CEUE, 27. DECEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 51 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
SREČNO V LET01980!
To so naše želje v uredništvu vsem našim sodelavcem, v prvi vrsti pa seveda
vam, drage bralke in bralci. Vsem, ki ste v tem letu x nami vztrajali, z nami
sodelovali. Ob koncu letošnjega leta nismo kupovali čestitk in jih pošiljali na
posamezne naslove. Odločili smo se, da bomo denar, ki bi ga porabili za to
prijetno, a vendar reprezentančno dejanje, namenili v humanitarne namene. Z
željo, da bi drug drugega za letošnje leto ohranili v lepem spominu in to potrdili
tudi s sodelovanjem v novem obdobju, vas pozdravljamo in želimo vse najboljše
v letu 1980!
UREDNIŠTVO
Ura zvesta tam na steni
minute zadnje letu spleta...
Ura zvesta tam na steni
minute zadnje letu spleta.
Vino se v kozarcu pèni
in zubelj sveče v noč opleta.
Vonj suklja se iz pečice,
cvre v ponvi se puran,
med se sceja iz potice,
polzijo slike čez ekran.
V udobje se telo pogreza,
misel skozi čas zdrsi,
odmev prihodnosti prestreza
v Éeljáh silvesterske noči.
Nam bo novo, mlado leto
streglo kot starejši brat?
Bo li v miru, kot začeto,^
utonilo v nepovrat?
Bomo leto dni starejši
kaj bolj modri kot doslej?
In z izkušnjo bogatejši
ciljem bliže obsorêj?
Se bomo za pogačo večjo
družno vpregah pred plug?
Nam bo pomenilo srečo,
če srečnejši bo sodrug?
Naj sejalec več poseje
in nove brazde oplodi.
Naj grozd plodov ovesi veje,
naj žetev kašče obteži.
Naj misel modra sad rodi
in beseda gre v dejanje.
Kar sklenjeno, to naj drži
naj déla plod bo praznovanje.
Naj vsak svoj jaz tako uglaša,
da bo slišal še soseda.
Ne bodi greh, če kdo kje vpraša
od kod komû prepolna skleda.
Naj rožnih lic, otrok, igraje
uživa srečo rosnih let.
Naj fantov zbor pod noč vriskaje
izbrankam hodi srca gret.
Naj bo žena - kar je mož
in gnezdo toplo naj ognjišče.
Naj samec plah v vrtu rož
si kot metulj svoj cvet poišče.
Naj vsakemu, ki pot začenja,
v brezkraj obzorje se odpira
in starcu na jesen življenja
meglâ samote ne zastira.
Že ura zvesta tam na steni
minute zadnje letu spleta.
Vino se v kozarcu pèni
in zubelj sveče v noč opleta...
Odprimo vrata na stežaj!
Prižgimo v izbah vse luči!
Vrzimo vso navlako vkraj,
ljudje bodimo med ljudmi!
Ker človek je k človeku most.
Še tak orjak je samcat reva!
Sklenimo kolo v en sam grozd!
To mlado leto nam veleva.
Vse blago-za družino in dom, za gospodinjstvo,
za šport in rekreacijo in izredne nakupovalne
ugodnosti v eni hiši-to je v veleblagovnicah tr-
govskega podietja NAMA Ljubljana.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
PISMO BRALCEM
Minilo je leto, takorekoč - prišel je čas obračuna. V \
enem letu se lahko zgodi mnogo, lahko pa tudi zelo
malo. Kakor za koga, kakor je pač kdo živel in delal. V '
uredništvu mislimo, da se je za nas zgodilo mnogo, da \
pa nas na pragu novega leta čaka trdo in odgovorno
delo, toda lepo in vznemirljivo, kakršno je pač novinar- \
stvo.	I
Pravijo, da človek ne sme nikoli biti povsem zadovo- ¡
Ijen s svojim delom. Nam pa se včasih le zgodi, da smo
zadovoljni. A ne zaradi samozadovoljstva. Zadovoljni
smo takrat, kadar vidimo ali občutimo, da so naše
besede in naša dela vzklila kot seme družbene koristi.
In da ne bo pomote: daleč smo od tega, da bi si samoza-
dovoljno rekli, da je to dokončno dobro. Krepitev ka-
kovosti lastnega dela nam bo osnovno vodilo v letu
1980. Nismo namreč zadovoljni z naklado, bolje re-
čeno, z razširjenostjo Novega tednika na celjskem ob-
močju. Čutimo in vemo, da lahko storimo mnogo, da
bo drugače. ^
Najtrša bitka pa nas čaka v utrjevanju našega samo-
upravnega položaja. Kakor se sliši čudno, pa je ven-
darle res, da bomo ost te samoupravne bitke bili ravno
v posameznih družbenopolitičnih skupnostih celj-
skega območja, tam torej, kjer našo informacijo naj- -
bolj potrebujejo, pa svojo prisego o njeni potrebnosti
še niso pripravljeni ustrezno materialno ovrednotiti.
Res je tudi, da smo doslej sami premalo storili, da bi
spremenili obstoječo podobo, res pa je, da bo morala
družbena skupnost in to predvsem politična, močno
spremeniti svoj konkreten odnos do vloge informira-
nja v sistemu družbene preobrazbe, sicer bomo ostajali
na robu prepada objektivnosti, delovne srčnosti, če
nam bo več kot dve tretjini hleba kruha rezala dobra
volja ekonomske propagande. Kam to vodi, pa dobro
vemo vsi skupaj.
Razvoj samoupravnega socializma naše Jugoslavije
daje novinarskemu delu neizmerne možnosti v iskanju
ustreznih, učinkovitih metod dela. Seveda se sami naj-
prej vprašujemo, kako in koliko smo sposobni, stro-
kovno, kadrovsko, materialno in še kako drugače,
izvajati to izredno odgovorno nalogo. Saj vsebinske
dileme ni. Zlasti ne po peti seji CKZKS. Le kadrovska
stiska in nekateri materialni vidiki našega statusa nas
silijo včasih v improvizacije, ki niso dobre.
Naj zapišem še to in kar naravnost: z novim letom bo
Novi tednik dražji za en dinar. Izvod bo torej stal 6
dinarjev, s tem pa bomo v bistvu ujeli ostale slovenske
pokrajinske časnike, saj so nekateri to ceno postavili
že v letošnjem letu. Ne gre drugače, kaj bi izgubljali
besede v leporečju: stroški naraščajo. Le za ilustracijo:
po novi zahtevi pošte, bo odslej treba odšteti za dostav-
nino Novega tednika za en izvod 3 dinarje. Naša proiz-
vodna cena enega izvoda je bila v letošnjem letu 13
dinarjev, v letu 1980 bo gotovo blizu 20 dinarjev, vi pa
boste odšteli za en izvod le 6 dinarjev.
3e ena želja za konec: v sodelovanju z nami bodite
bolj pogumni. Pogosteje sezite po pero in nam napišite
pismo. Vem, zdaj jih bo nekoliko več, ker se boste
hudovali na novo ceno, deževale bodo odpovedi, a
vsaka podražitev je taka. Mi pa bomo delali naprej, v
dobri veri, da delamo za skupno stvar. Ta pa se ne
more plačati le z denarjern.
Vse najboljše v novem letu, ki bo za en dan daljše od
iztekajočega!
DRAGO MEDVED
UUBEČNA: 9 NOVIH
KOMUNISTOV
Konec preteklega tedna so
v organizaciji združenega de-
la Ljubečna svečano sprejeli
v vrste ZK devet novih čla-
nov. Sprejem so pripravili
nadvse svečano. Udeležil pa
se ga je tudi izvršni sekretar
celjske občinske konference
ZKS Srečko Pratnemer. V
pozdravnih besedah je česti-
tal novim članom in jih opo-
zoril na obveznosti in naloge,
ki so jih s vključitvijo v ZK
sprejeli.
M. BRECL
KONJICE: V VOJAŠKI
GIMNAZIJI
Na pobudo Oddelka za
ljudsko obrambo, varnost in
družbeno samozaščito obči-
ne Slovenske Konjice je v
dneh pred 22. decembrom 37
učencev višjih razredov os-
novnih šol v občini, zlasti
učencev, ki se zanimajo za
vojaške poklice, obiskalo
Vojaško gimnazijo v Ljub-
ljani.
Mladi gostje so si najprej
ogledali film o življenju in
delu dijakov v vojaški gi-
mnaziji ter o možnostih za
vključevanje v razne vojaške
poklice. Zatem so videli šol-
ske prostore, internate in
druge prostore ter objekte.
Obisk je uspel in je domi-
selna metoda dela za še večjo
zainteresiranost mladine za
vojaške poklice. Učenci so
obljubili, da bodo o obisku, o
vsem, kar so videli in slišali,
povedali še drugim sošol-
cem.
FRANJO MAROSEK
DAN J LA - NAS PRAZNIK
ZNOVA USPEŠNE INŽENIRSKE
ENOTE
22. decembra, na Dan JLA, je bila
osrednja slovesnost v vojašnici Jožeta
Meniha-Rajka v Celju, kjer so bile po-
strojene enote redne vojske in teritorial-
ne obrambe. Slovesnosti so se udeležili
tudi številni gostje, med drugim Jože
Marolt, Stane Mele, Aleš lic, Janez Za-
hrastnik. Vlado Gorišek, Vid Jerič in
drugi ter kot zastopnik Ljubljanskega
armadnega območja generalmajor Sve-
tozar Oro. O pomenu praznika je govoril
v imenu celjske garnizije Nikola Mitrič,
v imenu občinskih družbenopolitičnih
organizacij pa je vojake, starešine in go-
ste pozdravil ter jim zaželel veliko de-
lovnih uspehov tudi v prihpdnjem letu
načelnik sveta za LO, varnost in DS pri
skupščini Celje Viki Krajne. Spregovo-
ril je tudi general Svetozar Oro ter česti-
tal inženirski enoti pod vodstvom Sve-
tozarja Vulikiča. Ta enota je dobila sred-
njo plaketo komandanta LAO Franca
Tavčarja-Roka in prehodno zastavico.
Že vrsto let se uvrščajo med najboljše v
Sloveniji, to pa dokazujejo s številnimi
akcijami v vojašnici, predvsem pa še
izven nje in v sodelovanju z občani.
Celjski vojaki so bili v republiškem
merilu za svoje delo nagrajeni še dva-
krat: njihova stražarska služba je bila
ocenjena za najboljšo (za nagrado so do-
bili televizor), medtem ko je zdravstve-
na služba v svoji kategoriji osvojila tret-
je mesto. Ob zaključku svečanosti so
podelili tudi več pokalov in diplom naj-
boljšim na tekmovanjih, ki so bila v ok-
viru letošnjega praznovanja Dneva JLA.
Na isti slovesnosti so izrekli svečano za-
prisego mladi vojaki, ki so prišli v Celje
pred slabim mesecem. Bilo je prijetno
srečanje ter nov dokaz, kako usposob-
ljena je naša vojska.
TONE VRABL
JLA IN CEUSKI NAGRAJENCI
Ob letošnjem Dnevu JLA je bilo v
Celju nagrajenih več skupin in posa-
meznikov, ki so zadnja leta veliko nare-
dili na področju ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Republiška priz-
nanja za LO in DS so prejeli: Vaso Sta-
rovič, Dušan Roš in KS Dolgo polje in
Franc Lenko iz PTT.
Občinska priznanja so tokrat dobili:
KS Svetina, inženirska enota JLA v celj-
ski garniziji, KPD Zarja v Trnovljah,
Odbor za LO in DS pri Elektro Celje, OS
Ivan Kovačič-Efenka iz Celja. OS XIV.
divizije Dobrna ter posamezniki Vlado
Crešnik, Jože Cakš, Franc Gaberšek, Jo-
že Gračner, Anica Kolman, Anton Kra-
šovec, Veronika Kurnik, Alojz Lipnik,
Anton Mastnak, Franc Mavec, Stane
Mesarec, Sonja Ocvirk, Zdenko Pavlina,
Tone Rožman, Milan 2ibret in Franc
Žveplan. Priznanja jim je izročil in česti-
tal predsednik skupščine občine Celje
Jože Marolt.
T. VRABL
SVEČANA AKADEMIJA V
GLEDALIŠČU
V počastitev dneva JLA je bila v pe-
tek zvečer v Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju tudi svečana akademija,
kjer je v slavnostnem govoru pozdravil
goste in pripadnike JLA sekretar občin-
skega komiteja ZKS Celje Aleš lic in v
njem izpostavil pomen praznovanja, ki
predstavlja praznik vseh delovnih ljudi
v domovini.
Kulturni spored, oziroma umetniški
del svečanosti so izvedli člani šolskega
kulturnega društva Pedagoškega šol-
skega centra iz Celja. Avtorica scenarija
Ana Vovk-Pezdirjeva je bila tudi reži-
serka odrskega kolaža »Če si hiše nisem
zgradil, mi ves bratski svet bo hiša«, v
katerem so mladi pokazali svoj pogled
na svet in našo revolucijo. Nastop so
združevali s filmsko predstavo, izraznim
plesom, recitacijo, petjem in odrsko
gro.
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE
Največja gradnja desetletja v Celju
v nekaj nadaljevanjih bomo spre-
govorili o brez dvoma največji soli-
darnostni akciji v celjski regiji - o
modernizaciji celjske bolnišnice.
Ideja o modernizaciji ni nova, vzklila
je že pred letom 1970. Po tem letu pa se
je začelo intenzivno razmišljati o njeni
preobrazbi. Pred tem pa je bilo potreb-
no razmisliti kje novi objekt locirati in
to tako, da se vzpostavi funkcionalna
povezava med obstoječo bolnišnico in
novim delom. Ko je bila primerna lo-
kacija izbrana je prišlo do javne razgr-
nitve novega zdravstvenega komplek-
sa - postopek pa je trajal dve leti.
Najprej se je pojavilo vprašanje, kje
se naj locirajo objekti paramedicin-
skih dejavnosti (kuhinja, pralnica, to-
plarna, tehnične delavnice). Prevlado-
vala je težnja, naj se ta gospodarski del
locira v enem delu zdravstvenega
kompleksa. K že obstoječi kuhinji je
bilo treba približati v neposredno bli-
žino toplarno, ker je kuhinja odvisna
od nje (kuhanje na paro).
