platana * um Y» Štev. 2S4. V Ljubljani, sreda 9. novembra 1938. Leto III Ob 20 letnici prve narodnosocialistične revolucije: Hitler je v svojem govoru snoči zahteval od Francije in Anglije samo - kolonije Miinchen, 9. novembra, o. Hitler je snoči v kleli pivovarne Biirgerbrau imel velik govor za proslavo 20 letnice liarodno-socialističnc revolucije v Miinchnu leta 1923. V njern je naprej primerjal Nemčijo iz leta 1923 z Nemčijo leta 1938 in dejal, da je tedaj nemški narod bil zlomljen zaradi poraza na bojiščih in zaradi notranjega razkroja. Počastil je spomin maršala Ludcndorfa, ki se je najmočneje upiral v tedanjem polomu in propadu in je leta 1923 korakal v narodno-socialističnib vrstah ob miinchenski revoluciji. Narodno-socialistična stranka so jc potem morala trdo bojevati, da jc ustvarila sedanjo Nemčijo. Ti napori so bili prehudi, da bi se Nemci zdaj dali ujeti kakini zapeljivim glasovom. Nemški narod je danes previden v vseh skušnjah sveta, ker so ga spametovale skušnje leta 1918. Potem je Hitler dejal: »Hvaležni bomo, ec bomo videli, da hočejo voditelji Francije in Anglije živeti v prijateljstvu z nemškim ljudstvom. Hočemo pa najprej sporazuma glede kolonij, katerih smo bili oropani s protizakonitimi pretvezami. Nemški narod od teh dveh držav nc zahteva drugega kakor kolonije.« S tem jc Hitler uradno izrekel in poudaril nemško zahtevo po vrnitvi kolonij, katere je Nemčija izgubila ob koncu svetovne vojne. Nato jo hudo napadel angleške opozicijske voditelje in jih obdolžil, da hujskajo na vojno. »Nemčija mora iz tega dejstva izvajati posledice, zakaj v tako imenovanih demokratičnih državah sc lahko zgodi, da ti ljudje pridejo danes ali jutri na oblast Če voditelji angleško opozicijo pravijo, da nočejo vojne * nemškim narodom, marveč da hočejo Nemčiji dati samo protihitlcrjevsko vlado, potem izjavljam, da ti gospodje nimajo pravice tega govoriti. Govoriti o tem smem samo jaz. Kak angleški Churchill ima kakih 15—18.000 glasov, jaz pa jih imam 40 miiljonov. Nemčija je vsak čas pripravljena na mir, toda prav tako tudi na obrambo.« Hitler je nato zavračal obdolžitve, da je Nemčija letos nni-čila dve demokratični državi. Res je, da jc uničila dve diktaturi in sicer Schuschniggovo in Bcncševo. Hitler jc pričakoval, da bi sc to zgodilo na demokratični naičn, toda ni bilo tak«. Angleški parlamentarci naj so v srednjeevropske zadeve ne mešajo, ker jih ne razumejo, marveč naj rajši obračajo svojo pozornost na Palestino, kjer ni govora o kaki demokraciji, marveč samo o sili. Svoj govor jo Hitler končal s pozivom, naj vsi Nemci spričo teh dejstev še glasneje izpovedujejo svojo trdno vero v moč nemškega ljudstva in v večno Nemčijo. Francoski listi zahtevalo izgon tujcev iz Francije Pariz, 9. novembra, o. Zaradi atentata na tajnika nemškega poslaništva v Parizu zahteva ves dostojni francoski tisk ostro in odločne ukrepe proti tujcem, ki izrabljajo francosko gostoljubnost. >Temps< piše, da sme biti od zdaj vstop v Francijo dovoljen samo tistim tujcem, ki bodo izpolnili vse določene moralne in pravne pogoje. Vso množico zločincev, političnih agitatorjev in sumljivih ljudi pa je treba iz Francije takoj izgnati. Francija ne sme biti več pribežališče raznih političnih izgubljencev, ki žive na francoske stroške, ustvarjajo nezadovoljstvo med francoskimi sloji in so krivci političnega sovraštva ter krvavih spopadov. ,V Franciji je zdaj tri milijone tujcev, ki pomenijo stalno narodnostno in politično nevarnost za francoski narod ter povzročajo 6pore z drugimi državami. Pred združitvijo političnih strank na Slovaškem ftratislma, 9. novemb. AA. ČTK. Pod predsedstvom slovaškega ministrskega predsednika dr. Tisa so se zbrali zastopniki Slovaške ljudske stranke, republikanske agrarne stranke in obrtniške stranke. Na tem sestanku so govorili o združitvi vseh političnih sil na Slovaškem. Predstavniki teh strank so se včeraj popoldne spet ponovno sestali. Vladno glasilo »Slovak« napoveduje skorajšnjo demobilizacijo vojske na Slovaškem. Francozi se bo. e za svo|e kolonije Pariz, 9. novembra, o. Zaradi nemških zahtev po vrnitvi bivših kolonij in zaradi glasov, da namerava francoska vlada odstopiti Nemčiji nekaj njenih bivših posestev v Afriki, je sloviti maršal Franchet d’Esperey izdal proglas, v katerem pravi: »Francoska svetovna država je 18 krat tonka kakor evropska Francija. V njej prebiva 70 milijonov ljudi, ki kupujejo od Francije letno za 80 milijard frankov blaga. Svoj imperij si je pridobil francoski narod sam in ga plačal s krvjo svojih sinov ter ga izoblikoval s svojo delavnostjo in silo. Zato francoski narod ne sme pustiti, da bi so ta velika dediščina, ki jo je dobil od svojih prednikov, zmanjšala in je ne sme žrtvovati na ljubo nikomur.« Maršalov razglas so včeraj nabili v Parizu in po vseh večjih francoskih mestih. V Parizu so ustanovili »Odbor za varstvo velike Francije«, kateremu je predsednik maršal sam. Odbor ima nalogo s propagando vzbujati zanimanje za čezmorske francoske pokrajine in odbijali vse napade na francoski imperij. Volitve v Združenih državah Zabukovšek priznal Umor|enka ie Ivanka Zakrajšek Ob zaključku lista smo prejeli iz Celja poročilo, da je Sabukovšek, o katerem poročamo na drugem mestu, priznal, da je umoril ab Voglajni Ivanko Zakrajšek, za katero dozdaj niso mogli ugotoviti, kdo da je. Rojena je bila 1. 1896. v Saharskem okraju. Tako je zdaj ugotovljena tudi identiteta umorjenke in najden pravi morilec. Angleškemu parlamentu so baje že šteti dnevi, tako poročajo nekateri angleški listi, ki pristavljajo, da bodo nove volitve bržkone že januarja ali februarja. Razpust parlamenta pa je odvisen od stališča, kakor ga bo parlament zavzel do vladnih načrtov za preosnovo narodne obrambe in do politike, ki jo vodi predsednik vlade Chamberlain. Japonska in Francija sc pogajata za ukinitev dobavljanja orožja iz francoske Indokine maršalu Čangkajšeku. Prvikrat se je zgodilo, da je japonska vlada zavrnila pisanje tokijskega časopisja, ki je obtoževalo Francijo, da z vsemi sredstvi in silami podpira tihotapstvo orožja na Kitajsko. Uradno pravijo, da potekajo pogajanja med obema državama v popolnem prijateljstvu. Angleška vlada misli reorganizirati proizvodnjo v letalski industriji tako, da bi vsako leto izdelali 4000 novih letal. V prvi vrsti hoče vlada obvarovati pred zračnimi napadi London. Že tri dni neprestano bombardirajo in obstreljujejo Madrid španski nacionalisti. V zadnjih dneh so ta bombardiranja zahtevala 117 smrtnih žrtev. V tekočem letu je bilo v Madridu porušenih nad 14.000 stavb. 40 milijonov Amerikancev za Rooseveltovo politiko - ali proti njej Ncvvjrork, 9. nov. V Združenih državah so biile. včeraj volitve 435 poslancev, delne volitve senatorjev in volitve številnih guvernerjev v posameznih zveznih državah. Čeprav volivni izidi še niso natančno znani, poročajo, da je demokratska stranka, ki jo vodi predsednik Raosevelt, ohranila večino v poslanski zbornici in v senatu. Demokrati so v poslanski zbornici imeli zdaj 328 meist, dasi je republikanska stranka, ki se bori zlasti proti Rooseveltovi gospodarski politiki, precej napredovala. Skupno jc včeTaj glasovalo pri parlamentarnih volitvah 40 milijonov volivcev. Roosevelt je oddal svoj glas v newyorškem okrožju Hydeparku. Končni rezultati volitev bodo znani danes popoldne. S posebnim zanimanjem pričakujejo izida v državah Newyork, Pcnsylvanija, Ohio in Kalifornija, kjer so bile volivne borbe za Rooseveltovo politiko in proti njej najbolj ogorčene. Po prvih volivnih rezultatih je mogoče ugotoviti tu in tam lokalni uspeh republikanske stranke, toda republikanski uspeh je v glavnem nepomembnega značaja. Na jugu je že prodrlo 70 demokratov. Guverner države Newyork, demokrat Lehman, vodi po doslej znanih podatkih z 272.070 glasovi proti republikanskemu kandidatu Deweyu, ki je zbral zase 250.183 glasov. Po zadnjih podatkih so bili znani naslednji izidi: demokratska stranka je dobila 138 poslancev, republikanci 44. Senatorjev so demokrati dobili 56, republikanci 14. Vsega skupaj napovedujejo republikanski stranki kakih 60 novih poslan- Anglija pripravljena na obisk romunskega kralja London, 9. nov. o. Angleška vlada je končala že vse uradne priprave za obisk romunskega kralja Karola v Londonu. Pri tem obisku bo prišlo do važnih sklepov glede angleškega gospodarskega in političnega sodelovanja v Romuniji in v ostalih balkanskih državah. Romunski kralj Karel bo obiskal London v času od 15. do 18. t. m. Kralj bo odpotoval iz Bukarešte 12. t. m. in se peljal v London skozi Pariz. Po končanem uradnem obisku bo kralj Karel ostal še nekaj časa zasebno v Londonu, nakar bo za ne- kaj dni obiskal tudi Pariz. Za zdaj še ni gotovo, če bo kralja Karla spremljal zunanji minister Petresco Comnen. Včeraj je v angleški poslanski zbornici govoril ministrski predsednik Chamberlain in je med drugim izjavil: »Prepričan sem, da bo ta visoki dom z zadovoljstvom vzel na znanje sporočilo, da sta romunski kralj Karel II. in francoski predsednik republike Lebrun povabljena, da v kratkem prideta na obisk v Anglijo.« Zbornica jc to iziavo z navdušenjem sprejela. Posledica sporazuma velesil v Munchenu: Pred nenapadalno pogodbo med Nemčijo in Francijo Začetek rednega razmerja med Francijo in Italijo Pariz, 9. nov. o. Novi francoski poslanik v Berlinu Coulondre bo nastopil novo službo konec tedna. Takoj po njegovem prihodu v Berlin se bodo začela posvetovanja za sklenitev nenapadalne pogodbe med Francijo in Nemčijo. Uvod v sklenitev pogodbe bo skupna izjava Nemčije in Francije, podobna izjavi, ki sta jo Hitler in Chamberlain podpisala v Munchenu. Zanikajo pa vesti, da bi do sklenitve nenapadalne pogodbe prišlo 11. novembra, ko bodo v Nemčiji in Franciji praznovali sklenitev premirja pred 20 leti. Preobrat na fužnokitajskem bojišču: Rim, 8. nov. AA. DNB: Veleposlanik Frai>-cois Poncet je predsnoenjim dospel na svoje novo službeno mesto v Rim in takoj po svojem prihodu sprejel zastopnike francoskega tiska ter jim v kratki izjavi poudaril, da francoska vlada želi ureditev odnošajev z Italijo. To je dokazala s tem, da je njega poslala v Rim. Posvetil se bo tej nalogi, ki naj koristi obema narodoma in evropskemu miru. To naj bo posledica sporazuma v Miinohenu in v blagor vsem narodom. 