večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Fzhajn vsak elan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. Uredništvo In upravnlitvo: Kolodvorske ulioe itev. 16. 7. urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 13. or o. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaeratl: Seststopna petlt-vrsta « kr., pri večkratnem ponav ljanjl daje se popust. — Velja za Ljubljano v npravničtvu i ?.» oolo leto 0 gld., r.a pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. P* poiti volja aa oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., so četrt leta a gld. 60 kr. in sa jeden mesec 86 kr. _______________________ Štev. 187. V Ljnbljan i v sredo, 19. avgusta 1885. Tečaj II. Šest let Taaffe. Minolo je šest let, odkar je grof Taaffe prevzel v svoje roke krmilo državne ladije v razbur-kanih valovili narodnostnega prepira, gospodar-atvenega propadanja in strankarskega razdvoja. Ob njegovem nastopu v 1. 1879. pač nihče ni mislil, da bode to ministerstvo vladalo toliko vrsto tat. Šest let — gotovo dolg čas pri ministrovanji avstrijskih kabinetov. Gotovo prijatelji vlade, morda telo sam grof Taaffe ni mislil, da bode možno obdržati se (oliko časa na krmilu. In vender! Isti kabinet, kateremu so močni nasprotniki uže ob rojstvu prorokovali pičle življenja dni, isti kabinet, kateremu so poznejo toli in tolikrat podpisali mrtvaški list — isti kabinet dočakal je blizu da najdaljšo dčbo avstrijskih kabinetov, prestal strastne in brezozirne parlamentarne boje od nasprotnikov — in ta kabinet stoji še zdaj kot mogočna trdnjava, ob kateri se razbijajo napadi zaslepljenih fakcijoznih oponentov in Samonem cev. In kaj je dajalo temu tako strastuo napadanemu in strupeno sovraženemu kabinetu moč, kje imamo iskati vzroke tej prikazni? Odgovor ni težak. Grofa Taaffeja pozval je presvitli vladar na čelo svoje vlade ter mu naročil, naj se ravna po besedah: Mir med avstrijskimi narodi! in grof Taaffe je tudi koj pri svojem nastopu slovesno rjavil, da hoče ostati pri svojem vladanji nad strankami, da ne pusti nobene narodnosti v Av-Htaiji zatirati ter skušati vsem pripomoči do jednakih Pravic, izvesti načelo ravnopravnosti. In tej svoji lziavi ostal je zvest do današnjega dneva — in Sroi Taaffe uživa popolno zaupanje presvitle krone ter ljubezen narodnostij. Uvidevši grofa Taaffeja blagohotne in blago-nosne namere, zbrala se je okolo njega takoj znatna parlamentarna večina, sestoječa iz mož, kateri pravice, koje uživajo sami, hote priznati tudi sosedu; večina ta sestavljena je bila iz zastopni-cov vseh avstrijskih narodnostij. In ravno v to iz tako različnih elementov zbrano večino stavili so sovražniki zdanjemu kabinetu svoje nadeje, češ, da te razne narodnosti ne bodo mogle mirno ostati vkup ter da se bode med večino vnel prepir zaradi verskih vprašanj — potem pa se poruši zdanji sistem. A bridko so se varali! Možje od one večine, kateri so podpirali Auerspergovo ministerstvo, merili so pač moči in zahteve zdanje večine po svojih nazorih. Večina od tedaj ni hotela podpirati kabineta, marveč zahtevala od njega, naj jo jodpira on v njenih pretiranih zahtevah. Večina od tedaj ni imela niti zmožnosti, niti volje, da bi bila svoje postopanje primerno uravnala vladnim intencijam, ona hotela je voditi državno ladijo po določilih, katera so se narekavale v klubih. Prejšnja večina, ali vsaj bistven nje del, kazal je resno voljo, le tedaj složno postopati z vlado, kadar so se jej delile koristi in dobrote; kadar pa je bilo treba prinesti za vkupno državo