NAJMODERNEJŠA PRALNICA
V JUGOSLAVIJI
Iz bližnje toplarne se napaja sodob-
na moderna pralnica, ki je vredna po-
sebnega zapisa. Lahko povemo le to,
da je do sedaj najmodernejša v Jugo-
slaviji. Iz toplarne vodijo v pralnico
paro pod pritiskom 12 do 13 atmosfer.
Taka rešitev medsebojne povezave je
tudi pomembna zaradi organiziranja
notranjega transporta.
Potrjeni zdravstveni kompleks ob-
sega 1,4 hektarov zemljišča, ki ga ome-
juje Kersnikova ulica, Oblakova ulica,
ki se bo podaljšala v Ljubljansko ce-
sto, Ljubljanska cesta in Gregorčičeva
ulica. V sedanjem bolnišničnem ob-
močju se že nahaja nekaj zgradb, ki
bodo sestavni del bodočega bolnišnič-
nega kompleksa. To je Zavod za reha-
bilitacijo invalidov in nova zgradba
Uprave javne varnosti, katere lokacija
je določena že prej.
MEJE IN PRISTOP DO
BOLNIŠNICE
Novi objekt v sklopu modernizacije
bolnišnice je predviden v podaljšku
sedanje bolnišnice proti zdravstvene-
mu domu. Obsegal bo celotni prostor
sedanje Glazije, kjer je.predvidena ga-
ražna hiša z okoli 600 parkiranirjii pro-
stori, reševalna postaja, prostori za
TOZD socialne medicine in higiene in
Center za avtomatsko obdelavo podat-
kov.
Poleg tega je tu predvidena še glav-
na komunikacijska pot od Ljubljanske
ceste do glavnega vhoda za hospitalne
oddelke in zdravstveni dom.
Zaradi takšne razporeditve glede na
dejavnosti je možno vspostaviti notra-
nji transportni režim, tako da bo oseb-
je, ki bo prihajalo v bolnišnico z oseb-
nimi avtomobili, lahko parkiralo v ga-
ražni hiši ob Ljubljanski cesti in nato
nadaljevalo pot na glavni vhod v bol-
nišnico. Ljudje, ki bodo prihajali na
obiske ali iskali zdravstveno pomoč z
vlaki, bodo imeli vstop na glavni vhod
med sedanjo zgradbo regionalne
zdravstvene skupnosti in Zdravstve-
nim domom, tisti pa, ki bodo prihajali
z avtobusi pa bodo od nove avtobusñe
postaje preko križišča Gregorčičeve in
Kersnikove ulice imeli direkten vstop
do glavnega vhoda. Vsa urgenca - pre-
voz pacientov z rešilnimi avtomobili
pa bo prihajala po Kersnikovi ulici v
Oblakovo ulico, kjer bo napravljen po-
seben vhod do urgentne travmatolo-
ške službe. Ta bo locirana tam, kjer se
danes nahajajo kirurške Eimbulante.
Tu je predvidena adaptacija objekta v
tem smislu, da bo rešilni avtomobil
pripeljal ponesrečenca pod pokrit pro-
stor, v neposredno bližino urgentnih
ambulant.
SPREMUAJOČE OŽILJE
Poleg razrešitve zdravstvenega
kompleksa so se v zvezi s tem pojavlja-
la mnoga vprašanja infrastrukture, kot
naprimer že opisani notranji transport
in vprašanje razrešitve kompletnega
vodovodnega omrežja.
Sedanje - zlasti mestno ne zadošča
ob sušnih obdobjih. Posledica je, da v
drugih nadstropjih večkrat primanj-
kuje vode. Tudi toplarna in pralnica
delujeta samo pod določenim priti-
skom. Da bo tudi ta problem dokonč-
no rešen, so strokovnjaki svetovali, da
je potrebno znotraj zdravstvenega pre-
dela postaviti dva rezevoarja z 250 ku-
bičnimi metri. V teh rezervoarjih bodo
montirane potisne črpalke, ki se bodo
vključile v času nizkega vodnega priti-
ska iz mestnega vodnega omrežja. Te
črpalke bodo potiskale vodo v vodovo-
dno omrežje znotraj zdravstvenega
predela. Da bo torej celoten vodovo-
dni sistem v bolnišnici deloval, bo po-
trebno zgraditi novo vodovodno
omrežje.
Ob novi gradnji in sedanjih dotraja-
nih objektih se je postavilo tudi vpra-
šanje odpadnih voda, zlasti radioaktiv-
nih. Dosedaj je bila v glavnem vsa ka-
nalizacija usmerjena na glavni kanali-
zacijski vod ob Kersnikovi cesti, v bo-
doče pa bo odtok vseh odpadnih voda
preusmerjen v kolektor ob Ipavčevi
ulici. Pred izpustom odpadnih voda v
kolektor pa bodo morali zgraditi veli-
ko čistilno napravo.
Sedanja trafopostaja komaj zadošča
današnjim potrebam. V okviru moder-
nizacije bolnišnice bodo morali zgradi-
ti tri nove trafopostaje ter jih čim bolj
približati potrošnikom električne
energije, kajti visokonapetostnega to-
ka ne smejo voditi na daljše razdalje.
Sedanja obstoječa trafopostaja pa se
bo rušila.
Tudi današnja telefonska centrala je
preobremenjena in razširitev v dose-
danjih prostorih je nemogoča. S pri-
stopom k modernizaciji bolnišnice je
že določena nova lokacija za telefon-
sko centralo in UKW.
Z. STOPAR
MLADINA POJE IN IGRA
Osnovna organizacija šoštanjske mladine je za konec leta
pripravila v domu kulture prireditev pod geslom »Mladina
poje in igra«. Ta vsakoletna prireditev je postala že tradicio-
nalna. Razveseljivo je, da je bila tudi letos dvorana doma
kulture polna obiskovalcev - starih in mladih. Nastopili so
učenci obeh šoštanjskih šol ter Glasbene šole Frana Ko-
runa-Koželjskega iz Velenja. Nastopilo je še nekaj gostov iz
Velenja, sodeloval pa tudi ansambel Qvo vadiš ter folklorna
skupina osnovne šole Hiba Roeck. Ta prireditev mladinske
organizacije je še zlasti pri mladih vzbudila vso pozornost.
V. K.
SPREJEM ZA STAREJŠE OBČANE
Za zaključek letošnjega leta je Krajevna skupnost Šoštanj
pripravila v Kajuhovem domu sprejem za krajane, stare nad
70 let. Ob letošnjem srečanju jih je pozdravil predsednik
skupščine krajevne skupnosti Martin Primožič in jim ob tej
priliki povedal nekaj besed o bodočih nalogah, ki čakajo
krajevno skupnost v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Za tem je bil kulturni program, ki so ga pripravili učenci
šoštanjskih šol in Šaleški oktet, za prijetno razpoloženje ob
kozarčku vina pa je poskrbel trio Pestner iz Celja.
V. K.
NOVOLETNI KONCERT
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj bo v četr-
tek, 27. decembra, za vse krajane Šoštanja in okolice prire-
dilo v domu kulture novoletni koncert. Nastopila bosta
domača delavska godba Zarja pod vodstvom prof. Silva
Tamšeta in Šaleški oktet pod vodstvom Zmaga Frankoviča.
Koncert bo brezplačen in tako dostopen vsem krajanom.
V. K.
KS HUDINJA - SLEDNJIČ TELEFONI!
Do konca leta 1980 naj bi v krajevni skupnosti Hudinja, ki sodi po
razvitosti telefonskega omrežja med najslabSe v celjski občini, prido-
bili vsaj 500 telefonskih priključkov. Tako smo izvedeli po ponedelj-
kovi seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL, ki je podprla
predlog samoupravnega sporazuma med krajevno skupnostjo in
celjsko PTT o skupnem interesu pri razvoju telefonskega omrežja.
РТГ bo omogočila obročno odplačevanje telefonskih priključkov,
katerih cena pa že dosega astronomsko visoko številko 12.000 dinar-
jev. V teh dneh bodo poverjeniki SZDL dostavili pristopne izjave, s
katerimi bodo krajani izrazili svoj interes za telefonske priključke v
vsa gospodinjstva.
-bs-
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 3
n/Tkratko
DELEGATI O SEBI
Delegati vseh treh zborov celjske,
občinske skupščine se bodo danes, v
četrtek, 27. decembra, zbrali na zad-
njih ločenih sejah v tem letu. Sicer pa
gre za zasedanje občinske skupščine,
ki mora opraviti veliko dela. Že na
začetku se bodo srečali s poročilom o
uresničevanju delegatskih odnosov v
celjski občini. To bo že četrta obravna-
va o razvijanju delegatskih odnosov
pred delegatsko skupščino. Kljub
mnogim težavam in začetnim slabo-
stim, se je delegatski sistem v občini
hitro in močno uveljavil, pokazal je
svojo veliko družbeno vrednost, moč,
upravičenost in nujnost svojega ob-
stanka.
Več kot pomemben bo tudi pregled
izvrševanja sklepov občinske skupšči-
ne za pospeševanje razvoja drobnega
gospodarstva. Se vedno je namreč ve-
liko odprtih nalog in dovolj priložno-
sti, da dobi malo gospodarstvo ustrez-
nejše mesto v življenju celjske občine.
Delegati bodo odločali še o odloku o
organizaciji in delovnem področju
upravnih organov in organizacij obči-
ne, zatem o nekaterih finančnih pa tu-
di urbanističnih zadevah itd.
MB
PRVI MERXOV MOTEL V
ŠENTJURJU
Včeraj opoldne je predsednik delav-
skega sveta TOZD gostinstvo in turi-
zem Merx Celje, Slavko Kožuh, odprl
v Šentjurju ne samo prvi motel v tej
občini, marveč tudi prvo družbeno go-
stinsko enoto, ki ima nočitvene zmog-
ljivosti na tem območju.
Gre skratka za pomembno naložbo,
tudi zavoljo vidikov turističnega ra-
zvoja v šentjurski občini.
Nova naložba je veljala okoli 30 mili-
jonov dinarjev. To je motel, ki ima 130
sedežev v restavraciji, 50 sedežev v
snack baru, štiristezno avtomatsko
kegljišče, 20 postelj in seveda vse dru-
ge prostore, ki sodijo k takemu ob-
jektu.
V poletnem času bodo imeli še 200
sedežev zunaj.
Na slavnosti je govoril sekretar
osnovne organizacije Zveze komuni-
stov celjske Merxove temeljne organi-
zacije za gostinstvo in turizem, Miro
Verdnik.
MB
PRVA BORZA V CEUU
Kolektiva Zavoda športno-rekreacij-
skega centra Golovec ter Slovenija
Commerce iz Maribora sta podpisala
samoupravni sporazum o organizaciji,
akviziciji, tehnični izvedbi, prodaji in
likvidaciji komisijske prodaje rablje-
nih strojev in opreme z zaključno pri-
reditvijo mednarodnega sejma rablje-
ne opreme. V bistvu gre za borzo, za
uresničitev najpomembnejše pobude
zadnjega sejma rabljene opreme, za to,
da bo poslej možno ponuditi, prodati
in kupiti rabljene stroje in opremo na
enem mestu, seveda brez licitacije itd.
Gre predvsem za tiste stroje in opre-
mo, ki jih industrija zaradi spremembe
tehnološkega procesa izloča iz proiz-
vodnje, pa so še vedno takšni, da lahko
koristijo delovnim organizacijam ma-
lega gospodarstva, obrtnikom itd. Na
vsak način je to velika ugodnost in
prednost, delo, ki bo v mnogočem
zmanjšalo tudi odliv deviz.
Borza bo zaživela 18. januarja pri-
hodnje leto in bo poslej organizirana
vsak petek.
Rabljeni stroji, ki bodo naprodaj, bo-
do razstavljeni v zračni hali Golovca,
torej pod velikim šotorom.
NOVOLETNI SEJEM V HALI
GOLOVEC
Danes bodo v hali Golovec zaprli
vrata tretjega novoletnega sejma, ki je
privabil precejšnje število obiskoval-
cev in kupcev, saj je-§lo za zanimivo
ponudbo blaga široke potrošnje, tudi
za ugodnosti najemanja potrošniškega
posojila za vabljivo znižane cene (Ju-
gobanka), itd. Hkrati s tem je bil odprt
tudi sejem rabljenë smučarske
opreme.
SIVA KUČMA. BELA BRADA...
Pa je le prišel! Dolgo so čakali malč-
ki na prihod dedka Mraza, ki že od
torka zdaj vsak dan razveseljuje naše
najmlajše v hali Golovec. Prišel je s
svojim spremstvom, s seboj ni pozabil
vzeti kratkometražnih lutkovnih fil- .
mov, v svoje spremstvo je sprejel tudi
igralce, da bi otroke rćizrveseljevali z
igrico »Srečno, dedek Mraz«. V hali
Golovec dobri dedek pričakuje otroke
še jutri in pojutrišnjem od 16.30 na-
prej. V petek, 28. decembra pa bo za
sedmo in osmošolce pripravil pose-
ben, prilagojen program. Vstopnine
seveda ni!
Dedek Mraz, ki ima resda polne roke
dela v hali Golovec, pa bo v teh zad-
njih letošnjih dneh obiskal še številne
vrtce, osnovne šole in otroke v krajev-
nih skupnostih.
Novoletno praznovanje s prihodom
dedka Mraza je tudi za naše malčke
eden najlepših praznikov v letu.
NADALJUJEMO NJIHOVE
UUBEZNI
Nadaljujemo njihove ljubezni - tako
je bil naslov recitalu, ki so ga pripravili
dijaki ESC s pomočjo Darinke Joštove
(zamisel in režija). Pa kako, poreče
kdo, tak recital ob dnevu JLA? Odgo-
vor na to vprašanje je bil v vsaki kret-
nji, v vsaki besedi nastopajočih. Le s
človeške plati so poskušali predstaviti
nekatere revolucionarje: Slavko Slan-
der, Dušan Finžgar, Miloš Zidanšek,
Franjo Vrunč - njihova velika vera in
brezprimerna predanost je rodila našo
vojsko.
