Razne novice. * Promoviran je bil dne 24. t. m. nia graškem vseuč',lišču g. Oton Perko, avskultant ¦ pri. okr. sodniji v Celju, doktorjem pravoslov]>. * Iz politl&oe službe. Višji aknajni komisar Franc Bouvard in namestniški ta.jnifc pl. Lorang sta imenovana okrajnim glavarjem. * Iz pošte. Za poštnega upravitelja| v Mariboru je imenovan Ferdinand Ceh, poštni upravitelj v Lipnici. 1 Iz šole. Razpisana so slede&a mesta: Na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Markn pri Ptuju mesto stalnega, oziroma začasnega učiteija Prošnje do 20. avgiista. Na petrazredni ljudski šoli v Cirkovcab pri Pragarsbem in na trirazredni ljudski šolf v , Dornovi, pošta 'Mošlkanjci, )po jednt^ . mesto stalnega ali začasnega učitelja, oziroma uči,t'eljice;  prošnje do 20. avgusta. Na dverazredni Ijuski šoli v Zičah, pošta Sv. Duli-Lofie, na trirazredni ljudski šolj v Spitaliču, poštaf Konjlce, in na štirirazredni ljudski šoli v Konjicali po jednoi učiteljsko mesto stalno ali začasno. Prošnje do 25. avgusta  na dotične krajne šofske svete.  * Premeščena je stalma učiteljicaj pri St. Jan- žu na Drav. polju Marija Loparnikma /Ijudsko Šolo v Polzeli.  * FinanCno ministrstvo je določilo, dai se  prifine prodajati dne 17. avgusta jubilejno cigareto. Komad bo stal 4 vin, * V nekem mestu na Spodnjem Stajerskem je na prodaj jako lepo posestvo, za katero sle nujno želij da pride v narodne roke. Na posestvu je trgovina in pakarija. Proda se radi starosti in(bolehnosti posestnika. Kdor se zajnima, naj se obrne na uredništvo. * DiiahJ. Slovenski katoliškb-narodni dijaki prirede dne 14. in 15. avgusta sestan<e.k v Št. Rupertu na Koroškem. Mnogo uspeha mladim solioli6em! * Zveza liberalnih drnStev va/bi k sebi tudi naSai izobraževalna, veteranska, požarna in druga društva. Dq bodo vedela, v kako družbo se jih vabi, moramo povedati, da so v tej zvezi tudi liberal- na učiteljska dru&tva., Liberalni učitelji in dohtarji hoCejo po tej zvetei izrabUi poštena slovonska dru%(va za svoje nefiedne namene. 0a to pa pozor! * Romarski Tlak v Marijino Celje bo šel iz Maribora v nedeljo, dne 9. avgusta ob 11. uri 20 minut. Nazaj pride vlak v sredo, dne 12. avgugta ob 5. uri 47 minut zvečer. V Maribor naj pridejo romarji v nedeljo z večernimi vlaki. Nazaj se bodo mogli peljali v sredo z večeraimi vlaki proti Radgoni, proti Celju in proti Ptuju. Vožne cene so iz Maribora, Pesnice, St. Ilja in iz Spfllelda za III. razred 8 krdm Ł0 vin. in za H. razred 11 kron 60 ivin. Karte sie narofiijo edinole v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ako se pošlje denair. Razpošiljati se bodo začef.e d n e 1'.. a v g u s t a. Romarskj vlak bo vzel seboj samo 700 romarjev. Kdor bj se prepozno oglasil, na njega bi se ne moglo ozirati. Opozarjamo v tej izadevr jtudi na inserat na koncu lista. * Za marijaceljske romarje. Iz postaje AuSeewiesen, do katere vozi vlak, do Marijinega Celja je peš še malih 7 ur. Priporiočamo, čla tisti, ki lahKq hodijOi (lo plot opravijo peš, ker je vožmja predrag|a. Preskrbljeno je pa tudi za vozo;ve iz AuSeewiesen ,v Marijino Celje. En prostor na vozu atane tje 5 kron in nazaj tudi 5 kron. Kdor se torej hoče peljati tje in nazaj z vozom, naj pošlje najpozneje do 5. avgusta na tiskarno sv. Cirila v Marifctoru iO K za voz, da s,e voz še more naročiti in da se lahkb dopošljejo karte. Opozarjamo tudi, da se karte za romarski viak najpozneje še morejo neročiti do 5. avgusta v tiskarni sv. Cirila. Denar je poslati napraj! iNa druga naročila se ne bo oziralo. * Za S. K. S. Z. so darovali: 5. gg. kapelan Josip Toplak 1 krono 20 vinarjev jn bogoslovec Marko Krajnc 1 krono; Franic Žtičar jubilejno krono; ,,Triperesna deteljica šentjalcobska na stebeljcu šenflenartskem" zložila 10 K; na dekanijski konferenci zbrani duhovniki dekanije Maribor d. br. 24 kron. * Naznanila o pričetku šolskega leta, 1908-09 na c. kr. umetnoobrtni strokovni Šopi v Ljubljaaii. Solsko leto 1S08-09 se pričnelza oddelke II. do VI. V; soboto, dne ^O, septembra 1908. Zimski tečaji za stavbne obrtnike se otvorijo 3. noviembra 1908. Zaradi pomanjkjanja prostora se letos novi učenci v te kurze ne sprejemajo. Oddelek, za šoloobvezne dečike ima nalogo, nadomeŠčati prve razrede srednje šolie ter ptodlajati, učencem splošno po/dlagp za katerikoli obrt, oziroma i za pouk pri, mojstru. Kdor hoče kot redni učenec (učenka) na novo vstopiti v oddelek za šoloobvezne dečke, v Šolo za ob'delovanje lesa ali za umetno vezenje,. naj se \\ spremstvn svojih roditetljev aK njih namestnikov zglasi pri ravtiateljstvu dne 16. in 17. septembra dopoldne, ter prinese s seboj potrebno šolsko i,zpri6e;valo in dokaze zja predpisano starost. U&enci in ufcenkje., ki so že hodili v ta zavod, se morajo dne 18. sdpteinbra. dopoldnei javiti ^ poslediijirm tetnim. i izprifievalom; učenci, ki vstoplajo ,v I. letnik šole za obdejlo^anje lesa, morajo poleg tega prinesti potrdilo svojih; roditeljev, oziroma njih njamestnikqv, da so le-ti zadovoljni s poklieem, ki si ga je i izvoli,l učeneo (staivbiena in pohištveno mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo). PonaMijalni izpiti se bodo vršili dne 18. septenfbra zjutraj od 8. ure dalje. Izfedni ufienci in učenke Chospjtanti in hospitaintinje) se takisto vpisujejo v 'dneh 16., 17. in 18. sepf)qmbra, potem pa tu|di jaeid Šolskim letom, kolikor to dopuščajo šolski prostori. V javni risarski. šoli se sprejtemajo obiskovalci in obiskovalke celo leto. * Dr. Korošec — dekan. Celjski liberalni. listi so postali nasproti dr. Korošcu nenadoma; izredno prijazni in ljubeznjivi. Pjonujajo mu ld,r<r dve djektaniji, in sicer dekanijo v Sinarju ter dekanijo v Ljutomeru. Paier KoroSec je gotovo > patru gpindlerju ter njegovinn konfratro,ra vf ceCjskem liberalnem kloštru hvaležten za to velikodušno ponu'dbo. Ob enem pa nas prosi dr. KoroŠec,\ naj kongtatiramo, da1, se ne pogaja ¦za nobeno župnijo. !To jfl treba pribiti, ker bodo sicer liberalci črez mesje« zagnali .glas: Glejte, propal je s svojimi prošnjami! Te žalosti pa pater Korošec tudi patru Spindlerju noCe narediti! * Liberalci in Neraci. Dnevnik slovenskih liberalcev pridno pobira stopinje za nemškimi listi. Kaldnji teden je vzel v varstvo mariborskega protestantovskega pastorja ter napadal katoliškega dutovnika dekana Gaberca. Sovraštvo naših liberalcey do katoliško stvari je taiko veliko, da rajši hodijo tudi za Nemcem, fe je le nfafsprotnik katoliške •vere, kakor pa za Slovencem. Najprej so • liberatei, in le 6e kaj nese, tudi. narodni! Mariborski okraj. m Mariborskt poštni uslužbenci priredijo, kakor smo )že poročali, dno 2. avgusta povodoin cesarjevega 601etnega jubileja i v Ganxbrinovi dvorani valiko slavnost. Začetek^ je ob 3. uri popoldne pri vsakem vremenu- Morebitni čisti dobiček se bo porabil v dobrodellno namenfe. ra V Marlbom so ustanovili theosofično knjižnico. Theosofi so' neke višje vrsto prismuknjenci, ki hočejo rešiti svetovne uganke na podlagi prastarega indijskega modroslovja in;: bramanskihj tajnostnih ved. m Domačo hranilne nablraDilke je upeljaila Spodnaeštajerslca Ijudska posoiilnioa' v Mariboru. Isti so oddajajo strankam proti vf.ogi 4 K kot varfifiino, da se nabiralnik nepoškodovam vrne. KIju5 od nabiralnika obdrži posojilnica. Kadiar prinese stranka nabiralnik z denarjem, sc> od uradnika pred njeniini o6mi naFbran denar prešteje in zapiše v hrariilno .knjižico. Na ta na^iin lioče Spodnještajerska ljudska pjosojilnica omogočitit štedenje v maliH zneskih. Vaibimo posebno delavce, da sei pridno poslužujtejo te prilike. Tudi za otrdke je ta vrsta štedenja - zelo prilična. m Mariborski obfiinski svet je imenoval nemškega pesnika Otokarja Kernstooka častnimj ob6anom.' m V Breznu^ob koroški železnici se vrši dne 9. avgjusta prva slovenska ljudska veselioa. m Haložanovo gostilno in posestvo pri Sv. Ilju v Slov. gor. je kupil vrli narodnjak' g. Ivan VolavŠek, kateri bo s prihodnjim mesecem' začel to5it pristnega bizeljčana. Svoji k svojim! ra Pragai-sko. Dne 124. t. m. se je zgodila na naši postaji zopet velika nesreča. Brzovlak,, ki je prišel iz Ogrskega,Je troll ob osebni vlak, ki je prišel iz Maribora., Vsled moqnega sunka je bilo mnogo potovalcev, ki so se nahajali v zadnjem vo zu osebnega-vlaka, občutno poško^dovanih. m Slovenska Bistrica. Netdanji Narodni dom v Slovenski Bistrici, ki se je prezidal v krasno, v spomin 601jettnice vladanja Njega VeliSanstva cesarja hotel »Avstrija" naslovljeno dvonadstropno posiopje, mora biti bocleč trn, v peti nekemu slovenjebistriškemu dopisunu. Že neštetokrat je svoj žolč izlival nad to stavbo v predalih raznih nemških listov, na katere izbrulie nizkotnega sovraštva pa se dosedaj nismo ozirali, ker so se celo od poštenih Nemcev obsojali. Nekoliko pribiti pa vendar moramo dopis, v ,,Graizer Tagblattu" z dne 24. julija 1.1. iz Slovenske Bistrice. Iz tega dopisa hočemo le ner katere važnejše stavke navesti, ker se i^z njili zrcali nepopisno sovraštvo do vsega, k<ar je slovensko. Glasi se: ,,Se pred letom dniije zapazil tujec, če je obiskal našo obmejno trdiijavo (nemžko (!) Slovensko Bistrico), da se ra^dujejo Slovenci (imenujo nas sevteda le Windische) svojeg^u Narodnega doma, kjer se shajajo k hujskaiočim, izzivajočim veselicam. (Ce se Slovenci med seboj radujejo in veselijo, je to za Nemce .izzivanje.) To Jposlopje, last. posojilnice, je že bilo v prav slabem stanju. Vsled tega se je podrlo do prvega nadstropja in bi se naj dvoje nadstropij postavilo. Ko se je pričelo z zManjem pryega nadstropja, se je poka2ja,lo, da, so temeljni zi/dovi veliko preslabi; vsled tega, se je tudi 2 istimi pometlo >in s, tem je 'izgf nil slovenski posilwgrad (windisch,e Trutzburg)." Vsakdor, ki čita to ^rezmiselno čenčanje, si mora misliti, ali se ni dotičnemu dopi^unu v možganih zmeSalo. Ce se je Narodni dom do prvega nadstropja podrl, bi se bilo tedaj podrlo drugo nadstropje, katereg(a sploh ni bilo. Zidalo se je po dopisnikovi trditvi prvo nadstropje in potem se je s temeljnim zidovjem pometlo. (Gospod urednik, pošljita m« mrzlih ohlapkov za možgane!) Toda dalje: ^Take velikanske stavbe nismo pričakovali in premišljevalo se je, kako bi se visoki stavbeni izdatki 200.000 K pokrili. (Najbrž je dopisunček stavbeni račun pregledal alL pa je iztuhtal, da je taikšna stavba že vredna 200.000 K.) Spremenil se je zaradi tega Narodni dom v Hotel ,rAvstrija", da bi se na tak način pritegnili Nenici k obrestavanju. Toda skrbelo se bo (najbrž,e. po dopisunu), da se bo od nemško strani vse storilo, da to podjetje (hotel ,,Avstri]a") ne bo uspevalo. Hotel ;,,Avstrija" je le plašfi, pod katBrim se bodo v prvem nadstropju (Aha! Posojilnica mu v želodcu leži!) rajzlične slovenske posili-prireditve upri^arjale. Ce so Slavenci gospodarsko tako mofini, kakor se ponašajo, bi bili vsaj pri svoiem Narodnem domu osfcali, toda; teža obresti jih tišči (sev'bo raoral dopisun nemanifc napumpati), in če so enkrat Nemci plajčali rafiun, se bo liotel ,,Avstrija" zopet prelevil v Narodni dom (strašno!); kajti isti ]> iast posojijnice (ter je in ostano nevarno slovensko bojno podjetje. Kjdor pa tega ne verjame, n&fj strga nemški trak raz prsi in naj si trikrat izakliče: ,rJaz sern izdajica" in nam bo prijetno, če ^e bomo jiznebili nez?anesljivih. Nemec naj si zapomni geslo nasprotnikov: »Svoji k svojim"; saj imamo dostijnemških gostiln in nam ni ti^eba podpirati svojih nasprotnikbv! Tako podpihuje in izziva dopisun iz Slovenske Bistriee, ki je semkaj prišel s trebuhom za kruhom. Mi pa vprašamo: Kdo ima dobiček od te stavbe? Ali niso to razun slovenskih delavcev, ki si v potu svojega obraza služijo kruh, večinoma nemški trgovc' foi obrtniki, ki rade vdlje sod'oluj©jo pri stavbi ? Ali ni to največja nesramnost in brezznačajnost, ako se od narodnega nasprotnika sprejema zaslužek, na dn\gi strani s.e ga pa natolcuje? Da se podlost dopisa v Grazer T,agb)attu še tx$L} osvetli, še pripomnimo, da se je pred nekaj dnevi ustanovilo v Slov. Bistrici olepSevalno društvo, ki ima namen: tujce v Slovensko Bistrioo in ,njeno okolico privabiti in jiin z raznimi napra/vami bivanje med nami olajšati. K pokritju takih stroškov bi naj osobito tudi Posojilnica v Slovenski Bistrici prispevala, na katero se je olepševalno društvo v ta namen obrnilo. V isti sapi pa i^liva dopisnn z dopisom v Grazer Tagblatt\i svoio gnojnico nad hotelom Avstrijo ra pozivlje vse ncmStvo, naj ae ta hotel bojkotira. fAli je mogoča šo APfija podlost, večja nesramnost? Vam, kmetje pa, ki sto osobrto lastnifci Bloveaije-bistriške posojilnice, naj bo aramofilen dopis v Grazer Tjagblattu v spodbujo, da se boste držali geaia: Svoji k svojim! ter pridno obiskovali hot&i Avstrija, ki bo ži priihodnji mesec feroeen prometu, kjer se vam bo gotovo dobro in p.mjazno postreglo. Ta odlifina siiavba,, ki Nemce tako bode v. oči, naj bfo- vaŠ, ponos in vam v bodrito! m Sr. Martin pod Vurbergem. Martinški tamburaši priredijo v nedeljo, 2. avgnsta po večernicab pri g. Tomažu Golob, gostilničarju v Vurbergu vrtni koncert in prosto zabavo. VBtopn na prOBta. K obilni udeležbi Tabi tamburaški odbor. Ftujski okraj. p Ploi — ,,Stajerc". |Kar bi Klovek ne mogel pričakovati in niti ne smel, to se je zgodilo! Star jerc in njegovi so sklicali shod v P/tuj, vršil ,se ja 19. t. m. Naroden Slovenec ni bil na tem aiiodu,, ker je dobro vadel, da so poslanci Slov. kmečke zveze kakor tudi Nar. stranke storili zavoljo suše zares \se potrebne klorake! A Ploj, ki se mu ihlače tresejo. ker ve, da je v njegovem okrajui Narodna stranka preslaba, da bi z njeno pomočjo zmagal, je šel snubit tudi k Stajercu! Pomagaj, za božjo voljo! Foinagaj! Res! Lepa liberalllna narodnost! Dosedaj dvozveza: Ploi-Nairodni List, zdaj troz|\7eza: PlojNarodni List-Stajerc! Caatitamo, igospod Ploj! p Hajdiu pri Ptuju. Hranilinica in posojilnica npi Hajdini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ustanovljena za župniji Hajdin in Sv. Vid pri Ptuju, začne poslovati z • avgustom t. 1. Prvi uradni dan se vrši dne 2. aivgusta po rani službi božji v prostorih v župnišču ¦ na Hajdinuy Pride nadrevizor Zadružne zveze ljubljanske, g. Vlad. Pvi&enjak. Na ta dan se vljudno vabijo vsi, ki, .