N« pismene naroči)* brez pešlijatve denarja •e ne moremo ozirali.
Naročniki naj poiiljajo naročnino «aBT po nakaznici.
ijo po tora in :r 45 im enkrat popnst,
O"
57. štev.	V	Ljubljani,	petek	10.	decembra	1010.	”" “	11.	leto.
Velja v Ljubljani m )po pošti: selo leto • . K 120’—
»03 leta . .	,	60’—
4*1*4 leta . . „ 80 — s* raesee. . „ 10’—
m, messemsivo:
»el« leto . . .K 140’— jsol leta . • m 70‘— ifttrt leta . ■ » 85—
*a mesen . .	12—
ijžeOuJSivo je na Starem trgu Ate v. 19. Telefon St«. 860. — Upravnižtvo Je na Marijinem trgn maij.,::   iter. 8. — Telefon štev. 44. ==
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vinarjev.
VpraSanJem glede inseratov i. dr. se naj pri lozi za odgovor dopisnica alf mamka. — Dopisi naj se franklrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Nepotreben fiasko.
Počasnost fn neokretnost beograjske vlade postajata že neznosni. Ce bo Slo tako naprej bosta dskre-dltirali ne samo seoajne vlade, ampak ves centralistični ustroj In popolnoma omajali že itak ne preveč trdno zaupanje v sedanjo obliko drž. oblast! Vlada nakopava s svojim cincanjem »ebl fn centralizmu nove nasprotnike tudi v vrstah, kjer bi jih sicer ne imeli, di; kjer bi lahko računala celo na močno podporo. Čemu je treba zavlačevanja v vprašanju naše univeize? Zakaj se ne irue«ujejo potrebni profesorji, dasiravržo leže tozadevni merodajni predlogi univerzitetnega sveta že cele mesece v Beogradu? Saj si gospodje v ministrstvu prosvete vendar ne domi&ljujejo, da poznajo boljše slovenske uCecjake In znar.sivenike, kakor pa ti sami. Niši dijaki pohajkujejo brez dela po Ljubljani, ker šc iti profesorjev, zabavljajo na vlado, na Beograd, dvomijo, obupujejo In širijo nezaupanje In nezadovoljnost med svojo okolico. Slovenski separatisti pa imajo novo tiobrcdožia orožje za boj proti Beogradu.
In čsrnu je bilo treba srednješolskih demonstracij v sredo? Saj se Y Beogradu vendar niso Šele v torek zvečer spomnili, da je drugi dan regentov rejstfi dau in da bi ga bilo umestno proslaviti v šolah Ce bi prišlo obvestilo pravočasno, bi ga proslavile pač vse naše šole dostojno, brez disharmonij med učenci in profesorji. Tako pa so poguali dijaštvo na ulico in ga spravili v direktno nasprotje z oblastjo, Kaj naj se res povrnejo zopet razmere kakor pori avstrijskim policijskim režimom, ko je bil vsak dijak le sam ob sebi opozicljonalec, nasprotnik vlado in oblasti? In to samo zaradi bTrokratizma, ki že til več birokratizem.
In naposled včerajšna blamaža 1 Vlada je vendar že cele mesece poznala uradniške zahteve, pozirala tudi, ali vsaj morala bi poznati tudi razpoloženje med uradnišLoin. Lahko bi vedela, da je njegova potrpežljivost izčrpana, da je piikipela beda do viška.
I« vedela je dobro, da so uradniške organizacije sklenile, da čakajo le še do 18 t m., do včeraj, In vendar Še predvčerajšnjim opoldne ni bilo nobenega < bmilia iz Beograda. Večerni listi so sicer prinesli poročilo dopisnega urada a v tako negotovi obliki, da uradniki niso mogli verjeti, ker co bili že prevečkrat potegnjeni. Posebno še, ker so vedeli razni beograjski listi, ki so v tesnih stikih z vlzdo, te dni povedati, da se vprašanje itgulscije uradniških plač šele razmotriva. Zato so uradRiki slutili ssmo-iicvo zavlačevanje in go sklenili za danes protestni Štrajk in protestna zborovanja.
Pozno zvečer pa so prišla iz Beograda uradna obvestila, da je bilo vprašanje definitivno in v popolno zadoščenj« uradništva rešeno že v torek. Moj bog, kaj je iz Beograda do Ljubljane res še vedno {»ko daleč, da tudi tiko » ujna poročila ne morejo priti v 24 urzh?! Ko bi pred-j včerajšnji popoldanski listi pifnagii i ona uradna obvestila, ki so jih vče-rajšajl jutranji, pa bi brez ministrove grožnje s posledicami, bi včeraj morda ne bilo ne itrajka ne protestnih zborovanj. A včeraj zjutraj uradniške organizacije danih navodil niso mogle sar hipno preklicat *H »premerit!. In tako je prlSlo kljub grožnji in svarila vlade do žtrajka In protesti.
Prepoved št ajka In shoda je bila nesmiselna. Saj demonstracija ni bila naperjena direktno niti proti vladi, kaj šele preti državi. In včeraišoji dan je pokazal, da j« potekla bre* nereda in brez posebne škode. Cernu jo prepovedati? Ylatia si je nakopala samo nepotrebno blamažo, nov fiasko. Ssj vendar ni misliti, da bo sedaj svojo grožnjo izvršila in vse uradnike kaznovala. Toliko erganhirani so že tudi javni nastavljene!, da to ne bo izvršljivo. Najboljše, kar more ministrstvo itoritl je, da odkrito prizna svojo krivdo, in izjavi, da je zmešnjavo povzročila sama s svojo počasnostjo. S tako odkritosrčnostjo in z hitro, izvedbo sklenjene regulacije, sl bo mnogo bolj pridobila zaupanje uredništva in javnost1, kakor pa če se postav! ra visok piedestal in uvede
preiskave, o katerih ve že itak vsak naprej, da bedo zaspale brez rezultatov._____________________
Nove zveze.
Konference v Londonu, ki so se lih udeležili Llcyd George, Curzon, Bilfour, Chamberlain, Clemenceau, Carnbon, Louchcur, Sclaloia, ImpcriaJi in v imenu Zedinjenih držav Darvis, so imele političen in gospodarski značaj. Gospodarski v toliko, v kolikor je v imenu Franclje vodil pogajanja za ogromno šestmlljerdno posojilo in za nabavo velikih količin premoga Louchcur, politični v toliko v kolikor su s« sklenile pr godbe, ki jamčijo Franciji ang^ško pomoč v slučaju napada od atrsni Nemcev.
Na konferenci ae je razen vprašaja francosko-angleške zveze obravnavalo tudi jadransko vprašanje. Glede Reke sta Ll<yd George in C emenceau v prisotnosti ameriškega zastopnika Darvira dsla Scialoji posebna pojasnila In prosil?, naj Italijanska vlada izjavi v koliko bi bila pripravljena popustiti. Zato že prihajajo iz Rima vesti, da je Italija pripravljena pristali m nevtralizacijo Reke. S tem je baje v zvezi tudi D’ Aanunzljev odhod z reškega ozemlja.