»Mi, nekje v petindvajseti koloni, v
njihovem imenu odkrivamo male lju-
bezenske skrivnos,ti, pozabljene na ro-
beh popisanih zvezkov, prebiramo
sporočila vrezana v skorjo starega ko-
stanja in veseli, ker je njihova sreča
dana nam, nadaljujemo njihove lju-
bezni.«
M. F. - M. B.
MOZIRJE. 17.100
PREBIVALCEV V 2000 LETU
Priprave na sestavo in sprejem sred-
njeročnega načrta razvoja mozirske
občine v letih 1981 do 1985, so med
drugim spodbudile tudi razmišljanja o
napovedi, kako bo z gibanjem števila
prebivalcev, koliko jih bo v Gornji Sa-
vinjski in Zadrečki dolini v tem času
in koliko v 2000. letu.
Zdaj ima mozirska občina 15.451
prebivalcev (po podatkih, ki se nana-
šajo na 1978. leto). Po oceni bi jih naj v
1985. letu živelo na tem območju
16.000, v letu 2000 pa že 17.100.
V 2000. letu naj bi imelo Mozirje 4200
prebivalcev (po podatkih iz leta 1977
jih ima 3296), Ljubno ob Savinji 2890
(2696), Rečica ob Savinji 2680 (2224),
Nazarje 1980 (1421), Gornji grad 1520
(1210), Luče 1500 (1631), Bočna 700
(670), Šmartno ob Dreti 680 (659), Nova
Štifta 560 (772) in Solčava 440 (606).
M. B.
5 KONTROLO K UKREPOM
ZA BOLJŠI ZRAK V CEUU
V letošnjem oktobru je skupnosti za varstvo zraka
po več kot enoletnih prizadevanjih končno uspelo na-
baviti najnujnejšo opremo za vzpostavitev dopolnilne
mreže kontrole ozračja v Celju. Z novembrom pa je
Center socialne medicine in higiene, ki je aparature
prevzel, pričel z meritvami stanja onesnaženosti zraka
z ozirom na žveplov dioksid. Strokovna služba za var-
stvo okolja, organizirana pri centru, si je že v preteklih
dveh letih pridobila potrebne izkušnje s tovrstnimi
rneritvami, saj šo v letu 1977 pričeli z meritvami kon-
centracij SO2, s prvo aparaturo za meritve trenutnih
koncentracij žveplovega dioksida najprej na lokaciji
Zdravstvenega doma Celje, pa na Mariborski cesti in
Teharski cesti, kamor so za nekaj časa prestavljali
aparate. Sedaj razpolagajo s tremi aparati in vključu-
jejo še četrtega, ki je last Cinkarne in lociran v ob-
močju Cinkarne. S temi aparati Center za socialno
medicino in higieno uresničuje politiko skupnosti za
varstvo zraka ter omogoča izvajanje Odloka o varstvu
zraka v občini Celje, ki ga je pripravil Izvršni svet in je
bil sprejet v vseh zborih občinske skupščine v aprilu
tega leta. Aparati bodo locirani na Miklošičevi, Deč-
kovi in območju starega dela Cinkarne. Njihova med-
sebojna razdalja bo znašala okoli en kilometer in tvo-
rijo približno enakostranični trikotnik, katerih ogljišča
naj predstavljajo reprezentančna mikro-okolja (stari
mestni predel, novejši mestni predel in industrijski
del). Med seW3j bodo povezana tako, da bo z enega
mesta možno ugotavljati konkretno stanje v posamez-
nem predelu.
Ko smo v letu 1977 pripravljali in 1978 sprejeli Druž-
beni dogovor o varstvu okolja v občini Celje za ob-
dobje od 1976 do 1980, smo si v njem postavili nalogo
zavreti nadaljne onesnaževanje zraka v Celju ter z ure-
sničevanjem posameznih sanacijskih programov s
strani največjih onesnaževalcev v občini doseči, da s
časom preidemo iz IV. kategorije onçsnaženosti zraka
v nižjo III. kategorijo. V tretji kategoriji je zrak še
vedno onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično
mejo. Po odloku o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v
območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka
(Uradni list SRS, št. 21/75) je iz 1. člena razvidno, da je
v Celju zrak onesnažen nad kritično mejo, ki pa jo
predstavlja tri in pol-kratna vrednost maksimalno do-
voljene povprečne dnevne ali kratkotrajne koncentra-
cije SO2 v zraku. Tako znaša po odloku o-normativih z
a skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škod-
ljivih primesi v zraku (Uradni list SRS, št. 12 76) mak-
simalna dnevna povprečna imisijska koncentracija za
žveplov dioksid 0,30 mg'm^ kritična torej 1,05 mg m^
pri 0° C in 1013 milibarih zračnega pritiska.
Maksimalna pol-urna dovoljena irrtisijska koncen-
tracija pa znaša za SO2 0,75 mg, m^ zraka pri 0° C in 1013
milibarih zračnega pritiska.
V	letih 1977, 1978 in 1979 je isrišlo do hitrejše zame-
njave fosilnih goriv z zemeljskim plinom. V tem času
računsko tudi ugotavljamo absolutno zmanjšanje emi-
sijskih količin žveplovega dioksida v mestu. Natanč-
nih količin, ki jih mesto in industrija odvajata letno v
ozračje še nimamo, ker še ni zaključeno delo na izde-
lavi katastra onesnaževanja. Prva faza katastra, ki je
zajela industrijo in terciarne dejavnosti, je opravljena.
Sedaj pa se dela na drugi fazi, ki bo zajela individualna
kurišča. Kljub temu pa ocenjujemo, da se je skupna
količina žveplovega dioksida, ki ga je v k tu 1978 mesto
»produciralo«, zmanjšalo v tem času za okoli 726 ton.
Z ozirom na to, da se meritve koncetracij žveplovega
dioksida izvajajo v Celju že dalj časa s strani Meteoro-
loškega zavoda (povprečne dnevne koncentracije),
zadnji dve in pol leti pa tudi Centra za socialno medi-
cino in higieno (trenutne koncentracije), želimo prika-
zati dinamiko gibanja povprečnih mesečnih vrednosti
koncentracij za zadnja tri leta in to za mesec novem-
ber, ko običajno vladajo najslabše razmere:
Leto	mesec	mg SO^/m"'
1977	november	0,18
1978	november	0,26
1979	november	0,25
Z vzpostavitvijo dopolnilne mreže kontrole ozračja
postajamo tehnično usposobljeni, da bomo v stanju
izvajati izredne ukrepe, ki smo jih z našim odlokom
sprejeli. Teh pa se bomo poslužili v primeru, ko bodo
znašale koncentracije žveplovega dioksida v kubič-
nem metru zraka nad 1 mg v trajanju štiri ure. V tem
primeru se bomo poslužili prve stopnje alarma, ki je
najmilejša in obsega le nasvete in navodila prebival-
cem za ustrezno ravnanje.
V	primeru pa, da bi se koncentracije dvignile na 3
mg in trajale pol ure, bomo podvzeli ukrepe, ki so
predvideni za drugo stopnjo. V tem primeru pa gre za
omejevanje obratovanja posameznih obratov (kotlov-
nic za 30%, tehnoloških linij do 30%, preusmeritev
prometa iz mestnega središča, ipd.). V primeru pa, ko
bi koncentracije presegale 4 mg/m^ zraka, pa že zahte-
vamo prekinitev obratovanja pri največjih onesnaže-
valcih, ki ga izkazuje kataster onesnaževanja, pa tudi
ustavitev posameznih kotlovnic in uveljavljamo pre-
poved cestnega prometa. S takim pristopom želimo na
področju varstva zraka doseči ?nosne razmere za delo
in bivanje ter vzpodbuditi tiste, ki lahko odločilno
pripomorejo k izboljšanju stanja, da znotraj svoje de-
lovne organizacije pokrenejo vse potrebno in vložijo
maksimalne napore, za zmanjšanje celokupnih emisij.
Stanje v novembru tega leta nam nakazuje, da smo z
nekaterimi ukrepi skupščine občine in Izvršnega sveta
ter upravnih organov in ob prizadevanjih gospodar-
stva in interesnih skupnosti uspeli preprečiti nadaljnji
porast onesnaževanja zraka v Celju. Se več, trend one-
snaženosti je v upadanju.
SVET ZA URBANIZEM
SLUŽBA ZA VARSTVO OKOLJA
V BESEDMN SLIKI
OBIRALNI STROJI ZA POLJSKO
Strojna iz Žalca, ki je v sestavi SOZD Hmezad Žalec je v
petek dopoldne odposlala na Poljsko 15 obiralnih strojev,
za kar bodo iztržili 11,5 milijona dinarjev. V Žalcu obi-
ralne stroje izdelujejo že dalj časa. Pred to pošiljko so jih
deset že poslali na Poljsko. Tudi v prihodnjem letu bodo
precej strojev napravili za to državo. Na sliki: Obiralni
stroji na žalski železniški postaji.
T. TAVČAR
VELENJE: KOLEKTIVNO VODSTVO TUDI V
VRSTAH RDEČEGA KRIŽA?
To v bistvu sploh ni več vprašanje, so menili na letni
konferenci Rdečega križa Velenje, ki je bila nedavno ob
prisotnosti domala vseh delegatov krajevnih organizacij
RK ter aktivov iz delovnih organizacij velenjske občine.
Kljub temu, volilna konferenca, ki je bila z dnevnirn re-
dom predvidena, ni v celoti ušpeia, saj je predsedujoči
navzoče seznanil, da lista možnih kandidatov še ni popol-
noma pripravljena. '
Vendarle pa je pomembno omeniti imenovanje novega
sekretarja OO RK Velenje. Imenovana je bila tovarišica
Darinka Herman, potem, ko je prepustil mesto dolgoletni
družbenopolitični delavec, humanist in strokovnjak
Tomo Hudoletnjak, ki je delo sekretarja opravljal kar
preko dvajset let.
Letni zbor najvidnejših predstavnikov organizacij, zain-
teresiranih za sodelovanje na področju Rdečega križa pa
je gotovo motila odsotnost predstavnikov skoraj vseh
odgovornih, vabljenih strokovnih in družbenopolitičnih
funkcionarjev. Dobrodošla navzočnost predstavnikov RK
Slovenj Gradec, in »Crvênog Krsta« iz pobratenega Splita
je dala zboru svojstven prispevek, ki je vzpodbudno od-
meval tudi v tvorni razpravi. Obsežni programi dela na
področjih krvodajalstva, socialne varnosti, vzgoje, zdrav-
stvene preventive, higienskih razmer, prve pomoči cestno
prometne vzgoje idr., zavezujejo organizacijo RK, da tudi
poslej krepi humanitarno dejavnost in se enako uspešno,
kot v letošnji akciji NNNP vključuje v družbene akcije in
izpolnjuje planirane naloge.
Na sliki od desne proti levi: član preds. rep. konference
RK Jože Medved podeljuje zlati znak priznanja Viktorju
Kojcu iz Šoštanja, levo dr. Mikulka iz Splita.
JOŽE MIKLAVC
MLADI ŽALSKI TERITORIALCI
V petek je bila v Žalcu slovesnost ob Dnevu JLA. Ob tej
priložnosti so med poripadnike teritorialne obrambe spre-
jeli 48 mladincev, sicer pa so podelili tudi 27 značk občine
Žalec ljudem za dolgoletno delo na področju splošnega
ljudskega odpora. Podelili pa so še vrsto drugih republi-
ških, pokrajinskih in občinskih priznanj ter odlikovanj
Osrednji govor na slovesnosti je imel Stane Lesjak, pred-
sednik koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo pri
OK SZDL v Žalcu. Na sliki vidimo mladinca, ki podpisuje
svečano obvezo, da bo član mladinskih teritorialnih enot.
J. V.-T. T.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
40 LET IZJEMNEGA DEJANJA
Letos smo že praznova-
li 40-letnico П. partijske
konference slovenskih
komunistov, ki je bila na
Silvestrovo 1939. leta v
Joštovem mlinu. Zdaj je
pred nami tudi sam da-
tum zgodovinskega do-
godka, tako namenjamo
naše pisanje spominu lju-
di, tistih zvestih sodelav-
cev, brez katerih si tega
zgodovinskega dogodka
na samem pragu II. sve-
tovne vojne ne moremo
zamišljati. V ta namen
uporabljamo dragocene
zapiske in pričevanja Da-
rinke Joštove, ki je z Mel-
čem kot gospodinja v mli-
nu bila neposredna ude-
leženka dogajanja.
Takole pravi:
»Zadnje dni pred pro-
slavami v septembru le-
tos je prišel Ernest Kovač
in rekel: Zakaj pa ne bi
postavili vsaj ene statve
tam, kjer so takrat stale.
Seveda. Skoraj sosedje
smo, pa zdaj se malo sre-
čujemo. Lep mož je še ve-
dno, Ernest Kovač s svo-
jimi značilnimi belimi la-
smi. Včasih je pri našem
društvu Miloš Zidanšek
na Babnem igral glavne
vloge. Vsega se spominja,
čisto natančno, kako sta s
Francijem Hribarjem v
strojnici (zdaj je tam gara-
ža) montirala tkalske sta-
tve. Skupaj sta delala kot
tkalca v preboldski tovar-
ni, pa sta morala biti še
kaj več kot samo dobra
delovna tovariša, drugače
mu ne bi bil Hribar zau-
pal, da je stražil pri mlinu
na Silvestrovo v noči
konference.
Koliko je neki bilo lju-
di, ki so jih organizatorji
pritegnili takrat k sodelo-
vanju. Prav to pa kaže,
kolikšno zaupanje so ko-
munisti uživali pri ljudeh,
zakaj drugače ne bi bilo
mogoče, da ne bi nič priš-
lo policiji na ušesa.
Gotovo ne bi bili mladi
komunisti v mlinu usta-
navljali prav tkalnice, če
ne bi bilo Hribarjev, tkal-
cev. Bili so proletarska
družina iz Sentlovrenca v
Savinjski dolini. Oče ru-
dar je bil v Nemčiji ob no-
go, pri hiši je bilo 9 otrok.