200.000 Kitajcev oblega Kanton Kitajska vo ska je že zasedla predmestja nedavno izgubljenega Kantona Šanghaj, 9. novembra, o. Po kitajskih vesteh jc protinapad kitajske vojske na Kanton uspel in so kitajski oddelki včeraj zasedli zunanja predmestja, od koder prodirajo proti središču mesta. Kitajski oddelki, ki oble naj o Kanton, štejejo nad 200.000 vojakov, proti katerim imajo Japonci v Kantonu samo 25.000 mož. Čungking, 8. nov. AA. (Reuter) Japonski prednji oddelki, ki prodirajo iz Pučija na Čangsu, so prispeli do Liulina, 20 milj južno od Pučija. Po dvodnevni bitki, v kateri sta obe strani imele težke izgube, so bila izpraznjena nekatera mesta, kakor Hianghan in Sangciuan, ki ležita tudi vzhodno od Pučija. Tu divjajo ogorčeni boji. Kakor poročajo Kitajci, je reorganizacija kitajske vojske na Švicarski državni zbor je sprejel sklep o sanaciji zasebnih železnic, katerih je v $viici skoraj dve tretjini od vsega železniškega omrežja. južnem Kitajskem zdaj popolnoma izvršena. Po teh poročilih se bodo v najkrajšem času začeli večji napadi. Glavno mesto pokrajine Cehuen Cengtu, ki leži 600 milj proč od Hankava, prav toliko pa tudi od tibetanske visoke planote, je bilo danes prvikrat bombardirano. Na to mesto ter na letališče so vrgli nad 100 bomb. Kitajska lovska letala so sestrelila samo eno japonsko letalo. V Pragi so se razširile vesti, da ata odpotovala v Budimpešto znana elovaška politika profesor Tilka in poslanec Sidor, da bi se tam v imenu slovaške vlade pogajala z Madžarsko. Slovaška vlada Pa je te vesti odločno zanikala kot zlobne izmišljotine. Madžarski regent admiral Horthy .bo obiskal novo zasedene pokrajine in 6icer bo 11. novembra na svojem konju prijahal v Košiče. Svečanosti bodo prisostvovali tudi vsi člani vlade in zastopniki obeh zbornic. Vesti 9. novembra Knez namestnik Pavle se je včeraj vrnil z uradnega obiska v Romuniji, 'kjer je imel važne posvete z romunskim, kraljem. Novo japonsko družbo za gospodarsko izkoriščanje tistih kitajskih pokrajin, ki so pod japonsko oblastjo, so ustanovili v Tokiu. Ta družba ima 20 milijonov funtov šterlingov (pet milijard dinarjev) osnovnega kapitala. 2500 bodal, 1700 samokresov in 20.000 krogel je našla berlinska policija v zadnjih preiskavah pri Judih v Berlinu. Vsi Judje, ki so imeli orožje, bodo postavljeni pred sodišče in strogo kaznovani. Švedska vlada bo začela v kratkem pogajanja z nacionalistično Španijo in vzpostavila z njo redne politične in trgovske odnošaje. Italija je preklicala vse ukrepe, ki jih je iadala poleti za omejitev turistovskega prometa s Francijo. Predsednik turške republike Kemal Ata-turk je spet hudo zbolel tako, da se boje za njegovo življenje. Francoskega zunanjega ministra Bonneta hudo napada pariški dnevnik »Figaro« in mu očita, da hoče odstopiti Nemčiji pokrajini Kamerun in Togo, s čimer bi Francija izgubila zvezo med svojimi posestvi v Afriki. V madžarski poslanski zbornici so včera j sprejeli zaikon o priključitvi slovaških pokrajin k madžarski državi. Pri tem so poslanci prirediti velike manifestacije predsedniku vlado Imredyju, Hitlerju in Mussoliniju. Do velikih demonstracij proti judovskim profesorjem ie prišlo na medicinskem oddelku v Bratislavi, ko so se začela predavanja v zimskem polletju. Novi francoski finančni minister Reynaud jc že pripravil celo vrsto izrednih finančnik in gospodarskih ukrepov, ki jih bo vlada razglasila prihodnje dni. Sestanek štabnih načelnikov iz Balkanske zveze bo 15. novembra v Atenah. Brezposelnost v Angliji se je od lanskega leta zelo povečala. Število brezposelnih znaša po uradnih podatkih 1,781.000, kar je za 400.000 več kakor lani oktobra. Praški nadškof, kardinal Kašpar je včeraj zjutraj odpotoval v Rim poročat sv. očetu o zadevah svoje nadškofije. Dve italijanski bojni ladji najmodernejše vrste sta se odpravili na pot okoli sveta. Pot bo dolga okrog 50.000 km in jo bosta ladji končali v osmih mesecih. Potovanje je predvscui propagandnega značajo. 0 razmerju Cerkve do fašizma in judovstva je govoril italijanski minister Farinacci predvčerajšnjim v Milanu ia dejal, da hočejo Judje ter framasoni Cerkev izrabiti za boj proti fašizmu. Zastopniki tujega tiska v Berlinu so predvčerajšnjim priredili pojedino, katere se je udeležil ves diplomatski zbor in zastopniki nemškega zunanjega inistrstva z zunatnjim ministrom Ribbentropom na čelu. Slavnostni nagovor je imel papeški nuncij Oirsenigo, ki je poudaril zaslugo, katero ima sporazum v Munchenu za svetovni mir. Tajnik nemškega poslaništva v Parizu Rat, . katerega je pred dvema dnevoma streljal 1 poljski Jud, bo najbrž umrl, ker so vsi prenosi krvi bili brezuspešni. Poveljstvo angleške mornarice je v veliki zadregi, ker mu češkoslovaške železarne v Vil-kovicah ne morejo dobaviti jeklenih plošč za oklep najmodernejše, ogromne bojne ladje »Kralj Jurij Vl.c, ki bi morala biti še letos v glavnem končana. Tovarne v Vitkovicali ne morejo naročila izvesti, ker ne dobivajo surovin iz rudnikov, ki so zdaj pripadli Poljski. Angleškega kralja in kraljico bo na obisk v Združene države in Kanado spremljal predsednik vlade Chamberlain, tako poročajo nekateri londonski listi, čeprav ta vest ni zelo verjetna, ker bi predsednik vlade težko mogel zapustiti državo za tako dolgo. Judje so Nemce naučili kaditi, da bi tako uničili nemško pleme, ker tobak zmanjšuje plodnost nemških žena. Tako je govoril v Miiu-chenu znani voditelj protijudovsko borbe v Nemčiji Julius Streicher. Ljudsko štetje bodo izvedli v Italiji zadnjega decembra letos. Kakor znano, imajo V Italiji ljudsko štetje vsakih pet let. Rezultati poljskih parlamentarnih volitev, ki so bile v nedeljo, do sedaj že niso v celoti znani. Vlada bo do 11. t. m. imela še čas, da si te rezultate še bolj podrobno ogleda in jih razvrsti. Dejstvo je le to, da se je volitev udeležilo 60% volivcev. Požarna katastrofa v norveški prestolnici Oslo, o kateri smo že včeraj poročali, je nastala v četrtem nadstropju palače, tam, kjer se je nahajal fotografski atelje. Fotograf je proslavljal svoj obrtniški jubilej in povabil za to priliko večjo družbo. Tik pred odhodom se je družba hotela fotografirati, pri čemer je fotograf porabil za razsvetljavo magnezij. Iz tega je najbrž tudi nastal ogenj, ki je zahteval 30 smrtnih žrtev, med njimi tudi znano norveško pevko Karin Brandt. Radijsko postajo, ki je bila do sedaj v Koši-cah, je dala slovaška vlada demantirati in prenesti v nek bližnji kraj. Belgijska vlada, kateri predseduje socialist Spaak, je spet zašla v krizo. Socialistične organizacije so namreč izglasovale resolucijo, v kateri se izražajo proti temu, da bi vlada poslala v Bur-gos k generalu Francu svojega diplomatskega agenta. Tako so nastala nasprotja med katoliki in liberalci na eni strani in med socialisti na drugi strani, Čeprav vse te tri stranke tvorijo vladno koalicijo. Francoski finančni minister Paul Reynauol 1 tja, orožniki pa so ga takoj aretirali. Odvedli so ga nato v gostilno Ropan, kjer so ga začeli zasliševati. Povedal je, da je bil precej dolgo v Franciji, nato pa kot zlatarski pomočnik pri nekem Korenu v Trbovljah. Pri njem so našli tudi 16.000 din gotovine ter še precej drugih sumljivih stvari. Ko so mu pokazali sliko neznane umor-jenke ob Voglajni, je nenadoma prebledel, pograbil dozo arzena na biljardni mizi in jo s samomorilnim namenom izpil. Čeprav se je kmalu onesvestil, so ga vendar s pomočjo vročega mleka, ki so mu ga vlili s silo v usta, rešili smrti. Hitro so ga tudi prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec. Sabukovšek je kmalu spet lahko govoril. Včeraj so zaslišali tudi Sovinčevo. Ta je izpovedala, da se je lani seznanila s Sabukovškom. Dejala je, da mu je vse zaupala in da sta oba že mislila na to, kako bi prodala posestvo in odšla v Francijo. Pri Sovinčevih so našli dva kovčega, polna ženskih oblek, ki jih ji je prinesel Sabukov-šek. Usodni večer, ko je bila umorjena neznanka ob Voglajni, je Sabukovšek šel ob 10 zvečer v Žepino. Prinesel je Apoloniji krasen kožuhovinast ovratnik, ženski plašč, zlato žensko zapestnico in lepo žensko torbico in uro. Tedaj sta oba mnogo govorila o potovanju v Francijo. Sabukovšek je Apoloniji dejal, da ima vso to obleko, ki jo ji je mu je verjela. Vsi znaki kažejo, da je Sabukovšek umoril neznanko ob Voglajni. Verjetno je tudi, da Jo je Sabukovšek pripeljal od kje drugod in jo umoril, ali pa je to celo resnično njegova žena iz Francije. Ko se je Sabukovšek prebudil iz nezavesti, se je silno zgražal nad oblastmi, češ naj ga puste Eri miru in naj ne preganjajo njegove dobre ončke, ki da je boljša kot njegova zena ali mati. Pri zasliševanju se je ves čas delal neumnega. Izrazil je tudi željo, naj z njim govore po nemško, nato pa se zgražal nad svojo domovino, ki ji ni nikdar ničesar storil, in ga po nedolžnem preganja in obsoja. Na vprašanje, zakaj je izpil strup, je dejal, da je to storil zaradi tega, ker ga je tako bolelo, da ga dolže umora. Sicer pa se obnaša zelo mirno. Zagovarja se slabo. Apolonija je izjavila, da je bil zadnje tri mesece v Franciji, sam pa zatrjuje, da je bil prej v Trbovljah, julija, avgusta in septembra meseca pa pri Apoloniji. Zatrjeval je, da je usodnega dne šel ob 9 zvečer skozi Čret. Da bi bil v Franciji, je malo verjetno. Pri zasliševanju je zelo slabo povedal, da je denar »prišmugljal« čez mejo nad Jesenicami. Ko so ga vprašali, če je šel čez Bohinjsko jezero, je tudi to potrdil. Zarekel se je tudi glede nekaterih drugih stvari. Danes zjutraj so ga ponovno zaslišali. Kdo naj bi bila umorjenka, še vedno niso dognali. Apolonije orožniki tudi še niso aretirali, pač pa pričakujemo, da se bo to zgodilo še danes dopoldne. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval v mali dvorani Filharmoničnega društva dr. Rap"e o športnem poletu pri letošnji tekmi Male antante. Predavanje se bo pričelo ob 20. Vstopnine ni. Raznoterosti iz dnevne kronike Tako je in tako bo najbrž še dolgo ostalo: v Ljubljani se po vsakih 24 urah le redko zgodi kaj pomembnejšega. Tu pa tam kronista in bralce še pritegnejo razne nesreče, nezgode, kulturni dogodki, nevsakdanje izrednosti, ki pa so prav redke — večjih razburljivih stvari pa skoraj ni, komaj če se dodajajo kdaj po enkrat ali dvakrat na leto. Kronistu torej skoraj ne ostane drugega, da dan za dnem poizveduje na vseh koncih in krajih že v zgodnjih jutranjih urah, če se je čez noč v kakšnem delu mesta zgodilo kaj takega, kar bi bilo omembe vredno. Vozarski eskadron ie slavil Včeraj je dravski volarski eskadron na dvorišču vojašnice Kralja Petra I. Osvoboditelja praznoval slavo svojega zaščitnika sv. Dimitrija. Pri slavi so bili prisotni vsi oficirji, podoficirji in vojaki tega eskadrona. Prišli pa so tudi zastopniki ablasti na čelu z banom, podpredsednikom ljubljanske občine, policijskim upravnikom, načelnikom okoliškega okraja. Navzočih pa je bila tudi mnogo zastopnikov tiska in raznih organizacij. Na dvorišču so se postavile posamezne vojaške edinice, ki so pričakale komandanta dravske divizijske oblasti, divizijskega generala Lukiča ter komandanta artilerijskega pculka, brigadnega generala Pavloviča. Liturgične obrede so drug za drugim opravili pravoslavni, katoliški in muslimanski duhovniki gg. MihajloviČ, Marečič in Halil Imanovič. Kapetan Furtinger je kot domačin nato v krajšem nagovoru vojakom orisal življenje, delo in vrline sv. Dimitrija, ki je kot pravi Vojak padel za domovino. Pri slavi je igrala vojaška godba, ki je po nagovoru g. kapetana Furtingerja zaključila slovesnost z državno himna. Nato je domačin prisotne povabil na malico. Popoldanske ure pa so vojaki preživeli brezskrbno v svojem tradicionalnem »veselju«. Delo reševalne postale je bilo tudi od včeraj na danes živo kakar je vedno. Povedali sa nam, da so morali v večih slučajih prevažati bolnike z doma v bolnišnico, omenili, da je bilo med težjimi slučaji nekaj splavov, da tudi štorklja ni sedela na strehi in da 60 morali posredovati tudi v dveh težjih slučajih. 31 letni delavec Feliks Plevel, Iti |e v službi pri lesnem podjetju Feliksa Stareta v Preserju pri Jaršah, sl je včeraj dal opraviti okrog velike kope desik na skladišču. Nenadoma se je kopa podrla in deske so padle na Plevela, ki je dobil — kakor so pozneje ugotovili r bolnišnici, kamor so Plevela nemudoma prepeljali — težke natranje poškodbe. Železničarjeva žena Marija Doberletova, ki stanuje v Suvoborski ulici it. 20, je včeraj tako nesrečno padla po stolpnicah, da se je pri padcu hudo potolkla. Megla, meglrca z Barla Z Barja že, z Barja, pa tudi iz Ljubljanice, bo dejal bralec, ki ga pot nanese čez Čevljarski, Frančiškanski ali pa Zmajski most ob zgodnji jutranji ali večerni uri. Kako se ob tem času kadi iz vode, Štrene se dvigajo, vedno novi zastori vstajajo. Pasarnt postane kar nejevoljen, ko mu megleno zagrinjala akrije jasnino, pa še zazebe ga povrhu. Dober teden nas že razveseljuje gosta megla. Zimske hudobe pa še ne razodeva, ne duši nas ves dan, le nekaj dopoldanskih in večernih ur nam vzame. Proti poldnevu, pa tudi že prej, se navidezno dvigne, zvečer pa okrog 10, Megla je v Ljubljani v pozni jeseni, pozimi in v zgodnji pomladi res neizogibna zlo, v katerega so se morali vdati že naši pradedje. Večina se nanjo jezi, nekaterim je pa celo vieč, kar romantična se )im zdi. Prav prijazna pa megla res ni. V mestu še gre, seveda če ni tako gosta kakor rekordna londonska. Če pa je koga kdaj zalotila na samotnem kraju v gorah, se mu je priskutila za vse življenje. Nikdar se ne more Oitresti spomina, kako je ure in ure taval v krogu, iskal in že mislil, da je na pravi poti, pa se je spet uštel — in kako 6e je pozneje ujezil, ko se je pokazalo jasno nebo in je videl, da ga je ta »eterična ničvrednica« vodila za no«. Hodil je po krajih, kjer ga je leta in leta mimo slednjega kamna nanesla deset in desetkrat prehojena pot. V mestu se ne boš izgubil niti v najhujši megli, posebno v takšnem, kakršno je naše, ne. Prehladiš se pa prav lahko, zato ljudje pazijo, ko stopijo v megli čez hišni prag na ulico. Boljše je, da nekoliko paziš, kot pa, da bi pozneje mesece in mesece obžaloval neprevidnosti. Tatvine: med n*Fml prav čudna Na policiji imajo registriranih spet več tatvin. Kaj je na prvem mestu? Kolesa seveda: »Pueh«, ki je bil ukraden pred Ljudsko kuhinjo Stanku Proseniku 4. novembra, »Hansa-original«, ki je bil g PRIDE! SADOVI ZEMLJE! KINO MATICA! | i I iimtiiiiimiiiiiniii W V I aifcil I iiP wi i ninniiniiiuinniiiiniiutimmnimni I isti dan ukraden Cirilu Dolencu pred kavarno »Prešeren« ter »Indian«, ki je bil 3. novembra ukraden z dvorišča na Gosposvetski cesti št. 5 Trnovcu Jako.bu s Črnega vrha pri Polhovem gradcu. Tatovi so se polakomnili 4. novembra zlate zapestnice v obliki obroča, zlate zapestnice v obliki verižice, 900 din gotovine, dveh belih rjuh z mono-grarnom P. J., dveh fratirk z rumenimi črtami in črnega ženskega suknenega plašča. Vse to 60 pobrali iz stanovanja Ivane Kadunčeve v Jesenkovi ulici št. 10. V noči 5. novembra so tatovi ukradli iz izložbenega okna tvrdke Lazar na Kongresnem trgu št. 5 veliko potovalno žensko torbico, malo žensko ročno torbico podkvaste oblike, lakasto žensko torbico, par ženskih rokavic, tri pare ženskih nogavic, štiri pare platiranih ženskih nogavic, dve kojmbineži, dva para ženskih hlačk in devet parov svilenih ženskih nogavic. Pri tej tatvini ima s partnerjem zraven najbrž svoje prste kakšna spretna tatica,-ki si je hotela nekoliko modernizirati in izpopolniti garderobo. Star pregovor pa pravi, da uk.adeno blaga nima taka in Uho ga prav gotova tudi tokrat ne bo imelo. Ponoči 7. novembra je neznanec odnesel iz občinske kapelice ob cesti v Koseze, prav blizu Trobčeve gostilne, približno 80 cm visok kip sv. Marjete. Kip je nepoškodovan našel ob tričrtrt na 7 zjutraj cerkovnik Vajs Peter na njivi blizu Zarotnikovega kozolca. Ne vedo še, kakšni motivi so privedli neznanca do tega dejanja. Morda ga je hotel ukrasti in prodati kot starino; verjetnejše pa se zdi, da gre v tem primeru za skrajno neokusno in najstrožje graje vredno neumno šalo, Ogorčeno prebivalstvo zahteva najstrožje kazni za krivca, ki bo že še prišel pravici v roke, Take stvari je treba eksemplarična kaznovati, saj so dokaz posuro-veilosti in sramotne nestrpnosti. Avtomobil dvakrat povrsti treščil v drevo Celje, 9. novembra. V Tremerju pri Celju se je danes ponoči okoli 10.45 pripetila težka avtomobilska nesreča. 28 letni Golob Andrej, uslužben pri tovarni »Eilert« v Mariboru, je snoči okoli pol 9. odpeljal z avtomobilom nekega zagrebškega profesorja v Zidani most, da bi ujel še brzovlalc. Golob ga je v Zidani most pripeljal kljub gosti megli brez nesreče. Ko se je vračal ob Savinji pri Laškem, je megla že postala tako gosta, da ni videl niti deset korakov predse. Zato se je tu ustavil in šel večerjat. Seznanil se je z 28 letnim Vovkom Andrejem, ki jo bil v okolici Laškega po opravkih. Ker je bil namenjen v Celje na vlak, ga je Golob povabil v avtomobil, s katerim sta se odpeljala proti Celju. Na nekem ovinku pri Tremerju pa je v gosti megli avtomobil treščil v drevo s takšno silo, da so se zbile vse šipe. Vovk je dobil težke poškodbe, avtomobil pa je bil tudi precej razbit. Golob si je zlomil nogo, bil pa je še vedno toliko pri moči, da je takoj odpeljal Vovka naprej v celjsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zatem se je Golob odpeljal v Maribor. Megla je bila še vedno zelo gosta. Nekako ob pol 12. pa se je na ovinku pri Gornji Hudinji spet zaletel ,y drevo. Avtomobil je vrglo v jarek. Težko poškodovanega Goloba so naSH v jarku, ko je krCevito stokal zaradi bolečin. Celjski reševalci so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. nhitemv Krivda za to nesrečo gotovo ne zadene Goloba, ki je bil popolnoma trezen, pač pa jo je treba pripisati dejstvu, da je bila megla tako gosta, da voznik ni imel dovolj razgleda. Kreditna pisma za Nemilfo Maribor, 8. novembra. »Putnik« v Mariboru sporoča, da je sedaj mogoča izstavitev kreditnih pisem z veljavnostjo treh mesecev, v izrednih primerih pa štirih mesecev. To bodo pozdravili posebno gospodarski krogi, ki morajo poslovno pogosto v Nemčijo, včaBih nemudoma, ker bodo na ta način stalno imeli pri sebi potrebna plačilna sredstva. Po naših deviznih predpisih dobi vsak jugoslovanski državljan ali tuj državljan, ki stalno biva v Jugoslaviji, za potovanje v Nemčijo do 750RM v kreditnem pismu in do 30 RM v srebru. V Nemčiji se izplačuje na kreditna pisma le 50 RM dnevno. St. Jernej V nedeljo se je vršila v Št. Jerneju svečana instalacija novega župnika g. Franca Cerkovnika, ki je doslej služboval v Št. Jerneju kot kaplan. Prejšnjega župnika, g. dekana Jožeta Anžiča, smo imeli komaj dobro poldrugo leto, ko ga je pobrala zavratna bolezen. V soboto je priredil St. Jernej, razna društva, občina ter šolska mladina novemu župniku svečan sprejem. Instalacijo so opravili novomeški kanonik g. Sešek ter dekan in župnik g. Golob iz Kostanjevice. Imenovanje g. Cerkovnika je bilo čisto po ljudski volji. Novemu g. župniku želimo v novi službi mnogo let uspešnega dela. Warren Duff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman 8 slikami '21 »Pravijo, da se je težko dobiti z mr. llarrisonom. Zato bi rad ...