žrtev, ter se je od nje zahtevalo nekoliko samozatajevanja, tedaj nastala je takoj strankarska in vladna kriza, In kako se je maščevala ta sebičnost nad prejšnjo večino! Nova večina učila se je od prejšnje, ogibala se je njenih napak, krenila je na druga pota Uvidela je, da bi jej konflikt s kabinetom ne le nič ne koristil, da bi jej marveč mogel mnogo škodovati. Postopala je previdno in zmerno v svojih zahtevah, in tako možno je bilo v vsakem Listek. Moji sorodniki. (Spomini. Spisal —zd.) Vse ti povem, vse razjasnim! Pred desetimi leti je bilo; ti si takrat uže °dšel iz C . . . Sedel sem v kavarni in prebira °lgočasne, vsak dan nove, a vender vedno start novine. oknu^n^Urnl«/1* k™.t,ek novine, stopil sem k m .u lC0’ Po ce«ti jo pridrdral voz moje matere in hlapec naš S6del je ua njem Ustavil je, skočil z voza in hitel v kavarno povedalo se mu je menda v mojem stanovanj ■ta me ima iskati. »Hitite, Danijel, hitite, mati umirajo!« zavpil j? menoj, opazivši me pri oknu stoječega, . trenotek pooblačilo se je obnebje mojih dni m več mi ni sijalo solnce sreče, nikdar več! In živo sem čutil, kako burno mi je pričelo utripati srce, ki do takrat ni poznalo udarcev trpljenja. Za dobro uro stal je voz pred mojo rojstveno hišo. Hitel sem k umirajoči materi in videl, ko sem odprl duri, da me je težko pričakovala. parlamentarnem zasedanji ukreniti blagonosne zatone ter povzdigniti blagostan države v notranjem ter ukrepiti nje moč na vnanje. Danes se nečemo podrobneje pečati z minolo dObo ter ponatanko navajati vseh pridobitev za Taaffejevega ministrovanja gledč vkupnih državnih interesov, kakor tudi posamičnih dežel, storili smo to uže ob zaključku državnega zbora, in vsakdo e lahko uveril se, v koliko se je ojačila državna moč, se povzdignile državne finance, promet se razširil ter se zboljšale kmetijske razmere. Za nas Slovence nastopili so pod Taaffejevo vlado milejši časi. Dežela kranjska dobila je za deželnega predsednika moža, kateri je, sin slovenskega naroda, unet z vso dušo za prosveto in blagor slovenske domovine, kateri je zacelil uže marsikatero rano bedni Kranjski. Zastopi v naši deželi, deželni zbor in občine, dobili so pravim razmeram primerno lice; slovenščini odkazal se je v javnosti isti prostor, koji jej po pravici pripada, če pa se niso izpolnile še vse naše vroče in tudi opravičene želje, so temu vzrok e časovne razmere. Zanašati pa se smemo za trdno, da se bodo izpolnile pod Taaffejevo vlado. Mi torej obhajamo šestletnico Taaffejevega ministrovanja v nadeji, da bode desnica kakor do zdaj složna in močna podpirala grofa Taaffeja, kajti le tedaj mu bode možno narediti mir med raznimi narodi ter na podlagi sporazumljenja in medsebojnega spoštovanja različnih avstrijskih narodov izvesti jednakopravnost. In mi Slovenci posebej? Nihče ne more tajiti, tudi najbolj zaslepljen kričač ne, da smo pod zdanjim ministerstvom mnogo dosegli in da dosežemo še kaj več, popolno ravnopravnost, le tedaj, če se oklenemo vlade. — Spoštujmo torej pravice svojega soseda, med Oči je uprla v me, ko sem vstopil in smehljaj, zadnji komaj vidljiv smehljaj zibal se jej je na bledih ustnih. Vašk ižupnik in nekaj sosedov molilo je molitve »za umirajoče" ob njeni postelji. Domačih ni bilo nikogar v hiši. »Dobro, da si prišel, Danijel, težko sem te pričakovala!" vzdihnila je. »To-le si vzemi in varčen bodi!" Dala mi je ključ, ki jo zaklepal njeno gotovino. Molčala je nekaj časa. »Kaj bo s teboj siromak?" šepetala je po-slednimi močmi, pritisnila mojo desnico na mrzla usta — in