LETO XYL, ŠTEV. 68 LJUBLJANA, NEDELJI, 20. MASCI 1953 SLOVENSKI iadaja časopisno-saložnlSko podjetje SZDL »Na« tUfc. — Direktor: Rudi Janhuba — odgovorni urednik: Sergej Voinjak — Tiska tiskarna «Slo,, poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva i'll., telefon 23-522 do 23-521 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica C, telefon 81-83«, xa ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni preda) 2* — Tekoči račun Narodne banke tai-.T—183 Mesečna naročnina 2M din PRTI IZDAJA Cena 10 din V torek bo sefa zveznega izvršnega sveta Beograd, 19. marca (Od našega beograjskega dopisnika). Na svoji seji, ki je napovedana za torek, 22. t. m., bo zvezni izvršni svet razpravljal o načrtih nekaterih novih zakonov in o nekaterih gospodarskih predpisih. Zvezni izvršni svet bo razpravljal o nažrtih dveh zakonov s področja naše narodne obrambe, in sicer o načrtu zakona o narodni obrambi in o načrtu zakona o Jugoslovanski ljudski armadi. Poleg tega bo zvezni izvršni svet razpravljal tudi o načrtu zakona o pospešitvi pravdnega postopka pred rednimi sodišči. Med gospodarskimi predpisi bo zvezni izvršni svet razpravljal tudi o predlogu navodil glede pogojev, pod katerimi se izdatki za dnevnice, potne stroške, terenske dodatke in kilo-metražo priznajo v materialne stroške podjetja. Nadalje bo razpravljal o predlogu odločbe o izpremembi in dopolnitvi odločbe in stopnje davka na dohodek za leto 1955. itd. M. p. DELO EVROPSKE GOSPODARSKE KOMISIJE Zastajanje trgovine le posledica — je v svojem govora poudaril delegat Jugoslavije dr. Janvid Flere Ženeva, 19. marca (Tanjug). Evropska gospodarska komisija Združenih narodov je danes zaključila raspravo odbora za razvoj trgovine. Ves čas zasedanja so govorniki izražaji želje svojih vlad za razširjenje evropske trgovine, nihče pa ni dal stvarnih predlogov. Prvi je govoril na današnji seji sovjetski delegat Rumikin in zahteval ukinitev diskriminacije v trgovini z ZSSR in ljudskimi demokracijami. Zahteval je ukinitev seznama prepovedanih izdelkov kot ne-obhoden pogoj za razširjanje trgovskih zvez. Odgovoril mu je ameriški delegat, ki je de- jal, da se njegova vlada resno trudi za razširitev trgovine, da pa ne more spremeniti nekaterih ukrepov, ki so posledica političnega položaja na svetu. Za poljskim delegatom je spregovoril član jugoslovanske delegacije dr. Janvid Flere in opozoril na znano dejstvo, da razna določila v mednarodnih gospodarskih sporazumih in pogodbah avtomatsko odpadejo, če so v nasprotju s koristmi državne varnosti in obrambe. Potemtakem, je nadaljeval dr. Flere, varnostnih ukrepov ni mogoče označiti za diskriminacijo in težko je razumeti, kako naj bi taki ukrepi, ki so LJUBLJANA, 18. marca, sinoči Je Franc Klmovec-Sög» predaval mladincem, članom Šolskih odborov ljubljanskih srednjih Sol o polltično-družbenem pomenu zakona o družbenem upravljanju šol. Pobuda, ki jo Je s tem dal okrajni komite LMS za Ljubljano, Je zelo pomembna, kajti v kratkem bo sprejeti zakon uveljavljen in bo treba vse napore ter izkušnje lz dosedanjega dela na tem področju vskladlti z uzakonjenimi načeli In določili. Obisk egiptovskih gospodarstvenikov Sodijo, da bo obisk pripomogel k ponovni oživitvi medsebojne izmenjave in vzpostavitvi močnih gospodarskih zvez Razpravljanje je bilo dokaj živahno, osredotočeno pa je bilo na vlogo in naloge članov šolskih odborov dijakov. Delo na tem področja se je v Ljubljani začelo relativno kasno, doseženi pa so ponekod vidni uspehi. Intenzivno je treba začeti z izvajanjem zakona, kajti vsako zavlačevanje bi škodovalo ioli kot ustanovi, ki mora iti sporedno s celotnim družbenim razvojem pri nas, kajti samo tako bo lahko šola zadostila svoji osnovni nalogi, da usposobi mladega človeka za ustvarjalno življenje v socialistični skupnosti. Delo v šolskih odborih je Javno delo. Napredek mladine v Soli je odvisen od skrbi družbe za vse življenje mladega človeka tako v šoli kakor izven nje. Zastopniki dijakov so pozvani, da opravičijo zaupanje mladine, ki jih je izvolila, in da s svojim delom v teh odborih dokažejo, da je naša mlada generacija dovolj zrela, da bo lahko v teh organih bistveno prispevala k dobremu delu šolskih odborov in šole v celoti. Posamezni prosvetni delavci so bili mnenja, da bo zaradi udeležbe mladlncev-dijakov trpela avtoriteta vzgojitelja, razen tega so bili pa navajani tudi formalno-pravni razlogi. Dijak mladinec, kakor so trdili ti posamezniki, ni polnoleten, to se pravi, da nima državljanskih pravic in dolžnosti in zato ne more sodelovati v družbenem upravljanju. Ni odveč omeniti, da se bržkone za tem skrivajo cehovske težnje, ki pa seveda se še niso preživele. Ob volitvah v šolske odbore v Ljubljani je bilo zaradi tega izvoljenih izmed mladinskih predstavnikov v šolske odbore največ mladincev izven šole in ne iz dijaškega kolektiva. To pa seveda ne ustreza določilom sprejetega zakona ln bo potrebno to popraviti. V resnici ni nobene nevamo-*ti, da bi bila z udeležbo dijakov v šolskem odboru zmanjšana avtoriteta vzgojiteljev, oziroma da bi prisotnost dijakov v šolskih odborih lahko Imela za posledico gotove pojave razpuščenosti mladine. Naloga zastopnikov dijakov v šolskih odborih je seznaniti celotni odbor s problematiko mlade generacije. Dosedanja praksa kaže, da so se mnogi Šolski odbori preveč usmerili v reševanje ekonomskih In socialnih vprašanj. Bistveno v delu šolskega odbora mora postati predvsem vzgojno izobraževalno delo. Ustvariti Je treba takšne pogoje, da bodo mladi ljudje pridobili čim več znanja, da bodo razvili svoje sposobnosti in se seznanjali z vsem, kar jim bo v življenja potrebno. Ce se tako pogleda na delo šolskega odbora, Je vsaka bojazen pred sodelovanjem dijakov v šolskem idboru odveč, kajti vse delo Šolskega odbora brez tega ne bi bilo popolno. bolski odbor je demokratično ki lahko vpliva na to, da učni programi obsegali, |atr Je za nadaljnji razvoj in Življenje gr socialistični družbi mlademu človeku potrebno. Dejstvo, da smo mnogo novega vnesli v našo šolo, malo starega pa odvrgli, nas šli, da čim bolj utrdimo šolske odbore, kajti takšni šolski odbori, ki bo njihovo delo poglobljeno, so poleg ostalega neobhođen činitelj v reformi šolstva, ki je tako zamotana naloga, da jo lahko izvršilno le z združenimi močmi. Zahteve, ki se, postavljajo pred šolo kakor tudi pred vse javne ustanove, se bodo na ta način vključile v proces družbenega upravljanja, ki je sestavni del nastajanja socialističnih odnosov med ljndmi, ki temelje na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Beograd, 19. marca (Tanjug) Jutri prideta v Beograd dva visoka gospodarska funkcionarja Egipta g. Hasan Ibrahim, član revolucionarnega sveta in minister za nacionalno proizvodnjo tex g. Hasan tudi v tem pogledu leta 1948 v znesku šest milijonov dolarjev. Lani je bil uvoz približno enak izvozu. Poznavalci egiptovskega go-doseči zelo uspešne gospodar- spodarstva sodijoj da so tudi ske zveze. Ce gledamo na to možnosti za tehnično sodelo- političnega značaja in jih opravičujejo državne koristi, pretresah pred mednarodno organizacijo, ki je pristojna samo za razpravljanje o gospodarskih vprašanjih. Zato jugoslovanska delegacija ne more ■ ' 1 i------------------------ Delegacija pravnikov se vrača Pariz, 19. marca (Tanjug). Delegacija jugoslov. pravnikov z generalnim sekretarjem zveznega izvršnega sveta Veljkom Zekovičem na čelu je nocoj odpotovala v Beograd s Sim-plon-Orient ekspresom. Delegacija je bila tri tedne v Franciji kot gost vlade in si je ogledala delo in organizacijo raznih francoskih upravnih, sodnih, gospodarskih, prosvetnih in drugih ustanov in organizacij. Na železniški postaji so se od jugoslovanske delegacije poslovili zastopniki francoskega ministrstva za zunanje zadeve ter upravnih pravno-sodnih in prosvetnih ustanov. Slovesu je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu Srdjan Priča z osebjem veleposlaništva. glasovati za sovjetsko resolucijo. Dr. Flere je nadalje dejal, da so ukrepi, o katerih je govora, logična posledica povojne napetosti in hladne vojne, predvsem pa posledica korejske vojne. Zato je nesmisel, če kdo sodi, da bi razprava v odbora za trgovino in v evropski gospodarski, komisiji sploh mogla odpraviti te posledice. To bi bilo Sizifovo delo, kajti pravi vzroki so čisto političnega značaja in vezani na politični položaj, ne le v Evropi, temveč na celem svetn. Jugoslovanska delegacija upa, da se bo svetovni politični položaj še naprej zboljševal in da bodo ukrepi, 0 katerih je bilo govora postali nepotrebni, ie končal dr. Flere. Za njim sta govorila romunski in madžarski delegat, nato pa je spet spregovoril vodja poljske delegacije Kac Suhi, ki je dejal, da se ne strinja z jugoslovanskim delegatom. Kac Suhi je pozneje predlagal kompromis med različnimi stališči, toda britanska delegacija se je temu uprla, češ da ni upanja za »pomiritev med črnim in belim*. Po odmoru je bila sovjetska resolucija odklonjena s 13 glasovi proti petim. dejstvo s stališča jugoslovanskih gospodarečih možnosti prihajamo do zaključka, da bi mogla naša izvozna podjetja na egiptovskem tržišču doseči Marij, egiptovski minister za visok procent izvoza industrij- trgovino. \ naših gospodarskih ''----~ krogih zelo ugodno ocenjujejo obisk in poudarjajo, da bo neposredni stik vodilnih gospodarskih osebnosti obeh držav pripomogel k ponovni oživitvi medsebojne izmenjave in vzpostavitvi močnih gospodarskih zvez. Zagon, s katerim Egipt uresničuje svoj program gospodarske obnove, ga uvršča med dežele, s katerimi je mogoče Naša znanost dobiva ugled po svetu Z zasedanja Akademskega sveta FLR Jugoslavije Beograd, 19. marca. (Tanjug). Na rednem zasedanju Akademskega sveta FLRJ 18. in 19. marca v Beogradu so poudarili, da je svet lani posvečal posebno pozornost znanstveno-raziskovalne-mu delu. Največ zanimanja je zbudil predlog, naj se ustanove posvetovalni organi za zadeve znanosti z nalogo, da podaja mnenje o potrebah raziskavanj in znanstvenih ustanov, kakor tudi, da podpira raziskavanja. V poročilu o delu v lanskem letu, o katerem so na sestanku razpravljali, je bilo med drugim poudarjeno, da je Akademski svet poslal 42 naših znanstvenikov na 34 mednarodnih znanstvenih kongresov in sestankov. Večina izmed naših znanstvenikov je imela na mednarodnih sestankih referate o znanstvenih problemih, ki so zbudili pozornost in izzvali zanimanje znanstvenikov raznih držav. Posebno zanimanje so zbudili referat dr. Franceta Steleta iz Ljubljane o jugoslovanskih freskah, ki ga je podal na sestanku v Bernu, referat akademika dr. Cedomirja Simiča iz Beograda na sestanku parazitologov iz Sredozemlja in referat akademika dr. Siniše Stankoviča 1z Beograda o Ohridskem jezeru. Na mednarodnih sestankih je bilo več naših znanstvenikov izvoljenih v vodstvo kongresnih komisij in druge organe. Nekatere naše znanstvenike so povabili tuji znanstveniki k sodelovanju pri obdelavanju znanstvenih problemov. Tako so francoski in švicarski znanstveniki povabili prof. dr. Bogdana Breclja, naj skupno z njimi dela na problemu ortopedske kirurgije. Poročilo poudarja, da se naša znanost čedalje bolj uveljavlja po svetu. To se potrjuje tudi s predlogompiaj bo nekaj mednarodnih sestankov znanstvenikov v naši državi. Predlagano je bilo n. pr., naj bo v Jugoslaviji eden Izmed prihodnjih kongresov za zgodovino umetnosti, nadalje kongres za zdravstvo delovnih ljudi, kakor tudi sestanek para-zitologov držav Sredozemlja. Na zasedanju so razpravljali tudi o delovnem programu za letos ter Izvolili delegate za letošnje mednarodne kongrese in sestanke znanstvenikov. Akademski svet je tudi pobudnik posvetovanja strokovnjakov o boju proti eroziji. Letos bo svet poslal 47 delegatov na mednarodne sestanke znanstvenikov. Prav tako so razpravljali o organiziranju nekaterih mednarodnih kongresov znanstvenikov v Jugoslaviji in o biltenu, ki ga izdaja Akademski svet. skega blaga in na ta način ustvatriti večji uvoz s tega področja. V strokovnih krogih sodijo, da egiptovsko tržišče lahko absorbira večje količine poljedelskih strojev, raznega električnega materiala, kovinskih izdelkov, elektromotorjev in drugega blaga* ki ga jugoslovanske tovarne uspešno izdelujejo. Po vrednosti je bil največji jugoslovanski izvoz na egiptovsko tržišče dosežen leta 1948, ko je dosegel skoraj deset milijonov dolarjev. Štiri leta pozneje je ta rekordna številka znatno padla in izvoz je komaj presegel šest milijonov dolarjev. Lansko leto je prineslo nov padec jugoslovanskega izvoza, ki je znašal samo 1, 5 milijonov dolarjev. Jugoslovanski uvoz iz Egipta je bil zmeraj pod vrednostjo izvoza. Višek je bil dosežen Azifsba gospodarska komisija Tokio, 19. marca (Rearer). Na današnji seji gospodarske komisije za Azijo in Daljni vzhod je sovjetski zastopnik obtožil ZDA, da so drugim državam vsilile omejitve izvoza na Kitajsko in da so z visokimi carinami omejile uvoz v svojo državo. Konvencija o balkanski zvezi PTT podpisana Beograd, 19. marca (Tanjug) V generalni direkciji PII’ FLRJ so danes podpisali konvencijo o ustanovitvi Balkanske zveze pošte in telekomunikacij med Turčijo, Grčijoin Jugoslavijo. Konvencija je hi-la podpisana po pogajanjih, ki so tekla te dni v Beogradu, Bonn, 19. marca (Tanjug). Vse tri delegacije so pokazale Zvedelo se ie, da bo zahodno- željo po najboljši rešitvi vseh nemško parlamentarno delega- problemov. Sporazum predvi- vanje med jugoslovanskimi in egiptovskimi podjetji. Zahodnonemško delegacijo bo vodil predsednik Bundestaga cijo, ki se bo od 15. do 21. maja mudila v Jugoslaviji, vodil predsednik Bundestaga dr. Eugen Gerstemneier. Delegacija bo obiskala Beograd Sarajevo in Dubrovnik. Delegacija bo imela 12 članov, ki bodo zastopali vse politične stranke Bundestaga: krščan- skodemokratsko unijo, socialnodemokratsko stranko, liberalno stranko, blok beguncev in nemško, stranko. deva: znižanje PTT pristojbin za pospešenje in povečanje poštnega in telefonskega prometa med tremi državami,' pa tudi Sodelovanje na tehničnem polju za boljše izkoriščanje sredstev zveze in za njihov« razširjenje. Predvidena je tudi izmenjava uslužbencev z namenom, da se seznanijo z organizacijo in načinom dela pošte in telekomunikacij v posameznih državah. Tihotapstvo iz Italije v Vzhodno Evropo Rim, 19. marca (Tanjug) Preiskovalno sodišče v Milanu je začelo postopek proti romunskemu trgovinskemu a-tašeju v Bernu, Jakobu Magu-ru, češ da je vodil tihotapljenje strateškega materiala iz I-talije v Švico in dalje v vzhodne države. Po ugotovitvah preiskovalnega sodnika in javnega tožilca je Magura leta 1953-54 organiziral v Italiji tihotapsko mrežo, ki je delala za obveščevalne službe držav vzhodnega bloka. S pomočjo te mreže je, kakor trdijo, izvozil v zaprtih vagonih ali pa v vagonih z dvojnim dnom, več kot 48.000 ton strateškega materiala. ki ga je dobila Italija od zaveznikov za vojno industrijo. Poleg Magure je obtoženih še pet italijanskih državljanov. RAZBURJENJE SE ŠE NI POLEGLO Za jaltskimi še vsi ostali dokumenti Morda si bo Washington še premislil — Vosu o jaltskih dokumentih tudi v sovjetskem tisku — Komentar »Indian Expressa« Washington, 19. marca (Reuter). Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve bo do 30. Junija letos objavilo vse dokumente s konferenc zastopnikov velesil v Kairu, Teheranu in v Potsdamu. Tako je danes LIBANONSKA DELEGACIJA ODPOTOVALA Resnično prijateljstvo med Jugoslavijo iri arabskimi deželami Izjava šefa parlamentarne delegacije Libanona pred odhodom iz Jugoslavije Beograd, 19. marca (Tanjug). Sef libanonske parlamentarne delegacije je pred odhodom iz Jugoslavije izjavil, da je naredilo potovanje po raznih krajih Jugoslavije na dalega-cijo globok vtis. Dejal je, da so imeli pri tem enotedenskem potovanju predvsem priložnost ugotovitvi, kako učinkoviti so napori jugoslovanskih narodov in kako velike žrtve so dali ti narodi, da bi na močnih temeljih zgradili svoje življenje tako na tehničnem, gospodarskem, kakor na socialnem in političnem področju* Libanonski parlamentarci so davi prispeli z Brionov, kjer jih je včeraj sprejel predsednik Tito. Po prihodu v Beograd so takoj odpotovali z letalom na uradni obisk v Veliko Britanijo. V izjavi, ki jo je v imenu delegacije dal dopisniku Tanjuga g. Avar, je dejal: »Razgovor, ki smo ga imeli čast imeti s. Njegovo eksoefienoo maršalom Titom; je ie povečal naše občudova- nje. ki smo ga gojili do njegove velike osebnosti in prepričanje, da Jugoslavija čuti resnično prijateljstvo do naše in vseh arabskih dežel.* Poudarjajoč, da so člani delegacije po obsiku v Jugoslaviji prepričani, da obstoje možnosti za široko gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Libanonom ter ostalimi arabskimi deželami, je g. Avar dodal: »Ko z najboljšimi vtisi zapuščamo Jugoslavijo, smo prepričani, da se začenja nova doba velikega gospodarskega sodelovanja med našima deželama.« Po odhodu libanonskih parlamentarcev je libanonski poslanik v Jugoslaviji g. Hama-da, ki je spremljal delegacijo, izrazil prepričanje, da je delegacija odnesla s seboj vtise dobrega prijateljstva, ki se bodo po njegovi sodbi v kratkem manifestirali v intenzivnem gospodarskem sodelovanju med Libanonom in Jugoslavijo. Gostoljubje, ki gs je bila deležna delegacija, je de- jal poslanik, Je vredno tradicije Jugoslavije, hkrati pa je tudi dokaz iskrenih čustev, ki jih gojimo drug proti drugemu. Člani libanonskega parlamenta so med devetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskali nekaj jugoslovanskih republik. Imeli so informativne razgovore z vodilnimi gospodarskimi in političnimi funkcionarji ter so si ogledali tudi nekatere industrijske objekte. Heuss proučuje pravni položaj Bonn, 19. marca (AFP). Iz predsedstva zahodnonemške zvezne republike poročajo, da predsednik Heuss. ki so mu sinoči prinesli v podpis pariške sporazume, »proučuje položaj. ki je nastal, ker se je parlamentarna opozicija pritožila ustavnemu sodišču.« V bonnskih krogih mislijo, da bo predsednik počakal na sklep ustavnega sodišča o pritožbi opozicije in da bo šele .potem podpisal pariške sporazume. izjavil zastopnik State de-partmenta Henry Sydam, vendar nekateri ameriški funkcionarji sodijo, da bi sklep utegnil biti spremenjen zaradi nepovoijnega odziva v svetu na objavo jaltskih dokumentov. Pričakujejo, da bo minister Dulles proučil to vprašanje, ko se bo vrnil iz Kanade. Zvedelo se je, da je ameriška vlada vprašala britansko za mnenje o eventualni objavi dokumentov s potsdamske konference, ki je bila leta 1945. Foreign Office pa je bolj energično kot takrat, ko je šlo za objavo jaltskih dokumentov, sporočil v Washington, da bi bilo to zelo neprijetno. Sovjetska agencija TASS je danes objavila vest o dokumentih s konference v Jalti in poudarja, da ameriški politični krogi vidijo v objavi teh dokumentov del borbe republikancev zoper demokrate. Pripominja še, da objava dokumentov pomeni »poskus, da bi . pokojnemu predsedniku Rooseveltu vzeli njegove lavo-rike«. TASS prinaša tudi mnenje ameriških političnih krogov, da objava pomeni »pomemben korak v zunanji politiki ZDA« m pripominja, da je predsednik Eisenhower izjavil, da ni poznal vsebine dokumentov. Vesti o objavi jaltskih dokumentov so se danes pojavile tudi v sovjetskem tisku. Davišnji »Indian Express« Izraža osuplost nad cinizmom na j višjih državnikov iz časa vojne in ugotavlja, da je tajna diplomacija po vsebini in po obliki postala podobna oni iz preteklosti. O namenu objave dokumentov, pravi »Indian Express«, da je najbrž notranjepolitičen in naperjen proti demokratom. Toda ža zdaj je jasno, piše list, da posledic dejanja ne bo mogoče omejiti na Ameriko in da so republikanski skrajneži storili sebi in svoji deželi slabo uslugo. »Jaltski dokumenti, zaključuje list, kažejo, kako važno je posvetovanje z narodi, za katerih usodo gre in da morajo biti sklepi v skladu ne le z ozkimi državnimi koristmi posameznih držav, temveč tudi s častjo dežele, za katere gra in z višjimi koristmi mednarodnega sodelovanja. V ameriški prestolnici se ja začela zaostrovati politična bitka med republikanci in demokrati okrog objavljenih dokumentov z Jalte. Voditelj republikanske desnice Know-land je včeraj v senatu ostro napadel bivšega predsednika ZDA Roosevelta in ga obtožil, da je dal ameriškemu kongresu lažno sliko o razgovorih v Jalti. Na ta napad je odgovoril voditelj demokratske večine v senatu Johnson, ki je dejal, da je objavljenje dokumentov prizadejalo resno škodo ameriški diplomaciji. Demokratski senator Iz Alabame John Spartman. član senatnega odbora za zunanje zadeve. je danes zahteval od ameriške vlade, naj objavi popolna poročila o vseh diplomatskih konferencah, na katerih so ZDA sodelovale, odkar so republikanci prišli na oblast. Dejal je. da bi moralo zunanja ministrstvo objaviti zaupne podrobnosti z ženevske konference. na kateri je bil sklenjen sporazum o Indokini, in s sestanka na Bermudih med Eisenhowerjem in Churchillom VREME Napoved za nedeljo: Se mrzlo vreme s povečano oblačnostjo* pozneje tu pa tam nekaj snežnih padavin. Temperatura ponoči med —16 ln —S. na Primorskem do —2, v Istri nad o, podnevi med 6 in S, na Primorskem do 8 atopind. 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. m - m. marca »ss Z UVEDBO PROIZVODNJE TALILNIH FOSFATOV BO TOVARNA DUŠIKA V RUŠAH OMOGOČILA DR2AV1 milijonske prihranke v devizah Sindikati da|e|o pobudo za večjo storilnost v tesni industriji Talilni fosfati so idealna osnova za mešana umetna gnojila« hkrati pa bo s tem v veliki meri reSen problem žveplene kisline in sode, ki je najbolj kritičen V naši državi so velikanske zaloge piritov, ki so surovina za proizvodnjo žveplene kisline. Žveplena kislina je nujno potrebna za proizvodnjo su-perfosfata, ki se izdeluje z njeno pomočjo iz fosforita. Fosforit je dokaj drag. Ogromne zaloge so v francoski Severni Afriki (Alžiru, Tunisu in Maroku), odkoder ga tudi mi uvažamo. Ker pa je proizvodnja žveplene kisline v naći državi še premajhna, ne moremo proizvajati tolikih količin superfosfata, kot bi jih potrebovalo naše kmetijstvo. V Sloveniji se je stanje v tena pogledu bistveno izboljšalo lani, ko je začela obratovati nova, izredno lepa in moderno opremljena, tovarna žveplene kisline Cinkarne v Celju. Vse to pa je še vedno premalo. Tovarna dušika v Rušah na primer ne more od tam dobiti niti minimalne količine superfosfata. Zato je prisiljena za proizvodnjo mešanih gnojil uvažati lz inozemstva koncentriran superfosfat. Dragocene devize gredo tako v inozemstvo. V želji, da bi zagotovili zadostne količine umetnih gnojil tn da bi se osamosvojili, kar se tiče proizvodnje fosfatnih komponent, imajo v načrtu ureditev novega obrata za pro-izvodjo takoimenovanih talilnih fosfatov, ki jih proizvajajo iz fosforita brez uporabe žveplene kisline ali sode. Prav žveplena kislina in soda pa sta najbolj kritični surovini, ker niti ene, niti druge pri nas še ne izdelujemo v zadostnih količinah. Tovarna dušika v Rušah se bavi s studijem proizvodnje te vrste umetnih gnojil že več let. Po vsestranskem proučevanju So prišli do zaključka, da lahko rešijo ta problem s takoimenovanimi talilnimi fosfati, katerih edina dragocena surovina sta fosforit in električna energija. Za dosego tega cilja so uredili poskusni obrat z električno pečjo znatne zmogljivosti, v kateri že leto dni preizkušajo tehnološki postopek. Ta postopek je sedaj že popolnoma dognan. Edina stvar, ki trenutno še ni rešena, je vprašanje električne energije. Zato bodo poskušali doseči neposreden priključek na 110 KV omrežje. Po sedanjih starih vodih tovarna ne more dobiti večjih količin električne energije in bo za to potreben nov daljnovod in novo stikališče. Talilni fosfati so idealna osnova za mešana umetna gnojila, vrhu tega pa so tudi ne samo po kakovosti, marveč tudi v ceni konkurenčni običajnim superfosfatom, kar bo po drugi strani spet dovedlo do znižanja cen umetnih gnojil S superfosfati v tej kakovosti kot jih sedaj proizvajamo pri nas, se lahko izdelujejo mešana gnojila le z največjimi težavami in na dokaj drag način. Poleg tega so talilni fosfati zaradi svojih specifičnih lastnosti primerni za neposredno uporabo zlasti na kislih tleh, posebno pa še za pa- šnike in travnike, kar je posebej važno za dvig Živinoreje. Tehnični štab Tovarne dušika v Rušah je zbral v zadnjih letih popolno tehnično m znanstveno dokumentacijo za izdelavo umetnih gnojil v najbolj razvitih in naprednih državah ter si prizadeva izkoristiti to za razvoj in dvig našega kmetijstva ter ob polni podpori upravnega odbora in celotnega delovnega kolektiva doseči, da bo Tovarna dušika v Rušah še nadalje ohranila vidno ln vodilno vlogo v proizvodnji umetnih gnojil ter tako prispevala viden delež pri dvigu in napredku naše kmetijske proizvodnje. inž. Srečko Kotnik Pri vseh dogajanjih v lesni Industriji v preteklem letu so imeli sindikati prav gotovo velik delež. Prav je, da se zato ob letni skupščini Sindikata lesnih delavcev Slovenije kritično ozremo na delo te organizacije. Sindikalne organizacije so dajale pobudo za organiziranje strokovnih tečajev, skrbele so za polaganje strokovnih izpitov tn bile vseskozi tol- mač delavskega samoupravljanja. Ko je od leta 1952 sem uspelo preorientiratl žagarsko Industrijo na proizvodnjo končnih izdelkov, so s tem tudi bistveno spremenili strukturo delovne sile. Od vseh zaposlenih je zdaj 40°/o žensk. V pogledu strokovnega izpopolnjevanja delovne sile kljub vsemu še ni bilo dovolj storjenega. Cilj naj bi ne bil le en- Včeraj in Kmetijske šole naj pouk Ljubljana, 19. marca. Poročilu predsednika društva, katerega vsebino smo v današnji številki v izvlečku objavili, sta danes na letnem občnem zboru Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije sledili poročili komisije za kmetijsko šolstvo in komisije za kmetijski tisk, ki je bila pred nedavnim ustanovljena. Pouku kmetijsko gospodarskih šol prisostvuje, je bilo poudarjeno v prvem poročilu, dve tretjini žensk in le ena tretjina moških; vzrok je v tem, da se moški danes lahko zaposle drugje v gospodarstvu. Pokazala se Je tudi potreba po zboljšanju potika v teh šolah, hkrati pa je v njih nujno potrebno Uvesti več praktičnega učenja, ki ga je na žalost doslej zelo primanjkovalo. Vrtov, bolj urejenih posestev, kmetijskih strojev Itd., ki so podlaga za uspešno prakso, pa je v glavnem skoraj povsod na razpolago. Povprečno odpadeta na enega kmetijskega strokovnjaka dve kmetijsko gospodarski šoli. Pri uvajanju prakse v teh šolah bodo verjetno nastopile poleti te- Z občnega zbora DruStva kmetijskih inženirjev in tehnikov žave, ker Jih bodo strokovnjaki spričo svojega rednega dela težko obiskovali. Splošne predmete poučuje 550 učiteljev. Dosedanje izkušnje «o pokazale, da prihaja učiteljski naraščaj na podeželje s pomanjkljivimi pogledi na svoje okolje, kar pomeni, da bo treba Izvesti na učiteljišču določene reforme pri učnem načrtu. Prav tako bomo morali poskrbeti, da teh šol ne bomo preobremenjevali S splošnimi predmeti. Kaže se tudi potreba po reorganizaciji splošnih kmetijskih šol. Kmetijsko-gospodarske šole so namreč danes bližje kmetu, ker zanje ni treba dajati vzdr-ževalnine, so čestokrat v neposredni bližini, nadalje Je tudi pouk sam bolje prilagojen potrebam posestev in podobno. V razpravi so predlagali, naj bi te šole preusmerili tako, da bi v njih lahko specializirali ljudi za semenarje, molzne kontrolorje, sadjarske pomočnike itd., ki jih naše kmetijske zadruge zelo potrebujejo. Pretežni del razprave po poročilih se je nanašal na organizacijo pospeševalne službe v zadružnih organizacijah, uvedbo novega plačilnega sistema na kmetijskih posestvih, pripravi zakona o vinu itd. Da bi se pričela pospeševalna služba hitreje razvijati, bi potrebovali več strokovnjakov; samo zadruge v celjskem okraju bi na primer nastavile takoj 40 strokovnjakov. Ljubljana v pripravah za slavnostne dni Ljubljana, 19. marca. Dopoldne Je bila prt okrajnem odboru Socialistične zveze konferenca predsednikov komunalnih odborov SZDL s področja LJub-ljana-mesta in okolice pod vod-atvom predsednika Janeza Vipotnika. Namen konference Je bil razpravljati o pripravah za proslavo 27. aprila, 1. maja, 9. maja in 22. julija ter vskladiti programe na tem področju. Dne 27. aprila, ob dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte, bo v Ljubljani kongres Zveze borcev Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo 600 delegatov. V teh dneh bodo oči vseh jugoslovanskih narodov uprte v Ljubljano. To bo velika manifestacija brat-atva in enotnosti narodov Jugoslavije. Ljubljana bo okrašena ln gostoljubna, tako da se bodo delegati počutili kot doma. V polnem teku so tudi že priprave za proslavljanje 1. maja, praznika delovnih ljudi in mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Ugotovljeno je bilo, da Je zlasti med mladino tradicija 1. maja dokaj izbledela. Zato Imajo mladinske organizacije še posebne naloge v okviru teh proslav. V Ljubljani bo velika vojaška parada, ki bo manifestacija obrambne moči naše države in pripravljenosti, da odločno, kakor doslej tudi v bodoče čuvamo miren razvoj socializma v naši državi in njeno neodvisnost od drugih. Hkrati bo tudi velika povorka športnikov, fiz-kulturnih društev »Partizana« in predvojaških organizacij. Ta povorka se bo zaključila na Trgu revolucije, kjer bo ogromen koncert godb in pevskih zborov, ki ga bo vodil Radovan Gobec. Sodelovalo bo okoli 1000 pevcev in 8 do 10 godb na pihala. Priprave v zvezi s tem so že v teku. Pri teh manifestacijah bodo •odelovali tudi prebivalci Iz okoliških krajev. V V3eh šolah mesta ln okolice bodo proslave, na katerih bodo atari revolucionarji pripovedovali o pomenu 1. maja pred vojno in danes ter o vlogi Zveze komunistov v naši revoluciji. Podobno bodo organizirali proslave delovni kolektivi ter osnovne organizacije SZDL, ln •icer večjidel skupno. Mladina Ljubljane se s posebnim ponosom pripravlja na ta praznik. V povorki bodo mladinske brigade, ki se bodo sestavile v tem času ln v katerih bo mladina s svojim prostovoljnim delom sodelovala pri gradnji šol v Mostah in Šentvidu ter še nekaterih drugih športnih objektih v Ljubljani. Tudi majski šolski izleti bodo imeli za smoter praznovanje 1. maja, in sicer v tem smislu, da bodo