« :>Kaj šel Mi smo zelo družabni in zelo lahko dostopni ljudje.« Pri teh besedah je stekla po stopnicah na cesto. Vsi so odšli za njo. življenje v baru pa je vrvelo dalje, nezadržno, pisano, razkošno in razuzdano, kakor da ga ne bo nikoli konec, kakor da ne bo nikdar presahnila zlata rtMta, ki mu jo dovajala kri... Deveto poglavje. Novi načrti. Aii naslednji dan so sklicali sejo »ravnega odbora pri podjetju Half ,!oon, ki je bilo lastnik glasovitih zlatih rudnikov nad dolino Sacramenta. Niso prišli vsi svetniki, sestal se je prav za prav le ožji upravni odbor, v katerem so bili Harrison Mac Cooey, major Walsh, dr. Crouch ter brat Lancejevega očeta Ralph Ferrls. Whitney je v kratkih in jasnih, naravnost prijemljivib izvajanjih razložil odbornikom svoje načrte, jim pokazal risbe ter jim dokazal, da jih je mogoče z majhnimi stroški izpeljati in da bo rudnik po teh novih dopolnitvah kmalu nesel toliko, da se bodo ti izdatki za izpopolnitev kmalu zdeli naravnost sineS-ni spričo velikega dobička. Razlagal je resno, toda živo in samozavestno, ker je bil prepričan, da so njegovi načrti pravi, točni in izvedljivi. Govoril je: »Gore nam dajejo vodo. Voda teče skozi tole jezerce in 3000 korakov dalje do našega jeza. Postavite nov jez tu, kjer je zarisano na načrtu, pa bomo dobili rezervoar z osemnajst milijoni litrov vode! Potem bomo lahko kopali kakor nihče drugi ne more. In voda nam bo prišla skoraj zastonj 1< Razlagal je načrte in dokazoval, da bi z izvedbo tega načrta skoraj docela onemogočili sleherno delo v rudnikih Sun-set, ki so bili družbi Half Moon najnevarnejša konkurenca. Ti rudniki bi bili potem brez vode, ki je za izkopavanje neobhodno potrebna. ^»Iz tega vidite, da imajo moji načrti večji pomen, kakor pa bi utegnil kdo na prvi pogled misliti. Moje prizadevanje gre za tem, da bi družbi čim več in čim dalje koristil z njimi. Torej imam najboljše namene do svojih delodajalcev. Zdi se mi pa, da trenutno oni nimajo dovolj zaupanja vame in v moje načrte. Oprostite — toda zdi se mi, da manjka vodstvu našega rudnika podjetnosti. Prišel sem v San Francisco zato, da bi vas prepričal, kako potrebno in koristno je, da sprejmete moje načrte in daste pooblastilo, da jih izvedem.« Whitney je upravnemu svetu razlagal svoje na črte. (Foto Warner Bros.), Na te samozavestne besede, ki so jih v srcu_ prav za prav odobravali, so vsi nekaj časa molčali, kakor da premišljajo in tehtajo, kaj bi bilo boljše. Nazadnje je dejal Harrison: »Prav! In koliko bi tak nasip, kakor si ga zamišljate vi, veljal?« Whitney ni nič pomišljal, marveč je jasno in odločno odgovoril: »Kakih 250.000 dolarjev!« Vsi so se spogledali. V očeh se jim je pokazalo začudenje in skoraj strah nad vsoto, ki so jo slišali iz inženirjevih ust. Whilney je čakal odgovora in je s pogledom drsel od obraza do obraza. Toda vsi so molčali. Nihče ni hotel vzeli nase odgovornosti za kaj takega. Nazadnje je pripomnil Lancejev stric Ralph Ferris: »Rudnik ne bo nikdar nesel toliko dobička, da bi se tak izdatek splačal.« Tod Whitney je bil svoje zamisli gotov, zato je mirno nadaljeval: »Tudi rudniki Sunset dobivajo vodo iz tega izvira. Če postavimo jez, jim jo zapremo. Potem se bodo lastniki morali vdati — in...« Še preden je končal, se jo Harrison razburjeno dvignil s sedeža in vprašal: »Tudi Sunset dobiva vodo od tod? Res?« »Res! Že od vsega začetka!« je odgovoril inženir. Zdaj mu Harrison ni pustil več do besede, čeprav je ’ ‘l star, je vendar najprej doumel korist, katero je imel mladi inženir s svojimi načrti v vidu. Skočil je pokoncu in vzkliknil: »To je krasna misel! Edino tako bomo uničili konkurenco...« »In združili Sunset z našimi rudniki!« je dopolnil njegove besede inženir. »Da! In to je vredno več od prvega! Vi ste sijajen dečko!« Harrison je pri teh besedah udaril inženirja po rami. Zdaj je počasi ter dostojanstveno vstal tudi major Walsh in dejal: »Morda nam bo uspelo!« Harrison se je ob Whitneyevem predlogu ves pomladil. Tolkel je fanta po rami in govoril: »V 'ie mest) ni več v rudniku. Morali bi biti tukaj! Ostali boste tu! Dali vam bomo pisarno, da boste delali načrte. Potrebujemo ljudi z dobrimi in koristnimi mislimi!« Potem se je vesel obrnil k odbornikom: »Seja je za danes končana! Pojdimo nekaj popit! Današnji sklep zasluži, da ga zalijemo! Plača družba! Prvi je odšel iz sobe Whilney. Harrison je še malo počakal in dejal odbornikom, ki so se počasi pripravljali na odhod: »Nasip bo Sunsetu vzel vodo. Lastniki nam bodo morali prodati rudnik. Half Moon bo potem največja rudarska in zlatokopska družba v Kaliforniji. Veste, kaj se to pravi!« Dvorana je ostala prazna, odbor družbe Half Moon pa je slovesno odšel slavit novi načrt, ki je bil delo mlade Whitne-yeve glave. Naročajte in širite Slovenski doml Od tu in tam Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je včeraj spustil v pogon novo veliko komično tovarno v sabcu. Družba, ki jc zgradila to tovarno, je dobila veliko podporo od vlade, kajti tovarna J>o dobavljala svoje proizvode ne le poljedelstvu in industriji, temveč tudi naši vojski. To veliko delo, ki ga je vlada izvršila v korist napredka jugoslovanske industrije, pomeni v mnogočem osvoboditev našega trga od tujih kemičnih proizvodov. Dr. _ Sto jadrno viču so velike množice ljudi iz Šabca in okolice priredile veličasten sprejem^ Mesto je bilo svečano okrašeno, a občinski odbor je predsedniku vlade izročil diplomo častnega občanstva zaradi velikih zaslug za "fnosto. Svoj četrti velttsl volivni govor bo imel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v nedeljo v Novem Sadu. Že sedaj teko tam obsežne pripravo za to zborovanje, katerega se bo po vsej verjetnosti udeležilo več deset tisoč ljudi iz Novega Sada in okolice. Poleg dr. Sto-jadinoviča bo govoril na shodu tudi kmetijski minister dr. Stankovič ki je predsednik banovinskega odibora JRZ za donavsko banovino. Pred shodom pa bo svečana seja občinskega od,bora Novega Sada, na kateri bodo dr. Stojadinoviču izročili diplomo častnega občanstva. Seznam poslanskih kandidatov bivše HSS bo v kratkem izgotovljen. Kakor pred tremi leti, ima redakcijo tega seznama v rokah poslanec in Mačkov zaupnik za Bosno dr. Jure Šutej iz Sarajeva. Dr. šuteju pomaga poslanec prof. Ljudevit Tomašič. V veliki večini bodo prišli na seznam dosedanji Mačkovi poslanci, za njimi pa tisti veljaki b. HSS, ki so se vsa leta trpljenja odločmo držali in niso delali politike na svoj račun. člane belgrajske Delavske zbornice je razrešil minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Tudi v tej zbornici so člani sprejeli več sklepov, za katere ni bilo predpisanega števila glasov. Večina odbornikov se sej ni udeleževala. Zaradi tega je bil minister upravičen razrešiti svojih dolžnosti še ostale člane zbornice ter na njih mesta imenovati nove ljudi, ki bodo iz svoje srede izbrali upravo in prevzeli svojo dolžnost. Kakor znano, so imeli v belgrajski Delavski zbornici naivečjo besedo socialisti! dr. Topalovi-čevega kova. Svoj apostolski blagoslov je poslal sv. oče papež Pii XI- bolnemu hrvaškemu politiku dr. Anteju Trumbiču na podlagi poročila zagreb-kega nadškofa dr. Stepinca, ki se nahaja sedaj v Rimu. Dr. Trumbič boleha že več tednov, a prav zadnji teden je nastopilo tako poslabšanje njegove bolezni, da so pričakovali najhujšega. Kljub visoki starosti bolnika, ki ni dajala posebnih upov na njegovo ozdravljenje, pa se je dr. Trumbiču obrnilo na bolje. Njegovo stanje se popravlja od dne do dne. Zaradi tega bo dr. Trumbič ostal tudi nosilec liste dr. Mačka v Zagrebu, čeprav je bit že določen njegov na; mestnik za primer, da bi se bolezen preveč zavlekla. Nova velika kemična tovarna v Sabcu bo proizvajala v velikih množinah razne vnste umetnih gnojil in tvarin za zaščito rastlin, dalje žvepleno kislino in modro galico ter nekatere surovine, ki jih potrebujejo pri izdelovanju razstreliv. Da bi se tovarna mogla boriti proti konkurenci tujih kemičnih industrij, se je združila z eno izmed velikih čeških kemičnih industrij, katera sc bavi s proizvajanjem kemičnih in metalurgijskih proizvodov. Sprva je bila tovarna v Subotici, toda tam ni imela pravih pogojev za plodonosno delo. Zato so jo prenesli v Šabac. Poleg te tovarne ima vlada v svojem programu še gradnjo velike topilnice za svinec v Zvečanu m topilnico za cink v Šabcu. Ko bo zgrajeno še to, bo storjen v industrializaciji naše države tako velikanski korak, kakor ga naša država od svojega obstoja in v vseh letih skupaj še ni zabeležila. Po zaslugi vlade je bila zgrajena tovarna aluminija v Lozovcu, velike železarne v Zenici, topilnica bakra v Boru, tovarna antimona v Zajačih in velika vodna centrala na Treski. Na dosmrtno ječo je obsodilo sodišče v Sremski Mitroviči služkinjo Milico Vujadino-vič, ki je pred mesecem na zverinski način umorila staro učiteljico Mihajlovičevo v Belgradu. Vu j a din o vicev a je svoji žrtvi zadala okrog trideset ran s 'topim predmetom, nato pa ukradla deset tisoč dinarjev. Pri aretaciji se je kazala vse skozi silno brezbrižno in zakrknjeno. Na razpravi je trdila, da se ni zavedala, kaj dela, a njen branilec je dejal, da ni prištevita. Toda zdravniki so podali svoje mnenje in ugotovili, da je morilka zamislila in zasnovala zločin pri polni zavesti. Sodišče je nato obsodilo morilko na dosmrtno ječo s trajno