mrtva je bila. Po velem lici pa se jej je potočila zadnja solza ter kanila na mojo roko. Župnik si je križal čelo, usta in prsi; pokril plešasto glavo pa odšel s sosedi. Samega so me pustili pri mrtvi materi. Nekoliko pozneje prišel je brat Lavreneij v hišo. nAli so umrli, umrli?" Molčal sem. Lavreneij pa je stopil prod me široko razkoračil nogi, roki prekrižal na hrbtu rekoč: »Ključ mi daj! Dosti si popil in pojede našega. Več ni matere sedaj in vsi smo enaki Vsi, ti pravim!" saj se mi je zdelo pre-matere prepirati se za Dal sem mu ključ; grešno tu poleg mrtve denar. Prišlo je zopet nekaj sosedov, ki so položili ranjko na mrtvaški oder, kjer je ležala dve noči in en dan ; v jutru drugega dnč pa so jo zanesli na pokopališče, črne prsti nasuli na njo, nov lesen križ usadili na novo gomilo, izmolili nekaj očenašev za pokoj njene duše ter odšli s pokopališča. In le eno srce je žalovalo po tebi, le eno oko rosilo tvoj novi grob s solzami ljubezni, zlata mati! Imela pa si deset otrok in vsi so bili pri tvojem pogrebu ! A ti otroci so imeli kamenena srca, in kamen ne da solza! Ne da jih! Dolgo sem ostal na tvojem grobu in čutil sem se tako zapuščenega! V to črno prst bi se bil uajrajši zaril, tebi, mila mati, za soseda! Sam sem ostal ua svetu brez ljubezni! Ne. Še eno srce je bflo za me, srce ženske, katere cvetoči obraz mi je tu na materinem grobu stopil pred dušo. Odšel sem s pokopališča. Doma so imeli bratje in sestre moje pogrebščino. Lavreneij mi je ponudil stol; a nisem se usedel, sem ter tja sem seboj pa si podajmo prijateljsko roko, preneha naj med nami neosnovani, pogubonosni prepir, ne obrabljajmo svojih moči z malostnimi osebnimi mržnjami, delajmo složno z zdanjo nam blagohotno in pravično vlado v korist krasni naši domovini slovenski. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Pri slovesnem nameščen ji praškega nadškofa grofa Schonborna dnč 15. t. m. posluževal se je ta kakor tudi praški župan doktor Černy pri svojih govorih samo češčine. To so jima hudo zamerili Nemci. „Vaterlanda opravičuje to postopanje h tem, da pravi, da so praški nemški listi uže več tednov pred nameščenjem nadškofa javno oznanjali, naj se Nemci, ker niso istega političnega mišljenja s škofom, ne udeležijo slovesnega nameščenja. Kakor znano, sešla se je v ponedeljek na vabilo deželnega predsednika v Celovci enketa, katera se je imela posvetovati o sredstvih, s katerimi bi se moglo odpraviti žganjepitje. Deželni zdravstveni svet se je izrekel, da je žganjepitje v Koroški uže zel6 razširjeno ter da se je bati, če se to tako dalje vrši, da narod na Koroškem po polnem propade ter se vsled preobilega uživanja te razdevajoče upojne pijače po polnem po-živini. „Polit. Corr.“ poroča, da se baje v prihodnjem meseci v Budimpešti snidejo ogerski škofje v posvetovanje gledč predlogov naučnega ministra zaradi zboljšanja materijalnega položaja nižjih duhovnikov. Tuje dežele. Iz Berolina se poroča, da nemški zvezni svčt prične zopet svoje zasedanje začetkom prihodnjega meseca. Pri teh sejah posvetovalo se bode o postavnem načrtu gledč borznega davka. Rusija pričela je baje na iztiravanja ruskih podanikov iz Nemčije odgovarjati z jednakim postopanjem. Iz Varšave se poroča, da je varšavski policijski ravnatelj izdal dnevni ukaz, s katerim se petnajstim nemškim podanikom prepoveduje dalnje bivanje na ruskem ozemlji. Srbski cerkveni shod, kateri je bil določen na 13. septembra, se je zopet preložil za nedoločen čas, in to baje zaradi tega, ker bode pa-trijarh Angjelič zadržan isti