Nekaj jih je pomrlo, štir-
je: Dominik, Franci, Rudi
ter Ivanka pa so postali
tekstilci... Ker pa so bili
med najbolj osveščenimi
štrajkaši, so seveda leteli
na cesto in so se morali
znajti, kot je kdo vedel in
znal. V znanem procesu
1933. leta je bil Slavko
Slander obsojen na 3 leta,
Franci Hribar na dve in
pol. Rudi Hribar in Vilč
Slander in še nekateri
drugi pa so dobili 2 leti in
3 mesece. Prav po veliki
gladovni stavki so zapu-
stili Mitrovico. Znano je,
da so prav Hribarjevi
omogočili strokovno za-
htevno delo v tkalnici, saj
so bili vsi izučeni. Po
okupaciji so morali v ile-
galo, pripravljah so se na
diverzantske akcije, a se
je našel ovaduh in bratje
Hribarji so morali presta-
jati muke Mauthausna.
Pozneje so se vsi borili v
partizanskih enotah, Do-
minik je padel kot pol.
komisar Pohorskega ba-
taljona pri Treh žebljih.
Franci Hribar je bil v Jo-
štovem mlinu kot doma.
Pri delu je bil izredno re-
sen, saj je bil tehnični vo-
dja. Umrl je 1957. leta. Ti-
sti dan, ko smo letos sep-
tembra odpirali spomin-
sko sobo, je prišel že zju-
traj v kuhinjo mlad mož,
govoril je hrvaško: »Te
rože bi rad izročil, je de-
jal, potem moram na
vlak. Iz Prilepa sem pri-
šel, tam živiva z ženo.
Sem tekstilni inž. in vidi-
ta, ostalo je v družini, jaz
sem Hribarjev zet. V naši
družini je spomin nanj
vedno živ in spoštovan.«
Posadila sem v cvetlič-
ni lonec vršičke pelago-
nij, ki mi jih je dal in lepo
so se prijele.«
Tako Darinka Joštova o
ljudeh, ki so s svojim de-
lom omogočili odvijanje
partijske konference tako
rekoč pred nosom velike-
ga grozljivega zgodovin-
skega preizkušanja II
svetovne vojne.
D. M.
Raznovrstna je športna dejavnost paraplegikov, sicer pa na sliki reprezentanca Jugosla-
vije v košarki na turnirju invalidske košarke v hali Tivoli v Ljubljani, maja letos
OBMOČJE
NISMO NEZNANKA
Naloge društva paraplegikov celjske regije
Tako, kot sedem drugih
društev v naši republiki, se
je tudi Društvo paraplegikov
celjske regije razvilo iz osre-
dne republiške organizacije.
Društvo za celjsko regijo je
bilo ustanovljeno 1978. leta
in zajema invalide paraplegi-
ke iz vseh občin celjskega
območja.
Dobili smo torej svojo ob-
močno organizacijo, da bi ta-
ko še uspešneje reševali pro-
bleme in vključevali para-
plegike v normalno življenje.
Društvo ima veliko nalog
na področju socialne, zdrav-
stvene, športne, kulturne in
druge dejavnosti. Seveda je
za dobro delo treba najprej
imeti prostore.
Pomembno mesto v delov-
nem načrtu ima socialna
problematika in zdravstveno
varstvo. Socialno varstvo je
treba razvijati od člana do
člana. Težavna invalidnost
postavlja v ospredje splet
problemov, ki v osnovi one-
mogočajo razvoj invalidnega
občana. Socialne pomoči,
obiski bolrükov, skrb za čla-
ne, skrb za stanovanje in po-
dobno, so naloge, ki nalagajo
društvu veliko odgovornost.
Občasni zdravniški pregledi,
možnost podaljšane rehabili-
tacije na morju, stalna pre-
ventiva in higiena ohranjajo
invalidnega človeka pri mo-
čeh. Športna tekmovanja
vzdržujejo sposobnosti, ki so
potrebne za delo in življenje
paraplegika. Tudi na kultur-
nem področju je veliko na-
log. So pa seveda še druge
dejavnosti, naloge itd.
Čaka nas torej veliko dela,
sicer pa naša hotenja in po-
trebe družbi niso neznanka.
Samo ozrimo se nazaj, kakš-
no je bilo življenje paraplegi-
ka pred desetletjem in po-
glejmo, kakšno je zdaj! Ra-
zlika je tako velika, da prera-
šča besede. Športno, družbe-
no udejstvovanje, aktivnost
v službi, ustvarjanje lastnega
doma, vozniški izpiti in še
druge dobrine so nam danes
dostopne. Toda, navzlic te-
mu, problemov ne manjka.
Naj še zapišem, da se v na-
še društvo lahko vključijo
vsi invalidi, ki so zaradi hrb-
teničnih poškodb takšne ali
drugačne vrste vezani na in-
validski voziček. Naslov pa
jé: Društvo paraplegikov
celjske regije, predsednik
Franc Pečnik, 63270 Laško,
Rimska cesta 4.
MARIKA SERBELA -
RUPNIK
FILTRA V CINKARNI OBRATUJETA
ZA ČISTEJŠI ZRAK
Namesto dosedanjih 1400 kg, v zrak »le « 30 kg!
Čeprav je še veliko ekolo-
ških, pa tudi ekonomskih
problemov celjske Cinkarne,
ki niso razrešeni, je bilo ven-
darle prijetno na ponedelj-
kovi tiskovni konferenci, ki
so jo Cinkarnarji sklicali ob
zagonu elektrofiltrov v tozdu
titanov dioksid.
Verjetno se še vsi Се1јал1
spominjajo predvsem ekolo-
ške katastrofe, ko so v Cin-
karni zaradi požara izgoreli
tedanji filtri. Zamenjali so
jih sicer drugi, vendar manj
učinkoviti. Sele od sedaj na-
prej, točneje od noči med 21.
in 22. decembrom, lahko go-
vorimo, da so v tovarni - toz-
du TÍO2 pognali prave in
učinko\4ite filtre, katerih
učinkovitost se bo lahko še
povečala.
Zal je vreme zadnje dni
takšno, megleno in oblačno,
da Celjanom in tudi nekate-
rim okoličanom ni moč že na
oči presoditi, da je dim iz
dveh dimnikov tovarne tita-
novega dioksida občutno
šibkejši. O tem se bodo lah-
ko na lastne oči prepričali ob
prvem jasnem in malo manj
oblačnem dnevu.
Sicer pa je nadvse zgovo-
ren podatek, da od prejšnjih
1400 kilogramov žveplenih
kapljic SO^ odpade le še 30
kilogramov dnevne »porci-
je« v zrak nad Celje, seveda
iz dimnikov tovarne TiOj!
To so dejstva in spodbudni
rezultati, predvsem zelo
otipljivi, in z veseljem lahko
zabeležimo, da gre za enkrat-
no »novoletno darilo« celj-
ske Cinkarne.
Mogoče je prav, da se
prav v tem trenutku spo-
mnimo in zavemo, da je pot
do dokončne ekonomske in
s tem predvsem povezane
ekološke sanacije celjske
Cinkarne še dolga in napor-
na, predvsem bo bolj mora-
la združiti družbene sile in
sredstva. Z načelnimi ob-
ljubami, soglasji, garancija-
mi, brez otipljivih sredstev,
po domače - denarja, Cin-
karna sama pač ne bo mo-
gla uresničiti vsega tistega,
kar od nje vsi skupaj ter-
jamo.
MITJA UMNIK
Poročilo o stanju onesnaženosti ozračja v Celju od 18.12.
do 25. 12. 1979
1.	Vremenska slika
Nad našimi kraji in pretežnim delom Evrope je prevlado-
valo območje nizkega zračnega pritiska, ki je z jugozaho-
dnimi vetrovi dovajalo nad naše kraje vlažen in topel zrak.
2.	Stanje ozračja
V preteklem tednu so se koncentracije SO2 gibale v mejah
dovoljenih. Do prekoračitve je prišlo v dneh 24. na 25,12. 79,
ko je 24-urna povprečna koncentracija znašala 0,41
mg/SOa/m^. Vzrok za dobro stanje je verjetno v dokaj viso-
kih zunanjih temperaturah in v izostanku inverzijskih situa-
cij, ki so tipične za celjsko kotlino v tem letnem času.
3.	Napoved
Z ozirom na to, da še ne pričakujemo bistvenih sprememb
vremena, v nadaljnih nekaj dneh, še ne pričakujemo porast
koncentracij SO2.
STROKOVNA SLUŽBA SIS
ZA VARSTVO ZRAKA
Delovna
organizacija
FOTOLIK CELJE
i
razpisuje prosta dela in
naloge
1.	Vodja oddelka
knjigoveznica v
enoti Tiskarna
2.	Tiskar za tisk z
izbokline
3.	Strojni stavec
4.	Reprofotograf
5.	Delavca za
pomožna dela v
enoti Tiskarna
Pogoji:
Pod 1: kvalificiran knjigo-
vez ter najmanj 5 let delov-
nih izkušenj
Pod 2, 3 in 4: poklicna gra-
fična šola
Pod 5: končana osemletka
Delo se združuje za nedo-
ločen čas s polnim delov-
nim časom in poskusnim
delom 3 mesece. Kandidati
naj pošljejo vloge z dokazili
o strokovni izobrazbi v 15
dneh na naslov: Fotolik Ce-
lje, Muzejski trg 8 - komisi-
ja za delovna razmerja.
SKUPNE SLUŽBE SIS ŽALEC
v skladu z 11. členom statuta in 14. členom
samoupravnega sporazuma o združevanju dela
delavcev v delovno skupnost ter sklepa 10
Razpisujemo
1.	dela In naloge sekretarja Občinske
skupnosti socialnega skrbstva
2.	dela In naloge pravnika - vodja splošno
pravne službe
pogoji:
poleg splošnim morajo kandidati ustrezati še nasled-
njim posebnim pogojem
pod 1.
-	višja šolska izobrazba - višja šola za socialne de-
lavce, pravna, upravno pravna ali družboslovna smer
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-	moralno politična neoporečnost
pod 2.
-	visoka šolska izobrazba pravne smeri
-	moralno politična neoporečnost ali
-	višja šolska ižobrazba pravne ali upravno pravne
smeri
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-	moralno politična neoporečnost
Objavljamo
1.	dela in naloge tajnice za občinsko
stavbno zemljiško skupnost
2.	dela in naloge administratorke v
skupnih službah
pogoji:
poleg splošnim morajo kandidati ustrezati še nasled-
njim posebnim pogojem
pod 1.
-	popolna 4 letna srednja šolska izobrazba ekonom-
ske ali administrativne smeri in
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
pod 2.
-	srednja šolska izobrazba ekonomske ali admini-
strativne smeri
-	delo je za določen čas, nadomeščanje delavke na
porodniškem dopustu
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogo-
jev pošljite na naslov Skupne službe SIS Žalec, Sa-
vinjska cesta 6. Žalec. Razpis velja 15 dni po objavi.
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 5
PIŠE DAMJANA STAMEJČIČ
IZ OČI V OČI Z DELOM
Še kako Je res, da ne moremo živeti bolje,
kot delamo
Iztekajoče se koledar-
sko leto je vedno prilož-
nost za temeljit obračun
ž opravljenim delom.
Priložnost za to, da nare-
dimo črto pod doseženi-
mi rezultati in si pogle-
damo iz oči v oči z last-
nim delom. Smo delali
tako, kot bi morali, se
moramo vprašati. Smo
uresničili vso kopico ci-
ljev, načrtov in trdnih
sklepov, ki smo jih spre-
jeli v družbi in za katere
smo tudi sami pri sebi
rekli, da jih je treba izpe-
ljati?
Za mnogo dogovorov
bi lahko pritrdili, da
smo jih v dobro vseh nas
resda uresničili. Uspehi
so očitni, sleherni dan se
lahko sami prepričamo
vanje. Toda - bodimo ra-
je kritični do našega de-
la in zanemarimo za hip
uspehe. Zazrimo se raje
v tiste probleme, ki osta-
jajo, ki jih z našim delom
in napori še nismo prese-
gli. Naj bo tudi tokrat
vodilo našega obračuna
delo, odnos vseh nas do
te temeljne vrednote člo-
vekovega življenja. Zdi
se namreč, da še vedno
nismo docela presegli
miselnosti o tem, da je
delo eno, družbena blagi-
nja pa drugo. Da gojimo
v svojih glavah namiš-
ljeno utvaro o tem, da bo
družba (če ne celo drža-
va!) že poskrbela za ra-
zvoj in napredek, ne gle-
de na to, kako bomo mi
sami delali. Narobe! Le
kako naj živimo bolje,
kot delamo? Kako naj
okusimo vso sladkost
blaginje, če nismo pri-
pravljeni bolje, učinko-
viteje in bolj ustvarjalno
delati?
Vprašanj, ki glodajo, je
veKko. Vsa, prav vsa pa
so tako ali drugače pove-
zana z našim delom, z re-
zultati našega dela.
DELO SE ZRCALI
V DOHODKU
Kot je moč razbrati iz
splošnih podatkov, so or-
ganizacije združenega de-
la na širšem celjskem ob-
močju ustvarile v devetih
mesecih letos več dohod-
ka kot v enakem obdobju
lani. Indeks porasta
ustvarjenega dohodka je
okoli 130 poenov. Pose-
bej pomembno ob tem pa
je, da je skupaj z ustvarje-
nim dohodkom porastel
tudi delež dohodka v ce-
lotnem prihodku. Ne gre
za velik porast. Le za slab
odstotek porasta dohod-
ka v celotnem prihodku
gre, ki pa nazorno doka-
zuje, da presegamo neu-
strezno delitev ustvarje-
nega dohodka kot največ-
jo hibo preteklosti. Seve-
da pa je treba takoj pogle-
dati tudi drugo plat me-
dalje in reči, da je ustvar-
jen dohodek v odnosu do
števila zaposlenih še ve-
dno manjši od poprečja v
republiki. Slabosti gre to-
rej iskati tudi v politiki
zaposlovanja. A ostanimo
pri dohodku.
Delavec, zaposlen v go-
spodarskem delu združe-
nega dela na celjskem ob-
močju, ustvarja v popreč-
ju 1730 dinarjev dohodka
letno. V konjiški občini
ustvarja delavec 2120 di-
narjev dohodka letno, kar
je visoko nad poprečjem
republike. Po drugi strani
pa ustvari delavec v
šmarski občini le 1350 di-
narjev dohodka letno, kar
je odločno pod republi-
škim poprečjem.
Zakaj smo pod lupo po-
stavili prav podatke o
ustvarjenem dohodku in
deležu dohodka v celot-
nem prihodku? Odgovor,
na vprašanje pravzaprav
ne bi smel biti zgolj opi-
san, kajti bolj kot kateri-
koli drugi terja odločno
akcijo v temeljnih organi-
zacijah združenega dela.
Zakaj? Vprašanje dohod-
ka je namreč tisto sredi-
šče, v katerega bi se mo-
rali v temeljnih in drugih
organizacijah združenega
dela poglobiti vsi delavci,
samoupravni organi,
družbenopolitične orga-
nizacije, poslovodni de-
lavci. Vprašanje, ki po-
meni v bistvu učinkovi-
tost, uspešnost delovanja
subjektivnih sil v odnosu
do stabilizacije in dalje
vprašanje, ki je povezano
s problemom notranjih
rezerv, varčevanja, bole-
zenskih izostankov, ma-
terialnih stroškov dela.
Ali - če ga postavimo na
skupni imenovalec - to je
vprašanje produktivnosti
dela in našega odnosa do
dela sploh. Zrcali pa se v
ustvarjenem dohodku in
deležu tega dohodka v
ustvarjenem prihodku.
Zato, samo zato je to
vprašanje bistveno za sle-
herno delovno sredino in
družbo kot celoto, saj ne-
nazadnje priča tudi o naši
zavesti do celotnega druž-
benega napredka.
IZGUBE NISO
NAJVEČJE ZLO
Nič kaj razveseljivo ni
pod obračunsko črto le-
tošnjega devetmesečnega
poslovanja znova zapisa-
ti, da je gospodarstvo na
celjskem območju »pri-
delalo« 280,566.000 dinar-
jev izgub. Tudi zato ne,
ker je vrednost izgub v
primerjavi z enakim ob-
dobjem lani kar enkrat
večja, povečala pa se je
tudi družina organizacij
združenega dela, ki po-
slujejo z izgubo. Njenih
članov je sedaj že 39. V
vseh teh organizacijah
združenega dela pa je za-
poslenih 7551 delavcev.
Izgube izkazujejo orga-
nizacije združenega dela,
ki bi jih lahko razvrstili v
tri skupine:
-	organizacije združe-
nega dela, ki že dlje časa
poslujejo z izgubo kot na
primer Železarna - tozd
Traktorji, TIM - tozd
Gračnica in nekatere
druge;
-	organizacije združe-
nega dela kmetijske de-
javnosti, ki že nekaj časa
poslujejo na robu renta-
bilnosti, posamezne te-
meljne organizacije -
med njimi Mesnine - pa
so poslovno obdobje zak-
ljučile z izgubo;
-	organizacije združe-
nega dela s področja
energetike. Pri teh gre
predvsem za kompleks
Rudarsko energetskega
kombinata Velenje oziro-
ma za organizacijo zdru-
ženega dela Rudnik ligni-
ta Velenje.
Ko govorimo o nekaj
čez 280 milijonov dinar-
jev izgub na našem ob-
močju, se moramo neko-
liko pobliže pomuditi
predvsem pri izgubi, ki je
po devetmesečnem obra-
čunu poslovanja izkazuje
Rudnik lignita Velenje.
Ta izguba pomeni koli-
činsko kar polovico vseh
.izgub na našem območju
in je po svoje zelo speci-
fična zaradi razmer in od-
nosov, ki jo pogojujejo.
Velenjski rudarji so v
letošnjem letu nakopali
na zahtevo širše družbene
skupnosti na sto tisoče
ton premoga več za širo-
ko potrošnjo, kot pa ener-
getskega premoga za ter-
moelektrarne. Cene pre-
moga za široko potrošnjo
pa so dosti nižje od cen
energetskega premoga,
zato so postale pomemb-
no žarišče izgub premo-
govnika. Drugi vzrok iz-
gub pa velja iskati v neu-
rejenih dohodkovnih od-
nosih med premogom in
energijo, saj ti odnosi še
zdaleč niso rešeni. Ru-
dnik lignita Velenje je ta-
ko zaradi objektivnih
vzrokov posloval z izgu-
bo, ta izguba pa bo (če že
ni) pokrita z denarjem iz
mošnje elektrogospodar-
ske skupnosti Slovenije.
Čeprav podatki o izgu-
bah na celjskem območju
niso rožnati, pa se ven-
darle zdi, da so manj za-
skrbljujoči od tistih, ki
govore o stopnji rentabil-
nega poslovanja organi-
zacij združenega dela.
Vse preveč, krepko čez
sto je na območju organi-
zacij združenega dela, ki
že dlje časa poslujejo z
nizko stopnjo donosnosti
ali pa na njeni meji. Te
organizacije združenega
dela so trn v peti hitrejši
gospodarski rasti, saj
očitno vztrajajo na preži-
velih proizvodnih progra-
mih, na nizki produktiv-
nosti dela, slabi organiza-
ciji dela in še bi lahko na-
števali. In predvsem v
njih bi se morali delavci
bolj odkrito soočiti z re-
zultati dela in poslovanja
ter videti, kaj v prihodnje
storiti za večji dohodek in
boljše gospodarjenje
sploh.
NA REPU ŠEPA
KMETIJSTVO
Med kopico podatkov o
gospodarjenju v prete-
klem devetmesečnem ob-
dobju je zanimivo izlušči-
ti tudi tiste, ki govore o
ustvarjenih sredstvih or-
ganizacij združenega dela
za reprodukcijo. Veliko
namreč povedo tako o na-
šem delu, kot o naših na-
porih za to, da bi pospeši-
li naš gospodarski in
družbeni razvoj.
Delavec, zaposlen v go-
spodarskem delu združe-
nega dela na celjskem ob-
močju ustvari letno 4500
dinarjev za reprodukcijo.
In dalje: temeljna organi-
zacija združenega dela, ki
zaposluje sto delavcev,
torej ustvari letno v po-
prečju 450.000 dinarjev za
razširjeno reprodukcijo.
Strinjamo se lahko, da iz-
kupiček sredstev za re-
produkcijo ni kdo ve ka-
ko primerna osnova za
smelejše premike v re-
produkciji.
To pa je le en pogled na
problem. Kajti znotraj
njega nastopa še bolj pe-
reče vprašanje sredstev
za razširjeno reprodukci-
jo. Ob dejstvu, da so na-
menile organizacije zdru-
ženega dela celjskega ob-
močja 13,7% svojega do-
hodka za razširjeno re-
produkcijo, kar je pod re-
publiškim poprečjem, je
na mestu radovedno
vprašanje, kje tičijo v naj-
večji meri sredstva za raz-
širjeno reprodukcijo? Po-
glejmo po panogah: trgo-
vina je ustvarila 230 mili-
jonov dinarjev za razširje-
no reprodukcijo, gradbe-
ništvo 170 milijonov, in-
dustrija 130 milijonov in
kmetijstvo manj kot mili-
jon dinarjev za razširjeno
reprodukcijo. Vsi ti po-
datki gotovo opozarjajo
na določene pojave in
probleme v tekoči eko-
nomski politiki. Kako si-
cer drugače razložiti dej-
stvo, da sta dva najbolj di-
namična dela vsake go-
spodarske strukture - in-
dustrija in kmetijstvo -
na repu lestvice ustvarje-
nih sredstev za razširjeno
reprodukcijo?
NE SMEMO
TROŠITI, PREDEN
USTVARIMO
Izteka se še eno staro in
pričenja še eno novo leto.
Vanj stopamo z novimi
načrti, odločeni, da bomo
delali in živeli še bolje kot
letos. In prav je tako, saj
so načrti, želje in hotenja
temelj slehernega na-
predka, osnova vsakega
blagostanja. Tista gonilna
sila so, ki oplajajo družbo
v bogatejšo in razvitejšo.
Seveda pa želje in hote-
nja niso vedno usklajeni z
materialnimi možnostmi
družbe, z dohodkom, ki
ga združeno delo ustvar-
ja. Kot za stavo so vedno
večji in zahtevnejši od
možnosti. Do tod nič hu-
dega, narobe pa postane
tedaj, ko začnemo intere-
se in potrebe, ki so v bi-
stvu želje brez trdnih
osnov v ustvarjenem do-
hodku, uresničevati. Na-
stanejo problemi, ki jih le
težko presegamo. Se več-
je pa so težave nemalo-
krat za to, ker dohodek
obremenjujemo že prej,
preden ga ustvarimo!
Jasno in razumljivo je,
da si želimo zvišati svoj
osebni in družbeni stan-
dard. Da želimo imeti iz
leta v leto vse več dobrin,
ki po svoje izpričujejo tu-
di standard družbe kot
celote. Vendar v okvirih,
ki nam jih postavlja
ustvarjen dohodek! Naše
delo torej. Kajti nedvo-
mno je res, da bomo le z
boljšim, bolj kakovost-
nim in bolj produktivnim
delom ustvarili več do-
hodka. Da bomo torej
lahko tudi trošili več, kot
doslej. Vendar pa je res
tudi to, da ne moremo ži-
veti bolje, kot delamo,
kot je nedavno poudaril
Mitja Ribičič. V naših ro-
kaj je torej blaginja jutriš-
njega dne. In v našem
delu.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
NEDELJSKI POMENEK Z JERNEJEM ŽOHAR JEM
Kdo vse pntrkava na navček rudarski tradiciji v Hudajami?
PIŠE JURE KRAŠOVEC
V Strmci nad Laškim
je gruča novih hiš. Ena .
med njimi je Žoharjeva.
Ni še čisto končana, a je
že leto dni vseljena. Ra-
ste, kot se pač natekajo
mesečni dohodki in koli-
kor se da iztisniti iz sta-
novanjskega kredita. Le-
pa in prostorna, pa niti
malo razkošna hiša bo
to, topel dom pa že zdaj,
bolj kot prenekatera vi-
la, zgrajena na ključ.
Jemej Žohar je bil to
nedeljo dežurni v kuhi-
nji, kajti žena Angela je
zaradi inventure v trgo-
vini, kjer dela, bila zdo-
ma. Bila je tu še hčerkica
Milena in njen mačji le-
potec Boni.
Jernej Žohar je krepak
osemintridesetletnik
preudaren in razmišlja-
joč sobesednik. Raje bi
sieer videl, če bi bil
izbral katerega od rudar-
jev z odkopne številke,
ne njega, ki na svoj način
sodi že v vodstveno sku-
pino kot jamski nadzor-
nik.
EDEN OD ŠTIRIH
ŽOHARJEV -
RUDARJEV
Jemej Žohar je vonjal
rudarski zrak od prvih
vdihov. Rodil se je kot
predzadnji od sedmih
otrok v zaselku Prahe pri
Govcah, ki jih je zaradi
rudarskih del pod površi-
no pogoltnil zemeljski
vdor. Tudi dva brata,
France in Konrad sta šla
po očetovih stopinjah.
Oče Žohar sicer svojim si-
novom ni prikrival teže in
nevarnosti rudarskega
poklica, toda tudi odvra-
čal jih ni od knapovstva,
kajti v tistih časih ni bilo
toliko drugih možnosti za
zaposlitev in najbolj za-
nesljiv je bil rudarski
kruh. Pet, pred vojno ro-
jenih otrok je že dorašča-
lo, dve dekleti sta šli v šo-
lo, dva sinova sta bila že
rudarja, ko je Jernej odra-
stel osnovnošolskim klo-
pem.
Ko ga je oče peljal v Tr-
bovlje, da bi ga vpisal v
rudarsko šolo, pa je bilo
število že izpolnjeno. Peš
sta jo mahnila v Zagorje,
kjer so Jerneja sprejeli po
uspešnem sprejemnem
izpitu.
ČAS, KO JE BIL
RUDAR ŠE
OBETAJOČ IN
CENJEN POKLIC
»Nisem star. Polovico
delovne dobe imam za se-
boj, vendar je v tem času
rudarski poklic hudo iz-
gubil na veljavi. Saj pra-
vim, da smo morali delati
sprejemne izpite, da bi bi-
li sprejeti, toliko kandida-
tov je bilo. Kolikor vem,
je v letošnjem prvem let-
niku velenjske rudarske
šole en sam Slovenec,«
nekoliko otožno pravi
Jemej.
Slovenci, ki so kopali
črno zlato doma in po
nemških, francoskih in
belgijskih rudnikih, se
vse bolj otepajo tega dela.
Vrh tega pa smo že stopili
čez prag novih razmer, ko
tudi interes za delo v slo-
venskih rudnikih tudi v
južnih republikah hitro
usiha. Smo Slovenci po-
mehkuženi, da se izogiba-
mo težjemu delu, ali na
navček, ki odzvanja slo-
venskemu rudarstvu, pri-
trkujejo še drugi razlogi?
V to smer se je zasukal
najin nedeljski pome-
nek...
Jernej Žohar takole raz-
pleta misel:
»Cas, ko je moj oče na-
biral zadnja leta za pokoj-
nino in ko smo se trije
brati odločali za rudsir-
stvo, je bil ta poklic dmž-
beno mnogo bolje vre-
dnoten in cenjen. Ne sa-
mo to, da ni bilo toliko
drugih možnosti za zapo-
slitev, tudi zaradi družbe-
nega vrednotenja rudar-
skega stanu, je bil ta po-
klic privlačen. Ko so bile
še živilske nakaznice, so
rudarji dobivali težke
karte, dobivali so »depu-
tat«, imeli so med delavci
naboljše plače. Na prvih
straneh časopisov so pre-
vladovale slike rudarjev,
železarjev. Da, da. TXidi
ponos, biti rudar-, je odi-
gral svpjo vlogo.«
O NAFTNI OMOTICI
IN ŠE ČEM
Jernej modruje naprej.