izgubo častnih pravic. Slovenska baletna umetnika Pino in Pia Mlakar sta iz Trogira dopotovala v Belgrad, kjer bosta dvakrat nastopila v znanem ■ baletu »Vrag na vasi«. Mlakarjeva imata v Bel gradu že veliko svojih častilcev in spoštovalcev. Časnikarjem sta povedala, da sta v času svojega bivanja v Trogiru skupaj s skladateljem Lhot-ko zasnovala nov balet, ki bo ponazarjal borbo dveh ljudi v življenju. S tem baletom bosta Mlakarjeva nastopila najprej v Berlinu, na‘° pa še v sedemnajstih nemških gledališčih. Vmes bosta gostovala še v Sofiji in v Curihu. Belgrajski časopisi se zavzemajo za to, da bi uprava belgrajske opere ponudila Mlakarjema vodstvo opernega baleta. Pravijo, da bi bilo škoda za takega umetnika, če ne bi mogel razviti svojih sposobnosti pri nas doma. Zveza hotelirjev je imela včeraj v Zagrebu svoj Izredni občni zbor. Ob prisotnosti trgovinskega ministra Kabalina so hotelirji zahtevali od države pomoč za sanacijo hotelske industrije. Prvi njihov uspeh dolgotrajne borbe je bil ta, da 60 dobili v Belgradu obljubo, da se ba pri Drž. hipotekami banki ustanovil odsek za sanacijo hotelirstva, ki bo imel zaenkrat dotacijo 15 milijonov dinarjev. Nasledje leto bi sc ta kredit povečal na 30 milijonov. V svoji resoluciji so postavili zahtevo, naj se uvede prisilna organizacija hotelirjev, vse hotelske zgradbe, da sc proglase za industrijske in naj kot take uživajo posebne ugodnosti. Za hotelsko industrijo naj se v turističnih krajih ukinejo vse e.bčinske in banovinske trošarine, dalje je treba hotele oprostili za deset let vseh občinskih, samoupravnih in državnih dajatev, zlasti pa davka na poslovni promet, obenem pa naj se dajo dolgoročna posojila pa zelo nizki obrestni meri za dobo 32 let. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 9. novembra. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je včeraj obravnaval v pogledu kriminalne vsebine samo malenkostne zadeve. Sodil je stare tatinske grešnike, ki so si prilaščali razne manjvredne stvari in manjše zneske. Senatu je predsedoval prvikrat s. o. s. dr. Julij Fellaher. V novi sodniški halji in z novim sodniškim baretom je takorekoč imel svečano uvodno razpravo. Prevzel je mesto kazenskega sodnika, ki ga je poprej zavzemal g. Fran Kovač, ker je bil ta imenovan za apelacijskega sodnika. Lolze Trzinec pred sodniki Pred sodniki se je med drugimi pojavil Lojze Trzinec, 27 letni dečko, brez stalnega bivališča in brez stalnega posla. Drugače je izučen zidarstva, a ta poklic mu ne godi. Krenil je v tatinsko kariero. Državni tožilec mu je včeraj naprtil kar 3 večje grehe in sicer: 1. da je 11. septembra leta 1936. vlomil pri posestniku Josipu Snoju na Ježi ob Savi ter mu odnesel 750 din gotovine, kakor tudi še druge malenkosti, 2. da je oktobra lani na Ježi odnesel posestniku Pavlu Kodermanu kar 1100 din gotovine, 3. da je letos 1. septembra na Ježi Snojevi služkinji Pavli Modrijanovi odnesel 540 din in 4. da je konec maja letos ukradel v Mengšu Karolu Gregorcu 50 m dolgo gumijasto cev. Lojze je pred sodniki priznal samo tatvino pri Modrijanovi, kajti takrat so ga zasačili in mu denar odvzeli, druge tatvine je zanikal ter je ogorčeno protestiral. Lojze je bil zaradi treh tatvin obsojen na 8 mesecev strogega zapora, oproščen pa je bil v slučaju posestnika Snoja zaradi pomanjkanja dokazov. Lojze je godrnjajoč sprejel sodbo. Mater je podpisal Karol Č. ni osebno prišel pred mali senat, da bi dajal odgovor, kako je ponaredil materin podpis na neki garancijski izjavi v korist tvrdke A. Goreč. Služi pri vojakih tam V starodavnem Skoplju. Karol je bil ovaden zaradi ponarejanja podpisa na izjavi, e katero sc je njegova mati obvezala sinov dolg pri omenjeni tvrdki v znesku 2.598 din osebno poravnati. Karol je sprva trdovratno in zakrknjeno tajil, da bi bil materin podpis ponaredil. Iz-vedenec-grafolog prof. A. Koželj pa je nasprotno ugotovil, da je prav Karol sam podpisal mater na garancijskem pismu. Pred sodnike je včeraj stopila mati. Pokazala je sinovo pismo iz Skoplja, v katerem je priznal, da je ponaredil podpis. Ženica, prijazna in šaljiva, je sodnike lepo prosila, da naj za enkrat sinu pri-zane60. Karol jc bil obisojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno za 2 leti. Mati, ko ji jc predsednik dr. Fellaher pojasnil pomen pogojne sodbe, je sklenila roke in vzdihnila globoko: »Saj je bil poprej priden. Dobro se je učil. Pa so ga babje coprnice zmešale in prijele.« Predsednik: »Mati! Sedaj pa le hitro na avto, da ga ne zamudite.« — »Tako! Jc danes konec? Grem lahko domov? Z Bogom!« Zenica je veselo odkorakala iz dvorane, samo da je sina rešila. Dve prefrigani kolporterki Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Ta star pregovor je resničen. Sestri, Ivanka in Kata-rinca sta prodajali po Miklošičevi cesti časopise. Vsak pasant ju je smatral, da sta to največji revici. Dolgo časa sta stanovali v Delavskem domu. Leto6 maja sta začeli okrog govoriti, da je bilo njima iz sobe ukradeno 9000 din. Pozneje sla znesek skrčili na 7000 din. Naposled je uprava doma obe prijela in ju primorala, da sta zadevo prijavili policiji. Obdolžili eta neko revo-sobarico, da je njima prav ona denar ukradla. Pri njej in drugih sobaricah izvršena preiskava je bila brezuspešna. Zadevo je dobil preiskovalni sodnik. Tu pa sc je stvar popolnoma preokrenila. Obe sestri sta prišli v kriminal zaradi tatvine in poneverbe. Pri preiskavi njunih kovčegov so našli v skritem zavitku 56,500 din gotovine in okoli 120.000 din v hranilnih njižicah. Prišle so na dan njiju prefrigane sleparijo. Preiskava prodi obema je sedaj končana, dvignjena je proti njima obtožba. Kakor hitro bo obtožnica pravomočna, bo razpisana glavna razprava pred okrožnim sodiščem. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Zažgal je, ker mu niso dali denarja Požigalec |e 17 letni brespoielni Ivan Z. iz Zavodne Celje, 8. novembra. Že včeraj smo poročali o požigu kozolca oo. lazaristov za Jožefovim hribom, ki je kljub prizadevanju celjskih gasilcev in drugih ljudi popolnoma zgorel. Zgorelo je seno, zgorela koruza m fižolovina, od kozolca pa so ostali le Btebri. Poročali smo tudi, da ogenj najbrž izvira od zlobne požigalčeve roke, ki je podtaknila ogenj iz sovra-vraštva do oo. lazaristov. Celjski policiji se je danes dopoldne posrečilo, da je izsledila na prav poseben način 17 letnega brezposelnega delavca Ivana Z. iz Zavodne pri Celju. Policija ga je dobila na sum, vendar mu ni mogla ničesar dokazati, da 60 no bi Ivan danes pri zasliševanju sam izdal in ujel v zanko. Policijska agenta, ki sta ga danes dopoldne presenetila na domu v Zavodm in ga zaslišala zaradi nekih drv, sta ga silno prestrašila, da je postal zelo nervozen. Odpeljala sta ga na policijsko stražnico, kjer so mu natančneje izprašali njegovo vest. — V začetku je zanikal in hotel dokazati, da je bil doma, ko se pa mu to ni posrečilo, je pordečel in se na vse načine zapletal v zagovoru, da je postal policiji še bolj sumljiv in ga je sklenila zadržati v policijskih zaporih. Kot vsakega, ki ga zapro, tako so tudi Ivana preiskali in mu obrnili žepe. Ivan pa je imel danes zopet smolo. V suknjiču so našli pismo. Radovedni policijski agent je pogledal pismo in ga prečital. Ptiček se je ujel. Pismo je bilo zelo zanimivo. Naslovljeno je na predstojni-štva samostana oo. lazaristov. V pismu je Ivan zahteval od predstojnika, da mu da na določeno mesto 3000 din, sicer bo zažgal tudi krasni samostan na hribu. Da je tega zmožen, prepričuje pred- stojnika, naj se spomni, kako je sinoči gorel njihov kozolec, kako so se zbirali ljudjo in gasilci, on pa Je občudoval ogenj iz temnega gozda. V pismu jo določil tudi rok pol leta, v katerem naj bi predstojništvo v določenem času dalo denar, sicer bo zažgal ali pognal z dinamitom v zrak njihov samostan. Svoje pismo zaključuje, nnj ničesar ne prijavijo policiji, ki itak ne bo mogla izslediti požigalca, oni pa naj se zavedajo, da imajo opravka s prostozidarsko ložo cerkvenih atentatorjev. Pri zasliševanju je nato Lvan priznal, da je žaŽgftl ih da je hotel poslati to pismo še danes oo. lazaristom, da bi , tako dobil 8000 din. Vse to je storil, tako je Izpovedal, ker je bil v pomanjkanju. Pri zasliševanju je bil celo tako predrzen in zmešan, da je grozil, da je zmožen še kaj takega storiti, če mu ne bodo preskrbeli kruha. Izročili 60 ga okrožnemu sodišču. Ivan je pred meseci bil obsojen na okrožnem sodišču v Celju na 2 meseca strogega zapora pogojno na dve leti, ker je hotel napasti tovarnarja We,«tna in z revolverjem izsiliti od njega 1 milijon dinarjev. Policijski agenti pa eo bili o tem prej obveščeni in so ga brž prijeli. Zaenkrat je Ivan srečno ušel zaporom, sedaj pa ga brezpogojno čaka stroga kazen. Prav gotovo ga bodo poslali v poboljševalnico ali celo v norišnico. Do takih dejanj pa ga je privedlo le čitnnje pustolovskih romanov, katere je kar požiral. Tako je še v ponedeljek čital neki zelo napeti pustolovski roman, nato pa okoli 6. zvečer šel na Jožefov hrib, kjer je storil to grozno dejanje ter sklep in načrte, kako bo na svoj način »skubil« oo. lazariste, jih strahoval in dobil denar. 