želijo'vstopiti v ziadrugo in uživati njene dobrote. p Sv. Barbara v Halozah. 26. julija smo veselo obhajali pri podružnici Sv. An>3 patrocinij. Ljudstva se je kar trlo na pTijaznem gričku; bili sc romarji že na predvečer prašli , iz Slov. , goric, drugi dan pa Poljanci, Haložani in Hrvatje. Poleg domačih gospodovi so se udeležili slofviesnosti gospodje iz Zavrča in šmarjetski gospod župnik. — V Zavrču je imel te dni; veliko opra(v'ka nekdo ; s Pohorja, ki je z urednikom ,,N. S. Stajerca"1 spremljal poslaaica g. ¦ Ploja, Jcateri je topot prišel zopet vi duhovni&ko družbo. p Sv. Lovrenc na Draivskem polju. Tukaj&nji občinski odbor je izvolil neumorno delujočega, na gospodarskem in verskem polju vnetega župnika^ 5. g. Jožefa Ozmec Častnim občanom, kar,vse tjudstvo odobrava. Po njegovem prizadevanju je: občina Sv. Lovrenc na Drav. polju na socialno-gospadarskjeim polju zelo napredovala. Ustanovili smo si kmetijsko podružnico,. čebelarsko društvo, bikjorejsko zadrugo, potera vrlo delujočo mlekarno, prepotrebno , posojilnico in bralno društvo. Pri vseh teh društvih deluje č. g.,. Ozmec s toliko tvn\ejmo in vse brezplačno, tako da si«ie že davno zaslužil sklep ob6insk|ega odbora. p Maišperg. Občinski odbor je odposlal proŠnjo za podporo vsled suše na okrajno glavarstvo v Ptuj ter obenem o tem ob|vestil tudii Slov. kraefiko zvezo. Na prošnji so podpisani mnogošitevilni posestniki. p Mladeniški sliod pri Sv. Florilanu ob Bo8u. Nepričakovarvo lepo se je iz\rršil ta alhod. Došlo je 300 niladeničev skupaj. Izven idekanijte so nas počastili mladeniči iz Makol s svojo Edladeiniško godbo in mladeniči iz Studenic. Za^topame so bil|e Polj6ane in Smarje. V procesijlah "došle je pri Materi biožji na Lt)ž|nfim ppzdrav^at sla/v,olok: ,,iNapHrej k Mariji, četa mlada, slovenske domovine nad'a!" V cerkvenem govoru je florijanski župlnik Roškar vnemal mlaideniče, k/fcto naj iMarijo žaste prisrčno, resnično, apostolsko; sJovesno sv. maSo pa je darovai misijonar Smid. Nato smo šli v krasiii proceaiji v župnijsko cerkev. Ob 1. uri popoldne otvori pri Vizovišeku v imenu S. K. S. Z. župnik Gomilšek mladeniški shod, povdarjajoč veliki pomen prvega takega shoda v rogaški dekaniji. Sedaj nastopijo po vrsti mladetniči kiot govorpiki in dekvfaniovalcil Vmes igrajo godci, krlževski pevai pa zapojo veliko lepih pesmic. Jož. Stres (Sv. Florijan) najprej pozdravi vse mladeniče in lepo označi pomen letošnjega trojnega jubileja za mlaideniče. K. Rejher (Sv. Florijan) pa deklamuje pesem v pozdrav. Fr. KovačiG (Sv. Peter) vneraa tovariše, naj se oklepajo Marijmili družb, naj snujejo Mladeniške zveze, zakaj v obeh se polaga temelj srečni bodočnosti. Navdufeeno pozdravi shlod pjrofesor Jož. Ličf?g n Gorice v im&nm somišljenikov na Goriškem. Mladeniško deflo naj pripomore, da n,am ostane narod veren, naše javno ,življenje pa se prepoji s kršča,nskim duhom. M. Brglez (Makole) vzpodbuja tovariše: Fripnavljajmo se, da btomo lahko bra-nili sv. vero in materni jezik. Fr. Hajnšek (Rogatec) razloži z ozirom na papiežev jubSlej, da imamo sv. cerkev zahvaUti, da smo katoiiški kristjani, da smo še Slovenci. A. Gobcc <Sv. Kniž) deklamuje ,,Mla'deniško budnico". Kaplaii Ozvalift 6d Sv. Jurija ob Sftavnic^ pozdravi shod v imenu mladenifiev Sl. goric, ki so zibeljka mljadeiniiškega gibajnja in želi vsem vstrajnosti pri prevažnem delu,. Tom. PraK (Sv. Križ) poda zgodovino 60 letnega napredka naSega jezika in naše Jmjiževnostn. Fr. Verk (Sv. Peiter) omenja: mladcniške zveze se inaj osnujejo po vseh župnijah, da dobe mladeniči potrebno izobrazbo, veaelje do kmefikega stanu in se izšolajo za po- litično delovanje. Mlakar (Makole) pravi, da bodi vsak raladeni6 res ponos cerkve in domovine. Nad-župnik Korošec pozdravi shod v imenu K. s. polit.društva za rogaški okraj: Kot laini, tudi v bodoCebodite navdušeni agitatorji S. K. Z. Jož. Vehovar (Sv. Petier) dekdamuje pesem ,,Dedova knjiga", Jož. Andrlič (Sv. Peter) p;a ,,Pozdpa,v mladeničem Marijinih družb". Nato še govorijo makolski m,ladeni6i: KoVačič, Kropec, Lepej in Vaupotič. Končno predsednik Gomiušek vspodbiuja miadeniče, da naj v smislu navodil shoda ,gredo takoj na 'delo, da shod obrodii obilen sad za verski in narodni napredek rogaške dekanije. Nato smo šli k večernicam, po katerih je g. župnik GomiU&ek v pridigi mavduSeval *^adeniCe, kako naj bodo srčni v; službi Jezusa in Marije. Zopet smo se zbr(ali in v procesijah odkorakali domov. BU je to res pravi jnDadeniškji praznik, nepozaben vsem udeležencem. Tiako se vzbujajo mladeniči rogaške dekanije. p Spodnji Ilajdin. Dne 15. julija se,je našla Čudno lepa mramornata plošCa iz časa Rimjjanov na g. Ivan Graliarjevem, posestvu pri prodeceVij jami. Našla sta jo dva delavda, ki sta prodec sejala. Plošfta ima rimljanski napis,, in je bila 2.30 m globoko v zemlji. p Šentjanž na Dravskem polju. Shod S. K. Z. ni našel railosti pri dohtarjih in liberalnih u6iteljih. V ,,Narodnem Listu" nas besni napadajo. Dopisnik priaivi: ,,Namen predavanj (na shotiu), je bil zaničevanja vreden." Seveda od tebe in tvojih trjeh tovarišev, kateri ste imeli namen, pia ne pogum, zai liberalno stranko se potegovati. Praviš tudi, da se je za predlog pododbora S. K. % vzdignilo samo troje rok. Resnici na ljubo' naj javnost izve, da, ker si mapien, in. si šepovrh očesa radi. tokrat dosegle blamaže v tla obmil, da nisi videl,- da se samo troje učiteljevih rok ni, za predlog vzjdignilo. Pač dokaz, da v, Sentjanžu niso ugodna tla za libeAalno stranko. Ziakaj pa ne omeniŠ^kedo je bil predlagal rezolucijo za dr. Ploja? Ali ne veš ti in predlagatelj rezolucije, da se ima na.sliodu za ber sedo predsedniika prositi in se ne vmešati med govornika? Zato si dobil od gg. poslanca Pišeka in predsednika Mlakarja pošteno brco. Toliko zakona bi pač u5itelj že moral znati. Navzočim učiteljem raora S. K. Z. že biti hud trn vi ;>eti, ida je priŠel na ta shod mčitelj iz daljne Vuzenice..