Z Rusijo se ententa v bodoče ne misli pečati. Odločila je; da 8e i bolj-ševiki ne bo pogajal?, toda podpirala ne bo več niti boljševišklh nasprotnikov.
Turško vprašanje je rešeno v angleškem smislu. Anglija sl je zagotovila izvedbo svojih načrtov v Mali Azijf. Turčijo se bo podpirala z živili in drugimi potrebščinami.
Francija, Anglija fn Italija nameravajo opustiti idejo lige narodov in bodo sklenile trozvezo po zgledu predvojnih zvez. Ta trozveza ho, pišejo »Times* naperjena proti Nemčiji In kot protiutež tudi proti nemško-rusk! zvezi. Drugi Usti zopet pravijo, da bo imela zveza svrhe, vplivati na Ameriko, ki se hoče sedaj odreči odobritvi fam-stvene pogodbe med Anglijo in Francijo. Tudi nemški listi upoštevajo to možnost, ko pišejo, da ne ostane de-
lokrog nove francosko-angleške zveze omejen, samo na evropska vprašanja.
Italija se zaenkrat drži še rezervirano. Njo pač žuli vprašanje sana-c jc valute in vprašanje ozemlja, ki ga je pridobil?. Dokler ne bo rešeno to, oatar.e sodelovanje Italije pri frasco-sko-anglešklh načrtih najbiže Izključeno.	___________
Londonska konferenca.
Italijanski zastopnik odpotoval,
Ldu. Pariz, 17. dec. Italijanski minister za zunanje stvari Selah ja je dana* odpotoval v Rim, da p roča svoji vladi o poteku londonskih razprav.
Ldu. Berlin, 17. dec. »Deutsche Allgemcir.e Zeitung* prinaša iz Lugana poročilo »Messaggera« iz Lossdona, da je italijanski minister za zunanje stvari Sctaloja nenadoma odpotoval iz Lon* d or; a, ne da bi za to vedeli angleški državniki, ki vsled tega tudi niso prišli na kolodvor.
Zadnji dnevi D’ Annun-zijeve slave.
Nov laški predlog.
Ldu. Beograd, 17.dec.»Pravda* doznsva fz Pariza: Po vesteh iz diplomatskih krogov zahteva Schrioja samo Zader. Glede reškega vprašanja je, kakor se zdi, predlaga! kosdomf-nij Italije in Jugoslavije.
D’ Annunzto nadaljuje komedi-jantstvo.
Ldu, Bakar, 17. dec. D’Annunz!o se noče pokoriti sklepu Consiglia Na-zionale, marveč zahteva, da meščani izjavijo sami, ali naj zapusti mesto, alt naj ostane. D’Annunzlo veli namreč v proglasu na prebivalstvo, da zahtevajo interesi naroda in domovine, da se odstrani, da pa tega ne more storiti, preden ga prebivalstvo ne odveže prisege. Vsled tega se viši 18. t. m. plebiscit; to bi bil tretji plebiscit na Reki. Vaak volilec bo prtfel z listkom, na katerem bo zapisano samo eno vprašanje, namreč ali je a lem zadovoljen, da 6’Ammnzio odide.
VLADIMIR LEVSTIK.
Nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Cehrički za šampanjec so ponujali vsakemu tisto, o čemer je bil sanjaril z grlom semkaj grede. Z er.o besedo, bilo je finoče, bogastva in bahave meščanske preobloženosti, vsega nekoliko, zakaj Dora je hotela, da najde sleherni, kar je zanj.
Letos se je bila prekosila; morda, ker je hotela ustreči grofu, nemara pa zgolj zato, da bi bila ge enkrat vesela ž njim, do norosti, do pozabljenja. Slutila je konec; razen tega je bila dobila zadnje dni več anonimnih pisem, navadnih hudobnih ob-dolžitev, ki pa so vznemirljivo potrjevale njeno skrivno domnevanje in grofove lastne zagonetne besede ter jo navdajale s čudnim, soparnim razpoloženjem, Hotela se je prevetriti v Sumu in hrupu, ali nekaj morečega jo je tiščalo zmerom bolj. Kakor težko je bila čakala gostov, vendar jo je navdal ob prvem pogledu nanje stud, in čim krčeviteje ga je premagovala, tem bolj gotovo sc ji je slutilo, ta bo konec danaSnjega veselja zgolj stud in kes.
Na mizi v sobi zraven salona so se kopičila darila, da ni bilo kam česa dajati. Godovnc Šopke so prinašali gostje kar s seboj; vmeB je bil Egonov, in povsem nenadejan, tudi šopek njegovega seveda nepovabljenega in nenavzočega nasprotnika v vi-
teškem turnirju na pomladaji veselici; vizitko s pri* piskom »vaš pozabljeni malikovalec dr. Ante Kanjuh« jc bila Dora gotovo prezrla, ker je tičala, vidna vsakomur, še vedno sredi bohotnih rož.
, Drag za drugim se je zbirala vsa »zlata mladež^ našega meata. Bila je Smučiklasova Nina in ž njo poldrag tucat izbranih potomk tukajšnjega odvetništva, trgovine in višjega uradništva; Vida Pohli-nova, katero so še čakali bi bila najrevnejša med njimi. Gospodov Dora ni izbirala tako rahlovestno; navabila je bila koncipijcntov, mladih doktorčkov vsakovrstnih ved, dva profesorja-elegana in par pretrganih oficirčkov, kakor jc pač domnevala, da je kdo njenim damam povšeč; Nekdo je omenil Egona Smučiklasa, da je bil že tu, pa je odšel in se zppet vrne. Tudi nekaj gimnazijcev jc bilo prišlo, sinov odličnih rodbin, ki so s prezrelo ničemurnostjo razstavljali svoje negodno moštvo in _ delali, ako ne drugega, vsaj napotje. Grof Kiianigsbruch, ki je dospel točno ob napovedanem času, takoj obsut in burno pozdravljen cd vseh strani, se je vprašal cb pogledu na ta sfektirana, bahavo našarjena. in do neznosnosti parfumirana dekleta in njih kavalirje, ki &e je zdelo, da tehtajo sleherni gib na zlatarske karate, ,ali ni hotela Dora v svoji ncpreračunljivi ironiji užiti smešnosti in domišljavosti vse mestne spodobščinc hkrati, v trikrat žganem destilatu. Morda je pogodil njen namen, zakaj v enem izmed redkih nemoteni!; trenotkov, ki so jima bili namenjeni, mu je poka-
zala z očmi na Drejčka Rovana in zamrmrala:
»Glejte, prišel je! Srce me boli, zakaj sem ga povabila . .. Tako žaliti revščino zna samo ženska, moški ne!«
Poročenih ni bilo v družbi; ko so vpraševali znani po dveh, treh mladih gospeh in dame po nekem eleganu, ki je bil nedavno s pomočjo ženitve poplačal svoje ogromne dolgč, je rekla Dora, da noče niti krotiti svojih gostov, niti jemati pohujšanja na svojo vest...
