BUY i! united \) [states UWAR a^BONDS if AND II STAMPS Vse kupčije z lastnino v okupiranih deželah bodo smatrane neveljavnim i Washington—17 zavezniških ,vlad, 'katerih dežele je zasedlo o.-iišče, je izjavilo, da bodo vse . lastninske pravice v okupiranih deželah vrnjene pravim lastnikom, ko bo enkrat pregnano osišče od tam. Tcjzadevno iajavo je dal v javnost državni department v sporazumu s temi vladami, ki i z j a v 1 j a neveljavnim vsako kupčijo & posestvi ali drugo lastnino, ki je bila izvršena ob času okupacije ospča, ker je smatra no to kot nasilen rop. Ta izjava svari vse osebe, ki so v okupiranih deželah dobile v last kako posestvo pod pro-tekcijo o s i š k i h okupacijskih oblasti ali od njih postavljenih vlad, da take transakcije ne bodo priznane kot veljavne, ko bo pregnano osišče od tam. Kadar "straši" po radiju London. — V nedeljo je italijanske, fašiste prijemal krč. Besneli so in divjali v onemoglosti, morali so končno le požreti jezo. Med uradnim oddajanjem državnih novic po radiju, se je n a m r e č naenkrat vmešal vmes glas iz neke tajne radijske postaje in trdil ravno nasprotnof kar je naznanjal fašistični oznanjevalec. V London so slišali iz Rima sledeče poročilo: "Nemci z največjim uspehom napadajo Ruse," je naznanjal radio. "Ruska armada silovito udriha po Nemcih," se je takoj oglasil skrivnostni glas. "Mussolini in •italijanski narod j korakajo roka v roki z Nemčijo proti zmagi," je zavpil fašist. "Mussolini mori in žrtvuje italijanske armade, da ugodi Hitlerju," je takoj pridal neznanec. Fašistični (radijo je nato i takoj prenehal z oddajanjem. r°snje na postavodajo, 1 se pomakne čas za 10 uro nazaj v Ohio sfColumbus, O.—Državna le-# tura Je hotela že prvi dan 3ijsedanja pomakniti čas za eno t»a*aj. Voditelji so to pre- 11 s priporočilom, naj po-#Vodaja počaka priporočilo ™Vernerja Brickerja tozadev- Prva ameriška podmornica, ki je bila zgrajena ob Velikih Jezerih. Zgradili so jo v ladjedelnicah v Manitowoc, Wis. Plula je skozi Chichgo do New OHeansa po jezerih in rekah. Podmornico so krstili za "Peto." "MRTVI" VOJAK POŠILJA POZDRAVE Northampton, Mass. — Družina Pulchalski je dobila od vojnega departmenta 12. decembra obvestilo, da je bil njih sin William ubit v akciji v Južnem Pacifiku. Te dni je pa dobila družina od sina brzojavno božično voščilo, datirano 13. decembra. Armada bo vzela 30% sinovega masla, začenši s 1. februarjem Washington. — Pol j e delski tajnik Wickard je ukazal izde-lovalcemb sirovega masla, da dene jo na stran 30% mesečne produkcije za armado, začenši s 1. februarjem. Nekaj od te kvote bo šlo za vojaštvo, nekaj pa, za zaveznike. Mr. Wickard je tudi prepovedmi i^Foi^S-1'-* ^tmwi^ittr-fsibsm-'' ar ju in marcu p rezervi ran grapefruit juice, da bo tega produkta dovolj za civilno prebivalstvo, ko bo sveža dobava manjša. To zadene pa samo tovarne. ^Trgovske hiše in prodajalne na drobno ta produkt lahko še naprej prodajajo. Racioniranje živil v kantah bo vlada pričela najbrže tretji teden v februarju, dočirn bo pričela z racioniranjem mesa najbrže sredi marca. ^°slanci in senatorji pravijo, r so dobili številne prošnje od | marjev, od šol in delavskih pnizacij, naj se pomakne L** Centralni čas> kot ie bil . v°jno, ker je po novem U1 zjutraj predolgo tema. I J^em času je pa pripOro-|d ald Nelson> načelnik f a Za vojno produkcijo, naj 0 eti pomaknili čas še za gUl'o naprej od sedanjega, 'e bo §e več produciralo. Iz raznih naselbin |?hicaS0. — Dne 31. dec., je l^im&nici umrla Mary Rihel, Ivj* 59 tet in rojena v Raki pri ! em na Dolenjskem. Zapu-* sina. gorili, Kans. _ Dne 22. iži h jg tukajumria Mary I" ' stai'a 62 let in doma od | 1Ce na Dolenjskem. Zapu- |d 'la in hčer. — V Armi je L kratkim umrla Katarina Ibovi Stara 67 let in ro:iena V 'Wa ^ Zapušča več sinov in ](), Pred dobrim mesecem jen'? list obJavil imena ra-| n vojakov ob priliki letal- tenn8reČe nekje na zaPadu- Anit je bil tudi Karl Po" C0 12 Kansas Cityja. Morda &nJakom v tem mestu kaj več c ga o tem. Družina Povod- e J« prej dolgo let bivala v J L*yju, Kans. EJ Yofk City. — Na farmi hr] pnil. N. Y„ je pred dnevi L eter Rode, star 60 let in Wi Tj Doinžalah na Gorenj- k ■ Je v avtotru- jši naJf Z ženo vred Peljal ko" fla k Poteg žene zapušča ft ' Kl je učitelj in zdaj čast-5 v armadi. ^°metna seSJonTpozneje etnih°fniki 16 glavnih žogo- I bod g S° Se zedinili v tem> j 2i ° odprli žogometno sezo- '' končanIn"\18' aprila in j 154 iger ^ Igra"ih ikr Zaroka 0 Aii? Mrs- Anton Osredkari s* hambra Rd. naznanjata, ma 7Je,/rzar°čila njiju hčerka 4 M, • Joseph Govern, si- »602 i m Mrs- Anton Golič iz I 6 Shawnee Ave. domovini k. i ™ Kebe iz Greensburg, L0l lal za slovensko VrW ij0' Pravtepahva-11 roj&ku za velikodušen Lep napredek hranilnice Kot lahko razvidite iz letnega poročila St. Clair Savings & Loan Co., ki' je priobčeno v današnjem listu, je slovenska hranilnica v preteklem letu zelo lepo napredovala. Tekom leta je izdala 170 posojil v znesku $550,000, dobila je 323 novih vlog v vsoti okrog $700,000 in njeno premoženje znaša koncem decembra $1,878,189.89. Vse hranilne vloge so dobile po 3 % obresti. Vodstvo hranilnice naznanja, da kdor prinese vlogo do 11. januarja, bo dobil pripisane obresti od 1. januarja. V uradu posojilnice na 6233 St. Clair Ave. lahko tudi kupite vojne bonde in znamke. Zahvala za božična darila čianom društva Naš dom št. 50 S DZ se "javni zahvaljujejo za Dožična darila sledeči vojaki: Poroč. Victoria Požar, narednik Stanley Per van j a, Pvt. Anton Valenčič in Pvt. John Mausar. Pravijo, da so ponosni biti člani tega društva in naše SDZ. Ameriška armada ima do-zdaj samo 8,531 mrtvih Washington. — Urad za vojne informacije daje v javnost, da znašajo dozdaj izgube ameriške bojne sile 61,126 mož. Od tega števila je bilo 8,531 ubitih, 7,389 ranjenih, 42,2740 pogrešanih in 2,466 ujetih ali interniranih v nevtralnih deželah. V gornjem številu so vključene tudi izgube trgovske mornarice. Od onih, ki jih štejejo med pogrešane, jih je največ v japonskem ujetništvu, toda ker Japonska ne izda števila vojnih ujetnikov, se tega števila ne more natančno ugotoviti. DIVJAKI BI RADI AMERIŠKA DEKLETA Sturgis, Mich. — Millard Maloney, ki služi Strica Sama na Novi Gvineji, zdaj ve, koliko so vredna ameriška dekleta. Pisal je domov svoji sestri, ki vodi tukaj lepotilni salon, da je pokazal njeno sliko nekemu domačinu. Ta si jo je'natančno ogledal, potem pa rekel, da takoj da 50 funtov šterlingov za dekleta. Vojak mu je pojasnil, da ameriška dekleta niso naprodaj. Domačinu to ni šlo v glavo. -o- Smrtna poškodba rojaka Sinoči je tako nesrečno padel na ledenih tleh rojak Frank Valenčič, da si je pri padcu prebil lobanjo in je kmalu zatem umrl v Emergency Clinic bolnišnici. Kot pripoveduje policija, je hotel iti Valenčič v Euclid Beach park, ki je pozimi obiskovalcem zaprt. Stražnik mu je vstop zabranil. Pozneje je pa vseeno prišel v park, odkoder ga je straža izgnala. Ko je odhajal, je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. Star je bil okrog 60 let in zadnje čase zaposlen pri NYC železnici. Kolikor je znano, je bil doma nekje s Krasa. Če ima kako sorodstvo, ni znano. Tudi še ne vemo, kdo bo oskrbel za njegov pogreb. VZELI SO MU EN ŽELODEC IN SLEPCA Buffalo, N. Y. — 8 letni Jerome Brylski je bil pripeljan v bolnišnico, da mu odstranijo vneto slepo črevo. Pri operaciji so zdravniki opazili, da ima deček dva želodca. Z operacijo so mu odstranili slepo črevo in en želodec. -o- Dospel zopet iz bolnišnice Mladenič Joseph Furlan se je zopet vrnil iz bolnišnice na dom 1229 E. 60. St. Fant kore-njaške postave in korajžen, toda noge mu ne služijo, da bi mogel z drugimi iti v tovarne in delati. Že nad 10 let je privezan na postelji. Prijatelji naj ga obiščejo. Želimo mu okrevanja. Iz bolnišnice se je vrnil tudi Math Leskovec na E. 170. St. Želimo mu skorajšne-ga popolnega okrevanja. Najden denar V pondeljek je bila najdena manjša vsota denarja na Norwood Rd., med St. Clair Ave. in Carl Ave. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri John Smuku'na 1184 Norwood Rd. dopoldne. Vaje Glasbene matice Redne pevske vaje Glasbene matice se pričnejo v četrtek večer ob navadnem času v SND. Tako sporoča pevcem pevovodja. AMERIŠKA if DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^zZ^ZT r SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 6, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. : no. 4 iombniki potopili Japoncem 9 ladij ** ttapadu na pristanišče Rabaul, Nova Britanija, so Japonci izgubili po zavezniških bombnikih 50,000 tonaže ladij. Japonci so izgubili tudi 6 letal. Zavezniški gl. stan v Avstraliji, 6. jan. — Orjaški bombni-generala Mac Arthur j a so včeraj prihrumeli nad važno japon-;o Pristanišče Rabaul na otoku Nove Britanije ter z bombami 'topili ali zažgali devet in morda celo 10 ladij. Japonci so pri m ilrieli najmanj 50,000 tonaže izgube na ladjevju. Bombniki so prileteli nad to važno japoiysko pristanišče v južnem Pacifiku opoldne'ter deževali 1,000 funtov težke bombe na tovorne in druge ladje. Japonska letala, ki so poskušala preprečiti napad, so letela na tla kot hruške z otresenega drevesa. šest japonskih letal so zavezniški avijatičarji sklatili na tla. Novica o tem zmagovitem napadu je prišla istočasno kot svarilo, da zbira Japonska veliko pomorsko flotilo, bojne, transportne in tovorne ladje, da jih pošlje v južni Pacifik. Z otoka Guadalcanal se pa poroča, da so ameriške čete zavzele važno višino pri letališču Henderson. To je začetek kampanje ameriške bojne sile, da počisti otok Japoncev. -o- Naši vojaki Družina Rudolf Kenik, 8908 Union Ave. je prejela vest od sina Pvt. Frank Kenika iz Pine | Bluff, Arkansas, da se nahaja v tamkajšni bolnišnici že od 8. decembra. Obenem naznanja, da bi se rad zahvalil Richman Bros. Co. in uslužbencem, godbi, društvom: sv. Jožefa, Mir št. 10 in Marijini družbi fare sv. Lovrenca, SDZ, vežbalnemu krožku, Mary M. Frank iz Eu-clida, gg. duhovnikom, sorodnikom in prijateljem za poslane darove in kartice za božič. Tudi družina Kenik se vsem tem iskreno zahvaljuje, ker je bil Frank gotovo poslanega zelo vesel, nahajajoč se ravno takrat v bolnišnici. » s w Pri župniji sv. Vida v Cleve-landu so zopet šteli vojake iz te fare. Zdaj so jih našteli že 360, kar je gotovo častno število za to slovensko faro. tsa m »a . Zadnjo soboto ste lahko čitali na naši angleški strani, kako se dva vojaka pohvalno izražata o Louis Adamičevi knjigi "What's Your Name," ki sta jo prejela od svojih sorodnikov. Pošljite jo še vi svojemu sinu. Prinesite ali pošljite nam $2.50 in naslov vojaka, pa jo bomo mi točno odposlali. Za vojaka bo ta knjiga gotovo lepo razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Svobodni bataljoni raznih narodnosti v delu W a s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt je povedal pri konferenci časnikarjev, da ameriška armada organizira "bataljone raznih narodnosti," med temi tudi "avstrijski bataljon." Izjavil pa je, da govorice, da bo nadvojvoda Oto načeloval avstrijskemu bataljonu nimajo podlage. Včeraj nas je obiskal v spremstvu svojega ponosnega očeta '< .mladi mornar John Tavčar Jr., J sin Mr. in Mrs. John Tavčar 1 (tajnik SND) iz 903 E. 73. St. a Mladi mornar služi pri ameriški mornarici že štiri leta. Na rušilcu, na katerem je služil, se je udeležil bojev pri Pearl Har- i borju in Midway in izšel iz bo- J jev brez vsake praske. Da, nje- 1 gov rušilec v vseh teh bojih ni j izgubil niti enega moža. Nazaj 1 odide v petek in sicer bo šel zdaj č v šolo za nadaljne študije v J elektriki. Njegov čin je zdaj ] 2nd Class Electrician. Vso sre- i čo, Johnny in ostani še naprej tako vrl slovenski fant. h is ta ! Poročnik Michael Lah Jr. je 1 bil premeščen iz Camp Lee, Va. ] v Delaware. Njegov novi naslov < je: Lt. Michael Lah, Office of , Quartermaster, New Castle, ; Army Air Base, Wilmington, , Dela. • m ma *a Edward Wm. Bradač, sin Mrs. Katharine Bradač iz 7013 Hecker Ave. odide jutri zjutraj k mornarici, želimo mu vso srečo in zdrav povratek. ABB P® Jutri odide prostovoljno k ameriški mornarici 17 letni Rudolf Rozman, vnuk Terezije in . Alojzija Rozman iz 76. ceste. Le srečno jadraj, Rudy, in vrni se zdrav. Na potu.proti Rostovu so Rusi vzeli včeraj mesti Tsimli-jansk in Morozovskaja, obe važni železniški križišči. Pri Tsimljansku so Nemci prekoračili reko Don, ko so se valili iaSSte ^aUi^ractu, v RuSka armada, ki naskoku je nemško linijo v Kavkazu, je pa vzela včeraj važno mesto Nal-čik, ter mesti Prohladnemski in Koteljarevskajo. Ti kraji so kakih 300 milj južno od Rosto-va. Poročila naznanjiajo, cla se Nemci že umičejo iz centralnega Kavkaza, kjer so bili že sko-ro dospeli do svojega namena, da bi zavzeli oljna polja pri Grozniju. Nemci so bili Nalčik močno utrdili, toda ruska pehota, katero so podpirali tanki, je z naskokom vzela mesto. Na stotine nacijev je pri tem padlo. Od 24. decembra do 4. januarja je padlo v Kavkazu 11,000 Nemcev. Rusi so dobili tukaj tudi veliko množino nemškega vojnega materiala. -o- Nov grob Po dvodnevni bolezni je umrl včeraj zjutraj ob desetih Frank Fink, po domače Anže-tov, ki je vodil zadnjih 10 let goatilno na Center in Emery Rd,, North Randall, O. Svoje čase je bil izvrsten igralec žoge. Rojen je bil v Clevelandu pred 48 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ. Tukaj zapušča soprogo Vando, rojeno Zolnowsky, brata Jo-sepha in Antona, sestri Rose Strgar in Zofi Možina. Pogreb bo iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v soboto zjutraj ob devetih v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvari-jo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Ljudski shod v Newburgu V nedeljo 10. januarja bo ob| sedmih zvečer javen ljudski shod v cerkveni dvorani. Zlasti naj | pridejo vsi društveni uradniki; in zastopniki vseh društev, sa-j mostojnih in drugih, kakor tudi! pevskih društev in narodnih domov. Treba je rešiti, kot pravi, Mr. A. Meljač, jako važno vprašanje po naročilu Slovenskega narodnega sveta. Rusi so z naskokom vzeli 5 mest Moskva, 6. jan.—Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da je ruska armada z naskokom zavzela včeraj pet mest, tri od teh v Kavkazu. Nemci se bodo morali začeti od teh krajev kmalu umikati, ako nočejo biti obkoljeni. Uradnice št. 162 KSKJ. Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ je izvolilo za letos sledeči odbor: Duhovni vodja msg. B. j. Ponikvar, predsednica Helena Mally, podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar, 21241 Miller Ave. tel. IV-0728, blagajniČar-ka Frances Mačerol, zapisnika-rica Julia Brezovar, nadzornice: Frances Novak, Mary Skulj, Dorothy Strnisha, reditelj ica in • zastavonošinja Frances Kasu-nič; zdravniki: dr. M. F. Oman, dr. J. Seliskar Sr., dr. J. Selis-kar Jr., dr. Perko, dr. Perme, dr. Opaskar in dr. Skur, zastopnice za skupna društva fare sv. Vicla Jennie Krall, J. Mišmas, Anna Bandi in Marjanca Kuhar, zastopnica za kulturni vrt Jennie Krall. Seje vsak prvi pondeljek v mesecu ob osmih zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Pucloy pogreb Na pogreb Frank Pucelna je dospel iz Elkhart, Ind., Mike Trlep, brat od Mrs. Pucel. Omenjeni se nahaja že več let s svojo družino v Elkhartu, kjer bo^iz družine odšel že tretji- sin k vojakom. Dalje se sporoča, da se nahaja v armadi že osem let John Pucel, nečak rajnega in da radi velike daljave | ni mogel dospeti na stricov pogreb, ki je bil njegov vzgojitelj. Pogreb bo v cerkvi ob 9:30 in ne ob 9, kakor je bilo poročano. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pofitl, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. s. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.26 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878/ No. 4 Wed., Jan. 6, 1943 Spomenik našim fantom Predno bo konec te vojske, moramo biti pripravljeni na številne žrtve. Marsikateri ameriški vojak bo padel za obrambo demokracij. Med temi bo tudi marsikak slovenski fant, saj smo jih dali ameriški Slovenci lepo število Stricu Samu, pa še jih bomo dali. Nekaj naših vojakov je že padlo, kot smo čitali poročila. Ni jih še ravno dosti, pa vsakega je škoda. Toda vojska je vojska in pripravljeni moramo biti na razne žalostne novice z bojnih front, da je pad^I ta in oni naš fant. Ko bo minila vojna, bomo slavili vračajoče se junake. Zvonovi bodo peli, velikanske parade bodo po mestih, godbe bodo igrale in naše junake bomo obsipali s cvetjem in slavo-klici. Toda med onimi, ki bodo zrli na te dolge vrste vračajo-čih vojakov, bo tudi skrbna mamica in zasopljen oče, ki bosta gledala, kdaj bosta zagledala svojega sina. Toda zastonj ga bodo iskale njiju oči . . . padel je za domovino in bogve kje trohnijo njegove kosti. . . Tudi te naše junake bo treba počastiti, te še posebno, ker so dali za domovino vse, svoje najdražje — svoje mlado življenje. Naše mnenje je, da naj bi že zdaj začeli razmišljati o kakem spomeniku tem slovenskim padlim junakom. Prostor za tak spomenik je že pripravljen in zelo idealen prostor, da si lepšega ne moremo misliti — v našem kulturnem vrtu. Zato poživljamo naše voditelje, naj začno misliti na to že sedaj. Naj bi se takoj organiziral poseben odjDor, ki bi šel na delo in začel zbirati doneske za tak spomenik. Spomenik lahko postavimo še pred koncem vojn'e, ker imamo že nekaj naših junakov, ki so dali svoje življenje za domovino. Potem bi pa lahko dodali še imena drugih. Tak spomenik naj bi bil lep, da ga takega ne bo mogel postaviti noben drug narod. Saj se štejemo, da smo Sloven: ci napreden narod, da nekaj zmoremo. Ta spomenik naj bi pa ne bil samo v čast in slavo našim padlim junakom, ampak naj bi bil tudi jasna priča, dokler bo Cleveland stal, da so dali ameriški Slovenci mnogo svojih sinov Stricu Samu za obrambo naše nove domovine. Poleg imen onih, ki so padli na polju slave, naj bi bila skle-sana tudi velika številka, ki bo pričala, koliko naših fantov je služilo v ameriški bojni sili v tej največji, in kot upamo, zadnji svetovni vojni. Naša dolžnost je, da gremo takoj na delo! Upamo, da te naše besede ne bodo glas vpijočega V puščavi. Ako bi Stalin videl tudi naše težkoče Po našem mnenju Stalin ne sodeluje dovolj z ostalimi zavezhiki Združenih narodov. Dočim sam zahteva, na primer, odprtijo druge fronte v Evropi, pa nikakor ne dovoli, da bi zavezniki, odnosno Zedinjene države odprle drugo fronto na njegovem ozemlju proti Japonski. Ne oporekamo, da nosi Rusija dobršen del bremena v boju proti osišču, toda nič manjšega ne nosijo ostali zavezniki, zlasti pa naše Zedinjene države. Ne1 samo, da se morajo naši fantje boriti na vseh svetovnih frontah, pa moramo mi ob istem Času zakladati z orožjem in drugimi potrebščinami vse ostale zaveznike in v veliki meri tudi Rusijo. Tudi angleške armade se morajo boriti na mnogih frontah, v istem času morajo pa ameriške in angleške ladje voziti preko morja razno blago za vojno poleg vojaštva. Mi moramo imeti za napad na Japonsko oporišča v'Sibiriji. Stalin tega ne dovoli, češ, da se noče sedaj zaplesti v vojno ž Japonci, ker bi se moral boriti na dveh frontah. Stalin pa noče videti, da imajo tudi Zed. države zdaj dve fronti, pa obe daleč preko jnorja, torej morajo zaklad'ati na obširne daljave svoje bojne sile z materialom. Zavezniki priznavajo, da je zdaj prvi in glavni sovražnik Hitler in da je treba tega najprej spraviti s poti. To je že res, toda pozabiti ne smemo, da je za nas v Ameriki Japonska prav tolika, če ne večja nevarnost, kot je Hitler za fcvropo. Dočim 9 zaveznikov napada Hitlerja, nekateri več, drugi manj, pa se morajo boriti proti Japonski edino Zed. države. Kdo bo branil naše zahodno obrežje pred Japonci, če ga ne bomo mi sami. Kolikor moremo mi premotriti položaj, si upamo trditi, da Japonci ne bodo napadli Sibirije. Japonska je tako razprostrla svoje bojne sile po raznem otočju v Tihem oceanu in če poleg tega prištejemo še njene divizije v Kitaju, si pač ne more privoščiti še napada na Sibirijo. Za,kaj vzdržujeta Rusija in Japonska še prijazne diplomatske odnošaje med seboj, ne vemo. Gotovo pa ima vsaka svoj vzrok za to. Kar pa nam ne gre v glavo je to, da zahteva Stalin od Zed. držav, naj, recimo, napovejo vojno Finski, ker je Finska, v vojni z Rusijo, dočim pa sam ne napove vojne Japonski, čeprav smo mi v vojni ž njo. Zedinjene države bodo morale dobiti oporišče v Sibiriji za napad na Japonsko. Japonske ne bomo mogli ukrotiti samo z napadi po tistih otokih. Dokler ne bomo udarili naravnost na Tokio in druga japonska mesta, toliko časa Ja- ponska ne bo kleknila na kolena. In te napade bi mogli izvesti samo iz Sibirije. Mi ne potrebujemo od Rusije ne vojaštva ne orožja. Kar potrebujemo je samo dovoljenje, da si smemo zgraditi v Sibiriji letališča. Bombnike in bombe pa avijatičarje bomo že mi preskrbeli. Stalin bo moral kmalu zavzeti stališče, da gre za zmago vseh zaveznikov, ne samo za zma^o Rusije. h * * ♦ t 'M 114 4*14 t I '1' i 1 * I' 1 BESEDA IZ NARODA »HHtmttMM'***'!'*****!*** ' +111H1 fl'liH4'M'W'l'*'l JANKO N. ROGELJ, glavni predsednik ABZ: KVIŠKU, SLOVENSKA SRCA V AMERIKI! Slovenski narodni kongres je za nami, a ogromno delo je pred nami. Moje misli po kongresu so pri delu, katero čaka vsakega Slovenca in Slovenko v Ameriki. Slovenski ameriški narodni svet je porojeno dete tega kongresa, a sedaj je naša naloga, kako življenje bo živelo to dete. Sedaj je čas, da preskusimo samega sebe, če smo dovolj močni in veliki, da vztrajamo pri naši zaobljubi, da bomo skupno delali kot celota slovenskega naroda v Ameriki. Kvišku, slovenska srca v Ameriki! Vsaka slovenska naselbina, vsaka slovenska skupina; vsaka slovenska hiša, vsak Slovenec in vsaka Slovenka, vsi smo poklicani, da delamo, vztrajamo in žrtvujemo. To je naša skupna zadeva, dolžnost in naloga. V teh resnih in odločilnih časih veljajo tudi za nas ameriške Slovence besede iz dr. Krekove oporoke: "Vi vsi, ki ste seme izkrvav--ljenega naroda, mislite le eno: kako boste združili vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali jugoslovanski državi, za njen pro-cvit, kulturo in blagostanje." Da, ameriški Slovenci smo tudi seme izkrvavljenega slovenskega naroda onkraj morja. Vse kaže, da je nevidna usoda hotela, da je nekoliko tega semena padlo na svobodria"ameriška tla, kjer je vzklilo v nov narod — Ameriški Slovenci. Mi smo tukaj, svobodni in močni, če smo složni in strpni. Če so našemu narodu v domovini zavezane roke in zamašena usta, naša sveta dolnžost je, da govorimo