dan, ker pride pre-avitli cesar dnč 12. septembra k vojaškim vajam v Požego, kjer ga sprejme patrijarh. Iz Irske poroča se o zopetnih agrarnih zločinih. Osebito v grofiji Clare ponavljajo se nočni izgredi, katere provzročajo oborožene tolpe. V noči pred hodil po hiši, obstal slednjič pri mizi rekoč: »Kako je prazno vse, matere manjka!" Krohot bratov in sester bil mi je odgovor. Na dan pokopa svoje matere so se smijali, na vsa usta smijali. Dobri otroci! Molče sem hotel oditi; saj je ta smeh na večno pretrgal vez, ki nas je vezala brate. Pa zopet je Lavrencij stopil pred me, takisto široko razkoračil se in križaje roki na hrbtu govoril: „Danes smo pokopali mater tvojo; našo pa so nam zagrebli na dan tvojega poroda. Menim, da umeješ, kaj hočem reči. Deset otrok nas je; a le tebe je videla, tebe, ki nisi celi čas svojega življenja prijel za nobeno delo in si še to, kar smo mi doma pristradali, s svojimi prijatelji pognal po grlu. Temu je sedaj konec; to veš. Sam skrbi, kako bodeš živel." „Tako je Danijel, tako!“ pritrjevali so govorniku vsi drugi. Lavrencij pa je nadaljeval: „Svoj del, katerega ti pripozna postava — mati je nagloma brez vsake oporoke umrla — dobiš. Pa menim, da ne bo prav poseben; zato ti svetujem, da si preskrbiš kruh, in se naposled ne potikaš tja po svetu, kakor strijc naš, ki je tebi enako leta in leta zapravljal denar po visokih šolah." minolo sredo ulomilo je več neznanih oseb v stanovanja štirih najemnikov v Cappabegu blizu Bare-fielda; stanovalce so pretepli, češ, da so v zvezi z lastniki. Nekov mož v tisti okolici dobil je pre-tilno pismo s podpisom : „Kapitan Mondschein." Večkrat ulomijo neznane oborožene tolpe v hleve najemnikov ter jim razmesarijo živino. Dopisi. Iz logaškega okraja, 17. avgusta. (Izvirni dopis.) Vsak pravi in za napredek šolstva vneti učitelj z radostjo pozdravlja dan vsakoletne uradne učiteljske konferencije, dobro vedoč, da je to dan, kateri mu donese obilo krepila za njegovo težavno delovanje in pa par veselih ur v društvu svojih drugov, naprednjaških učiteljev. Tak vesel dan obhajalo je učiteljstvo tukajšnjega okraja v dan 3. avgusta, kajti baš ta tan vršila se je letošnja uradna učiteljska konferencija v krasnem šolskem poslopji gorenje-logaškem. Okolo poludesete ure je otvoril zborovanje gosp. okrajni nadzornik Fr. Gerkman s prijaznim ogovorom ter si svojim namestnikom izbral g. nadučitelja Krnca. Zapisni-kovala sta g. nadučitelj Bdnedek in gospdč. učiteljica Costa. Iz g. nadzornikovih opazk smo povzeli, da šolstvo v našem okraji v obče napreduje, le tu pa tam sc nahajejo še pomanjkljivosti, katere bodo v teku časa tudi izginile, če se bode učiteljstvo ravnalo po nasvetih in vodilih gospoda nadzornika. Vprašanje: „Katerih načel naj se učitelj pri pouku v realnih predmetih drži?" sta reševala jako temeljito gg. nadučitelja Božič in Poženel. Nasvetovala sta, kaj naj se v prihodnje opusti ali kaj doda, da bode pouk o teh — nekaterim ljudem jako nepriljubljenih pa silno važnih — predmetih koristen ter obsegal to, česar je našemu ljudstvu v prvi vrsti potrebno. Poudarjala sta oba govornika, da naj se osobito temeljito obdelujejo v kmetijstvo spadajoče stroke ter se ozira tudi na obrt in trgovino. V zeinljepisji in zgodovini naj se mladina tudi v prihodnje pridno uri ter uči spoznavati kraje, šege in navade naše ožje in širje domovine kakor tudi opazovati dela in čuda mogočne narave. O spremembi določeb postave z dne 14. maja 1809 o načelih za poučevanje v ljudskih šolah vsled postave z dne 2. maja 1883 je