Grofa je sprejela neprisiljeno, skorajda prisrčno; toda v njenih pogledih, glasu in vedenju je bila otožnoBt, nad katero se je takoj zamislil. Hotel je pokramljati ž njo, zakaj prepričan je bil, da se vidita poslednjikrat. Ali Nina Smučiklasova je že prežala; priskočila jc bliskoma ia se ga oklenila z napol ljubosumno napol preračunano famUijarnostjo, prevzetno gledaje na vse strani, kakor bi ga hotela očitno in izzivalno poudarjati za svojo last. Klepetec je stekel v neutrudnem, nesmiselnem, ubijajočem^ brbljanju . .. Vsi so takoj opazili, kako sili vanj" ter ga »očaruje in mami« z obrabljenimi sredstvi, dornišljaje si najbrže, da žanje nedvomne uspehe; ta poteza je dajala njenemu vedenju sila klavrno in smešno lice.
(Dalje prih.)
Volilec bo imel na listek zapisati satno ,da ali nc*. Plebiscit bo trajal od osmih do Šestnajstih. O izidu tega plebiscita bo odvisno, kaj bo d'An-nuniio stori).
Spor med reškltnl Italljanaši,
Ldu. Bakar, 17. dec. Včeraj so imeli Jtilljanaši v reškesn gledališču jako živahno zborovanje. Pristaši d’ Annunzija so se razdelili v dva tabora. Eni zahtevajo, naj d’ Annunzio ostane, drugi pa, naj gre. Govorniki so b!H prekinjeni ponovno z med klici; to dokazuje, da med Italijanašl na Reki ni več one edinosti, kakor
Spletke polkovnika House-a.
Ameriški polkovnik Mouse je zaslovel po celem svetu kot zaupnik in osebni prijatelj mogočnega Wiisona. Zato so si vsi državniki prizadevali,
Sl pridobiti njegovo naklonjenost. V zadnjem času je objavljalo svetovno časopisje senzacljonelne vesti, da sta se House in W<isori sprla in da Wdson svojega bivšega zaupnika in prijatelja sploh ni hotel sprejeti, ko se je ogla?il po svojem povratku V Ameriko pri njem. O vzrok! h tega presenetljivega spora poročajo ameriški listi. Polkovnik Mouse je navaden intrigant, ki je zlorabljal W<lsopovo zaupanje. Home je s pomočjo spletk izbral za sedež mirovne konference Pariz. Ko je prišel Wtison v Pariz/ se Je uvedi, da ga je House prevarii, zakaj Pariz je bil določen za cedež mirovne konference proti volji zastopnikov nerom^nskih držav. Dasi bi se po prvotnem hačftu morata za sedež konference določiti Genova ali Bruselj, je vendarle Mouse ovrgel predloge drugih diplomatov, In pristal na Clemenceaujevo željo, da bodi Pariz sedež ftlrovne konference. Sploh je House nastopal v Parizu selo oblastno v imenu Zedinjenih držav in njihovega predsednika. Ko je n. pr, imel svoj rcsoit predati Lan-singu, se je toliko časa obotavljal, da je Lansing zapretil z odpovedjo svoje službe. Tudi Jugoslovanom je H ruše mnogo škodoval, ker je soodločal o usodi jadranskega vprašanja. Ko je Wilson zahteval, da morajo Italijani Reko zapustit?, je House dejal Orlandu, da bo pri Wilsonu zastavil ves svoj vpliv, da tffe to ne zgodi. Tako je ostala Reka v italijanskih rokah. Poleg tega se je Home potegoval za Angleže in jim je tudi priboril vspeb. Znano je, da je zahteval Wiison svobodo morja. Ker pa to ni bilo Angležem povleč), je House to točko toliko časa obračal, dokier ni popolnoma izginila z dnevnega reda pariške konference. Vse to je deial za Wilsonovim hrbtom, kar je tega tako užalilo, da je pretrgal' z neiskrenim prijateljem vse ve^i in ga sploh noče več poznati.	'
Prodana nevesta.
Ko je ždel skladatelj Smetana ustvariti češko glasbeno veseloigro, ne po vzgledu stare komične opere, zasnovane na karikaturi Irt parodiji, marveč vezeloigro, koje osebe bi bile vzete iz življenja, je imel obilo nasprotnikov. Zato nam je lahko razumljiv škandalozen obisk reprize »Prodane neveste« leta 1866 v Pragi. Te-danli glediškl ravnatelj je Smetani zaklical: »Sie Smetana, mit der Pro-thana ist nichtsl« Obema se pač takrat niti ni sanjalo, da bo enkrat »Prodana nevesta« najpriljubljenejša m najpopularnejša slovanska opera sploh, ki bo češki glasbi pridobila ugled po vsem kulturnem svetu. Domače dejanje »Prodane neveste«, vzeto Iz čejjkega narodnega, ženlto-vanjskega življenja prosto vseh tulih vplivov je skladatelja mikalo, da mu napiše narodno glasbo. In v resnici nosi glasba »Prodane neveste« popolnoma češki značaj, ne le v spevih, še bolj v orkestru z uvedbo godalnega kvinteta in pogosto uporabo klarineta, češkega narodnega glasbila. Smetana je hotel komponirati »Prodano nevesto« kot enodejanko, iz ljubezni do domače snovi mu Je delo
Jugoslavija.
Kristan v Pragi. Ldu. Beograd. 17. decembra. M nister za šume in rude g. Anton Kristan in železniški ravnatelj g. Savfiič sta dospela v Prago.
Nov poveljnik kraljeve garde v Ljubljani. Ldu. Beograd, 17. dec. Za poveljnika bataljona kraljeve garde v Ljubljani je imenovan pehotni major Stojkovič.
Izvoz kotkovanih bankovcev prepovedan. Ldu. Beograd, 17. dec. (Uradno.) Na podstavi skiepa mini sirskega sveta z dne 8. t. m. je odredil fiiančni minister, da jo izvoz z znamkami kraljestva SHS markiranih bankovcev Avsto-ogrske banko iz kraljestva SHS prepovedan. Kdor bi se pregrešil proti temu, temu bi se bankovci kor.fisciral! ni korist države in obsojen bi bil v zmlslu člena 145 carinskega zakona kot tihotapec.
Bolgarski in grški dr-blž v Jugoslaviji. Ldu. Beograd, 18. dec.-', N« podlagi sklepa ministrskega sveta št. 3481 od 5. t. m. je izda! fi nančni minister naredbo, da velja bolgarski niktasti denar po 5, 10 ln 20 stotink leva in grški deiar po 5, 10 in 20 loptov za vci teritorij kraljevine SHS do daljne naredbe kot niklastl denar kraljevine Srbije v isti nominalni vrednosti in kot tak, da se sprejema tudi pri državnih in drugih javnih blagajnah.
Proti Madžarom. Ldu. Novi Sad, 17. decembra. Povodom madžarskih napadov na obmejne kraje v Baranji so so v Vojvodini začeli javljati novi prostovoljci, k! žele, da gredo svojim bratom na pomoč. Med prvimi prostovoljci so bili Novozadjani, ki so se svoječasno borili tudi na solunski fronti.