mi v imenu tega naroda, dokler ne bo ta narod svoboden in prost, da bo sam govoril. Zastopniki ameriških Slovencev na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu so izvolili in potrdili odbornike Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki so danes, rekel bi: nekaka vlada, ki bo govorila za naše ljudi onkraj morja. SANS bo danes obveščal našo ameriško vladn v Washingtonu ter zastopstva drugih vlad o potre' bah in ciljih zasužnjenih Slovencev v domovini, dokler sami ne bodo mogli govoriti. I)a se bodo uresničili cilji in načrti našega započetega dela, treba bo požrtvovanja in denarja. Ako tega nismo pripravljeni dati, potem bo uspeh SANS — neploden. Vsi na delo! Poleg Slovenskega ameriškega narodnega sveta imamo Slovenci v Ameriki tudi slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora. Mi imamo sedaj dve organizaciji, obe sta naši, obe sta potrebni, obe potrebujeta denarja. Niti ene niti druge ne smemo zanemarjati, obe moramo podpreti kot združeni ameriški Slovenci. Globoko v slovenske žepe bomo morali poseči, vsako slovensko društvo, klub ali skupina bo morala odgovoriti z denarjem. Za vzgled vzemite društvo Lun-der Adamič št. 28 SNPJ v Clevelandu, Ohio, ki je na letni seji sklenilo, da daruje za obe preje omenjeni organizaciji vsak član en dolar v letu 1943. To je menda prvo društvo v Ameriki, da je napravilo ta sklep. Društvo šteje 373 članov in članic. In to še ni vse!' Kon- čni sklep društva je bil, da se prispeva še iz društvene blagajne vsota, da bo skupni prispevek $500.00, to je: za JPO-SS $250.00 in za SANS $250.00. člani in članice društva Lun-der Adamič vam kličejo preko širne Amerike: "Kvišku srca, bratje in sestre, živimo v velikih in zgodovinskih časih, ko nemirna slovenska kri odpira človeška srca onih ameriških Slovencev, ki so seme izkrvavljenega naroda onkraj morja. Bolj blagoslovljeno je delo onega, ki daje, kot je delo onega, ki sprejema. Dajte in dajajte, kot še nikoli niste dajali. Pomagajte, rešujte in celite rane, kot da pred vami prosi in joče vaša lastna mati, da iztisne iz svojega suhega telesca zadnjo kapljo poživljajoče krvi v uteho umirajočega sina. To je boj za življenjski obstanek; tu je samo vprašanje, če daš, da rešiš življenje; ali ne daš in stopiš preko mrtveca trupla svojega brata. Tu je vprašanje, ali želiš svojemu narodu onkraj morja isto svobodo in demokracijo, katero sam uživaš: ali se boš zlobno nasmehnil in z zaničevanjem pljunil na tisto slovensko zemljo, ki ti je dala življenje. Kri ni voda! Kri naše krvi se razliva preko slovenske zemlje in napaja pogorišča naših vasi, kjer je slovenska pesem, sveta narodova beseda, stisnjen^. za zamašena usta. "Kvišku srca, bratje in sestre, mi smo že plačali prvi narodni davek, plačajte ga tudi vi, da boste nam enaki, ki se zavedamo nesreče, katera je zadela našo rodno zemljo." Brat ali sestra, stopi na društveno sejo, tvoja bratska dolžnost je, da spregovoriš takoj, ker potreba je tako nujna in ne odlašaj za drugo sejo. Daj, brat, daj; pomagaj sestra! -o- Na prireditev za naše vojake Prav lepo vabimo na prireditev, ki jo prirede mlad. dr. fa-re sv. Vida v veliki dvorani pod našo cerkvijo in sicer v nedeljo 10. januarja ob osmih zvečer. Igrali bomo karte in še kakšne druge igre, tako, da bo dovolj zabave za vse starejše in mlajše posetnike. Prav posebno pa vabimo starše, brate in sestre vojakov, da se prav gotovo udeležite te prireditve. Vabimo pa tudi vse one, ki mogoče nimate nikogar svojih pri vojakih. i Pokažimo jim, da se jih spominjamo in da smo jim hvaležni, ki so nas šli branit pred sovražnikom. Kar bo ostalo čistega od te nedeljske prireditve, se bo porabilo za darila vojakom iz naše fare. Koliko in kaj se bo poslalo, bo pa odvisno od ner deljske udeležbe. Vstopnina je samo petdeset centov, vstopnice si lahko že vnaprej kupite v Novakovi sladščičarni ali pri Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu in pri vseh članih mladinskih društev. Na svidenje v nedeljo zvečer v cerkveni dvorani. .Frances Pernach. seje, ki bo prva v tem letu. Na tej seji boste slišali finančno poročilo za preteklo leto. Tako boste sami lahko slišali, jeli društvo napredovalo ali nazadovalo. Obenem pa ste prošeni vsi tisti naši člani, ki nimate stalnega dela, ali ki se vam bo mogoče udeležiti pogreba slučaju smrti katerega naših članov, da se javite pri tajniku, da bo na ta način mogoče tajniku imeti sezam članov, ki bi bili v takem slučaju na razpolago, da se ne bo dobivalo drugih pogrebcev. Sklep glavne s'eje sem pa že zadnjič povedal vsem in vam še enkrat ponavljam, da dotičnih petdeset centov za oskrbo pogreba mora plačati vsak član najkasneje z marcevim asesmetom. Na to opozarjam posebno tiste, ki ne prihajate sami plačati ases-menta, da ne bo potem nepotrebnih zmešnjav. ■ Torej pridite na sejo in se bomo tam kaj več pogovorili, kajti v časopisih ni mogoče vsega in natančno povedati, ker za take stvari imamo seje in vsakega člana dolžnost pa je, da se istih tudi udeležuje in tam izve za vse morebitne sklepe, po katerih se mora potem vsak član tudi ravnati. Na svidenje, Tajnik. Balkanski narodi bodo nastopili proti habsburškemu načrtu Pridite na sejo! V nedeljo se vrši redna seja -amostojnega podpornega društva Presvetega Srca Jezusovega. člani ste tem potom prijazno vabljeni, da se udeležite te Znani radio komentator Arthur Hale je govoril na postaji WOR naslednje: "Demokrati č n i predstavniki onih narodov, katere so nekdaj zatirali Habsburžani, prinašajo na dan vedno nove informacije, la bi zaprli pot monarhističnim koristolovcem, ki bi hoteli uporabiti v svoj prid ustanovitev avstrijske legije v okvirju voj-ike Zedinjenih držav. "Spominjali se , boste, da je začel to prerekanje neki Oton Habsburški, ki si je preskrbel s tranii vojnega sekretarja Stim.-sona pismo, ki pozdravlja kot Jobrodošlo pomoč Habsburžana ori zbiranju legije. Otonovi po-rnagači so takoj zgrabili priliko in začeli zlorabljati to pismo, češ da je z njim sprejeta teza Habsburških sanj, da se z Otonom na čelu obnovi staro Av-stro-Ogersko cesarstvo. Kar je seveda izzvalo ostre proteste. "Vojni sekretar Stimson je odgovoril na enega teh protestov s pismom, v katerem je razložil, da mu je dobrodošla pomoč ne le onega, ki ga je nazval "nadvojvodo Otona." temveč podpora vseh Avstrijcev. Avstrijski delavski comite je odgovoril sekretarju Stimsonu in izjavil poleg drugega: 'Konstitu-cija Avstrijske Republike ni nikdar priznala nobenega nadvojvode ali sličnega, ker je bila zgrajena istih idealih i« načelih kakor konstitucija Zedinjenih držav. Gospod Oton Habsburški pa ni nikdar hotel priznati kon-stitucije naše demokratične dežele in ni nikdar prišel nazaj v Avstrijo odkar je prekoračil svoje šesto leto.' "Navajam še nekatera druga zanimiva dejstva, ki sem jih prejel od avstrijskih skupin. Oton ima zdaj trideset let, a dozdaj niso niti on sam, niti njegova dva mlajša brata pokazali nobenega zanimanja za boje v prid Avstriji, akoravno je že štiri leta od tega, odkar je Hitler zasedel Avstrij o. Mogli bi se bili vpisati najmanj v pol tucata vojsk, ki so v boju s Hitlerjem. Zdaj pa, ko o zmagi zedinjenih narodov ne more biti več nobenega dvoma, bi Oton hotel postati agent za nabiranje avstrijskega polka, in to kljub temu, da še vedno ne vemo, dali namerava on sam aktivno služiti. "Oton se baje nahaja v tej deželi na podlagi belgijskega diplomatskega potnega lista. Tako mu je uspelo, da se izogne vpo- klicu v vojaško službo, a