Rekli smo, premog je
kri industrializacije in ob-
nove. A ni preteklo deset-
letje, ko sta rudarstvo in
bazična industrija rodila
številno družino predelo-
valne industrije, ki je
stregla nenasitni potroš-
nji. Rudarstvo je začelo
na »pop« lestvici gospo-
darskih panog drseti
navzdol. Elektrifikacija je
storila svoje v gospodar-
stvu in gospidinjstvin. In
kot povsod po svetu, je
znorila energetsko po-
trošnjo nafta. Kurišča na
premog so množično pre-
tapljali v livarnah.
»Ko sem se po končani
šoli zaposlil kot kopač v
rudniku, je rudnik Laško
zaposloval nad 800 ljudi.
Bili smo najmočnejše po-
djetje v občini, potem pa
se je začel osip. Od gospo-
darske reforme sem, je
rudniška proizvodnja ne-
nehno padala. Premog
smo ponujali na vse stra-
ni. Bilo je komaj za skro-
mne plačč, a rudarstvo je
panoga, ki nenehno terja
vlaganja, investicije. Nič
čudnega, da so se rudarji
v Laškem ob načrtih za
ukinitev manjših rudni-
kov oklenili preusmeri-
tve iz katere se je rodil
današnji TIM.«
OD KOPAČA DO
NADZORNIKA
Da ne pozabimo na Jer-
neja - rudarja. Z opravlje-
no rudarsko šolo je bil na
boljšem kot oče in brata.
V rudniku rudar od voza-
ča do kopača napreduje
polagoma, z leti. Vsaj se-
dem let je treba za to po
internih kvalifikacijah.
Jernej je bil kopač takoj,
ko se je zaposlil v laškem
rudniku. Po treh letih so
ga poslali v dvoletno nad-
zorniško šolo.
Pa ni bil eden tistih, ki
bi se s kvalifikacijo v že-
pu zmrdnil, ko so mu po-
vedali, da je sicer lepo, da
je šolo končal, da pa zaen-
krat nimajo nadzorniške-
ga mesta zanj. Spet je šel
na odkopno številko za
kopača in prejemal kopa-
ško plačo, dokler ni z
upokojitvijo enega od
nadzornikov bil postav-
ljen na novo, odgovornej-
šo dolžnost.
In ko je takole poskrbel
za svoj kruh, se je leta
1969 poročil. Z ženo sta
bila podnajemnika, po ru-
darsko »štantmana«, sta-
novala sta v bloku. Po
treh letih sta na Strmci
kupila zemljo, tri leta ča-
kala na ^adbeno dovolje-
nje, štiri leta zidala in eno
leto sta s hčerkico v svo-
jem lastnem domu.
Svoj poklic ima rad in
če bi imel sina, bi mu ne
branil postati rudar. Sicer
pa sam ne verjame, da bo
kot rudar dočakal upoko-
jitev, vsaj v laškem rudni-
ku ne.
In tako sva bila spet pri
usodi Hudajame.
DVOMI V
PREPOROD
LAŠKEGA RUDNIKA
V tem času v laškem ru-
dniku v jami dela 113 lju-
di, skupaj z vzdrževalci in
zunanjimi obrati ima
TOZD 205 zaposlenih.
Dohodek rudnika v okvi-
ru TIM znaša komaj še 7
odstotkov.
»Tudi to je razlog, da
rudarji ne moremo biti
več tako glasni kot smo
bili.«
Že leta 1972 je bilo reče-
no, da bo rudnik zaprt
najkasneje leta 1976. V iz-
grajene obrate TIM so se
preusmerili številni ru-
darji, potem pa je kolek-
tiv, ko je nastopila ener-
getska kriza in potreba po
vsaki toni premoga, do-
polnil delovna mesta iz
nerudarskih vrst. Popreč-
na starost rudarjev je
med tem narasla na 43 let.
Priliva novih delavcev ni,
čeprav je ugotovljena za-
loga premoga podaljšala
delo v rudniku vsaj še za
pet let.
Zakaj?
»Prvič je tu neznanka-
,kako dolgo bomo v La-
škem še rudarili. Drugič
zato, ker osebni dohodek
ni vzpodbuden. Treba je
samo pogledati v analizo
gospodarskih gibanj v
občini, kje je obtičal do-
hodek rudarjev. Tretji ra-
zlog je rešeto v,rokah me-
dicine dela. Imam obču-
tek, da mora rudar izpol-
njevati pogoje, ki veljajo
za vojne pilote. Pred ne-
davnim se je prijavilo za
delo v rudniku 7 mladih
ljudi. Sest jih ni šlo skozi
zdravniške preglede, sed-
mi pa je dobil zeleno luč -
in šek k vojakom. Potem
so tu pogoji dela, ki so
zaradi šibkega vlaganja,
slabši kot so bili, namesto
da bi se izboljševali.
Specifično za laški in
druge manjše rudnike je
tudi to, da zaradi eko-
nomskih tažav ne sledi-
mo pravicam po takoime-
novani sindikalni listi to-
varišem v večjih rudni-
kih, kot sta zasavski in
velenjski rudarski bazen.
Ce bi ne bilo posluha re-
publiškega odbora sindi-
kata za energetiko, bi še
danes ne dobivali nekoli-
ko priškmjene odpravni-
ne, regresa za dopuste in
jubilejnih nagrad.«
»OČE« IN »SINOVI«
Laški TIM je nastal za-
to, da bi rudarji po ukini-
tvi rudnika imeli zaposli-
tev in za njimi njihovi
otroci, skratka, da bi bilo
nadomestilo za ukinjena
rudarska delovna mesta.
Ko je bil čas zato, da bi
začeti proces tudi dokon-
čali, se je pojavila ener-
getska kriza.
Nafta, hud konkurent
premogu, je pokazal dru-
go, nezanesljivo lice. Ru-
dniku ^o odložili zaton.
Medtem pa. TIM, ki je
izrastel iz rudnika, se ni
mogel izkazati za sina
hvaležnega svojemu oče-
tu. Rudarji, ki so obračali
oči hkrati k družbi, ki jih
je spet potrebovala in k
kolektivu, s katerim jih
veže popkovina, težko ra-
zumejo, da več kot tisoč
članski kolektiv TIM, ki
se je razrastel, ne more
držati obljub, ker je po-
stal ti sam ujetnik starega
nasprotnika.
Nafte! Ne samo nje,
vendar predvsem nafte.
Toda to je že druga zgod-
ba. Vsi tozdi TIM so ujeti
v isto zanko...
Ce bi ne bilo cele vrste
vmesnih dejavnikov, bi
kažejo tudi na družbene
spodrsljaje, zavlačevanja,
ne dovolj odločnih in hi-
trih posegov v problem,
bi moral človek skoraj
verjeti v usodo.
KAJ KAŽE
PRIHODNOST?
Premoga je za pet let,
morda ga je še za mnogo
dlje. Vprašanje je renta-
bilnost, upravičenost na-
ložb, za katere pa ni veli-
ko upanja. Brez podmlad-
ka je vse zaman:
»Rudarstvo potrebuje
celo generacijo. Mlade,
krepke in izkušene, preu-
darne. Malenkost čez
7000 dinarjev dohodka za
težko in nevarno delo v
jami ni ravno vaba za
mlade ljudi, ždaj ko so
minili časi, ko je bil ru-
dnik skoraj edina prilož-
nost za zaposlitev. Kar je
več od te vsote, so nadu-
re, so praznični in nedelj-
ski »šihti«. Ce kdo rabi te-
denski počitek je to prav
rudar, zato je zaslužek
izven 42 urnega dela te-
densko nekaj takega kot
pesek v oči. Rudarjem je
zadnjih deset let osnova
za рокојл1по, mladi pa
hočejo začeti z osebnim
dohodkom, s katerim
zaključujejo delovno do-
bo stari knapi. Že zdaj, ko
morajo, približno istih let,
opravljati vse delovne na-
loge, mnogi zdrsnejo na-
zaj na stopnjo vozačev,
potem ko so dolgo let bili
kopači na odkopnih šte-
vilkah. Šteje pa zadnjih
deset let, kje je tu minulo
delo?«
Jernej Žohar ne verja-
me, da bo svojo delovno
dobo končal kot rudar,
razen če bo šel drugam.
Rudnik Laško, tudi če bi
se izkazždo še dovolj za-
log, brez izdatne družbe-
ne pomoči, nima priho-
dnosti. Ali energetska
kriza ni dovolj velika, ali
pa se je še ne zavedamo
dovolj v trenutku, ko je že
skoraj prepozno.
»Najbolj realno se mi
zdi, pravi, da bi se do-
končno odločili za preu-
smeritev, kar pa brez do-
datnih naložb tudi ne bo
šlo. Trenutno gre za 200
ljudi, približno toliko, ko-
likor jih je delalo v jami,
ob preusmeritvi leta 1972.
Rešitev bo treba poiskati,
takšno ali drugačno, kajti
če bi leta 1972 postopno
zmanjševali rudniško
proizvodnjo, bi bili rudar-
ji danes večji del pod stre-
ho drugih tozdov TIM. V
jami so ostali zaradi druž-
benih potreb, ko so se
energetske razmere zasu-
kale.«
NI ČASA ZA
KONJIČKE
Jernej Žohar nima ko-
njička. Rudnik, dom dru-
žina in politično, družbe-
no delo mu ne puščajo ča-
sa za to. Zaveda se, da je
probleme treba reševati v
sferi političnih odločitev.
To ga je pripeljalo na od-
govorne dolžnosti.Do ne-
davnega je bil predsednik
sindikata v rudniku, zdaj
je sekretar organizacije
ZK. Je član občinskega
sindikalnega sveta, stalni
delegat občinskega dmž-
benopolitičnega zbora in
delegat republiškega sin-
dikata za energetiko. In
ker je tudi krajan, je v
krajevni skupnosti akti-
vist, SZDL. Povsod je
priložnost izreči besedo o
problemih svojih »korne-
ra tov«, zlasti pa tam, kjer
se bije bitka za odnose v
okviru energetike, kjer
rudarstvo kljub razlogom
za streznitev nima položa-
ja, ki ga zasluži.
Razšla sva se s
SRECNO!
Bil je to pozdrav in vo-
ščilnica za novo leto.
Kakšen bo rudarski jutri v Hudajami? To, pri potrošnikih tako cenjeno gorivo še
leži globoko pod zemljo, toda vedno manj je rok, ki bi ga spravi ie na površje. Na
kretnici so. Kam pelje tir, v preporod ali v ukinitev rudnika?
(Foto: J. KRAŠOVEC)
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 7
PISE ZDENKA STOPAR
KAKO JE STIPLOVŠKOVA NEŽKA PREMAGOVALA
SVOJE BOLEČINE
Kakšen boj je to naše življenje!
z NE2KO STIPLOVSKOVO sem se
srečala trikrat. Prvič je bilo srečanje
bežno, med množico cinkarniških upo-
kojencev, ki se vsako leto skupaj pope-
ljejo na izlet. Nežka, sedanja cinkami-
ška upokojenka, je pristopila k meni in
mi navdušeno govorila o skrbi podjetja
do nekdanjih delavcev. Bila je živahna
in srečna. Takrat sva se tudi domenili za
obisk. Ne od nje, od drugih sem zvedela,
da ima za sabo življenje, ki ji ni z niče-
mer prizanašalo.
Pred kratkim, ker nisem imela točne-
ga naslova, sem jo iskala po vsem Mi-
klavžkem hribu v Celju. Pa jo ljudje
zaradi dobrih del tod poznajo. Našla
sem jo v stanovanjskem delu kapucin-
skega samostana, kjer so iz nekdanjih
celic preuredili skromne sobice, brez
vsakega udobja. V dveh se zdaj stiska
Nežka, dve pa je oddala sinu, ki si
ustvarja lastno gnezdeče.
Za razgovor z njo sem se prišla samo
domenit, pa so kljub temu neobvladano
bruhali iz nje odlomki iz njenega življe-
nja. PETKRAT se je soočila s smrtjo iz
oči v oči, pa jo najhujša postaja njenega
življenja - vojna, še danes najbolj strese.
Najraje o tem sploh ne bi govorila.
Ko sem z njo premlevala njen boj od
zibeli do danes, v tretje, je v celoti odpr-
la kamrico svojega srca. Duri bom toli-
ko priškrnila, da bo ostala za njimi samo
njena intima.
OTROŠTVO NEKDANJEGA
KOZJANSKEGA OTROKA
Zibika pred šestdesetimi leti. Le ne-
kaj kmetij, pa veliko kočarij in revščine.
Svoje je storila še šmamica in življenje
je tod pialo neobvladano.
2e priletnemu bajtarskemu dekletu
se je rodila nezakonska Nežka. Toplota
objema z mlečnozobim vaškim postopa-
čem se je končala v neizpolnjenih sa-
njah. Nežkin oče je pred odgovornostjo
pobegnil v Francijo, njena mati pa je
preživljala sebe in Nežko tako, da je ho-
dila v tavrh. Brazde in stmišča so bila
velikokrat Nežkina postelja.
Ko je bilo Nežki dve leti in pol je
dobila očima. Živeli so v Šmarju in pre-
življali so se le s tem, kar sta starša
prinašala s kmetov. Poleg Nežke je bilo
potrebno nahraniti še štiri lačna usta.
Kruh so imeli le dvakrat na leto - za
božič in veliko noč. Ce pa je vmes le
kanila še kakšna skorjica in so otroci
samo slutili zanjo, so pretaknili vse tra-
move v hiši, kjer je bila običajno skrita
ta dobrota - kruh. »Očima sem imela
zelo rada, med otroki ni delal razlike.«
Prva, ki je zlezla iz gnezda lačnih ust,
je bila Nežka. Začela je prosjačiti od
hiše do hiše in tako je oblekla mamo,
sestrice, bratce. »ВШ smo tako ubogi, da
tega danes nihče ne razxmie. Ko sem leta
1928, ko je bila huda zima, odšla v šolo,
sem bila oblečena samo v bomo in iz-
prano tanko oblekco, brez perila in bo-
sa. Do praga sem še prišla, tam pa sem
se od mraza zgrudila. Ko so me našli, na
pol zmrznjeno, so me otirali toliko časa,
da se je v telesce vrnila toplota.«
Takrat je Nežka prvič ušla smrti.