pod vodstvom partizanov skupno d profesorji — mladinci obiskali zgodovinske partizanske kraje in ljudi. Kakor običajno bodo mladinci kre- sovali ln prirejali partizanske večere s kulturno-prosvetnim ln zabavnim programom. Radi proslavljanja 1. maja pa ne sme biti Ovirano delo niti v šoli, niti v podjetju ali ustanovi. V tem Času lii kasneje bodo proslave občinskih praznikov, ki so na podeželju prešli že v običaj. Delavski sveti bodo Imeli na predvečer L maja slavnostne seje. 9. maj, dan zmage, Je v ponedeljek. Zato bo težišče vsega proslavljanja na 7. in 8. maju. Dne 7. maja bo slavnostna seja mestnega ljudskega odbora, na kateri bodo razglašeni novi častni meščani Ljubljane izmed najuglednejših ljubljanskih revolucionarjev. To bo na predvečer; Ob bakladah in godbi bo najstarejši častni meščan Ljubljane imel slavnostni govor. Hkrati bodo sodelovali tudi oddelki Narodne zaščite, Varnostne obveščevalne službe ter borci in voditelji XV. in XVIII. divizije, ki sta osvobodili Ljubljano. Sestavljen je poseben partizanski štab. Potresne akcije bodo organizirali mladinski aktivisti, ki so jih opravljali med vojno skupaj z ostalo mladino Ljubljane. Ta manifestacija se bo končala z ljudskim rajanjem na Vodnikovem trgu. Dne 8. maja zjutraj bo odkritje plošč na Žalah. Slavnostna ko- memoracija, ki bo Imela Intimen značaj in ji bodo prisostvovali predstavniki oblasti, svojci in delegacije, ss bo po govoru končala s polaganjem vencev ob spremljavi žalnih koračnic, Popoldne 8. maja bo velik promenadni koncert. To proslavljanje se bo nadaljevalo vse do 22. julija — Dneva vstaje slovenskega ljudstva, ko bodo odkrili spomenik Žrtvam na Urhu. Šolska in druga mladina bo prirejala partizanske večere, večere partizanskih filmov. Posebno lep bo 15. maj, ko bo v Ljubljani velik mladinski festival bratstva in enotnosti, na katerem bodo sodelovale skupine mladincev iz drugih republik. Za vsako izmed teh proslav so sestavljeni pripravljalni odbori. Težišče bo seveda na odborih SZDL v komunah, ki bodo skupaj s sindikalnimi sveti komun, mladinskimi vodstvi v sodelovanju z društvi in ostalimi organizacijami odgovorni za dobro organiziranje vseh teh proslav. Ti odbori bodo pripravili tudi agitacijske priročnike in poskrbeli za ostali propagandni material. Vsi delovni ljudje bodo na ta način svečano proslavili največje zgodovinske dneve našega ljudstva, ponosni na napore, ki jmo jih pri graditvi socializma doslej že obvladali, in močnejši kakor kdajkoli prej za delo, ki nas čaka! Proučevanje položaja obrtništva Beograd« 19. marca (Tanjug). Na seji, na kateri je določila način in program dela, je skupna komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega Izvršnega sveta za predpise o obrtništvu sklenila, da bo sedaj njena prva naloga, analiza položaja v obrtništvu glede na sedanje predpise in v okviru ekonomske ter organizacijske problematike .te gospodarske panoge. Ta analiza naj bi služila kot uvod v načelno razpravo o obrtništvu, ki jo bo začela na svojih prihodnjih sejah. Komisija je razen tega ustanovila central, strokovno skupino, ki bo delala skupno z republiškimi skupinami za zbiranje gradiva in raznih dokumentacij, potrebnih za izdelavo obsežne analize o stanju, vlogi, potrebah in bodočih nalogah obrtništva. Turški veleposlanik v Ljubljani Ljubljana, 19. marca. Danes Je prispel v Ljubljano turški veleposlanik g. Agah Aksel, ki je namenjen na Brione. V Ljubljani se je nastanil v hotelu »Slon«, zvečer pa se je delj časa zadržal v kavarni. Skupščina kovinarjev Slovenije Ljubljana, 19. marca. Včeraj popoldne se je sestala 10. letna skupščina republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije. Skupščini prisostvuje razen delegatov tudi predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Janko Rudolf, predstavnica centralnega odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije, predstavnik Društva inženirjev in tehnikov in Društva za varilno tehniko ter prvi tajnik in ustanovitelj sindikata kovinarjev Tone Šturm. Jugoslovanski turizem v prenosu berlinske televizijske postaje Ljubljana., 19. marca. Dne 3.. marca bo prenašala televizijska postaja »Freies Bariju« v zahodnem delu Berlina v povezavi z evropskim televizijskim omrežjem film s predvajanjem o turističnih lepotah Jugoslavije. Predavanje organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo Jugoslavije. Spor med avtomobil» skima tovarnama Beograd, 19. marca. (Od našega dopisnika) Upravni odbor združenja proizvajalcev motorjev in motornih vozil je razpravljal o sporu med tovarno avtomobilov v Priboju in tovarno avtomobilov v Mariboru, ki je nastal zaradi odkupa nove licence za proizvodnjo vozil srednje tonaže od nemške firme Mercedes. Na podlagi razprave o tem sporu so ugotovili. da se program proizvodnje vozil tovarne avtomobilov v Priboju in tovarne avtomobilov v Mariboru ne nasprotujeta. temveč s stališča naših potreb izpopolnjujeta. Pristojni državni organi imajo v rokah vse elemente za ureditev te zadeve. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki tovarn iz Priboja in Maribora, ki so ob koncu izrazili svojo pripravljenost, da se bodo sestali ln skušali sporazumeti Tako lahko pričakujemo, da se bosta do konca meseca tovarni sporazumeli in uredili medsebojne spore. r. sl Nova oceanska ladja Reka, 19. marca. Ob 11 dopoldne ao v ladjedelnici »3. maj« slavnoitno spustili v morje veliko oceansko ladjo »Šibenik«, ki ima 10.270 ton nosilnosti. Slovesnosti je prisostvoval ves delovni kolektiv, kakor tudi nekaj tisoč prebivalcev Reke. Po osvoboditvi je tanker »Šibenik« 396. gradnja oziroma 144. splovitev v tej ladjedelnici. Slovesnost Je začel direktor ladjedelnice Jure Vukačevič, za njim pa je govoril boter ladje ljudski poslanec in član CK ZK Jugoslavije Vleko Krstulovič, ki je čestital kolektivu k tej veliki delovni *magi. Govoril je tudi predsed-sednik mestnega ljudskega odbora mesta Šibenika Petar Ron-čevlč-Nikola, nakar so oceansko ladjo spustili v morje. To je tretja tako velika oceansko ladja, ki jo je zgradila ladjedelnica »3. maj«. Letos bo zgradila še deset podobnih ladij, izmed katerih bo prva spuščena v morje v juniju in jo grade za Švico. V. M. Pred novo ureditvijo obdavčenja dediščin in daril (Od našega beograjskega dopisnika) Predlog zakona o davku na dediščine in davku na darila, ki ga je predvčerajšnjim sprejel gospodarski odbor zveznega zbora, naj bi zamenjal uredbo o tem, ki je v veljavi še od 1947. leta. Družbeni odnosi, na podlagi katerih je bila ta uredba sprejeta, so bili znatno drugačni, kakor so danes. Takrat so bili še znani kapitalistični elementi na vasi in v mestih, v veljavi so bili razni administrativni ukrepi, n. pr. obvezen odkup, davek na dohodke v skladu s prejemki itd. Ti ukrepi so našli svoje mesto tudi v uredbi o davku na dediščine in davku na darila, po kateri se je davek na dediščine in darila moral plačevati za vse premičnine in nepremičnine po progresivnih In celo višjih stopnjah, ki so se gibale od 1 do 70% vrednosti dediščine oziroma darila. Razlike med tedanjim in sedanjim družbenim stanjem so velike. Sedaj je velikost kmetijskih posestev omejena na 10 ha, zgradbe z enim ali več stanovanj so vključene v stanovanjsko skupnost, dohodki njihovih lastnikov pa so omejeni. Davek na dohodek od kmetijstva se ne plača več po dejanskem dohodku, temveč po katastrskem dohodku. Dovoljena sta nakup in prodaja nepremičnin Itd. Na ta način se z dediščinami ln darili ne more več priti do kapitalistične imovine, temveč samo do osebne lastnine raznih stvari, zemljišč do 10 ha, zgradb itd. Davek na dediščine in darila zato nima več značaja omejevanja kapitalističnih elementov, temveč samo značaj neke vrste davka na izredni dohodek. Zato se je postavilo vprašanje, kako obdavčiti posamezne vrste imetja in po analizi so prišli do naslednjih zaključkov: Potrebno je pravilno stimulirati projektiranje gradenj V zahodnih državah ne poznajo normiranja projektivnih storitev Ce se ozremo na druge države, potem vidimo da se v splošnem duhovno delo nikjer ne normira. Za določitev prodajne cene projekta imajo sicer v večini zahodnih držav določena poluradna navodila, ki slonijo na procentih vrednosti objekta, podobno kot doloCa pri nas že omenjena uredba. Toda tl procenti zadevajo obiCajno celotni objekt in niso tako natančno specificirani za vsak sestavni del projekta, in tako navezani na zaslužke posameznih projektantov kot pri nas v večini projektantskih organizacij. Te procente zaračunavajo zunaj predvsem samostojni projektanti pri obračunu svojin storitev z investitorjem. V večini primerov pa tl procenti ne povzročajo podražitve projekta, ker imajo vsa večja industrijska podjetja svoje projektivne organizacije, ki projektirajo seveda najbolj racionalno za potrebe svojega podjetja, oziroma imajo svoje visokokvalificirane strokovnjake, ki nadzorujejo projektiranje v zunanjih projektivnih organizacijah ln ga usmerjajo v strogo gospodarskem smislu. Industrija Je že zaradi ostrega konkurenčnega boja prisiljena iskati najbolj gospodarske rešitve pri svojih Investicijah. Toda tudi v zahodnih državah je ta problem drugačen, če gre za državne Industrij*. C »k, v ZDA, kjer so v flow Ntw Deals izvedli veliko gradenj tz fonda državnih investicij, se takoj vidijo razlike med takšnimi gradnjami in gradnjami privatne industrije. Državne gradnje so bile zmeraj bolj monumentalne, bolj reprezentativne, pogosto preobširne, medtem ko si je privatna industrija vedno prizadevala, da s čim manjšo investicijo doseže maksimalni gospodarski učinek, ne glede na zunanjost objekta. To pomanjkanje stroge gospodarske osnove gradenj New De-al-a je sedaj glavni adut v rokah republikancev, ki skušajo podreti še zadnje ostanke Roosveltove gospodarske politike. Seveda za tako bogato deželo kot so ZDA nima povečanje vrednosti gradenj, zaradi njih zunanjega videza takega pomena, toda za nas, ki Sele razvijamo svoja naravna bogastva in svoje proizvodne sile je vsak gospodarsko neut-mljen izdatek pri izgradnji naše industrije zelo nezaželen, ker neposredno vpliva na nivo našega družbenega standarda. Ml moremo torej vsaj pri industrijskih In stanovanjskih zgradbah Iskati najbolj gospodarne rešitve če pri samem projektiranju teh objektov. Treba Je nvesti premije za ekonomsko projektiranje Toda kot smo poprej prikazali, sedanji način honoriranja projektivnih storitev v naših večjih projektivnih organizacijah nikakor ne jamči za uresničitev tega smotra. Dražji objekt nudi projektantu dejansko večji zaslužek. (Nadaljevanje ln konec) Dejavnost projektanta bi morali stimulirati tako, da bi mn nudil večji zaslužek ne dražji, temveč cenejši objekt. Najti moramo take instrumente, da bi vsak projektant usmeril vse svoje sposobnosti in svoje znanje k temu, da najde najbolj ekonomično rešitev za objekt, ki ga projektira. Najbolj učinkovit način bi bil ta, da bi se projektantu za pocenitev objekta, nasproti začetni vnaprej določeni planski ceni objekta, zagotovila premija v določenem pro-centnem znesku od doseženega prihranka pri tem projektu. Da bi se to načelo lahko preneslo v prakso in da bi lahko doseglo svoj učinek hi bilo verjetno treba napraviti naslednjei Prvič je treba bolj natančno kot je bilo doslej v navadi, obdelati gradbeni del investicijskega programa, za gradnjo vsakega objekta. Doslej je bil v investicijskem programu obdelan predvsem rentabUitetni račun investicije, gradbeni del pa je bil prikazan večinoma pozneje v idejnem ln kasneje v glavnem projekta. Sedaj bi morali že v investicijskem programu obdelati ne samo ren-tabiliteto gradnje, temveč tudi natančno proučiti tehnološki proces in podati čim bolj natančno površino potrebnih prostorov ter predpisati glavne tehnične karakteristike gradnje (vrsto tlakov, način notranje in zunanje obdelave zidov In sten, faktor osvetlitve itd.). Glede na te podatke hi že pri investicijskem programu izračunali plansko ceno ob-Jeltta. m fccdetsvt takšnega na» širjenega Investicijskega programa bi morali sodelovati najboljši gradbeni strokovnjaki, ne bi pa smel biti lz tiste projektivne organizacije, kateri bo pozneje zaupano projektiranje samega objekta. Drugič: Ko sta na podlagi tako natančno preciziranega investicijskega programa izdelana projekt In izračunana gradbena vrednost objekta, je treba ugotoviti prihranek, ki Je bil pri tem projektu dosežen nasproti planski ceni. Ta ugntov tev pa lahko sledi šele takrat, ko investitor ta projekt podpiše in ga pristojna revizijska komisija odobri, ker bi bilo šele s tem potrjeno, da ustreza zahtevam, ki so bile postavljene v Investicijskem prog.-amu in da le vreCnost objekta pravilno izračunana Potem b! moral Investitor projektantu oziroma projektantski sknpinl izplačati poleg planske cene projekta še premijo V višini določenega odstotka od doseženega prihranka. Pri tem bi morali to premijo tudi dejansko izplačati v celotni višini, ne da b| se prt tem bail, da bi presegli food plač in izpodkopali osnove plačnega sistema. Pri Izplačevanju takšnih premij snio pogosto preozki, ker se bojimo da bi posamezni naši strokovnjaki prišli tako do prevelikib Zaslužkov. Zanimivo Je, da na9 po drugi strani prav nič ne moti, če imajo v posamezni samostojni poklici In obrtniki neprimerno večje zaslužke, kot so zaslužki na-šib najboljših strokovnjakov, ki so prispevali največ k izgradnji socializma. Od zvišanih prejemkov samostojnih poklicev nima država prav nobene koristi, med tem ko bi premije, izplačane projektantom za pocenitev objekta bile samo majhen znesek v primerjavi s koristmi, ki bi jih od tega lahko Imela celotna družba. Ing. Sergej BUM( Obdavčenje predmetov, Id se potrebujejo v gospodinjstvu, obleke itd., je popolnoma nepotrebno, ker je to osebna lastnina, ki Ima pomen samo za sorodnike. Davek na dediščine ali darila zgradb naj bi se plžčal samo v primeru, če se zgradba proda, ker ima lastnik samo v tem primeru neko stvarno korist. Dediščine in darila kmetijskih posestev in zemlje naj ne bodo podvržene obdavčenju, ker bi to povzročalo delitev posestev ln zemljišč na majhne dele in s tem onemogočalo proizvodnjo za trg. Obdavčenje dediščin ln daril v gotovini (denarja) in dragocenosti naj se ukine, ker ima to obdavčenje razne negativne posledice. Predlog zakona tudi določa, naj višina obdavčenja dediščine in daril ne bo odvisna od premoženjskega stanja dedičev oziroma oseb, ki sprejmejo darila. Višina obdavčenja naj bi bila odvisna od vrednosti podedovane ali podarjene imovine, ki je podvržena obdavčenju in od stopnje sorodstva, tako da bi se gibala od 1 do 30% vrednosti podedovane oziroma podarjene imovine. Računajo, da v bodoče skupna vsota davka na dediščine ii\ davka na darila ne bo dosegla na leto niti ene četrtine dosedanje višine, to se pravi, da se bo bržkone gibala od 150 do 200 milijonov dinarjev. Sredstva, ki bodo v bodoče ostala na razpolago davčnim obveznikom, bodo lahko uporabljali za nakup gradbenega materiala in za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Po predlogu zakona o davku na dediščine in davku na darila naj bi določbe novega zakona veljale tudi v primeru, ko določitev davka po prejšnjih predpisih še ni postala pravomočna. Predlog zakona prav tako določa, da se odpiše davek, ki ne bo plačan do začetka veljavnosti novega zakona v primerih, kadar je preje davčna obveznost obstojala, pa jo novi zakon sedaj ne določa. Predlog zakona o davku na dediščine in davku na darila ureja tudi razna vprašanja formalnega značaja, kakor so na primer prijave davčne obveznosti, določanje davčne osnove, poroštvo, zastarelost itd. Ta vprašanja ho rešila uredba o tevejaaju tega zakona, ki jo bo Izdal zvezni izvršni «vat. M. r. kratni strokovni Izpit, pač pa vsakodnevno proučevanje možnosti za izboljšanje procesa proizvodnje na delovnem mestu. V bodoče bo potrebno mnogo večje sodelovanje z Društvom inženirjev in tehnikov, ki so tudi sami člani sindikalne organizacije in ki bodo morali nuditi mnogo več pomoči pri strokovnem usposabljanju delavcev. Zlasti v lesno predelovalni industriji je čutiti odklonilen odnos do za-poslevanja visoko kvalificirane delovne sile — inženirjev in tehnikov. Bolj bi se morali zavedati, da zboljšanja življenjskih pogojev ni mogoča doseči le z ročnim, pač pa v veliki meri tudi z umskim delom. Manj garanja in več tehničnih pripomočkov torej. Sindikalne organizacije bodo tiste, ki bodo zbližale inženirje in delavce, da bodo inženirji na poljuden način ter z vso človeško toplino posredovali del svojega znanja onim, brez katerih splošni procvit ni mogoč. Izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti v lesni industriji 8e zdaleč ni enako v raznih podjetjih. Pri uvajanju novega plačnega sistema bodo to vsekakor morali upoštevati. Stališče predsedstva republiškega odbora sindikatov je, naj bi okrajni ljudski odbori petodstotno zvišanje sklada plač dovolili res samo tistim podjetjem, kjer je storilnost dosegla že zelo visoke meje in pa tistim podjetjem, ki delajo V zelo težkih pogojih. Onim pa, ki so šli skozi proces gospodarskega razvoja zaradi svojega monopolnega položaja zelo lagodno in ki so delali razne zakonske prekrške, pa naj okrajni ljudski odbori znižajo plačne sklade. Zelo zanimivo sliko dobimo s primerjanjem storilnosti v posameznih podjetjih. Tako je pri LIP Postojna potrebnih za kubični meter žaganega lesa 11.23 efektivnih ur, pri LIP Ljubljana 9.96 ur, pri LIP Poljčane 8.99 ur, pri LIP Tržič pa le 7.44 ur. V osmih urah na primer v Podpeči izbrusijo 8900 komadov obešalnikov, v Cerknici pa le 4000 komadov pri istem številu delavcev. V osmih urah izbrusijo v Podpeči 6500 komadov okroglih predmetov (palic) z enim samim delavcem, v Cerknici pa 4000 komadov z dvema delavcema. Znatno bo potrebno tudi izboljšati disciplino v nekaterih podjetjih. V »Javoru« v Ilirski Bistrici so na primer imeli samo v lanskih pustnih dneh 23 dni neupravičenih izostankov. Zgled boljšega podjetja je LIP Škofja Loka, kjer so imeli v vsem letu le 18 dni neupravičenih izostankov. Se vnaprej si bodo morali prizadevati, da storijo vse, da zaščitijo ljudi na delovnih mestih in da jih ohranijo pri zdravju. Številke nesreč so vedno zelo visoke. V preteklem letu so imeli eno smrtno nesrečo, 160 težkih nesreč in 1071 lažjih nesreč. Najbrže pa so ti podatki v resnici še precej netočni in je število nesreč še večje, ker podjetja to precej porazno stanje prav rada zamolče. Glede na to, da tudi družbeni plan določa povečanje živilske industrije in znatne dotacije kmetijstvu — dviganje standarda torej, je tudi naša dolžnost, da v lokalnem merilu odkrijemo vse skrite rezerve in nudimo kar najboljšo prehrano delovnemu človeku. Spet bo treba misliti na ustanovitev delavskih restavracij in obratnih menz. Cene prehrani bodo morale biti take, da jih bodo seveda delavci zmogli. Letošnji občni zbor bo moral tudi rešiti vprašanje, ali ne bi kazalo združiti zdaj samostojnih sindikatov lesnih in gradbenih delavcev. frje DEVIZNI TEČAJI Na rednem sestanku so bili dna 18. marca 1953 zaključki po naslednjih tečajih: US 3.508, 3.503.34, 3.503.09, 1.067.70; Lstg 8.400, 9.400, 9.409.62, 1.020,19; DM 87.000, 87.488.78, 87.111.12, 1.U9.5S; Birs 7.200, 7.200, 1.100; Flis —» 982.62, 992.62, 1.053.06; Sirs —, 72.000, 72.000, 949,76; Lit 389, 391.20, 421.59, 778.31; Hfl —, 80.000, 80.000, 813.33; Sv kr. —, 76.000, 78.10«, 1.246.76; Eg. Lstg —, —. 3.200. 271.46; Avstr. 2.500, 2.500.69, 2.586.82, 762.27; Dan. —, 2.800, 2.800, 833.33; Fin. —, 650, 840, 180; Norv. —, 840, 840, 130; Grč. 1.100, 1.145.21, 1.121.41, 273.S0; Turč. 650, 650.73, 647.54, 115.85; Izr. 879.55, 679.55, 679.50, 126.50. Opomba: Številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. predhodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ, *. ailo v %. Situacija: Promet srednji, razen italijanskih Ur ln turških obrač. dolarjev danes m bilo večjih zaključkov. Poleg Narodne banko Je danes prodajalo svoje deviz* podjetje Primorje-export, Supe-tec pri Novi Gorici in Commence, Ljubljana. Povpraševanje se Je ▼ zadnjem času zelo povečalo, ker vsakokratna ponudba pokrije 1* nežna tea del potreb. Predvsem se Izvozna podjetja zelo zanimajo za nemško marko, švicarski frank, italijansko liro. holandski forint In za avstrijski obrač. dolar. Tečaji so še vedno v porastu, edino tečaj turskega obrač. dolarja zaradi večje ponudbe počasi pada. Po novih deviznih predpisih se Je danes prvič formiral srednji tečaj egiptovskega fanta. „ _. . BEVAN SE VEDNO V OSPREDJU Caudiilo mešetari Živahna dejavnost laburističnih organizacij F General Francisco Franco je minuli teden začutil »srčno* potrebo, da se v obliki intervjuja izpove gospe Marguerite Chase Smith; ker pa ni bilo dovolj, da bi se o njegovih bolečinah razpisal samo sportski jrankistični tisk, so intervju prenašale tudi ameri-tka televizijska mreža in radijske postaje »Columbia*. Čokati Caudiilo je nenadoma postal zelo »zaskrbljen* za svetovni mir; po njegovem mnenju je položaj v svetu danes tako nestabilen, da bolj ne more biti, vojna pa lahko izbruhne že zaradi najmanjšega incidenta ... Največja nevarnost pa po mnenju falangističnega voditelja grozi človeštvu zaradi komunizma, proti kateremu naj bi se Zahod trdno združil. Združene države Amerike na] bi zato zahodnoevropskim deželam, ki se povezujejo v boju proti Sovjetski zvezi, dale vso ekonomsko in moralno pomoč. Franco je v svojem intervjuju govoril tudi o nevarnosti, ki jo za »mir* in »napredek* pomeni nevtralistično stališče nekaterih držav, ki se nočejo vpreči v boj med zahodnim in vzhodnim blokom. Potem je general Franco preko prijazne gospe Smith, ki je ljubeznivo prisluhnila njegovim besedam, napravil ZDA odkrito trgovsko ponudbo. »Voditelj* španskega naroda je mnenja da bi njegova dežela, ki je »tesno* povezana s Severno Afriko in Latinsko Ameriko, lahko bila prava »sprednja trdnjava ZDA*, če — le madridska vlada lahko sama sestavi seznam svojih vojaških in gospodarskih potreb, ki naj bi jim nemudoma ustregli v Washingto-nu... V tem grmu torej uči zajec! Razen tega je vročekrvni špan-jolec mnenja, da bi bilo treba uvesti glede trgovine z vzhodnimi državami »[popoln embargo*, to se pravi, preprečiti sleherno trgovanje z njimi. Toda madridski »dvoličnež*, kakor ga je te dni imenoval nek angleški Ust, je pri tem popolnoma zamolčal, da prav njegova dežela trguje z Vzhodom, kolikor le more, saj dobavlja vzhodnoevropskim deželam velike količine sardin in tunine, izvaža v Češkoslovaško tarragonsko vino, v Vzhodno Nemčijo pa pošilja pomaranče itd., vse samo tipično »špansko* blago. Franco tudi ni navedel, kaj bi španske železnice, ki so že tako v obupnem stanju, počele brez poljskega premoga; nedavno tega je Francova vlada sklenila s Poljsko pogodbo, po kateri bo ta dobavila Španiji 200.000 ton premoga v zameno za 300.000 ton železne rude... To robo pa prevažajo sem in tja zahodnonemške ladje! Španski diktator je zaradi obupnih političnih in gospodarskih razmer v svoji deželi najbrž precčj v škripcih. Njegove »laskave* ponudbe Vasbingionu razodevajo, da bi mu bila zlasti gospodarska pomoč krvavo potrebna. Za to pomoč bi bil modri Caudiilo pripravljen napraviti iz Španije ameriško »trdnjavo* na Pirenejskem polotoku. Nemara pa se v Washington* le zavedajo, da bi taka »trdnjava* stala na kaj krhkih temeljih. —on. Posebno živahni so oni, ki so proti iz- ne bo prišlo, toda, poudi ključitvi — Sodijo, da Bevcmkljub vsem" K'frfÄrtÄ» „ ne bo izključen — Konservativci so hudo Attieejevega »tališč» t »redo. larjajo ^ H zadržani London, 19. marca, (Tanjug) Laburistične organizacije še naprej pošiljajo brzojavke in peticije nacionalnemu izvršnemu odboru, ki se bo zbral v sredo, da pretrese Bevanovo zadevo po njegovi izključitvi na čelo združene ekipe. Deaki-iz parlamentarne skupine. Ve- nov govor tolmačijo v politic kata transportnih delavcev Deakin. »Upam, da bo Attlee krepko prevzel vodstvo, ko se bo v sredo zbral izvršni nacionalni odbor in jasno izrazil svojo pripravljenost, da stopi čina resolucij zahteva, naj izvršni odbor Bevana ne izključi iz laburistične stranke. Nekatere organizacije zahtevajo tudi umik sklepa parlamentarne skupine, druge pa so izglasovale zaupnice Attleeju. Posebno delavni so tisti, ki hočejo takojšnjo rehabilitacijo Bevana. Narodni poslanec Barbara Castle je sinoči opozorila izvršni nacionalni odbor, da bi izključitev Bevana iz stranke resno razcepila laburistično gibanje. Clan vlade v senci Harold Wilson je danes izjavil, da bi izključitev Bevana rodila strašne posledice za laburiste. »Že do zdaj, je dejal Wilson, je stranka utrpela veliko škodo če pa izvršni nacionalni odbor Bevana izključi, je sploh ne bo mogoče več popraviti.« Po drugi strani pa je sinoči močno pritisnil na voditelja stranke Attleeja tajnik sindi- nih krogih kot poziv k izključitvi Bevana iz stranke brez vsakega kompromisa. Čeprav imajo Bevanovi Kaže, da Attlee ni za izključitev, ker ni bil navdi^en niti nad predlogom o odstranitvi Bevana iz parlamentarne »kupine. Konservativni govorniki so previdni in opozarjajo članstvo, naj ne goji pretiranih u-pov v lahko zmago na volitvah zaradi laburističnih sporov. »Mislim, je dejal minister Selwyn Lloyd, da bi konservativci storili veliko napako, če bi mirno čakali, da jim nasprotniki v izvršnem, nacio- znjsfja na volitvah pade v n finalnem odboru laburistične roč j e kot zrela- hruška zaraai stranke večino, vendarle sodi- razcepljenosti laburistične jo, da do sklepa o izključitvi stranke.« Sestav nove japonske vlade Tokio, 19. marca (AP). Predsednik japonske vlade Ičiro Hatojama je sinoči sestavil novo vlado. Zunanji minister je spet Mamoru Sigemicu, obrambni minister je pa Arata Sugihara. ki je študiral v Združenih državah in ga imajo za strokovnjaka v zunanjepolitičnih vprašanjih, finančni minister je postal Hisato Ičimada, dosedanji guverner Narodne banke, minister za trgovino in industrijo pa je Tanzan Išibaši, Narodomova misija Obisku pripisujejo opazovalci velik pomen New Delhi, 19. marca (Tanjug). Davi je odpotovala iz New Delhija kamiboska kraljeva misija dobre volje, k; se je mudila v Indiji dva dni in pod vodstvom bivšega kralja Norodoma Siha-nuka raspravljala z md:ijskirm državniki. Sodeč po skupnem komunikeju, kj je bil objavljen sinoči, je bil obisk uspešen. Indija in Kambodža sta potrdili svojo privrženost načelom koeksistence, nevmešavanja in enakopravnega sodelovanja, sklenili sta storiti vse za krepitev neodvisnosti Kambodže v smislu ženevskih sklepov. Indija bo nudila Kambodži vso možno podporo. Sklenjeno je bilo tudi, da bosta obe državi po. globili medsebojno sodelovanje. V indijskih političnih krogih sodijo, da je med razgovori princ Norodom pojasnil Nehruju, za- velik pomen. Princ Norodom je po tukajšnjem prepričanju ena najmočnejših političnih osebnosti Kambodži. Njegovo prijateljstvo do Indije in sklepi delhijskih razgovorov bodo zato posebno važni, tako za Indijo kot za razširitev zamisli petih načel o sožitju na eno od najvažnejših področij Indokine. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes, je Hatojama dejal, da se čudi, ker sovjetska vlada še ni odgovorila na japonsko ustno noto z dne 24 februarja. Poudaril je. da njegova vlada želi voditi miroljubno zunanjo politiko, posebno v odnosih z LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Predsednik japonske vlade je pripomnil, da bi bila dejavnost njegove vlade precej ovirana, če bi opozicija prevzela vodilna mesta v skupščini. Predsednik japonske vlade Išro Hatojama je izjavil novinarjem, da bo poslal v ZDA delegacijo, ki bo ameriški vladi »pojasnila« njegovo politiko vzpostavljanja boljših odnosov s Sovjetsko zvezo. Hatoja Zaradi atomskih poskusov, ki utegnejo roditi še nepredvidene posledice, raste v svetu vznemirjenja in se množijo protesti odgovornih znanstvenikov, pa tudi politikov. Tako je ameriški znanstvenik dr. Linus Pauling, Nobelov nagrajenec za kemijo, zahteval od velesil, naj prenehajo s poskusi ter-monuklearnega orožja, če hočejo preprečiti škodljive posledice, ki hi jih radioaktivni dež povzročil po vsem svetu. Po podatkih, ki jih je objavil Pauling, so dosedanji poskusi povzročili znatne pa« davine im radioaktivni dež je padel na Kitajskem in v Nemčiji. Nadaljnje izžarevanje aktivnih delcev pa utegne po mnenju tega ameriškega znanstvenika povzročiti mnoge nepredvidene posledice» med drugim epidemijo levkemije in spremembo genetičnega sestava. — Prihodnji teden pa bo v britanskem Spodnjem domu debata o posledicah stalnih jedrskih eksplozij, ki jih povzročajo vlada ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije na podlagi laburistične resolucije, ki jo je predložilo šest žena. 2ene zahtevajo sklicanje konference ameriških, sovjetskih, britanskih in francoskih znanstvenikov, da bi razpravljali o nevarnosti, ki preti človeštvu. Na sliki: takole so videli opazovalci eno od atomskih eksplozij v vrsti poskusov z jedrskim orožjem na planoti Yucca v Združenih državah. Faure se je komaj Izognil krizi Vendar je debata samo odložena za deset dni — Dva protesta sindikatov proti dejavnosti pužadistov Pariz. 