Madžarske fantazije. Budimpešta, 18. decembra. Madžarski listi, poročajo baje iz Zagreba: Te dni se je v Iirvatski vršilo taja o glasovanje. Rezultat glasovanja je bil soglasni zaključek Hrvatov, da se Hrvatska priključi Madžarski, katera ji bo dovolila
So polno avtonomijo. (Dober apetit in ločno fantazijo imajo Madžari kijub anarhiji, ki še vedno vlada pri njih I)
Razna poročila.
Zveza narodov — Wi!sonov volilni program. Ldu. Berlin, 17. dec. »DeutfChe Allgemeine Žeitung" poroča iz New Yorka: Govori se, daboWil son tretjič kandidiral in da postavi, vprašanje zveze narodov za glavno točko svoje kampanje. Bivši poslanik G?r?.rd se tudi imenuje kot kandidat za predsednika.
Papež proti boljševizmu. Ldu. Berlin, 18. decembva. »Vossische Zei-tung“ poroča iz Lugano: Kakor jav-A Ijajo listi Iz Rima, je papež v svojem
naraslo pod roko v dve dejanji z vpleteno prozo. Za Pariz jo je potem predelal, zamenjal prozo z reciiatlvi m je delo razdelil v tri dejanja. V taki obliki je postala doma prava narodna opera od svoje prve do zadnje melodije in se poje danes povsod z velikim uspehom in z neŠtevllaimi ponavljanji. V lanski sezoni smo jo v nalem gledišču poslušali 25 krat, letos so jo vprizorill prvič dne 1. dec. v proslavo državnega praznika. Predstava je vkljub temu, da je moral prežeti g. kapelnik Brezovi e k vodstvo s par skušnjami, uspela imenitno. Že v ognjevitem tempu zaigrana uvertura je podžgala občinstvo k burnemu odobravanju. —■ Glavni vlogi Janka in Marinke ste bili v rokah g. Drvota in gdč. Richterjeve. Oba sta očarala s priprosto, naravno igro in s toplo občutnim petjem. — Bebastega Vaška je predstavljal g. Kovač prav dobro. Je to njegova najboljša vloga in venec, ki so mu ga poklonili, zaslužen. Nasprotno pa zahteva mešetar Kecal od basista mnogo več, kot je mogel nuditi g. Zahtey, dasi mu ne odrekam resnosti in stremljenja po dostojni izvedbi svoje naloge. Smo pač imeli včasih na našem odru sijajne
nagovoru na kardinale pri zadnjem tajnem konzistoriju zaznamoval kot najvažnejšo nalogo katoliške cerkve boj proti boljševizmu, ker hoče družabni red vseh omikancev razdreti in ga nadomestiti z bogu sovražno kaotično anarhijo. Papežev nagovor bo najbrže zelo vplival na zadržanje poslancev italijanske katoliške ljudske stranke ter ovira! nsdalnje skupno postopanje s socijallstf.
Odhod Avstrijcev Iz Pariza. Ldu. Pariz, 17. dec. Državni kancelar dr. Renner in njegovo spremstvo bodo Jutri zvečer odpotovali is Pariza.
Zakup avstrijskega tobačnega monopola. Ldu. Pariz. 17. decembra. S pismom, naslovljeno na državnega kancelarjs dr. Renncrja, pooblašča vrhovni svet avstrijsko vlado, da da sporazumno z malim odborom, ki g* bodo določile silirane države, v zakup tobačni monopol. Skupiček bo smela vlada porabili edinole za nabavo živil.
Angleške čete zb plebiscitne pokrajine. Ldu. London, 17. dec. Kakor poroča „Daily Telegraph*1, je dobilo 23 bataljonov povelje, da morajo biti pripravljeni za pohod. Določenih je 5 bataljonov za Eg'pt, 7 za porenske province in 11 za pokrajine, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Čete bodo gotovo odšle meseca januarja.
Pred rekonstrukcijo laške vlade. Ldu. Bazel, 17. decembra. Kakor poroča »Avanti", se-bodo vsied pritiska sooijalnlh demokratov izvršile velike izpremembe v italijanski vladi. Vojni minister Je že podal demisijo. Njegov naslednik bo civilna osebnost.
- Nemški častniki v boijševiški armadi. Ldu. Pariz, 16. decembra. Kakor poroča „Temps“ iz Arhangelska, so se v vodstvu rdeče armade izvršile izpremembe s tem, da so ruske častnike nadomestili z nemškimi.
Pomanjkanje živil še dve leti l Ldu. London, 17. decembra. Kontrolor zn živila Roberta men1, da bo potrebovala Evtdpa še najmanj dve leti, preden bo ponehala vsaka kontrola Sivi!.
d Frank !n lira padata. Ne špekulirajte z valutami I Na vseh inozemskih denarnih trgih že dva tedna konstantno pada frank. Francija se na vse načine trudi, da ga vzdrži na prejšnji višini, vendar doslej brez posebnega uspeha. Kot vzrok se navaja, da se imajo o novem letu 'ftšlti velike plačilne transakcije, razen tega pa tudi, da se Američani nočejo udeležiti s inacije zapadnocvropskih valut, ki bolehajo vse na preobilici izdanega papirja. S francoskim frankom tradicionalno koraka italijanska lira. Zato se mora posrarlti občinstvo pied spekulacijo v tujih valutah.
Kecalel Med ostalimi vlogam?, ki jim ni nlčessr očitati je bila gdč. Medvedova izborna zlasti v igri, gdč. Vrhunčeva pa premlada v maski. Glede čiste intonacije je za petje silno kočljiv prekrasni sekstet zadnjega dejanja. kj se je na moje veliko veselje posrečil. Zboru so melodijozne pesmi »Prodane neveste« že po tolikih ponavljanjih tekom let prešle v nseao in kri. Bil je tudi to pot dober, čeprav Je včasih g. Brezovškove živahne tempe komaj lovil. —
Polko v prvem in furlarit y drugem dejanju je lepo plesa! balet z g. Pohanora in gdč. Svobodo v o na čelu, komedijantska scena v zadnjem dejanju je bila prav dobra. — Uprizoritev »Predane neveste«, nje točno in za naše razmere več kot dostojno izvajanje je dokaz, da ima lahko Ljubljana z danimi močmi opero, ki bi v vsakem oziru prekašala vse svoje sovrstnice v naši državi, pa tudi izven naših mej. Doseglo se pa to gotovo ne bo z zabavljanjem na poročevalce, k! jim je edinole napredek naše opere na srcu, ki pišejo ocene z najboljšim namenom, ki pa nikakor ne morejo proti svoji vesti dobro in slabo poveličevati v samih superlativih hvale.
d Tuje valute. Tisti, ki potrebujejo za uvoz blaga ali iz kateregs drugega zelo važnega vzroka tuje valute, se naj odslej obračajo s tozadevnimi prošnjami na podružnico Centralne uprave v Ljubljani, pri kateri se je ustanovila Devizna centrala. Dalje se poživljajo vsi, ki imajo tuje valute na razpolago, da jih ponudijo Devizni centrali pri podružnici Centralne uDrave v nakup.
d Železniški promet z Italijo.