100°/. prihranka Nogavice In Čevlje štedi SANOPED r&še k za čevlje tane 2 Din Drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg Mestna zastavljalnica -na vecja posojilnica 80 milijonov posojila Ljubljančanom in tudi drugim, ki eo bili v denarni zacjfegi, je v 20 letih izplačala .mestna zastavljalnica. Ta na videz skromni zavod ima 6voje kliente prav v vseh slojih od najnižjih do najvišjih in tudi ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji in Jugoslaviji ter celo v Nemčiji, Italiji, Češkoslovaški in Romuniji, ker marsikak popoten človek nenadoma pride v zadrego in si pomaga v zastavljalnici. Večina strank pripada uradništvu, malemu obrtništvu in delavstvu, vendar se pa poslužujejo ugodnosti zastavljalnice tudi premožni ljudje, kakor trgovci s šivalnimi, pisalnimi stroji, kolesi m dr., ter celo draguljarji in zlatarji. V zastavljalnici je shranjene za okoli 8 milijonov zlatnine, srebrnine, šivalnih in pisalnih strojev, koles, godal, perila, oblek in drugih predmetov, ki se ne pokvarijo. Ker je v skladiščih premalo prostora, zastavljalnica ne more sprejemati pohištva. Garaže predočajo takorekoč skladišče kake tovarne koles! Ker je sedanja mestna uprava znižala obrestno mero posojilom v zastavljalnici, je promet zelo narasel, da je znašal minulo proračunsko leto blizu 7,800.000 din, ko je zastavljalnica dala 22.074 strankam 3,520.000 din posojila, na dražbi je pa 1334 strankam prodala za 230.000 din zapadlih predmetov. V 20 letih je dobilo v zastavljalnici posojilo 700.000 strank in največje posojilo je znašalo samo 18.000 din. Zavod ima samo humanitaren namen in ves prebitek gre v mestni ubožni sklad. S pričetkom zime se je pričela velika 6ezona, ker marsikdo zaradi pomanjkanja prostora in zaradi vame shrambe odda svoje poletne stvari v zastavljalnico, čeprav morda ni v zadregi za denaf. Seveda sc pa zimske suknje in plašči ter tople odeje selijo iz snažnih in varnih skladišč v množicah spet v roke lastnikov. Delavska stanovanja bo začela graditi v kratkem splitska občina. Že pri svojem obisku j« predsednik vlade obljubil Splitu za grudnjo delavskih stanovanj vso podporo, kar se je začelo žo uresničevati. Občina bo dobila skozi pet let vsako leto dva milijona dinarjev posojila pri Državni hipotekarni banki ter bo s tem denarjem gradila delavska stanovanja. Nnčrii za delavsko naselbino so že izgotovljeni. Iz športne krožnic Nedeljski ligaški spored je naslednji: V Ljubljani: Ljubljana : Sparta (Zemun); v Belgradu: BSK : Hašk in Jugoslavija : Gradjanski (Zagreb); v Varaždinu: Slavija (V.) : Bask; v Splitu: Hajduk : Jedinstvo in v Sarajevu: Slavija : Gradjan-ski (Skoplje). Koliko velja svetovni rekord? Pred nekaj tedni je angleški kapitan George Eyston postavil nov avtomobilski svetovni rekord s 575.320 km hitrosti na uro. Svoj novi rekord je postavil z avtomobilom Blisk na posebni avtomobilski cesti, ki je nalašč zgrajena za tovrstne poizkuse. Koliko stane tak svetovni rekord, lahko vidimo po predpripravah, ki so bile za to potrebne. Angleža Eystona je pri njegovem svetovnem poizkusu spremljalo sedem ljudi, med njimi štirje mehaniki in dva specialista. Tudi »prtljaga«, ki jo je pri tem poizkusu potreboval, ni bila majhna. Prtljaga je bila spravljena v dvainosemdesetih zabojih, ki so tehtali 13.200 kg. V zabojih je imel Eyston spravljene pnevmatike, nadomestna kolesa in potrebno orodje. Poleg tega je vzel s seboj okrog šest tisoč kilogramov nadomestnih delov za oba dvanajstcilinder-ska Rolls-Royce motorja. Nič manj obsežne in nič manj dragocene niso bile predpriprave na licu mesta. Cesta za ta rekordni poizkus je namreč dvesto kilometrov oddaljena od mesta Salt-Lake City v državi Utah. Ekspedicija je morala na licu mesta napraviti pravo taborišče. V taborišču je dva meseca pripravljalo rekordni poizkus osem mož. K rekordnemu poizkusu samemu pa so prišli časomerilci, sodniki, zdravniki in usmiljene sestre iz Los Angelesa Te številke nam dajo približno sliko, s kakšnimi velikimi stroški je zvezan rekordni poizkus. Vsi ti veliki izdatki pa so prav za prav le postranski stroški. Glavni izdatek je bil pa seveda konstrukcija in vzdrževanje ogromnega motorja. Slinavka v Ljubljani 8. novembra t. 1. je bila v mestni klavnici v Ljubljani ugotovljena slinavka in parkljevka. Da ec kuga ne razširi, na podlagi Uredbe o zatiranju slinavke in parkljevke predpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani eledeče veterinarsko-palicijske odredbe: 1. Do preklica so ustavljeni v Ljubljani vsi živinski sejmi. 2. Zabranjeno je odpeljati parkljarje (goveda, ovce, koze, svinje) iz mestne občine. 3. Posestnikom v pomeriju meetne občine je dosoljena prodaja živine le za zakol v mestni klavnici, če se lastniki izkažejo e prenosom lastništva na živinskih potnih listih in klavzulo napisano z rdečilom »Za takojšnji zakol in porabo v mestu Ljubljana«. 4. Za nakup plemenske živine (parkljarjev) izven mestne občine je treba predhodnega dovoljenja kr. banske uprave v Ljubljani. 5. Promet parkljarjev skozi Ljubljano je dovoljen le z vozili (avtomobili ali vozovi s konjsko vprego). Kraj t. ®> S •s* Tempe« ratur« v C c« a t> I Veter Pada- vine a m §J8 m " < 03 ‘J >5? °S /S 'Ssg 1 B S * ■C c R-— •°c O (smer, lakotO) S E ec V, t> Ljubljana 766-4 16-5 1-8 89 mgl. Hi 0 — Maribor 765-9 17-9 1-0 80 0 0 — — Zagreb 765*3 17 0 5*0 90 t 0 — — Belgrad 765-fc 21D 4-0 90 0 SSW, — — Sarajevo 7706 16-0 3-0 90 mgl. 10 0 — — Vis 766-2 15-0 120 90 0 NW, — — Split 765-7 190 13-0 60 0 NEs — — Kumbor 764 3 19-0 11-0 80 0 N, — Rab 766-7 21-0 13-0 70 0 0 _ Dobrovnik 764-2 19-0 10-0 70 0 N, — — Vremenska napoved. Nobenih sprememb dosedanjega vremena. Splošne pripombe o poteku vremena od včeraj do danes. Iz noči do 7.80 je bila gosta in nizka, nato pa do 8.40 srednje gosta megla, ki se •“ počasi dvigala ter ob 10 popolnoma izginila. 8.10 je skozi meglo posijalo sonce, ob 10 se je zjasnilo in tako ostalo veB dan pa tudi zvečer in ponoči. Koledar Danei, sreda, 9, novembra: Božidar. Četrtak, 10, novembra: Andrej A v el Obvestila Nočno službo Imajo lekarnei dr. Plccoli, Tyr-šava cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moete-Zail oika cesta. Uprava Kina Matice opozarja že danes na veliki svetovni film Warner Brogove produkcije »Sadovi zemlje«. Ta velefilm pomeni trajni kulturni dokument človeštva, njegovo povezanost z zemljo in njenimi sadovi. V najbolj dramatični obliki podaja gigantsko borbo vsemogočnega zlata v dvolični vlogi civilizacije narodov. Dan premiere bo uprava pravočasno objavila v dnevnem časopisju. Rihard Zika, bivši koncertni mojster ljubljanskega opernega orkestra in bivši primarij evropsko znanega Žikovega kvarteta, je napisal godalni kvartet, ki je bil nagrajen leta 1936 v Ženevi in ki se bo prvič javno izvajal v ponedeljek, 14. t. m. na koncertu, ki ga priredi pod okriljem ljubljanske Glasbene Matice Ljubljanski kvartet: Pfeifer, Stanič, Šušteršič, Milller. Poleg Žikovega kvarteta, ki se prvič javno izvaja v Ljubljani, sta na sporedu So Beethovnov in Verdijev godalni kvartet (oba v e-molu). Na koncert odlične umetniške kvalitete ojx>zarjamo. Koncert bo v ponedeljek, 14. t. m., v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koledarček »Kmečke svete« za leto 1939 je izšel! Ima priročno obliko žepnega koledarčka, fine platnene platnice in jirlložen svinčnik. Na skoraj 300 straneh finega papirja je zbrano vse, kar napreden gospodar stalno potrebuje! Nemogoče Je naštevati vsa poglavja obširno vsebine, zato naj si ga vsak kmet ogleda pri domači Krneč-, ki zvezi ali v kaki knjigarni in prav gotovo ga bo kupil! Že 7000 izvodov letošnjega koledarčka Kmečke zveze je šlo med naše kmečke gospo-; darje! Skrbite, da ne ostanote brez njega! Kupite ga člmprej, dokler se še dobi, ali pa ga naročite nn naslov: Kmečka zveza, Ljubljana, Miklošičova cesta 17-11. Velja 10 dinarjev. V kraljestvo Dolomitov nas bo popeljal gospod prof. Janko Mlakar v petek, 11. novembra, ob 8 zvečer s predavanjem, ki je bogato opremljeno s skioptičnimi slikami. Dolomiti so brez dvoma najbolj zanimivo pogorje v Alpah. Odkar so pa izpeljane številne avtomobilske ceste na vse mogoče prelaze, je to pogorje najbolj obiskano v srednji Evropi. Gospod predavatelj je letos ponovno obiskal kraljestvo Dolomitov, zato bo njegovo predavanje brez dvoma zanimivo in bodo obiskovalci deležni tudi lepih prizorov iz kraljestva Dolomitov, vsaj v sliki. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Za mestni muzej je daroval g. Anton Jeuniker, podpolkovnik v p., Wolfova ul. št. 10, slovensko rokopisno knjigo s horoskopi in pesmimi iz 1. 1858. in ličen slonokoščen medaljon s slikami svojega očeta in matere. Poleg tega je velikodušni darovalec izjavil, da je v svoji oporoki določil, naj mestni muzej dobi po njegovi smrti v dar še dve sliki, namreč portreta njegovega očeta in matere, odlično delo ljubljanskega slikarja Pavla Kiinla iz leta 1850., ki naj bi 6e v mestnem muzeju namestila desno in levo od meščanske diplome. Mestno poglavarstvo se za zgodovino Ljubljane in za obogatitev mestnega muzeja vnetemu in požrtvovalnemu darovalcu čim najlepše zahvaljuje z željo, da bi dobil prav mnogo posnemalcev. Dr. Čerinova najnovejša skladba »Meditation« in »Vera-valček« (valčkova pesem) je ravnokar izšla in se dobi v knjigarnah. Skladba, elegantna in melodiozna valčkova pesem je napisana na besedilo M. Kraglja in se izvaja s petjem ali tudi brez petja, Priredba za salonski orkster in za godbo na pihala v prepisu pri skladatelju. Ljubljansko gledališče Drama. Sreda, 9. novembra: Izsiljena ženitev, Ljubezen-zdravnik. Red B. — Četrtek, 10. novembra: Brezov gaj. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 11. novembra: zaprto. — Sobota, 12. novembra: Potopljeni svet. Red A. Opera. Sreda, 9. novembra: Na sinjem Jadranu. Red Sreda. — Četrtek, 10. novembra: Poljub. Red Četrtek. — Petek, 11. novembra: zaprto. — Sobota, 12. novembra: Don Kihot. Premiera. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Sreda, 9. nov.: Zaprto. Četrtek, 10. nov. ob 20: »Boccaccio«. Red C. Petek, 11. nov.: Zaprto. Sobota, 12. nov. ob 20: »Prevara«. Krstna predstava. Štandekerjevn nova drama »Prevara« je sicer vzeta iz kmetskega življenja, vendar je namenjena tudi mestnim slojem, zlasti onim, ki izhajajo iz kmetske rodne grude, kakor tudi onim, ki sicer nimajo prilike poznati globine in sence rodbinskega življenja na kmetih. Sicer pa pravi povod te drame prihaja iz usode kmetskih proletarcev, živečih v mestu. PRODAJALKA, dobro izvežbana v trgovini / mešanim blagom, pridna, poštena, ki se ne boji dela ter zna in hoče delati tudi go spodinjska in razna hišna dela — se takoj sprejme. — Ponudbe upravi »Slov. doma« pod št. 17.540 kjer 6e vrše tetkmovan tekmovanja, določajo razsodišča, sprejemajo v zadnji stopnji. Svojevrstna bolezen Na Dunaju je svoj čas živel svojevrsten čudak, Kieselak po imenu, ki je imel čudno navado: kamorkoli je prišel, povsod je z velikanskimi črkami napisal svoje ime. Zaradi tega je postal tako znamenit, da je prešel kar v pregovor in sčasoma postal legendarna osebnost, o kateri je krožilo vse polno najrazličnejših in najneverjetneših zgodb. VVendar Kieselak ni bil edini, ki je trpel na tej bolezni. Takih Kieselakov je tudi pri nas vse polno. Kamorkoli stopiš, povsod najdeš najrazličnejše sledove ljudi, ki so se kdaj mudili na tistem kraju. Naj bo na stolpu, na klopci v parku, na visoki gori, v podzemski jami, v gozdu ali celo na kraju, ki ima preveč zoprn duh, da bi ga imenovali — povsod so vrezana in napisana najrazličnejša imena in drugi napisi, ki so včasi do skrajnosti neokusni. Čudno navado imajo že nekateri turisti. Ni jim dovolj knjiga, ki je v vsaki planinski koči na razpolago, da se zapišejo vanjo, temveč mislijo, da je neobbodno potrebno podpisati se tudi na steno ali strop vsake planinske koče. Najbolj znani kot ovekovečevalci svojih imen in srčnih čustev pa so seveda zaljubljenci. Dovolj zgovorne priče za to so klopce v parkih in debla v gozdu, ki so polna najrazličnejših imen, kratic, s pušicami prebodenih src, datumov in drugih neumnosti. Pojdi v katerokili gozd, na Rožnik, Golovec ali kamorkoli, na vsakem drugem deblu boš našel najrazličnejše podatke o zadnjih sestankih najrazličnejših ljudi. In ko se takole sprehajaš po gozdu, večkrat naletiš na prizorček, kakršnega kaže slika: »on« z vso vnemo in odločno moško energijo dolbe z nožem v drevesno skorjo začetnico svojega in njenega imena, »ona« pa s prav posebnim zadoščenjem opazuje vsako njegovo potezo. Niti malo pa pri tem ne eden in drugi ne pomislita, da deblo tudi čuti jn da bi se njima tudi ne zdelo prijetno, če bi jima kdo začel z nožem rezati jermene s hrbta. Le prerado se seveda zgodi, da ostanejo srca v deblu in začetnice pod njimi vidne še dolgo potem, ko je plamen »ljubezni« že zdavnaj ugasnil. Večkrat se seveda tudi zgodi, da kdo pod te napise vdolbe kakšno duhovito opazko. Svoj čas je bil na nekem deblu v Tivoliju prilepljen svojevrsten napis in prav škoda je, da ga je lako kmalu uničil dež in veter. Duhovit hudomušne* si je zaljubljence, ki mislijo, da morajo na vsakem deblu oznanjati svetu svojo ljubezen, takole privoščil: Zapomnite, zaljubljena si tesla, ki vas pot gotovo sem zanesla, da vam srce gorelo bolj ne bo, če boste ga zarezali v drevo. Pa tudi to je prav vseeno, če svet takoj ve ali ne, da si z bodočo svojo ženo danes spet tukaj klatil se! Kaj sili take in podobne ljudi, ki so po veliki večini še sami zelenci, da povsod ovekovečajo svoja imena, ni težko uganiti. Že star pregovor pravi: Kjer se osel valja, tam dlako pusti«, in ljudska modrost ima navadno prav, prav gotovo pa jo je pogodila v lent primeru. Poleg tega, da bi ti nepridipravi prejeli pošteno kazen, če bi jih pri njihovem škodljivem delu zasačil gozdni čuvaj, bi jih bili brez dvoma veseli tudi psihiatri, ki se zanimajo za razne duševne bolezni. Žalostno pa je, da se je pri nas silno razpasla tudi ostudna navada pisanja po straniščih in po raznih drugih javnih lokalih. Kaj vse spravijo nekateri tako imenovani normalni ljudje na stene teh prostorov, je nekaj neverjetnega. Ne samo, da dajejo le-tod duška svojim političnim čustvom in svetovnemu nazoru, kar je skrajno neokusno, ne, neka nepojmljiva strast jih žene, da izlivajo sem vso gnojnico, v kateri se koplje njihova umazana fantazija. Proti tem ljudem, ki so največji pohuj-ševalci in ki dajejo tujcem o nas svojo sodbo, bi morale naše oblasti najstrožje postopati v primeru, da katerega zaslede, obenem pa tudi skrbeti, da vsak tak napis Simprej izgine. Če bo razumela. Ženka: »France, celo vsako drevo dobi spomladi novo obleko...« Možek: »Seveda, draga Urška, a si jo sumo napravi.« Zamenjala sta. Ali vodi tvojo pravdo šc vedno advokat, ki stanuje v tvoji hiši. — Šc vedno, samo s to izpremembo, da sem njegov podnajemnik zdaj jaz. Vitezi iz severno Virginije pri starih viteških dvobojih Pravi namen olimpijskih tekem „Biti moralo le sredstvo za nekaj višjega, važnejšega, sredstvo, da postane človek plemenit" Organizacija olimpijskih tekem ni tako enostavna, kakor bi se morda utegnilo zdeti komu, ki te tekme samo od daleč gleda. Za prirejanje olimpijskih tekem je bil že davno ustanovljen poseben takoimenovani mednarodni olimpijski odboir, ki je do svetovne vojne vodil sam tudi strokovne priprave. Tako je leta 1896. priredil takšne tekme v Atenah, nato pa po vrsti leta 1900. v Parizu, 1904. v St. Luisu, 1908 v Londo.nu in 1912 v Stockholmu, Pri tem so mu seveda pomagale tudi športne zveze, ustanovljene v omenjenih krajih. Bilo je med tem časom tudi več oilimpijskih kongresov, tako leta 1897. v Havreu, 1905 v Bruslju, 1906 v Parizu in 1913 v Lausnani. Na njih so razpravljali o vprašanjih športne vzgoje, športne psihologije, higiene, tehnike telesnih vaj, umetnosti in književnosti. Velike spremembe po vojni Po vojni, in sicer leta 1921. pa je prišlo do velikih sprememb. Mednarodni olimpijski odbor 6e je prostovoljno odpovedal, da bi v bodoče še vodil vse strokovne priprave in se 6ploh bavil s kovnimi vprašanji. Ta naloga je prešla popolnoma v roke mednarodnim Zvezam, katerih pravila so veljala za olimpijske tekme že c,d prvega početka. Spričo lega novega sklepa je bil izboljšan na kongresih 1921 v Lausanni, 1925 v Pragi in 1930 v Berlinu pravilnik tekem, ki so ga pretresali že na ko,n-gresu 1914 v Parizu. Ta pravilnik se še vedno bolj izpopolnjuje. Posledice teh velikih sprememb po svetovni vojni so bile v strokovnem oziru gotovo pomembne. Mednarodne športne zveze določajo vse tekme in vse panoge tekmovanja, in sicer v sporazumu z izvršilnim odborom Mednarodnega olimpijskega odbora. Prav tako je zdaj prepuščeno mednarodnim športnim zvezam, da določijo število prijav in tekmovalcev za vsako športno panogo, toda v mejah, ki jih določajo splošna tekmovalna pravila. Nadzorujeja tudi vse priprave in naprave na kraju, nadzorujejo strokovni del sodnike in člane prizivnega pritožbe in o njih odločajo Slika, kakršnih je malo: največji parnik sveta »Qucen Mary«, slikan v pogledu med konjskimi nogami Iz tega se dobro vidi, da so člani Mednarodnega olimpijskega odbora nekaka zveza med športnimi javnostmi v posameznih državah in mednarodnim odborom, zastopniki mednarodnih športnih zvez pa tvorijo nekakšno vez med mednarodnim olimpijskim odborom in temi zvezami. Narodni olimpijski odbori pa so spet vez med mednarodnim olimpijskim odborom in narodnimi športnimi zvezami. Da je glede olimpijskih tekem bil dosežen v teh 40 letih, in pojsebej še po svetovni vojni tolikšen napredek, gre v prvi vrsti zasluga složnemu sodelovanju med temi odbori in zvezami. Ta trikratna vez daje najlepše sadove, ker sc številni sposobni ljudje vseh narodov vneto prizadevajo, da da bi se med seboj spoštovali in upoštevali drug pri drugem pravice in dolžnosti. S tem, da Mednarodni olimpijski odbor nima več strokovne odgovornosti za olimpijske tekme, pač pa je to odgovornost prepustil mednarodnim športnim zvezam, mu je ostalo mno^o časa, da se bavi tudi z drugimi stvarmi, kakor na primer z vseučilišči, zavodi in šolami in da tam razvija in goji telesno vzgojo ter pravilno poudari moralno vrednost športa v sodobni družbi. Toda, ni šc odstranjena vsa nevarnost, ki utegne lc še priti v bodoče. Nebo ni čisto jasno. Dosti jc še stvari, ki nam delajo v tem oziru precej skrbi in ki bi utegnile občutno škodavati moralni vrednosti tega velikega športnega gibanja. Odlični športniki, ki so dosegli sijajne uspehe, še vedno lahko nazadujejo. Uspehi in zmage vzbujajo nevoščljivost pri nekaterih, dostikrat pa zapeljujejo druge in jih kvarijo. Zato je neobhodno potrebno neprestano mladini ponavljati tisto, kar jc dejal ustanovitelj olimpijskih tekem, namreč tole: Vsi športniki si morajo biti na jasnem in morajo pravilno razumeti, da so tudi olimpijske tekme, kakor vse druge športne tekme samo sredstvo za nekaj višjega, nekaj važnejšega, sredstvo za dosego plemenitosti in človeljubja. Ta misel je vodila ustanovitelja modernih olimpijskih tekmovanj, ko je s to-likšnim ognjem začel s tem vzvišenim poslom, čimbolj pa so tekmovalci nadarjeni in sposobni, tem večji mojstri, tem boljši so tudi njihovi uspehi, tem večja pa je tudi njihova odgovornost pred številno mladino, ki je še neizkušena in v njih gleda 6 v oj vzoir. Fant, ki je jedel železo V Edinburgu imajo zanimivega fanta, ki je les neka) posebnega. Dečko je etar 17 let in ima na vesti za svoja leta že kar precbj hude grehe. Ker ga niso mogli drugače ukrotiti, so ga poslali v paboljševalnico. Pri tem, ko je razmišljal, kako bi sc rešil te neprijetne, »jetnišnice«, mu je padlo v glavo spet nekaj čisto svojevrstnega. Da bi začel z gladovno stavko, to se mu je zdelo menda že preveč navadno, nič posebnega. Izmislil si je nekaj hujšega. Začel je požirati najrazličnejše železne predmete, ki so mu prišli pod rokev. Prepričan je bil, da jih njegov želodec še kar dobro prenese, kljub temu pa da ga bodo prav gotovo takoj prepeljali v bolnišnico, čim bc* povedal, kaj vse je pojedel. V enem samem tednu je pogoltnil okoli sto železnih predmetov, kakor zarjavele žeblje, gumbe in celo nekaj malih ključev. V bolnišnici so mu brž izprali želodec in se 6eveda zanimali tudi za vzrok, zakaj dečko pačenja takšne neumnosti. Povedal je zdravnikom, da jc tp storil zaradi^j^g^. da bi sc rešil poboljševalnicc. Programi Radio Ljubljana Sreda, 9. novembra: 12 Cttrt in mandoline (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Radij, Šramel — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Zgodovina glasbe (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Vojna in mir v luži mednarodnega prava (g, Roman Rtis) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Lcposlovci Primorskega Za gorja (Arsen Vencelides. knjiž., Zgb) - 19.50 Prirodo pisni kotiček (g. Prof. Fr. Pengov) _ Orgelski koncert. Sodelujeta: g. prot. Pavel Rančigaj (orgle), ga. Vida Rudolfova (samospevi) _ 21.15 Koncert na violončelu, izvaja g. Cenda Sedelbauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Preno< lahke glasbe iz restavracije cEmona«. Orugl programi Sreda, 9. novembra: Belgrad: 30 Ork. koncert, 10.30 Havajski kvartet, 21 Zab. koncert. 