19. marca (Tanjug). Faureova vlada se je nocoj rima je dejal, da bo ta delega- ognila težki krrii in je po oseb-cija odpotovala v Washington ni intervenciji francoskega prihodnji mesec ter bo ame- premiera dosegla odgodiitev de-riške funkcionarje seznanila bate o ukinitvi 33. člena davč-s programom japonske vlado nega zakona- Nasprotujejo mu za vzpostavitev normalnih di- pristaši Poujadeovega gibanja, plomatskih in trgovinskih od- ki zahtevajo ukinitev sankcij nosov s Sovjetsko zvezo. proti tistim, ki se s silo upirajo Razgovori v Bagdadu končani Libanon pomemben posrednik — Spopadi ob izraelski meji Bagdad, 19. marca (AFP). Po sirijsko-iraških pogajanjih je bilo objavljeno poročilo, ki pravi med drugim: Sirijska de- kaj je odstopa! im da mu je po- jegacija je dobila od iraške vsa veđal, kakšna bo njegova dejavnost v bodoče. Odstop je najbrž posledica prinčevih naporov, da bi ustvaril politično gibanje, naklonjeno zahodu, toda po načelih neodvisnosti im po vodilih indijske zunanje politike. Norodomo-vo gibanje se bo borilo proti ozkim nacionalističnim programom številnih kamboških strank. Zaradi volitev, ki bodo na podlagi ženevskega sporazuma o Kambodži letos septembra, pripisujejo indijski politični opazovalci obisku misije, katere član je bil tudi predsednik kamboške vlade, Budimpešta, 19. marca (TASS). Prezidij madžarske skupščine je sinoči objavil n, kaz o prekinitvi vojnega sta- ta med Egiptom, Saudsko A-nja med Nemčijo in Madžar- rabijo in Sirijo. Zastopnik je sko. tudi dejal, da bo iz načrta potrebna pojasnila, ki jih bo sporočila svoji vladi«. Sporočilo dodaja, da se bosta obe državi še naprej trudili, »da bi bila skupnost arabskih naradciv močnejša kot kdaj koli«. Sirijska delegacija, ki jo vodi minister za zunanje zadeve Haled el Azem, se je danes vrnila v Damask. Zastopnik libanonskega veleposlaništva v Bagdadu je danes izjavil, da je imel libanonski veleposlanik Kadem dl Solil pomembno vlogo pri zbli-žanju stališč Sirije in Iraka. »Srečni smo, ker sta Sirija in Irak dosegla sporazum, je dejal in pripomnil, da bo Sirija v luči razgovorov v Bagdadu na novo proučila predlog pak- O čem so se pogovarjali 99veliki trije** Ameriško zunanje ministrst vo je preteklo sredo objavilo tajne dokumente in zapisnike o konferenci med Rooseveltom, Stalinom in Churchillom v začetku leta 1945 v Jalti. Nenadna objava jaltskih doku mentov je povzročila precejšnjo osuplost po vsem svetu, čeprav v objavljenem materialu ni mnogo stvari, ki ne bi bile že znane iz objavljenih spominov nekaterih udeležene ev konference. Besedilo ameriške verzije ra zgovorov v Jalti so zabeležili nekateri člani ameriške deleg aeije. Že sedaj pa poudarjajo, da bi se britanska in sovjets ka verzija verjetno precej razlikovali od ameriške in ob se danji mrzlici objavljanja diplomatskih dokumentov ne b o nič izrednega, če bodo iz Londona in Moskve odgovorili z objavo svojih zapiskov. Kako bi razdelili Nemčijo? Trije veliki so obširno razpravljali o tem, na koliko delov bi bilo treba Nemčijo razkosati po vojni. Roosevelt je menil, da bi bilo dobro razkosati Nemčijo na pet ali sedem držav, kar se je tudi Stalinu zdelo posrečeno. Drugačnega mnenja pa je bil Churchill, ki je predlagal razkosanje na dva dela in ločitev Prusije od ostale Nemčije. Razen tega je Churchill zavzel stališče, da Je končna odločitev glede tega preveč zapletena, da bi jo mogli razčistiti v nekaj dneh, zato naj bi podrobnosti uredili posaftjft ________________ OBJAVA TAJNIH DOKUMENTOV S KONFERENCE V JALTI Stalin se je odločno proti vil temu, da bi Franciji dali okupacijsko cono v Nemčiji, češ da bi takšno dejanje pomenilo »precedens« tudi za druge države, ki bi jim bilo težko odreči pravico udeležbe pri nadzorstvu. Nasprotno pa se je Churchill zavzel za sodelovanje Francije pri kontroli nad razkosano Nemčijo, kajti po njegovem je važno, da »Francija čuva nemški levi bok, sicer bi se Velika Britanija vnovič našla pred nevarnostjo Nemčije, ki bi obvladala ro-kavska pristanišča«. Churchill je bil mnenja, da mora Francija imeti okupacijsko cono v Nemčiji, da pa bi bilo »napačno, dovoliti udeležbo drugih dežel pri takem nadzorstvu«. Stalin je glede na to izjavil, da si tudi on želi »močne Francije«, da pa ni mogoče »zavreči resnice, da je Francija dala le majhen prispevek v vojni in da je odprla vrata sovražniku«. Kočljiva točka: reparacije Izredno živahna je bila razprava o nemških reparacijah. Sovjetski zunanji minister Molotov je bil mnenja, da bi morali cd Nemčije zahtevati reparacije v znesku 20 milijard dolarjev in je odločno vztrajal pri tej zahtevi. Hkrati je menil, da bi morala So- xistsia vissA äöbitt «d najmanj polovico, to je 10 milijard dolarjev, medtem ko sta bila Roosevelt in Churchill mnenja, da bi bilo že več ko preveč, če bi iz premagane Nemčije iztisnili 10 milijard. Sovjetski voditelj je med drugim izjavil, da bodo tri velesile, »ki so dale največje žrtve in ki so organizirale zmago, morale imeti prednost pri odškodnini, ki jo bo morala plačati Nemčija«. Glede na Churchillove pripombe, da so zavezniki povzročili Franciji veliko škodo, je Stalin odgovoril, da »Francija ne more pričakovati odškodnine od zaveznikov«, čeprav »osebno spoštuje Francijo«. »Samo velesile imajo pravico ščititi mir« Ko so razpravljali o bodoči organizaciji miru in o vlogi malih držav po vojni, so se stališča treh velikih precej ujemala. Kakor je razvidno iz objavljenih tajnih jaltskih dokumentov, je Stalin izjavil, da bi »morale imeti izključno pravico ščititi mir na svetu« le velesile, »ki so prevzele največje breme-vojne ter osvobodile male države izpod nemškega gospostva«. Pri tem je omenil Albanijo, o kateri je dejal, da bi bilo naravnost smešno, če bi imela po koncu saina t§Maa xsteaxo, te&ffa io na eni svojih prihodnjih sej ©nravna.val tudi vprašanje novega šolskega koledarja. Predlog za novo ureditev je izšel iz vrst prosvetnih delavcev-praktikov, ki že nekaj let ugotavljajo, tia današnja ureditev šolskih koledarjev, to je semestralnih in glavnih šolskih počitnic, ni najboljša. Ker pa to vprašanje n> aktualno samo med prosvetnimi delavci, bom skušal podati javnosti dosedanje predloge in misli o njem. Oglejmo si predlog, Id ga je po-oa; »Prosvetni delavec«: 1. september začetek pouka na vseh šolah. 30. oktober prva redovalna konferenca s prostima dnevoma 31. oktober in 1. november — (Dan mrtvih). 30. iz» 31. december zaključek prvega polletja in praznovanje nov o. etn e jelke. Od i. januarja do 20. januarja zimske počitnice. 23. marca tretja redovalna konferenca s prostima dnevoma 21. in 22. marca. 31. maja zaključek pouka zaradi priprav za sprejemne in diplomske izpite v IV. in VIII. razredu srednjih šol. 10. junija zaključek pouka na vseh šolah. Od 11. do 28. junija junijski rok sprejemnih in diplomskih izpitov, organizacija pripravnih izpitov, privatni izpiti, šolski izleti, razstave itd. 29. junija vpisovanj«. 30. junija zaključni šolski dan s proslavo. Od 20. do 30. avgusta sprejemni in diplomski izpiti dijakov, ki so v juniju otpravljali popravne izpite in popravni, sprejemni in diplomski Izpiti Iz junijskega roka. Jesenski rok privatnih izpitov. 31. avgusta otvoritvena konferenca za novo šolsko leto. V primerjavi z dosedanjim koledarjem ima predlog nekatere ■bistvene novosti. Tako bodo odpravljen*: vse moreče skrbi popravnih izpitov, katere bi opravili učenci že v junijskem roku, t. j. 10 do 14 dni po zaključku rodnega pouka. Druga večja novost bi bala v tem, da bi praznovanje novoletne jelke povezali s semestralnimi počitnicami, ki bi »e tudi raztegnile na tri tedne. Tu. predlog utemeljuje predlagatelj s tem. da sodelovanje mladine pr! praznovanju novoletne Jelke močno vpliva na uspešnost dela v času zaključevanja dosedanjega prvega polletja, nadalje » hudim mrazom v tem času, s štednjo kuriva in z zimskim športnim udejstvovanjem mladine. Republiški svet za prosveto in kulturo LRS je dobil doslej od kolektivov prosvetnih delavcev Štev ine pripombe in misli k predlogu. Iz nobenega ni razxüdno, da bi pri razpravi sodelovali tudi šolski odbori ali starši. Zanimivo je. da se je večina šolskih kolektivov na osnovnih šolah izrekla v glavnem za predlog. Zelo deljeni pa so predlogi kolektivov na srednjih in strokovnih šolah. Večina od teh stavlja pripombe In dopolnila. Najbolj tehtni med njimi bi btli: 1. Mnogi odklanjajo nekako »!n-»truktažo« učencev, ki imajo popravni izpit v juniju. To zaradi tega. ker bi s tem lahko zašli v oportunizem, ker bi posamezni profesorji ne redovali več objektivno, ampak bi rajši ocenili dijaka kar pozitivno, da bi se otresli brezplačne lnstruktaže. NajveC pa iz razloga, ker se dijaki med šo>k5m letom ne bi do\rolj potrudili, ker bi se zanašali, da se bod'» vsega naučili v tistih štirinajstih dnevih po zaključku rednega šolskega dela. 2. Večina tudi odklanja, da bi s« na račun podaljšanih zimskih počitnic krajšale poletne. Večina otrok namreč ne more dobro izkoristiti zimskih počitnic, ker nima opreme za zimski šport, do-Čim poletne počitnice lahko izkoristijo vsi. Zaradi tega tudi večina predlogov odklanja začetek dela že 20. avgusta, ko je še naj-večja vročina in predlaga 1. ali pa celo 10. september kot pričetek novega šolskega leta. 3. Večina predlaga 14-dnevne semestralne počitnice, ki naj se navežejo kar na praznovanje novoletne Jelke, to je v čas od 1. do 15. Januarja. Vendar pa je tudi precej predlogov, da ostanejo semestralne počitnice kakor so sedaj, ali pa, da se prenesejo na čas med 20. januarjem in 5 februarjem ali od 1. do 15. februarja. Predlagatelji smatrajo, da bi bil čas od novoletne jelke do 20. aU •do 31. januarja dovolj dolg, da bi lahko v redu ta normalno prebrodili »težave« okrog praznovanja novoletne jelke in zaključili prvo polletje. Tudi poudarjajo, da v dnevih po novem letu izredno poraste delovna zmogljivost in pozornost učencev. 4. Mnogi kolektivi smatrajo, da so prosti dnevi ob konferencah nepotrebni. 5. Večina predlogov Je za Istočasni začetek in zaključek pouka na vseh vrstah šol. Pri razmišljanju o ureditvi Šolskega koledarja moramo v prvi vrsti upoštevati otroke. Znanstveno je ugotovljeno, da otrokova delovna zmogljivost narašča nekako od septembra do februarja, nakar začne počasi popuščati in strmo pada v poletnih mesecih. Zato so tudi takrat glavne počitnice, ko je otrokova zmogljivost najmanjša. C e izhajamo iz otroka, moramo v tej luči pogledati tudi na otroške in državne praznike. Res je, da praznovanje novoletne jelke bolj ali manj »zamaje« celotno šolsko delo v zadnjih decembrskih dnevih. Tudi je vprašanje, kako bo izzvenelo to praznovanje v« otroku, če bo v »senci« šolskih uspehov v prvem polletju? Otrok bo praznoval ta in druge praznike sproščeno in z ljubeznijo, če bodo brez senčnih priveskov. Kazen — pa naj bo zaslužena ali nezaslužena — v obliki slabega spričevala, pač ne more dati praznikom prazničnega lica. Posebej bi morah razpravljati tudi o ev. »spomladanskih Šolskih počitnicah«. 2e nekaj let prirejamo otroško praznovanje pozdrava pomladi. Za določen datum se še nismo odločili. Pred nekaj leti so naše šole praznik OF povezale s praznovanjem prvega maja. Ali ne bi bilo umestno, da bi povezali 27. april in pozdrav pomladi s praznovanjem praznika dela? Mislim, da bi v pedagoškem in psihološkem pogledu tako praznovanje pomenilo veliko. Otroci bi se že v mladostnih letih čustveno navezali na praznovanje praznika dela, preko čustvovanja pa bi dosegli tudi ljubezen in spoštovanje do dela. ker bi v otroku rastel za vse življenje spomin na lepe, vsebinsko tako polne in bogate šolske počitnice. Dobro moramo tudi razmisliti o predlogu, da bi bili popravni izpiti že v juniju. Četudi ugotavljajo mnoge šole, da se velik del učencev, ki imajo popravni izpit, v počitnicah mnogo ne pripravlja, so vendarle psihološko ves čaa prizadeti v večji ali manjši meri, kar je gotovo v zdravstvenem ta pedagoškem pogledu slabo. In če se ne uče, je res vprašanje, če ne bi bilo boljše, da se tega pritiska rešijo med počitnicami. Nekateri profesorski kolektivi so celo mnenja, da zaradi popravnih Izpitov pri takih učencih trpi njihova delovna zmogljivost skozi vse leto. Morda bi se lahko rešilo vprašanje kompromisno: popravni izpit iz enega predmeta lahko opraviš v Juniju, iz dveh pa šele v jeseni? Ali pa: učenec naj se sam odloči, če hoče delati popravni izpit ▼ Juniju ali šale jeseni? Upoštevati bomo morali pri ureditvi šolskih počitnic tudi dejstvo, da so številne zdravstvene in druge kolonije, ki zajamejo velik del, zlasti mestnih otrok v naravo ali na morje, še v polnem razmahu vse do prvih dni v septembru. Te kolonije vodijo tudi Številni prosvetni delavci. Močno bi morali upoštevati tudi vremenske prilike, ki so se v zadnjem desetletju vsekakor spremenile. SkoTaJ v vseh zadnjih lotih smo imeli pravo zimo šele konec januarja in v februarju. Toda tudi pravo poletje Je bilo šele v Juliju in avgustu, deloma celo v septembru. Nazadnje pa homo morali upoštevati še nekaj. Ko pripravljamo ali sestavljamo najrazličnejše programe, navadno upoštevamo razmere — pogoje, ki veljajo za večji del Slovenije. Premalo tM pa prav nič pa ne upoštevamo razmer in pogojev v nekaterih predelih naše države, ki se bistveno razlikujejo od ostalih. Ali ne bi bilo morda umestno, da bi v hribovitih predelih, kjer otroci zaradi trde zime in snežnih zametov pozimi ne morejo v šolo. podaljšali zimski odmor na račun letnega? O času in trajanju šolskih počitnic v hribovskih predelih. pa naj bi v tem smislu odločali sami okraji oz. skupnost komun, sporazumno z republiškim svetom za prosveto. To Je samo nekaj misli ta ugotovitev k vprašanju novega šolskega koledarja. Za njegovo dobro rešitev je zainteresirana vsa naša Javnost. Zato bi bilo prav, če bi poleg prosvetnih delavcev o njem spregovorili tudi šolski odbori, Društvo prijateljev mladine, starši jn drugi. V. C. Najprej kratko pojasnilo: če šofer prevozi z avtomobilom znamke TAM 80.000 do 100.000 kilometrov brez generalne repara-ture, prejme v znak priznanja srebrno značko, če pa Jih prevozi 100.000 ali več, mu vodstvo Tovarne avtomobilov v Mariboru podeld zlato značko. Medtem ko sl je srebrno značko priborila že dolga vrsta vozačev, se je do nedavnega lahko z zlato značko pohvalil edino Janko Kočar iz Kamnika, ki je do prvega glavnega popravila prevozil približno 120 tisoč kilometrov, po njem pa do konca lanskega leta še enkrat toliko brez generalne reparature. Z drugimi besedami: Ivana Cukljatija podvig v obliki 150.600 prevoženih kilometrov do prvega glavnega popravila je doslej brez primere! ZLATI ZNAČKI, DIPLOMA, ZLATA URA, DENARNA NAGRADA Stari leta je tega, ko je Ivanovo vozilo zapustilo našo montažno linijo In začelo služiti potrebam gledan šofer In dober mehanik, skratka človek, ki Je v avtomobilski stroki doma. In ko mu je nedavno tega direktor Tovarne avtomobilov v Mariboru izročil diplomo, pohvalno pismo, zlati znački zanj in za vozilo, zlato uro s posvetilom in usnjeno denarnico z desetimi tisočaki, je Cukljatl ostal brez besed in je Šele kasneje uspel svetlih oči spraviti iz sehe: »Čuvanje avtomobila je moja službena dolžnost. Vselej sem ravnal z njim, kot da je moja osebna lastnina. Vendar spričo vaše brezprimerne pozornosti do mene zagotavljam kolektivu, da bom odslej za vozilo š« bolj skrbel!« DOBER MILIJON DINARJEV PRIHRANKA Potlej se je v manjši sejni sobi avtomobilskega podjetja polagoma razvil pomenek. Šofer Cuklja-fci je povedal vse, kar Je strokovnjake mariborske tovarne zanimalo. In odkritosrčno! Preberite ... SW, 1000 te 1900 kilometrih, potlej pa po vsakih 2000 kilometrih poti, j c Cukljatijevo ravnanje na eni strani vsekakor nekoliko notrat-no. a na drugi strani koristno. Ker so bili pogonski deli motorja venomer oskrbovani z oljem zadovoljive viskoznosti, Je zdaj stopnja njihove ohranjenosti dokaj visoka, po vodstvu Tovarne avtomobilov v Mariboru predvideno število povprečno 60.000 prevoženih kilometrov do vsakega glavnega popravila pa dva in pol-krat preseženo. Ce naposled upoštevamo, da ena generalna repa-ratura stane približno 750.G00 dinarjev, a hkrati s tem še to, da so pogonski deli motorja obrabljeni nekako tako, kot da bi Ivanov kamion imel za seboj komaj 60.000 kilometrov, potem je Tovarna nogavic v Polzeli prihranila vsaj dober milijon dinarjev. »VOZILO NAJ IMA ENEGA ŠOFERJA!« Seveda doslej napisano nd vse, kar je savinjskemu vozaču pripomoglo k uspehu. Tako Poslopje Industrijske kovinarske šole pri Tovarni avtomobilov v Mariboru iz aviona. — V ozadju upravno poslopje in dva objekta tovarne Tovarne nogavic v Polzeli. Tedaj prav gotovo nikomur med monterji mariborske avtomobilske tovarne ni šinilo v glavo, da utegne sesti za njegov volan izredno skrben šofer. Tak je namreč Savinjčan Cukljati, živahen in resen mož srednje starosti, ki že petnajst let upravlja z motornimi vozili. Več: Ivan Je zelo raz- Do 5000 prevoženih kilometrov je Ivan menjaval olje sprva po vsakih 500 in nato po vsakih 800 kilometrih, ko pa je vozilo Imelo za seboj nad 5000 kilometrov, je oskrboval njegov karter s svežim oljem po vsakih 1000 kilometrih. Spričo tovarniških predpisov, ki do 3000 prevoženih kilometrov predvidevajo menjavo olja pri Cukljati vselej, preden je zavozil na pot, segrel motor do predpisane temperature 75 ali 80 stopinj Celzija ter spričo tega omogočil še manjšo obrabo njegovih pogonskih delov tn ohranil njegovo efektivno moč. Prav gotovo ne najmanj važna pa je ugotovitev, da zaradi pazljive vožnje po slabih cestah ni povzročal nenadnih Ilira mnup POMOČ DEKLETOM IN IZVIRNI »VICI« Organizacijski komite državnega in republiškega prvenstva v tekih, skokih in kla sični kombinaciji v Ravnah na Koroškem (v nadaljnjem ga bomo zaradi dolžine skrajšali vsaj na OKDRP...) je izdajal — tako vsaj sklepamo po enem izvodu, ki nam je prišel v roke — neke vrste protokole (ali po naše zapisnike) o svojih sestankih za izvedbo tega tekmovanja. Kakor smo pls ali že sproti, so Ravenčani, ki jih je to pot prvič zadela častna naloga, da izvedejo letošnje najpomembnejše tekmovanje v obeh klasičnih disciplinah, v pripravah in med trajanj em štiridnevnega tekmovanja v vseh pogledih prekosili sami sebe. Nič nam ne očita vest, da smo po prejetih poro čilih o celotnem vnanjem okviru prireditev, ki so razgibale ne samo športno, temveč tudi vse družbeno življenje v naš em koroškem kotu, zapisali na začelje zaključnega poroč ila odkritosrčno misel, da bodo Ravne prav po tej poti p ostale eno naših vlikih zimskošportnih centrov. In to tudi bodo, kajti povrh vseh zemljepisnih pogojev, s katerimi jih je obdarila narava, imajo v svojem naprednem življu vsako leto številnejše smučarske delavce, ki bodo glas o zi mskih lepotah svojega kraja in privrženosti k tej športni panogi skupno s svojo gostoljubnostjo še utrdili in brez reklame privabljali zmerom nove prijatelje prijetnega smuka v svojo sredo. nico. Ce že nista mogla opraviti brez vina, naj bi bila to storila vsaj brez protokola! Delavcem v OKDRP... se je že prvi dan tekmovanja primerilo nekaj čisto nepričakovanega. Tako vsaj zaključujemo v zvezi z objavami o ženskem teku na 10 km, glede katerega so se odločujoči funkcionarji, sodniki itd. zapisniško izrekli takole: »Ponovno se ugotavlja, da so tudi na tem prvenstvu posamezni tekmovalci poedimih klubov in društev pomagali med tekmovanjem tekmoval- kam svojega druStva. Ker M z diskvalifikacijo prizadetih bile skoraj vse tekmovalke diskvalificirane, se ta slučaj tokrat Izjemno še tolerira. V bodoče pa se bo proti takim primerom rigorozno postopalo in ukrepalo in diskvalificiralo tekmovalko, kateri je bila med tekmovanjem pomoč storjena, kakor tudi onega tekmovalca odnosno osebo, ki je to pomoč prizadeti tekmovalki nudil.« Ce je bilo res tako in če so odločujoči imeli verodostojna poročila odgovornih ljudi o takih incidentih in nešportnih domislekih kogar koli (ali pa so jih celo videli na lastne oči), tedaj je takšen sklep v bistvu zgrešen in tudi nešporten obenem. Za vsako športno tekmo veljajo določena pravila (to je značilno in odločujoče za plemenito merjenje sil v enakih pogojih za vse) in kdor se po njih ne ravna, mora okusditi Toda vrnimo se zdaj k že omenjenemu protokolu! Resda je bila izdaja po vsem videzu sodeč namenjena samo za »domačo« rabo in ji je gotovo kumovala tudi precejšnja naglica in kdo ve kaj še. toda vzlic temu bi ji bilo treba izbrisati nekatere grobe spodrsljaje, še preden je prišla na svetlo v še tako omejeni »nakladi«. Kajti res je. da je marsikaj morda čisto res. toda včasih je vendar tako zelo neljubo res. da je boljše, če izve za takšno resnico le majhen krog prizadetih. Tako pa . . . poglejmo zdaj, kaj so povedali Ravenčani v svojem biltenu na otvoritveni dan 10. marca! Med malimi zanimivostmi Je neučakani in s prostorom gospodarni režiser tega protokola objavil naslednjo imenitnost: »Ivič Franc, tehnični vodja, ki je odgovoren za vse proge in skakalnico, in Mihelač Peter. ki pa je zadolžen samo s skakalnico, sta se šla stavit za dva litrs vina, in sicer je Ivič trdil, da skakalci ne bode mogli skočiti več od 40 metrov, odnosno da le-ti ne bodo niti dosegli 40 metrov. Mihelač pa je trdil, da bodo skakali preko 40 metrov. Nastradal je Ivič, ki bo moral plačati dva litra vina. saj so danes pri poizkusnih skokih Zidar in drugi že leteli preko znamke, ki označuje 40 metrov. Torej Ivič plačaj!« Toliko on! Ce ne govorimo o domačnosti in idili, ki veje iz teh vrstic (po smislu in v besedi), moramo vsekakor kot športniki nemi obstati ob valuti, ki sta jo vrgla na tehtnico pod to skakalnico sam tehnični vodja tekmovanja Idila v Ravnah na Koroškem H. III. dopoldne: Takole je bila po ta odgovorni človek za skakal- tekmovalcu odnosno orobi pzi-zadett tekmovalki pomoč storjen*. st posledice. Kadar gre celo za naslove prvakov, morajo biti ta merila upoštevana z vso strogostjo. Vsako toleriranje, popuščanje, barantanje, olepšavanje, izgovarjanje na kogar koli in podobno, je na takem kraju prej škodljivo kakor koristno. Kajti če so bila pravila kršena enkrat, je že to zadosten razlog, da bo treba pri prekrških zamižati tudi drugič in tretjič dm zmerom. Šport tega na prenese, marveč ga je mogoče gojiti samo — ali po pravilih — ali vsakomur zase po svoje. Protokol preide v zadnjem delu v neko razpoloženjsko pisanje, ki doseže višek s pozivom vsem bralcem, naj sestavljalci biltena postrežejo z originalnimi smučarskimi »vici«. Ne mislimo tu iskati dlake v jajcu ;'n tovarišem, ki se jim je bila zaiskrila ta misel, pripovedovati predvsem, da je treba take stvari zapisati vsaj v povprečno dobri, če že ne pravilni slovenščini, marveč namigniti le toliko, da ta način zbiranja dovtipov že od vsega početka ne more imeti uspehov. Slovenci smo slabi humoristi, najmanj pa je med nami takih specialistov, ki bi izvinne smučarske dovtipe delali (in še morda kam prinašali) takrat, kadar jih potrebuje kdo za protokol. Prav gotovo so bili v Ravnah tiste dni vsi domačini lin gostje dobre volje in v veselem razpoloženju, toda te želje jim niso izpolnili. Id prav so imeli: kajti izvirni »vici« ne spadajo v zapisnik o tekmovanju za državno prvenstvo, kolikor se jih ni najbolj izvirnih že tako prikradlo vanj brez pomoči tistih, ki so bili posebej vabljeni! Protokol OKDRP... iz Raven ni bil dogodek, zaradi katerega bi se bil podrl smučarski svet. Smučarji in smučarke bodo mimo nje- f;a še naprej hiteli za svojim portom in tudi Ravne bodo vsako leto imele več smučarskih gostov. saj so prav letos pokazale, da Jim Je ta šport močno pri srcu. Zato naj gre zdaj ta protokol v pozabo, ob letu osorej pa naj izide brez litrov in brez »vlcov«! <■*> ostrih sunkov, ki »o za vse delo vseh vrst avtomobilov najbolj škodljivi. Sicer je v primeru potrebe naložil na vozilo tuči do 4.5 tone blaga in hkrati do maksimuma stopnjeval brzino, vendar ga je zato vsak dan toliko bolj skrbno pregledoval, čistil in izdatno mazal, po potrebi pa pri-čvrščeval posamezne sestavne dele in popravljal manjše okvare. Kamion je v glavnem upravljal sam. Drugemu vozaču ga je prepustil le predlani, ko je moral na orožne vaje, pa je takoj po svoji vrnitvi ugotovil, da je motorju sprememba vse prej kot kosjstdla. Zato toliko bolj vneto trdi: »Vozilo naj ima enega šoferja!« VSEM TE2AVAM NAKLJUB Cukljati jeva pot s »Pionirjem« ni bila lahka. Ko je z njim prevozil 15.000 kilometrov, se je stalil peti ojnični ležaj, ki ga je Ivan sam popravil in z njim ni imel več težav. Tedaj se je tudi motor pričel prehudo greti in je moral d\rakrat brusiti ventila petega in šestega cilindra, ob tej priložnosti je ugotovil previsok podtlak v izpušni cevi. Vzrok temu je bilo prehudo dušenje izpušnega lonca, posledica pa udarjanje vročih plinov nazaj in povzročanje nedovoljnega uhajanja zgorelih plinov iz kompresijskega prostora. Zaradi tega so ventili izgorevali. Ivan je napako odpravil tako, da je namesto premočnega dušilca montiral spiralno zvito pločevino. Poleg tega je Cukljati zabeležil dva loma prednje desne vzmeti, sprva pa tudi preveliko porabo goriva. V kamion je bil namreč vstavljen razpiinjač starega tipa z dvema plovcema. Sam je enega blokiral, a brizgalno šobo skrčiL Odtlej njegovo vozilo troši 28 litrov goriva na 190 kilometrov — torej 4 litre manj od povprečja, ki ga predvideva tovarniška norma. Največ sJtno^td pa Je imel Ivan z lesenimi deli kabine, ki so že dve leti po izdelavi kamiona prepereli in »sprejeli« gobo. DOBRO OHRANJENO VOZILO — NAJVEČ JE PRIZNANJE Pot Šoferja Cukljatija in vozila »Pionir« je vse od leta 1951 vodiia predvsem po dokaj težkih terenih. Njuna glavna relacija: Polzela—Trbovlje! S klicajem — kajti serpentdnasta in strma pet po hribovju med Celjem in zasavskimi črnimi revirji je vredna precejšnje mere spoštovanja, iz Ljubljane, Celja in Litije je Ivan prevažal prejo, Iz Polzele Izdelke, v glavnem pa Je bil v zaboju njegovega vozila trboveljski premog! Kljub vsemu temu se Cukljati lahko takole pohvali: Tudi pozimi 1952—1953, ko je bilo podjetje brez garaže In je zato moral »Pionirja« parkirati na prostem, mu je motor vžigal ob prvem pritisku na starter. — Transmisijski deli vozila niso utmeli niti enega defekta in so nedavna merjenja pokazala njihovo brezhibnost. — Kamion je precej dob~o ohranjen. Poleg zavarjenih blatnikov je poškodovanih le nekaj reber maske kljuna.. Vsi deli zavornega mehanizma z oblogami in gumicami vred so še originalni! IVANOVO PREDVIDEVANJE* SE ENKRAT TOLIKO! Dosežen uspeh je brez dvoma v prvi vrsti zasluga šoferja Ivana Cukljatija in sad ustvarjalnih sposobnosti delovnega kolektiva Tovarne avtomobilov v Mariboru. Toda v veliki meri je to tudi priznanje vodstvu Tovarne nogavic v Polzeli, ki se zaveda, da je vozilo dragoceno osnovno sredstvo. Zato je venomer z naj večjim razumevanjem sledilo ravna-j nju šoferja Cukljatija in mu vse-' lej primerno pomagalo. Vsekakor pa Ivanov podvig najbolj zgovorno kaže. kaj šofer »Pionirja« lahko dosleže. če spoštuje proizvajalčeve predpise o vzdrževanju vozila. In naposled še nekaj besed o Cukljatijevih predvidevanjih. Norme Tovarne avtomobilov v Mariboru predvidevajo, da lahko »Pionir« prevozi skupno 350.000 kilometrov g petimi generalnimi re-paraturami» šofer Ivan pa meni, da bo z njim do drugega glavnega popravila pustil za seboj še 150 tisoč kilometrov — če bodo le v mariborski »Avtoobuovi«, ki Je obenem servisna delavnica mariborskega avtomobilskega oodjet-Ja, opravili reparaturo tako solidno. kot so stranke navajene. Skrbnemu in marljivemu Iva-nn Cukliatiju najiskreneje čestitamo k doseženemu uspehu in mu toplo želimo, da bi njegovo predvidevanje obveljalo in tako bilo naj dostojne jšl odgovor vsem tistim »šoferjem«, na r3Čun katerih je nekdo duhovito pripomnil: »Meni nič tebi nič poženejo mrzel motor, po 15.009 prevoženih kilometrih pa imajo namesto nje-ga — zvonec*« VJ. Mt 1 PRI lUilR U ŠEŠERKI FRAKCIJI Deževna nedelja v februarju. Na severnem kolodvoru v Parizu sem sedel na brzca. Namenil sem se v severno Francijo, v Pas de Calais pogledat, kako žive naši rudarji izseljenci. Vlaki v Franciji zeio hitro in točno vozijo, tudi tisti na parni pogon in so zelo udobni, tako da potovanje nekaj sto kilometrov ne predstavlja nobenega napora. Po dokaj enolični ravnini posejani s polji in travniki, ki jih tu in tam poživlja vrsta dreves, rečica ati majhna vas, smo v dobrih treh urah prišli v več kot dvesto kilometrov oddaljeni Lens, središče obširnega področja rudnikov premoga v Pas de Calais. Številni osamljeni črni grički, ki so raztreseni po okolici, vzbujajo tujcu sprva začudenje: odkod so se vzeli? Domačini tl hitro pojasnijo, da izpod zemlje. Gre za nakopičeno Med pomenkom v krogu prijazne Demšarjeve družine so se zbrali še nekateri odborniki že omenjenega društva: upokojenca Potrpin in Jurij Artič, ki je predsednik, oba doma s Štajerskega ter Kostelc, doma z roba Suhe krajine na Dolenjskem. Tako se ob nedeljah vedno sestajajo in pretresajo najrazličnejša vprašanja svojega življenja, zlasti pa taka, ki so v zvezi z domovino. Večinoma so namreč jugoslovanski državljani. Zelo pogosto je na dnevnem redu vprašanje pokojnin, ki je bilo rešeno s posebno jugoslovan-sko-francosko konvencijo -z leta 1951, Id so jo nedavno začeli izvajati. Pokojnino dobe tudi za leta, ko so bili na delu še v domovini, če izpolnjujejo pogoje po našem zakonu o socialnem zavarovanju. Seveda so tudi prosilci, ki teh pogojev nimajo in tako vsi tu- V Sallaumdne* na proslavi *». novembra zemljo iz premogovnih jam. Ker neprestano kopičijo od-bopni material na te gričke, se odtod po obširnih naseljih rudarjev neprestano širi črna prašna koprena. Cmo je vse: .lice in vrtovi, strehe in stanovanja rudarjev. Ženske so se pritoževale, da se zastonj milijo, ko čistijo stanovanja; prah se zopet kmalu prikrade rozi slfhemo špranjo in odprtino, tako, da umazanije ni-i:o!i ne manjka. Ta nakopičena zemlja je prepojena tudi s ..’•■.•jo in žulji naših rojakov, ki jim domovina v stari Jugoslaviji ni mogla nuditi niti tisto bore kruha za obstanek. Povečini so prihajali ne zato, ker bi radi bolje živeli, temveč zato, ker doma sploh niso mogli živeti. Z i vi jenski pogoji .