^ Da, celo vurberškega in šentlovrenčkega na Dravsikem polju ni smelo mamjkati. In sedaj ta blamaža, da se za Iaži-li'beralno stranko kmečko ljudstvo ne poteguje, ampak samostojno nastopa! Dopisnik so huduje, da je baje gospod župnik popoldansko cerkveno opravilo prepozno opravil. Smelo rečem, da je za nas iarane pač viseeno, je-li cerkveno opravilo eno ali drugo uro. Gotovo pa gospod župnik menda ne bo kakSnega liberalnega učitelja vpraŠal, kedaj bi naj cerkv(pmo opravilo bilo. Skode pač od nas nihče ni imel drugi, fcajkor vuzeniški gospod,u6itelj, kateremu se je nujno mudilo, -da odnetee sprejeto blaioa2o. Pa ta nesreča: cerkveni bla,goslov ja kriv, dN je vlak zamudil! Naše kmečke shodte bomo Se pač večkrat imeli brez liberalnih učiteljev, katerih v nagih zborih ne potnebujemo. Mi kmetje se hočemo prav dobro okleniti naše S. K. Z., katera nam vd!eluje le v kmečko in delavsko koriist. Gospode .poslance S. K. Z. i pa; prosimo, U.a pridejo večkrat k nam, ker ž njimi se lahko o vsam razgovarjajno. Kmečki stan na plan iin liberalni učitelji pa na stran. — Domači klerikaJ.ee. p Maišperg. Tudi pri nasl je, hiida suSa, vsled katere gledamo z obupom v pritiodnjost. 'Zatorej ni 6uda, da so šli nekateri občani z valbili v Ptuj na tisti kmečki sliod, na kia.te.rem se je obečalo kar na cdnte podpore. Ko so prišli, domov, so se hoteli znesti tudi nad spoštovanim gospodom občlnskim predstojnikom, zakaj se ni udeležil tega shod/a, ker se je baje reklo tisti dan na njem, da aiajšperSka občinvu ne dobi nič podpore, ker ni rihtar prinesel ,,iziglna na shod." Kakor refteno. tako storjeno. VstopivŠi v županovo hišo, so tekmovali meld -seboj, kdo bode bolj hud nad gospodom predstojn;ikK>m. Gospod predstojnik, ki ni vajen in tudi ni zaslužil takega zmer.ia,nja, se je tako užalil, da j^ črez dvia dni poslal na slavno c. kr. okrajno gla^arstvo v Ptuj prošnjo, naj ono potnebno ukre>ne, da se njemu odvzame težko župansko breme, i\aterega že nosi 23. leto. Pa upamo, da slavno c. kr. okrajno gjarvairstvo vendar ne bo potrdilo te prošnje, ozirajofi se na zvesto njpgovo 2upanovan]e. Veste kaj,; g. TurkuŠ, puške sedaj ne v koruzo, ampak čvrsto v bran protil ptujskim privržencem. Gospodarite nam še mnogo vrsto let. — V nedeljo dne 26. julija popoMan ob 3. uri je imel pri nas g. potovalni učiflelj čebeloreje Juranfiič 3%urni pouk o čefeelorejv NavduŠenje je bilo veliko, zlasti pri fantih, ko je nazlagal, koliko kronic se da eno leto pri enem močnem panju pridobiti. Pristopilo je precej iidov k spodnještajerskemu fiebolarskemu druStvu. Prisrčna hv^alja; gospodu uCitclju! — Z veseljcm se pozdravlja slavni občinski zastop, kateri je polnoSte\nlno pristopil k Slov,enski kmečki ;zvezi. Ziveli posnemovalci! p Sv. Bolfenk pri Bišu. Dne 9. avigusta se vršL v Bišu veljika, slavnost odkritja spominske plošite pisatelju in domoljubu slovenskemu dr. Josipu IMurSecu ob priliki stolotnice njegovega rojstva. Da teca slavnega moža iz Slovenskih goric bolj (oroslayimo, vabimio vse zavedne Slovence .Slov©nskih go- ric, Murskega i,n Ptujskega polja, da ta dan v obilnem številu prihitijo proslavjit svoje^a sla\iieg(a pisatelja. Slavnost se pri^ue ob pol 10. uri predipoldne s sCovesno sv. mašo in cerkvenim govorom, ki ga govori ,č. g. tir, A, Medved. Popoldkie po veCernieali procesija na grob dr. Muršeca, rartvaške molitve in petje. Na to slavnostni odhCd z godbo v BiŠ. Pri rojsltni Jiiši slavnostni govor, govori gi. dr. Karol Vrstovšek, in na lo odkritje spomiAiske pJošCe. Slovenke, SlovenCi! Pohitite ta dan v obillnetn števiiu v BiŠ,; da tako proslavite za^lužnega svojega buditelja in pisatelja! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Liberajci del&jo iveUkt priprave za sokolsko slavnost. Že skoraj celi mesec čitamo \:o ^ogli'h o veliki sokolski slavnosti. Gospodje bi laliko že lani začeli mabijati lepaike. Ce je res, kakor se govorji, da so celih 300 kron izdali za lepake, po:tem se pač ni bati, da bi jih zinanjkalo! Kdor zna, pa zna! K'dor ima — pa laliko da! Cudno je samo to, da |e bojda še cefo posojiluica, ki so si jo tioteli pridobiti, prispevala! Kaj pa re8e k temu gospod predsednik nadzotrstva? Ali mu je kaj anano o tem3 Naši gokoli saVeda jiiso liberalnj, Bog varuj! Poz}najo namreč samo en vzor: telovadbo! Da pa se ti prekliciaini klerikajlci^ ki so pristaši Kmeeke zveze, ki hodijo v; cerkav; liberalcem na pot, ki še hodijo k sv. zakramentom, ki čitajo ,,Slov. Gospodarja" ,,Slovenca", ,,Domoliuba", ,,Bogoljub|a", ki pa kar videti ne mor&jo ,,Nar. Lista", ,,Domovine", ,,Naroda" dn ,,Stajerca", ,da \se itorej tudi taki ljudje brigajo za telovadbo in iHberallcem zgago delajo, tb pa vendar presega vse meje bratstva in svobode! Ua se ti ljudje navdušujejo po mliadeiviškiih shodih za vero in narodlnost, to je predebelo! Saj se vendar vsi naprednjaki že od nekdaj borijo ,,za krst častni in slobodo zlato!" 1 Občinske volitve v Stanietincih obetajo biti precej zanimive in morebiti tudi vroče, ker se narnerava liberailno-narodna stranka združiti s Stajer8e|y.o proti ¦ katoli&ko-iiarodni. Ker je od izida teh volitev ddvisna tudi bodoča volitev v okrajni zastop in okrajni šolski svet gornjeradgonsk':, zato je dolžnost vsakega rrarodno-zavednega volilca, da pride na volišče ter nam poiB(aga v tla pomandrati narodno izdajalstvo liberalcevi in nemškutarjev. Volitev sg vrši dne 3. avgusta t.< 1., in sicer III. raziied olj 7. mri, II. ob 9. in I. ,ob 11. uri predpoldne v hiši občinskega piiedstojnika g. Breznika. Zatorej še erokrat — vsi na volišče! 1 Sv. . Jurij ob Sčavnici. iTukaj se je vtopil Franc Strajnščak, kmet na Jamiii, pr'i jamničkem mlinu. Po noči je klical mlinarja, slekel suknjo, odložil klobuk, potem pa sko6il v vodo. Bil je zveist pristaš ,,Stajerca" in prijatelj šnopsa! 1 Berkovci. Matevž Korošjotk, želarski sin, je skočil dne 26. julija v. Sčavnico in se vtopil! 'Ljubil jei'njŠ^ajerea" in^kot tak ni sovnažil ,&nopsa! 1 Berkovei. Dne 27. julJja zjutraj ob 4. uri je 'zgorelo higno in gospodarsko poslopje, kamor so se pred kfatkim naselili ogrski Slovencil Kdo je vžgal, se ne ve. Baje so minio hiše gretloči ljudje vrgli >cigaTe v slamo ¦ in se je tako .vnelo. Pi^eividnost je povsod' dobra! 1 V Borecik bo zidala radgonska občina novo opekarino in bo si v. ta namen vzela posojila za 300.000 K. Dosedanja opekarna v Crešnjevcih ji nese take lepe dobičke, daf si želi nov vir dohodkov v novi opekoirni. Ako bi bilo v naših občinah veS za^družnega duha, bi tudi lahko mislili na taka podjetja. Kakor je rekel dr. Gočliing vi občinski seji, naj služi opekarna tudi nemško-narodnim namenom. Slovenci moramo biti na straži! 1 Kapela. Kmalu bomo imeli tudi pri nas shod Mladeniške zveze. Pozivljamo vas, iSragi tovarigi, da se našega shoda prihodnjo nedeljo v prav obilnem štev,ilu udeležite, da pokiaže^e celemu svetu, da so pri nas sami vrli, zavedni nfladeniči. Mladeniči, le agitirajte, da nas bode veliko. /Vabljeni jso seveda tudi mi}a.deniči drugih mladeni'ških zvez. Spored bo ta-le: Pozdravni govor ima domači mladenič. Slavnostni govor pa č. g. primici|ant Marko Sagaj iz Ljutomera. Sledijo pozdravi drugih mladendčev. Zafe'ek ob 3. uri pouoldne pni g. Divjaku. Na vesejo svidenje, dragi mladeniči! 