22.15 Kavarniška godba — Zagreb: 20 PIoščk po željah, 20.30 Ljubljana. 22.20 Plesna glasba — Sofija:. 19.30 Verdijev« opera • Rigolrtto« — Varit na- 19 Pisan koncert. 21 .Chopinove skladbe — Budimpešta: 20.10 Gledališki prenos, 23.40 Cig. orkester — Trst-M lian: 21 Komorna glasba 23.35 Plesna glasba — Rim - Bari: 21 Gledališki prenos — Kemike, postaje: Ves dai. državna oddaja — Stras- bourg: 20.30 Cesar Frančkov koncert. Hervey Allen: / 115 Antonio Adverso, cesarjeo pustolovec Bobnanje pa je postajalo medlem vedno močnejše in glasnejše ter govorilo, da se inora nahajati Ariostatica približno na isti višini kakor domačinska naselbina. Mornarje je komaj za daljši čas zadrževal v njihovem skrivališču, kajti vedno se je drznila kaka glava previdno navzgor. Istočasno pa se je nekoliko naprej pojavila jata čolničev na prvem ovinku reke ter zaplula k ladji. Trenutek se je ■/del resen in Antonio je ukazal svojim Fullahom, naj ponovno ustrele. To se je izkazalo za učinkovito: v prebivališču je nastala mrtvaška tišina, iz vasi pa je nasprotno zadonelo nezaporeduo streljanje iz mušket. To ni pomenilo nič hudega: le prijazen pozdrav dolgo pričakovani Iadiji naj bi to bil. Vas Bangalang je pripadala po izpovedih Ali Bonga in pilota Krusom, obalnemu ribiškemu rodu, ki je obema trgovcema s sužnji ob Rio Pongo dajala priganjače ter so jo zaradi tega pustili v miru. Kljub temu pa Antoniu ni bilo posebno ljubo, da bi prav zdajle sprejel domačine na krov. Ali Bongo mu je pa povedal srečni domislek: nekaj sodčkov ruma so privezali na odvišno jadrnico in jih spustili v reko. Takoj so pustili veslači, da je Ariostatica plula mimo, a deset čolničev se je lotilo — pa ne brez pretepa — naloge, kako razdeliti štiri sodčke med seboj. Za zamolklo Vpitje iz prebivališča se niso zmenili več. Reka se je razširila v-verigo morskim podobnih, a od reke namakanih naplavin. Vas je ležala kakor na otoku na gričku, nekako miljo onstran peščenih ploščadi. Čim se je pojavila ladja, je bobnanje spremenilo svoj ritem. Iz enoglasnega bom-bom, bom-bom je nastalo hitro, vztrajno ponavljanje: Bonk, bonkti-bonk-bonk. Bonk, bonkti-bonk-bonk. Sedaj je zaviselo vse od tega, da prispejo še do Gallegovega usidrališča, štiri milje po reki navzgor. Pri trenutno počasni vožnji in plovbi bi to znesio uro, mogoče tudi dve, kajti tok je močno pojemal. Antonio je poslal dva Fullaha naprej in jima velel, naj držita pod ognjem iz neposredne bližine izhod iz prebivališča. Pod njunim varstvom se je Juanu posrečilo splezati naprej, da je razpel sprednja pomožna jadra. Zaradi milje dolge odprte in mirne vode je prišel prav veter od strani, medtem ko je bilo v ozki rečni strugi mrtvaško tiho. Kmalu je vozila ladja s precej večjo brzino. Šlo je za minute: nekoliko kasneje bi morali vreči sidro pod Gallegovo naselbino. Vso posadko pa bi morali skozi vso noč držati pod krovom v šahu. Tako pa je še v zadnjem trenutku zapihalo nekaj lahnih vetričev od strani v pomoč, da so napolnili v odločilnih trenutkih sprednja jadra ter s tem pomagali k cilju. Sedemsto jardov pred obrežjem je vrgla Ariostatica sidro. Rečno pristanišče je merilo v premeru nekako miljo. Gallegova naselbina se je vlekla vzdolž reke, razprostranjena skupina barak za ograjo iz zabitih kolov. Vrsta s slamo kritih hiš se je zaključila zadaj in se pripenjala na obronek. Črnci — moški in ženske — so mrgoleli vznemirjeni vsepovsod. Pred neko hišo na gričku se je Antoniu zdelo, da vidi stoječega belca. Morda pa je bil Gallego le še pri življenju. »Ferdinando, Gallegov poslovodja«, je rekel Jaumee. »Mešane krvi«, je izpljunil. Antoniu se je zdelo nekaj redkega, da noben čoln ni priplul nasproti ladji. V pristanišču ni bilo videti niti enega čolna, pa naj je gledal kakorkoli. Na vsak način je to položaj poenostavilo. Antonio je ukazal oba kitasta čolna, ki sta bila privezana v sredini ladje, spustiti v vodo ter z vrvmi privleči do kljuna. Sollerja, ki je bil od jutra privezan na jambor, so odvezali. V razburjenju zadnjih pet ur so nanj kar pozabili. Odgugal se je z nesigurnimi koraki preko krova ter zahteval stokajoč vodo. Ko je videl premikanje čolnov, je moledujoče prosil, naj ga obdrže na krovu. Moral je namreč slišati, da je bil Gallego mrtev. Predvsem ga pa jo sončna pripeka spravila skoraj ob um. Kmalu se je pokazalo, da ga ne bo mogoče porabiti za posredovalca pri posadki. Treba se je bilo torej pogajati s kapitanom ali s Polifemom. Po brezštevilnih pripravah in zagotovilih se je don Ramon, očividno ga je bil spravil k pameti Polifem, izjavil pripravljenega, da se pojavi na krovu. Dogodki zadnjih oseminštiridesetih ur so mu šli silno na živce. O njegovem širokoustnem bitju ni bilo več sledu. Mežikajoč je stal na soncu v preznojeni svileni obleki, iz katere se je barva že čisto posušila. Pri vsem tem pa je bilo smešno videti, kako hitro se mu je vrnila prirojena lastnost, namreč nesramnost najvišje vrste, ko je izvedel^ da bo skupaj s posadko šel na kopno. Antonio se je delal tako, kakor da bi hotel najti pot do kompromisa. »Kol protiuslugo za prosti odhod«, je sklenil, »pričakujem od vas, da boste položaj pri gospodu Gallegu prikazali tako — torej kar se da ugodno zame!« »Gotovo, gospod, se bo zgodilo. Z vso točnostjo, zanesite se! Vaš veliki pogum in ljubka skrbnost bosta našli resnično dobro besedo. Moja častna beseda!« »Potem recite vašim ljudem, kakor sva se domenila, naj polože orožje na krov ter oddidejo mož za možem na čolne. Vi kot vitez pa lahko ohranite svoj meč.« Ker pa je kapitan omenjeno orožje zjutraj pri naglem begu iz skladišča izgubil,‘je bila ta zadnja ugodnost enostavna zloba in zasmehovanje. Don Ramon se je zdrznil, poskušal odgovoriti, a se je potem spomnil nekaj boljšega ter se umaknil v spodnje prostore. MhiuIo je nekaj časa. čestokrat je bilo čuti pritajeno smehljanje skozi vhod prebivališča. Nato pa so začeli ljudje s precejšnjo naglico metati navzgor orožje. »Drug za drugim«, je rekel Antonio. »Pri prvem znaku.. .< Ni bilo treba groziti: ljudje so se stiskali na zares neverjeten način pri izhodu. Mož za možem so prihajali iz prebivališča, da so jih menjaje nakladali na čolna, kjer so se vsedli na prečnih klopeh. Nekateri z zvezanimi krvavimi nogami so gledali posebno zbegani. Bili so tisti, ki so nasedli na Juanove steklene črepinje, Kača izstopajočih, kakor tudi čolna so bili stalno pod samokresi in mušketami. Ker je bilo treba v celem osemindvajset mož naložiti, je trajalo približno pol ure, trideset minut, kakor jih Antonio v takem napetem ozračju še ni nikdar doživel. Polifem in kapitan sta prišla zadnja na vrsto. Oni je nosil še vedno vorigo s kroglo, fa pa si je zapel okrog pasu lovsko bodalo, ki pa mu je bilo mnogo predolgo. Tok se je medtem zaobrnil, da je kljun ladje sedaj stal v smeri rečnega toka. Na znak so odrezali napete vrvi, da je plima odnesla obadva čolna stran od dvojambornika. V trenutku so že prevozili petdeset jardov, preden so potniki v svoji trudnosti in presenečenju sploh zapazili, kaj sc je zgodilo. Takoj nato se je začel silen boj za vesla, medtem ko je z ladje zadonelo rogajoče triumfirajoče vpitje ter je nekaj divjih strelov, ki jih Antonio ni mogel preprečiti, za-penilo vodo poleg čolnov. Polifem je pokazal skriti samokres jn ustrelil nazaj. Vpitje, kletve in grožnje so zadonele v divjem medsebojnem prerekanju, a čolni so veslaii v naglih pospešenih udarcih, kakor le hitro so mogli, iz območja strelov ter pristali v pristanu pri barakah. Ni bilo treba posebej misliti, da bodo takoj poskušali izvršiti nov napad. Antonio je računal tudi z zmešnjavo, ki bo pri njih nastala, če bodo izvedeli o Gallegovi smrti. Ta čas se je sklenil omejjti lo na obrambo. Seveda ni smel tega čakanja zamenjati z brezdeljem. Prišel je na misel, da je treba hladno soditi in biti čuječ, padlo mu je v glavo, da bi mogel neusmiljeno postopati. Gol se je umaknil in zlil nekaj posod vode na se. Nato je spil požirek konjaka in vtaknil v usta za pomirjenje črno cigaro. Tudi pri njegovih ljudeh sc je veselje do življenja spet zbudilo potem, ko je vsakemu dal nekaj hrano in povrh še krepak požirek ruma. Pod Jaumeevim nadzorstvom so morali razpeti ladijske mreže, medtem ko je sam z Ali Bongom pripravil na strel male topove, sredi ladje. »Slovenili! dom« iibaia rsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Utirava: Kopitarjeva ulica (L Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: jnž. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček.