je izginila v 4.-3. st. pr. n. št., ko jo je nadomestila latinščina z latinico. Zanimivo je, da se na ižanskih rimskih spomenikih pojavljajo poleg predkeltskih, keltskih in latinskih imen tudi imena venetskega izvora, kot so Hostila, Ostila, Hostius. Ta venetska imena so tudi sicer najpogostejša imena v železnodobni Padski nižini.
Rimski mejni kamen pri Bevkah
Zadnje predavanje letošnje sezone, posvečeno rimskemu mejniku z Ljubljanskega barja, je pripravila dr. Julijana Visočnik. Na prvi pogled manj ugleden spomenik rimske dobe, ki so ga našli pri Bevkah, se je izkazal za zelo pomembnega, saj priča o tem, da sta imeli mesti Aquilea (Oglej) in Emona (Ljubljana) enak status, pa tudi, da je Emona spadala pod provinco Italija, ne Panonija, kot so domnevali zgodovinarji starejših generacij. Spomenik je posebnega pomena tudi zato, ker gre za edini odkrit rimski mejnik, najden na območju Slovenije. Predavateljica nam je predstavila tudi antične vire o Ljubljanskem barju ter lokalno božanstvo Equrno, najverjetneje zavetnico barja.
Dejan Veranič
22		www.obcina-ig.si
		
Lokalni energetski koncept Občine Ig
Skladno z relevantno nacionalno in evropsko zakonodajo ter	nih kotlovnic. Podatki za analizo	ciljev se izdela akcijski načrt, ki
potrebami po razvojnih projektih se je Občina Ig odločila, da izdela	rabe energije pri teh porabnikih	vsebuje aktivnosti oziroma pro-
lokalni energetski koncept občine. Za izvajanje projekta je bilo	se pridobijo prek različnih oblik	jekte, ki omogočajo doseganje
izbrano podjetje Eco Consulting, d. o. o., iz Ljubljane.	neposrednega anketiranja.	teh ciljev.
Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s katerimi občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru energetskega koncepta bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni Občini Ig, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo.
Poglavitni cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta Občine Ig so:
-	učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini,
-	uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energi-
ja, bioplin),
-	uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja,
-	uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji,
-	informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije,
-	zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe energije v industriji, široki porabi.
V začetni analizi sedanjega stanja rabe energije v Občini Ig se na podlagi statistične baze podatkov ter poslanih vprašalnikov najprej pregleda stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Nato sledi analiza rabe energije v podjetjih, javnih stavbah in objektih, ki se ogrevajo iz central-
Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se začne drugi del energetskega koncepta. Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, oceni se tudi potencial prihrankov pri rabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine s toploto in električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z dokaj nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov.
V tretji fazi projekta bodo podani predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike tako na strani rabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Občina si ob poznavanju trenutne energetske situacije in na osnovi pridobljenih podatkov o potencialu obnovljivih virov energije ter možnostih uvajanja ukrepov učinkovite rabe energije zastavi konkretne cilje na tem področju. Na osnovi zastavljenih
Dejstvo je, daje proces izdelave dobrega lokalnega energetskega koncepta tesno povezan s sodelovanjem občine, strokovnjakov in občanov. Uresničevanje ukrepov, ki jih energetski koncept podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane. Proces izdelave in izvedbe energetskega koncepta je uspešen le takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista le stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali izvajalcu energetskega koncepta na elektronski naslov: info@eco-con.si.
Ales Šaver, Eco Consulting
\	Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
i
Javni poziv delodajalcem za štipendiranje
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) že šesto leto objavlja Javni poziv za delodajalce iz Ljubljanske urbane regije, ki imajo namen štipendirati mlade dijake ali študente v letu 2012/2013. S prijavo na Javni poziv delodajalci definirajo potrebe po štipendijah in pridobijo možnost vsaj 50 odstotkov sofinanciranja njihovega štipendiranja.