-lakršni so jih čakali v teh krajih v letih pred drugo svetovno vojno, so bili tudi tukaj teko težki, da bi se skoro vsak — to danes radi povedo — ta-oj vrnil če bi imel s čim. andarle pa vsak tudi pristavi, da je bila to po drugi strani sreča; treba je bilo pač pri-isii za delo, kakršnega so bili tujci pripravljeni dati in si iz nič — kakor je bil v izaelje-nlštvu običaj, — začeti graditi življenje. Na kolodvoru v Lensu sva se že po obrazu spoznala z rojakom Demšarjem, tajnikom tamošnje izseljeniške organizacije, Združenja Jugoslovanov Vsakega glasu, še bolj pa seveda človeka iz domačega kraja »o veseli in tudi radi pomagajo, da se laže znajdeš v teh krajih, kjer se skoro v nedogled vrste sive in rdeče enolične rudarske kolonije in visoki črni rudarski jaški. Avtobus sva pričakala ob kozarcu rdečega vina v bifeju, kjer se je širil neprijeten duh po ocvrtem loju, na katerem so pekli krompir. Tako pripravljen krompir j* v Franciji zeio priljubljena in cenena hrana posebno še za siromašnejše ljudi. Čez kratek čas sva se odpeljala na Demšarjev dom, v nekaj kilometrov oddaljeni Sallaumines. Rudarsko stanovanje sestoji po navadi iz majhne kuhinje, v katero prideš neposredno s ceste ali dvorišča in dveh ali treh sob, v katerih Je pod deloma kame-nit. Stranskih prostorov, razen navadnih kmečkih stranišč, nimajo. Stanovanju pripada navadno tudi košček vrta. Nekatera poslopja so ohranjena bolje, druga slabše; lastnik, to Je državno rudarsko podjetje jih vzdržuje pač toliko, da ljudje v njih zdrže. Stanovanj ne plačajo in tudi premog dobijo zastonj. Dober rudar kopač zasluži poivprečno 1500 do 1600 frankov na delovni dan Nsš znanec Demšar je miner v jami in zasluži 1339 frankov, za otroke dobi tudi doklade. V primeru bolezni mu plačajo približno le eno četrtino te vsote dnevno. Za prehrano štiričlanske družine je dejal, da porabi okroglo 1000 frankov dnevno. Kilogram govedine stane povprečno 600 frankov; hrana je na splošno precej draga, sorazmerno cenejši je teksta, zelo drage »o usluge, na primer obrtniške, gostinske itd. Vedeti je tudi treba, da »o delavci v težki industriji in rudarstvu precej bolje plačani km delavci v lahki industriji •H državni «hažbi. (Železničar «služi na primer 25.000 frankov mesečno, učitelj 40.000 fr. itd.) Delavci v težki industriji Jn rudarstvu imajo tudi urejeno in zajamčeno starostno zavarovanje, medtem ko le-to še v marsikateri drugi stroki, na rimer tekstilhi ali stavbarstvu ni urejeno. Toda vrnimo k našim znancem. dl z omenjeno rešitvijo niso zadovoljni Večini pa je seveda bilo ustreženo. Združenje pomaga svojim članom pri urejanju pokojnin, pomaga jim pri vseh drugih podobnih vprašanjih, na primer pri potovanjih v domovino; skrbi tudi za kultumo-prosvetno delo, ki pa je bolj slabo razvito. Sosednje združenje s sedežem v precej oddaljenem naselju Houdaine ima na primer skromno knjižnico, ki jo zbira agilni predsednik Oprešnik. Oprešnik je eden redkih rojakov, ki ni rudar; dokopal se Je do majhne gostilne in se z njo preživlja. Seveda sta obe društvi najtesneje povezani z Izseljeniško matico v Ljubljani in razširjata med izseljenci tudi njene publikacije, tako zlasti glasilo »Naša gruda« ter »Izseljeniški koledar«. Zadnji čas tudi pridno bero »Slovenskega poročevalca«. Najbolj pa jim je pri srcu sobotna izseljeniška oddaja Radia Ljubljana, ki jo vedno pričakujejo z veliko nestrpnostjo in ob nedeljah potem tudi široko komentirajo. Med našimi izseljenci deluje tudi društvo Barbara, ki pa je pod klerikalnim vodstvom. V nedeljo popoldne sva s Kostelcem hodila po naseljih in obiskovala Slovence. Ko opazuješ njihova bivališča in življenje ter jih poslušaš, ni težko ugotoviti, da jim tujina ni nudila več kot goli obstanek. Prihajali so v različnih časih, eni že pred letom 1930, eni šele tik pred drugo vojno. Tujina jih je znala kot dobre delavce zelo dobro izkoristiti; delo so dobili navadno tam, kjer je bilo najteže in kjer drugi niso mogli zdržati. Povečini so do danes ostali kopači, minerji, tesarji, kam naprej se je redko kateri dokopal. Večina tudi ni imela časa: posebne vrste smrt kosi namreč v teh revirjih. Kamniti prah v jami se ljudem zajeda v pljuča. To je znana bolezen silikoza. Pravijo, da jih začne pobirati že pri 35 letih, čez 55 pa s to boleznijo redkokateri prerine. Obiskali smo možaka doma tam od Dobrega polja, ki ima 52 let im se zdi zdrav in močan, da bi lahko hraste poairal; toda to je samo videz. Zaradi silikoze je že nekaj časa bolezensko upokojen in žena nam je pravila, da niti vedra vode ni'sposoben prenesti nekaj stopnic visoko, ne da bi bil od potu premočen. Možak nam je povedal, da sta od tisoč vrstnikov, ki so skupaj začeli v jami, ostala samo on in še edem. Vse druge je že pobralo. Ob vsem tem ni čudno, če ga vleče domov, da bi vsaj na stara leta dočakal nekaj počitka. To je pač naihujši davek, ki ga naši ljudje v teh krajih plačujejo tujini za njeno gostoljubje. Ko sem se na povratku vo- zil z avtobusom na postajo, me je tov. Artič opozoril na žensko srednjih let v črnini in s približno pet let starim fantkom v naročju. Ker je dejal, da je Slovenka, sem jo ogovoril; »Moža sem prejšnji teden pokapala, bilo mu je 45 let — silikoza« mi je odgovorila na vprašanje, kako kaj živi Naprej nisem spraševal. Peza življenja in dokaj grenak kruh v tujini sta nedvomno v veliki meri pripomogla, da so ohranili močno narodno zavest in so povečini, kakor smo že omenili, ostali jugoslovanski državljani. Kako malo so se vživeli v tuji sredini, kaže dejstvo, da povečini zelo slabo govore francosko. Starejši možak, ki živi tam že 30 let, ml je dejal: »Kako naj bd se naučil? V družini smo govorili slovensko, v jami pa poljsko«. Nacionalni sestav rudarjev je namreč zelo pester. Najdeš vse od Poljakov, Italijanov, Jugoslovanov, Cehov do Afrikancev. Otroci sicer še razumejo domač jezik in ga eni bolje, eni slabše govore v dialektu svo- jih staršev. V neki družini sem srečal hčerko, ki lomi po trboveljsko, govori seveda tudi francosko, moža pa ima Poljaka, ki govori nemško. Otroci se čutijo seveda bolj Francoze in so povečini tudi francoski državljani. Toda tudi otroci nimajo kakšne posebne bodočnosti. Fantje odhajajo navadno v jamo, na mesta svojih očetov, hčere se povečini pomože s tujerodci, ki so Sl Rudarska naselja v Llevinu spet največ rudarji. Šolanje otrok je drago in ga rudarji težko zmorejo. Srečni so že tisti, ki so se lahko prerinili v kakšno obrt, tako, da niso že vnaprej zapisani isti usodi kot njihovi očetje, to je silikozi. Sicer pa je danes že tudi v jami težko najti delo in vse več je mladih ljudi, ki tavajo okoli brez dela, tako, da postaja brezposelnost vse večji problem. Ti mladi ljudje zaenkrat ne vidijo izhoda iz težavnega položaja in jim ga tudi nihče ne pokaže. Neki mlad Francoz, rudar mi je dejal: »Kam s temi brezposelnimi dečki? Buržoazija mora skuhati novo vojno, da se jih bo znebila«. Menim, da je to gledanje prečr-nogledo, vendar v današnjih političnih razmerah v Franciji ni nerazumljivo. A.JavGmik Jutri: NAS ROD V LORENI Zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja je te dni obiskal prof. Tingsten, ki je glavni urednik švedskega liberalnega lista »Dagens Nyheter«. Govorila sta najprej o pariških sporazumih, potem pa je prišlo na vrsto . tudi vprašanj^ obnove nacističnega gibanja. Švedski novinar je svoje vprašanje formuliral takole: »Na Švedskem se mnogi boje obnove nacističnega gibanja v Nemčiji, ker so nekdanji nacisti dobili važne službe, ker marsikje proslavljajo vojne zločince in kex se neonacistična propaganda močno razvija. Kaj mislite o tej nevarnosti?« Kancler Adenauer je odgovoril: »V Zahodni Nemčiji ni mogoče niti misliti na obnovo nacizma ali na nekaj podobnega. Poglejte volilne izide in pomislite na poraze, ki jih doživljajo ekstremisti pri vsakih volitvah! Nemške stranke se demokraciji niso samo pridružile, temveč vanjo tudi verujejo. Množice nemškega ljudstva n AVTOMATIČNI NACISTI" vidijo v nacizmu vzrok vojne in nemške katastrofe. Izkušnje preteklosti ne bodo nikdar pozabljene in se zato za nacistično gibanje zavzema danes v Zahodni Nemčiji manj ljudi, kot se jih je zavzemalo v weimarski dobi. Da so bila delu bivših nacistov zaupana službena mesta, je razumljivo, kajti v Hitlerjevi dobi so uradniki In tudi mnogi ljudje v javnem življenju skoraj avtomatično postajali nacisti. Kar se tiče simpatij za ljudi, ki so bili obsojeni zaradi vojnih zločinov, je treba vedeti, da je bilo takih simpatij deležnih le malo oseb, kajti politični vojni zločinci niso popularni. Von Neurath (Hitlerjev »protektor« na Češkem) Kdo laže, M / "S s Južnoafriška vlada nas določno vn stalno obtožuje za celo vrsto potvorb, napačnih razlag, sentimentalnosti in za sovraštvo. Kadar pišemo o vse večji tesnobi nad dogajanjem v Južni Afriki, nas na kratko obtožujejo, da la-žemo. Rad bi, brez uradnega dovoljenja, raziskal to obtožbo. Če je odpor do sistema v Južni Afriki prestopek, potem sem v resnici star zločinec, ker sem ga napadal že v tistih dneh, ko so to proglašali za pretirano, nerealistično in nelojalno. In za netočno. Za novinarja je to hud očitek. Medtem to stvari v nacionalistični Južni Afriki postale bolj zagrizene in boli nevarno jasne. Nihče več ne trdi, da je pretirano in izdajalsko, če trdimo, da je družbeni sistem v Južni Afriki sistem škornja in korobača. Vse skupaj je postalo že tako žalostno znano, da ni nobene potrebe po ponavljanju temačne zgodovine rasnega zatiranja, razen v kolikor ne potrjuje, da so novinarji, ki so objavili ta dejstva v veliko nejevoljo južnoafriške vlade, imeli prav. Zdi pa te mi potrebno m važno, da pojasnim neko čisto tehnično podrobnost: da danes namreč britanski tisk skoraj nima možnosti za dobivanje objektivnih političnih novic iz Južne Afrike od krajevnih virov. Med mnogimi grenkimi dejstvi v tej deželi je tudi to, da je celotno agencijsko poročanje v Uniji v rokah enega samega koncema, kar pomeni, da morajo britanski listi, če hočejo dobiti neodvisna poročila, pošiljati tja svoje dopisnike, kan je draga, pa tudi neprijetna zadeva. mm ■ ^ Nedavni dogodki v Južni Afriki, posqpno nastop ultranaetonall-stlcnega, reakcionarnega predsednika vlade Strydoma ih nasilno preseljevanje domačega prebivalstva iz predmestij v posebej zgrajena naselja, so spet opozorili 6vet na usodno početje verskih mračnjakov in političnih dedičev Hitlerja v Južni Afriki. Cameronova polemika s pravosodnim ministrom Swart »m je zaradi svoje odkrite Jasnosti, ki zna povedati nekaj grenkih na račun londonske kolonialne politike, lep prispevek k osvetlitvi položaja Krajevni tisk pa, v kolikor ni pod političnim nadzorstvom, je prisiljen zaradi represivnih zakonov k mirovanju. Ti zakoni s svojimi »omnibus« členi ne dovoljujejo, da bi resna obramba človečanskih pravic prišla do izraza. Poklicni novinar v Južni Afriki se mora pokoravati, mora izključiti vsako kritiko in to ne zgolj zaradi običajnega gospodarskega pritiska. Če ne uboga, se mu lahko zgodi, da ga z dekretom postavijo na seznam tistih, ki spadajo pod zakon o zatiranju komunizma, proti kateremu ni pritožbe. Zahtevati od južnoafriškega reporterja, naj tvega svojo kariero zaradi članka, ki bi ga napisal za angleški list, se pravi zahtevati preveč, kajti tiskovna komisija kaj hitro odpre dosier z njegovim imenom. Zato so v Južni Afriki poročali o nedavnih izselitvah v So-phiatown, ko je 2000 oboroženih policajev pregnalo ISO afriških družin iz joharmesburških predmestij, kot da gre za vesel piknik. Moj poklicni tovariš George Vine je drugače poročal svojemu listu. Zaradi tega 'tn zaradi ostalega svojega dela ga je policija zasledovala in fotografirala, nazadnje pa ga je v parlamentu napadel še gospod Swart, minister za pravosodje. Obdolžil je Georga Vina, da ie napisal članek mm o razmerah v Winburgu, potem ko je prekrokal noč v tamkajšnjem hotelu. Gospod Swart je dejal: »Ponižuje me človek, ki popiva po barih.« Recimo, da je mogoče ponižati ministra, ki si je s svojim početjem v javnosti že pridobil strah in sovraštvo več milijonov ljudi. Tisto o popivanju pa je precej brezpomembna stvar. Dejstvo je, da George Vine kot novinar obiskuje pivnice, ker tam lahko sreča ljudi, ki so navsezadnje predmet njegovega dela. V tem početju, če naj priznam strašno resnico, sem mu večkrat delal družbo, tudi v Južni Afriki. Pikra in zaničljiva opazka gospoda Swarta je popolnoma v skladu s pritožbami uradne Južne Afrike o »zlobi in lažnivosti«. To smo tudi od drugod že' slišali. Takih pritožb smo bili vajeni iz Miinchena in Niimberga. To, kar je Vine našel in kar ga je razburilo v Winburgu, v Sohpia-townu, v podrtih kolibah v Orlandu, PimviUu in Moro ki, je prav isti propad človeških vrednot, prav isti propad nacionalne časti, ki je posledica prav istega političnega mišljenja kot v Tretjem rajhu. Ali smo torej res krivični, kot pravijo nacionalisti? Južnoafriška Unija nikoli ni bila dežela, «ki bi se io dalo od daleč razumeti. Za obiskovalca pa je usodno lahko, da pride do površnih in poenostavljenih sklepov in da rasni položaj začne gledati pretirano čustveno. Lahko je slišati žvenket verig, ki jih nosijo črnci. Ni pa zmeraj tako lahko dognati, da so te verige edino, kair varuje belega Afrikanerja pred uničenjem. Prav dobro vidimo strahotno zagato belega Južnoafričana, ki je ujet v moralno past, ki si jo je sam nastavil, ki je v škripcu je bil deležen simpatij in naklonjenosti samo zaradi starosti in bolezni, ki ga je mučila v ječi. Simpatij in počastitev, ki so jih deležni v svojih krajih nekateri iz ječ ln ujetništva izpuščeni vojni zločinci, pa niso izraz zavzemanja ljudstva za nacizem, temveč samo izraz občutka bivših vojnih udeležencev do starih vojnih tovarišev.« Tej kanclerjevi izjavi nasprotujejo razni dogodki v Zahodni Nemčiji. Prvič so počastitve izpuščenih vojnih zločincev v raznih krajih daleč presegle okvir navadnega »vojnega tovarištva«. Drugič se je po vsej Nemčiji razvila močna propaganda za splošno amnestijo vojnih zločincev. V Kölnu, Düs-seldorfu in tudi v Bonnu je prof. Grimm, ki naj bi bil nemška pravniška kapaciteta, predaval o napakah in pomanjkljivostih političnih procesov. Poudarek njegovega predavanja je bil, da je treba brez ozira na politiko iskati pravico ih samo pravico ter da krščanska dolžnost kaže pot človeškega razumevanja, prizanašanja in odpuščanja. Ce tega ni, je — barbarstvo. Največ pa dalo misliti »avtomatični nacisti«, o katerih je govoril kancler dr. Adenauer. Ce so res skoraj vsi uradnik! Gold Street (Zlata cesta) je ime, ki je kot v porog žalostnim kolibam iz desk in valovite pločevine jt črnskem naselju Sophiatovra med mračnjaštvom svoje cerkve in živčnostjo svoje rase, in gre brez prijateljev proti neizbežnemu propadu. ■ Nismo zlobni, le žal nam je, včasih smo tudi jezni, včasih obupujemo, lažemo pa ne. Gospod^ Swart je dejal: kaže, da angleški časopisi hočejo pognati Južno Afriko iz Commonwealtha. Res so nekateri, ki mislijo, da bi to utegnila biti edina rešitev, da v skupnosti, ki ima zdaj petkrat več temnopoltih državljanov^ kot belih, Britanija ne izgubi prav nič, če se spremeni njena politična povezava z Južno Afriko. So pa tudi taki, ki mislijo, da Swart in Strydom nista edina človeka v Uniji. Iz vsega tega se lahko tudi mi kaj naučimo. Če bomo porabili kritiko Južne Afrike, se nam utegne zgoditi, da bomo pozabili na afriške dežele, za katere smo sami neposredno odgovorni — na Bechuanaland, od koder smo izgnali Seretseja, na Ugando, od koder smo izgnali Kahako, na obe Rodeziji, ki sta po sili združeni v federacijo, pa tudi na sramotne dogodke doma, kot v West Brom-wichu, kjer so šoferii avtobusov stavkali, da neki Indijec ne bi lob'd službe. Dokler na to ne bomo pozabili, toliko časa nas ni Preka biti sram, kadar pišemo o Sopbiatow-nu in popivamo po barih v Južni Afriki, in javni delavci avtomatično postajali nacisti, je to zelo žalostno za Nemčijo in Nemce sploh, posebno pa še za Zvezno republiko Nemčijo, hkrati pa so »avtomatični nacisti« tudi v največjem nasprotju s kanclerjevo trditvijo, da vse politične stranke današnje Nemčije verujejo v demokracijo. Zelo značilno je to, da je predavanje prof. Grimma in njegovo zahtevo splošne amnestije za vojne zločince z vso odločnostjo zavrnilo samo so-ctalno-demokratsko glasilo »Vorwärts« v Kölnu, medtem ko so mnogi napredni listi značilno predavanje nalašč samo zelo kratko omenjali. To je dokaz, da je propaganda za odpuščanje in pozabljanje vojnih zločinov močno razvita tn podprta. Za-hodnonemška vlada morda tudi misli, da postajajo hivšl nacisti zdaj »avtomatično« demokrati. Tako domnevo potrjuje dejstvo, da je zahodnonemška vlada imenovala tri svoje opazovalce pri najvišjih mednarodnih organizacijah, ki pa so bili zaradi nacistične preteklosti po vrsti odklonjeni. Enega je odklonila Organizacija združenih narodov, druga dva pa svet Atlantskega pakta. Da se priporočilo profesorja Grimma tudi praktično uveljavlja, pa dokazujejo naslednje Številke, ki jih j« y svoji izjavi nedavno v Bundesratu navedel državni podtajnik Hallstein. Med drugim je dejal, da je bilo meseca aprila 1950 še 3657 zaprtih vojnih zločincev iz Zahodne Nemčije, medtem ko jih ja zdaj samo še 315. To pa še ni vse! Hallstein je tudi povedal, da jih je v Zahodni Nemčiji zaprtih samo 153, medtem ko so vsi ostali še v ječah zasedbenih oblasti. Te številke kažejo, da je v Zahodni Nemčiji vse pripravljeno, da bi se čim-prej izpolnila zahteva prizanesljivega prof. Grimma. Posebna vrsta »avtomatičnih nacistov« so generali in štabni oficirji nekdanje nemške armade, da o nižjih oficirjih, ki so znali samo ubogati, spiloh n« govorimo. Da je danes v Zahodni Nemčiji zaprtih samo še 153 vojnih zločincev, med njimi največ bivših oticirjev, je dokaz, da so pravilno računali generali in štabni oficirji, ki so se popolnoma podvrgli nacizmu. Podvrgli so se deloma po svoji vzgoji do pokorščine in podiož-ništva ali pa tudi iz stremuštva, da pri svoji karieri ne bi bili prizadeti od tekmovalcev iz vrst nacistične soldateske. Večina starih aktivnih oficirjev je to novo soldatesko sicer prezirala, je pa te svoje občutke skrbno prikrivala ter se trudila, da bi nacistične tekmovalce, razne SS-Gruppenfiihrerje, še prekosila. Tako so generali in štabni oficirji postajala »avtomatični nacisti«. »Avtomatični nacisti« v vojski pa se niso podvrgli samo Hitlerju in nacizmu, temveč so se vključili tudi v pošastni krog duševnih in nravnih izrodkov, ki so bili tisti element, ki ga je fašistična država potrebovala. V svoji izjavi švedskemu novinarju je zahodnonemški kancler dr. Adenauer govoril samo o uradnikih m javnih delavcih, ki so »skoraj avtomatično« postali nacisti, popolnoma pa je pozabil na »avtomatične naciste« v nekdanji nemški armadi. Morda o teh »avtomatičnih nacistih« tudi ni hotel govoriti, da ne bi padla kaka senca na načrte njegove vlade za ustanovitev nove nemške armade. Ce bi biti omenjal skupaj z uradniki in javnimi delavci tudi oficirje kot »avtomatične naciste«, potem bi bilo s tem seveda tudi rečeno, ds tudi nova nemška armada ne more biti brez nacističnih ostankov in nacistične dediščine. »Avtomatični nacisti« iz oficirskih vrst morda tudi zaradi tega niso omenjeni, ker se je vrnilo iz ujetništva in ječ poleg zadnjega Hitlerjevega feld-maršala Schörnerja še več drugih znanih vojnih zločincev i» se je v Zahodni Nemčiji razvila propaganda ne samo za splošno amnestijo, temveč tudi za upoštevanje tako imenovane »železne discipline«. Pri vseh procesih proti vojnim zločine«» pred zahodno-nemškimi sodišči so obtoženci zatrjevali, da jih je vezala »železna disciplina« in da zaradi tega ne morejo bitt odgovorni za svoja dejanja. Pojem železne discipline pa je postal zelo raztegljiv. Maršal Schörner in še nekateri drugi najvišji poveljniki so na lastno pest nadaljevali vojskovanje še takrat, ko jim je bilo že znano, da je Nemčija kapitulirala in da se rok kapitulacije izteče o polnoči 9. mja 1945. Svoj« vojake so metali v ogenj, obešali in streljali pa so jih tudi še tedaj, ko so imeli vse pripravljeno za svoj be*. In vojm zločinci, ki so na frontah mučili in ubijali tudi množice svojih ljudi, so baj« zdaj po vrnitvi iz ječ in taborišč deležni »toplih pozdravov svojih vojnih tovarišev«. Kdor to zatrjuje, se seveda ne vprašuje, kako bt jih sprejemale Ja pozdravljale njihove žrtve. ill ¥ -er- Z G I 1 Tfc I O GLEDALIŠČU SLOVENSKEGA PRIMORJA KADAR JE ZASTOR SPUŠČEN Potujoči teater Zadnjič smo govorili o občinstvu kot odločilnem činitelju pri vodstvu repertoarne politike pa tudi pri presoji dela in uspehov oziroma neuspehov Gledališča Slovenskega Primorja. Potrebno je, da to misel podkrepimo z nekaterimi stvarnimi navedbami. Po svojem delu je koprsko gledališče dejansko potujoče gledališče, kakršnega Slovenci še nismo imeli. Njegovo delovno področje obsega pet primorskih okrajev, ki so tudi proporcionalno udeleženi pri vzdrževanju te svoje osrednje gledališke ustanove. V letošnji sezoni se je gledališče zavezalo za 150 predstav na 46 odrih. Od tega 60 predstav na 15 odrih v koprskem okraju, 30 predstav na 10 odrih v goriškem okraju, 20 predstav na 7 odrih v postojnskem okraju, 20 predstav na 7 odrih v tolminskem okraju in 20 predstav na 6 odrih v sežanskem okraju. Te svoje obveznost: absolvira gledališče na daljših in krajših turnejah, potem ps se vrača v Koper na študij novih del. Sezono je začelo konec oktobra, do da-ies pa je odigrale okrog 90 predstav in s tem preseglo polovico svojih obveznost’ po vseh okrajih. Z nekoliko domišljije si lahko živo predstavljamo napore, ki so bili v zvezi s temi gostovanji, zlasti v zimskih mesecih in brez lastnih prevoznih sredstev. O turnejah Gledališča Slovenskega Primorja bi se resnično dalo povedati marsikaj. Kakšno pisano in zmeraj novo občinstvo se vrsti pred nastopajočimi! O tem vedo koprski gledališčniki povedati mnogo zgodbic, veselih, pa tudi žalostnih_____ Zgodilo se je, da so igrali v kraju, kjer je prav tedaj gosto val tudi cirkus. Oder so našli še ves posut z žaganjem, saj so malo prej nastopali na njem dresirani sloni. In teh so tud' pričakovali ljudje, ki so zasedli dvorano, prireditelji so namreč prodajali vstopnice kot za eirkuško predstavo. Ko so se namesto tega prikazali na odru igralci, je bilo občinstvo hudo nezadovoljno. Predstavo pa je gledala tudi ekipa artistov gostujočega cirkusa. Te je predstava navdušila, da so igralcem prisrčno čestitali.., Mnogo bolj pogosti pa so drugačni prizori. Ni redko, da mora razganjati gnečo in delati red milica. Zgodi se tudi, da nestrpni obiskovalci »odslove« blagajničarko in sami hitro ter vestno razprodajo vstopnice. Ljudje, ki ostanejo brez njih, pa mnogokrat ponujajo visoka preplačila ... Dru-gokrati spet zaidejo v kraje, kjer jih sprejme polna dvorana, kjer pa gledalci komaj čakajo, da bo igre konec in da se bodo lahko po mili volji zavrteli... Življenje potujočega teatra je polno presenečenj. Toda Gledališče Slovenskega Primorja je dobro potujoče gledališče in njegovo občinstvo je dobro občinstvo. Za dokaz naj zadoščata le dva podatka z zadnje turneje: povprečna kapaciteta -dvoran 200 ljudi, povprečen obisk 350 ljudi. Ne vem, katero gledališče bi se še lahko postavilo s tako bilanco. V tej bilanci pa je tudi že odgovor o smislu in pomenu primorskega gledališča. Kaj in kako igrali? Pogledano od blizu in neposredno je občinstvo za koprske gledališke delavce v marsičem spremenljiva neznanka. Zdaj igrajo ljudem, ki se smejejo in pretakajo solze ob najmanjši vzpodbudi, zdaj spet strmi vanje iz avditorija nerazumevanje in začudenje. Ce pa pogledamo nekoliko bolj od daleč, se nam ta neznanka hitro zjasni. V celoti je primorsko občinstvo nekako otroško, v naj lepšem smislu te besede. Dojemljivo je za teater v njegovi najbolj pristni obliki. Preprosto je in nezahtevno. Vendarle pa ga moramo razdeliti ia dve polovici. Na ljudi, ki sicei ne poznajo nobene gledališke tradicije, ki pa so ves čas italijanske sužnosti ohranili živo slovensko kulturno voljo in ginljavo ljubezen do slovenske umetniške besede in ki jim je torej vsaka sedanja gledališko prireditev dragoceno doživetje, pa na ljudi, ki jim poostren italijanski pritisk sploh ni dal, da bi začutili osnovne kulturne potrebe. V glavnem lahko potegnemo razločnico med temi in onimi tudi zemljepisno. V severnih primorskih krajih so ljudje po večini hvaležni za sleherno besedo z odrskih desk, zlasti na Koprskem, v novopri-ključenih krajih pa je precej takih, ki jih je treba tako rekoč šele privaditi in priučiti umetniškemu teatru in jih tako odrešiti bremena dolge kulturne ah, bolje rečeno, nekulturne sužnosti. Značilen je na primer zmogljivost. Koprsko gledališče šteje danes 16 igralcev in igralk. Vsekakor malo spričo obširnih in svojevrstnih nalog. Koliko lažje in uspešnejše bi bilo na primer delo z dvema zasedbama, z vzporednimi študijem oziroma uprizarjanjem različnih del! In koliko sicer ustreznih uprizoritev si gledališče ne more privoščiti zaradi tako ali drugače prezahtevne zasedbe. Kajti z amaterji si ne more pomagati, saj jih ne more jemati s seboj na turneje. Ansambel kot celota je brez tradicije. Ob vsakdanjem skupnem delu, v boju s skromnimi možnostmi, na turnejah in ob vseh mogočih preizkušnjah se je strnil v čvrst kolektiv, kakršen bi v »normalnih« okoliščinah težko dozorel v tako kratkem času. Samo tak kolektiv lahko vztraja pri takem delu. Za njegovo umetniško rast pa je to premalo. Kajti navsezadnje: le s kvaliteto, le z vztrajnim umetniškim napredkom lahko gledališče uspešno opravlja svoje splošne kulturne funkcije. Gledališče Slovenskega Primorja nujno potrebuje ljudi, ki bi pomnožili in okrepili njegov ansambel. Pravzaprav je čudno, Za gledališče skrbi danes vseh pet primorskih okrajev. Ti prispevajo v njegov proračun 15 in pol milijona dinarjev, poldrugi milijon zasluži gledališče samo. Največji delež prispeva seveda koprski okraj, menda 40%. Poleg tega je gledališču dodelil še 11 milijonov za Investicije: za napeljavo centralne kurjave in za nakup kamiona za prevoz odrskih rekvizitov. Tudi drugi okraji pošiljajo svoje prispevke bolj ali manj redno. Toda odpira se naslednje vprašanje: kako bo po ustanovitvi komun oziroma zveze komun, ki bo predvidoma obsegala le nekako tri izmed dosedanjih okrajev. Ali se bo skrčilo tudi delovno področje gledališča in s tem njegova sredstva, saj pravijo, da imajo v Gorici svoje načrte____7 Koprsko gledališče je začelo svoje delo lansko jesen tako rekoč med golimi zidovi. Kolikor je dobilo finančnih sredstev, jih je znalo porabiti pametno in varčno. Preskrbelo se je z osnovnimi odrskimi potrebščinami, kulisami, rekviziti, kostumi, opremilo si je skromno tehnično delavnico itd. Brez odlašanja se je lotilo svojega popotnega poslanstva, čeprav v nobenem oziru ni primemo o-premljeno. Kljub vsemu temu Je izrecno dokazano, da Je sposobno obstanka, da je pognalo korenine med primorskim ljudstvom in da bo ob pravi pomoči zmoglo vse svoje kulturnopolitične in umetniške naloge. Zato je treba izkoristiti vse možnosti in osredotočiti vsa razpoložljiva sredstva, materialna in moralna, da se mu pomore k napredku in razvoju. Človeku je kar nekako čudno pri srcu, ko se spet iz ljubljanske perspektive ozre na te ljudi tam doli, ki tako vedre volje in skoraj brezskrbno delajo za svoje primorsko gledališče ... Kakor da jim ni mar tesnih razmer, kakor da jim ni mar težav, hodijo iz kraja v kraj in povsod z isto ljubeznijo razglašajo slovensko umetniško besedo. To je najboljše znamenje, da delajo prav. Le včasih se jim najbrž stoži, da so tako zase in tako prepuščeni sami sebi. Kajti iz ljubljanske perspektive se človeku kaj hitro spet zazdi, da so daleč tam nekje za devetimi gorami in da naj pač životarijo, kakor vedo in znajo. Toda ne smemo pustiti, da se tako čustvo vgnezdi v nas. Saj so v resnici tako blizu in saj delajo za našo stvari Vir, Stojan Batiči Kompozicija Živi prostor in živa ploskev »Bratovščina sinjega galeba« Koper sam. Tu je, kakor rečeno, šele zadnja premiera prebila led in utrdila upanje, da bodo »šle« tudi reprize. Toda gledališče pripravlja še nov korak naprej. Cim prej, najkasneje pa z novo sezono namerava uvesti redne tedenske predstave, ki bodo gotovo mnogo pripomogle k temu, da utrdi svoj vpliv. Po vsem povedanem je jasno, da ' mora repertoarna politika gledališča sloneti na njegovi vzgojni ‘ in prosvetni funkciji, seveda, ne da bi pri tem zašla »na linijo najmanjšega odpora«, se pravi v neizbirčno zabavnost. Čeprav je bil dosedanji repertoarni izbor v marsičem improviziran, saj je bil odvisen od različnih znanih in neznanih faktorjev, mu s te strani ni kdo ve kaj očitati. Naslovi, kakor so »Kranjski komedijanti«, »Metež«, »Mladost pred sodiščem«, »Bratovščina sinjega galeba« in »Štirje za volanom«, imajo dovolj standarden zvok in govore, da je gledališko ubralo v glavnem pravo smer. Načelno bi se seveda dalo sestaviti repertoar, ki bi bil morda bolj smotrn in prirejen daljši perspektivi, zelo težko pa bi bilo reči, da je gledališče zanemarilo konkretne možnosti. Kajti preizkusiti je bilo treba vse od začetka, od občinstva pa do ansambla in čisto tehnične zmogljivosti. In velika zasluga gledališča je že v tem, da se je pogumno lotilo vseh nalog in težav, da si je pridobilo nekaj važnih izkušenj ter istočasno okrepilo zavest o svojem poslanstvu. Pri konkretni izbiri repertoarja pač nujno soodloča — zmogljivost igralskega ansambla. Njegova številčnost, njegov sestav in njegova umetniška da na primer mladi igralci nočejo v Koper, kjer bi ob polni zaposlitvi lahko preizkusili vse svoje sile in si ob neposrednem stiku z občinstvom in z ljudstvom lahko nabrali neprecenljivih izkušenj. Prav tako kot novih igralcev pa potrebuje gledališče tudi močne režijske osebnosti, ki bi v stalnem in smotrnem delu povezovala ansambel tudi umetniško in mu odpirala poti k novim dosežkom. V tem pogledu si skuša gledališče pomagati z gosti iz naših centralnih ustanov. Za prihod-no sezono je dobilo kar precej obljub. Toda to je le izhod za silo. Pa prej ali slej bi se ljudje najbrže že našli, toda: Za stanovanje gre Stanovanje smo dali v naslov, ker je eno izmed nabolj perečih in značilnih materialnih vprašanj, ki tarejo gledališče. Kako neposredno vplivati na delo in poslovanje ustanove, je razvidno iz enega samega podatka. Koprska gledališka hiša razpolaga s sedmimi garderobami, kakršne pač so lahko garderobe v gledališču, ki je bilo sezidano pred stoletji. Toda šest od teh sedmih garderob so morali zasesti igralci za stanovanja. Med njimi so tudi ljudje z družinami____ Bolj kot vse številke pa mi je splošno podobo o skromnih sredstvih, s katerimi razpolaga gledališče, osvetlila značilna in po svoje lepa izjava direktorja Oskarja Venturinija: »Morebiti sem tega tudi jaz kriv, ker ne znam zahtevati in spet zahtevati, ker se ne znam otresti nekakšne partizanske skromnosti in zmeraj spet mislim samo na naloge, na delo...