1 Kapela pri Radgoni.: Tatje so vlomlli v no6i 21, julija v hi,šo g. J. Cagran v. Radencih in odnesli raznega blaga v virednosti nad 200 K. Predzadnji -teden so pa odnesli g. Al. Ziteku ,in nekemu drugemu posestnSku na Moti 45 kokpši. —, Pri občinskih volitvah pri KapeH zmagali so brez težkega boja Slovenci v v^fth razr*edih. Slava zavednim vo lilcem! Slovenjgraški okraj. s Slovenigradec. Vrbovi zelenega Pohorja so žalno pripognjeni, tužno veter po drevju pi'hlja in valčki bistre Mislinje so kalni; g. Salamun, nadnčitetj v Šmarlmn, je v Stajercu. — Ceravno prištevamo g. Šalamona najhujšim sovraSinikoin Kmečke zveze, se nam vendar čudno zdi, da ga je enkrat list potipal, ki vedno blati le pristaše Kmečke zveze. Torej se je začela vez roed narodno stranko in, Š<ajier6ija,nci rušiti, ko so ^encUar ti ljudje z ramo1 ob rami in v prijateljskem objemu šili v boj proti Kmečki zvezi. V gostilni, katero Stajerc označi, bil je Narodni stranki vsak klin n'a razpolago. Nenaravna zveza ne morc arri|9ti Irajnega obstauka in kdor dru/gim jamo koplje, sam y njo pade. s JRazbor pri Slovenjgradcu. Gospod Rone se pač ne dajo vtolažiti., tako velika je njihova žalost vsled zadnjega shoda napredne. stranke. Tudi se dozdeva, da gospod Volk in učitelj Lukman nista zadovoljna s takim narodnim in gospodarskim napredkom. Zato smo ju videli v saboto zvečer t. j. 25. t. m. zopet prrhajati v Razbor, da se z gospodom Ronetom posvetujeta, kaj je sedaj r storiti, ko ima JMa~ rodna stranka s svojimi shodi vedno smolo. Veseli nas, da tšo si svoje same narodnosti iln.napredka prepolno srce prav zaupno pri svetilki (izpraznili. Zeto je rodilo prav obilega sadu. Zlaikaj, Ce bi se to godilo pri belem dnevu, bi gdovo 'Zuželjevemu Janezu zopet všle ovce. Sicer ta .škoda bi ne bila, ,t>rehuda,, ker nam vsled prevelike suše itak primainjktije selia. Kako so gospod Rone svoja vgosta prenofiili, bomo že še poročali. s Razbor bri SlovGnjgradcu. Zadnjemu poročilu o gospodarskem shodu, ki ga;je priredil oknajni odbor Narodne stranke za šošianjski ;okraj v Razborju, še trtba dodati, da/, se je g. Volk sam nepovoljno izrazil o uspehih, ki jih je žel a svojim govorom in s svojo Uiho prireditvijo, kakor je želel g. Roiie. Tudi gospod učitelj Lukman s svojim pretemel.|itim sadjairskim in čebelarskim govorom ni mogel. rešiti ugleda Narodni. stranki, Mevc je prir še] po svojem dokazovanju do sklepa, da si bodfedva panja seršenov naročil. Gosppdje . pač ne poznajo. gospodarskega položjaja v tem . kraju. Sicer pa bi oba gospoda po skromni • udelelžbi laliko na prsto preštela, da je naprednemju takemiv gospodarstvu v Razborju odljlenkalo. Ako pa Soštanjski napredni gospc/dje želijo še temeljitejšega poraza, prosimo jih.lepo, naj priredijo Še eden ¦ shod v Razborju, da -tiodoi .Narodno stranko za tukajšnjo občino popolnoma pokopali, s Družmirjo pri Soštonju. Dne 19. \t. m.. vršil se je v prostorih g. Iv. GregorevčiC ustanovni občni zbor' prosfovoljne požarne brambe v Družmirju. Nalčelnik je g. Ivan Dvoi\nik, posestnik in žMnozKlravnik; podnače|Tnik in blagajnik g. Ivan Gregorevčič, trgovec in posestnik; tajnik g. Jožef Rotnik; četovodja brizgalničarjev g. Franc Apat^ četovodja plezalcev g, Janez Novak, četovodja s^arstvenega oddelka g. Jurij Novak; vodja cevi: Anton lTamše; orodni|čar g. Anton Novak; osknbnik ' g^. Franc Goričnik. Vendar se je narn posrečilo' ustanoviti to toliko potrebno ! društvo, ki ima prelep namen, y cskupnem delovanju priskočiti bližnjemu na pomoč v slučaju ognja, da mu" obvaruje imetje in življenje. Za to apelujemo na vse prijatelje društva, daj naj ga podpirajo z djsnarnvni prispevki;; kajti stroški za nabavo orcMija in za brizgalno so vediki, s Družmirje pri Soštanju. Dopisnik ,,Domovine", ki ni iz Družmirja, ampak iz Soštanja, hotel je tudi uaši novousianovljeni požanmi brambi škodovati; obregndl se jo s svojim nerodnim dopisom ¦v: ,,Domovini" na dobrotnike nažega društfva, Ni mu namreč prav, da je maš 6. g. Gpvedič pokfionil lepo podporo po 50 K. In ,,Domovina" ivprjaša: ,,Erklaret uns?" To ni težko vprašamje. Gosp. Iv. Gqvedi5 goiovo ni dal te svote z namanom, da bi mu nesla dobiček, sicer bi jo bil naložil v denaiini zavod, ampak on je to druStvu radovoljno daroval in zato mu vendar ni treba vprašati šoštan|skega dopisuna. Pričakujemo, da l.o tudi znalni dopisun kmalo vsul v blagajno našega društva še veS ko 50 kron. s Ribnica. Pod ribni&ko pošto spadajoči uradi so zopet odposlaiii po g. poslancu dr. Korošecu na ministrstvo prošnje za dvojezični. poštni pečat in napis na yozu. Bi,la se je že enkrat odposlala enaka prošnja, pa se je baje i»zgubil|a. ¦ ali založila. — Pri trgovcu g. Fuxhofcrju se dobijo tudi Šibice ,,V ko— rist obmejnim Slovencem." —, Na oklicu sta g. Riha, klepar in inštal|ater v Maribbru, in gd6. Zofka Lopert. — Delavci na steklarni in, v kamnolomu nepijejo več p,1va pod kaznijo. Prpivijo, da vsled bojkota, ker tudi,drugi ne pijejo piva, že v dvehj gostilnah tukajšnje župnije ne točijo ve6 piva. Celjski okraj. c Na celjski vlšii gimnaziji se je vršila matura od 20, do 25. t. m. Predsedništvo je vodil vladni svetnik g. JKlemen Proft. Maturo so napravili sletdeči slovenski gg. abiturijenti: Casl Fra/nc i(z Mozirja; Cečko Anton iz Rov pri Celjm; Gril Franc iz. Ruš (z odliko); Hrašovec Franc iz Celja; Majcen Jožef :iz Lehna; Pilih Karl iz Pake; Schlialader Milan i|z Gornjegagrada; Suhač Anton iz Celja; Smid Jožef iz Podgorja; Tratnik Ivan iz Zalca; Zorer Franc iz Crfja; Zupainič Anton iz Spodnjega Hajrtina pri Ptuji; ZeVar Franc ,iz OJimja; Zižek Ciril iz Qrmoža; Brezovnik Vladimir i|z Vojnika; Dvomjk Franc iz Družmirja; 'Far^nik Antrtri iz Prfzele; Groznik Ivan iz St. Vida pri iZatiifiini; Kolterer Fr. iz Rosaške Slatime; Korfent Juri iz Zalca (z odliko); Polak Franc iz Celja (z odliko); Schmldinger Miroslav iz Gradca: Šušterič Jožef iz Za'.ca; Vizjak Albert iz Libečne pri Celju. o Celje. Na naši gimnaziji se ni delal^a matura< iz slovenščine. Kje pa je bil naš dični Roblek, da bi nam to izposloval, Nič nismo čitali, da* bi storil le^kctfak m .dosego te slovenske zahteve, Tako liberalpi branijo slovenski jezik! c Hotel Terschek v Celju je kupila, celjska Ljudska posoflnica za 182,000 K. Nemški listi se strašno togotijo, da je prišel ta hotel v slovenske roke, in da se niso Nemci bolj pobrigali zanj. c Izobraževaliio društvo v Celju. Celjska 14berajLna častnika lažeta, da je to 'driištvo zaspajlo. Kesnica pa je le, da je opustilo dosedanjo društveno sobo, ker bo imelo za naprej drugje avoj lokal. Društvo vzdržuje med udi 140 izvodov raznih časnikov in ima kinjižnico, iz katere si izposojuje 180 člar*)v knpge. Ima telovadni odsek ter prireja na raznih krajih gledališčne pi^edstave. o Otvoritev Friscliaufovega doma na Okrešlju se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta, Ob 10. uri sv. maša, potem blagoslovljenje Itiše, odkritje r^isne table, pozdravni govor in prosta planineka zabava. c Na mladeniški sliod ¦ pri Sv, Roku v Smarjju! Kolikor : čujemo, pride prihodnjo nedeljo od vseh župnij šmarske