neob-jasnjeno je ostalo, kako je mogoče, da on zastopa Belgijo v kateremkoli diplomatičnem poslu. Nejaso je tudi, ali sta njegova dva brata tudi 'diplomata' ali izpostavljena vpoklicu v vojsko. Oton igra demokrata, obenem pa si nadevlje časten naslov, katerega sploh ni in z veseljem pristaje na to, da se ga nazivlje Njegovo kraljevsko ve-ličastvo. Videti je, da so edine osebe, ki žele, da Oton pride zopet na prestol, njegova mati, takozvana cesarica Žita, njegovi bratje in oni monarhisti, ki pričakujejo velikih koristi v slučaju obnove cesarstva. "Kako misli priprosto ljudstvo onih krajev, katere je nekdaj zatiral Habsburški trinog, je dobro povedal hrvaški duhoven, ki je izjavil na radiu na-sledje: 'V tej uri najstrašnejšega trpljenja smo mi Jugoslovani po svojem najglobljem prepričanju primorani, da odkrito molimo Mogočnega Boga, da nas obvaruje povratka Habsburške zalege i vseh takih odrešenikov." Jeli so Habsburžani vredni teh Težav? Dne 13. dec. je govorila o zadevi Otona Habsburškega znana publicistka Dorothy Thompson preko postaje WJZ naslednje: "Pred tremi tedni sem poročala v tej oddaji o izmeni pisem mdd vojnim sekretarjem, g. Stimsonom in Otonom Habsburškim, pretedentom na avstrijski prestol." Dorothy Thompson je razložila nato predzgodovino vse Habsburške intrige, podčrtala nerazumljivost njegovega statusa, ker ima kot begunec diplomatski potni list izstavljen od belgijske vlade in zamota-nost njegovega položaja napram Ameriki, avstrijski legiji in Avstriji. Nato je poudarila neprijetnost mednarodnih homatij, ki jih je povzročilo Otonovo spletkarjenje in protest Ameriškega Slovanskega Kongresa, katerega članstvo je predvsem poljskega, češkega, slovaškega, jugoslovanskega in ruskega porekla. Tisoči izmed njih so prišli v to deželo, da se rešijo habsburškega žezla. Omenila je nato Slovanski Kongres v Detroi-tu in poudarila ogromni prispevek Amerikancev slovanskega porekla k vojnemu naporu Amerike: "... v Washingtonu cenijo, da 50/r vsega znoja, ki gre v naš vojni napor, dajo delavca slovanskega porekla: ti revni a mišičasti izseljeniki in njihovi amerikanizirani otroci in vnuki so že od nekdaj delali v rudnikih, plavžih in tovarnah motorjev v tej deželi . . . "Ti ljudje pa so neizprosni pripadniki demokracije in razumejo zgodovino Amerike' kot berbo za svobodo, nekakšno nadaljevanje in izpolnitev borbe za svobodo, katero so vodili v njihovi stari domovini njihovi dedje in pradedje. A zanje je habsburška monarhija simbol nazadnjaštva in zatiranja. . . ." "Prav umestno je, da si stavimo vprašanje, dali je katera koli korist, ki bi nam jo mogli prinesti napori Otona Habsburškega, vredna zmešnjave, ki jih je on zanesel med milijone slovanskih delavcev v naši deželi." Dr. Miha Krek na radiu V začetku svojega govora poudarja g. dr. Krek, da je letna kampanja v bistvu zaključena in da Nemci in Italijani svojih svečano oznanjenih in obljubljenih ciljev niso dosegli. Pripravljajo se na prezimova-nje in preurejujejo svojo organizacijo — Hitler je odpustil generala von Bo^ka, a Mussoli-nija pozval na razgovor. Tudi na zavezniški strani se pripravljajo važne stvari — o tem priča prisotnost generala Smuth-sa in govori Edena, Churchilla, »83 Roosevelta in Molotova. If ve zavezniških prvakov, dal jo zdaj v rokah zadostna -4 stva za zmago, niso slučaji« in propaganda, temveč izraij janskega prepričanja, da 4 potek vojne začel obračaj našo stran. G. dr. Krek je daljeval: j "Ker vstopamo v novo osvobodilne vojne vam t ponovi v glavnih črtah naj a ne j še točke našega progri ki so bile deloma že meseca j. rila t. 1. objavljene na radi v nekaterih mojih pozn' { govorih. i "Naš program je nasled ^ "1. Mi Slovenci stojim« s stališču, da Jugoslavija vs^s nem in pravnem pogled^] prenehala obstojati. NašOg. konito oblast predstav ;ne kralj in jugoslovanska v n; Mi se borimo za Jugosla%; vsemi svojimi silami in ; , stvi." p "2. Vsi Slovenci in vse sl( k sko ozemlje se mora zedi' 5e narodno očiščeno in v pr" k1 nem, gospodarskem in geo oc skem oziru nam v korist 1 kroženo Slovenijo, ki je s« n, ni del Jugoslavije in s sri> 1 in hrvaškim ozemljem toV e deljivo državno in politih gl loto." nj "3. Jugoslavija, v kat« Jo Srbi, Hrvati in Slovenci »ž, zani v skupno narodno dl se mora biti preurejena po n. lih najbolj naprednih ' ti kracij in popolne socialne ij vice, ki ostane osnovni t našega notranjega živi) ni Svobodni narod, ki bo tc imel pravico, da Jugoslav' ei reku je prvo notranjo ui'e 'K bo svobodno izvršil tudi & 0 alno preureditev, v soglJ 0 ] vsemi sestavnimi deli dffto "4. Kakor sta kralj in naša edina zakonita obla* P< ko je jugoslovanska voj^ Je ša edina zakonita vojni1 Ona združuje vso narod* :c'i 5o v boju za dosego vseh! nih in državnih ciljev. Vf aJ venske osvobodilne orga' !vl'e je se morajo strniti in S' st( vreči zakonitemu vrh"' n vodstvu jugoslovanske v _pr /o j nem u ministru in za? k°v ku vlade v domovini, gei [ Jraži Mihajloviču. "5. Vsi pokreti, ki bi ', u ;'ili slovenski narod od Jll> J'j « I i.jg /lje, so izdajniški. "6. Najdragocenejše [J .udi življenje, dom in imc'' cX treba položiti na oltar d{ ne, kadarkoli to od nasi lire (Dalje na 3 strani) v m UMIH" i) i verjf al' Slučaj je nanesel, da i nlad, lepo raščen mo*$ Jvema, že precej odcV levicama na vlaku, ki je1 Trsta v Ljubljano. Dev' se zaupno ozirali v mlad*-ža v upanju, da bo tej posvetil vsaj malce poz° Toda moški se za to o*"1 levi in desni bok ni doSi nil, čeprav je spretni ^ dobro opazil. Sklenil pa fi obema eno zagodel, pi'e zstopil v St. Petru. i Tam pri Ležečah zavoz' prvi predor. Moški si $ ( ke na usta in cmokne ^ da se je slišalo, kot bi se vso moč poljubovala. Za predorom pride drugi & isto ponovi. Ko pride vlak iz pred moški ozre zdaj v eno, drugo devico, vstane se P ter radovedno vpraša: izmed vaju, cenjeni go^ se naj zahvaliqj za vro<;-be v predoru?" Po teh naglo odide iz kupeja. ž Devici sta ostali v sta se strupeno ogledo^ druga drugo dolžili »e' dejanja. Hvala Bogu, da je okno blizu: hitro zagrne okno in obraz izgine in tudi križ na tleh. . . . Veter zatuli okoli hiše in zopet je vse tiho. Koraki prihajajo spodaj po pesku; že je nekdo pri hišnih vratih---že na stopnicah in na hodniku. — O, smrt, smrt —! Nje ne zadrži ključ in zapah. — Po hodniku drsajo težke noge. Samotni mož sedi na postelji in upira svoj pogled v vrata. Mrzel pot ga je oblil. — Ali velja obisk njemu? ... Ali komu njegovih dragih? . . . Kako mu tolče v sencih in v vratu! Skrivnostni prišlec se je ustavil pred vrati njegove sobe.