Dopisi. Vitanje. (N e s r e 6 e.) Ni kraja brez nesreče. Nemila nezgoda je zadela ubogo družino dne 17. julija pri Fužinah nižje Vitanja. Kovač Franc Flasch, zapodil si je s puško dve kroglji v glavo tako, da je spodnja lubanja, malone, odletela. Našel ga je Ivan Poklič v Dragi ob vodi popolnoraa že v črvih, ko je kosil. Dva meseca prej, dne 18. maja je utonil delavec Simon Stožir. Padel je v globoko kad čreslepke v delavnici g. Rajmunda Hofbauer-ja. — Nenavadna novica je, da je dne 22. julija porodila Julijana Tepej v vasi Trebekinji trojčke, ki so pa umrli. — Dne 3. septembra je umrl oboe spoštovani vitanjski tržan Alojzij Tischler. Pogreb je bil sijajen. Mnogo ptujcev mu je skazalo poslednjo čast ter mu položilo več vencev na grob. Bila je na grobu pridiga, katero je imel župnik g. Al. Arzenšek. Iz Ijutomera. (Šolska veselica.) Dne 1. septembra se je v Ljutomeru priredila za učence iz Franc Jožefove šole veselica za konec leta. Ob enem pa je veseliea veljala za 40 letni spomin, odkar je štirirazrednica v Ljutomeru. Na g. Kukovčevem domu je bilo vse lepo pripravljeno in ob 3. uri se je veselica začela. Zbralo se je mnogo učencev in učenk, pa tudi odraslih na stotine. Po vsporedu je bilo prvo na vrsti tamburanje ljutomerskih tamburašev in tamburašic, katerih je 17. Prav dobro, v zadovoljstvo občinstva so tamburali. Potem je bila slavnostna beseda g. Kukovca, kateri je prav lepo in iz srca govoril otrokom o Soli, kakšna da mora biti, da se pridobijo v nji koristi. Pozabilo se pa tudi ni na stariše in njih dolžnosti do otrok, kam jih naj pošiljajo v šolo, da bo imela šola dober vspeh. Zatem so peli dečki in deklice »Avstrija moja>. Nadalje so se vršile na odru razne deklamacije v enem-, dvo- in trigovorih, kar je bilo prav zanimivo. Potem so pele deklice «Planinarica». Zanimiva je bila telovadba. Po končanem sporedu so se otroci okrepčali s kruhom in pijačo, kar so ljutomerske darežljive rodbine darovale. Veselica bo ostala otrokom v vednem spominu. G. Robič* ravnatelj šole, se je vsem prav lepo zahvalil v imenu šole. Bodi še omenjeno, da je letos postalo v Ljutomeru nekoliko veseio narodno življenje. Stari narodni voditelj g. Kukovec je zopet krepko poprijel narodno krmilo in se po celem Murskem polju veselo ziblje narodna ladija. Le eno bi še bilo potrebno, in to je, da bi se naše narodnjakinje in narodniaki posluževali pri veselicah in v gostilnah edino le slovenskega jezika. Že rajni g. Freunsfeld je to jako grajal, pa ta maroga se noče izbrisati. Treba je pomisliti, kako močen utis ima nemčurjenje na priprosto ljudstvo, da se ljudstvo bolj narodno pači, kakor navduši! Resnieo govorirn, ker znam, da Jjudstvo reče: «Ta gospod se tudi za Slovenca drži, pa nemški govori.> To se mora spremeniti! Iz Zdol pri Kozjem. (P r i j a t e 1 j u s p o m i n.) Nedavno je prinesel ljubljanski list «Slovenec» žalostno novico, da je pri Gabersdorfu na Štajerskem utonil naš rojak in izvrstni mladenič Jožef Hladnik, dragonski vojak, ki je bil ravno na odhodu k vojaškim vajam na Ogrsko. Med potom ga je dohitela nesrečna smrt, ki mu je vzela življenje v valovih globoke reke. Nesrečni mladenič se je rodil na Zdolah pri Kozjem od poštenih in krščanskih starišev. Bil je mladenič pravi narodnjak in zvesti sin naSe matere Stovenije. Veliko je delal za naš kraj z razširjanjem dobrih in krščanskih časopisov. Bil je tudi zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja*, ki ga je vsakokral, od prve do zadnje črke prebral. Še zdaj, ko je nosil vojaško suknjo, mu je bil «Slov. Gospodar* vedno v tolažbo. Tudi pri našem bralnem druStvu je bil vedno poleg prvoboriteljev in veliko se je trudil, da