*1. jan. 1920 ae otvori železniški promet med Italijo in med Jugoslavijo preko Podbrda In R*teč> Pogoji za žel. promet so sledeči: Pošiljke se prevažajo z mednarodnim tovornim listom. Mednarodne tovorne liste, glaseče se naravnost do namembne postaje, morajo spremljat! vsi carinski in 'diugače obvezni spremni papirji. Brez teh spremnih papirjev se po-šiijke ne sprejemajo. V obeh smereh do italijanske predhodne postaje velja brez izjeme frankaturna obveznost glede tovernine, stranskih pristojbin, carine in izdatkov v gotovini. Voza-r!ne, pristojbine, izdatke in carino, ki narastejo od Italijanike predhodne postaje, je nakazati. Odpošiljaiec mor« v tovornem listu predpisati italijanski prehod. Zasebne specialne vozove, ki dohajajo prazni v naložitev, je spremljati t mednarodnimi tovornimi listi. Pogoje, pod katerimi se prevažajo voznine prosto, je poizvedeti pri železniških uradih.'
d Javna predavanja bo začela prirejati po Novem letu Zveza prosvetnih društev, ki ima začasno sedež v Celju. Predavati so že obljubili številni odlični ku turni delavci, kot: pesnik Oton Župančič, pisatelj Fran Albrecht, profesor Anton Melik-Lo-hoda, prof dr. Ilešič, pisatelj dr. Jože Gtonar, prof. in pisatelj dr. Grošelj, zdravnik dr. Mirko Černič, zdiavnlk dr. Zalokar, pisatelj dr. Ivan Lah, < prof. M. Pirc, proi. dr. Pivko I. dr. Pritegnili pa bomo tudi brate Hrrate jn Srbe, če bo kazalo naše občinstvo dovolj zanimanja za predavanja. Poživljamo vsa nepolitična kulturna društva, da pristopijo k Zvezi ter javijo če in kediij si želijo predavanj, Sfroške predavanja b) trpela deloma Zveza, deloma pa dotlčno društvo. Slovensko inteligenco pa tem patom prosimo, da se z ljubeznijo oprime predavatelje!v* In nam javi svoje sodelovanje.	Odbor.
d Natečaj za sokolske znake. Sokolski Savez SHS. uvede za vse jugoslovansko Sokolstvo enotne znake in sicer znak za čepico, znak za pas in znak, ki ga bo nosilo članstvo na -civilni obleki. Znski naj bodo enostavni — sokolski. V ta namen razpisuje Sokolski Savez nagrade po 1000 K za najboljše predloge. Poživljamo s tem naše umetnike, da predlože svoje osnutke vsaj do I. februarja I. 1920 starešinstvu Sokolskega Saveza SHS. v Ljubljani, Narodni dom I. nad*tr.
d Prošenj za podpore vlsoko-Solcem-tehnikom do nadalje ni več vlagati, ker je tozadevni f ond, kakor nas obvešča upravna komisija tehniško-visokošolskih fondov, že izčrpan,
d Slov. kmetijska družba bo imela 30. dec. 1.1. ob 10. uri dop. v »Mestnem domu“ občni zbor. * Na dnevnem redu je med drugim tudi imenovanje novega tajnika.
d Ustanove za obrtno šolo. Kranjska hranilnica razpisuje 12 mest ustanov za učenke in učence Državne obrtne šote s prejemki letnih 200 K. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1920 pri ravnateljstvu.
d Gg. Invalidni častniki ln aspirantje se vabijo, da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega zbora »Zveze Invalidnih častnikov ia aspirantov v območju Slovenije1*, ki se vrši dne 20. t. ra. ob 8. url zvečer v restavraciji pri Mraku, Rimska cesta v Ljubljani.
d Umrli vojni ujetniki ▼ Italiji. »Slov. Rdeči križ" javlja: V bolnišnici: Otpedaliero prig. dl gMena, Velletri, Itaiia, sta umrla: Pečnik Janez, pešec, str. p. št. 1, rojen 1899, Železna kaplja, Koroško, dne 13. ok-
tobrs 1919 In Škrlj Jinez, pešec, topa. p. 129, rojen 1898, Ulafel, Kranjsko, dre 22. nov. 1919.
d Odbor „SokoIa“ v Pliberku
*e najiskceneje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli, da se Je Jooglo obJarovatl ubožno deco na Miklavcev večer z obleko In jestvinami. Darovali so: Narodni * vet za Koroško 503 K; uprava grofi Tnurn v Pliberku 400 K; ne'm;no/ana tjisbi 500 K; PiiOerčanl in okolica 952 K; Anton Krisper v Ljubljani in Podružnica ljub!}, kreditne banke v Mariboru po 100 ter raiogo p n. za*eb niko/ in tvrdk zneske od 50 da 10 it. L deklifka medanski in ljudska Sola v Ljubljani str dirovai 375 K v znamkah, tvrdka Medved v Ljubljani pa blago za obleko. Njim vsem kakor tudi jčenjenim nablralkam iskrena hvala i
d Dimnikarski cenik s? je za
500% povišal n* predvojni cenik.
Strajk in shod javnih nameščencev.
Kljub u-adnl prepovedi so včeraj zjutraj ob 10. uri vsi javni nameščenci zapustili /lelo in pršli na zborovanje v Mestni dom v ogromnem številu. Dvorana je bila zasedena do zad ijega kotička; zborovalci so mirali stati Celo na hodniku in na stopnicah.
Shod je otvoril in vodil predsednik društva javnih nastavljene ;v g. Lfileg. V svojem govoru je orisal dosedanje prizadevanje javnih nameščencev za izboljšanje gmotnega položaja. Javni nastavljene! so postavljeii prel alternativo ati — ali. Z dosedanjim! prejemki je nemogoče vzhajati d rije.
Magistrata! nadsvetnife Govekar je grajai vlado'radi počasnosti in radi zavlačevanja rešitve uradniškega vprašanja. U-adnlštvo, je delal, odločno zahteva, da izda vlada odlok o končni ureditvi plač in da na vsak način vstavi naraščajočo draginjo.
Prof. dr. Riisner je povdarjal solidarnost vseh javnih nameščencev, ki so pripravljeni izvajati tudi daieko atk-iejie posledice od tega prvega poskusa. Predlagal je troje resolucij, ki so jih zdorovalci soglasno sprejeli. Resolucije zahtevajo: da se ugodi vsem'zahtevam v onem obsegu, ki so ga javni nastavljene! predložili vladi; da se poštne uslužbence, ki po službeni pragmatiki še niso uvrščeni v nobeno kategorijo, z novim letom uvrsti v kategorije; da se disciplinarna prelikava proti dr. Benkoviču, pred*. *aveza javnih nameltenlka v Z«g'ebu, takoj vstavi. — Z g banjem državnih nastavljene«/ so ae izjav li solidarne železničarji,učitelji in zasebni uradniki.
Ljubljanske vesti.
I Kruh« ni! Prijatelj uaš*gjiljla nam poroča: Šška ima 7 000 prebivalce^ nima pa niti ene vojne prodajalne za kruh. Človek, ki noče ostati lačen, mora cele ure čakati pred prodajanimi kruha v Ljuoljani. Ker je to v sedanjem čaiu neprimerno, bi bilo treba urediti aprovizacijo vsaj na takšen način, da bo čakanja in preze-bsnja konec, vsled česar bi ‘bito najboljše, da se zopet uvedejo krušne karte..