poročal po žrebu določeni gosp. učitelj M. Poklukar. Pri tej konferenciji, katero je počastil s svojo navzočnostjo tudi gosp. okr. glavar grof Pace, se je izbral na predlog g. Benedeka tudi odbor sedmerih udov, kateri bode v teku jednega leta sestavil opis tukajšnjega okraja s potrebnim zemljevidom vred, ki ga bosta risala gospoda učitelja Novak in Levstek. Blizo tako-le je govoril Lavrencij, iu bil je ponosen na dolgi svoj govor. Meni saj se je dozdevalo tako. čakali so odgovora, a zastonj. Odšel sem molče. Nazaj v mesto peljaje se, sem celo pot mislil na pokojno mater in nehvaležnost njenih otrok. Da me je nekoliko bolj ljubila od drugih, to so jej ti nehvaležneži šteli v neodpustljiv greh. In vender je vse oskrbela, dobro oskrbela. Vsi so bili premožni možje, premožne žene v naši okolici. Le Lavrencij, ki je po materini smrti prevzel gospodarstvo na našem domu, bil je še neoženjen. Tako je bilo. In ti otroci so trdili, da jim je umrla mati ob mojem porodu, da sem vse potrošil le jaz, oni pa da so šli s praznimi rokami od hiše. Taka je hvaležnost otroška! (Dalje prihodnjič,) Prokleta! (Roman Spisa! Emilo Richebourg; po E Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) 13. Žandarja prideta proti četrti uri v Civry. Napotita se k županu, naznaniti mu, kaj imata opra- Izmed samostalnih predlogov naj omenim sledeče: Idrijsko učiteljstvo želi, da bi se v prihodnje okrajna učiteljska konferencija vršila v teku šolskega leta, a ne o počitnicah, katere so učiteljstvu v počitek odmenjene. Gosp. Ribnikar želi, da naj bi se vse šolstvo zadevajoče postave in ukazi priobčevale v posebnem šolskem zakoniku za Kranjsko. Gosp. Bčnedek želi, da naj bi slavni okrajni šolski svčt blagovolil, vse strogo učiteljskega osebja tikajoče se dopise naravnost šolskim vodstvom — ne krajnim šolskim svatom — pošiljati. Po sklepu konferencije se je zbralo skoro vse učiteljstvo pri gosp. Riharji k okusnemu kosilu, kjer so se vrstile navdušene napitnice na g okrajnega glavarja, gosp. nadzornika, gosp. pred* sednika gorenje-logaškemu kraj. šol. svčtu, J. Gru"' tarja itd. z milim petjem slovenskim. Pri tej priliki smo zložili tudi lepo vsotic0 21 gld. 40 kr. za „Narodno Šolo", katera naj prO' cvita in deluje v korist in napredek naše mile domovine in v napredek šolstva slovenskega. —%■ Razne vesti. — (Umor in samomor.) Iz Geufa se porota: V ulici Grand Rue stanovala je neka šivilja, udov® Joulet, v kojo je bil nek delavec s priimkom Tourn>er zaljubljen. Udova vračala mu je nekaj let ljubezen, a kakor je ženska uže nestanovitna, naveličala se je sčasoma tudi ona svojega čestilca in je drugemu, in sicef nekomu kočijažu, odprla svoje sreč. Svojemu prejšnjemu ljubimcu pa je prepovedala, še kodaj k nji priti Ta pa se ni dal tako hitro odpraviti, temveč ponavljal j® še vedno prejšnjo svoje obiske. Da bi ga od sebe odpravila, poslala mu je trdosrčna in nezvesta udova pismeno naznanilo, da se misli v kratkem z drugi® zaročiti. Turnier sklenil je bil na to, ločiti se od svoje ljubice, a konečno ga je strast premagala. Podal s® je še jedenkrat k nezvesti in ker so bila vrata njene sobe zaprta, posrečilo se mu jo, skozi okno prodreti v izbo. Ona bila je doma. Odkril ji jo So jedenkrat »voj° gorečo ljubezen, opomnil jo jo na prejšnje srečne dni rotil jo jo, da naj so ga usmili, a vse zaman l Njej plamtelo je za druzega srce, vse prošnjo niso pomagale nič. Tedaj pa je tudi nesrečnemu Turnieru vskipelo po žilah, ozrl se je okrog po kakem orožji in dobivši v miznici nož, zgrabi ga in ga zasadi v