Ko je bUa stara dvanajst let in pol je
držala prvi kovač v svoji roki. Dobila ga
je od pravega ateja, ki se je vrnil v domo-
vino. Za birmo ji je kupil še volneno
obleko in to je bilo tudi vse, kar je od
njega kdajkoli kaj dobila. Tudi pozneje,
ko je zgubila očima in se je njena mati
poročila z Nežkinim očetom, se nista
najbolje razumela. Nežka je bila takrat
stara že osemnajst let in odšla je služit
kot dekla k Anderluhu, kjer so jo imeli
radi. Od tam pa jo je pot peljala na Bo-
bovo k učitelju, od tu pa v Avstrijo.
MLADOST MED PARTIZANI IN
GESTAPOM
Nežka je ob poglavju iz vojenga ob-
dobja najbolj vznemirjena. Polna mla-
dostnega žara se je po vrnitvi iz Avstrije
leta 1942 takoj povezala s Kozjanskim
odredom in Sercerjevo brigado. Naj-
močnejše je bUo sodelovanje naslednje
leto, ko je delala po navodilih Helene
Borovšakove. Partizani so bili v njihovi
bajti stalni gosti, zato so bUi tudi izdani.
Zaprli so ji očeta in še več vaščanov,
vklenjeno pa so skozi vas peljali tudi
njeno mater. Odpeljali so jih v Stari pi-
sker v Celje in Nežka, ki je ob raciji ni
bilo doma, se je drugi dem odpravila v
Celje, da poizve za svojimi starši. Vsa
preplašena jo sreča soseda in ji pove, da
Nežk0 išče gestapo z njeno sliko v roki.
Nežka pa ni pobegnila, ampak je odšla
naravnost na komando, kjer je bila brez
zasliševanja takoj dodeljena v vod za
streljanje. Rešil jo je nek gestapovec in
še danes ne ve zakaj. Morda ga je osup-
nil njen pogum.
To drugo soočenje s smrtjo je bilo za
Nežko najhujše. Kar je imela takrat na
sebi, to je ohranila. Vrnila se je na popol-
noma izropan in opustošen dom. Sp^t
se je povezala s partizani. V hiši je bila
mvka, od tod pa je Nežka fante vodila v
Sercerjevo brigado. Dneva zmaga še da-
nes ne more pozabiti. Opojni val sreče je
bü enkraten, zlasti, ker so se vsi njeni
domači srečno vrnili domov. »Delala
sem za partizane s prepričanjem, ne za
pokojnino.« Nežka danes nima borčev-
ske priznavalnine, ker jo ni uveljavljala.
BRUSILKA V CINKARNI - VMES
RAK
Sita služenja pri tujih jgospodarjih je
Nežka po osvoboditvi prišla v Celje, da
se zaposli kot delavka. Najprej je delala
v Metki, 48 leta pa je prišla v Cinkarno
in ji ostala zvesta dvajset let. Delala je v
najtežjih delovnih pogojih, kjer danes
ne dela več nobena ženska. Vseh dvajset
let je delala v treh izmenah, vse sobote
in velikokrat tudi v nedeljo. Njeno delo
pa je bilo tako umazano, da se je morala
рк) vsakem šihtu umiti najprej po vsem
telesu z nafto, šele potem se je lahko
skopala. Tako dvajset let. Bila je pridna
delavka, to vedo povedati starejši cin-
karnarji-
Leta 1954 je ob poplavi v Celju zalila
voda tudi Cinkarno. Ko je brodila po
vodi, je Nežka zašla v jamo, kjer je že
prejšnji dan utonil en delavec. Nežka ni
znala plavati, oprijemala se je plavajočih
stvari in priklicala pomoč.
V borbi s smrtjo je zmagala tretjič.
Življenje je ljubila z vso močjo. Nikoli
ji ni bilo dela dovolj. Spoznala se je z
bodočim možem, kmalu se jima je rodil
sin.
Cinkarna pa je že leta I960 poslala vse
ženske na sistematski ginekološki pre-
gled. Vse so bUe zdrave, le Nežka je
dobila obvestilo, naj se oglasi v obratni
ambulanti. Brezskrbna kot je bila, kljub
nekaterim znakom, ki so govorili bolez-
ni v prid, je Nežka s pregledom odlašala.
Z grdim so jo poklicali na upravo, od
tam pa k obratnemu zdravniku, ki ji je
zato, da bi jo osvestil, brezobzirno za-
brusil v obraz: »Vaše življenje visi na
nitki, imate raka v zadnjem štediju. Ta-
koj v bolnišnico!.«
Sok je bil za Nežko tako močan, da ne
ve, kako je prišla domov. Pred sabo je
videla le smrt in v glavi so nastopile
neznosne bolečine. Z glavo je butala v
zid, da bi pojenjale. Ko je odšla od do-
ma, ni vedela, da se bo še kdaj vrnila.
Sinek je hodil v prvi razred osnovne
šole, bodoči mož pa je brezmočen taval
po stanovanju.
Kolikor je imela še moči v sebi, jih je
zbrala in odšla na ginekološki, oddelek
celjske bolnišnice. Tam je dežurnemu
zdravniku povedala, da je prišla zato,
ker ima raka. Ta se je nasmehnil, ob
pregledu pa mu je nasmešek zginil iz
obraza.
Operacija je bUa dolgotrajna, navzoči
so bih trije operaterji. Pokazalo se je, da
se je rak že razširil na sosednje organe,
metastaz pa niso odkrili. Deset dni je
Nežka visela med življenjem in smrtjo.
Potem se je njeno stanje zboljševalo.
Nežka se je prebujala iz omame in vide-
la radost zdravnikov, ki jim je uspelo
rešiti človeško življenje. Od takrat vse-
skozi hodi na preglede in ima neomajno
zaupanje v celjske ginekologe.
Življenje je bilo tudi tokrat - četrtič -
močnejše od smrti.
ŠE ENA PREIZKUŠNJA -
MOŽEVA BOLEZEN
Po bolezrü so jo hoteli zdravniki upo- -
kojiti, pa ni hotela. Vrnila se je v Cinkar-
no in še nekaj let delala. Bolezen je le
pustila posledice, zato se je invalidsko
upokojila. A miru ni dolgo uživala. Ne-
sreča je prišla v hišo - moža, takrat še ni
bil njen zakoniti mož, je zadela kap.
Skupaj sta živela 27 let, a le zadnja štiri
leta v legalnem zakonu. Nežka mu prej
ni zaupala, ko pa je bremočen obležal na
postelji se je odločila, da se zveže z njim.
Ni si želela, da bi šla za njegovim pogre-
bom kot »koruznica«. Pet let ga je hrani-
la, prelagala kot dojenčka, umivala, pri-
žigala cigarete. Ta skrb je preprasla v
ljubezen, ob kateri Nežika joče, joče in
ne more razumeti, da je ostala sama. »Se
danes bi ga stregla, bedela ob njem, sa-
mo, da bi bil še ob meni.«
Osamljenosti po smrti moža ni mogla
prenesti. Tudi sin ji ni bil v oporo. Obu-
pala je. Boj je obvladoval tudi to trplje-
nje. Rešili so jo.
Znova je stopila v življenje - petič.
NEŽKA - DANES IN JUTRI
Po njenem mišljenju živi danes Nežka
v blagostanju. Se nikoli ji ni šlo tako
dobro, pa čeprav razpolaga mesečno s
pokojnino v višini štirih starih stotisoča-
kov. Od nje ji vedno nekaj ostane. Po-
maga domačim, stisne vdovi z majhnimi
otroki vsotico v roke - pa kljub temu ni
nikoli brez denarja. Ce zve za človeka v
stiski, pohiti k njemu in mu pomaga. Z
bodrilno besedo ali s pridnimi rokami.
»Če bi se še enkrat poročila, bi se s
takim, ki bi potreboval nego ali bil dru-
gače v stiski.«
Cinkarna ji še danes pomeni drugi
dom. Hvaležna ji je, ker ji je dajala -
kruh. To besedo izgovarja Nežka s ta-
kim spoštovanjem, da ni ustrezne pri-
merjave. Dostikrat ga pobere iz smet-
njakov, še večkrat pa na cesti. Spominja
se svojih otroških let.
Nabrarü kruh porabi za svoje ljubljen-
ce. Vsak pritepen pes se pri njej nahra-
ni, vsako zavrženo mačko pobere in jo
prinese domov. Trenutno ima doma dve
muci. Eno je dobila tako, da so se je
otroci pri igri - metali so jo v steno -
naveličali, potem pa so jo prinesli Nežki.
Drugega mačkona, pravi orjak je zdaj,
pa je dobila še čisto slepega. Šla je v
lekarno in kupila najmanjšo dudko. Po-
tem ga je hranila vsaki dve uri, ponoči
trikrat Zverinica ji še danes pije iz ste-
kleničke.
Njeno okno kar naprej obletavajo
ptički. Posebno hrano pripravlja za se-
ničke, drugačno za vrabčke, pestrejšo za
golobe.
Vsak Nežkin dan je nabit z delom za
druge in tako je osmislila svoje življenje.
In srečna je, da živi.
Njeno človeško podobo je izklesala
bolečina, ki ji ni prizanašala vse življe-
nje.
Ob slovesu z Nežko je v kletki zaprhu-
tal golob z zlomljeno perutjo. Pobrala ga
je v mestu na cesti. Ko ga bo pozdravila,
mu bo vrnila prostost.
Ohranila ga je pri življenju. Ona ve,
kaj je to.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
PIŠE MITJA UMNIK
SKICA ZA PORTRET
Mehka primorska duša, ki se je zapisala ognju in
jeklu
Tik pred letošnjim Dnevom republi-
ke so v Železarni Štore zabeležili po-
membno delovno zmago. Namenu so
izročili novo 60-tonsko elektroobločno
peč v jeklarni, mlajšo sestro prejšnji
40-tonski, obe pa bosta poslej složno
napajali napravo za kontinuirano vli-
vanje jekla.
Slovesnost ni imela javnega značaja,
čeprav so bila prisotna vsa slavnostna
obeležja: godba na pihala, zastave, sve-
čani govor, neobičajno velika mno-
žica...
In med to množico, skoraj za glavo
višji, z zaščitno čelado na glavi, dolgih
osivelih las, dobrega nasmeha in vzne-
mirjenih oči - PETER ORDINA, moj-
ster v jeklarni, star 53 let, poročen, oče
25-letne hčere - diplomirane psihologi-
nje in 21-Ietnega sina - študenta agro-
nomije, po počutju Štorjan in Celjan,
pa srcu jeklar, po duši Primorec, doma
iz Movraža na Koprskem.
Peter Ordina je bil tisti dan še poseb-
no vznemirjen, saj je on prvi zakuril v
novi jeklarski peči in ji potihem goto-
vo zašepetal, da bi nam »skuhala« še
veliko prepotrebnega jekla.
Pa s Petrom se nisva pogovarjala tisti
dan. Bilo je tri dni kasneje, ko sem ga
obiskal med njegovo popoldansko
izmeno v štorski jeklarni in, ko je njego-
va nova peč prvič zares »kuhala« pravo
jeklo. Pred njenim bučanjem sva se
umaknila v sobo jeklarskih mojstrov in
komaj da so naju zmotili slušatelji delo-
vodske šole.
»Kako si zašel v Štore, v železarno,
tovariš Peter, saj si vendar ,primorska
duša', doma iz Movraža pri Kopru,« je
moralo biti moje prvo vprašanje, saj
sem si iz njega obetal izluščiti kakšno
posebno skrivnostnost. Pa ni bilo nič
kaj takega!
»Vojaško suknjo sem slekel 1947. le-
ta, še prej mi je dobro služila kot ko-
mandirju karavle na naši meji z Av-
strijo, sicer pa kar dobra tri leta. Po
demobilizaciji na mojem Primorskem
ni bilo kruha, zato sem si po nasvetu
svaka poiskal delo v štorski železarni,
saj so takrat potrebovali veliko delov-
nih rok. Tako sem zašel na Štajersko in
se zapisal železarni ter jeklarstvu«.
Pogovor sva zasukala spet na novo
elektroobločno peč in na razmišljanja,
kaj pomeni njemu - jeklarju in vsem
nam v gospodarskem smislu.
»Prvi ,podkuriti' v novi peči je zame
posebno priznanje in čast. Priznam, da
sem bil zelo vesel tega, še bolj vesel pa
zaradi nove težko pričakovane peči.
Končno smo uresničili naložbo, čeprav
se nam je časovno malo zavlekla. Elek-
troobločne peči so pač najsodobnejše
in so pošteno opravile s starimi »mar-
tinovkami«, od katerih je bila naša v
Štorah še posebeno do konca izkorišče-
na, pa tudi po svoje izčrpana. Gre tudi
za novo tehnologijo pridobivanja je-
kla, pa tudi ,šarže' več zaležejo - količi-
ne so večje«.
Povečanje zmogljivosti proizvodnje
surovega jekla v Štorah je toliko večjega
pomena, ker vemo, da proizvodnja jekla
v Jugoslaviji, pa tudi v Sloveniji, zelo
počasi napreduje ter predstavlja enega
izmed ključnih zaviralnih momentov iz-
koriščanja valjarniških kapacitet, pa tu-
di večje probleme pri oskrbi celotnega
kompleksa kovinsko-predelovalne in-
dustrije. To smo posebej poudarjeno sli-
šali ob začetnem zagonu nove jeklarske
peči v štorski železarni.
In sva s Petrom zasukala pogovor iz
resnejših, gospodarskih jeklarskih vod,
v intimnejšo plat. Nisem si mogel kaj,
da ne bi zastavil vprašanja »o mehki
primorski duši, ki se je zapisala ognju in
jeklu«; pa kako je to dvoje združljivo?
Hudomušen smehljaj mu je preletel
obraz. Mogoče mu je tiste primorske
mehke duše za kanček ušlo pri očeh.