dekanije, \eliko mladeničev na ta shod. Prid!'Jgo. pjri službi božji bo imet di\ Korošec, popoldne po večernicah pa župnik Gomilšek. Na shodu bo:imel slavnostni govor mladenič Fr. Zebot. Govori.1 bo tudi vseučilištčnik ,,Zlarjan" A. Ogrizek. Udeležijo se gia-tudi odposlanci telovadnih odsekov v Celju. ijnfv Trbovljah. Mladeniči^ to bo zaresnaš dan! Naj torej nobteden ne ostaDe rdoma! c Dekliškega shoda na Sla,dki goriVv) nedeljo dne 9. avgusta se mladenke šmarske dekanije silno vesele in ga* že Kežko pričakujejo. T<udi dekletai iz L'o8 in Poljčan pridejo na shod. c Celje. Najbolj se mi studJJ hinavsko piaanj« naših li,beralnih listov z ozirom naj poslance. V. vsaki številki se . kriči, poslanci Slovenske tmečke zveze sluZijo vladi. Toda kako nastopajo liberalni poslanei, o tem njih ličti. molčijo. Ali so morda PIoj, Roblek, Ježovnik delali vladi kedaj itežave? Ako niso pokornt) glasovali za.vlado, pa so se ,poskrili, kakor smo čitali, v, listih! Ce je to odločna In protivladna politijka,, potem se radi udamo liberalcem. LibKvralni listi> se tudi spodtikajo nad Koroščevimi rezolucijami v proračunskem odseku. Mi, ki od<'daleS sodimo, vemo, da dr. Korošeo s svojimi nastopi ni, imel vsaj nobenegta neuspeha. Siccr pa> bi vse Ao, kar se liberalcem ne'zdi na dr. Ko rošcu dobro, lahko popravil Roblek y polni seji državnejja zbora. Koliko predlogov pa je stavil Roblek? Nobenega! Koliko rezoluclj je prddlagal? Nobene! Kaj je storil v šolskih vpraišanjiih ? Nič! Za to pa i je največja neznafiajnost in hinatvščina, ako bijejo liberalni listi po našllh poslanciji, namesto po svojih. Naši so se trudili doseči kaj; uspehov z?u svoj narod, pri liberalnih niti tega trvuda niemo opazifli., c /Narodna strankai je hči satana — očeta laži, Narodna stranka iraa dva jezika: ,,Domovino" in ,,Narodni List." Prvega pomoli trikrat na teden iz svojega lažnjivega žrela, drugegaj pa enkrat. Rar ta dva jezika govorita, je večinoma lažnjjivo in kar dosežeta, vse omadežujeta in zastrupita. V" srca neizkušenih čitateljev vlivata strup sovraštva do katoliške corkve in duhovnikov, strup verske mlafinosti in nevere, Satanit irima na, slovenskem Stajerskem nič dola, zato mirno počiva in se je močno zredil. Namestu njega pa* dela v njegovem duhu Narodna stranka. c Lopata pri Celju. Izlet celjekega itelovadnpea odseka k nam nas je zelo r^azveseliL Želimo, d'a bi vas še večkrat imeli med aeboj. Vrli mladetaiči, telovadci, tlodite vslrajni in. neoralaJhljivi. Kličemo vam: Za naroda slavo, korist in prosveto, delujte nevstrašeno z ljubeznjjo vneto. Pozdravljeni! c Ljubno. ,,Iz neba" je naslov tnekemu dopisu v 81. št. ,,Domovine", v katerem kvasi nek pisafi o novoustanovljenem veteranskem dru^tvu na Ljubnem. Ne maramo segati v podrobnosti neumnega dopisa; pribiti liočemo samo sledeče: Gospodje iz ,,parodnega", ,,'napredmlaiškcga" taiborai sci ,t& ipfcštano -segli v lase. Saj je ustanovitelj veteiialnskega društva, g. Podpečaji, pr,;^,ten naprejdnjak in ceio posiVrjiemec Cudno se nam zdi, da ga toraj napada ,,narod'na" Domovina, ki ja ven'dar s svojim spiremstvom vred večkrat poškili v nemškutarski tabor. Kar se tiče sedanjega poveljniilra družtva, ga ne bomo branili. Dotični dopisnik ,,Domovine" ima m tem prav! Cemu nemško povel*je ? No, kakor ,se 8uje, se bo temu opomo^lo. A cela pisava dotičnega ^anka je otroejie nesramna. Možem, ki so ^astno in zvesto odalužili cesarjn. ki imajo resno vol.io cesarjev jubilej proslaviti z ustanov,Hvito pati^ijoti8nega <Hruštva, takijn možem se privošfii kosilo pri — konjeldercu. Dotični dopisun 93 je pač moral v tej moderni kuhinji že ciostikrat najesli, "da je tako z,nan v, njo. Kar pa se tiče polen in ,,abminrša", naj pp, bo gospckline dopisun malo bolj počasen. Piše, kakor da bi bili Ljiir benci sami pretepači; a gdtovo je, cla bo vsak pH\andra,ni tujec prej mora;l ubrafi pot, ter iti z Ljubneea s trebuhom za kru.hom, kakor pa pošteni in mirni Ljubenci, Ljubenski veteran. c Iz Mozirja. V nobenem kdledarju še nismo na§li, da ,bi bil Sfajerc svetnik, n.emčurji pa ga Casie kot svetnika. Evo ga! Pri neki &taierčijaneki hiši y Mofeirju aiarede vsako leto evangeljsko utico. Pred piar leti je biia ravno ma Telovo dotiSna hiša okrašeaia s hrastovirai veiamii, 8eŠ, to je bolj nobel; letos pa :e neka gospa 'hotela imeti tudi ptujskega Štajerca pt^eg naj^ve(/ejš:ega v Qva.ngeli6ki utici. Ker ga je pa neka kmečka deklioa odstranila, rekoč, da se ne spodobi, da bi bftl v eva^ngeljski utici, je vkljub temu njena hčerka zgrabila, t,a brezverski list in djala nazaj v evangeljsko utico. .V Mozirju živi tudi štajeo-cijanska gospa, ki je itekla celo, da samo ti zabiti bierejo ,,,Slov. Gospodarja";, Torej kmetje, vi ste večinoma pristaši ,,Slov,. Gospodarja", vas inaa,jo nemškutarske gospe za zabite. Zapomnite si to! Kmeljski fant. o Laško. Hranilnica in posojilnica v Lašlcem  ima 9. avgusta ob o. ufi popoMne v gostilni gosp. Franc Šuhel svoj redni občni zbor, ker se zadnjift  vsled preinale udeiežbe članiov ni mogel vršiti. Na  dnevlnem redu je: 1. Podučoi govtor kakega odposlan ca od Zadružne zveze. 2. Poročilo o stanju posojil nice. 3. Potrjenje računov. 4. spilememba pravil. 5.'  Volitev uafieistva, 6, Slu5ajnosti. Udeležite se zboro vanja v obilnem številu. Pogovorili se foodemo ob enem, kam in kako skupno pošiljati klaivno živino, ker nima doma nobene cene. c Iz laškega okraja. Vlada iii vodovodi. Letošnja guša bi paS naj ofii odprla, fkako potrebna nam je postava, po kateri bi se naj podpirala naprava vodovodov. Do sedaj se pod^rajo semo taki vodovodi, ki so namenieni za kak večji kraj v obSJni, i6e ga pa hoče delaiti kak posanieznik, pa ne dobi deželne in državne poldpore. Naj bi se dalo vsakemu, ki res poirebuje vodovod, nekaj procentov podpore, kakor ee daje pri osušejvanju travnikov ali pri ustavljanju plazov postavna podpora, četudi kak posameznik prosi za njo. Uboga živina in ubogi ljudje, koliko morajo letos trpeti z vožnjo vode, in to v taYM krajih, kjer bi z vladnb podporo lahko imeli vodovode! Koliko manj bi nam suša škodovala, ee bi >imeli najpravljene vodovode. Po vrtift je vse klaveriio  in ovenelo, drfevesni sadeži so se tu in tara posušili,  ker jih jii s čim ¦zalivati. — In če se potegujemo za  podržavljenje oziroma podeželjenje zavairovanja proti ognju, moramo se tudi za državno podporo pri vodovodih potegovati, ker v marsikaterilj krajih mora kmot, če bi ga Bog obiskal z nesrefio ognja, roke križem djati in gledati, ker nima s čim gasiti. Vodovod 'bi tedaj tudi marsikak tisočiak vCafli prihranil. c Galicija ,pri Žalcu. ,,Silov. kat. izdbraževalno društvo", ki obstoja tukaj že precej časa, je omejeno samo na en del fane, v katerem ima avoj sedež, dasi je namenjeno za celo faro. Zaradi tega ne pride vanj pravega vnetega dela, ker nima dovolj moči. Zbirajo se v njem zares ipožrtvovatoi možje, ki so si pridobili s