« Samo $a aßfokane (judi Slovenski humor ni preveč pogost pojav. Toda še mnogo bolj redke so naše humoristične knjige. Malo jih je, da nekaj veljajo, še manj pa je takih, katere bi bralec vzel v težki uri ponovno v roke: Sedaj pa sta se dva avtorja odločila, da skupaj objavita knjigo humorja z namenom, da bi naša knjižna letina »spet zabeležila izid slovenske humoristične publikacije«, kot pripominjata sama v opombi na koncu knjige. France Magajna in Dušan Menija sta v pričujoči drobni knjižici zbrala vrsto rahlo še-gavih, mestoma celo veselih zgodbic. Zdi se pa, da se v enem vprašanju vendarle ■nista povsem sporazumela, namreč v vprašanju bistva smešnega. Ko namreč človek knjigo prebira, se pač nehote vpraša, kakšen je njun humor oziroma kakšna je njegova vsebina. Odgovor na tako vprašanje pa mora žal razočarati vsakogar, ki je od obeh piscev pričakoval kaj več od golega opisovanja brezpomembnih pripetljajev. Morda je osnovna vsebinska lastnost njunega pisanja pretiravanje. Oba pisatelja upo- rabljata vsakdanje motive, katerim dajeta poseben pomen s tem, da posamezen dogodek postavita pod povečevalno lečo in ga obravnavata v nasprotju od realno prikazane celote~ Takšne so zgodbe »Časnikarska smola« in »Prostor v senci«, dalje »Težko je biti gledališki direktor« in vrsta drugih, tern podobnih humoresk. Kar pripovedujeta pisatelja, je pravzaprav res: tiskarski škrat zagreši včasih hote ali nehote hude pomote; če se predolgo izpostavljaš soncu, dobiš opekline; gledališki direktor je mnogokrat nadvse nehvaležen poklic, ki zahteva več spretnosti kot krmarjenje Odisejeve ladje med Sciio in Karibdo itd. Teda, ali so takšna spoznanja in takšne resnice o našem sodobnem življenju same po sebi sploh vredne pretiravanja? In, ali so sploh lahko vsebina humorja, ki bi danes obogatil ljudi z občutji in spoznanji? Ce iščemo v humoreskah Dušana Mevlje in Franceta Magajne osnovni in najbolj vsakdanji namen smešnega — kritiko resničnosti oziroma hotenje po razvrednotenju tistifi splošnih vrednot, iU «0 jštf* stale navada ali pa celo zastarela družbena zakonitost, iščemo zaman. Prav vsakdanje življenje prinaša toliko grotesknih in upodobitve vrednih prizorov, da je res čudno, kako da sta oba pisatelja uporabila motive o psičku Fifiju, o kolesarskem karambolu, o težavah angleške izgovarjave in druge nič bolj in nič manj aktualne probleme. Če je bistvo smešnega v zanikanju vsakdanje resničnosti s sredstvi, katere dopuščata paradoks in groteska, potem avtorja knjige za objokane ljudi nista uporabila možnosti, da bi bralcem posredovala to, kar danes najbolj pričakuje in najbolj želi: besedo o njem samem. Kaj je šegavega in veselega v knjigi? Morda so to zgodbe o italijanskih fajmoštrih, ki so pridigali v našem jeziku, katerega niso poznali; dalje po ljudski pripovedi posnete dogodivščine naivnih kraševcev — to pa je tudi vse. Pravzaprav je naslov knjige pravilen Napisana j» za jokave ljudi Morda bo nekaterim res nekoliko laže pri srcu. Za vesele ljudi, ki se radi smejejo, pa pričujoča zbirka humoresk Ä - M. *J Nekatere umetnostne razstave človeka še posebej vznemirijo, ker pomenijo doživetje iskrene umetnostne kreacije, ki se izvija iz konvencionalnih oblikovnih meja ter terja da gledalec tudi sam z njo ustvarjalno sodeluje, če hoče globlje dojeti umetnikovo izpoved. Kajti umetnost, ki ne prerašča vsakdanjosti in njene komodmosti plačuje davek splošnemu okusu, za bodočnost in za reševanje umetnostne problematike pa je njena setev izgubljena. Razstava kiparja STOJANA BATIČA in arhitekta-slikarja BORISA KOBETA (Ljubljana, Jakopičev paviljon) sicer ne želi za vsako ceno zrevolucionirati idiličnega ritmika naše umetnosti, vendar razgibava njegovo gladino z novim vetrom, ki pometa staro listje In išče novih plodnih tal za svoj razcvet. Razstavljene plastike . in slike so daleč od’vsakega akademizma, čeprav ne žele biti ekstremno avantgardistične in ne razbijajo vseh klasičnih pravil do zadnjega. Gledajo pa nanje ia drugega zornega kota. Ustvarjalca ne iščeta posebnih novih struj, trudita pa se, da bi dosegla in polno dozorila lastni umetnostni izraz. Iščeta ga resno in iskreno. Vsak po svoje nam razkrivata svet svojih doživljanj. Kaj rad verjamem Batičevim besedam med pogovorom: »Tole, kar moram povedati z besedo, bi laže zmodeliral v glini...« Borba za obliko ju opijanja kot resna igra. Morda bi prav v tem smeli slutiti tisti skupni imenovalec, ki oba razstavljalca kljub različni umetnostni zvrsti in tematiki vendarle druži ter ju sorodno uglaša. Zato učinkuje njuna razstava skladno ter tudi po svoji ureditvi vzbuja snažen in premišljen učinek. Urejena je z okusom ter nas zato ie po tej strani pritegne. Stojan Batič pripada naši mlajši umetniški generaciji, saj je izšel že iz ljubljanske umetnostne akademije. Doslej se je že uspešno uveljavil tudi pri večjih kiparskih nalogah, posebno pri spomenikih v čast osvobodilnega boja. Zato nas na tej razstavi skoraj začudi njegov drugi obraz, ki nam razkriva kiparja v novi luči — kot tankočutnega oblikovalca drobne plastike in liričnega in-terpretatorja človeškega, posebno še ženskega lika. Vendar bi rekli preveč in premalo, če bi se zadovoljili samo z liričnim epiteto. nom, saj preti temu vedno nevarnost sladkobnega priokusa. Te-ga pa Batič ne pozna. Ko opazujemo njegove številne moške in ženske akte, lahno manieristično prestilizirane ali bolje, prepesnjene, nam zazvenijo z nekim trpkim naglasom kakor v samoodpo. vedi in predanosti neizpolnjenim željam. Prav zato ne zaznamo v teh golih telesih nobene čutnosti temveč le melodiozno ubranost njihovih skladnosti in gibov. Drugače moških, drugače ženskih! In spet drugače v lesu_ in kamnu kot v bronasto patiniranem mavcu in bronu. Moška telesa so nekam lagodno sproščena v mišicah in gibih, njih model je slikovitejši kot pa pri ženskih aktih, ki se sločijo v napetih, mehkih linijah in jim je površina skrbneje, nikdar pa polirano obdelana. Pri portretnih glavah pa išče kipar izraz čistega in s skopimi sredstvi doseženega obrisa. Toda žarišče Batičeve plastike ni v voluminoznih temveč v pro-storrtinskih vrednotah. Kadar kleše v kamnu, kjer mu diktira formo delavniška klada s svojo gmoto, se seveda ne more do kraja izpeti; v tem primeru mu je formt -mim, ni*t -k U*k ***** pa melodiozno vzvalovana. Pre-žarjena s plemenitostjo se prebuja iz kamnite praoblike. Kadar pa snuje Batič za bron ali v glini, pa oblikuje po nekem višjem »geometričnem« principu, za katerega bi bilo težko najti ustrezen izraz. Jedrišče plastike je zasidrano v praznem prostoru. Čeprav imaginarno, je vendar trdno. Iz njega navzven se sferično ureja življenje plastike. Pri tem moram nehote misliti na rotacijo nekake kristalne mreže. Figura se spreminja v prostorninski lik ter prostor objema, ne pa zaključuje. Klasičen primer za to nam kaže »Dekle s pikapolonico«, sklonjeno predse v opazovanju drobnega hroščka na roki, ujeto v gibko sferično konturo telesa, udov in las, med katere je ujet tudi prostor, ki pa pri tem ne izgubi svobodnih prelivov. 2iv je, odločujoč plastični sooblikovalec je. — Strožje, je v geometričnem liku koncipirana ter-racota »Sedeča«, medtem ko kompozicija »Balet« pomeni drzen, pa zelo uspel poskus, kako sicer z neimpresionističnimi, pa vendar dovolj dematerializiranimi klasičnimi sredstvi ponazoriti gibanje, plesno figuro mirujočega, a dinamično napetega moškega ter vrtečega se ženskega Uka. Vemo, igra plesalcev se ne bo spremenila; njune kretnje se podrejajo nekemu večnostnemu principu kakor pri toplotnem samogibu. V tem je njuna tragika, ekspresivnost, predvsem pa oblikovna enkratno st. Od barokizirujoče »De- več, kot ta po svojih razsežnostih in brez iluzionističnih ter plastičnih zvijač lahko nudi? Kobeta poznamo kot duhovitega stilnega ilustratorja z izredno dognano risbo, drugič spet kot fantastično razpoloženega grafika, ki mu le tanek posluh za mero in formo brani, da ne zakorači iz fauvističnega prijema v surrealistični izraz (Ženska, Trije otoki, Fantastični zaliv itd.). Tu se prebuja v njem dionizični človek, sugestiven, erotičen, domise-len. Predvsem pa nas priiezajo njegove oljnate slike, ob katerih bi lahko s suvereno gesto govorili o dekorativnem izrazu, če bi ne bil ta izhod preveč poceni in zasilen. Kobe res dekorira ploskev, jo spreminja v tapeto ali v preprogo. Še bolj pa bi veljala primera, da na vzorec tkane preproge aplicizi ploskovito projekcijo svojih slikarskih predstav, pa tako rafinirano, da ne vemo več, kje ponehale prvo in kje se začenja drugo. Vzvalovano morje je preproga (Slovo), gredice krakovskih vrtov in stilizirani purani so kot vtkani vzorci, prav tako stilizirani orli, oblaki. .. Ploskovna projekcija mu je glavno pravilo, tako da zanj klasični, trodimenzionalni prostor skoraj ne eksistira. Svet mu je sestavljen iz pisanih kulis, zdaj tonsko občutenih, drugič spet s toplo barvo poživljenih in akcentmra-nih. Toda drzni arhitekt jih ne setavlja v tcatrske kompozicije, amkak jih polaga drugo ob drugo in pod drugo. Ljubi gledalec, Bori« Kobe: Morje In otok klice z draperijo«, ki spada v Batičev zgodnejši opus, do »Baleta« je dolga pot, ki pa je dosegla lep cilj. In prav tako stojita že vsak na svojem bregu »Orfej« in »Pan«, dva moška akta, katerih prvi pomeni zaključek starejše, drugi pa začetek nove stilne faze. — Na poseben način se poigrava s prostorom tudi presle-gasti relief za Senovo, ki trepeta pred nekoliko oddaljeno steno zdaj kot plastična čipka v igri luči in sence, zdaj kot silhueta ali plastično oblikovana mreža. Torej srečamo celo pri reliefu iskanje tistega prostornega elementa, ki se javlja kot vodilni usmerjevalec novejšega Batičevega kiparskega prizadevanja. boriš Kobe — arhitekt ati slikar? Ta dilema velja le za filistra naših dni, ki bo morda terjal: odloči se za prvo ali za drugo! Toda ali ne more arhitekt odločilno podpreti in voditi tudi slikarja? Mu urejevati oblikovno voljo, jo disciplinirati ter ji vlivati tanek posluh za obvladovanje slikarske ploskve? To se je pri Kobetu zgodilo. Zato je slikar Posebnega kova. Bi mar sme-tt* JLx. ?-•«*-» Kkšshua sam si jih zdaj sestavi in po lastni želji. Te pravljične čarovnije noče slikar prepovedati ne sebi ne drugim. Zdaj gleda krajinski izraz iz ptičje perspektive, pri čemer nas pozdravi včasih spomin na Brueghelove flamske trge in pokrajine, gledane nekje od zgoraj, drugič iz normalne perspektive — toda če je le mogoče iz take, v kateri, se odražajo objekti v svoji največji ploskovni razsežnosti. T o so motivi z morja — kraški svet s svojo lapidarno in geometrično strukturo ga nenehno privablja! — tu so stroge plosve solin, pa tiha vsakdanjost krakovskih vrtov z večno enakimi četveroketi gredic in s kulisnim ozadjem vrtnarskih hišk: v snegu, v prvem cvetju, ob prvih kapljah dežja. Linija in ploskev morja, mandrolasti obris čolna, kotički obmorskih mest. Koordinatni sistem se razrešuje otroški logiki, na primitiven način. V resnici pa na dokaj rafiniran način. Še ljudje so bolj plo-skovite projekcije, čeprav jih poživlja včasih lahno karikirujoča potezaj Na videz se nam zde kol sjafaža v ozkih krajinskih izrezih, m i njihovo temeljno razpoloženje 1 svojimi brueghelovsko okornimi kretnjami, oblikami in grimasami, Poglejte življenje na trgu pred Mestnim domom, krakovske« ga vrtnarja, ki lovi kapljo dežja na roko, žene pri delu na vrta, otroke, mornarje kopalce. Na otroške risbe se ne naslanja samo ob Slikah jeznih in žalostnih in veselih punčk (bonbon pa puste filistre!). Iz zakonitosti otroške risbe — in ta utegne biti zelo stroga! — je znal potegniti last* no zakonitost. Celo vsebinsko zelo realistični motivi, celo portretni objekti (Družina, Lastni portret) so traktirani ploskovito, brez akademsko pustih in obrabljenih plastičnih valettrjev. Poudarek je le na barvni lisi. Značilno je komponirana slika »Hčerki«. Dve dekleti ob odprtem klavirju, čigar pokrov zasekuje ostro diagonalo, v kateri se obenem tehta kompozicionalna in tonska uravnovešenost slike. Značilno pa je, da se čista linija, kakršno poznamo iz Kobetovih risb, še v grafičnih listih komaj pojavi, le redkokdaj pa na njegovih oljih. Čeprav mu je kompozicija na videz neorganizirana, je vendar vezana po ploskvi ter se končno podreja barvi in ornamentu ter pravemu »horror vacv.i«, strahu pred praznino. Kobetov rjet je kakor živahna igra, namenjena v pašo očem, zdaj lahko tragična, zdaj malo humoristična, zdaj vsakdanja, a lopa drama bivanja. Kobe ne rešuje svetovnih ugank. Zna pa tudi trpeti. Trpeti z ribiči z morskih obal, z vsakdanjimi Ljudmi, ki se včasih herojsko obtičijo v sanjske junake. Simbol v dolgi sužnosti razboljene Istre je rdeč ženski akt, poln življenjske, pa še ne prebujene sile, ležeč sredi kraške zemlje. Pa spet — popotni spomini: Poreč — kamniina balustrada pred morjem, na njej nekaj kosov perila, rotiti, steklenica vina; Korčula — kamnit zid, vino v bogatem kozarcu mi* nule slave, grozdje, čebula, ribe in čoln; Iz Hercegovine — nizki mizici, razrezana melona, karmo posodje... Ne iščite definicij. Ne primer-jav. Ne pri Batiču ne pri Kobetu. Oba si gradita lastno likovno predstavo, kakor pač v njiju odjekuje svet in kakor si ga osvajati skozi lastno prizmo. In ker želita biti pri tem iskanju iskre“ ■na, bo zlomil palico nad njima le tisti, ki je preveč zdolgočasen, da bi s? v njuno delo vživel, ah pa tolikanj dlakocepen, da ga bo pomerjal z akademske višine. To-da tak presojevalec je že zdavnaj izgubil stik z usodo in zakoni« tostjo umetnostnega razvoja —> pa tudi z življenjem samim. E. Cevc Italijanski založniki se zanimajo za roman Dobriče čosiča Firentinska založba Vallechi Je poslala Jugoslovanski Komisiji za kuturne zveze z Inozemstvom ponudbo, da bi izdala roman Dobriče čosiča »Daleč je sonce«. Prevod naj bi bil tiskan do konca leta. To delo, v katerem obravnava pisec temo iz narodnoosvobodilne borbe, je doslej doživela že desetino izdaj. V svoji redni ediciji »Biblioteka tujih piscev« Je založba Val* lechi tiskala tudi zbirko novel Iva Andrica a naslovom »La setea (Žeja). Razen Italijanskih založnikov s« za čosičev roman zanima tud} pariška založniška biga A*enc^ ŠE NEKAJ Seminarji Gorske straže po Sloveniji Zakaj je v Mariboru solata po 100 din? Cndni dogodki z Jesenic pred sodiščem Pred okrožmm sodiščem v Ljubljani so 17. in 18. t. m. dva dneva razpravic ali o zadevi Draga Cerarja, ki je kot referent za kapitalno gradnjo visokih peči v železarni na Jesenicah samovoljno, brez privoljenja m vednosti uprave železarne 1. 1953 v imenu tega podjetja nabavil na svoj račun pri tvrcaki Zimmermann 4 Jansen v Dürenu dva vibratorja, ki sta bila po njegovem nalogu meseca oktobra 1. 1953 uvožena v treh zabojih ln enem ovoju obenem s pošiljko »Dr. Loors aparature« za železarno na ta način, da v dobavnici in računu omenjene tvrdke za to pošiljko nista bila specificirana, temveč le označena s pripombo »razni pripadajoči deli*. Zaradi tega nista bila ocarinjena po predpisih in je utrpela državna blagajna zaradi neplačanih uvoznih carin 4,264.133 din škode, železarna pa je bila oškodovana zaradi plačila ustreznega dela prevoznih stroškov za oba gradbena stroja za 3599 din. Po vsem tem je Cerar v imenu »Odbora za športne gradnje pri železarni Jesenice« prodal vibratorja direkciji podjetja »Gradis IMM« v Ljubljani za 1,554.400 din s pogojem, da mu bo to podjetje namesto dogovorjene kupnine postopno dobavljalo gradivo za gradnjo njegove stanovanjske hiše na Bledu. Iz vsega tega Je razvidno, da je Drago Cerar izrabljal svoj vodilni položaj v Železarni in da je na- stopal zelo samovoljno, kar bi utegnilo povzročiti vsemu podjetju občutno gospodarsko škodo, če ne bi revizija pravočasno odkrila njegovih grehov in jih popravila. Res je sicer, da je pri tem skušal koristiti tudi športni javnosti na Jesenicah, težišče njegove krivde pa je predvsem v njegovi manipulaciji z vibratorji. S tem. da je na spreten način pretihotapil gradbene stroje, Id jih Je zamenjal za gradivo, Je oškodoval skupnost zaradi neplačila uvozndh carin in dosegel, đa si je zgradil stanovanjsko hišo na Bledu. spoznalo Drift Cezar}* m krivega ln ga obsodilo na 4 mesece zapora. Ta sodna razprava le podala ponoven dokaz, kak» potrebna sta budnoat ln nadzorstvo upravnih odborov, delavskih svetov, direktorjev pa tudi sindikalnih podružnic v podjetjih, da bd vse dogajanje potekalo zakonito in pošteno, kajti z nezakonitimi ln kaznivimi postopki niso oškodovana le podjetja, njihovi delavci in uslužbenci, temveč tudi skupnost in prav taka kazniva dejanja so tudi vzrok podraževanju industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov. KRIŽANKA Ker n! nakazal spremembe smeri vožnje Na cesti iz smeri Reka je vozil pravilno po desni strani ceste v Ilirsko Bistrico osebni avtomobil Franjo Valenčič. Ko je pripeljal do odcepa ceste proti Snežniku, J* priipcljal znasprotne smeri tovorni avto Djcudje Milivojevič. Na odcepu ceste je slednji tik pred osebnim avt mobilem zavil na cesto proti Snežniku, ne da bi pred nakazal spremembo vežnje. Zaradi tega je prišlo do nezgode. Oobni avto je zadel desno stran tovornjaka, pri čemer je na osebnem avtomobilu nastalo za okrog SO.'JOQ din škode. Prometno varnostni organi so na kraju nezgode tehnično pregledal; obe vozili in ugotovili, da niso bili v redu smer:kazalci na tovornjaku. Krivec nezgode Milivoj evič. je verjetno pozabil, da sme biti na javni cesti le s takim avtcmoibilocn. ki je tehnično v brezhibnem stanju, kot to zahtevalo predpisi o premetu na javnih cestah. -s. Dvoboj špekulanti - goljufi Tcmčka C. je imela kaj dobro perspektivo zaslužiti kup tisočakov, ko je od nekega tihotapca kupila 120 parov nylon nogavic in mu na roko izplačala 98.0G0 din. Ob tej kupčiji je Tončka zaupala svoji znanki Bredi in hvalila kvaliteto nogavic, ki bi jih rada čimjprejj rtr:dala in tudi zaslužila.' Broda je povabila Tončko v Kranj, češ. da ima tam dobre znance, ki imajo odlične poslovne zveze, da bodo lahko prodaM mimogrede vseh 120 parov nogavic. V Kranju sta se obe znašli za za mizo z mojstri Francem in Francetom. V veselem razpoloženju so popili nekaj steklenic vina in Tončka se je med razgovorom pomenila s Francetom o nogavicah. ki jih je vzel im c bij ubil, da ji bo čez nekaj dni izplačal tuđi 1P8.000 din. Pri tem dogovoru je ostalo ln družbica se je razšla. Tončka je iz dneva v dan čakala Franceta. Prsti so Jo močno srbel-: ko je mislila na čeden kum-ček denarja. Medtem pa, ko je ona željno ori-čakc val a tisočake, »ta Franc in France v Kranju razmišljala o zadevi in sklenila, da bosta nogavice prodala, denar pa obdržala zase. Nogavice sta res razpredala, celo po zelo nizki ceni teko. da nista iztržila niti tistega znesf-ca, k« bi ga morala po dogovoru izročiti Tončki. Minilo Je 14 dni. Tončko je močno skrbelo, kaj je z njenim denarjem. Sla Je v Kranj in od Franceta zrvedela, da je dal nogavice nekemu uslužbencu z Jesenic. ki denarja še ni prinesel. Ker se Tončka s tem n*i zadovoljila, jo je France navidezno mahnil na Jesenice. Medtem ko je Tončka nestrpno pričakovala ni egov povratek. se je France posvetoval s Francetom in se oetem ves prestrašen »vrnil z Jesenic« in hitel pripovedovati Tončki, da so uslužbenca z Jesenic zaprli organi ljud~ke milice, ker so našli v trgovko: višek, ki je nastal od prodanih nogavic. Tako sta Franc in France odpravila Tončko in jo »pravila bb denar in ob nogavice. Več sreče pri tej zadevi pa Je knela Breda. Ta je bila v d"brih odnosih s Francetom. Poklonil 1J je najprej 30.000 din. potom pa še nekajkrat po nekaj tisoč din. Ea-je mu je obljubila, da mu bo ore-sikrbela v Kooru novo kolo italijanske znamke. Kot se je pozneje Izkazalo te obljube ni mislila resno. Vsa zadeva je prišla na uho kriminalističnih organov, ki so tristo druščino predali sodišču. Frav žanr mi vo bo poslušati na glavni obravnavi kako se bodo med seboj snonrijel! goljufi ir Špekulanti, ki bodo dobili vsak »svoje«. zv. ESE E83" E 4 S 6 7 8 9 10 It 12 15 a 15 ra 16 a •7 s 16 19 a 20 ra 21 22 ES 25 ra 24 25 s 26 ra 2? 28 fa 29 a 30 a 51 55 52 55 L—tm 34 Vodoravno: 1. blato, 4. zaliv Sredozemskega morja ob afriški obali, 13. poškodba od vroče tekočine ali pare, 15. izumrlo nomadsko pleme v severni Kavka-ziji, 16. nakodrano, posvaljkano sukno, 17. domača žival, 18. kem. znak za svinec, 19. strah pred javnim nastopom, 2D. močno strupena indijska kača, 21. življenjski soik, 22. palica za čiščenje pluga, 23. goreče prosim, 24. krčevina v planinah. 25. zatrjevalni prislov*, 26. rojstvo, 27. kuhinjska začimba, 28. veznik, 29. osnovna zamisel, 30. kraj. kjer se pridobiva sol iz morske vode, 31. zrakoplov, 32. glavno mesto v predelu ruskega* Cernoz.i orna, 33. mladinski roman Charlesa Dickensa. Navpično: 1. najmanjši otok velikih Antilov, 2. nenavaden, čudovit. 3 mlečna tekočina nekaterih tropskih dreves, ki se po zgostitvi imenuje kavčuk, 4. alkoholne pijače. 5. nekatere. 6. nota iz sol-mizacije, 7. snov. iz katere se razvija plin acetilen, 8. poplah, 9 velika jugoslovanska Teka, 10. okrajšano žensko ime, 11. japonska dolžinska mera, 12. razsodišče, 14. pesniški stik, 17. sovjetski šahovski velemojster, 18. parvi literarni proizvod, 20. mesto v Grčiji (prekop), 21. gozdni sadež, 23. vrtljivi del elektromotorja, 24. okenska navoj niča, 26. dvojni listi papirja, 27. del (n. pr. solistični del pri koncertu). 29. kratica madžarskih državnih železnic, 30. mednarodni klic na pomoč, 31. pogojna členica, 32. osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE od 13. m. 1955 Vodoravno: l. Borisav, 7, sbinri, 12. ako, 13. kljukec, 15. Ub, 18. rapsod, 18. nalesti, 20. en, 21. promile, 23. tik 24. tiara, 26. Avignon. 28. vajenec, 30. A tal, 32. Azev, 34. stranka, 38. vseskoz, 38. Jakac, 40. zet, 41. rivalen, 43. re, 44. amandma, 45. enačaj. Navpično: 1. baretka, 2. okani, 3. rop, 4. skoraj, 5. Aldo, 6. V(ilfan) J(osip), 7. »kalica. 8. beleg, 9. ice, 10. rutina, 11. Ibik, 14. univerza, 17. sprave. 19. stotak, 22. Mantova, 25. Avesta, 27. nakana. 29. Eskim, 31. licej, 33. zvem, 35. njen, 37. srd, 38. ara, 40. za, 42. le. Vsaka številka ugankarskega lista »Kaj veš — kaj znaš« vsebuje preko 40 raznih ugank in 5 stalnih rubrik. Naročila za izdelke usnjene konfekcije plašče, mikade, usnjene jopiče, hlače, kape ter razna kompletna asnjena oblačila za letno in za prihodnjo zimsko sezono sprejema Industrija usnja Vrbnika do vključno 15. aprila 1955. Pohitite z naročili. — Z Izdelki IUV boste potrošnike v celoti zadovoljili. Zanimanje za Gorsko stražo je vedno večje. Zlasti mladina hoče vedeti, kdo lahko postane gorski stražar, kaj je namen Gorske straže ln kakšna je njena ureditev. 2e v članku »Gorska straža tudi pri nas., ki ga Je 13. II. t. 1. prinesel »Slovenski poročevalec, Je bilo na kratko povedano da sta se na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo začeli zanimati za ustanovitev Gorske straže posebno dve slovenski organizaciji, Taborniki in Planinska zveza. Organizacijski odbor Gorske straže, ki ga sestavljajo zastopnica Zavoda za spomeniško varstvo, zastopnik Planinske zveze in zastopnik starešinske uprave Zveze tabornikov Slovenije, se je na nasvet Zavoda za spomeniško varstvo odločil, da bo v zimskih mesecih prirejal po večjih krajih Slovenije celodnevne nedeljske seminarje, na katerih se bodo bodoči gorski stražarji seznanili z najvažnejšimi predmeti in nalogami prirodnega varstva, z dolžnostmi Gorske straže in njenim ustrojem, z važnimi opozorili in signali planincev in z elementarnim znanjem prve pomoči ob nezgodah v gorah In planinah. Taki seminarji so že bIH v Mariboru (13. II.), v Kranju (19. n.), na Jesenicah (27. II.); v Trbovljah (6. in.), Postojni <13. III.); na sporedu pa so: v Novem mestu (20. III.), Ajdovščini (27. III.) in Idriji (3. IV.). Prva točka seminarja Je vsakokrat predavanje zastopnice Zavoda za spomeniško varstvo o novodobnih nalogah prirodnega varstva in o predmetih prirodne zaščite, kakor so to posamezne živalske in rastlinske vrste, prirodni spomeniki in prirodovar-stvenl kraji in končno graščinski parki, nasadi in zeleni pasovi okoli mest. Druga točka Je predvajanje skioptičnih slik v Sloveniji zaščitnih rastlin s kratkimi pripombami, predvajanje barvastih slik z epldiaskopom In seznanjanje udeležencev seminarja z zaščito flore in favne Slovenije na podlagi herbarijskega materiala oziroma prepariranih žuželk. Glede drugega zaščitenega živalstva Je Zavod za spomeniško varstvo naprosil vodstvo Prirodoslovnega muzeja, da bd njegov zoolog pokazal članom Gorske straže, ko se bodo skupinsko zbrali v dvoranah prirodoslovnih zbirk, zaščitene sesalce, ptice, plazilce in krkone ln živalstvo naših podzemeljskih jam, Jih seznanil z značilnostmi posameznih živali, z razprostranjenostjo živalskih vrst na našem ozemlju in njihovo gospodarsko koristjo; končno naj bi Jih opozoril na posebno redke in znamenite predstavnike slovenske favne ter omenil razlog njihove zaščite, na kar Je vodstvo z veseiiem pristalo. Nadaljnje točite obravnavajo organizacijo ln naloge Gorske straže. Gorska straža Je nova organizacija, ki se mora šele uveljaviti in si pridobiti priznanje ln ugled med našim ljudstvom. Njena naloga Je čuvanje gorskih in planinskih znamenitosti in lepot pred uničevanjem po lahkomiselnih in Mariborsko gospodinj« k verjetno jo tako tudi drugod — so hile zadnjo dni zelo neprijetno presen Cene, ko Je poskočila cena solati od 70 na M ln M nazadnje pa že na IM din za kg. Splošno Je bilo prepričanje, da so prodajalci Izkoristili vremenske neprilike in dvignili cene, pa tudi zato. ker so Izostali prodajalci iz Dalmacije ln južnih krajev, Id so poprej prinašali solato ln drago zelenjavo na mariborski trg. Pozanimali smo se za stvar najprvo Sri grosističnih podjetjih »Orač« i »Sadež« v Mariboru, ki zalagata prodajalce na drobno, to Je trgovsko podjetje »Povrtnina«, ki iima svoje prodajalne v raznih delih mesta. Tam so nam povedali, da so se zaradi številnih prekupčevalcev in navijanja cen dvignile v Dalmaciji odkupne cene pri proizvajalcih na 70 din. Temu morajo prišteti stroške prevoza in lastne režijske stroške, tako da daje grosistično podjetje maloprodajnemu podjetju »PoVTt» uto«« solato po S5 din. Pri razdelitvi na maloprodajalne «o poleg stroškov tudi znatni odpadki zaradi gnilobe itd., tako da ma-loiprodajalci z manj kot 15 odstotki pribitka h grosistični ceni ne morejo izhajati. In tako plačujejo potrošniki solato po 100 din. Vse to. kar pravijo pri »Povrtnini«, brez dvoma drži in jim s te strani ni kaj očitati. Da ne delajo pretiranih dobičkov, dokazn-je že samo dejstvo, da kljub prizadevnosti vseh uslužbencev podjetja niti ne dobivajo polnih plač. Trgovina z zelenjavo je še posebno težavna v zimskem času, ko blago hitro gnije in propada. »Povrtnina« si močno prizadeva za preskrbo trga z dovoljnim! količinami zelenjave in je prav v teh kritičnih dneh nakupovala solato tudi pri zasebnikih, da ne bi nastalo na trgu občutnejše pomanjkanje blaga. Toda kljub temu je cena 10(1 din za kg za protrožnlke previsoka. Krivda za tako visoko ceno solate torej ni na detajllstu »Povrtnini«, marveč drugod. Predvsem so temu kriva grosistična podjetja, ki v medsebojni konkurenci in v težnji, da bi nabavila vsako zase čimveč blaga s preplačevanjem dvigajo cene pri proizvajalcih. Zasebni proizvajalci zaradi tega nimajo več interesa, da bi sami prinašali blago na trg, ko pa Jim nudijo grosisti doma brez slehernih stroškov enake ln celo višje cene. Drugi činitelj, k! povišuje ceno, Je drag ln predolgotrajen prevoz. Saj hodi pošiljka solate Iz Dalmacije do Maribora cele tri dni. Zaradi pomanjkanja ustrezne embalaže se med dolgotrajnim prevozom mnogo blaga pokvari, dostikrat pa se ga mnogo tudi »vsuH«. Krivda za dolgotrajen prevoz Je predvsem na železnici, ki ne odpremlja zelenjave kot brzovozno blago z osebnimi in brzovlaki, povrh pa še blago pri pretovarjanju mnogokrat zaleži. Prevoz s tovornimi egoističnih Izletnikih in turistih. Zavod za spomeniško varstvo Je prepričan, da bo slovenska javnost ustanovitev Gorske straže toplo pozdravila ln bo gorskim stražarjem pri izvajanju delikatne naloge prav povsod nudila vso pomoč. Zato vabi na predavanja in predvajanja slik poleg tabornikov In planincev tudi vse druge ljubitelje planin in našega lepega planinskega cvetja. Zavod za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani. avtom obiti pa J« aUno inf la Maco fie boi) podraži. Podobno kot s solato. Je tudi a razno drago zelenjavo, petršiljček prodajajo grosisti detajlistom po IM din kg, čebuijček pa po It dm. Karfiola Je v veletrgovinah po M din, tako da je prodajalci na drobno niti več ne upajo nabavljati, ker bi bila v maloprodaji za potrošnika predraga. Maribor potrebuje mesečno ( do ( tisoč kg solate v zimskih mesecih. Prav en divja Ima največ vitaminov in Je v zimski dobi za delovnega človeka nnjno potjob-na. Zato smatramo, da bodo morali merodajni vsekakor nekaj ukreniti, da se v bodoče prepreči pretirano zviševanje een. Prerij v*em »1 bodo morali 1 grosisti I delaj listi zagotoviti bližje vire. da »e na ta način znižajo stroški prevoza. Prav gotovo pa bi no bilo treia hoditi po solato v Dalmacijo, ko imamo vendar v sami Sloveniji dovolj področij za pridelavo solate in druge zelenjave tudi v zimskih mesecih. Zadruge na Primorskem ln v Istri bi imele tu važno in hvaležno nalogo. Potrebno pa M bilo tudd urediti hitrejši prevoz ln primerno znižati cene prevoza za zelenjavo, saj tu ne gre za dobiček posameznih podjetij, marveč za čim cenejšo preskrbo potrošnikov. r. o. S. M. S. Vprašanje: Potem ko Vam Je delovno razmerje na podlagi Vaše odpovedi prenehajo, ste takoj nastopili službo v drugem podjetju. Ali se Vam 4-tnesečna zaposlitev pri prejšnjem podjetju šteje v delovni staž za pridobitev pravice do stalnega otroškega dodatka 7 Odgovor: Po tč. 55 navodila k uredbi o dodatkih za otroke se šteje, da je podana nepretrgana delovna doba tudi v primerih, če delavec oziroma uslužbenec, ki mu je prenehalo delovno razmerje, neposredno po tem stopi v novo delovno razmerje. T. M. Sl. Vprašanje: Vaš mož Je umrl brez oporoke in Vas zanima, kako boste dedovali po njem VI ln Vaši trije zakonski otroci in ali ima pravico do zakonitega dedovanja tudi nezakonski otrcac pokojnega moža? Odgovor: Po pravnih pravilih, ki zaenkrat, ker še nimamo novega zakona o dedovanju, še veljajo, je preostali zapustnikov zakonec poleg zapustnikovih otrok zakoniti dedič do V, zapuščine, ostale % pa pripadajo po enakih delih zapustnikovim otrokom. Zakonita aedna pravica nezakonskih otrok napram nezakonskemu očetu pa Je po sedanji praksi sodišč v LR Sloveniji odvisna od izpolnitve dveh pogojev, namreč, da je nezakonsko očetovstvo ugotovljeno na način, kakor je predpisan v temeljnem zakonu o razmerju med starši ln otroki (priznanje nezakonskega očetovstva pred matičarjem, v Javni listini ali v oporoki, ali pa s pravnomočno sodno odločbo) in torej ne zgolj na podlagi domneve, ker se je v kritični dobi telesno združil z materjo, ter da je imel nezakonski otrok proti nezakonskemu očetu sličen položaj, kot če bi bil zakonski. R. D. C. Vprašanje: ste samski državni uslužbenec s 6-letno nepretrgano delovno dobo. Zboleli ste za tuberkulozo In boste morali na zdravljenje v bolnišnico. Kolikšno nadomestilo plače boste prejemali za čas, ko boste v bolnišnic; ln kolikšno za čas, ko boste na bolezenskem dopustu doma? Odgovor: Zavarovancu, ki zboli za tuberkulozo katerekoli oblike pripada od prvega dne izostanka z dela nadomestilo plače v višini polne osnove za nadomestilo, če je bil pred nastankom pravice do nadomestila zavarovan brez presledka najmanj ( mesecev, ali s presledki 12 mesecev v zadnjih dveh letih. Glede na ta predpis novega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, bo tudi Vam za čas, ko bost* na bolezenskem dopustu doma, oz. izven zdravsivenega zavoda, v katerem imajo zavarovanci popolno oskrbo, pripadalo polno, to Ja 100% nadomestilo plače. Za ča» pa, ko se boste zdravili v bolnišnici, to je v zavodu, kjer bosta imeli polno oskrbo, se Vam bo kot osebi brez družine izplačalo le 50% od polnega nadomestila plače. G. J Tišina Vprašanje: Ali se morajo kmetje odzvati pozivu cestarja na odmetavanje snega na javnih cestah? Odgovor: Po 19. čl. uredbe o varstvu javnih cest občinski ljudski odbori v primerih, če se na javni cesti prekine promet zairadl snežnih zametov, smejo in tudi morajo ukreniti vse potrebno, da se vzpostavi Javni promet — na glede na to, za kakšno cesto gre, torej tudi pritegniti prebivalce, ki so za pomoč fizično sposobni. Tak ukrep bi torej moral biti izdan na podlagi odloka občinskega LO, ne bi pa mogli po našem mnenju kaj takega ukreniti cestarji na svojo roko. Ce so to kljub temu storili, bi imeli ljudje tem bolj pravico do plačila za čiščenje javne ceste. J. Z. Središče Vprašanje: Ali Je stanovalec V zasebni hiši. ki ni v družbeni upravi, dolžan prispevati za čiščenje dimnika, ki samo njemu služi, če se Je z najemno pogodbo zavezal, da trpi polovico teh stroškov? Odgovor: Najemnik stanovanja je k temu zavezan v meri, kakor se Je bil pogodbeno zavezal. Taka obveza je namreč po zakonu dovoljena, zlasti pa po M. čl. uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, ki določa, da sklepajo pogodbe v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem takih zgradb hišni lastniki sami. Stroški čiščenja dimnikov so pa stroški upravljanja zgradbe. Kupon za pravno posvetovalnice S. p. »Odgovori na vprašanja« GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Simčič, Erjavčeva 21/1, levo. •M»««. «»•••««•• «fri« «•»» »•—••*•* »LAMA« tovarna ključavnic in kovinske galanterije DEKANI PBI K0PKU sprejme v stalno zaposlitev: sekretarja podjetja, računovodjo podjetja, več orodjarjev, dva strojna tehnika. Zaželena je vsaj petletna praksa. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovora. — Stanovanja zagotovljena še v tem leta. — V poštev pridejo oni, ki so odslnžill vojaški rok. Ponndbe s kratkim življenjepisom poslati na nprav* podjetja. ŽELEZARNA RAVNE - tovarna plemenitih jekel, Ravne na Koroškem, takoj sprejme v službo: KADR0VNIKA za vzgojo kadrov (tehn. vodstvo raznib tečajev). Kandidat mora imeti učiteljišče ali dovršeno srednjo šolo. TEČ KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV, STRUGARJEV in REZKÄRJEV. Nastop takoj! Plača po tarifnem pravilniku. TRANSPORTNO PODJETJE »PREVOZ«, BREŽICE sprejme v službo s takojšnjim nastopom KOMERCIALISTA z večletno prakso v transportni službi, GLAVNEGA PROMETNIKA za špedicijsko stroko, 2 KVALIFICIRANA AVTOMEHANIKA, ŠOFERJA L kategorije za avtobus. Plača po tarifnem pravilnika. — Ponudbe poslati na upravo podjetja do 31. marca 1955. GRADBENO PODJETJE »TEHNIKA«, LJUBLJANA sprejme v takojšnjo zaposlitev STROJNEGA TEHNIKA, 2 UČENCA AVTOMEHANIČARSKE STROKE z nepopolno srednjo šolo. Plsmsne ponudbe poslati personalnemu oddelku Vošnjakova 8/a ••»•* »•»»•• »••»•• ••■••»»••••• «•**•• •■•» «•■»••>••«•• »•»■ «*•»»•• ••■*•*»•» *•*«•• «•««•« »•««•< «••»•»■• z» ••■••»••»»•» «*•••• ••»»•» »•»••» »••*•• ! I i TRGOVINSKA ZBORNICA KRANJ razpisuje mesti pravnega referenta in strojepiske. Ponudbe pošljite na naslov: TRGOVINSKA ZBORNICA KRANJ, poštni predal 70 ■•«•••«•••••»•»»•• «•»»•• «•»■•• »•»»•» •#•••• •t',0**Out* «••»•• ••••»• •O«#«#* Ustanovnine - podperni- n-3 v letu 1855 za Prešernovo družbo 1. Okraj n- odbor SZDL Celje 25.UOO; 2. oxrajm odbor ZKS Celje 35.t>0J; Z. Ograjni odbor LO Šoštanj 10.UD0; 4. »Sava« — Tovarna gum. izdelkov Kranj 3000; 5. Gostinska zbornica Kranj 5000; 6. KZ Zali log 5CS0; 7. Obč LO Smlednik 30u0; 8. OLO Krško 1D.0UO; 9. Gostinska zbornica LKS, Ljubljana 5000; 10. Papirnica Vevče lo.ooo; D. Tiskarna Ljuds-ke pravice’, Ljubljana 25.000; 12. Gasilska zveza LKS Ljubljana 25.000; 13. Liška Janko, Ljubljana 5DO; 14. Kmečki glas. Ljubljana 5000; 15. Mestna hranilnica, Ljubljana 10.000; 16. »Tesar« Ljubljana 10.000; 17. »Elma« Črnuče 5000; 18. Delavnica železn. vozil »Boris Kidrič« Maribor 10.000; 19. »Metalna« Maribor 25.000 ; 20. »Kurivo« Maiibor 20.CO0; 21. Sind. del. žel. voz. »B. Kidrič« Maribor 25.000; 22. LO MO Slovenska Bistrica ’ 25.000 ; 23. Ljudski odbor mest. obč. Murska Sobota 30.000 ; 24. LO MO Novo mesto 25.000 ; 25. Železnina Novo mesto 6000; 2S. Obč. LO Gotna vas 5000; 27. OLO Postojna 25.000; 28. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk 5000: 23. »Flamen« Kropa 10.900; 39. Železarna Jesenice 25.000 ; 31. Sekcija za vzdrževanje proge Jesenice 5090; 22. OLO Radovljica 15.0CC; 33. Florjančič Cecilija, upok. Mojstrana 1900; 34. OLO Sežana 25.GC0; 35. Kmetijska zadruga Crna 50CO: 36. Elektrarna Trbovlje 5000 ; 37. Okrajna zadružna zveza Krško 5000. LJUDSKI 0BB0R MESTNE OBČINE KOPER razpisuje N1TEČAJ za mesta poslovodij gostišč: 1. v Škocjana 2. v Justerni 3. »P r i Bibiču«, Koper, Gramšijeva ulica 4. v Kopru — Santorjeva ulica Pogoji: Diploma kvalificiranega gostinskega delavca in 5-letna praksa ali 8-letna praksa v gostinski stroki. Prošnje z življenjepisom poslati Ljudskemu odboru mestne občine Koper, oddelek za gosp. i& kom. zadeve, najkasneje do 10. aprila 1S55. Registracija motornih vozil za leto 1955 Redne letne tehnične preglede motornih vozil g podaljšanjem prometnih dovoljenj bodo izvajala tajništva za notranje zadeve OLO (MLO) po naslednjem razporedu: Ljubljana mesto in okolica Maribor mesto in okolica . Celje............... Kranj .......... Radovljica ........ Ptuj................. Krško .......... Gorica ......... Slovenj Gradec...... Ljutomer . ....... Novo mesto ....... Šoštanj ......... Murska Sobota ...... Sežana ......... Tolmin »..*«*•«. Črnomelj Trbovlje Postojna ......... Kočevje............ . Cas, kraj in razpored tehničnih pregledov bodo objavila tajništva za notranje zadeve. Upravitelje in lastnike motornih vozil pozivamo, da pripeljejo na pregled tehnično brezhibna in očiščena vozila. Po končani redni letni registraciji ne bodo smela voziti v Javnem prometu motorna vozila, za katera ne bo podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja za leto 1955. Ljubljana, dne 19. marca 1998. Is pisarne Državnega sekretariata za notranje aadeva LB S od 24. III. do 10. V. 1955 od 25. III. do 10. V. 1955 od 25. III. do 23. IV. 1955 od 24. ra. do 16. IV. 1955 od 25. ni. do 6. IV. 1955 od 24. ni. do : 30. III. 1955 od 24. ra. do 2. IV. 1955 od 24. ra. do 7. IV. 1955 od 24. ra. do 2. IV. 1955 od 31. ra. do 8. IV. 1955 od 4. IV. do 9. IV. 1955 od 7. IV. do 9. IV. 1955 od 7. IV. do 13. IV. 1955 Od 8. IV. do 12. IV. 1955 od 8. IV. do 15. IV. 1955 od 11. IV. do 13. IV. 1955 od 11. IV. do 20. IV. 1955 Od 13. IV. do 27. IV. 1955 od 15. IV. do 20. IV. 1955 Potrebujemo poslovodje z ustrezno obrtno izobrazbo za vodstvo obrtnih delavnic, ki bi se ustanovile za naslednje stroke: ključavničarstvo, strojno ključavničarske, pasarske — finokovinske, elektroinštala-terske, elektromehanike, kleparske, vodo-vodnoinštalaterske, krovske, steklarske, terazzerske — tlakarske. Ponndbe vložite pri Tajništva za gospodarstvo MLO Ljubljana. — Informacije daje Obrtna zbornica za glavno mesto Ljubljana (Magistrat II). TAJNIŠTVO ZA GOSPODARSTVO • ^..a.«a-a»‘«»«*< GOSTINSKO PODJETJE »VINO KOPER« V KOČEVJU Išče verziranega knjigovodjo, verzirano administrativno žensko moč, mlajšega kuharja, restavracijskega poslovodjo - šefa strežbe, 2 natakarja ali natakarici, kvalificirani, skladiščnika (kvalif. kletar ali mesar). Ponndbe poslati na 808TIKSK0 PODJETJE »VINO KOPER« V KOČEVJU 8 sir. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC ] W M“«• «ärCäissf SALADDf — KIBIC KOLEDAR Nedelja, 20. marec: Igor. ♦ Spomnimo se danes rojstva največjega norveškega dramatika, ustanovitelja gledališkega naturalizma, Henrika Ibsena. Rodil se je 20. marca leta 1823, umrl pa je približno pred petinštiridesetimi leti. Napisal je vrsto dram, med katerim; so najbolj znane: Komedija ljubezni, Nora, Strahovi, Sovražnik ljudstva. Stebri družbe in še druge. Precej njegovih del je prevedenih v slovenščino. V svojih dramah obravnava Ibsen življenjsko problematiko evropskega človeka in se poglablja v pereča družbena in moralna vprašanja svoje dobe. Ibsen je oster nasprotnik meščanske laži, neizprosen kritik liberalnih temeljev meščanstva, vnet zagovornik ženske enakopravnosti in svobode. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika,» Miklošičeva c. 20., tel. 22-031; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 15 do ponedeljka do 6 zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. Celje: dr. Maksim Sevšek, Ljubljanska c. 35 — od sobote od 38. do ponedeljka do 8. ure zjutraj. * Za elektroinženirja je diplomiral tov. Ojstrež Miloš. Kolegi čestitamo! Na strojnem oddelku Tehnične visoke šele je diplomirala za inženirja Praintz Lipoglavšek Milica. Čestitamo domači. Klub ljudskih odbornikov MLO Ljubljana vabi vse odbornike MLO glavnega mesta Ljubljane, da se udeležijo razprave o družbenem planu, ki bo v ponedeljek, 24. t. m., ob 17. uri v sejni dvorani Magistrata. Absolvente in absolventke drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani letnika 1919-20 pozivamo, da se nemudoma javijo na naslov Bregant Slavko, Sežana 96, zaradi započete akcije za priznanje popolne srednješolske izobrazbe. Jugoslovanski aerotransport uvaja z 21. marcem 1955 zopet redno letalsko zvezo z Zagrebom, Beogradom in Skopljem. — Odhod letala iz Ljubljane bo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 7. uri. Vse rezervacije in informacije dobite v poslovalnici JAT, Ljubljana. Miklošičeva cesta 12, teL 20-845. Geodetsko društvo LRS priredi v ponedeljek, 21. Ul. ob 17. url predavanje prof. ing. Vodušek Raše »O kongresu geofizikov in geodetov« v Rimu 1954. — Predavanje bo v geodetski predavalnici — Aškerčeva 30. Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev obvešča članstvo, da se za ponedeljek, 21. t. m., sklican zbor v zadevi šolske reforme preloži na poznejši čas. Trgovsko podjetje »FOTOMATE-RIAL« Ljubljana obvešča vse cenjene odjemalce, da ima novo številko tekočega računa 6D4-T-46G in jih naproša, da v bodoče nakazujejo vsa plačila na to novo številko. Okrajni odbor Združenja slepih Ljubljana-mesto in Ljubljana-okolica se darovalcem, sostanovalcem pokojne Hafner Angele. Kr-žičeva 6 za znesek din 2200. namesto venca na grob najlepše zahvaljuje. — Enako se zahvaljujemo tudi Rajku Turku za zbranih din 1300 ob smrti Joška Jelačina. — Obema iskrena hvala! Ne čisti madežev z bencinom. Specialen preparat »FLEX« ni vnetljiv, sijajno čisti in ne pušča roba okrog madeža. Gospodinje! Nekaj novega za Vas! Gosadove »Gobe v orahu« so odličen dodatek pri kuhi. Gospodinje — v zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove »Dišavi ce za kuho«! GLEJ^yStE DRAMA LJUBLJANA Nedelja. 20 marca ob IS: Golta: Princeska ln pastirček. Izven in za podeželje. Ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 21. marca zaprto. Torek, 22. marca ob 20: Ustinov, Trobi, kakor hočeš. Abonma E. Sreda, 23. marca zaprto. Četrtek, 24. marca zaprto. Petek, 25. marca ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Premiera. Proslava 35-letnice umetniškega delovanja Mire Danilove. Izven. Sobota, 26. marca ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Izven. Nedelja, 27. marca ob 20: Bruckner: Elizabeta Angleška. Izven ln za podeželje. OPERA Nedelja, 20 marca ob 15: Do-nizetti: Lucia Lammennoor- ska. Zaključena predstava za okraj Kamnik. Ponedeljek. 21 marca zaprto Torek, 22. marca ob 19.30: Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Abonma red U. Sreda. 23. marca ob 19.30: Strauss: Nekdanje svečanosti — Stravinski: Lisica zvitorepka — Gotovac: Simfonično kolo. Balet. Abonma red K. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Nedelja, 20. marca ob 16: Goer-ner: »Fepelka«, pravljična igra z godbo, petjem In plesom. Izven. Nedelja, 20. marca ob 20: D. Do-bričanin: »Skupno stanovanje«, komedija, Izven, razprodano. Sreda, 23. marca ob 20: Dobriča-nin: »Skupno stanovanje«, komedija, Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. ljevaonica željeza „DÄL1T“ - tvornica strojeva DARUVAR PRODA 1 brusilni stroj za brušenje spiralnih svedrov, z dvema brusnima ploščama in vgra.en m elektromotorjem, popolnoma nov, znamke „Shipman“ 2. kratkoskobelni stroj (Shaping) hod 500 mm, znamke „Siviss - Tool“, švicarski, zelo malo rabljen 3. univerza! rezkalni stroj znamke „Victoria“, angleški, velikost mize ^ 280X1260 mm, s priborom, zelo malo rabljen ♦ I 4. stružnico „Oerlikon“ ♦ DM 3 švicarsko, razmak konic 3000 mm, višina konic 350 mm, zelo malo rabljeno Reflektanti naj se obrnejo neposredno na tovarno zaradi na-ialjniih informaci' MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledal, pasaža Nedelja, 20. marca ob 20: Mira Mihelič. Zlati oktober. Izven. Sreda, 23. marca ob 20: John van Druten, Grlice glas. Izven. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12. Nedelja, 20. marca ob 16 popoldne: F. Svoboda »Poslednji mož«, veseloigra. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. SKUD »TINE ROŽANC« LJUBLJANA Trg OF 3 — Pri kolodvoru Nedelja, 20. marca ob 16: D. Do-bričanin »Skupno stanovanje«, veseloigra. — Prodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 ln od 14. dalje. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 20. marca ob 16: Joseph Kesselring — Arzen in stare čipke. Izven in za podeželje. Torek, 22. marca ob 29: Joseph Kesseirlng: Arzen ln stare čipke, red A ln Izven. — Vstopnice še na razpolago. Sreda, 23. marca ob 16: Joseph Kesseirlng: Arzen in stare čipke, zaključena za tovarno »Iskra«. Četrtek, 24. marca ob 16: Joseph Kesslering: Arzen ln stare čipke, zaključena za tovarno »Iskra«. Sobota, 26. marca ob 20: Saroyan Sartre: Glejte. Amerika, gostovanje v Kropi. V vlogi Lise — Jelica Siardova. Nedelja, 27. marca ob 16: Joseph Kesseirlng: Arzen in stare čipke, Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 20. marca ob 15: P. Petrovič: Ploha. Zveze z vlaki ugodne pri obeh predstavah. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 20. marca ob 15.30 — Shakespeare: Hamlet — izven abonmaja Torek, 22. marca ob 20 - Friedrich Forster: Sivec — Premiera — premierski abonma ln Izven. Četrtek. 24. marca ob 20 — Friedrich Forster: sivec — abonma red četrtek ln Izven. Petek, 25. marca ob 15 — Friedrich Forster: Sivec — L šolski abonma. Sobota, 26. marca ob 20 — Friedrich Forster: Sivec — abonma red sobota (delavski) in izven. Nedelja, 27. marca ob 15.30 — Friedrich Forster: Sivec — abonma red nedelja in izven. Opozarjamo občinstvo iz okoliških krajev na nedeljsko popoldansko predstavo Hamleta. Zveze z vlaki so ugodne. — Začetek večerne predstave Hamleta je točno ob 19.30. urh SPORED ZA NEDELJO Poročila: (.05, 7.00, 12.30, 15.66, 17.00, 19.00 ln 22.00. 6.00—8.00 Dobro, lutro dragi oo-slušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 7.15 do 7.30 Reklame; 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva; 8.00 O športu in športnikih: Ravne na Koroškem in Velenje — dve novi športni središči: 8.15 Domače pesrm za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava — James Krtiss, prev. Mitja Mejak: Pevsko tekmovanje zajcev na Go-tjavi (ponovitev); 9.50 Glasbena medigra; 10.00 Družinski pogovori — Janez Bitenc: 'Glasbena vzgoja otroka v družini — II. del; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert Felix Mendelssohn - Bartholdy: Koncert za klavir in orkester št. 2 v d-molu Franz Schubert: Peta simfonija: 11.00 Oddaja za Beneške Slovence, 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.00 Pogovor s poslušalca: 12.10 Partizanske pesmi; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Pol ure za našo vas- 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Lahka glasba; 15.30 »Po naši lepi deželi« — Drago Flisar: Prekmurje; 16.00 Promenadni koncert; 17.00 Fred von Hoerschel-naann: Ladja Esperanza (ponovitev); 18.29 Od operete do modernih ritmov: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave; 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.15 Večerni operni koncert: 21.00 Kulturna kronika — Zoran Kržišnik: Mednarodna grafična razstava; 22.15—23.00 Nočni koncert sodobne simfonične glasbe Germaine Tailleferre: Uvertura, Bela Bartok: Koncert za orkester; 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). Natančnejša navodila o Sara vpisovanja lahko razberete a oglasnih desk pristojnih šol. Tajništvo sveta za prosveto MLO Ljubljana Prirodoslovno društvo vabi na predavanje dr. tag. Vlado Tregu-bova: Od cedrovih gozdov na Atlasu do Atlantske obale. Predavanje epremljajo številni barvni diapozitivi. Predavanje bo v torek, 22. marca ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod Iz Gosposke ulice. Geografsko društvo Slovenije vabi na javno predavanje, ki bo v sredo, 23. marca ob 20. url v balkonski dvorani na univerzi. O nastanku jeraških ravnikov bo predaval dr. Josip Roglič, univ. prof. v Zagrebu in član Mednarodne komisije za proučevanje krasa. Razstava J. M. Kremser-Schmld- ta. — Danes ob 11. uri bo v Narodni galeriji predaval o razstavljenih slikah prof. Mirko Subic. STARSl IN VZGOJITELJI! V torek, dne 22. m. 1955, ob 20. url bo in. predavanje iz cikla predavanj »O pubertetniku« — »O nekaterih vprašanjih spolne vzgoje«. — Predava prof. dr. Leon Žlebnik. — Predavanje bo v dvorani I. drž. gimnazije Vegova I/L ZAHVALE POZIV V okviru priprave M obletnice osvoboditve, poziva Glavni odbor Zveze borcev, vse partizane-kurir-Je relejnih TV stanic. da najkasneje do 31. t. m. dostavijo svoj točni naslov na Glavni odbor Zveze borcev, Ljubljana. Erjavčeva 16 — poštni predal 195. Iniciativni odbor za Zbor kurirjev. VPISOVANJE OTROK, ROJENIH L. 1948, V L RAZRED OSNOVNIH Sol na območju mlo Ljubljana za Šolsko leto 1955-56 Da bi se lahko pravočasno uredil nemoten začetek pouka v šolskem letu 1955-56, bodo upravi-teljstva osnovnih šol na območju MLO Ljubljana vpisovala v L razred otroke, ki so bili rojeni leta 1948 ln še ne obiskujejo šole. Pogojno se lahko vpišejo tudi otroci rojstnega letnika 1949. toda le oni rojeni v Januarju ln februarju, ta če bodo spoznani, da so dovoli razviti. Vpisovanje bo na vseh šolah v dneh 26., 27. ta 2«. marca 1*55. Pri vpisu naj staršl-skrbnlkl predlože otrokov rojstni Ust in vsa potrdila o cepljenju proti nalezljivim boleznim. mniii Interna klinika v Ljubljani razpisuje mesto stalne izurjene administrativne moči. Pogoji: končana srednja šola, perfektno obvladanje strojepisja, takojšnji nastop. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe poslati na gornji naslov. Plača po uredbi. Komisija za Imenovanje direktorjev ln poslovodij pri okrajnemu ljudskemu odboru Celje razpisuje v smislu 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53) mesto poslovodje za Hotel »Pošta« v Rogatcu. Za navedeno mesto mora biti kvalificiran delavec z najmanj 10-letno gostinsko prakso. — Vse ponudbe poslati kolkovane, z obširnim življenjepisom, opisom kvalifikacij, dosedanjih službenih mest in potrdilom o nekaznovanju na Tajništvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje najkasneje do 31. Ut. 1955. RAZPIS Okrajni zdravstveni dom Ljubljena okolica. Ljubljana, Crtoml-rova 3a, razpisuje delovna mesta za: 2 zdravnika (-nlci), ki se Imata veselje posvetiti socialni pediatriji. — Ustanova Jima omogoči štipendiranje za študij. Medicinsko sestro za teren Horjul. Zobarja za zobno ambulanto Moravče in Lukovico. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. RAZPIS Direkcija Radia Ljubljana razpisuje 25 delovnih mest za novoustanovljeni orkester pri Radiu Ljubljana. In sicer: 10 violinistov, 3 violisti, 3 čelisti, 1 kontrabasist in * godbenikov Iz skupin pihalcev in trobilcev. V poštev ne pridejo klarinetisti, trompetisti in pozavnisti Pogoji so naslednji: Na razpisano delovno mesto se prijavi lahko vsak godbenik-inte-resent, ki pa bo moral predhodno opraviti avdicijo pred strokovno komisijo. plača se urejuje po pravilniku o plačah samostojnega zavoda Radia Ljubljana. — Prednost imajo tisti, ki še nimajo tovrstne stalne zaposlitve. — Prijave sprejema glasbeni oddelek Radia Ljubljana do vključno 26. marca 1955. Ifnitio »UNION«: franc, barvni film »Grof Monte Cristo«, L deL Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in a. — Ob 10 je matineja Istega filma. V gl. vlogi: Lla Amanda in Jean Marals. »KOMUNA«; angleški film »Smeb v raju«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 In 21. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: Sim Alastair in Fay Comton. — Danes zadnjikrat. «SLOGA«: amer. film »Slavolok zmage« Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 je matineja Istega filma. V gl. vlogi: Ingrid Bergmanova in Charles Boyer. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14 dalje, za matineje pa od 8 naprej. •SOCA«: francoski barvni film »Grof Monte Cristo« n. deL — Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—U ter od 15 naprej. »SISKA«: angleški film »Zlata mrzlica«. V gl. vlogah: Chips Referti in Jane Barrett. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. SLEDI: premiera brazlljskega filma »Razbojnik« (O’Conga-eheiro). Film, ki je bil nagrajen s posebno nagrado za glasbo je prvi braziljski film v Ljubljani. »TRIGLAV«: ameriški barvni film »Charleyjeva tetka«. — Tednik. Predstave ob 16. 18 ln 20 Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje. — Danes zadnjikrat! JUTRI premiera brazlljskega filma »Razbojnik« (O’Congache-iro). Film je bil nagrajen s posebno nagrado za glasbo In je prvi braziljski film v Ljubljani. »LITOSTROJ«; angleški film »Hobson v škripcih«, ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: angleški barvni film »Vzpon na Everest«, ob 15, 17 in 19. ZADOBROVA: ameriški barvni film »Lidija Balley«, ob 15 ln 17. VEVČE: ameriški barvni film »Čarobni fižol«. DOMŽALE: mehiški film »La Red« KAMNIK: angleSd barvni film »Skaramuš«. JARŠE »INDUPL ATT«: ameriški barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku«. BLED: angleški film »Smeh v ralu«, ob 14. 16, 18 ln 20. ČRNOMELJ: francoski film »Pravici Je zadoščeno«. BREZICE: avstrijski film »Dvo« jlca v avtu« ln tednik. KRANJ »STORŽIČ«: ob 15 ln 19: ameriški film »Samo naša«, ob 17 amer. film »Trinajsto pismo«. Ob 21 premiera sovjetskega barvnega filma »Sadko«. Ob 10 matineja jugoslovanskega filma »Ešalon Dr. M.«. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Trinajsto pismo«, ob 18 iti 20. JESENICE »RADIO«: avstrijski film »Dva v avtu«, ob 18. 18 ln 20. Matineja istega filma ob 10. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »XV Olimpiada v Helsinkiju«, ob 16, 18 in 20. Matineja Istega filma ob 10.JB, Ko je umri» nafta ljuba «nama, prababica, sestra ta teta MARIJA GRČAR roj, Koa Envo bili v njen spomin deležni tolike spoštljive in tople pozornosti, da nam je blažila težko slovo. Hvala vsem našim dobrim prijateljem ln znancem za vso skrb in pomoč, za obiske, vence, cvetje ln izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo gg. dr. Majcenu in dr. Demšarju, pedagoškemu zboru in učencem Vzgojnega zavoda Janeza Levca, kolektivoma podjetij Tekstil-Obutev ln Intertrans ln pevcem, ki so počastili njeno zadnjo pot. Prisrčna hvala našim dobrim hišnim sostanovalcem! Žalujoči: Miri, Brand, Stane, Ančka, hčeri ln sinova ter ostalo sorodstvo. Ob bridki izgubi nenadomestljivega moža in atka dr. STEFANA RAJH se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali bol, počastili njegov spomin s cvetjem, ga spremili na zadnji poti, govornikom za poslovilne besede in vsem za pismeno Izraženo sočustvovanje. 2alujoči žena in hčerka. Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo preljubo mamo FRANJO MAHER roj. Ribnikar na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem In nam Izrazili sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Družine Maher - Mole. Vsem, ki ste mojega nepozabnega moža, brata, svaka, strica MILANA JUVANCA v tako velikem številu spremili do groba, ga Obsuli s cvetjem. Iskrena hvala. Posebno zahvalo tov. dr. Jagodic Antonu za Izredno skrb in pomoč v njegovi težki bolezni, dobrim sosedom za pomoč ob smrti, tov. viš. inšpektorju Jožetu Pircu za poslovilni govor ob grobu ter Pevskemu društvu »Bežigrad« za ganljive žalo-stinke. Ljubljana, 16. marca 1955. Globoko žalujoča žena Pavla, sestra, bratje in sorodstvo. Ob bridki izgubi moje predobre žene, skrbne mamice, hčerke, sestrične, svakinje in tete MARIJE JENKO roj. Bahar se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so prerani grob obsuli z venel in šopki. Prav vsem iskrena zahvala, ki so jo pokropili in Jo v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni duhovščini za zadnji blagoslov. Ljubljana, 20. marca 1955. Žalujoči mož Anton, sinova Tonček ta Milanček ter ostalo sorodstvo. ■ »Vprašaj arhitekta, kako bomo od zunaj umivali okna.* Umrl je naš dragi brat ta stric ANTON TRATNIK posetnik na Teharjih Pokopali smo ga dne 16. marca na domačem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k temu, da smo prebolel; te težke ure in rajnemu oskrbeli lep pogreb. Žalujoči ostali Umrl Je SIMON TOMINC upokojeni železničar. Pogreb pokojnika bo danes, 20. marca 1955 ob 14.39 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči vnuki in žena. Utrujena, od trpljenja Izmučena, sta nas zapustila naša ljuba sinova, oče, mož, prvi v koncentracijskem taborišču Flossemburg 12. II. 1945, drugi v Begunjah 11. IV. 1942 VEKTOR KRAŽNA-ZMAGO učitelj Srednje tehnične šole — in FILIP KRASNA-VOJKO Oče, mati, vnuk, snaha in ostalo sorodstvo. Kranj — Idrija. Ob bridki izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in tasta LEONA SCHUBERTA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala primariju dr. Rakovcu ln dr. Rupniku za zdravljenje in lajšanje trpljenja in pevcem, ki so se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Topla zahvala ge. Sušnikovi, ki nam je v težkih urah stala vedno ob strani, ter vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili svoje sožalje. Žalujoči. Ljubljana, Celovec, 20. 3. 1955. Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega očeta, starega očeta, tasta JANEZA OSOLNIK se prav iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku. Zahvala duhovščini, pevcem, darovalcem cvetja za izročena sožalja in vsem, ki ste čutili z nami v teh žalostnih dneh. žalujoči Osolnikovi. Ob izgubi naše dobre mame ANE BERNIK Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v velikem številu spremili na nleni zadnji poti in Ji poklonili toliko cvetja, najtoplejšo zahvalo. Žalujoči: Bernikovi Sporočamo žalostno vest vsem prijateljem ln znancem, da je umrl po kratki in mučni bolezni naš nadvse ljubljeni mož, očka, dedek, strle in brat JOŽE MARTINEC delavec v tiskarni »Ljudske pravice«. Nepozabnega pokojnika bomo spremili lz hiše žalo. sti v ponedeljek 21. marca ob 16. uri na pokopališče v Rudniku. Žalujoči: žena ln otroci, brat in sestre, družina Kraševec ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 19. marca 1953. Umiri je v 82. letu starosti moj dragi mož, oče, tast, stari oče, dedek in svak FERDINAND REINIGER šolski upravitelj v pok. Pogreb bo danes, 20. marca ob 15. uri Iz Rožne ulice 16 na pokopališče v Kočevju. Žalujoči: žena Amalija, hčeri Frida por. Bižal in Erna por. Damše in ostalo sorodstvo. Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil FRANC KOSIR posestnik, Seidlova cesta 5. Pogreb bo v ponedeljek, 21. marca ob 16. url iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Novo mesto, 19. marca 1955. Žalujoči: brat, svak in ostalo sorodstvo. Sporočam sorodnikom, da je po težki bolezni umrla BARBARA VAVPOTIČ por. MILECIC Pogreb bo v ponedeljek ob 15.30. uri iz Frančiškove kapelice na Zalah. Žalujoči bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Ormož, 19. HI. 1955. Dotnpel je po daljšem trpljenju moj edini brat KAREL SAMEC posestnik na Ložnici. Pogreb bo v ponedeljek popoldne v Celju. Žalujoči brat Franc z družino In ostalo sorodstvo. Sporočam vsem sorodnikom in znancem, da je dotrpel mož, oče, brat, stric in svak RUDOLF BABNIK kotlar JDŽ v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob 17. url iz hiše žalosti na Vodnikovi cesti št. 129 na pokopališče v Dravljah. Žalujoča žena Angela to sin Ferdinand, duhovnik, ter ostalo sorodstvo. Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, svak in tast ANTON KHVČIČ poštni uslužbenec v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 21. marca ob 15. uri iz Jožefove mrliške veže na Žalah. Ljubljana, 19. III. 1955. Žalujoči: žena Metka, hčerka Metka z možem, bratje, sestri ter ostalo sorodstvo. Zahvala Ob smrti našega nenadomestljivega moža, očeta, brata, svaka in strica Franca Zorko se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v slovo spremili na njegovi zadnji poti, 14. III. 1955. Najlepša hvala zdravnikom in strežnemu osebju interne klinike oddelka B v Ljubljani za njih požrtvovalno delo, kolektivom pekarn, članstvu Z NK Ljubljana, šišenskim pevcem, prijateljem in znancem, vsem, ki so mu na kakršen koli način lajšali trpljenje in vsem darovalcem cvetja in za izraženo sožalje. žalujoči: žena, otroci, bratje in ostalo sorodstvo. ! „Sončnica“ Tovarna jedilnih in tehničnih olj VIB-DOMŽALE prevzame s prenosom osnovnih sredstev kompletno STRUŽNICO z dolžino struge 2000 mm, premer struge 250 mm Bt. 88 — 20. MARCA 1955 '/ SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 9 3 STRANKE, ki zahtejavo pismeno naslove malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za oglas pod šifro, oz. dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) + 30 din na gornjo ceno. Za nedeljske objave + 20s/«. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Naslovov oglasov, ki so pod šifro ne izdajamo. Uprava »Slovenskega poročevalca«. iPOSLSTEV SPREJMEMO TAKOJ v službo dva uslužbenca za obračun proizvodnje v kovinski stroki in materialnega knjigovodjo z znanjem komercialne službe. — V službo se sprejme tudi začetnik brez prakse. Delovna mesta so v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »kovina«. 4483-1 ŠOFERJA za osebni voz sprejme bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana-Polje. 4576-1 GOSPOD. POMOČNICO, ki zna kuhati in ima smisel za otroke, iščem Naslov v ogl. odd. 4434-1 GOSPOD. POMOČNICO sprejmem takoj, po možnosti z znanjem kuhanja. Erpič, Obiirska 9a, blok Xn., stop. 3., priti, desno. 4504-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe iščem k 3-članski družini, ves dan odsotni. Hrana dobra, plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4516-1 STAREJŠO 2ENSKO, pošteno, mimo, za gospodinjstvo sprejmem. Savine, Opekarska 26. 4520-1 SPREJMEM perfektno postrežnlco dvakrat tedensko k dvočlanski družini. Vprašati: Stari trg 26: v lokalu. 4535-1 VISOKOKVALIFICIRAN kovinostrugar želi menjati službo. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Star rejši«. 4538-1 KNJIGOVODKINJA želi spremeniti mesto. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nastop junija«. 4519-1 DOBRO IZURJENEGA in samostojnega inštalaterskega pomočnika, po možnosti tudi klepar, sprejmem takoj. Plača dobra. Ponudbe pod »5.580« v ogl. oddelek. 4500-1 TOVARNE, PROIZVODNJA! Prevzamem predstavništvo za Beograd, Srbijo. Pisama, telefon v centru Beograda. Več direktno. Ponudbe pod »Beograd 907« v ogl. odd. 4495-1 ? CINKARNA CELJE • sprejme večje število fi- : • • ; žično močnih in zdravih £ • nekvalificiranih d e 1 a v - • * cev od 20 do 45 let | ■ starosti v stalno službo. t Zdravstveni dom Litija razpisuje mesto ŠOFERJI reševalne postaje Plača po dogovora. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. Javite se v personalnem 5 oddelku podjetja. •«•••• ZAKONCA, delavoljna, solidna, najraje upokojenca, sposobna za pomoč pri poljskih delih, išče majhna kmečka družina za sezono 6 mesecev. Lepo, opremljeno stanovanje na razpolago. Ostalo po dogovoru. Ponudbe s potrebnim opisom v ogl. odd. pod »Vestna pomoč«. 4491-1 ISCEM SLUŽBO v slaščičarni, gostilni, kuhinji, tovarni itd. — Naslov v ogl. odd. 4553-1 FANTA z dežele, vojaščine prostega, poštenega, ki ima veselje do vrtnega dela, sprejmemo. — Brana in stanovanje preskrbljena. Naslov v podružnici SP — Ptuj. 4556-1 KMETIJSKA ZADRUGA ARTIČE razpisuje mesto poslovodje zadruge. V poštev pridejo samo moške moči. Poslovodja mora predvsem biti vešč odkupov, biti pa mora tudi sposoben /a samostojno administrativno vodstvo zadruge. Samsko stanovanje na razpolago. 4562-1 GOSTINSKO PODJETJE »RIO« sprejme več honorarnih kvalificiranih natakarjevf-ic) za časa sezone in 2 stalna natakarja z znanjem vsaj enega tujega jezika ter eno starejšo snažilko za stalno. Plača po tarifnem pravilniku. 4563-1 . *••••• •«»•• •«•*«• t«H«M|nt..«H«« ? Tovarna trikotažnega pe- J ? rila »Pletenina«, Ljubija- ? J na, Zaloška 14, sprejme • \ izučenega ELEKTRIČAR- • • JA, mlajšega, vojaščine • • prostega. Interesenti naj • • «e zglase na upravi pod- • • jetja. I • •«M|. • INDUSTRIJSKO PODJETJE V okolici Ljubljane sprejme za takojšnja aAi čimprejšnji nastop samostojnega knjigovodjo-bdlan-ciata z nekaj let prakse. Delo ni komplicirano, ker se proizvaja samo en Izdelek in ni makakih prevozov. Ponudbe v ogi. odd. pod »Vesten«. 4564-1 SLUŽBO DOBI pod dobrimi pogoji pridno kmečko dekle, vajeno vseh kmečkih in gospodinjskih deL Naslov v oglasnem oddelku. 4445-1 UPOKOJENKO, mirno in pošteno v malo gospodinjsitvo k starejši gospe iščem. Marlen Jordan — Postojna 4415-1 GOSP. POMOČNICO, sposobno, sprejmemo s 1. aprilom. Zaželena stalnost. Naslov v ogl. oddelku. 4436-1 GOSPODINJ. POMOČNICO, veščo samostojnega dela, išče družina z dvema otrokoma. Nastop 1. aprila. Naslov: šola Rudnik — Lj ubij ana. 4443-1 V SLU Z BO sprejmem takoj mlado dekle za pomoč v gospodinjstvu. Poljanski nasip 8. 4455-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Vprašati po 3. uri: Zrinjskega 15. pritličje. 4456-1 FANTA, starega nad 16 let, ki ima veselje do konj, sprejmem takoj — Bokavšek Rozalija, Stepanj ska c. 24. KMETIJSKA ZADRUGA Radohova vas razpisuje mesto poslovodje. Nastoo službe takoj Stanovanje preskrbljeno. 4482-1 2 MIZARSKA POMOČNIKA, samostojna, za pohištvo In stavbena dela, sprejme takoj Stavbeno in poh. mizarstvo »Ob Ljubljanici«, Poljanski nasip 40. 4561-1 PLANINSKO DRUŠTVO Radovljica razpisuje mesto oskrbnika in mesto kuharice za dobo 3 mesecev v letni sezoni v postojanki Pogačnikov dom pri Križ-kih jezerih. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 15. aprila 1955. 4710-1 DOBER BRIVSKI POMOČNIK išče zaposlitev za takoj. Naslov v ogl. odd. SP Ljubljana. 4707-1 RACUNOVODJO(-klnjo) sprejme mizarsko podjetje »Krim«, Ljubljana, Linhartova ulica 49a. Pogoji: srednja šola, strokovni izpit, večletna praksa v samostojnem delu po osnovnem kontnem planu. Plača po tar. pravilniku. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali se osebno zglasite na sedežu podjetja. 4097-1 ŠOFER D KATEGORIJE, antial-koholik, z večletno prakso, želi mesto v Celju (lahko takoj). — Naslov SP Celje. 4706-1 ADMINISTRATORKO, ki bi opravljala pisarniška, predvsem strojepisna in knjigovodska dela, sprejme Prirodoslovni muzej. Kolkovane prošnje z na-vedibo izobrazbe in dosedanje zaposlitve ter s splošnim življenjepisom pošljite čimprej in se v soboto, 26. t. m., od 10. naprej osebno zglasite v ravnateljstvu PM, Ljubljana, Prešernova 24-1. 4693-1 NORMIRCA, verziranega, nastop takoj, išče TELA, tovarna električnih aparatov, Ljubljana — Rimska cesta 17. 4713-1 2 PEKOVSKA POMOČNIKA in pekovskega vajenca sprejme takoj podjetje Pekama Ajdovščina, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 7. Plača po tarifnem pravilniku. 4590-1 SLIKARJA in pleskarja spre j-mem. ZvegelJ, Trg francoske revolucije 7. ' 4711-i STAREJŠO ZENSKO za dopoldanske ure k otroku iščem. Naslov v ogl. odd. 4601-1 HIŠNIKA sprejmemo. Tiskarna »Jože Mojškrič«, Nazorjeva 6. Zamenjava stanovanja. 4592-1 SLIKOPLESKARJA in 2 vajenca, sprejmem takoj. Bevk Anton, pleskarstvo, Škofja Loka, Cesta talcev 19. 4581-1 SLUŽBO DOBI priden in pošten konjar pri Kregar Francu na Litijski cesti 28, gostilna. Hrana in stanovanje v hiši. 4636-1 TRGOVSKI POMOČNIK, mlad, vojaščine prost, dobi službo takoj. Pismene ponudbe: »Vrvar-na«, Ljubljana, Trubarjeva 31. 4628-1 SLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE sprejmemo. »Pleskarstvo 1. maj«, Ljubljana, Stari trg 3. 4621-1 DELAVCE za razvoz blaga išče špecerijska trgovina. Lahko tudi mlajši upokojenci — delavci. Ponudbe pod »Delaven« v ogl. odd. 4617-1 KURIRJA išče knjigama v centru Ljubljane. Pogoj: delno poznavanje administracije in odsluženi vojaški rok. Plača in nastop službe po dogovoru. Pismene prešnje pošiljati na naslov: »Mladinska knjiga«, Ljubljana, Čopova 50-III. 4615-1 Iščemo GALVANIZERJA veščega nikljanja in kro-manja za popolnoma samostojna dela. Naslov v oglasnem oddelku. I BEMÜHT ČRNUČE ! razpisuje delovna * mesta za: 1 gradbenega ! inženirja j normirca j več vajencev j Plača po doeovorn, nastop • takoj. Ponudbe na upravo • podjetja z navedbo dose- • danjega službovanja. • i ? KUHARICO OZIROMA OSKRBNICO za naš dom na Bledu iščemo takoj, po možnosti s priporočilom. Želimo mlajšo upokojenko. Prejemki po dogovoru. Lastnoročno pisano ponudbo, iz katere so razvidne dosedanje zaposlitve, pošljite na Društvo slovenskih književnikov« Ljubljana, Wolfova 1. 4669-1 VAJENCA, 14 - 15 let starega, okretnega, zdravega in krepkega, sam kakor starši moralno neoporečni, ki ima veselje s privoljenjem staršev ali namestnikov izučiti se vrtnarskega poklica v Holandiji se išče za takoj. Z gimnazijo imajo prednosti. Informacije: Močnik, Ljubljana, Topniška 15. 4665-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — nujno iščem. — Jurišič. Njegoševa 10/VH. stopnišče I., Ljubljana. 4663-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem- Curda. Trnovski pristan 14. 4666-1 NATAKARICO, tudi priučeno, za kolektivno upravljanje sprejmemo. Hrana in stanovanje. Nastop 1. maja. Gostilna »Rudničan«, Lj.-Rudnik 58. 4668-1 GOSPODARSKO - FINANČNEGA VODJO z daljšo prakso sprejme ustanova v Ljubljani. Ponudbe z referencami v ogl. odd. pod »Vodstvo«. 4660-1 KNJIGO VOD JO(-KIN JO) za gospodarski sektor sprejme v stalno zaposlitev Zveza gluhih Ljubljana, Vidovdanska 24. 4661-1 ZIDARJE sprejme zidarsko podjetje Branko Franc, Pržanjska štev. 14. 4654-1 PISARNIŠKO URADNICO potrebuje šolsko tajništvo. — Pogoji: znanje strojepisja, pisarniških m knjigovodskih poslov, samostojen in uglajen nastop. Tekstilni Tehnfkum, Kranj. 4691-1 ISCEM mesto hotelske sobarice z znanjem italijanščine in delno nemščine. — Ponudbe v oglasni oddelek pod »Poštena«. 4585-1 KVALIFICIRANEGA SADJARJA potrebuje kmetijsko posestvo »Pšaita« — uprava Mengeš 44, za vzgojo plantažnega nasada, špa-limega in poldebeinega sadnega drevja za obrat Križ. ADMINISTRATOR J A<-ko) potrebuje za pisarno uprave. Predpogoj je znanje strojepisja. Urejal bo tudi plačilne liste in ostali arhiv. Prijave z življenjepisom poslati na upravo v Mengeš 44. Stanovanje za samca preskrbljeno. 4692-1 VISOKO KVALIFICIRANEGA DELAVCA, ki bi opravljal razna ročna dela s kovino, lesom in lepenko, risal napise in slikal po predlogah, sprejme Prirodoslovni muzej v Ljubljani, Prešernova 24-1. Kolkovane prošnje z navedbo izobrazbe in dosedanje zaposlitve ter s splošnim življenjepisom pošljite do 31. tega meseca. 4694-1 LITOSTROJ sprejme uslužbenca za računsko in blagajniško službo. Pismene ponudbe na pers, oddelek podjetja. 4698-1 PLANINSKO DRUŠTVO Kamnik razpisuje mesto oskrbnikov v svojih planinskih postojankah na Kamniškem sedlu (1884 m) in na Kokrškem sedlu (1791 m) za letošnjo sezono od maja do oktobra. Plača po dogovoru. Prednost ima zak. par. Prijave z življenjepisom pošljite najkasneje do 10. aprila. 4700-1 KORESPONDENTKO išče izvozno podjetje. Pogoj: vsaj pasivno znanje tujih jezikov. Ponudbe pod »Absolventka Ekon. tehniku m a« v ogl. odd. 4695-1 HIŠNO POMOČNICO iščem. Mestni trg 13-11. 4679-1 POMOŽNEGA DELAVCA sprejme takoj livarna Mencinger, Ljubljana — Šiška. 4689-1 SPREJMEMO delavce za progo, sprevodnike in sprevodnice. — Zglasiti se na upravi Električne cestne žel. v Ljubljani. 4726-1 IŠČEMO strojnega tehnika z najmanj petletno prakso in strojnega ključavničarja z večletno prakso. Namestitev takoj. Plača po tarifnem pravilniku. »Plani-ca-šport«, Ljubljana, Likozarje-va ulica 10. 4727-1 RAČUNOVODJO, veščega industrijskega knjigovodstva, sprejme v službo Tovarna konzerv Ljubljana-Vič, Tržaška 151a. — Ponudbe z življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami sprejema tovarna do 31. marca 1955. leta. 4716-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbna dela sprejme takoj mizarstvo Zor Jože, Ljubljana, Aljaževa 14. 4714-1 VRTNARJA z večletno prakso za stalno iščemo, po možnosti samskega. Prošnje z življenjepisom pošljite na upravo doma one-m o gl i h Voj nik. 4706-1 KUHARICO, kvalificirano, z večletno prakso, srednjih let, sprejme s i. aprilom 1955 ali po dogovoru Dom onemoglih Muretinči. Plača po uredbi. Resne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na Dom onemoglih Muretincd, pošta Gorišnica prt Ptuju. 4699-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA, samostojnega za špecerijsko stroko, sprejme Trg. podj. »DOBRINA«. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov: Masarykova cesta 15, Ljubljana. 4560-1 •«• •«••«..#. «•«•••••• ••••«.•«• t«M«.a«t t«M ? t • Sl. majem iščemo • t šefa normalne kuhinje ; • šefa dietične kuhinje, i i šefa strežbo, • f 3 verzirane natakarje, ? ? medicinsko sestro. ■ • • • Plača po tarifnem pravil- i • niku ozir. po dogovoru. • • Ponudbe z navedbo prak- • • se in zahtevkov na i • ZDRAVILIŠČE, f • SLATINA RADENCI ? IŠČEMO samostojnega knjigovodja (-kinjo) za novoustanovljeno podjetje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s l. aprilom 1955. Naslov v ogl. odd. 4548-1 IŠČEMO samostojnega knjigovodja (-kinjo) za novoustanovljeno podjetje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. aprilom 1955. Naslov v ogl. odd. 4547-1 SPREJMEMO večje število skladiščnih in transportnih delavcev. Samsko stanovanje preskrbljeno. Trg. podjetje »Kurivo«, Lj. Masarykova c. 15-11. 4528-1 IŠČEMO ŠOFERJA — traktorista s takojšnjim nastopom. Vojaščine prost! Interesenti naj se zglasijo na Upravi podj. »Obnova«, Lj. Smartinska c. 21. 4488-1 KNJIGOVODJO (-kinjo) z ustrezno prakso sprejme začasno ali za stalno Kmetijska zadruga Sevnica ob Savi. Nastop zaže-ljen čimprej. Plača po dogovoru. 4477-1 »RESTAVRACIJA« KRANJ potrebuje za takojšen nastop kvalificirano in dve pol kvalificirani natakarici. Prednost imajo mlajše moči. 4470-1 PLETILJ O sprejmem. Sprager, Celovška 60. 4425-1 TRGOVSKO PODJETJE »Izbira«, Laško sprejme v službo trgovsko pomočnico z večletno prakso, z znanjem pisarniških del in strojepisja. Nastop službe 1. aprila 1955 ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Trgovsko podjetje »Izbira« Laško. 4376-1 SREDNJE INDUSTRIJSKO podjetje v Ljubljani sprejme safc-dokontistko, tudi mlajšo moč s trgovsko šolo. Ponudbe pod — »Sposobna« v ogl. odd. 4366-1 VAJENCA v čevljarsko stroko sprejem takoj. Naslov v ogl-oddelku. 4577-3 VAJENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem. — Ambrožič Jernej, Glinška ulica 7, Ljubljana. 4508-3 Šiviljsko vajenko z dežele sprejmem v Ljubljani. Preskrba v hiši. Ponudbe v oglasni oddelek SP pod: »Pridna in poštena«. 4596-3 KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Meden Ivan, Ljubljana, Litijska 72. 4724-3 ZENSKO KOLO brez plaščev prodam. Ogled v nedeljo. Naslov v ogl. odd. 4513-4 RADIO SIEMENS, 6-cevnd, prodam. Smartinska c. 18-1. 4517-4 PRODAM nov orehov kauč za dve oseba. Naslov v ogL oddelku. 4518-4 OGLEDALA ZA PSIHO lz 4 mm stekla, vse vrste ogledal, okensko steklo ter ploščice za štedilnik ima stalno na zalogi trgovina »Keramika«, Ljubljana, Nazorjeva 8, telefon 20-043. 4523-4 STROJ za pobiranje zank, prvovrsten, zelo ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd. 4524-4 TEHTNICO »BERKEL, 20 kg, prodam. Menart, Čufarjeva 21-11., Ljubljana. 4530-4 RADIJSKI APARAT, nov, 5-cev-nd, prodam. Predjamska 76. — Ogled 20. III. 55 4531-4 MOTOR TRIUMPH, 350 ccm, potreben manjšega popravila, prodam. Naslov v ogl. odd. 4532-4 PERNICA (puh) naprodaj. Naslov v ogl. odd. 4537-4 GUMI VOZ, 3 tone, na peresih, slamoreznico, verige, sode za krmo prodam. Gerbičeva 19 — Ljubljana. 4539-4 Kmetijske zadruge In posestva — p o c o r I Kmetijska zadruga z o. j. Pijava gorica, p. Škofljica prodaja: traktor »Steyr« s vsemi priključki (v brezhibnem stanju) — prikolice Tam, plug, škropilnico, krožne brane, njivske brane in kultivator. Proda se najvišjemu ponudniku. ZflSLUZEK STROKOVNO VAM POPRAVIM strojček za pobiranje zank. — Ponudbe pod »Strokovnjak« v ogl. odd. 4492-2 SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE Vam v 2 urah lepo izdela Foto »Pauli«, Trubarjeva 38 (bivša Sv. Petra cesta). 2251-2 POSTRE2NICO 3-krat tedensko dopoldne iščem. Wolfova 3-II. 4678-2 PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 4230-2 KLAVIRJE uglašuje strokovno in kvalitetno Trop Jože, Zaloška c. št. 45 a (naslednik slepega Tončka) 3851-2 FRANCOŠČINO in Italijanščino poučuje profesorica. Naslov v oglasnem oddelku. 4676-2 ČEVLJARSKEGA VAJENCA — sprejmem. Savine Adolf, Stari trg lla. 4521-8 VAJENCA, kmečkega fanta, W bi Imel veselje do dela v valjčnem mlinu, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Mlin Urbas, Mo- •••••• ••»••» •••»•» HIŠNO ELEKTRIČNO ČRPALKO znamke »Sigman« z motorjem prodam. Koderman Janko, Verd p. Vrhnika. 4540-4 MOŠKO IN DEKLIŠKO KOLO prodam. Sever, Karlovška 2. 4541-4 DKW avto prodam ali dam na posodo. Naslov v ogl. oddelku. 4543-4 KAVNI MLIN, kavarniški, nov, 220 V, prodam. Celovška c. 301. Vrtnarstvo. 4551-4 OTROŠKO kompletno krasno furnirano posteljico prodam. Ogled od ponedeljka od 9. ure dalje. Kremžar, Kidričeva 2a, desno. 4573-1 SINGER šivalni stroj, zadnji model, ugodno prodam. Lipičaz. Gospodinjska 8c-I. (pri tovarni »Lek«) Od 15.—17. 4566-4 Klavir, kratek, zelo dober, ž ■dunajsko mehaniko' — pancer ploščo, prodam. Zadravec Angela, Maribor, BolfenčKa 34. 4669-4 PRODAM radio »Orion«, odličen, in češko žensko kolo1, ali zamenjam za moško športno. Ogled Šentvid 11. 4570-4 Čevljarski šivalni stroj SINGER (»flahšteparca«) zelo malo. rabljen, lep, ugodno naprodaj. Janez Švab, Lesce. 4327-4 MOTORNO KOLO BSA prodam, dam tudi v najem za daljšo dobo. Sček, Dol. Logatec 1. 4330-4 JEDILNI SERVIS za 6 oseb prodam. Kotnikova 21 — vrata 7. 4410-4 PRODAM otroško posteljico in peso. Črnuče 96. 4419-4 RADIO, v dobrem stanju, 2 mreži, skoraj novi, za posteljo, prodam po ugodni cent Celovška cesta 301. Lancher. 4420-4 KRAVO, mlado, lepo, 9 mesecev brejo, prodam. Dragomelj štev. L 4422-4 PRODAM kompleten razstavljen mlin z vodno turbino na vodni padec, beli in koruzni kamini. Naslov v ogl. odd. 4428-4 5-TONSKO DVIGALO (vinto) prodam. Vprašati v prodajalni srečk v Radovljici. 4435-4 OTROŠKO KOLO v zelo dobrem stanju prodam — Gale, Šišenska C. Št. 49. 4439-4 HARMONIKO »Lubas«, 3-tonsko s pol toni, skoraj novo, prodam. Gorenc, Ljubljana, Tržaška cesta 27/1. 4440-4 NOVO SPALNICO ln kuhinjsko opravo poceni prodam, Sora št. 21 pri Medvodah. 4442-4 KRAVA, breja 6 mes., se proda. Ljubljana, BrdnikOva štev. 39. (Brdo). 4443-4 PRODAM šivalni stroj (dolg čolniček) ln ogrodje štedilnika (levi), Tovarniška 10. 4454-4 STAR ŠIVALNI STROJ Z dolgim čolničkom, za domačo uporabo, znamke Howe, stojalo jesenovo, prodam za 8500 din. Naslov v ogl. odd. 4463-4 MOTORNO KOLO znamke »Ziln-dapip« 500 ccm dva sam opre vozna dieselmotorj a za žaganje drv prodam. Pismene ponudbe pod »Zündapp« na SP Celje. 4473-4 KMETIJSKA ZADRUGA RADOHOVA VAS proda 3-tonski avto znamke Ford 8. Ogled avtomobila vsak dan od 8. do 12. Ure. Avto je v voznem stanju. 4481-4 RAZMNOŽEVALNI STROJ, rabljen, znamke »Gestetner« in »Sada« prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. 4487-4 RADIO, majhne lepe oblike, 4 + 1 prodam. Emonska 4, dvorišče (Vinko). 4642-4 CRN KRZNEN PLASC za majhno postavo za 12.000 din prodam. Plačljivo v 3 obrokih. Ziherlova 30. Šiška. 4643-4 STRUŽNICO, moderno, novo, pol Nortton, 1500 mm stružne dolžine, zamenjamo za odlični osebni avto, 4-sedežnl. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prodajna zamenjava«. 4639-4 Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« Novo mesto proda 2 TEŽKA KONJA ▼ starosti 8 ln 9 le! PRODAM 3 omari ln 2 postelji. Trubarjeva 49 pri Ivanu. 4512-4 2500 kg TRBOVELJSKEGA cementa prodam, Juvan, Dobrava 1, Cmuče. 4359-4 ŠIVALNA STROJA znamke »Singer« in »Jach«, oba z dolgim čolničkom, prodam. Berlan, Gatina 17, pri GrosupUu. 4372-4 KAUC, nov, prodam. Čuk, Gosposvetska 4, pritličje. 4509-4 AVTOMOBIL Fiat 110, stroj generalno popravljen, tapeciran z usnjem, vse v brezhibnem stanju, prodam. Zaradi nujne prodaje cena ugodna. Vprašati: Djordje Millvojevič, Arandjelo-vac. 4395-4 PISALNI STROJ »Ideal« prodam ali 'zamenjam za gradbeni les. Naslov SP Celje. 4709-4 PRODAMO v dobrem stanju 4-se-dežni osebni avto »Citroen« s 4 cilindri. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ispraven«! 4696-4 »BOSCH« KOMPRESOR, 10 atm., prodam. Naslov: Kopač, Ljubljana, Zidovska 5. 4662-4 SPALNICO, orehova Imitacija, prodam. Vodnikova cesta št. 65. Pleskar. 4651-4 STAHL IN HOCHBAN prodam. 12. Izdaja 1953. Naslov v ogl. oddelku. 4606-4 ELEKTRIČNI GRAMOFON z vgrajenim ojačevalcem prodam. Naslov v ogl. odd. 4600-4 7 KUBIČNIH METROV smrekovega lesa, trame in deske, pripravljeno za enostanovanjsko hišico, prodam. Naslov v ogl. odd. 4638-4 KRAVO, dobro mlekarico, visoko brejo prodam. Savlje 16, Ježica. 4648-4 OSI za gumi voz z obroči in gumami 16 col, prodam. Naslov v ogl. odd. 4623-4 ŠPORTNI VOZIČEK pokrom an, predvojni, prodam. Zakovšek, Brezovica št. 166. 4632-4 RADIO, 5-cevni prodam. Vodnikova 71, Šiška. 4631-4 RADIO prodam. Ljubljana, Albanska 10, klet. 4626-4 »SINGER« ŠIVALNI STROJ, po-grezljiv, prodam. Perič, Stari trg 16-11. 4634-4 STISKALNICO za knjigoveza ali torbarja prodam. Breg 2, Ljubljana. 4566-4 KLAVIR za 40.000 din prodam. — Zabret Janez, M. Mengeš 95. 4616-4 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom naprodaj v Malenško-vi 5. 4614-4 NOV ŠIVALNI STROJ prodam. — Vič, Za garažami 10. 4675-4 TAPECIRAN ŠPORTNI VOZIČEK, lep, moderen, prodam. Petrina, Belokranjska 12. 4677-4 OTROŠKI VOZIČEK, eleganten, kombiniran, globok, športni, — prodam. Mivka 23-H. 4719-4 TRICIKEL, dobro ohranjen, prodam. Tržaška cesta štev. 19. delavnica. 4718-4 KLAVIRSKO HARMONIKO — 24-basmo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4712-4 DESNOROCNI ŠIVALNI STROJ KUPIM. Naslov v podružnici SP Celje. 4704-4 DAMSKO ALI MOŠKO športno kolo zamenjam za radijski aparat ali prodam. Smrekar Janez. Cesta dveh cesarjev štev. 401, Vič. 4619-4 GRAMOFON z 52 ploščami poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4684-4 LEP 2ELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Herbersteinova 9/1. 4667-4 »SINGER« šivalni stroj, pogrez-ljiv, naprodaj. Ogled v ponedeljek od 8. ure naprej. Čevljarstvo Brecelmk, Vidovdanska c. štev. 2. 4671-4 ELEKTRIČNI MOTOR, enofazni, 0.5 KS prodam. Ogled v ponedeljek. Perušek, Titova štev. 36, dvorišče. 4673-4 OTROŠKO POSTELJO s predalom prodam. Škofič, Ljubljana, Šišenska 26. 4674-4 PISALN^—STROJ, »Portable«, novejši, s. perla črkami, v odličnem stanju,, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pdd »Super 165.000«. 4641-4 SESALEC za prah prodam. — Vprašati: Rožna ul. 7/1. 4656-4 VZIDLJIV ŠTEDILNIK, desni, boljše izvedbe, in električni pečnjak prodam. Goce — Del-čeva 13, Kodeljevo. 4650-4 NOV RADIJSKI APARAT »Siemens«. prodam. Naslov v ogl. oddelku. 4649-1 PISALNI STROJ znamke »Pionir«, poceni prodam. Cankarjevo nabrežje 29. 4645-4 POZOR! Hotel Riviera, Poreč, proda kotel za centralno ogrevanje in razne ventile, električno centralo z dinamom za lokalno proizvodnjo — električne proizvodnje — vse brezhibno, dva električna kavna mlina — brezhibna. Cena zmerna. 4292-4 PRODAM ali zamenjam motorno kolo »Terod« 500 ccm s prikolico za lažjega (solo). Naslov v ogl. oddelku. 4622-4 PRODAM nov 5-cevnl radijski aparat. Naslov v oglasnem oddelku SP. Ogled od 17. ure dalje. 4618-4 PRODAM nemško ovčarko staro eno leto. zložljivo, skoraj novo posteljo, zajčnice s štirimi prede-1! in nekaj kuncev — plemenjakov — činčilov. Klemenčič Jože. Slape 27. Polje. 4608-4 UGODNO PRODAM železen štedilnik, otroško košaro In športni voziček. Barje, Rožna ulica številka 33-n. 4683-4 NEMŠKEGA OVČARJA, 9 mesecev starega, prodam. Jelovškova ulica 3. 4681-4 Šivalni stroj »Pfaff«, moški, novejši, šiva naprej in nazaj, prodam. Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »115«. 4685-4 üüRsmi ate — Žirovnica, 4474-2 GUMI KABEL, 4-žilni, kupim. — Oi'hlar Branko, Vodovodna 3-1, dvorišče. 4542-5 HLADILNIK (frižider) za 90—120 litrov, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pošljite v ogL odd. pod »Frižider«. 4572-5 DOBRO OHRANJEN levoročni šivalni stroj Singer ali Pfaf, kupim. Aljančič Marija — Brodar, Bistrica, Tržič. 4337-5 »PLEKSI« STEKLO za motor, kupim. Čepon, Apihova 18. 4446-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška št. 6. 3884-5 OBRAČALNIK ln grablje za konjsko vprego, kupim — Žagar Alojz, Rudnik S. 4578-5 MOTORČEK ZA KOLO kupim ali zamenjam za klavirsko harmoniko, Opis in ceno poslati na naslov Elektrarna — Kranjska gora. 4475-5 KUPIMO APARAT za rezanje navojev do 12 mm. Ponudbe na naslov Melodija Mengeš. 4478-5 ŠOFERJI IN MEHANIKI pozori Kupim ročici za prednje amortizerje ali 2 popolna amortizerja (levega in desnega) za osebni avto znamke »Opel kadett«, tipa 1936-37. Naslov: Krugar Franc, Vidmarje 87, Šentvid. 4498-5 BARAKO, staro ali novo, kupim. J. Mežnašič, Slomškova ulica 23, Ljubljana. 4501-5 DIFERENCIAL (Opell KADET), kompletni zadnji s hidravličnimi zavorami kupim. Dovjak. Ob irska 34. 4511-5 KNJIGE: Jurčičeve, Trdinove in Kersnikove kupim. Ponudbe s ceno in opisom pošljite v ogl. odd. pod »Knjige slovenskih Pisateljev«. 4880-5 KUPIM nošeno moško obleko za večjo močno postavo. Ponudba v od. odd. pod »Plačam takoj«. RADIJSKI APARAT koncertnega tipa ln najnovejšega modela — Inozemski, po možnosti z UKV, kupimo. Osebne ali pismene ponudbe na naslov: Elektro- LJubljana okolica, Ljubljana, RADIO, nov ali malo rabljen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Inozemski«. 4689-5 ZBIRKO GRAMOFONSKIH plošč s partizanskimi napevi kupimo. Ponudbe: Delavska knjižnica! Prešernova c. 42. 4610-5 OMARO, železno, vertheim za arhiv, kupimo. Naslov v ogl. oddelku 4653-5 ZENSKO KOLO (nemške ali italijanske znamke), novo ali malo rabljeno, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 4659-5 MOTORNO GRED (kurbelwele) za DKW 97 ccm kupim. — Podboj Jurij, Trubarjeva 95, Ljubljana. 4571-5 JEDILNICO, moderno, kavč in 5 m grobega tekača kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Jedil-nlca«. 4544—5 AVTOMOBILSKE kovtnaste obroče, 15 col, primerne za voz, kupim. Logar Alojz, Goriče 19, p. Golnik. 4388-5 MENJALNIK, kompletni ali samo tretjo brzino ter kompletne zavorne gumice za tovorni avto znamke AUSTIN kupi Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. 4338-5 KMETIJSKA ZADRUGA PIJAVA GORICA, p. Škofljica, kupi takoj avto 3 do 4-tonski v voznem stanuj. Zaželene znamke — Ford, TAM, Mercedes. Ponudbe pošljite na gornji naslov. • 4510-5 PLETILNE STROJE št. 6-80, 8-80 ln navij alnl stroj na 3 vretena kupim. Ponudbe na »Popravlja-ona čarapa«, Piterman Zlata, Maksimirska 81, Zagreb. 4043-5 REZAN LES, smreke, jelke, bora, lipovine, bukovine, češnje, javorja, hruške, jesena, bresta, hrasta, oreha in dr. kupuje vsako količino ONPZ mizarjev, Ljubljana, Volfova 12. 3788-5 KUPIM 3.5 g 22-karatnega zlata za zobe. Naslov v ogl. odd. 4590-5 ELEKTROMOTOR 4.5 - 6 kW kupim. Naslov v ogl. odd. 4657-5 RADIO, Inozemski, in zapestno uro kupim. Ponudbe pod» Samo novo« v ogl odd. 4627-5 KUPIMO tračni brusilni stroj ali ciltnderco. v dobrem stanju. Ponudbe pošljite na podjetje »Planica-šport«, Ljubljana, Li-kozarjeva 10. 4728-5 MIZARSKI SKOBELNI STROJ — poravnalni ln debelinski, kupim. Grudnik Jože, mizar, Metleče, Šoštanj. 4705-5 GUME 16x680 ali 650 kup4m. Ve-hoveč, Rupa številka 38, pošta Kranj. 4702-5 zpinEnoom ZAMENJAM suh tesan les za zidno opeko. Naslov v ogl. oddelku. 4568-8 SKOBELJNI STROJ 508 mm sfco-Parmdva ul. 33, 5. trakt. 4717-5 beljne dolžine zamenjam za horizontalni rezkalnl stroj ali za varilni agregat 350 amperov, in sicer s prenosom osnovnih sredstev. Državni obrtni mojster Hribar Jakob, Jesenice. 4701-6 NOV RADIO znamke »Balmet«, 3-cevni, mali format, normalni in kratki val, vreden 38.080 din, zamenjam za del zbirke slov. klasikov ali kaj svetovnoznane-ga (»Hram«, »Modra ptica«) aii za znamke predvojne in okupacijske Jugoslavije. Ponudbe v ogl. odd. pod »Balmet«. 4497-5 ZAZIDLJIVO PARCELO, 500 do ’ 600 m», kupim za Bežigradom (Zagrebška, Dimničeva, Cerko-va, Lužiško-srbska ul.). Naslov v ogl. odd. 4525-7 VILO, dvostanovanjsko, prodam. Naslov v ogl. odd. 4546-7 POSESTVO v Tinjskl gori, Slov. Bistrica, S ha, prodam. Hišica, gospodarsko poslopje, travnik, njiva 30 arov, vinograd in gozd. Poizve se pri prodaji časopisov, Sevnica. 4565-7 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, novo, prodam. Ponudbe poslati podružnici Slovenskega poročevalca Kranj pod »V bližini Kranja«. 4469-7 VEČJA ENOSTANOVANJSKA hiša z lepimi vrtovi v Ptuju na prodaj. Ponudbe na SP Celje pod »Ugodna prilika«. 4472-7 ZAMENJAM 2-stanovanjsko dograjeno hišo za nedograjeno, staro, dobro ohranjeno, takoj vseljivo od Šiške do Šentvida. Ponudbe v oglasni odd. pod »Dem«. 4354-7 HIŠA in velik vrt na Riljeki naprodaj. Ivan Ribarič, Korado, Iljašica 23, Rijeka. 4338-7 PRODAM lepo, sončno 2 hi pol-sobno komfortno stanovanje v sredini mesta za takojšnjo gotovino. Vselitev možna z zamenjavo. Ponudbe v ogl. odd. pod »800«. 4688-7 ZAZIDLJIVO PARCELO 500 do 600 ma v Rožni dolini kupim. — Ponudbe pod »Brez posredovalca« v ogl. odd. 4625-7 POLOVICO stanovanjske hiše, vseljive, v centru Metlike, prodam. Naslov v ogl. odd. 4637-7 16.000 m2 NJIVE IN TRAVNIKA ob cesti blizu Ljubljane ugodno prodam. Ponudbe pod »Njiva in travnik«, v ogl. odd. 4593-7 PRODAMO novozgrajeno hišo v Kamniku, primerna za večjo ali dve družini, s kopalnico in pralnico Za 2,500.000. Kupci so lahko delavci, nameščenci ali upokojenci. Zrevzame se lahko 700.000 1-odstotnega posojila. Informacije v Posredovalni pisarni. — Ljubljana, Tavčarjeva ulica številka 6. 4684-7 DVOSTANOVANJSKO HIŠO — vilo, eventualno tudi s preužit-kom kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Kupim takoj Izplačljivo«. 4687-7 UGODNO NAPRODAJ v Celju — (prometna točka — mesto) lepa enostanovanjska hiša z lokalom. Naslov SP Celje. 4708-7 V MXBJ Šivalni stroj, lahko star, vzamem za nekaj mesecev za mesečno odškodnino. Naslov v ogl. odd. 4527-8 GARAŽO v Ljubljani Iščem za osebni avto! Ponudbe v ogl. oddelek pod »A«. 4421-8 KLAVIR Iščem v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 4582-8 LOKAL za delavnico Iščem. Ponudbe pod »Dobra najemnina« V ogl. odd. 4620-8 BUHI STANOVANJE, sobo in kuhinjo, 10 minut do končne postaje Vič, zamenjam za enako kjerkoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«. 