Če se v shemo vključi tudi občina, je lahko delež sofinanciranja še večji, saj občina prevzame del finančne obveznosti delodajalca. Štipendije se lahko podelijo za katerikoli letnik izobraževalnega programa, pogoj pa je, da delodajalec izvaja štipendiranje do konca izobraževalnega progra-
ma štipendista (npr. če začne štipendirati štipendista iz 3. letnika gimnazije, ga mora štipendirati tudi v 4. letniku, tako da ta konča program).
Poziv je objavljen na www. rralur.si, odprt pa je do 29. 6. 2012. Na osnovi potreb delodajalcev, ki jih bomo prejeli po koncu poziva, bo septembra 2012 objavljen razpis za štipendije.
Vključitev v regijsko štipendijsko shemo omogoča 50 odstotno sofinanciranje štipendiranja delodajalcem iz ljubljanske regije, ki so
-	pravne osebe zasebnega prava,
-	fizične osebe ali
-	pravne osebe javnega prava s sedežem, poslovno enoto ali prebivališčem na območju ene od 26 občin Ljubljanske urbane regije.
Glede na način financiranja je štipendija sestavljena iz dveh delov:
1.	del: iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja RRA LUR v znesku 50 % dodeljene štipendije (vendar največ v višini 30 % minimal--ne plače),
2.	del: preostalo polovico štipendije zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja prejemanja štipendije. Delež delodajalcev je lahko tudi nižji, če dodatno sofinanciranje štipendiranja zagotovijo tudi posamezne občine.
Osnovna višina štipendije je 15 % minimalne plače za dijake ter 28 % minimalne plače za študente. Štipendisti so upravičeni
do dodatkov za šolski uspeh ter kritje stroškov prevoza oziroma bivanja zunaj kraja prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2011/12 je 280 EUR, višina najvišje štipendije za dijake je 250 EUR, za študente pa skoraj 450 EUR.
Kontaktni osebi: mag. Liljana Drevenšek liljana.drevensek@ljubljana.si Tel.: 01/306 19 04
Meta Koprivšek Tomažič meta.koprivsek-tomazic@ ljubljana.si Tel.: 01/306 19 05
RRA LUR
www.obcina-ig.si		23
		
dobro je vedeti
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
LAS Sožitje med mestom in podeželjem
Evropska sredstva LEADER uspešno prihajajo tudi v Občino Ig
Lokalna akcijska skupina (LAS) Sožitje med mestom in podeželjem je bila ustanovljena 1. februarja 2008 z namenom uresničevanja skupnih interesov na področju razvoja podeželja po pristopu LEADER. LAS deluje kot lokalno javno-zasebno partnerstvo, sestavljeno iz 84 predstavnikov različnih socio-ekonomskih sektorjev. Delovanje zagotavlja z naslednjimi organi: desetčlanskim upravnim odborom, tričlanskim nadzornim odborom, zborom članov LAS, upravljavcem in finančnim organom.
Pristop LEADER omogoča črpanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za izvajanje inovativnih projektov na lokalni ravni, ki prispevajo k razvoju podeželskega prostora, podpirajo delovanje Lokalnih akcijskih skupin, spodbujajo medregijsko in čezmejno sodelovanje ter določajo načela delovanja.
LAS Sožitje med mestom in podeželjem bo poskrbela, da bomo imeli živo in razvito podeželje z ohranjeno identiteto na pragu glavnega mesta!
Glavni cilj je, da z izvajanjem lokalne razvojne strategije zagotovi celostno obravnavo območja z enakimi možnostmi sodelovanja prav za vse, kar se bo izražalo v večji ekonomski neodvisnosti podeželskega prostora in kakovostnejšem življenju na podeželju. Temeljni programski dokument LAS je Lokalna razvojna strategija, ki omogoča izvajanje lokalnih razvojnih projektov ob aktivni podpori lokalnega prebivalstva in finančnih sredstvih EU. Strategija razvoja temelji na treh pomembnih področjih, in
sicer: razvoju socialnega kapitala, razvoju raznovrstnih dejavnosti na podeželju ter trženju in promociji dobrin podeželja.
V letu 2009 je Las izbral prve projekte in jih vključil v Letni izvedbeni načrt (LIN). Tako so bili izvedeni prvi projekti, ki so uspešno pridobili evropska sredstva in njihovi rezultati so postali nove zanimivosti v posameznih krajih. Višina odobrenih sredstev za izvajanje projektov s strani Evropske unije za leto 2009 je bila 139.685 EUR.