svojo lastno pridwosXjo izredne izobralzbe, ki ee žrtvujejo zia društvo in jim je vse na tem, da pomagajo svojim SDtrpinom potom samopomoči do boljše bodočnosti, da bralnijo svoj materin jezik in ssvojo vero in da povzdignejo svoj domači kmj do še višje stopinje omike. Zato upiaimo, da bodo ti možje, snikakor jim ne mislimo kaditi, delali z vso vnemo na to, da sb /preseli drugfjvro k fari in tako raztegne svoj delokrog, posebno sedaj, ko je dobilo nov 'bučelnjark, ki mu bo nesel lepib dohodkov. Dolžnost Galičanov, ki nislo zadnji, pa je, 3a v obilnem številu pristopijo k društjvu in ga tako podpirajo. Saj dobijo tu obilo du&evne hrane, ki je tudi potrebna poštenemu Siovoncu. V združenju je mo8. o V St. Juriju ob juž. ž^eGL. je na novo nastavljen kaplan^ g. Ivan, Bogovič. c Ponikva. Ponkovški dopisniki »Domovine' pišejo tako visoko, da jili učena glava; ne more razumeti, kaj pa še-le borni kmiet. Menda pišejo samo za sebe in za svoje prJ.vrženceJ,, ki se razuirjejo med seboj, kakor framasoni po avojih skrivnih zname njih, ali pa cigAni po svoiem lastnem jeziku. ,,Do movina'* že iz tega vzroka ni 2(a kmečko lju'dst;v)o,  le pri, miru jo torej pustimo., A kar je razumljivega,  je vendar potrebno, da izvejo tujdi naši ljudje. Ta klo imenovani ponkovški dopisniki ,,Domovine" nam hoCejo prestaviti naSa visoko spoštovana gospocja duhovnika, a koga želi njihova mlost potem na Ponikvi iraeti, o tetrj mol<5e. Menda že kakega/protestantfi iz: Naroidne stranke. Mi pa mislimo, da to ne bode tako naglo Šlo, kakor brzo se.vrte našim domoviničairjem i kolesa v njitovih lobanjah, " Pred imenom ¦ Slomgek vsikipi srce, vsakemu Ponkovljanu, ,,Domovina" pa. ne mara Slomšekovih častilcev in se norčuje z imena Slomšekar. : Dialje •vfzdihuje, dopisnik, da naj na Ponikvo dobimo luštne punce za učiteljice, ne pa katoliške, in da se to zgodi, klifte na pomofi g. ZdolSeka, ki je ud okrajnega; šolskeg^a sveta. S tem nas opozarja, da bod© treba paziti,  če jo res že popohioma udan napr^edni stranki. Pri  tem raoramio veridar vprašati ¦ g. Zidolšeka, če se še  spominja, k|;tko je pred par leti v zvezi z Zabuko šekom' ij\ Strmšekbm osnovial liberalno politično društvo v Smarji, ki je Se raed po^rodom zatisnilo oči na večno. Žakaj je' le talkrat tem Ijudem. tako naglo obmil hrbet, in, ali je res, da ga že zopet  mi,ka nazaj ¦ k tisti stranki ? Nain, njegovim volil cem,)'ki smo Še vedno katoliški, je to potrebno vedeti, da se bomo znali r;avnati za naprej. Tako torej delajo ti domoviničarji, kar je katolišk&g'a, s tega se norčujejo in hiijskajo proti vaakomur, ki ni odipadnik sv. vere. Ml pa bomo še že obračunaliž  njimi!  o Gornja Ponikva. Kmet nima svojega pre- pi)i5anja in sledi, a^opo teimi, ki mu ukazuje, tako se govori v boljgih krogih. Da,, bilo je morda tako, a prišlo je drugiače. Naše bralno društvo je to dokazalo. Enoglasno,- ne, razun enega glasa, se je sklenilo opustiti ,,Domovjpo", ki strupi ,na.še ljud-s stvo — zakaj za strup denar ven metati? Sklenilo so je tudi pristopitij k S. K. S. Z. v Mar(iboru. In veintliaT sede v odboru sami vrli kmetje rn«kme&ki fantje, ki so^ neodvisrii, gotovo,Še( bolj, kakor. kme6kii Narodni strankarji, ki ne vedo, kaj hoCejo, niti kaj ¦ deljftjo. Imajjo voljo in veselja naši vrli Ponikovljani do def.a, ne samo na polju, temvefi tudi do učenja, ki ppmore do boljšje bbdočnosti. Nevtrudno delajo n(a§i -fantje, da bi Človek mislil, sedaj in sed!aj bodo omagali in opustili, a 6e človek ve, kaj hoče in. ima svoj cilj, ne omagia, tudi če zadene:na težkoče. Naprej nai di,an! — Dobirao najbrže tudi novega črevljarja, ki bi, ga res potrebovali, ker ga moramo iskati', dale6 naokoli.,. c Frankoloro. Ktnetijsko kat. izobraževalno društvo ima svoj javno iborovanje v nedeljo, dne 2. avg t. 1. popoldne po večernicah občinski pisarni. Na dLCvnem redu je: 1. Poročilo predsediiika. 2. Go vor o zadružništvu. 8. Prosti predlogi. K prav obiini vdeležbi uljudno vabi predstojništvo. Brežiški okraj. b Zagorje. Vsem častilcem zagorske Matere božje se ii/aznaaija: Letošnji veliki poletni romarskit shod ali takozvani Leskovški shod se bo vršil .v Za-> gorji v soboto in. nedeljo pred sv. Lovrencom, t. f.: 8, in 9. avgusta. b Imeno pri Podčetrtku. V nfedjsljo dne 2. avgusta popoldne po večernicak se vrši v Inienu v prostorih g. M. Pajka shod Slovenske kmečke zveze. G(worita gg. državni poslanec dr. Kiorošec, deželni poslant?^ dr. Jankovič in drugi. Vsi somišljeniki .Slovenske kraečke zveze so iskreno na shod  vabljeni.  b Rajhenburg. Nepozaben nanii ostane 16. ju- lij. Prevzvišeni knezoškof blagoslovilii so temeljni kamen prve' Luršket larne cerkve. Nad 4.000 vernikov udeležHlo, se je veličastne slavnoati, Ljubljeni1 • nadpastir proslavljali so letošnji trojni jubilej ter vdanim^ poslušalcem .priporočali. zlasti ljubezen do novega Marijinega svetišča.; Zahvalili so se vsem blagim dobrotnikom ter v poseibno veseljft. vseh ¦ dobrih faranov velikega dobrotnik^, Lurške cerkve vlč. g. dr. Antona Medveda ter požrtvovalnega domačetgja župnika imenovali svojim kn. šk. svetovalcem. Cerkyenih obredov so se udele^i vsi 2upani, svetna gosposka, požarna bramba, •. ki je skrbela za vzorni re|d. Ves trg je bil v zastavahj Po cerkveni slavnosti so Prevzvišenj blagoslovili novo, moderno opekarno oo. trapistov. Vse dobrotnike ter udejležnike naj Lurška ' Marip stotero poplača! i Iz drugih slovanskih. dežel. t V prestolonaslednlkovi rodbini. T rodbiioi prestolonaslednikovi se pričakuje vesel )Sqgodek, (Franc Ferdinand iina dozdaj gledefie otroke: Prindesa Zolia, rojena 24. julija 1901 v KonopiŠtu, prine Maks, rojen 29. septembra 1902 na Dunaju, in princ Ernst, rojen 27. maja 1904 v KOinopištu.), \ Novicc iz vojaSkega življenja ,vt Gorici. • Vj no6i od 19. na 20. julija • je pris.la tolpa Italijanov pred ' vojašnico, kjer ste nastamjeni dve stotniji 47. pešpolka. Kakor že večkrat,. so tudi tokrat obstali pred vojašnico okoli 1. ure • ter nalaSč začeli prepevat,' boljše rečeno kriCat Ualijanske ! pesmi, Vojeiki, ki so se vzbudili vsled groznegta kričaaija i iz najboljšega spanja, so postali.