4403-9 SAMSKI INŽENIR Išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Plačam zelo dobro« v ogl. odd. 4536-9 PROFESORICA — mirna, išče opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. .odd., ped' »Hlača dobro«. 4506-9 ZAMENJAM prazno sobo na Dolenjski cesti za bližino mesta. Naslov v ogl. odd. 4339-9 DVOSOBNO stanovanje v centru, 50 točk, zamenjam, za stanovanje s 65 točkami. Ponudbe pod »Točke« v ogl. odd. 4331-9 SOBO, suho, sončno sredi Medvod zamenjam za enako isto-tam ali v smeri proti št. Vidu. Naslov v ogl. odd. 4439-9 LEPO NAGRADO dam za prazno ali opremljeno sobo. Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 4550-9 MEDICINEC četrtega letnika išče prazno ali opremljeno sobo, za tri leta plača vnaprej. Ponudbe pod »PRAHA« V ogl. Odd. 4493-9 ENOSOBNO veliko komfortno stanovanje, center, zamenjam za majhno dvo-, dvoinpolsobno. Naslov v ogl. odd. 4452-9 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in centralno kurjavo zamenjam za prazno s posebnim vhodom v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Delavski dom«. 4629-9 VELIKO PRAZNO SOBO zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 4650-9 KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE na Reki zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 4635-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru Ljubljane zamenjani za ustrezajoče v Beogradu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 4599-9 PRAZNO SOBO za shrambo novega pohištva išče stalno odsoten gospod. Ponudbe v ogL odd. pod »Plačam dobro«. 4589-9 SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom v centru, zamenjam za enako. Ponudbe pod »Marec« v ogl. odd. 4603-9 Z AMEN J AM lepo sončno sobo 5X5 za sobo in kuhinjo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prednost samska oseba«. 4604-9 LEPO KOMFORTNO dvosobno stanovanje, sončno, z vrtom, za Bežigradom, zamenjam za komfortno tri ali štirisobno stanovanje brez podnajemnika. Selitev plačam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center ali bližina«. 4579-9 ENOSOBNO STANOVANJE iščem v Ljubljani, opravim tudi sam zidarska dela. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4595-9 ZAMENJAM 2-sobno stanovanje v Kranju za enako ali večje enosobno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 4588-9 STANOVANJE in hrano dam za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 4655-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje s kuhinjo v savski koloniji za dvo- aii večsobno stanovanje v Ljubljani. Plačam selitev in dam nagrado. — Informacije pri Marinko Cene, Miklošičeva cesta I7-IV. 4585-9 ZELO VISOKO NAGRADO dam tistemu, ki mi odstopi ali preskrbi enosobno stanovanje ali sobo s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem odd. 4722-9 KOMFORTNO štirisobno stanovanje s kabinetom v centru zamenjam za dvoje manjših komfortnih isto center. Ponudbe v oglasni oddelek pod: »Selitev po dogovoru«. 4593-9 DVOSOBNO STANOVANJE na periferiji zamenjani za enako alj večje v Ljubljani. Plačam selitev. Naslov v oglasnem oddelku. 4723-9 KONJSKA ZIMA, vzorec, izgubljen na cesti Kranj—Ljubljana, označen Bari Rudi 7000. naprošam oddati proti nagradi Večna pot 35, Ljubljana. 4405-10 KUVERTO Z DENARJEM na ime Meglič Marjan, prinesite vratarju Tiüglav-füma, Zrinjskega 9. 4574-10 IZGUBLJENO DENARNICO z dokumenti in 3 ključi na ime Kelhar, prosim, vrniti v ogl. oddelek, denar obdržite. 4725-10 IZGUBIL SEM prstan (monogram L. L.). Vrnit! za nagrado. Naslov v ogl. odd. 4729-10 OSAMLJEN POET želi spoznati damo, ljubiteljico etike, poezije! Pisati pod »Ariadna do 45« v ogh odd. 4558-11 KUZMIN IVANA, Sp. Jarše št. 9 pri Domžalah preklicujem, kot neresnične vse obdolžitve, ki sem jih izrekla o Brancelj Frančiški iz Domžal, Ljubljanska 89. Imenovani se zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona 442S-11 INTELEKTUALEC, vdovec brez otrok, star 47 let, visoke, simpatične pojave, se zaradi ženitve Želi spoznati s tovarišico visoko, čedno, staro od 35—40 let. Ponudbe poslati v oglasni odd. pod: plemenit značaj. 4427-11 POSOJILO, popolnoma varno, išče za kratko dobo obrtnik. Zelo ugodno obrestovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno posojilo« 4449-11 LOČENEC’ poroči pošteno žensko 40—50 let, ki ima veselje do gospodinjstva in šivanja. Resne ponudbe na oglasni odd. pod »Osamljena«. 4485-11 23-LETNA UČITELJICA želi spoznati inteligenta. Ponudbe v oglasnem oddelku pod: »dopisovanje«. 4344-11 36-LETNA VDOVA brez otrok želi poznanstva z moškim do 45 let zaradi ženitve. Pismene ponudbe pod »Resnost« v ogl. oddelek. 4549-11 RESNEGA ZNANJA želi vdova srednjih let z inteligentom, starim do 50 let. Resne ponudbe pod »Ljubitelj narave« v ogl. oddelek. 4522-11 SAMEC, star 50 let, želi sebi primerno žensko z lastnim domom zaradi ženitve. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaželeni dom«. 4492-11 MLAD PAR iz Šmartinske ceste, ki je kupil spalnico na Cankarjevem nabrežju, naj se oglasi zaradi ključev. 4715-U VDOVEC brez otrok Išče življenjsko družico brez otrok, mirnega značaja, od 55—70 let, za . skupno gospodinjstvo. Upokojenke imajo prednost. Ponudbe v ogl. odd. pod »Srečni dom«. 4721-11 STROJEPISJA se najhitreje naučite po novi metodi dopisno šole. Prospekt vam pošlje Birotehnika, Zagreb, Berislaviče-va. Priložite znamko. 3871-11 OSEBNA UPOKOJENKA ždi v skupno gospodinjstvo z resnim gospodom. Ponudbo pod »Resno« v ogl. odd. 4633-11 OTROKA dam v oskrbo 1. 4. 55. Naslov v ogl. odd. 4611-11 DRŽAVNA USLU 2BENKA, samska, ždi znanja s starejšim solidnim gospodom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resno«. 4582-ld ŽELIM resnega poznanstva z gospodom mirnega značaja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«, 4602-11 VDOVA, 45 let, brez otrok, precejšnja gotovina in pohištvo gre v skupno gospodinjstvo k samcu ali vdovcu brez otrok. — Resne ponudbe v oglasni oddelek pod »Lastni dom zaželen«. 4597-U POSOJILO 600-000 din iščem na posestvo v Ljubljani, isto tudi prodam. Ponudbe^ »Varno «v ogl. odd. S SKUPŠČINE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V MARIBORU PofišiRle števila nezgod ¥ mariborskih pod|et|ih Mariborski zavod za socialno zavarovanje beleži 30% zaradi nesreč za delo nezmožnih zavarovancev v Sloveniji MARIBOR, 19. marca. — Danes je bilo S. redno zasedanje skupščine Zavoda za socialno zavarovanje za mesto in okraj Maribor, kateremu so razen članov skupščine prisostvovali tudi predsednik upravnega odbora republiške skupščine tovariš Plevnik in direktorja ljubljanskega in ptujskega zavoda za socialno zavarovanje. Poročilu izvršnega odbora je sledilo daljše poslovno poročilo zavoda, iz katerega povzemamo naslednje značilnosti: Rašiška kombinacija Dobeno-Mengeš pa seveda tlmveč pomoči Šahovskim enotam v okraju. Občni zbor tega, verjetno najmočnejšega šahovskega društva na Dolenjskem, je pokazal, da društvo dela pravilno. Po soglasni razrešnid je bil za predsednika spet Izvoljen tov. Lojze Kastelic ob strani 9-članskega upravnega odbora. M. F. MEDNARODNI TURNIR V MAR DEL PLATI IVKOV - GLIGORIC REMI Mar del Plata, 19. marca. — Rezultat VII, kola mednarodnega šahovskega turnirja so bili: Rossetto : Idigoras 1:0, Naj dort : Bauza 1:0, Wexler : Flores l:o, Toran : Dodero remi, Szabo : Pachmann remi. Partiji Panno : Letelier ter Pilnik : De Grief sta bili prekinjeni. višinske razlike z 28 vratci. Zmagala je Avstrijka Lote Biattl, ki je presmučala progo v času 1:10. Naslednja mesta so zasedle Francozinja Paget s časom 1:15.9, dalje Nemki Amort in Kindermann, za njimi Francozinja Grosset, Nemka Moslacher itd. V moškem veleslalomu je šlo na progo 38 tekmovalcev, med njimi 12 inozemskih. Njihova proga je bila znatno daljša in Je imela 500 m višinske razlike ter 16 vratič. Na cilj sta prispela Tine Mulej in Avstrijec Alt z enakim časom 1:25. Jutri bo tekmovanje v smuku, MEDMESTNI DVOBOJ V VELESLALOMU S CELJEM Dvakratna zmaga Zagreba na Sljemenu Zagreb, 19 marca. Na Sljemenu je bil danes v idealnih vremenskih razmerah tradicionalni n obenem jubilejni (XX.) medmestni dvoboj v veleslalomu med Celjem in Zagrebom, na katerem je nastopilo 39 tekmovalcev, med njimi 13 v starejši kategorija, ki so se udeležili že prvega tekmovanja te vrste. V mlajši skupini na 1200 m dolgi progi s 300 m višinske razlike je bil vrstni red najboljših naslednji: l. Cetina (C) 1:24.0, 2. Modrič (Z) 1:27.5, 3. Uršič (C) 1:28.2, 4. E. Bžik (Z) 1:28.3, 5. Kopitar 1:31.0, 6._ Nunčič (oba C) 1:31.6 itd. V moštveni oceni je zmagal zaradi večje izenačenosti tekmovalcev Zagreb s skupnim časom 14:30.3 pred Celjem (17:15.3). V starejši skupini, ki je imela nekoliko skrajšano in manj zahtevno progo, so se plasirali najboljši takole: 1. inž. Frank 1:01.1, 2. Zingerlin (oba Z) 1:03.0, 3. Gradišnik 1:06.0. 4. Zadravec 1:08.9. 5. Meštrov (vsi C) 1:09.1 itd. Tudi v tej kategoriji je zasedel prvo mesto Zagreb s skupnim časom 7:21.9, medtem ko so Celjani ostali drugi s 7:52.5. Število zavarovancev pri Zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru se je v preteklem letu izredno močno povečalo. V letu 1953 je imel zavod povprečno 44.795 zavarovancev, v letu 1954 pa že 49.607. Iz statistike novozapo-sleniii v minulem letu je razvidno, da se je zaposlilo več žensk kakor meških in predstavljajo ženski zavarovanci sedaj približno tretjino članstva. Na sedežu zavoda se izvaja služba kratkoročnih dajatev neposredno za povprečno 27.66i) zavarovancev, za o>£aiin 21.900 zavarovancev pa je služba decentralizirana v 9 pooblaščenih podjetjih, d veli ipodruznicah in eni obratni izpostavi. Povprečno število za delo nezmožnih zavarovancev, katerih nadomestilo za plačo bremeni sklad socialnega zavarovanja, je znašalo 1. 1954 zaradi nesreč pri delu 220, zaradi bolezni 1.134 ter zaradi nosečnosti in poroda 273. Ob primerjavi teh številk s celotnim številom zavarovancev v republiki vidimo, da prifcilUno 30% vseh za delo nezmožnih zavarovancev zaradi nesreč odpade na mariborski zavod. V povprečju pride 1 primer nesposobnosti za dcLo zaradi nesreče »pri delu v republiki približno na 448 zavarovancev, v Mariboru pa že približno na 225 zavarovancev. Nasprotno pa je razmerje bolehni za mariborski zavod ugodnejše. V republiki (pride 1 bolezenski primer, ki terja nesposobnost nad 7 dni. na približno 36 zavarovancev, pri imaribo-rskesn zavodu pa na približno 41 zavarovancev. Izgubljenih dni zaradi bolehanja nad 7 dni je bilo v preteklem letu 46G.204, tako da je odstotek bolnikov glede na celotno število članstva 2,S3, za 0,05% več kakor 1. 1953, ko je bil 2,88. Temu urav-novešenju odstotka je precej pripomogla povezanost med zdravstveno službo, socialnim zavarovanjem in posameznimi večjimi podjetij, saj so bili v nekaterih večjih podjetjih ustanov; j eni posebni odbori, ki se bavijo s problematiko socialnega zavarovanja. Prav gotovo ea bi bil odstotek bolnikov še nižji, če bi bile odpravljene vse higiensko-tehnične pomanjkljivosti. Glede na to je skupščina mnenja, da bo treba |>ri nekaterih podjetjih, ki imajo nesorazmerno večji odstotek bolnih in več nesreč pri delu, uvesti dopolnilni prispevek. Bled podjetji z več kot 500 zavarovanci prednjačijo v odstotkih bolnikov Mariborska livarna s 4,45%, »Metalna« z 4.31%, Tovarna volnenih in vigogne izdelkov z 4,32%. Delavnica železniških vozil z 4.13% itd. Poseben problem je zobozdravstvena služba zaradi pomanjkanja kadra in materiala za protetična dela. Zlasti v zadnjem času je delo mečno zastalo, ker ambulante skorajda nimajo nobenega materiala, oziroma ga dobivajo v tako majhnih množinah, da zdaleč ne zadošča za redno delo. Izboljšala pa se je izdelava ortopedskih pripomočkov. Na kirurškem oddelku so odprli ortopedsko ambulanto in s tem prihranili pacientom poti v Ljubljano. Mnogo dela okoli otroških doklad V preteklem letu je zavod izplačeval dodatek povprečno za 30.515 otrok in je izplačal skupno 1.106,374.393 din. Delo referata za otroške dodatke je eno najobsežnejših, saj je prejel lani nad 31.000 vlog in izdal čez 20.009 odločb. Revizijska uslužbenca sta pri 56 pregledanih podjetjih ugotovila lani 1,213.208 din nepravilnih iz- plačil. Ta kontrola se še izvaja. Skupščina je mnenja, da bi bilo primemo,- da se manjša posestva v velikosti do 1 ba pri skupnem gospodinjstvu ne bi upoštevala. Odsek za invalidnine in pokojnine je pospešil svoje delo Medtem ko je bilo L 1953 izdanih komaj 621 izpreminj e valnih odločb, je njih število naraslo lani na 1.332. Medtem ko se je 1. 1953 zaradi velikega zaostanka zahtevkov delo pokojninsko-invalidske službe razvijalo često bolj kampanjsko, je 1. 1954 ta služba tekla po načelih upravnega postopka, ki jih je nakazala praksa republiškega zavoda in sodna praksa vrhovnih sodišč kot sodnih instanc v upravnem sporu. Odsek je posvečal vso skrb hitremu reševanju spisov. Mnogi upokojenci so lahko ugotovili, da je bil njihov zahtevek popolnoma rešen v enem ali dveh tednih. Skupno je bilo lani izdanih 642 priznalnih odločb za pokojnine in 138 odločb za invalidnine. Ob koncu leta 1345 je bilo pri mariborskem zavodu 12.428 uživalcev pokojnin in invalidnin. Prevedba pokojnin uslužbencev v prosvetno-znanstveni stroki je v celoti izvedena, v teku pa je prevedba železniškega osebja in poštno - telegrafsko - telefonskega osebja. Z likvidacijo viničarskih razmerij je nprašanje viničarjev rešeno enako kakor za vse ostale kmetijske delavce, ki so obvezno socialno zavarovani. Ostalo pa je delno odprto še vprašanje bivših viničarjev, ki se zaradi starosti in onemoglosti niso vključili v kmetijsko - gospodarske organizacije, nadalje viničarjev, ki so prejeli agrarno zemljo in ki se tej zemlji sedaj odpovedujejo, da bi dosegli pokojnino, in dokončno vprašanje onih viničarjev, ki so po glajhcn-berškeTTi sporazumu ostali še naprej na dvolastniški posesti avstrijskih državljanov. Nezgodni referat je zabeležil porast nesreč Vsa večja mariborska podjetja že imajo varnostne tehnike, katerim pomagajo pri delu še higien-sko-tehnične komisije. Lani so izaala mariborska podjetja za zaščito deia čez 150 milijonov dinarjev. Kaže pa se, da so posvetila premalo skrbi osebni izobrazbi delavcev. Skupščina je tudi mnenja, da nobeni ukrepi ne bodo imeli pravega uspeha, če se ne bo marsikje izpremenil odnos vodilnega tehničnega kadra do delovne zaščite. Do uporabe zaščitnih sredstev (očal, mask itd.) je ta kader često popolnoma brezbrižen. Zato ho nujno potrebno, da bodo podjetja začela kaznovati delavce in nadzorno osebje, ki odklanjajo osebna zaščitna sredstva. V letu 1953 je bilo prijavljenih 4.420 nesreč pri delu, lani pa 5.946. Ta porast je nastal tudi zaradi večjega števila zavarovancev. Dejansko se je povečalo le število manjših nezgod, število hujših pa se je zmanjšalo. Število smrtnih nezgod (14) je enako kakor v letu 1953. — Vse smrtne in hujše poškodbe so bile raziskane in je bil v 17 primerih uveden kazenski postopek proti krivcem ter za oškodninske zahtevke v višini 3,930.565 din. Največ nesreč je bilo lani v kovinski industriji, kjer se je ponesrečilo okoli 32% vseh zaposlenih ali vsak tretji delavec! Številčno največ nesreč so imeli v Delavnicah železniških vozil. Podobno je bilo stanje v Tovarni avtomobilov in Metalni. V tekstilni indu^Triji je bilo lani 905 nesreč, ponesrečil se je vsak 8 delavec, razen v Tovarni volnenih in vigogne izdelkov, kjer se je ponesrečil vsak šesti. V slednji tovarni so tudi delovni pogoji najslabši. Vse to narekuje potrebo, da se za vsa večja podjetja mesečno analizira stanje nezgod in se tistim, ki imajo nadpovprečen odstotek obolenj in nezgod, predpiše dodatni prispevek. Sindikalne podružnice pa naj bi bolj kakor doslej sodelovale z varnostnimi tehniki, saj je skrb za varnost pri delu ena njihovih glavnih dolžnosti. Tudi lani primanjkljaj v proračunu zavoda Mariborski zavod za socialno zavarovanje je lani dosegel 751,299.008 dinarjev dohodkov in 769,354.762 dinarjev izdatkov. Tako je torej tudi ureteklo leto zaključil s primanjkljajem 6,046.754 din. Največji izdatki zavoda so stroški za zdravljenja v bolnišnicah, saj znašajo 33% vseh izdatkov. Tl Izdatki so bili večji glede na lansko leto zaradi povečanja oskrbnine in zaradi večjega števila članov, čeprav je oskrbnina v mariborski bolnišnici najnižja v Sloveniji (820 din na dan). Povečali so se tudi stroški za zdravila, izdatki za nadomestilo za plačo v času bolehanja ter stroški za zobozdravstvene storitve. V splošnem na je skutoščiua mnenja, da se vsi izdatki gibljejo v normalnem povprečju. Le vsestranska analiza posameznih izdatkov bo Dokazala, kje se dalo stroški zmanjšati, ne da bi se s tem okrnila dobra zdravstvena oskrba zavarovancev. • Po obsežni razpravi o poročilu direktorja zavoda In nadzornega odbora so obravnavali vrsto problemov s področja socialne zaščite. zdravstva in splošnih družbenih dogajanj, ki vplivajo na delo samoupravnih organov socialnega zavarovanja na področju mariborskega okraja. Kot zelo akutno so obravnavali vprašanje novih prostorov zavoda, ki v sedanji stavbi ne more več nemoteno poslovati. Bolj ka.kor za gradnjo enega samega večjega poslopja so bili govorniki za gradnjo več novih manjših poslopij v skladu z nameravano decentralizacijo zdravstvene službe. tako da bi ostala v sedanjem poslopju samo soedalistična zdravstvena služba z ddaiitiTni mladinci Jugoslavije. Med moštvenimi uspehi Je naj- ŽIVAHNA STRELSKA DEJAVNOST V LJUBLJANI Ljubljanski strelci nadaljujejo z zimskim programom. Vsak dan Je po več meddružinskih prijateljskih tekmova-nj, na katerih se strelci medsebojno spoznavajo, menjajo izkušnje in se pridno pripravljajo za velika tekmovanja z vojaško puško spomladi. Zadnjih 14 dni je bilo kar 22 tekmovanj, še več pa je bilo internih prireditev. Rezultati registriranih tekmovanj: SD Sekret, za notr. zad. : Ar-del 1182:1199, Protiavijanac : Gradis 1179:1078, Protiavijonac : Kajuh 1202:1177, Rajko Škapin : Marjan Novak 1163:1183, Gradbeni tehndkum : Ardel 955:1261, Po- štar : Ardel 1089:1262, Ardel : Tops 1123:585 (8-članska ekipa), Ardel : Tabor 1069:1166, Vida Pregare : Ardel (9-članska ekipa) '077:1114 ta 3-čIanska mladinska ekipa 582 : 584, Miloš Komac : Ardel 1149:1185, Kajuh : Diopter (5-članska ž. ekipa) 357:324, Radio Ljubljana : Meteor (5-članska ekipa) 648:644, Radio Ljubljana : Vito Kraigher (5-članska ekipa) 615:561, Radio Ljubljana : Litostroj 542:602, Ardel : Tehnika 1318:1245, Ardel : Savica 1191:990, Vito Kraigher : Rajko Škapin 1417:1111, Vito Kraigher : Izvršni svet LRS (sind, podr.) 638:586, Vito Kraigher : Borovnica 1024:976, Kajuh : Tiki 1222:980, Vito Kraigher : ASD Olimpija 1145:0 (ASD Olimpija se ni udeležila tekmovanja, ki ga Je sama predlagala ta tudi sama določila termin). Uspehi posameznikov: na pr- vem tekmovanju Skušek 136 krogov, na drugem major Isakovič 131 krogov, nadalje Pavlič 132 krogov, Reboza 132, Vajagič 133, Bolte 134, Vajagič 122, Mukavec 129 oz. 132, Dobrič 125, Mam 132, Furlanova 126, Ogrizek 133, Ban 138, Bradač 132, Mukavec 142, Bolte 134, Dolničar 130, Bogomolec 130, Adamičeva 126, Kušej 135 'n 130, Adamič 126, Kušej 135 in Klo-Kiofutar 129 krogov. SOL pa pripravlja 15 srečanj stielsklh družin iz Ljubljane z družinami po vsej Sloveniji. vidnejša osvojitev brzopoteznega prvenstva Dolenjske ta tretje mesto na spominskem brzem turnirju v Črnomlju. Naslov moštvenega prvaka Dolenjske se je No-■vomeščanom izmuznil v Kočevje. Ves ta napredek med šahisti ni ostal neopažen ta mnogi, ki so dotlej le od strani opazovali društvo, so se v teku leta vključili vanj. Čeprav Je število članstva še enkrat tolikšno kakor pred letom dni, vendar še zmerom ni zadovoljivo in naloga društva bo poiskati ta pritegniti tudi te v svojo sredo. V načrtu tekmovanj Je na prvem mestu proslava 10. obletnice osvoboditve, za katero namerava-J > prirediti množični dvoboj na 50 deskah z JLA. Dalje Je v načrtu organiziranje posamičnega prvenstva Dolenjske in več gostovanj po Sloveniji, razen tega TVD Partizan v Mengšu se ponaša z imenom svoje organizacije in prav dela, da ne drži križem rok. Preteklo nedeljo je priredil izvirno smučarsko tekmovanje v počastitev mengeške partizanske skupine z nazivom »Rašiška kombinacija«. Proga za to tekmovanje, za katero je bil razpisan poseben prehodni pokal, Je precej težavna .n vodi z Dobena deloma v veleslalomu, deloma v teku in nekaj tuci1 v smuku preko 12-metrske skakalnice do cilja. Dolga Je približno 8 km in ima 300 m višinske razlike. Kdor hoče presmučati traso v dobrem času, mora biti kar precej podkovan v vseh smučarskih veščinah. V letošnji prvi izvedbi so nastojali na tej tekmi predvsem domačini in nekaj smučarjev .z Domžal ta Ljubljane. Prehodni pekal sl je osvojila ekipa B iz Mengša v postavi Majdič, Kosec. Smode. Posamezniki pa so se plasirali takole: 1. Majddč 42:46, 2. Kosec 44:18, 3. Šimenc 46:26, 4. J. Hren 46:32, 5. S. Hren 46:48 itd. Po ekipah je zmagala ekipa 3 s časom 2;20:08 pred ekipo C in ekipo A, vsemi iz Mengša. IX. Sarplaninski pokal TINE MULEJ BELI PRVO MESTO Z AVSTRIJCEM TETOVO, 19. marca. Na smučiščih Popove šapke se je danes začelo IX. tradicionalno tekmovanje za Sarplaninski pokal, na katerem tekmujejo letos alpski smučarji iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije in Jugoslavije. Tekme je slovesno začel predsednik Smučarske zveze Makedonije Zara Lazarevski. Ob il. uri se je začel v zelo slabem vremenu in ob hudem vetru prvi del tekmovanja v veleslalomu. Proga za ženske je merila 1200 m in je imela 340 m Nov svetovni rekord v teku na 400 m. Američan Louis Jones je predvčerajšnjim na vseameriških igrah v Mexico City ju postavil nov svetovni rekord v teku na 400 m, in sicer s časom 45.4, s katerim je za 4 desetinke sekunde izboljšal dosedanji rekord Jamajčana Rhoden a. Nogometaši novosadske Vojvodine igrajo 10. aprila mednarodno tekmo z enajstorico Gvardije v Varšavi, dan pozneje pa nastopi Vojvodina v Poznanju proti moštvu Kolaj arszu. Beograjski odbojkarji so utrpeli dva poraza na Poljskem. Svoj drugi nastop je odbojkarska re- frezentanca Beograda opravila v fečinu. Moški so izgubili proti reprezentanci Varšave i:3 (16:14, 4:15, 5:15, 7:15), ženska ekipa Beo- grada pa je bila poražena 0:1 (S:15, 7:15, 2:15). Danes bo na stadionu Odreda prijateljska nogometna tekma med moštvom Rudarja iz Trbovelj In B-moštvom Odreda. Pričetek glavne tekme ob 16. uri. V predtekmi ob 14.30 uri se srečata »Olimpija« in Domžale. Vstopnina 60 in 30 dinarjev. METALAC : ŽELEZNIČAR 3:2 (2:0) nem igrišču sta se danes tukaj v prijateljski nogometni tekmi pomerila član II. zvezne lige Metalac iz Zagreba in domači Železničar, ki pa je svojih 1500 gledalcev precej razočaral, ne glede na to, da je dosegel s takim nasprotnikom ugoden rezultat. Zagrebčani so se pokazali kot vigra-na in tehnična ekipa, ki je v tem pogledu popolnoma nadigrala domačine. Razen zadnjih 15 minut igre, ko je bila tekma enakovredna, so bili gospodarji na igrišču gostje, ki so imeli edino hibo v zaključnih akcijah. Železničarjev napad je v jeseni mnogo obetal, danes pa ni izpolnil pričakovanj, razen morda bivšega igralca BSK Paniča, sedaj njihovega trenerja. Izredno slab je bil tudi Brajdič. Nasplch se je Železničar pokazal kot nevigrano moštvo in je zaradi tega težko reči, kakšen bo izid prve pomladanske tekme z moštvom Rijeke v Mariboru, ki je — kakor je znano — v prav dobri formi. Gole so dali Eržišnik, Gašpert ln Mrgutič za Metalca ter Panič za Železničarja. Na objavo o našem novem romanu smo od naših bralcev prejeli številna pisma, v katerih želijo, naj bi roman objavili čimprej. Da ugodimo tej želji sporočamo, da bomo začeli z objavljanjem romana »Ledja s prekletimi« v torek, 22. marca. Upravni odbor izvoznega podjetja »PERUTNINA«, PTUJ razpisuje delovna mesta za: glavnega knjigovodjo — kontista, finančnega knjigovodjo, sekretarja podjetja, tehničnega obratovadjo. Pismene ponudbe na upravo podjetja z navedbo kvalifikacije in prakse do 31. marca 1955. — Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. RAZNAŠALKE solidne, starejše, za šiško in Dravlje, sprejme uprava »Slov. poročevalca« Šele tik pred mejo, ko smo se že resno pripravljali, da prelomimo našo oibijubo, da se popolnoma predajemo Cortovi komandi, je zavil proti hribovju. 2e po desetih minutah hoje nas je zapeljal stran od steze in ukazal: »Sedaj pa tiho! Sto metrov pod nami je kmetija, nemško stražo na meji pa lahko vidite, če stopite par metrov naprej!« V takem položaju smo se prav radi pokoravali in ves dan preležali tiho kot miši, če čutijo mačko v bližini. Pol ure pred mrakom nas je Čort dvignil in povedel po strmi drči navzdol. V par minutah smo se prikotalili naravnost na cesto. Malo pod njo je tekla proga, kmalu za njo pa Ljubljanica, ki je tvorila mejo. »Kaj pa sedaj?« sem pomislil. »Menda nas ne bo gonil preko meje tu, kjer so na kupu cesta, železnica in reka in kjer vsak trenutek lahko pride nemška patrola, pred katero se ne moreš nikamor umakniti.« Cort je kmalu pokazal, da smo podcenjevali njegovo drznost, kljub dotedanjim izkušnjam. Brez besed se je spustil po strmini, v par skokih prečkal cesto, se spustil proti viaduktu, ki je tekel pod progo, zginil v njem in se zopet pojavil v vrbovju ob Ljubljanici. Spustili smo se za njim, kolikor so nam dale moči in se kmalu znašli pri njemu. »Sedaj pa pozor!« je zašepetal. »V kratkem bo padel mrak in tedaj bosta prišli po cesti in progi najmanj dve nemški patroli.« Tako je tudi bilo. V eni uri so v razdalji 50 m 6d nas predefilirale 3 nemške patrole, toda vso pozornost so posvetile le cesti in progi Istočasno so po drugi strani Ljubljanice patruljirali Italijani, ki so svoj posel opravljali še bolj površno kot Nemci. Imel sem občutek, da se jim mudi, da čimpreje pridejo v tople postojanke. Zanimivo je bilo opazovati odnos med »zavezniškimi« vojaki. Na 50 metrov sem lahko videl, kako so nemški vojščaki vihali nosove, ko so srečavali svoje italijanske kolege. »Eno uro ne bo nikogar,« je pribil Čort in se začel počasi slačiti, mi pa za njim. Ljubljanica nam je segala do prsi in bila je strašno mrzla. V mislih sem preklel vse one, ki priporočajo knajpanje. Dva taka prehoda preko Ljubljanice zadnje dni novembra in nikdar več ne bi cenili vode. Na drugi obali je Čort kazal strašno skrb, da se kdo ne bi prehladil. »Od kdaj je tako mehkega srca,« sem se čudil. Odgovor sem dobil takoj, ko je predlagal, naj bi šli na topel čaj k njegovi materi v Zalog. »Če nas je do sedaj vodil po takih poteh, o katerih ne bi nikdar mislil, da bom po njih hodil kot partizan, pa riskirajmo še obisk Zalogu,« sem se pomiril z njegovim predlogom. Sklenil pa sem, da v njegovi hiši prav gotovo ne vzamem v usta prav ničesar mesenega. Spomnil sem se namreč Skalinega pripovedovanja, kako se je godilo njemu, ko ga je čort pred par meseci vodil preko meje in ga povabil na večerjo. Po dolgem pešačenju in mrzli kopeli se jim je zelo prilegel lepo ocvrt kunec, samo vsi ga niso obdržali v želodcu, ko je Čort na koncu večerje prinesel v sobo sveže odrt mačji meh, čigar vsebino je serviral kot kunca. Po obisku pri Čortovih smo previdno obkrožili Zalog in se naenkrat znašli na železniški postaji. Začel se je najneverjetnejši del poti Po vseh štirih smo se plazili pod vagoni in pazili da z gojzerji ne udarimo ob tračnice. Zdelo se mi je, da se plazim pod najmanj petdeset vrstami vagonov, dokler se nismo priplazili na prosto polje, kjer smo zopet svobodno zadihali. Od tu je šlo precej enostavno. Še enkrat smo prekoračili Ljubljanico, ki je tu bila sicer plitvejša, toda zelo neprijetna za prehod. Dno je bilo pokrito s samimi okroglimi kamni, ki so bili še hladnejši kot voda in na katerih noga ni mogla najti opore. Po prekoračenju Ljubljanice smo bili že v območju podlipoglavških hribov, ki so bili tedaj, več ali manj, pod kontrolo partizanov. Okrog poldne smo prispeli v taborišče bataljona Tomšičeve brigade. Zelo sem se začudil, ko sem poleg partizanov tu srečal tudi nekaj članov IOOF in komandanta Glavnega štaba Slovenije tov. Matijo. Vsi so bili radovedni kako je na Štajerskem, pripovedovanju ni bilo ne konca ne kraja. Popoldne me je Matija povabil naj grem z njim in njegovo patrolo proti Mimi, kjer so ugodnejši pogoji za zdravljenje kot v okolici Podlipoglava, kamor so belčki tedaj usmerili svojo glavno ofenzivo. »Če sem zdržal pot od Savinjske doline do tu, bom nekako prenesel še te dve noči hoda,« sem si mislil in jo še isti večer mahnil na pot. Marš je bil zelo naporen. Bela garda je bila tedaj v svojem največjem vzponu in Italijani so ji poverili čuvanje ozemlja med nemško-italijansko mejo in dolenjsko progo. V tej dolžnosti psov čuvarjev so se pokazali zelo požrtvovalni, tako, da je bilo v tem času gibanje partizanov po tem ozemlju zelo težavno. Partizanske poti so vodile čim bliže nemške meje, kjer ni bilo sovražnikove kontrole. Jasno, da se pri tem ni gledalo po kakšnem terenu vodijo te poti in tako je šlo vso noč gori-doli v blaznem tempu, ker je bilo treba še ponoči obiti belogardistično gnezdo Primskovo. Ves naslednji dan smo prebili v revnem gozdičku tik pod nemško mejo, tako da smo lahko opazovali nemške obmejne patrole. Prav nič prijetno ni bilo sedeti in čakati, toda takoj si se počutil sigurnega, če si pogledal kako se ponašajo naši vodiči iz kurirskih stanic. Razkomotili so se, kot da so prišli domov in še mar jim ni bilo ne nemških patrol, ne belogardistične postojanke na sosednjem griču. Zvečer smo nadaljevali pot proti Mirni in nekje sredi noči srečali bradatega partizana, ki se mi je zdel čudno znan. Obraza sicer v temi nisem videl, toda glas, tega sem sigurno že čul. »Ali si, ali nisi Miha?« sem ga vprašal. »In ti si Bregar, kaj ne? Kdo bi te pričakoval tu!« Takoj nato je nadaljeval: »Kakšno presenečenje in kakšno bo šele veselje!« Preveč sem bil truden, da bi poklonil pažnjo tem besedam in vdano sem klampal naprej z eno samo željo, da pridem nekam, kjer bi se lahko naspal. To se je kmalu zgodilo. Rano zjutraj smo srečali partizansko patrolo, ki nam je povedala, da do taborišča Zapadno dolenjskega odreda nimamo več kot pol ure. V to ni nikdo verjel, ker smo imeli dovolj izkušnje, kaj pomeni partizanske pol ure, toda začudo, to pot je patrola govorila resnico. Nenadoma smo naleteli na partizansko stražo, ki nas je spustila v taborišče.