I Stojanovičev koncert. Glasbena Manca irgtnaaja, da je spored koncem srbskega violinskega virtuoza g. Pera Stojanovič* in ge. Ivanke Ne-
So Hrastove, dne 22, t. in. sTedeči: 1.) Tartini; Sonata za violino v G molu S spremljevtnjem violine, viole,in čela. 2)1. S. Bach; Koncert-v G duru za i violino s spremi jemanjem klavirja; Svlra Pera Stojanovič. 3) ») P. j. Cajkovskij: Hrepenenje; b) L. M Škerjanc: Jesenska pesem; c) G. Puccini: ,.Tosca" Mltev; Poje ga. Ivanka Negro-Hra-StO'a, 4.) Pera Stojanovič: ») Arija Iz komične opere ».Tiger"; b) Valse fonde I; Svira skladatelj. 5) a) P. J. Cajkovskij: Smrt; b) Bizet: „Carmen", Anja Mfcaaele; Poje ga. Ivanka Negro-Hrastova. 6) M. Bruch: Koncert za Violino v G-moiu. I. Introdukcija in Adagio, II. Finale; Svira Stojanovič.
Vstopnice se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulcl. Koncert se vrši v Narodnem domu.
I Že te zn čarale! shod v Mistnera domu je bil sinoči dobro obUkan. Udeležili so se ga samo socljain! de-mokratje, železničarji nzrodno-soclja-lUtične stranke pa ne. O boju železničarjev zt zboljšanje plač sta poročala gg. Vencajz in Petrič. Sprejeta je bila resolucija, ki se izroči danes predsedstvu deželne vlade in ki zahteva, da se nemudoma izvede že dogovorjena regulacija pUč. Gg. Perdan, Dežman, Petrič In dr, so govorili o draginji, napadali vlado, tudi svoje ministre v njej, zahtevali prek! sod za verižnike in navijalce. Razpoloženje na shoda je b io precej bojevito, boljševistično, ,;S jcijalpatriotje" niso odrezali dosti boljše od „žoltih stavkolomcev" narodnih soclj^listov, ki so jih napadali vsi govorniki v najiepših izrazih. Neki govornik je zaključil svoja izvajanja z ,.živijo Lenin, Trocki, živela revolucija!", večina pa ie živahno aplivdirala.
I N. S. S. Točno ob pol osm'h z/ečer.se nocoj vrši politična Sola N, S. S. v spodtjih projtorlh v Narodnem domu. *
1 Društvo zasebnega uradni-štva vabi čiaue in Članice, ki se za* n majo za družabne prireditve, da se udeleže v petek dne 19. t. m. ob 7. h zvečer sestanka v re?tavrac jskih prostorih Narodnega doma.
1 Odsek za prehrano se preseli dne 20 t. m. iz svojih doiedanjlh urad nih prostorov v palači deželne vlade za Slovenijo v hišo št. 10 na Trgu Kralja Petra (Mahrova hiša ii. nadih). Stranke se sprejemajo v torek, četrtek in soboto od 10—12.
vprašalne pole. Ce pa imajo poleg plače še lartno premoženje, dobe vprašalne pole pri železniških apro-vizac jah oziroma pri Samopomoči. Vprašalne pole se smejo izpolniti le i tinto in jih mota sopodpisati hišni gospodar ali upravitelj hiše. Kdor ne zna dobro pisati, naj naprosi koga drugega, da mu jo izpolni. Nepravilno ali slabo izpolnjene vprašalne pole se ne bodo sprejemale in reševale. Dveh pol ne dobi nobena stranka. Odklonjenim prosilcem se vprašalne pole ne vrnejo.
Moka. Vsi oni član! »Splošne gospodarske zadruge", ki do danes še niso dobili moke in so vstopili k zadrugi po 1. decembru dobe moko od petka dne 19. t. m. naprej po sledečem sporedu: V petek dne 19. t. m. od črke A do F, v soboto dne 20. t. m. od črke G do L, v ponde-ijek 22, t, m. od črke M do R, v torek 23. t, m. od črke S do Ž. Splošna gospodsrika zadruga za Slovenijo v Ljubljani ustavi začasno vpisovanje novih članov s petkom dne 19. t. m, Zopetno vpisovanje novih članov se bode pravočasno razglasilo.
Pokrajinske yesti.
Izpred porote.
Včeraj paooldns ae je zagovarja! pred poroto M lan Bobič, mlad iait, po poklicu trgovski pomočnik, ki je ukradel 2 oktobra trgovcu Ant. Kin-steku ročno železno blagajno z 44033 K. Ootiženec prizmva svoje dejanje, ns skuša se olepša rati in se zagovarja, da ga je zapeljal Kremžar, s katerim sta se v neki ljub jami kavami domenila, da okradeta Kinsteka, ki je Kremžarjev bratranec. Kremžar je i nel ključe od Kunstekivega stano/anjaln je tud drugače dobro poznal notranjost stanovanja, ker je tam stanoval. Po dovršeni tatvin! sta odnerla blagajno v Tivoli, jo razbila in si denar razdelila Kremžar je pregovoril Bibiča, da sta se takoj t ato jutro odpeljala v Varaždin. Tam sta si kupila obleke, Babič civilno in Kremžar vojaško, ker je bil vojak, nakupila še drug h stvari in zašla slednjič v javno hišo, kjer j h je radi sumljivega razsipanja denarja prhe! policijski agent in jih gnal na policijo, kjer je Babič vse priznal. Kremžar, vejak ubežn k, je prišel pred vojaško sodišče in bil obrnjen na poldrugo leto ječe, dočim so Babiča poslali v Ljubljano. — Babič, ki je med zaslišanjem kazal znake odkrit )-srčnega obžalovanja, je prosil porotnike za milost. Porotniki so odgovorili na vprašanje njegove krivde s sedmimi »da«, s petimi »ne«, nakar je bil Babič oproščen Babič se je porotnikom uljudno zahvalil.
Aprovizacija.
Cenejša prehrana. Vprašalne pole ‘za cenejša živila se bodo izdajala danes dne 19. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne pri vseh krušnih Komisijah. Krušno legitimacijo mora prinesti vsaka stranka s seboj. Pravico do cenejše prehrane imajo le resnični reveži, dalje delavci, nameščenci in uradniki, ki so odvisni le od svojega zaslužka. Kdor bi neopravičeno prejemal cenejša živila bo kaznovan z globo do 20 000 K In z zaporom do 6 mesecev. Kdor je upravičen do cenejše prehrane, pa ne pride v petek h krušni komisiji po vprašalno polo, jo dobi šele tedaj, ko se zopet objavi v listih nova Izdaja vprašalnih pol. Aktivnim železničarjem in članom Samopomoči sploh ni treba izpolniti
Protidragtnjska akcija v Celju.
| Akcijski odbor zoper draginjo v Ce ju j je sklical 15. t. m. v malo dvorano : Nar. doma sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi splošnega konzumnega društva. ^Splošna go*p. zadruga za Slovenijo v Ljubljani je že dovolila primerni kredit in prostor je tudi zagotovljen. Skratka, priprave so v pob etn teku in dom (lega kon čane. Pristopilo je že precejšnje število članov. Da se pa more čimpreje začeti s poslovanjem konzuma, vabimo vse, ki nameravajo pristopiti in še tega niso storili, da to kakor hitro mogoče store, Sklical se bode nato občni zbor, na katerem se bode iz volil upravni odbor. Delež znaša 50 K, psistppnlua 4 K. Nove člane in v-ptačiia sprejema iz prijaznosti gospod Janko Bovha, Kralja Petra, cszta. Pripomniti je treba, dn je to splošno konzumno društvo, katerega se morejo posluževat! v*! stanovi. Mislimo, da bi bilo odveč, važnost takega kon suma za Celje posebej naglašati.