- nevoljni ter je eden skoz • okno zaklical: ,,Dlržite jezijcei za zobmi, da moremo mi spat." Na tebeseda je že letelo kamenje skozi okne, Zdtaj. je pa »vojakoin.' potrpežljivost minila; vsujejo se iz vojašnice, da bi pregnali razdivjano druhal. Bili so prelepd pozdrajvjjetni z velikim kamenjem,. Vojaki, kateri ve&inoma niso bili popolnoma oblečeni in niso imeli ra^un palic ničesar seboj, so se morali. seveda umakniti. Se oddelek, ki morai biti vedno pripravljen, jih je komaj pregnal. Da bi'pa polieija naredila mii\ o teia ni niti misliti. Zdaj je vsa zadeva izroCena sodišCu. Sodi se, da 'je bilo okoli 20. Itallijanov skupaj, ki namenoma nagajajo vojaščini. Ne vem, 6e ne boldo pa zopet Slovenci vsega krivi. Pešpolk 47 je veCinoma slovenski. f V Selah.pri Borovljah na Koroškjeoi so zaČeli učenci slovenskega razreda dne 21. t. m. Štrajkati i,n sicer. zato, ker je btl njihov dosejianji priIjubljeni učitelj na željo nekega neimšikegla učitelja med §olakim letom prestavljen in ker je ta nemški učifelj otroke slovenskega razreda o&tuo zasramoval. Cast tem mladim junakom, ki se že v zgodnji mladosti zavedajo svojih narodnih dolžnosti. f V Dalmaciii in sicer v okrajih MetkoviC -,in Vrgorac se je pojavila konjska smrka^st, yisled česar so morali ustaviti delo v rudniklu ,,|AAlri]a*, kerjje bilo raed konji, Jci so vozjli asfalt iz. te( ja- me, največ žrtev. f C. kr. umetno-obrtna strok. Sola v Ljub- ljani.'palje.) III. .Dnevna sola za obdelovanje lesa. Sola m obdelovanje les^ ima nalogo, na podlagi umerjenega pouka vzgojevati mizarje, strugarje,' rezbarje in kiparje, ter jih seznanjati z ono množino vede in spretnosti, ki jo zahtevajo potrebe sedanjega časa. IV. Javna risarska šola za mojstre in pom.o5 nike. Ta oddelelc daje samostojnim obrtnikom, p(h močnikom in absolviranion učencem zavoda priliko,da se vadijo v. risanju, v kppiranju in ,v izumlje-.vanju umetno-obrtiiiških objektov. Ppukj je torezpla-Čen in se vrši v dobi ad 1. oktobra do 31. majavsako nedeljo dd 9. do 12. ure dopoldne; . V. Dnevna šola za umetno vezenje in 6ipkar-stvo. Temu oddelku je nainen, vzgajati umetniškoizvežbane vetzilje,in čipkarice. Polieg tega naj oživlja ostanke istovrstne domače industrije, ohranjeine še na Kranjskem, in naj na podlagi, pravih principov in po, zgledih dobr§i vzorcev omogofci splošno racionalno izurjenost v belem in pisanem viezenju ter v čipkarstvu. Odhodno izpričevalo tega oddelka daje pravico zai nastop in..! samostojno izvrševanje obrta zlatega, srebrnega in bisernega' vezenja. (Dalje prUiodniia.) Najnovejše noTice. Marijine 'dekliške družbe v ' Miariboru in predmestjih imajo dne 23. avgusta jubilejjni shod v Mariji PuŠčavi. Mladenišld shod se vrši 30. avgusta v Nazarju pri Mozirju. Mladeniči mozirske okolice, na Sdelo, da ba shod enak ljutomerskemu, Natan6ne.|e o shodu prihodnjič. Odborova seja S. K. S. i Z, bo v četrtek dme 6. avgusta v\ uredništvu ,,Slov. Gospodarja" ob 5. uri popoF-dne. Lov na goljufa z avtomobilom. Dne 1'3. t. m. je ;poslal Jožef Petelinc, bivši' trgovec v SlLVnici, ki je ravno kar prestjal svojo 18mesečno' ječo radi goljufije, nekega dvanajstletnegai dečka s pismom li krojaškemu mojstru Ledineku yt; ,T)eigefttlioffovi icestj, ^ katerem je prosil Petelinc za tri, obleke, ,a podpisal ime Franc .V(eSernik,\ veleposlestnijk y\ Ppbferžu.Ker se'jeizdelo to Ledinelku, sumljivo, obvestiljje o l$m policijo. Ko je, zapazil Petelinc v Mlijnski'ulici dečka s polic&jem,, jo je talkoj pdbrisal proti kof:odvoru. Policaj pa skoči v> nek avtomobil, ^in se pelje'za ubežnikom do kolodvorsk&deste, kjer ga zgrabi. Petelinca sq .izroSili dne 27< t. m. okrožni sodnijf. Suša.' Letošnja grozna suša >bo tudi na Spodnjem Stajerskem pustila neizbrisne sledoveV Polja, travniki, da, tudi vinogradi zelo trpijo ira suši. Naši poslamoi in naše stranke^ so storili vse, kar se jo dalo storiti, da se ljudstvo obvajuje bede. S. K. Z. je. poslala pa vsem Spordn'jem Stajerskemi županstvom poziv, da naj fkolikor mogoče hitro, velstno in natanko precenijo škodo,(ki>jo irpijo^njih občani vsled suše, po nekaterih ktfajih tudi ysled hude tofie, , i Suša.'V imenu S. K. Z. jeposlanec dr. Benkovifi dne 29> t. m, posrefdoval pri raznih .uradih v Graidcu, da se pospeši obljubpjqna akcija; opozoril je zlasti na žalostne pjosledice toče^ ki je v raznih krajih, Spodnje Stajerske še zmatno poslabšala gosptidare(ki položaj. Volltve v Kamnici pri Majriboru. ,,Domovina'\se zopfet v svoji zlobnostii zateka v dr. Korošca, dr. Ver,stovška i. dr., češ, jda so ti gospodje krivi neuspeha pri občinskih volitvah. ,Ko bi vendar enkrat posegli ti dopieuni mjariborski, ki &kodujejo s svojimi porofiili v celjskih listih splošnemu delu .in razvoju slovejistva v mariborski okolici ve& nego ,,Marburgerca" sama! Ti gospodje se ne morea"o povsp(cyti. do pravične sodbe in blatijo pa,blatijo politične nasprotnike. Zna^ilno je pa najbolj, da še toliko^ ne marajo delovati za slovensko probujo v okolici,- da bi se poučili o stanju in( položaju raznih občin; da bi se i potrudili in gianili le mgzinec v dosego kakega uspeha, za to, nimajo časa* ker morejo le obirati i druge, tudi, ne rueBejo tako požrtvovalniv posli nobenih ekspejizarov. Kamniška občina je bila do predaadnjih volitev vednos v nemičurskihjrokah; še le pred tremi leti se jim jQ, na jako spretni način iztrgal po ra(znih! komproiriisih tretji razred. Kdo ]© to dosegel,, je pač znano: gotovo ne dr, Pivko^.dr. Rosina ali kak dopisnik slavne ,,Domovine." Za zadnje volitve se jestorilo vserl kar se je dalo. Po kompromisnem potu se je ¦ upalo doseči, kaikor pred tremi; leti ,v. 3. razredu, tudi v 2. 'razredu uspeh. Toda domačini, vrli samostojni posestniki, • ki so neodvisni od meščanov in se. čutijo Slovence,' niso hoteli vedeti o nobenem kompromisu, Ln zajdnjo nedeljo pred volitvami skl&nili pri Sv. Urbanu, da gredo in hočejo iti svojo pot, če tudi podležejo. Vse prigoviarjanje, da me dosežejo ničeaar, je bilo zastonj. Rekli so, da so boljše čiste volitve rtego kompromisii s polovičarji. Na ta način je prišlo pri volUvah do cepljeniai glasov; nastopile so kar tri str^apke in propadli ao domafeini proti mestni stranki. Da bode ,,Domovina" spoznala' žalostni položaj tega okraja, ji bodi povedano, da se še; niti nikdfe^^ni smelo delovati pri občdnskih volitvah za narodno' stvar, temveč delala se je le nazlika me4 ¦ doraa/So in mestno stranko. Sedaj pnvi'6 so lioteli odlofini% možje domafini prebiti to načelo, posledica je bila, dar so propaidli. Tia]qo je dejanski naravnost žalostno stanje ob meji. Kako tožavno je pa delo v tetm oziru, vcjdo 'samo tisti, ki sle trudujo, da Jbi česar dosegli in žrtvujejo vse, kar se le da, pa ne .tičti, ki. jih blatijo zato Še po listih. Zakaj pa ne napade nikdar ,,Domovina" tistih gospodov, ki iraajo po njihovih trditvah toliko. upliva, da nifiesar ne storijo. Kje so pa vedno ti gospodje? Saj imja vendar Narodna stranka "c©li odibor v-Maribioru! Narodni svet ima svoj šedež v M,airibpru! Se!\ je že slišalo kedaj, dia so ti .gospodje posegli kje v kake volitve, ali vsaj pomagali drugim, ki se zares z vnemo trudijo in delujejo. Nikdain se ne ' stori ničesai^ od te straini. Tem večja zlobnost je, napadati, potem druge, ki zares z najboljšo voljo hočejo kaj dose2i, celo v takih krajih, kjer je že skoro vse prepozno. Poglp4te si volilno listo v ^ Kamnici, preštudirajte jb, priznati bodete morali, da je mogoče le doseči uspeha a • spretnimi kompromisi,- kakor pred tremi leti, zakaj v vsakem razr.edu je polno meščanov volilcev, Za sedaj so domačini Qdklonili dobro sestavljene kompromise in sq pogoreli: in se gotovo spametovali za< drugič.