---Z vsemi čuti mož prisluškuje, gleda, sluti in se boji. Ne. — Je že mimo! Samo za hip je obstal pred vrati in že odhaja ta'jinstveni gost po stopnicah, in na gornji hodnik. Mnogo vrat je ob njegovi poti. Kam se bo obrnil? Samotni mož na postelji sklene roke k molitvi brez besed. — Prisluškuje, posluša. . . . Zdi se mu, da sliši globok vzdih — daleč zgoraj nekje. Sliši, da sestre tekajo ... in zopet vse tiho. In psi še vedno tulijo. . . . Ves prepoten slednjič zaspi v nemirno spanje. . . ! Lučka še brli. . . . V jutranji uri se zbudi, ko stoji sestra ob njegovi postelji. Vprašujoče oči. — "Dva sta nocoj na našem oddelku umrla," pripoveduje sestra'mirno in vsakdanje; ker smrt je sestram dobra znanka. "Otrok, ves reven in nebogljen in starka okoli osemdeset let, ki je mnogo hudega prestala na svetu in je zdaj rešena. Tako mirno spi." Zgodnji jutranji mrak je ugasnil luči v bolniških sobah in dih noči je prešel v dan. . . . (Dalje prihodnjič.) in doseči mir. . . . To ga je premagalo —. "Zjutraj grem k nji in jo prosim odpuščanja. . . . Samo, če bo še živela. ..." Kmalu nato je ugasnila luč za obema oknoma dr. R. — Dih noči naših mest DELO DOBIJO Službo dobi Slovensko dekle, ki ima nekaj izkušnje v trgovini, dobi službo, da bi pomagala v gro-cerijski trgovini. Zglasite se pri Spech groceriji 1100 E. 63. St. (Nadaljevanje) Vedno redkeje obiskuje svojo nevesto Doro, katere obledeli obrazek mu je bil en sam očitek. Njeno prigovarjanje mu je neznosno, njena ljubeznivost nevzdržna; bili so trenutki, ko je obžaloval, da je navezan na njo. ... Naenkrat pa je prišel pre-okret. Na nedeljskem izletu je bil priča avtomobilske nesreče; kot zdravnik moral nuditi prvo pomoč ponesrečeni gospodični. Njen oče, bogat industrijec, ga je rotil, naj za vsako ceno reši njegovo edinko. Ko so jo prenesli v bližnjo gostilno, se je opogumil za hitro operacijo, ker bi bila izkrvavela, preden bi jo prepeljali v oddaljeno bolnišnico, ker je bil avto popolnoma uničen. Oče mu je oddal vso skrb zanjo tudi v nadaljnjem zdravljenju, kmalu se je pokazalo, da je lepi in bogati Eleonori več kot zdravnik. istočasno je tudi nekaj njegovih spisov v zdravniškem časopisu vzbudilo splošno pozornost, saj je nekdo — on — odprl nova vrata v zdravstvu. Njegovo ime je zaslovelo. Še par posrečenih operacij in dr. R. je bil sloveč zdravnik-speci-alist. Njegov poklic je dobil tudi gmotno ugodna tla. Tedaj ga je zavedel še zli duh pohlepa: slaven je; še bogat hoče oiti za vsako ceno. — Udane sinje Eleonorine oči so mu to obetale in zato — je moral prenehati s preteklostjo in z . . . Predolgo je zavlačeval. Kaj naj ga še veže na' nevesto brez sredstev, ki bi bila njegovemu dvigu le na poti, saj je njena lepota že ovenela v brezupnem čakanju in mu je njena potrpežljiva zvestoba že dolgočasna ; saj tudi ne spada v krog, v katerega se je povzpel. In — podlegel je skušnjavi, izdal svoje svete prisege Dori. Profesor R. si je obrisal potno čelo. Ti spomini v pozni noči so neznosni in ga mučijo vsako noč. Proč s temi spomini! Saj so le spomini, on pa je bogat in srečen. . . . Lepo in bogato ženo ima in dva ljubka otroka. ... . In vendar: pred par urami____ V bolnišnico so prinesli nezavestno bolnico, kakih pet in trideset let, z globoko rano na glavi, ki je smrtna, a on bi jo mogel z naglo operacijo rešiti. Rešila je otroka, da ga ni povozila električna železnica, a sama je smrtnonevarno ranjena. Ko so odstranili zasilne obveze, se je profesor R. opotekel, prebledel. . . . Kaj je to, o Bog? Te znane poteze. . . . Bolnica je odprla oči; zastrt pogled, ki se je ob spoznanju zjasnil, a ga je zopet zakrila nezavest, je zadel profesorja, da se je stresel. Začudeno so pogledali zdravniki-asistenti. "Oprostite, gospodje, — slabo mi je, domov moram. — Izvršite operacijo sami!" Tovariš-zdravnik ga je podprl in odpeljal do avtomobila in domov. Prestrašeno ženo je odklonil; sam je hotel biti in se je zato zaklenil v sobo. Mir, samo mir! A tega ni in ni. Do pozne polnoči ga zasleduje pogled bolnice, žalostni, očitajoči pogled. In spomin na veliko in neod-pustljivo krivdo njegovega življenja. . . . Odprl je predalo pisalne mi-;;e in iz predala vzel sliko ter jo gledal dolgo, dolgo. "Da, ona je bila, Dora." . . . Na duši ga je peklo, vest ga je priganjala: "Popravi svojo krivdo! Odpustila ti bo!" Ponos ga je odvračal, sramoval se je; toda odvreči krivdo ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. III. V bolnišnici, kjer sto in sto bolnikov zdihuje in čaka reše-nja, so motno razsvetljena sko-ro vsa okna. V tej hiši smrt ni redek gost. Ima kar zaupne poteze; kajti če jih večkrat vidimo, so nam mnogo manj strašne. Navadno prihaja tiho in neopaženo, ne glasno, kakor drugi obiski. Večkrat niti ne slutimo, da je ta gost v sosednji sobi. Na postelji leži samoten mož; drobna lučka gori za njegovim zglavjem. "O pač, niti ne vemo, da se v naši neposredni bližini, par korakov od nas odigravajo življenjske tragedije; slutimo o njih ..." V nemirnih nočeh, ki jih je v bolnišnici več kot mirnih, se zdi bolnikom, da slišijo razločne korake božje dekle smrti. Skrivnostni strahovi jo spremljajo. Srce pa nemirno tolče v skritem strahu. Tudi to noč hodi po hodnikih velike bolnišnice. Kako psi tulijo! Samotni mož prisluškuje. O, saj res: psi tulijo, mrlič bo. Potem bi morali tuliti tvsako noč. Morebiti so videli le kako senco v luninem svitu? "Senco? — Srce mu razbija, mraz ga spreletava. — Bledo sije mesec v sobo in riše na tla križ z okna. Pa, če bi bilo kaj resničnega s pasjim tuljenjem? Ce pa morebiti le kaj čutijo in slutijo? In že/sliši, bolje: čuti, na hodniku tihe korake, zavlačujoče in skrivnostne. • Ves se Strese. Ali ne gleda blpd obraz skoizi okno v sobo in ga opazuje iz votlih'Oči'* Dobro delo Izurjena strojepiska, ki razume tudi nekoliko knjigovodstva, dobi takoj stalno delo. Zglasite se ob 11 dopoldne pri Demshar Building Contractors, 874 E. 140. St. (5) Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unij ska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. (5) IZURJENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal and Vertical) Assemblers ON MACHINE TOOLS Plača od ure, povrhu overtime Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se na priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central _(7) NEIZKUŠENI in DELNO IZKUŠENI za jeklena dela Delo zunaj Inšpektorji Delo znotraj S predznanjem ali brez Plača od ure DR. MIHA KREK NA RADIU (Nadaljevanje z 2 strani) vajo naš kralj, vlada, z drugimi besedami vrhovno poveljstvo naše vojske. Izločiti moramo vse bratomorne boje, da fco vsa udarna sila naroda združena in naperjena edino le proti okupatorjem, Nemcem in Italijanom." "V tej novi fazi naše osvobodilne borbe ne sme biti nobene dvoumnosti niti v pogledu naših ciljev, hiti v pogledu sredstev, katerih se bomo posluževali, da koristno sodelujemo v skupnem boju jugoslovanskega naroda in vseh drugih zaveznikov. Jasnost v načelih in ciljih, odločnost v izvrševanju, disciplina in vstrajnost, a vse to navdahnjeno z brezmejno ljubeznijo do domovine, nam bodo vsak mesec, vsak teden vsak dan bolj potrebni, ko se čedalje bolj približujemo usodni dolžnosti, da s svojimi lastnimi silami zopet dvignemo našo porušeno in zasužnjeno domovino." "To bodi naša slovenska prisega!" "Živeli!" (JIC) -O-T- Ako ste zdaj zaposleni pri voj nem delu, se ne priglasite. CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclid Ave. (7) MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za eno družino, 6 sob, garaža za 2 avta blizu 185. cestc. Cena je $5,500 Za podrobnosti pokličite ENdi-cott 2058. (5) Lepa prilika Naprodaj je popravljalnica čevljev ■/, vsemiorodjem in stroji. Tla teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe 6045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka (x) Leta so naglo potekala in Aleš je prihajal vedno.veči, vedno trdnejši. Peter in gospod fajmošter sta bila prizadjala mnogo, da bi izvedela o stari-ših, pa vse zastonj; ni duha ni sluha ni bilo pi» njih. Ko je Peter videl, da je vse prizadevanje zastonj, sklenil .je tudi molčati o oni dogodbi v gozdu, kjer je našel fantiča, nikomur ni črhnil besedice, ker je vedel, da sta hudodelca že zdavnej odnesla pete, in bi bilo pozve-dovanje po njiju prazna reč; razun tega pa je hotel Alešu tudi še prikrivati sedaj njegovo žalostno osodo, namreč, da je sirota, zapuščenec brez sta-rišev, ter mu razodeti šele v pripravni priliki, ko bode odra-stel. (Dalje prihodnjič) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca fflp "Every dime and dollar Wf not vitally needed for Jtab.olute necessities should go into WAR BONDS and STAMPS to add to *h» ■triking power of our armed forees." -fmh» d. roo«v*lt, PrabUnt ofthi VnUti StoUt. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Think War! Act Warl Buy WAR SAVINGS BONDS-at least 10% of your pay every paydayt _ Slavna jadrniica "Mayflower" je bila komaj, sto čevljev dolga in 20 do 25 čevljev široka. ti * VTYTYTYTYT e a*o drevo, vsaka globel ga : spominjala kake stvari jiz Njih let: tu je imel gugal- : f°> pod unim širokovejnim ^stom sta si napravila ne- ržaJ s sosedovim pastirjem, ki ; .j Je sedaj že zdavnej počival i j. hladnej zemlji, lopo, kjer i J ysako popoldne kurila ter : *la krompir in repo. To vse 1 i je prišlo na misel iz nekda- 1 Jh časov, smehljaje se je ozrl \ JsPijočega fantiča v naročju, j Jsedaj še ni vedel za svetne 1 i{rk°sti, z gabrovo mladiko '.|Panjal mu je muhe in druge t mrčeše, da ne bi ga pikali i \ Nadlegovali v spanji. "Ti si- , ^če ti," govoril je sam se- t > "tako si še mlado, pa te r Poganja nesreča, Bog ve- j (,kaJ te Čaka še na svetu." s ;.Sedaj je zazvonilo pri farni i Fvi k ranej molitvi. Krepko J odmeval doneči glas po oko- c ter opominjal pobožne va- s , "e k molitvi. Tudi Peter je { 11 klobuk z glave, pokrižal c . *>in Potem tudi dete, ter i 'glasno molil angeljsko če- 1 nje. t gospod fajmošter, sivolas t J2' so prišli ravno iz cerkve, \ fSe Jim približa Peter z otro- r Začudeno so ga gledali, I 1 Poznali so Petra že od ne- i c lJ in vedeli, da živi samotno r u'aJ Save, toraj si niso mo- č J»kdar misliti, od kod bi bi- t 'to otroče in kaj mamerja r * ž njim. Je Pa si že to dobil?" pra- c 0 8a nekako začudeni, neko- r J Pa tudi radovedni, "čigavo i t0 dete?" t eter se jim ponižno pribli- \ Položi klobuk na stran, od- s •'e otroka in jame pripove- \ T '> da ga je našel včeraj v r | 11 v resji spijočega, da ne 'pgavo in od kod bi bilo, za- j TV ga je vzel seboj, da bi po- j |v el Po pravih stariših. Faj- \ I er so ga vprašali, ali ni vi- r finega človeka v obliž.ii, t ;rn tej priči je čutil Peter 1 I veliko skalo nanj zava- t l ^amoval se je legati vpri- < I u«nega pastirja, vendar si c ij.1^^Prelomiti, prisego. "De- 1 kr čisto samo' le star' Jgag*n koš ležal je zraven 1 J ' ®jal je jeclja je in uprl ; W ali nima kake osebe na . | ; ali Peter je trdil, da ne : Ire X nič in tudi soditi he ■ "L ' ker je že mnogo vašča- ise1)°?raŠal to jutro- ali ne ] bl!° kje kako dete izgubi- ■Idutinihče mu ni vedel nič potok6^ bo ti,eba skrbeti za |>šte • «djali so slednjič faj-1 nCr' "dali bomo komu v ! e f kali' da kaj izve o straših." gospod oče," reče Jtj ' '»i ga treba nikomur da-L' Juz ga našel in rešil javite Kmni __ lakote, - '[ Pa ga tudi hočem redi- Jditeit ČT' da najde 1)rave i ga 1 oče mu bom oči a1, kolikor bo v moji Co ' Leravno nisem bogat, to-t!)a le še imamfda bom leh- u ga T otroka Preživil, čemu 1 aJali drugim ljudem, da ^orda potem, ko doraste, mil rroci pisano gledali in un Ko nekoliko odra" Hrel ga bom vse' kar mu bo sluti n° Za živlJ"enje: moliti in iV(J m tudi nadloge potrpež- 1 bo ,naŠHti- Nobene sile mu , » skrbel bom zanj, kakor rn°-ie lastno'dete." teJoH°i!ter S° molče 0dkntosrčne Petrove be- sede. "Prav imaš," djali so potem ter ga potapljali po ramah, "le pri vas naj ostane, v dobrih rokah bo. Vedno sem vas spoštoval, kot poštenega moža, danes pa sem popolno-" ma spoznal vaše blago srce. Izročam vam to dete, da skrbite zanj in ga redite, po zmožnosti bom tudi jaz pomagal. Bog vam bo vse povrnil kedaj, in kako veselje bo, ako se kmalo najdejo stariši, kako vam bodo hvaležni!" "Kako pa ga hočem imenovati?" praša Peter, "imena mu ne vem." "Saj res," odvrnejo gospod, ter gredo gledat v pratiko, "ime mu moramo dati. — Včeraj ste ga našli in včeraj je bil ravno sv. Aleš; imenovali ga bomo toraj Aleša." "Aleš so bili tudi moj ranjki oče in večkrat so mi pravili, da so ravno sv. Aleša dan v Savo padli, ki so bili še v samej srajci, in malo je manjkalo, da niso utonili; neki brodnik jih je za lase izvlekel iz vode. Kako se to vse čudno strinja, tega fantiča sem našel tudi včeraj na praznik sv. Aleša, in danes smo mu dali ime tega svetnika. — Bog ga varuj vse nesreče zana-prej, in da bi#kmalo našel sta-riše, druzega mu ne želim, vam častiti gospod fajmošter se pa prav lepo zahvaljujem, ker ste mi izročili v odgojo tega najde-:ijčka. Bom že vse tako storil, da bo prav in se ne boste imeli nič pritožiti; saj znam to in uno, mnogo sem skusil po svetu, ko sem bil vojak, kar gotovo veste. In ker se je meni marsikdaj hudo godilo, zatorej vem, kako je in rad pomagam nesrečnim, kjer morem." Peter je prinesel svojega re-jenčka zopet domu in tu mu je stregel na vse moči, da vsaj pomanjkanja ni trpel. Če je mali Alešek kedaj jel siten biti in jokati se, vzel ga je na kolena, sedel na klop pred vežo ter ga jel gugati in pogovarjati tako dolgo, da se je mali pa-glavček, — kakor ga je navadno imenoval, kedar je jel jokati se, — upokojil in da je zaspal. Potem takem je opravljal Peter v svoji hiši dvojno službo: skrbnega očeta in previdne matere; vse to pa se mu je tako dobro podajalo, kot bi bil nalašč ustvarjen za otročjega varuha. — Mali Alešek je prihajal vedno trdnejši pod skrbnim varstvom Petrovim: tekal je po sobi, splazil se tudi že čez prag in na dvorišče, kjer je potem neznano kričal "ata! mama!" in enacega več, kar ga je naučil Peter. Ob kratkem rečeno, Peter in Aleš sta bila odslej neločljiva tovariša. N, II. žc precej preobložena rešilna ladja ima še vedno prostora, da pobere ponesrečence s potopljene transportne ladje President Coolidge, ki je bila potopljena od morske mine ob Salomonskih otokih. Izmed -W00 mož pogrešajo samo štiri. Ameriške bolničarke kise nahajajo z ameriško armado na Novi Gvineji imajo precej zabave v novem kopališču, kot-nam jih kaže slika. Kljnb temu, da nimajo vseh ugodnosti kot bi jih imele doma, pa je videti, da so zadovoljne. ■ If-;. V> Kakor mrzel curek je B vikarja Karla ta hladni { vor. Sklenil je, da ga boj bral bratovskemu zboru, i pa tako razočaranje. K je vikariju Karlu zahvalil za suženjsko ponižno pismo. Bil je uljuden mož. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Slika nam predstavlja soprogo nemškega maršala Herman Goeringa. Poročila pravi j a, da je pobegnila iz Nemčije na Dansko, kjer je bolj ugodno življenje, kot pa v Nemčiji. Poročila vedo povedati, da si je najela vilo v predmestju Copenhagena. Finančno poročilo St. Clair Savings & Loan Company 31. DECEMBRA 1942 IMETJE c V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE Ameriška armada ima posebno trenirane pse, kat% uporabljajo posebno za nočno služno stražo rui letaW Na. sliki vidimo enega takih psov, ki se zaganja v d°' vnega nepoklicanega gosta in mu hoče dokazati, kal čaka, če si predrzne preko ograje. SLOVENSKI NARODNI DOM, 6409 St. Clair A'Ji ol URADNO NAZNANILO |°rn Tem potom se naznanja društvom in delničarje! Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., se vrši redna letna L 1 delniška konference DELNIČARJEV SND v ČERTEK, DNE. 14. JAfl[l , AR.1A, 1943 V AVDITORIJU SND, pricetek ob fa J R. uri \zveier. Itlfil Apelira se na vse društvene zastopnike in posamez"^11 delničarje, da se te letne konference udeležijo. DIREKTORIJ SND. vteh Tšiijfijiji^!?