Borovlje. Ustanovni občni zbor podiutnlce Slov. plan. društva za Rož in Krravanke se vrši v soboto ^0. dec. ob 9* uti zvečer v gostilni T. Smerič-nlk, p. d. pri Cvešpljarju.
-
Drobiž.
' Razbiti madžarski globus. Ka
kor piše »Slovens*^ Denik«, so v Budimpešti nalepljeni lepaki, na katerih je naslikana razbita zemlja, ki jo objemi je Msdžar, hoteč celo ohra niti. A za*tonj je ves njegov napor. Nikakor se mu noče posrečiti. Povezati je ne ume, ker se ni nikjer učil. Potreboval bi spet Slovaka, da bi mu nekdanji ogrski globus povezal. Zato tak trud in napor, da bi ga dobil spet na 8' o|o siran.
Velikanski meteor. V noči od 27. do 28 novembra je padel prf Grand Havem: velikanski meteor v Michigansko jezero. Ko je padel velikan v vodo, je švignil ognjen steber spremljan z oblakom d ma v zrak. TMoči ljudi v Tortu W ynu in drugih krajih
severnega Michigana ter v severo-za-padnem delu Illinoisa so videli ta meteor. Stražar svetilnika pri Grand H t-venu je celo slišal njeg uvo sikanje pr! padanju. Učinki meteorjevega padca so bili izvanredai. Pokrajina ob jezeru je bila svetla kot dan, h še so se tresla in na raznih krajih dežele so nastopile nenadne nevihte.
Socialno demokratični vodja večkratni milijonar. SjCialno-demo-kratični predsednik avstrijske Narodne skupščine Seitz Je kupil palačo Heln-rich ih-jf nasproti dvorni operi na Dunaju za sedem milijonov kron.
Ruska gimnazija v češki republiki. V realno gimnazijo v U'ho-rodu je vpisanih 132 dijakov. Velika večina študentov je prijavila ruski jezik za svoj materni jezik. Zdaj je zato glavni predmet ruščina, drugo leto (1920) pa se prične s poukom drugh predmetov.
Zadale veatl.
Plačilo za osvobojenje.
Ldu. London, 18. dec. Urada* Usti so včeraj objavili, kobko bodo morale plačati P jljska, Romunija, Jugoslavija in Cehisiovaška za s roje osvobojenje. Skupna vsota znaša 60 milijonov funtov, od katerih bo plačala Cehoslovaška polovico. Posamezni zneski so sc jjoločiii po razmerju davčnih dohodkov teh pokrajin v bi vi! Avstro-Ogrski. Dohodki B »sne in Hercegovine se niso upoštevali. Z* osvoboditev onih pokrajini, ki jih je anektirala Italija, bo plačala Italija primerni obrok, -	„
Še in še oboroževanje.
Ldu. Berlin, 17. dic, iz Pariza
se poroča: Glaso n vesti, ki ji priobčuje ..Information", bo f anc jika vlada predložila načrt, v katerem bo z »h tavala oboroževanje v velisem slogu. Načrt predlaga, da se izgradi francosko zračno brodovje, d* se pomnoži število tankov, ds se ojači topništvo In da se m je kar najboij utrd i i.
Nemiri ns Španskem.
Ldu, Pariš, 18. dec. Iz Midlda in Barcelone 83 poro 5« o spopadih in bombnih atentat h Miogo oieb je bilo ranjenih, nekitere težko.
Obešeni madžarski bo!jš?vik!.
Ldu. Budimpešta, 18. dec. Ker je kurija zavrnila pomilostite/ na smrt ob*ojenih 14 teroristov, so b U obsojenci danes dopoldne na dvorišču vojaške jetilšntce obešeni.
Za konsolidacijo Rusije.
Ldu. Dunaj, 17. decembra. Od sobote se vrše na Dunaju, kakor po-' ročajo listi, pogajanja med politiki različnih ruskih skualn v svrho, da se konsolidirajo državni odnošajl na Ruskem. Pog*jxn}a so začas io neobvezna. Zastopani so med drugim kadetje, socljain! revolucijcraarc5, skupine Korenskega in Denjikina, ok-tobristl i.dr. Vsi udeleženci konference zahtevajo, da odenita Llenin In Trocki ter da stvorita nov kabinet Sinovjev in Cičerln, ki bi pritegnila k vladi vse stranke. Pogajanja so tajna.
Izdajatelj In odgovorni urednik: i-.n«s0lc»
Tisk* »Zvezna tiskarna" v LiubHanL
MALI OGLASI.
FrocUi. se:
Mlatilnica in benclnmo-
tor 10 HP so prod« z vsem zraven »padajočim orodjem. Poizve se pri upravnlštvu ..Jugoslavije" pod štev. 13, M. ŠvK.	1614
Dlesel-motor 12 konjskih sila, prije rata gradjen u naj-boljem stanju Ba svim potre-bitim predaje se za 100 hi-ljada kruna. Brzojavne po-nude na fpsifovič u Fram kod Maribcfra.	1612
Ognja in vloma varne blagajne vseh vrst in velikosti, kakor tudi blagajne za vzidali in wertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schvell, 1. jugosl. izdeloval-nica blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrše hitro in točno. 1596
Spalne ln Jedilne sobe, kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhne tuodroce, umivalnike, vsakovrstne o-mare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Koiizej. Vabimo ni ogledi	1564
kCupi se;
Decimalna tehtnica z
uteži se kupi. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. ie05
Čebelnl vosek, suhe sa-tine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni Fr Kopač, svečar v Ljubljani Gosposvetska cesta 90, (Sa Šiška).	15$
Službo #
Gospodična ali g08|ta
s primemo naobrasbo se sarejms k otrokom Pismene ponudbe nasloviti je na I. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.	iti'
Dva gospoda črkostavca 'L P	iščeta	|
4 meblovano sobo p p S hrano {
■ skupno ali posamezno za P ^ takoj. Dopis je treba po* 4 P stati na uprav. Jugoslavije P na šifro »črkostavec". g)
Proti kašlju, hripavosti in vratnim bolečinam poskusite
sladkornimi)
iz lekarne pri „Zamorcu" V Ptuju 2336 Ph. Mr. Rud. Molitor.