nezvesto prsi svoje nekedanje ljubice. V svojem hrepenenji po ®a" ščevanji zabodel jo jo še večkrat, dokler ni mrtva oblegala. Na to pa jo potisnil nož do držaja tudi v srco. — (Konec igralca.) Poznati pariški igrale« Mr. Roby storil jo prod kratkim konec svojemu življenju. Dobili so ga s prestreljeno glavo na tleh ležečega in z revolverjem v roki. Samomorilec bil je stra sten igralec in je v svojem življenji milijone dobil *n viti, ter si data pokazati od njega stanovanje Jean Ilenaudovo. Svoja dva konja privezavši k plotu, gresta proti hiši volčjega ubijalca, katera je bilo lebko najti, ker stala je na strani od drugih. Jean Renaud je bil prišel ravno domov. Hotel se je urico spočiti ter se napotiti potem zop^ na košnjo. Žandarja vstopita. Jean Renaud ni mislil niti trenotek, da prihajata prijemat, nego samo ga izpraševat. Sit'«'1' je bil trdno sklenil, da vsako pojasnilo odreče. Vstane ter naproti jima gredoč, reče: „Dol'('r večer, gospoda moja, v čem vama lebko služim11 Genevi6ve je zrla vsa zmedeua na oba P1' šleca. Stražmešter d6 z rahlim, ginenim gl»0o<^’ kajti tudi on je Jeana Iienauda poznal le od boljše strani: „.lean Renaud, jaz prihajam, da vllS primem." • : Nesrečnež Renaud odmakne se stopil0 ° ter prebledi ko zid. Genevičve skoči po konci ter 1,0 žandarja. r »Mojega moža prijeti!" zavpije- „Oemu b O uboj! uboj od danes po noči!” zaječi na milijone izgubil. Konečno doletela ga je usoda, kakor uže marsikaterega igralca. Zgubil je naposled tudi vse svoje podedovano imetje, ki ni bilo ravno majhno in se je na poldrugi milijon cenilo Da si jo bil zelo strasten pri igri, se vender o njem trdi, da je bil vsik-dar pošten. Goljufije pri igri ni mogel trpeti in je imel za goljufe vselej jako oster pogled, vsled česar so se ga le-ti zelo bali in so ga tudi sovražili. Razen tega bil jo zelo plemenitega srca, je v sili vsakemu rad pomagal in je bil zlasti svojim prijateljem zvest pomočnik. Dolgov nikdar ni delal in je najbrž ravno vsled tega storil konec svojemu življenju , kor ni hotel odvisen biti od tuje milosti. — (Iznenadenje v zakonu.) Marsikedo predstavlja si zakonsko življenje vse drugače, nogo je v istini. Ravno zaradi tega ima zakonski stan toliko nezadovoljnežev. A da bi se kedo zakonskega življenja tako kmalu naveličal, kakor se ga je uek clovvn Brize v Londonu, se ne zgodi mnogokrat. Bil je poročen še le osem dni, a uže bil je zakona tako sit, da je sklenil s smrtjo uiti zakonskim križem in težavam. Potak-oil je zaradi tega v čebor vode glavo in je tako dolgo 7‘ »jo v vodi tičal, da so je vdušil! — (Sneg v Škočiji.) Pri nas imeli smo lotos nenavadno gorko poletje, a ne tako drugod. Iz zahodne Škocije poroča se zadnje dni, da je tam nastal uže sdaj hud mraz in da jo uže zdaj po več krajih snežilo. Vsi vrhi nekoliko višjih hribov in gora pokriti so z debelo sneženo odejo. Domače stvari. — (Dar.) Povodom Najvišjega rojst.venega dneva •Nj. Veličanstva cesarja daroval je gospod deželni glavar Gustav grof T h n r 11 - V a 1 s a s s i n a sto goldinarjev, katerih polovica je odločena ljubljanskim revežem, druga polovica pa tukajšnjemu katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov kot. donesek k zakladu za zidanje društvene hiše. — (Slovenci v Pragi.) V petek popoludne odrinilo je iz Ljubljane z gledališkim vlakom v Prago več oseb, katerim so se med potom pridružili še nekateri potovalci iz slovensldh pokrajin, tako da jih je piinlo na Dunaj nad 100. Na Dunaji pozdravili so jih tam bivajoči Slovenci in drugi Slovani. Nagovoril jih je