Med njimi so bili zelo uspešno izvedeni projekti z območja Občine Ig, med prvimi končanimi sta bila projekta Žene ižanskega podeželja na spletu in Ko zadiši po peki na Ižanskem, katerih nosilec je Društvo žena in deklet podeželja Ig. Vodja je bila Nevenka Marija Kovač. Prvi je bil sofinanciran v višini 3.000 EUR, drugi pa 3.780 EUR.
Žene so postavile spletno stran svojega društva, s katero hitreje in preprosteje pridejo do potrebnih informacij in obveščajo javnost o svojih aktivnostih. Hkrati so zbrale več kot sto receptov peciv, jih preizkusile in izdale v knjigi receptov.
Ustvarjalno na turistični kmetiji Petek
Ob koncu so pripravile svečano predstavitev knjige z bogato razstavo peciv, pripravljenih po zbranih receptih.
Tretji projekt iz LIN 2009 je bil Etnološki muzej od pluga do kruha, katerega nosilec je bilo Turistično društvo Krim, vodja pa Marjan Žagar. Projekt je bil s strani EKSRP sofinanciran v višini 3.715,71 EUR.
V društvenem kozolcu v Vrbljenah na Ižanskem se je uredil razstavni prostor za eksponate, ki prikazujejo celotni postopek nastajanja kruha - od pluga do kruha. Poskrbeli so za njihovo zaščito, omogočili ogled zbirke širši javnosti ter povečali turistično ponudbo na njihovem območju.
Leto 2010 je prineslo nove ideje za projekte in za sofinanciranje so bili na Upravnem odboru LAS izbrani ter potrjeni trije projekti z območja Iga. Prvi je bil zaključen projekt Otroške radosti na podeželju, katerega nosilec je bila Turistična kmetija Petek, vodja Pavel Petek. Na turistični kmetiji so uredili dodatni prostor za najmlajše in ga opremili za namen izvajanja ustvarjalnih delavnic. Projekt je bil sofinanciran v višini 6.075,00 EUR LEADER sredstev.
Drugi uspešno realiziran projekt: Več v Iški vasi, katerega nosilec je bila Občina Ig, vodji Andreja Zdravje in Ivan Žagar. Iz programa LEADER je bil sofinanciran v višini 11.050 EUR. Obnovljen je zunanji videz večnamenskega objekta, ki združuje prebivalce treh vasi pri njihovih društvenih in krajevnih aktivnostih. S tem so zagotovo poskrbeli za dvig kakovosti življe-
nja na podeželju, saj so društvom, formalnim in neformalnim skupinam ter posameznikom omogočili, da imajo urejene prostore, kjer se lahko družijo, izobražujejo in snujejo nadaljnji razvoj kraja.
Tretji, obsežnejši na tem območju iz leta 2010, je projekt, razdeljen v dve fazi z nazivom: V deželi koliščarjev, katerega nosilec je Društvo Fran Govekar z vodjo Alenko Jeraj. Društvo je uredilo prostor in postavilo stalno razstavo o življenju koliščarjev, organiziralo prireditev Koliščarski dan in letos bodo v prostor postavili še skulptu-re koliščarjev. Prva faza je zaključena in sofinancirana v višini 12.344 eur. Za drugo fazo je odobrenih še 5.750 EUR LEADER sredstev.
Skupni znesek upravičenih sredstev LEADER za leto 2010 za celotno območje LAS pa je 149.383,93 EUR.
Za leto 2011 so odobrena LEADER sredstva za projekt Prireditve ižanskega podeželja, katerega nosilec je občina, vodja Marica Zupan. Glavni cilj projekta je ohraniti tradicionalne prireditve na Ižanskem podeželju in obogatiti njihovo vsebino z namenom povečanja prepoznavnosti. S tem želi Občina Ig vključiti čim večje število različnih akterjev v razvojna dogajanja z uveljavitvijo principa enakih možnosti ter partnerskega sodelovanja. Gre za podporo izvedbi Ižanskega sejma in pustnega karnevala.