Prode si
pehižtvo za 2 kompletni skoraj oevi spalni sobi iz trdega lena. ©gleda 'se lahko vsaki dan od 9.—12. in 2.--4. ure na dvo-riSfn Dunajska cesta 17 poleg sedlarske dclaviiiee. ‘2351
Tapetnih im dekorater
M. ZOR
Kclcdvorska ulica 39
»e pilporeča v napravo žim-nip, vzmetnih žimnic, divanov, atoma c, dekoracij, zasfor-ov fti tapeciranja soh, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naroči).
1000 sežnjevbukovih drv
Prodani samo za izsekanje gozd s približno 2319	1000 klafter trdili bukovih drv.
Vprašanja prosim poštno ležeče,.Dobro kurivo11, Celje.
NAZNANILO"
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem priCel v Domžalah št. 106	2363
sedlarsko in tapetniško obrt,
kakor tudi popravilnico. Potrudil se bom, da sl. naročnike v vsakem oziru zadovoljim s solidnim, točnim in hitrim delom.
Martin Mali.
Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgan miši in mrčesa,
Kolodvorska ulica 39
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov. stenic, moljev itd. z različnimi novoiznajdenlmi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s
Fiosebno metodo. Uspeh a»-»mčen. Spričevala na razpolago.
ISMBiaaBBMW0'
Proda se takoj
hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadonosnikom in njivo. Hiša stoji ob državni cesti tik cerkve, jako pripravna za trgovino, V hiši se jc nahajala veliko let prvovrstna gostilna. Naslov v upravi,
1 mm&mMzmtmammm- |
2362
Benclnmotor
se kupi. Ponudbe na
Anonfni zavod Drago. Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Franjo Paar, Varaždin,
Brzojav Pe»r Varaždin
iJstajiovtjeno gofi. 1912
Prva hrvat ska trgo -vina panjev in čebelarskih izdelkov.
Lastni izdelki umetnega satja.
jugoslovanski poslovni koledar
izide vsied nastalih težkoč šele zadnje dni tega meseca.	2349
Radi zvišanih tiskarskih stroškov jo založništvo primorano zvišati ceno koledarju na K. 10'—, po pošti K 11—. Naročila, ki so dospela- do 16. t, m., bodo izvršena po prvotnih cenah.
jugoslovanski poslovni koledar
ki ustreza, nemškim „Geschaftsvormerkb!Sitfcr“,/ima obliko trdo-vezano knjige, 24X18 cm, in jc potreben pripomoček za rodno poslovanje uradov, pisaren, obrti itd.
Da si zagotovijo nakup in točno (dopobiljatov, naj_ ga radi omejene naklade p. n. uradi, pisanic in posamezniki takoj natoče po dopisnici. V Ljubljani dostavimo koledar na dom.
Založništvo Jugoslovanskega posiovn. koledarja,
Ljubljana, na Bregu St. 20.
Dražbeni oklic.
Dae 20. decembra 1919 ob 10. uri dop se bo vršila vslea sklepa okrajne sodahe v Ljubljani A 1684j 18 v pl3ar«i podpisanega notarja kot sodu* ga komisarja v Ljubljani, Sodna ul. 11,
javna dražba
sledečih dragocenosti:
2 srebrili uri, siebrna verižica, zlata verižica, (iijaiiunten prst- n, zlat prstan s koralom, zlat gumb z briljantom, zlat gumb,
garnitura: fi srebrnih vilic —5 srebrnih nožev*- 6 srebrnih žlic za kavo, 2 zlata gumba, 3 zlata poročna prstana, dija-manien prstan, zlat prstan-kartiiol, zlata zapestnica, zlata verižica, damska »Remonteur" ura.
PredaetI se zamorejo ogledati dne 20. decembra 1919, med 9. in 10. ure tlop. v pisarni podpisanega notarja.
Dražbeni pogoji in vzklicne cene posameznim pre 1-roefom se bodo naznanili ustno pred dražbo; najvišje ponudbe sc morajo plačati t*koj v roko sodnega komisarja.
Dr. Karl Schmidinger,
2353	notar	kot	sodni	komisar.
RAZPIS.
Priporočamo sledeče knjige za
božično darilo
♦
"‘V	\	ik*	r
Ivan Albreht: »Sluinje* ........ broš. K 5 —, vez. K S*—
Janko Glaser. »Pohorske poti"...........broš. K 5*—, vez. K 8*—
Dr, Ivan Lah: „Dore“. Povest slovenskega dečka iz svetovne vojne.
Cena vez..........................................K 6’—
Milan Pugelj: „MUuo ciljev". Novele. Vez........... K 8*~
Cvetko Golar: „Ktnečke povesti". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez....................................K S* —
Anion Pesek: Slepa ljubezen11. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih.
Broš......................................... K 2-50
Manica Komanova: »Šopek saniotarke". Zbirka novel. Cena broširani
knjigi...................................K 5*—, vez. K 7*—
Azov in Teffi: »Humoreske". Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk.
Cena broš................................ K 6*—
„Kurentov album“. Humoristični almanah s slikami K 4*50
Ferd- Seidl: Rastlinstvo naših Alp. Prispevek k spoznavanju slovenske
zemlje. Vez.  .............................V	...	K 10*—
Jan. Ev. Štuhec: »Slovenska narodna mladina" in njene naloge na narodnem, gospodaiskem in kulturnem polju, broš. . . .'. K 10’— Alfonz Menzinger: „Nauk o serviranju", bogato iiustrovara pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolali za vajence gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke . . K 15’—
Narodna Knjižnica V
Lin 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbrani spisi", Cena . K 3’-3.—5. snopič: Leonid Andrejev »Gaudeamus", komedija Poslovenil
dr. Jože Glort&r...................... Cena K 8*—
C.—9. snopič: Vladimir Levstik »Gadje gncrito1*, Povest iz dni trpljenja in nad. Broš.....................K	10*—, vez. K 12 —
Pri zdravilišču Rogaška Slatina se odda za zdraviliško dobo iela 1920 1^21, 1922 in 1923, to je za 4 leta:
1. Modno trgovino za dame in gospode za letno najemnino K 1200—.
2 Restavracijo v sanatoriju za letno najemnino K 4000 — In K 7COO— za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je tast dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim
P "ponudbam, katere je vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina , je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1. o strokovni usposobljenosti,
2. o narodnosti,	~'m
3. o zadostni višini obratne glavnice.
Natančna pojasnila daje
ravnateljstvo „Mavnega zdravilišča", Rogaška Slatina.
Širite med narod:
1. Koroško. Caranlanus. Pr! de j? n jc zemljevid v b*rvah Koroške.
Cena K 4-—
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (.Gosposvetsko polje
Spisal dr. Bogtimil Vošnjak. Cena.......................K	2 —
3. Neja Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena . .	\.	.......	K	P—
4. Problemi malega naroda. Spisal Abdihis.	Cena............K	2’—
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo.	Uredil	Alre.	Cena	K	2’—
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo/
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah.
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1*90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej.
Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj!
Zvezna tiskarna v Ljubljani.
■SEE
Jadranska banka
Delniška glavnica: K 30,000.000-—, Rezerva nad K 10,000.000—. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb. Ekspozitura; Kranj.	Brzojavni	naslov: Jadranska,
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči iij žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni
davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja:menice,devize,vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daie oreduime: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.	,	.....
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.