pri dohodu Čeh g. dr. Lenocli, predsednik slovanskega pevskega društva, zahvalil se mu je g. Ivan Hribar. V soboto zvečer priredil se je na Dunaji na čast slovenskim potovalcem v hotelu „zum goldenen Kreuz" koncert, pri katorem so se odlikovali tudi naši fiitalniški pevci. Na dalnjem potovanji v Prago po- pravljali so jih na raznih postajah občinski zastopi ln fazna slovanska društva; posebno sloveson pa pri-Jateljak pa jo bil sprejem v Pragi. — (Triglav) obiskala je minolo nedeljo večja družba Najmnogobrojnejša bila je družba, katero je Nesrečna žena ter upre kakor ueumna oči v žan- Jean Renaud se predrami iz svoje osupelosti. »Roparja primita, a ne mene!" d<5. — „Ro-Par,ja in ubijalca tudi", odgovori žandar. Genevičre votlo zastoče ter se zgrudi na stol. „In zato sta prišla k meni?" nadaljuje Jean Renaud. „Kaj li to pomenja? Morda mislijo, da noju jaz ... To bi bila pač največa nespametnost! Jaz iopar, ubijalec! Nobeden od vseb, ki me po- rn J**1® te8ft verjel. Vidva se le šalita, a 1 ec o pat dobro, da sem nedolžen, da ni mogote da sem zlosinec.. __ >N„„a ni oj » » » srebru...........................83 55 Zlata renta...............................................109'10 5°/o avstr, renta.............................................99 59 Delnice n&rodne banke.......................................871 • — Kreditne delnice.......................................... 286' — London 10 lir sterling........................................124-90 20 frankovec.............................................. 9-90 Cekini c. kr.............................................. 6 -91 100 drž. mark.................................................61-25 Umrli so: Dne 17. avgusta. Alojzija Čermelj, hči dom. hlapca, 2 mes., HilSerjevo ulice št. 8, črevesni katar. V civilni btilnici: Dn6 15. avgusta. Matevž Avšič, dolavec, 42 1., tuberkuloza. — Peter Kosec, delavec, 26 1., tuberkuloza. Meteorologično poročilo. j opazovanja Stanj o barometra v mra Torapo- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v ram 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-89 | 12-6 j szpd.sl. 1 jasno 730 -94 j 20 -4 jzpd. sl. I obl. 732 -661 15-2 szpd.sl. j dež 20 00 dež Lekarna Trnkoczy £08$“ zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo; dalje WT salicilno ustno vodo, aromatična, vpljiva oživljajoče, zapreči pokončanje zol) in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica SO kr., (115) 6 IC salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zel6 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr. V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: v ■ v Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr S Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnena zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedlio . . . 31/. od slo » 8 » > ... H'L » , » 30 » » . . . 3“/^ , , v Napoleondorlh .BOdnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna » . . . . 3'/< 8 » 6 » > .... SVj » » Oddelek za giro v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, ArM, Gradec, Sibiuj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/sproc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/3proc. provizije za 3 mesece! na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—17 "V Trstu dn6 1. oktobra 1883. I t Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, pri-lepljeni na platno po 80 kr. lK. v. KleiDmayr & Fed. BamlierE-ava knjigarna v Ljubljani. Odgovorni urednik J. Naglič Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ljubljani.