se je ustanovilo to koristno društvo. Vse ga je pri nas spoštovalo in rado imelo. Svetila mu večna luč! Iz Maribora. (Bralno in pevsko društvo «Maribor») imelo je v nedeljo 8. t. m. svoj VIII. občni zbor v »Narodnem domu» v Mariboru. Zborovanje je otvoril g. predsednik dr. R. PipuS, ki je pozdravil društvenike in goste s presrčnimi besedami, zahvalil se drustvenikom za niihov trud in požrtvovalnost ter jih spodbujal v prihodnjem letu še k marljiveišemu delovanju. Zatem je sledilo poročilo tajnika g. J. Vajda; društvo je priredilo v preteklem letu 6 gledaliških predstav («Uskok», «Bob iz Kranja», «Zamujeni vlak», »Hudobni duh Lumpacij Vagabund>, «Brat Martin*, «Zapravljivec».) Miklavžev večer, Slomšekovo slavnost, 1 plesni venCek in v letošnjem poletju 3 iziete (v Fram, Hoče in Kamnico). Društvo je imelo naročene ali pa je dobivalo po podnaročbi 12 listov. Nakupila se ie tudi lepa garderoba za gledališke predstave. Iz blagajnikovega poročila (g. Poseb) posnemamo: društvo je imelo koncem lanskega leta oko!i 140 K dolga, dohodkov je bilo letos okoli 2200 K in izdatkov okoli 2150 K, ostane tedaj dolga okoli 50 K. V odbor so se izvolili: Predsednik g. dr. Radoslav Pipuš, podpredsednik g. Ant. Rebolj, tajnik g. Jos, Ferenc, blagajnik g. Ivan Poseb. Odborniki: g. Čepič Pavle, gosp. Grilc Gabriel, g. Leskovar Ferdo, g. Planinšek Mart, g. Sorrnan Ludv.; namestniki: g. Karba Orosl., g. Kolarič Fr., g. Mulec Ogneslav; računnki pregledniki: g. Jonas Ed. in g. Vauda Vinko. G. podpredsednik Rebolj se je zahvalil blagajniku g. Poseb za njegovo po- žrtvovalno in neutrudljivo delovanie za druStvo ter gospem in gospicam diletantinjam in g. diletantom, ki so pomagali in omogočili prireditev gledaliških predstav. G. predsednik se je potem zahvalil dosedanjemu tajniku g. Janku Vajda, kateri odide k vojakom, za njegovo neumorno delovanje kot tajnik in vodja tamburažev. Zalem je g. predsednik zaključil zborovanje zahvalivši se društvenikom in gostom za obilni obisk. Iz poročila tajnika in blagajnika razvidimo, kako neustrašeno in marljivo je delovalo društvo v preteklem letu. S ponosom lahko gleda društvo na to delovanje in pridobljeni napredek. Mi pa želimo društvu «Maribor» še bolji napredek in še bolje uspehe, da bode njen ponos na koncu prihodnjega leta Se večji. Naj še za naprej deluje tako neutrudljivo in neustrašeno, kakor do sedaj pod svojim navodilom: Iz tisoč grl naj zadoni Vam pesem velikanska, Nastaja dan, zapojmo vsi Bodočnost je slovanska. F. L. Ptnj. (Osrečevalci kmeta.) Popotovaje po širni naši domovini, prišel sem tudi v starodavno mesto Ptuj. Neizprosljiv dež hotel je imeti, da ostanem nekaj časa v tem mestu, zato pa je neprijazen dan razprostrl svoje mokre peruti nad nami ino kapla za kaplo je padala na to nekdaj rimsko mesto. Korakal sem celi božji dan po ulicah, da le čas ubijem, in si torej tudi nagledal vse potrebno in nepotrebno. Da prebivalci tega mesta niso več Rimljani, ampak pristni Nemci, prepričal sem se naenkrat, kakor sem le bral imena: Ornig, Slavitsch, Rakuscha, Lepuscha, Sadnik,Wressnig itd. In šel sem dalje ter iskal s paznim očesom iste germane, ki imajo tako blago srce, da «podelijo ubogim Haložanom življenje.» Grozen smrad udari na moj nos. Sicer bi moral bežati. .da pridem na sveži zrak, pa radovednež, kakor sem, postojim in kaj vidim! Na pragu zraven mene stoječe hiše leži nek slabo cblečen človek pijan in spi. Žganje smrdi od njega. V sobah vse polno ljudi, na oknih pa razstavljeno v steklenicah polno žganja. Smrad vse povsod. Iz sobe stopi neka oseba, se spodtakne in pade — obleži. Samo še pogledam na napis te hiše, da izvem ime onega blagega srca, ki tudi