^ lza ----Jaci >re Poziv na delniško sejK V sredo, 13. januarja, 1943, ob osmih zvečer, bo fc niška sej.a North American Bank Co. v Knausovi dvojni ni, 6131 St. Clair Ave. Na tej seji bo volitev direkto^lna in vse drugo, kar je važno za bodoče bančno posloval; a Gotovina na rokah in v bankah..................$ 217,186.49 U. S. vojni bondi.......................................... 100,000.00 Posojila na prve vknjižbe ....................................................1,454,696.36 Nepremičnina — za prodajo ......................................20,807.00 Nepremičnina — bančno poslopje ........................46,250.00 Pohištvo in oprema ..................t..................................2,254.00 Prodane in garantirane vknjižbe ............................10,494.81 Vloge v drugih posojilnicah................................3,800.00 Delnice Federal Home Loan banke......................12,500.00 Delnice v blagajni ............................................................................2,676.51 Vse drugo imetje ................................................................................7,524.72 Skupno imetje .......................................................$1,878,189.89 OBVEZNOSTI Hranilne vloge ................-...........................$1,557,806.69 Posojila v delovanju in Escrow vlogah...... 73,937.16 Možna obveznost jamčenih vknjižb .......... 10,494.81 Izposojevalni sklad za zavarovalnino in davke........................................................ 17,378.08 Vse druge obveznosti.................................. 11,530.07 Skupne obveznosti ........................$1,671,146.81 KAPITAL IN PREOSTANEK Stalne delnice .....................................$ 78,848.84 Tekoče delnice ........................................................................................627.52 Rezervni sklad — za slučajnosti................................3,387.20 Nerazdeljen dobiček .............................-■—- 54,179.52 Rezervni sklad, redni....................................................................70,000.00 Skupaj kapital in preostanek..............$ 207,043.08 Skupne obveznosti, kapital in preostanek............$1,878,189.89 NADALJNA POJASNILA ZA LETO 1942 a )_Izdali smo 170 novih posojil v skupni vsoti $550,000.00. b) —Prejeli smo 323 novih vlog z narastkom v vsoti $700,000.00. c )_Skupni napredek v premoženju znaša $100,000.00. d )_Vse hranilne vloge so prejele 3 odstotne obresti na leto. e )_Delničarjem je bila izplačana dividenda in sicer po 4% na leto. Važho! Kdor prinese novo hranilno vlogo do 11. januarja, bo dobil zanjo obresti od 1. januarja V naši posojilnici lahko kupite vojne bonde in znamke Vse vloge so zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation, ki je last Zedinjenih držav ameriških ZA NORTH AMERICAN BANK CO J. L. SURTZ, tajnik V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGIIM0-SL0 VENSKEGA BERILA 'ENGLISH-SLOVENE EE A DEE" kateremu je znižana cena ^ p AO in stane samo: ZD LaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Frank Krall ki j« umrl 3. januarja, 1938 Pet let je sedaj poteklo, kar Tebe več med nami nI, a nismo Te še pozabili, vsem v spominu si ostal. Z Bogoin! Ti sedaj želimo, na Tvoj grob spomini hite, počivaj mirno, blaga duša in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 6. januarja, 1943. To telo ni ničesar vedelo o ženski, o nežnosti in meh-kužnosti. Hodilo je po kraljevskem potu križa in zaničevanja tega sveta in njegovega mesa. Edino in najslajše veselje mu je bilo, pehati in truditi se za neumrjoče duše — do bolezni, do zadnjega vzdiha. To je pot, to je hoja za Kristusom na vekov veke! Krvave so stopinje tistega, ki je rekel: "Kdor hoče za menoj, naj vzame svoj križ in hodi za menoj." Ko so mrliča oblačili v du-hovska redovniška oblačila, jih je Albert po vrsti podajal bratom . . . haljo, pas, palij . . . nazadnje čevlje. Niti solze ni porosilo njegovo oko. Preden so kleriki prinesli krsto, je nagnil svoj obraz proti mrličevim Frances Zarga ki je zai vedno zatisnila svoje mile1 o£i 6. januarja, 1937. Šest let nam grob Te krije, kar v večnost se podala, lepši zdaj Ti sonce sije, vsem v spominu si ostala. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj trohni, duh pa Tvoj v neminljivi slavi raja še živi. Žalujoči ostali: MATHEW ZURGA, soprog. JOSEPH, LOUIS, MATHEW, FRANK, WILLIAM, sinovi. PRANCES HORVATH, JANE .TREN-TEL, MARY ROSE, hčere. Cleveland, O., 6. Januarja, 1943. -, rokam, ki so križem ležale na - orjaških prsih, ter jih je po--1ljubil. Kakor meč je prebodla i! njegovo dušo bolečina po tako .! dobrem očetu, ki je moral um-i reti, ne da bi bil mogel rešiti i dete svojih solz, nesrečni Šta-, jer. Pritisnil je ustnice na te , vele roke, ki so se zadnje dni • neprestano sklepale k molitvi. ■ Prisegel je, da bo dal svoj o > kri za rešenje Štajra po zgle-: du dobrega očeta, ki mu je zanj počilo srce. Kakor luči v temi so vstaja-l li v njegovi duši načrti in misli. . Pa glej! Zazdelo se mu je, da mu je žalostno v uho zazvenela i zadnja opatova beseda; "sveto katoliško Cerkev!" in v hipu . je stala pri opatu v molitev ! utopljena devica. Zdelo se mu ■ je, da mrtvi oče šepeče z bledi-I mi ustnicami: "Ta-le je svet-! niča, ta-le bo zmagala, ne ti . .." Mladi menih je dejal roko na čelo. Izgledal je, kakor bi se mu sanjalo. — Toda device ni bilo tu. Nemo, slovesno je ležal tu v oblakih dima opat v svoji meniški halji. Blede roke so ga dvignile izpred Alberta ter ga položile v krsto. , VI. Trudno truplo opata Heler-ja je tu počivalo v samostanski grobnici. Zakrival ga je beli kamen, v kateri je še za živih z dni dal vklesati svoj nagrobni napis. Mrtvaško opravilo je minulo. Opati iz sosednjih samostanov so opravili molitve za rajnika. Krištof Lohner, lo-zenštajnski župnik, je imel mr-i tvaški govor. ' Kapiteljski konvent je izvolil priorja Karla za vikarija, opatovega namestnika. Preča-stiti opat iz Kremsminstra pa I naj bi nadzoroval konvent in ga vodil v vseh zadevah, dokler ne bo izvoljen novi opat. Ko je Karel nastopil svoje I novo mesto, je razločno in pre-! udarno govoril svojim bratom: "Naš oče so mrtvi," je rekel, "pa njegov duh naj še živi med nami. Mišim namreč, duh po-božnosti in čistosti, ki je bila v življenju in v smrti njegova di-ka. Naš oče so bili gorečnik in vi vsi veste, s kako čudovito velikim srcem so se trudili za j pravo vero, kako junaško so j kljubovali mogočnim sovražnikom. Čast rajniku, toda drugi časi, druge navade. Naš oče < opat je bil star in človek v starosti vse bolj črno vidi, kakor je v resnici. Zato tudi apostol pravi o starih dneh, da mu niso všeč. Za naprej bo treba v Štajru z novoverci živeti v miru, ker nam ne delajo nobene sile več. Kaj bi drezali v sršenovo gnezdo! Nikarte slikati hudiča na steno, sicer je nakrat med nami, čeprav je duh in je z verigami vkovan v peklensko temo. Ako je kdo dober, ni dober zato, ker je katoličan, ampak zato, ker dela, kar je prav. Tudi slepi pogani in novoverci lahko vrše dobra dela, če ravnajo v dobri veri in so brez svoje krivde v zmoti. Zakaj bi jih klicali v boj, če v miru žive z nami. Kadar se cesar vojskuje zoper Turke, potrebuje oboje, protestantovske in katoliške viteze. Gotovo pa je hudičevo delo, če je prišel v naše vrste razdor samo zaradi tega, ker nekateri nočejo s protestanti v miru živeti in ž njimi skupaj delati v javni blagor. Naš- rajni opat ni bil tega kriv, krivi so bili drugi, ki jih dobro poznam, pa' jih nočem imenovati. Ti so netili ogenj prepira. Pa tudi te pozdravljam brez vsa-