LAS Sožitje med mestom in podeželjem Foto: Josip Pintar
Ustanovljena župnijska Karitas Ig
Konec aprila je potekal ustanovni sestanek Župnijske Karitas Ig, ki bo formalno registrirana predvidoma v mesecu maju. Župnijska Karitas bo pomagala posameznikom in družinam, ki bivajo na območju župnij Ig in Golo. Sprva bo pomoč predvsem v hrani, pozneje pa tudi v drugih oblikah, odvisno od sredstev.
Vsi pomoči potrebni bodo morali predložiti potrdila o svojem materialnem stanju, npr. potrdilo o dohodkih. Informativni dan, na katerem bodo sprejemali prijave za pomoč, bo v petek, 25. maja, od 17. do 19. ure v župnišču na Igu.
Maja Zupančič
Knjiga Župnija sv. Martina na Igu je do zdaj najobsežnejši projekt ižanske knjižne produkcije. V njej se prepletajo zgodovina, umetnost in duhovno življenje Ižanskega. Knjiga obsega 512 strani in je bogato slikovno opremljena ter je lepo darilo ob krstu, birmi, poroki in drugih priložnostih.
Po ceni 49 evrov je na prodaj v župnišču na Igu. Informacije na telefon: 01/420-25-50.
ŠPORT
Na državnem prvenstvu v karateju dosegli skupno 3. mesto	Шш
шкштп^џт.ш.
V marcu je potekalo državno prvenstvo Shotokan karate-do zveze Slovenije (S.K.I.F.), ki je sestavljeno iz kvalifikacijskega turnirja in finala, kamor se uvrstijo najboljši tekmovalci iz kvalifikacij. Finale je potekalo v soboto, 30. marca, v Rušah, kamor se je uvrstilo 16 tekmovalcev Karate-do kluba Ig Shotokan. Tekmovali so v katah posamezno in ekipno ter borbah.
Bili smo zelo uspešni, saj smo osvojili cilj, ki smo si ga zadali: skupno 3. mesto med klubi. Tekmovalci so skupno osvojili šest
zlatih, pet srebrnih in pet bronastih. Med tekmovalci sta izstopala predvsem Vanessa Mujdžič in Lovro Kramberger, saj sta oba v posamezni kategorij osvojila po dve zlati medalji. Preostali dve zlati pa sta osvojili ekipi mlajših in starejših dečkov v sestavi Lovro Kramberger, Nejc Petrič, Urban Golob in Nik Završnik. Čestitke vsem!
Sredi aprila je Slovenijo obiskal sensei Nobuaki Kanazawa, bivši svetovni prvak in nosilec črnega pasu 6. DAN. Sensei Nobuaki je sin legendarnega Kancha Kanazawe
in s svojim strokovnim delom širi očetovo idejo o veliki karate družini. Seminarja se je udeležilo tudi 15 članov Karate-do kluba Ig Shotokan. V okviru seminarja sta bila organizirana tudi treninga z reprezentanco in vsemi glavnimi trenerji klubov ter izpiti za višje stopnje črnih pasov. Med kandidati se je prijavil tudi glavni trener ižanskega kluba Matej Kabaj, ki je opravljal izpit za 4. DAN in ga tudi uspešno opravil. Čestitamo!
Tudi zadnji konec tedna v aprilu pred počitnicami je bil za tekmovalce kluba naporen in uspešen,
saj se so nekateri udeležili kar dveh tekmovanj v enem vikendu. V soboto smo bili v Ihanu na mednarodnem KYU turnirju, v nedeljo pa v Ljubljani v dvorani MORS na odprtem turnirju Kimon. Skupaj je tekmovalo 13 tekmovalcev z Iga, ki so skupaj dosegli 14 medalj. Čestitke še posebno tistim, ki so imeli svoje prve nastope na tekmovanjih!
Karate pozdrav OSS!
Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan
Karateisti z Iga s senseiem Nobuaki Kanazawo	Foto: Teršek	Skupinska fotografija na finalu državnega prvenstva	Foto: Breznik
www.obcina-ig.si		25
		
laninski kotiček
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Zimski vzponi na Krim
Redni obiskovalci Krima, ki smo ga osvajali od septembra do sredine aprila in smo se vpisovali v knjigo zimskih vzponov, smo imeli v soboto, 21. 4. 2012, zaključno prireditev z razglasitvijo rezultatov. Kar 115 obiskovalcev je bilo vpisanih več kot desetkrat, od tega 21 več kot petdesetkrat. Naziv naj Krimovec, ki je prejšnjo sezono pripadal meni, je osvojil Anton Košmerlj iz Domžal s 194 vzponi. Čestitka tudi naši občanki Tončki Strle za naziv prva dama Krima s 157 vzponi. Štel se je največ en vzpon na dan med 15. septembrom in 15. aprilom. Žal je bilo nekaj posameznikov tako vnetih z vpisovanjem, da so se nekajkrat zapeljali na Krim kar z avtom. Meni se ti smilijo, saj nas velika večina hodi na Krim za svojo dušo in telo, in ne za vpis. Nekaj je bilo tudi tekmovalnosti. Zame je hoja na Krim predvsem kondicijska priprava za nadaljevanje načrtovane poti po Franciji. Tja se bom spet odpravil konec maja. Tako kot lani me bodo tudi letos zadnji teden hoje spremljali žena in prijatelja s kolesi. Letos imam namen priti do Saint-Jean-Pied-de-Porta, to je do začetnega mesta, kjer najpogosteje začnejo romanje proti Komposteli.
Janko Purkat
Zimski pohodniki na Krim
VABILA
Vabljeni na Visoko
v soboto, 26. maja, ob 16. uri na voden ogled znamenite cerkvesv. Nikolaja^
stvom umetnostne ;godovinarke boste odkrivali
kot' pol iisb'čleetialslareireske'Janeza
' ■ ■ li " - f Nt iL Јж
Ljubljanskega. Jp ■ - &	«i
: ■ Zaradi omejenega števila udeležencev so obvezne prijave na tel. 040/459-488 do petka, 25. maja, kjer boste izvedeli tudi točno zbirno mesto.
■IC*' *Љ ■_»-. SB	-.V	«Udi
BOURBAKI, Nicolas - psevdonim skupine francoskih matematikov, EBRO - največja reka v severovzhodni Španiji, KONTROFE - star izraz za fotografijo ali sliko, TUAREGI - nomadsko berbersko ljudstvo v zahodni Sahari
Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
www.obcina-ig.si		27
		
OBČINA IG
Shotokan karate-do intern ac i oral Zveza Slovenije v skladu s Programom tekmovanj za leto 2012 izvaja is. odprto šolsko državno s,k.i. prvenstvo slovenije za Šolsko leto 2011/2012.
Šolsko prvenstvo bo potekalo v katah posamezno po starostnih kategorijah in po skupini pasov
in v jiyu-kumiteju po težnostnih kategorijah za osnovne in srednje sole.
Ma prvenstvo so vabljeni klubi S.K.I. zveze Slovenije in ostali vabljeni klubi iz Slovenije, kateri gojijo tradicionalni ali športni karate ne glede na solo (stil) karateja, v kolikor sov skladu z razpisom prejeli vabilo.
IZVAJALEC:	S.K.L ZVEZA SLOVENIJE
TEH.ORGANIZATOR: S.K.t. klub IG SHOTOKAN DATUM:	Sobota, 02.06.2012. Ob 10.00 uri. VABLJENI!
KRAJ:	OSNOVNA SOLA IG, Športna dvorana Ig,
Troitova24, 1292 Ig
Turistično društvo Krim vabi na
12. srečanje harmonikarjev -
PODKRIMKA 2012,
ki bo v soboto, 2. junija 2012, ob 18. uri na hipodromu Vrbljene.
Na prireditvi se bodo predstavili domači harmonikarji, harmonikarji iz sosednjih občin in drugod iz Slovenije ter seveda tudi drugi nastopajoči.
Po končanem srečanju bo za veselo razpoloženje in dobro voljo poskrbel ansambel Gamsi.
Za pijačo, jedačo in vse drugo pa bodo poskrbeli člani TD Krim.
Pridite, ne bo vam žal!
mestna knjižnica ljubljena
Vabimo vas v Knjižnico Ig na delavnico
OBRAZNA AEROBIKA IN SAMOMASAŽA OBRAZA PROTI GUBAM
v sredo, 13. junija, ob 19. uri.
шт
Na delavnici obrazne aerobike in samomasaže
obraza za učinkovit boj proti gubam vam bomo pokazali, kako s preprostimi vajami za mišice obraza te aktiviramo in jim povrnemo čvrstost. S samomasažo obraza s preprostimi gibi učinkovito sprostimo mišice, dodatno spodbudimo cirkulacijo, s tem zmanjšamo gube obraza in si tako sami doma naredimo 'face lifting'.
VSTOP PROST!
ti
28		www.obcina-ig.si
		
Frizerski salon Tina
Tomišelj 1, 1292 Ig
V frizerskem in kozmetičnem salonu Tina vam poleg vseh frizerskih uslug nudimo tudi kozmetične storitve, kot so:
-	nega obraza in telesa
-	depilacija
-	pedikura in manikira
-	nega naravnih nohtov
-	umetni nohti
-	klasične masaže in masaže z vročimi kamni
-	ličenje za različne priložnosti
Za več informacij nas pokličite na GSM: 041/560-925.
Da boste od nas odšli urejeni od glave do peta.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
v Centru Dolfke Boštjančič na Igu
PRENADENT, D. O. O.
Vam nudi:
•	estetske zalivke, prevleke, mostičke
•	protetiko na implantatih
•	proteze
•	zdravljenje parodontalne bolezni
•	lasersko zobozdravstvo
Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro.
www.zobozdravstvo-prenadent.si
Obvestilo
Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 15. junija 2012.
Rok za oddajo člankov je sreda, 30. maj 2012. Svoje članke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig.
MALI OGLASI
Nudim pomoč starejšim osebam, invalidom ali pri delu na kmetiji. Sem vitalen in mobilen, s svojim avtom in lahko opravim vsako delo. Tel.: 041/339-132, 08/160-79-61 (Lojze)
Prodam bukova drva. Cena 55 €. Tel: 040/498-738 (Davor)
Kakovostne inštrukcije nemščine in angleščine nudi izkušena profesorica. Telefon: 051/312-001
Računovodski servis nudi kakovostne in cenovno ugodne storitve vodenja računov. Več informacij na tel.: 01/286-43-41.
Potrebujemo pomoč za nego invalidne osebe v Stajah. Tel.: 041/907-686
Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig
ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si.
Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 30. maj 2012.
Cvetličarna Grdadolnik
Gasilska ul. 10, Ig
gsm cvetličarne: 031/790-655
gsm vrtnarije: 041/694-244
Delovni čas:
delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! V cvetličarni vam nudimo:
-	ikebane, vence, žarne venčke, sveče ...
-	zemljo in pesek za grobove
-	poročne šopke
Pogrebne storitue
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam
-	pevci, glasba
-	venci, cvetja, sveče
-	urejanje grobov
-	urejanje dokumentacije
-	prevozi v pogrebnem spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika
Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617
www.obcina-ig.si		29
		
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • maj 2012
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu
ANTONA GLAVANA
Ob boleči izgubi dragega moža, očka in ata se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič, sestram ZD Ig ter zdravniku Primožu Petriču z Onkološkega inštituta v Ljubljani za ves trud in podporo. Hvala župniku Srečku Golobu za lepo opravljen obred, sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem PGD Vrbljene-Strahomer, pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem za lepo petje, Joži Anzeljc za ureditev vežice in Društvu upokojencev Ig.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste našega dobrega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu
drage žene, mame, babice in prababice
VIDE MLAKAR
iz Zapotoka
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in vsem, ki ste jo počastili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo Milici Pavlič, ki ji je v težkih trenutkih stala ob strani, in patronažni sestri Nedi. Zahvala Svetu vaške skupnosti Zapotok, Zlatku Useniku, Bracu Vukosavljeviću in družini 2unič za pomoč.