kmeta osrečuje in mu pripomore, da živi —, potem pa zapustim z žalostnim srcem ta prizor. Tej žalostni vesti pa že morem nekaj veselejega pridejati. Peljal sem se namreč proti Ptuiu slučajno z nekim kmetom, kateri mi je pravil, da ie že veliko kmetov «Štajerca» opustilo ino, da se «Naš Dom» vedno bolje širi. Po njegovem mnenju bodo mu kmalu ptujski zvonovi zvonili pogrebnico. Iz Cvena pri Ljntomern. (K o n j s k a dirka.) Vreme je bilo ugodno. Oblaki so zakrivali solnce, a dežja niso rosili na nas. Zbralo se je veliko število Ijudstva. Na sredini dirkaliSča je vihrala slovenska zastava. Zgrajeni sta bili dve tribuni, ena za dame, druga za presojevalce. Med presojevalci so se nahajali g. Mursa, glavar Župančič, načelnik Kukovec in drugi. Dirka se je vršila med velikim zaniraanjem ljudstva. Pri začetni vožnji, z daljavo 2000 m, je bilo 15 dirkalcev. Kot prvi je priSel na določeno mesto v 4 min. 10 sek. g. Babič Martin iz Krapja s svojim triletnim kostanjevim žrebcem «Dirjanom>, kot drugi g. Bežan Anton iz Šalinec, tretji g. Slavič Martin iz Ključarovec, četrti g. Kosi Martin iz Grab, peti g. Kranjc Ferdo iz Babinec, Sesti Ostrc Anton iz BunCan, ki je vozil 4 min. 35 sek. Pri plemenski vožnji, z daljavo 2000 wt, je najboljSe vozil g. Petovar Anton iz Bunčan s štiriletno kostanjevo kobilo «Minko». Vozil je 3 min. 48 s. Drugi je bil g. Slavič Anton iz Grab, tretji g. Kranjc Matija iz Obrža, četrti. g. Komauer Ivan iz Slivnice, peti g. Bežan Anton iz Šalinec, Sesti g. Kranjc Ferdo iz Babinec, ki je vozil 4 min. 32 sek. Pri stavni vožnji z daljavo 2736 m je bil zopet prvi g. Petovar Anton iz Bunčan z «Minko». Vozil je 5 min. 21 s. Drugi je bil g. Babič Martin iz Krapja, tretji g. Slavič Anton iz Krapja s «Tonijem» (fieprav je imel 236 metrov doklade), četrti g. Kranjc Matija iz Obriža. G. Mursa je naznanil izid dirke. glavar g. Župančič je razdelil darila. Dirka je začela ob poltreh in končala ob kakih polpetih. Kdor hoče videti in občudovati lepe, iskre konje murskopoljske, naj se udeleži enkrat dirke na Cvenu, ki se vrši vsako leto dne 8. septembra. Tudi letos se je vršila ta dan. Iz Gornjeradgonskega okraja. Dne 11. avg. t. 1. bil je za na§ okraj imeniten dan, kojega si mora vsak tukajšnji zaveden Slovenec ohraniti v najlepšem spominu. Ta dan je imela podružnica sv. Cirila in Metoda pri Kapeli svoj prvi občni zbor. Otvoril Je zborovanje g. dr. Leo Kreft, zdravnik Gornje Radgone, pojasnil naše združenje, ter oddal besedo g. stud. phil. Antonu Majžer ju. Omenjeni gospod je z ognjevito besedo pojasnjeval pomen podružnice sv. Cirila in Metoda, navduševal posluSalce za domače slovenske šole, spominjal tudi na prerano umrlega jurista Jan. Kolarja, ki je bil glavni faktor pri ustanovitvi te podružnice. Osraraotil je konečno one, koji se sramujejo slovenskega maternega jezika. Navzoči so s solznimi očmi poslušali gosp. modroslovca, koji je s svojimi besedami nezavedne grajal, a tudi hvalil zavedne Slovence tega okraja, na kar je zadonel gromoviti: «Živijo!» Po dokončanih govorih prečitali so se pristopivši člani, ter se na to začela volitev odbora. Na željo pričujočih so se voliii enoglasno ti le: Kot načelnik g. dr. Leo Kreft, zdravnik v Gornji Radgoni; kot tajnik gdč. Tereza Petovar, učiteljica pri Kapeli; kot blagajničar g. Davorin Slana, gostilničar pri Sv. Juriju. Namestniki blag. g. Janko Cirič, organist v Gornji Radgoni, g. Jože FarkaS, trgovec pri Sv. Juriju in g. Lovro Divjak, posestnikov sin pri Kapeli. — Društvo šteje sedaj 4 ustanovnike, 51 rednih članov, 114 podpornikov. — Odposlalo se je vodstvu podružnice v Ljubljano 217 K 30 v. To je dokaz, da teče po naših žilah pristna slovenska kri, da tu še ne spimo, kakor se nam je nekdaj očitalo, ter da nas ne ugonobi §e «Štajerc». Dpamo, da bomo med letom pridobili mnogo novih udov. Biti ud te podružnice, naj pa bo veselje in ponos vsakega čutečega Slovenca našega okraja! G. načelnik dr. Leo Kreft je že sedaj navdušil člane za II. občci zbor, ki se priredi drugo leto pri Sv. Juriju na Ščavnici. Torej pogumno naprej! Na svidenje! Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ker je sedaj že 14 dnij tako neljubo vreme, da bi se človek kar najraje zaril v zemljo, je vse tem bolj iznenadila vesela novica, da bomo imeli vsaj jeden večer zopet lepo zabavo. Ker se je pošta zakasnila, smo dobili prvo poročilce iz eenj. «Slov. Gospodarja». Lep vspored je bil že na papirji, a kako krasno se je vrSila eela veselica. Vkljub slabemu vremenu in megli, ki je pritiskala, kakor bi jo bil kdo najeJ, to je vredno, da sporočimo cenjenim čitateljem. Gostje smo se naleteli še od precejšnje daljave, a le malo zastopnikov nas je bilo, mnogim je smrdela pot. Pred vsem sijajen koncert! S pravim umetniškim okusom so bili razdeljeni komadi. In kako prijetno, kako vabljivo se je sviralo! Od otožne pesmice naprej si sližal vse, kar premore godba. Igral se je težek balet, igral odlomek iz opere, galop in sli5no. Krasna, mogoče da najkrasnejSa skladba pa so bile »Spominčice ***», ki je, ako se ne motimo, od marljivega, izvežbanega g. dirigenta samega. Toliko različnih taktov, tako težki prehodi! Če smo jo pogodili se svojo slutnjo, prisrčno čestitamo mlademu, nadarjenemu gospodu k temu delu. Da pa bi povzdignil koncert k najboljšim, kar smo jih v tem še dosedaj imeli priliko poslušati, je vpletel gospod vodja 4 baritonsolospeve, katerih Jednega žalibog zaradi pomanikanja 6asa nismo slišali. Kupleti k tamb. zboru, to je nekaj čisto novega, posebno ako poje tako lep, poln glas! Pozno se je završil koncert, a vendar|za prijatelje godbe še prehitro. Še enkrat, vsa čast Vam, g. kapelnik za brezmejni Vaš trud, da ste ustvarili v tako kratkem času tak zbor, in to še tein več, ker je tu na deželi kaj takega res neizmerno težavno. Ponosni smete biti na svoi zbor, ki deluje tako vstrajno, na kmetih je taka dovršenost skoro neverjetna. Lep> se je skrbelo tudi za prosto zabavo. Citranje je res izostalo, škoda, zvedeli smo, da ste, gospod vodja, umetnik na tem godalu. A seveda, ljudem je tudi treba ustreči! Šaljiva pošta je popolnoma zadostila svojej nalogi. Sraešna uniforma po8tarjeva, celo pečat, vse je bilo tako vabljivo! Tudi pevci so nas razveseljevali, a žal, da niso šli tudi bolj med priproste ljudi! Kar se je težko pričakovalo, tudi to je prišlo! Lepo ozaljšana plesna dvorana je omogočila, da se je vršil tudi zaclnji del zabave lepo, kakor vse poprej. Vsakdo je lahko vesel, da se je udeležil! To pa so posebno čutili še nekateri, ki so po lepem nagovoru vrlega narodnjaka navduSeni dvignili zasluženega g. abiturijenta in na tak način pokazali, kako časte mladega, a vendar že tako izvežbanega in delavnega gospoda. Samo nekaj nas je užalilo. Govorilo se je. da je to zadnja slavnost, katero ste priredili — in to iz raznih vzrokov. Da govorim odkrito; ako so tudi razmere take, kakor smo izvedeli, ne storite tega, posebno sedaj, ko ste že toliko dosegli. Neizrekljivo bi bilo škoda! Ako napredujete tako in bi povečali zbor, napravite lahko društvo, razširite svoj delokrog ¦— kako lepo bi bilo to! Težka je naloga, gosp. Fišinger, a naj Vam ne upade pogum. Vsak Slovenec mora trpeti, 6e neče spati! Mnogo gospode se ne briga za svoj narod, a Ce stori kdo kaj, narod ne more biti tako nehvaležen! Še enkrat: pogum! in z Vašim pozdravom: ^Nazdar!*