Zahvala tudi gasilcem gasilskih društev Golo in Škrilje, Društvu Odmev Mokrca, Društvu upokojencev Ig, govornikom, pevcem in pogrebnemu zavodu Vrhovec za poslovilni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti sina, brata in strica
IVANA INTIHARJA
iz Suše 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja in podarjene sveče. Zahvala celotnemu zdravstvenemu osebju: patronažni sestri z Iga, njegovi osebni zdravnici dr. Tatjani Jezerc Križanič in medicinski sestri s Škofljice ter Onkološkemu inštitutu. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Vrhovec, gospodu Janezu Dernovšku za lepo opravljen obred ter Rozi Virant za pomoč v vežici in njeno ureditev.
Vsi njegovi
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Po nenadni in hudi bolezni je odšel v večnost ljubljeni mož, ati, dedi in tast
JOŽE ZDRAVJE
iz Iške vasi 29.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in bolečino čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in druge darove v dober namen. Hvala za ganljive poslovilne besede predstavnikom Prostovoljnega Gasilskega društva Iška vas, Okteta Orfej, Društva upokojencev Ig in Planinskega društva Krim. Iskrena hvala dr. Ostanku za vso skrb in pomoč ob poteku njegove neozdravljive bolezni. Gospodu Pozdercu in gospodu Golobu se zahvaljujemo za lepo opravljen poslovilni obred s sveto mašo. Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Ig, cerkvenemu pevskemu zboru in Oktetu Orfej hvala za ubrano petje, ki ga je tudi naš Jože tako zelo ljubil. Iskrena hvala Turističnemu društvu Iška vas za pomoč in Gasilskemu društvu Iška vas za organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala gospe Silvi Dolinšek in gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve
In navsezadnje hvala tudi tebi, Jože, ati, za vso tvojo ljubezen, za vsak trenutek, ki si ga z nasmehom delil z nami. Vse to zdaj nepopisno pogrešamo ...
Žalujoči: žena Marija, sin Roman z družino in hči Alenka z družino
In memoriam
JOŽE, težko je doumeti, da te več ni, toda bolezen je bila močnejša kot ti. Ostal je le še spomin ...
Ko pel si, pomagal drugim in se življenja veselil. Nekoč, nekje se zopet snidemo, in skupaj kakšno še zapojemo.
S svojim delom in človeškim odnosom je dajal zgled, ki ga bomo v društvu prenašali na mlajše rodove. Jože, počivaj v miru!
Turistično društvo Iška vas
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega moža, atija, dedija, brata, strica in svaka
MILANA CIMPERMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, spregovorili ob slovesu, mu v slovo objavili zahvale v časopisih ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
30		www.obcina-ig.si
		
Mini počitnice na Srednjem vrhu nad Gozdom Martuljkom
GLASILO OBČINE IG • maj 2012 MOSTIŠČAR
Bedanec nam je izrezljal pastirske palice in piščalke.
Pravi adrenalinski park
V Bedančevi košari
Mladi pastirčki
Mmm ... lahko prosim še žgance?
Namišljene ranjence smo varno prenesli.
Foto: Vrtec Ig
dobrodelni
KONCERT
ZA OTROŠKA IGRALA
19.5.2012 GOLO
SRECELOV
JAHANJE PONIJA
NAPIHLJIV GRAD ZA SKAKANJE
Ш
IfcJ
DAMJANA GOLAVŠEK
ZVALI
P^f O LOVŠIN
VILI RESNIK
ANSAMBEL NOVI SOSEDJE z gostom
JOSEPHOM RAKOTORAHALAHYEM
STOJNICE, HRANA, PIJACA w w
ZEVZA
www.hribci.zaotroskaigrala.org
POSKRBLJENO BO TUDI ZA NOGOMETNE NAVDUŠENCE.
Izbrani materiali za vse vrste gradenj
široka ponudba bele tehnike in gospodinjskih aparatov po najboljših cenah razprodaja vrtnega pohištva
bencinski servis z visoko kakovostnimi gorivi dobavitelja OMV
Možnost nakupa na do 12 obrokov brez obresti
(s karticami Diners, NLB Mastercard, NLB Visa ali NLB Karanta).
... ; r j
4
PE Ig, Poslovno-obrtna cona Ig, T: 01/2800 776, odprto pon.-pet. 7.00-19.00, sob. 7.00 do 13.00