Kaj več, kot za kanček je nisem opazil,
saj je vse prekril širok nasmeh: »No, o
tem pa bi se dalo pogovarjati! Najbrž
pa se da združiti oboje. Leta 1947 pri
pridobivanju jekla v fizično izredno
težkih delovnih pogojih nisem dosti
razmišljal o takšnih stvareh. Tudi ni
bilo časa! Strojev takrat nismo veliko
poznali: zakladanje SM peči brez stro-
ja, priprava vložka je bila vsa ročna...
Danes se delo s takratnimi časi sploh
ne da primerjati. Priznati moram, da
današnji mladini nikdar ne bi želel
takšnega garanja, kot smo to morali
opraviti mi, naša generacija. Delali
smo v treh izmenah, počitka je bilo iz
izmene v izmeno največ 8 ur - na iri-
mer iz nočne v popoldansko.«
Nas, ki od daleč opazujemo delo v
železarstvu; pri plavžu, pri pečeh, v ka-
terih se »kuha« žareče jeklo, že pogled
na vse to navdaja s spoštovanjem. Pred-
vsem s spoštovanjem do ljudi, ki obvla-
dujejo vročino in ogenj, tekoče žareče
jeklo... In sem zavrtal v jeklarja Petra,
kaj on občuti takrat, ko »skuha« svojo
novo šaržo, enkratno polnitev jeklarske
peči. Ali občuti ponos?
»Ne ponos, veliko veselje ob'^utim, če
je vse v redu. Da šarža uspeva, da ni
izmečka, da delo nemoteno poteka, de-
lo med sodelavci. To je tudi veselje
zaradi poklica, ki sem si ga sam izbral
in bom, kot vse kaže, v njem tudi doča-
kal svoj pokoj.«
Gube nasmeška so za časovno kaplji-
co otrpnile, in le s težavo so se poravnale
v prejšnje stanje. Grenkost slovesa v
prihodnosti, njegova neizbežnost se je
kmalu prekrila s ponosom zvestobe je-
»klarskemu poklicu, železarni, Štoram,
sebi, svoji delovni in življenjski »šarži«
jeklarja Petra:
»Da, dobrih 32 let sem zvest poklicu
in naši železarni. Vem, da slovo od so-
delavcev ne bo lahko, ampak takšno je
življenje. Najbrž bo potem kakšen me-
sec zelo dolgočasno, kljub ženi in otro-
kom, ampak izmisliti si bo treba kakš-
nega konjička.«
Toda mi upamo, zaradi jeklarja Petra,
da bosta z jeklarno in štorsko železarno
tudi po upokojitvi, ostala kot prijatelja
skupaj. Najbrž se da pogruntati primer-
na rešitev. Potrebna pa bo kmalu, saj
kaj dosti več kot mesec januar v Novem
letu 1980 Peter ne potrebuje za svojo
polno delovno »šaržo«. Pa kaj bi jadiko-
vali, celo v Petrovem imenu, saj zanj,
trdnega in pokončnega, navajenega po-
prijeti za vsako delo, pravega dolgčasa
sploh ni in ne more biti!
Vseeno nisva želela pogovora strniti z
melanholičnimi mislimi o upokojitvi,
zato sva pogledala za bolj »bleščečimi«
stvarmi. Podražil sem ga s »paradnimi«
jeklarskimi rezultati in botrstvom prvih
libijskih jeklarn in v^aljarn v Tripoliju:
»Res je, da smo se ob pogonu nove
jeklarne kaj kmalu izkazali z dobrimi
rezultati, katerim so komaj mogli ver-
jeti nekateri bolj izkušeni v družini
Slovenskih železarn. Ponosni pa smo
tudi na naše znanje, ki smo ga »izvozi-
li« v prijateljsko in neuvrščeno Libijo.
Prav naši valjarji, jeklarji in vzdrže-
valci so v okviru inženiring poslovne
skupnosti SMELT iz Ljubljane postali
pravi botri prvi libijski jeklarni in va-
Ijarni. To pa tudi niso majhne stvari!«
Peter ni mogel skriti ponosa ob teh
uspehih svojih jeklarskih in železarskih
tovarišev in sodelavcev. Pa nič zavisti ni
bilo v njegovih besedah pohvale, čeprav
ni bil zraven. Tudi že prej, med pogovo-
rom sem opazil, kako pri njem sploh ni
meje med tistim »moj« in »naš«, kadar
gre za dolžnosti do dela; vedno je strnil
svoje, Petrove dolžnosti in odgovornosti
do našega, skupnega dela in nalog.
Srečno, jeklar Peter! Tudi za leto
1980 in naprej, pa hvala za tvojo veliko
»šaržo«!
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 9
PIŠE DRAGO MEDVED
O BELI DRUŽINI POD GORJANCI
V Pleterjah je edina karhuija v srednji in vzhodni Evropi in na Balkanu
Devet stoletij živi ta red in ni spreme-
nil svojih pravil. Spreminjal seje le svet,
zato tudi Pleterje niso več tako samoten
kraj, kamor so se kartuzijani umaknili,
saj potrebujejo za svoje osnovno delo,
torej za molitev, samoto.
A zakaj pravzaprav beseda o njih? Ali
niso le sestavni del naše družbene stvar-
nosti tako kot vsi ostali predstavniki
vernih? Gotovo so, a so gotovo tudi ne-
kaj več. Kartuzijani v Pleterjah nosijo v
sestavini naše, predvsem sodobne zgo-
dovine, posebno obeležje. Z nekoliko
simbolike, ki jo lahko vidimo v njihovih
majhnih ročnih svetilkah, je tudi njihov
delež, predvsem v času narodnoosvobo-
dilnega boja. Bil je v znamenju svetlobe
sredi mrakobnega fašističnega in naci-
stičnega divjanja. Kdo so ti kartuzijani,
ki so v tem častnem boju prekršili vsa
svoja redovna pravila in sprejeli pod
svojo streho okrilja komuniste in žen-
ske? Odgovor je v bistvu preprost in v
pogovoru sredi turobnega jesenskega
dne pod Gorjanci mi ga je v svoji celici
podal prior pleterske kartuzije Janez
Drolc: »Kadar gre za človeško življenje,
za nas nehajo pravila »hiše«. Veljati zač-
nejo osnovna pravila krščanstva in to je
pomoč človeku v stiski. Kdo so bili lju-
dje, ki smo jih vzeli pod streho? Partiza-
ni so bili, aktivisti. Borili so se za svobo-
do svojega ljudstva, svoje zemlje, za do-
movino torej. Kdo jih je ogrožal in pre-
ganjal? Okupator, torej tisti, ki je prišel
od drugod, tujec, ki nima na tujih tleh
kaj početi. Naše ravnanje je bilo torej v
skladu z našimi osnovnimi pravili in ve-
dno borpo ravnali tako.«
Ni naključje, da so partizani kmalu
našli zvezo s kartuzijani. 2e sama lega
samostana, varno v zavetju vznožja Gor-
jancev in seveda že od nekdaj dobre
veze kartuzijanov z dr. Rejo, so dejstva,
ki so utrjevala medsebojne vezi. Že po-
kojni prior dr. Josip Leopold Edgar La-
vov je v svoji knjigi spominôv Kartuzija
Pleterje in partizani zapisal: »Bilo je
zgodaj spomladi 1942. Bil sem v Novem
mestu in sem videl, kako ženejo Italijani
osem naših ljudi, Slovencev, zvezanih z
verigami po dva in dva med seboj počez
in po dolgem, da jih odpremijo v Ljub-
Ija'no in potem kdo ve kam, v internaci-
jo, za talce ali v smrt. Srce se mi- je
stiskalo, pest se mi je krčila zaradi take-
ga ravnanja tujega vsiljevanja okupator-
ja. Takrat pa sem se svečano zaobljubil:
»Dokler bom živ, kartuzija Pleterje ne
bo,šla nikdar z okupatorjem, marveč bo
proti njemu vedno podpirala tiste in so-
delovala s tistimi, ki se bodo borili proti
njemu!«
Tako je tudi bilo. Veliko partizanov se
je zateklo v samostan v novembrski
ofenzivi 1942 leta, ko so Italijani hajkali
po Gorjancih. Veliko pustošenje so v
samostanu naredili belogardisti, ki so
naredili iz samostana pravo postojanko.
18. februarja 1943 so partizani zvečer
napadli samostan in ga po tridnevnem
boju zavzeli. Po italijanski okupaciji so
prišli Nemci. 24. oktobra 1943 sta dva
gestapovca aretirala priorja dr. Leopol-
da. Zaprli so ga, zasliševali, bil je obso-
jen na smrt. Le njegova visoka cerkvena
dostojanstvenost ga je rešila. Konec voj-
ne je doživel v pregnanstvu v Certosa di
Vedana v severni Italiji. Tudi v času
nemške okupacije, je kartuzija pomaga-
là partizanom. Dajali so jim sol, zdravila,
tobak, usnje. Po vojni so se kartuzijani
vključili v obnovo domovine po najbolj-
ših močeh.
Kartuzijo Pleterje je obiskal pred leti
tudi predsednik Tito. Dr. Leopold je
prejel za svoja dejanja dve visoki odliko-
vanji. Pred nedavnim je samostan dobil
še eno odlikovanje: red zaslug za narod
z zlato zvezdo! To visoko odlikovanje
predsednika Tita je prejel v svoje roke
prior Janez Drolc in dejal približno ta-
kole: »Izjavljamo in obljubljamo, da bo-
mo s svojim delom in ravnanjem tudi v
bodoče vedno služili domovini.«
BELI MENIHI
Red kartuzijanov je nastal vil. stolet-
ju, ko je Sv. Bruno (rojen 1035 leta v
plemiški rodbini Hartenfaust v Kölnu)
zapustil Reims in se odpravil v samòto.
Na svoji poti proti Grenoblu je našel še
šestorico svojih tovarišev in se z njimi
odpravil v samotno gorovje. Ustavili so
se v pogorju Chartreuse in od tod imajo
tudi ime.
Najprej so si zgradili nekaj lesenih hi-
šic za svoje bivanje. Te so postavili v
krogu okoli male kapelice. Pozneje so
spojili te hišice in kapelico s hodnikom
ter zgradili še malo dvorano za posveto-
vanja (kapitelj), refektorij in nekoliko
prostorov za tujce. (Tudi v Pleterjah vo-
dijo štirje, preko 100 m dolgi hodniki v
cerkev.
Drugo leto bo minilo 820 let, kar je
nastala prva kartuzija na Slovenskem.
To je bila Žička, sledila ji je tista v Jur-
kloštru, nato v Bistri pri Vrhniki, naj-
mlajša in še edina, ki obstoja pri nas pa
v Pleterjah. Kćirtuzijo v Pleterjah je dal
zgraditi celjski grof Herman II. Herma-
novo odločitev je podprl občni zbor kar-
tuzijanov leta 1403 na generalnem kapit-
Iju v Žičah. (V Ziče je povabil kartuzija-
ne tedanji štajerski mejni grof Otokar,
grofje celjski pa so postali zaščitniki žič-
ke kartuzije v letih 1443 do 1456. Za
posebnega samostanskega dobrotnika
je veljal grof Friderik.
No, vrnimo se v Pleterje. Samostan so
pričeli graditi 1403. leta. Končali so ga
tri leta pozneje. Vse stroške gradnje je
plačeval sam Herman II. Gradnjo je vo-
dil O. Hartman, Gotska cerkev stoji še
danes. Stoletja so jo močno poškodova-
la, vsako leto delavci spomeniškega var-
stva vložijo vanjo nekaj sredstev, da bi
jo ohranili, saj predstavlja dragocen
spomenik gotske arhitekture. Tedanji,
samostan je imel 13 celic in cerkev. Leta
1435 je umrl Herman II. in v Pleterjah so
ga pokopali. Sele 200 let po njegovi
smrti so njegove posmrtne ostanke pre-
nesh v Celje.
TURKI IN REFORMACIJA
Turki so napadli samostan 1471 leta in
ga domala povsem uničili, le cerkev je
ostala nedotaknjena. Turki so napadli
samostan še leta 1476 a zaman. Leta
1580 so bili v samostanu le trije redovni-
ki. Tudi protestantizem je opravil svoje,
v 16. stoletju pa so prevzeli samostan
jezuitje in so bili njegovi gospodarji do
leta 1773. Po njihovem odhodu je prešel
samostan v državno last. Na pleterskem
posestvu je bil neimeščen kot gozdar v
letih 1773 do 1857) Josip Ressel, izumi-
telj ladijskega vijaka. Leta 1839 pa je
pletersko posestvo prišlo celo v privat-
ne roke. Zadnji posestnik je bil Bors de
Borsod. Kartuzijani so odkupili samo-
stan leta 1899 in se tako vrnili domala po
300 letih na kraj, ki ga je zgradil celjski
grof Herman II.
Pričeli so z obnovo, oziroma z novo-
gradnjo in do konca leta 1904 je bil sa-
mostain zgrajen. Začelo se je novo strogô
redovniško življenje, spet je veljala
klavzura, veliko redovnikov se je vrnilo
iz Francije. Danes jih je 23. Tako je zdaj
Pleterski samostan med največjimi v
Jugoslaviji, saj ima 35 meniških celic,
novo cerkev in druge prostore. Zanimi-
va je zgodovina glavnega oltarja samo-
stanske cerkve. Prej je bil v katedrali v
Saint Claudu. Menda ga je dala narediti
Ivana Antonija Poisson, prijateljica Lu-
dvika XV., bolj znana pod imenom mar-
kiza Pompadour. V samostanu so bile
tudi slikarske mojstrovine, 300 let stare
slike apostolov. Te so zdaj v Kostanjevi-
ci, v stalni umetniški zbirki in so nov
dokaz izredne duhovne širine belih me-
nihov in priorja Janeza Drolca.
SLIVOVKA JE POSTRANSKA
STVAR
Kdor si predstavlja priorja kot stroge-
ga in togega meniha, ki nima posluha za
naše navadne »zemeljske« zahteve in
navade, se je krepko zmotil. Sprejel me
je človek, z obema nogama trdno stoječ
na zemlji. Na njegovem obrazu je poči-
vala tista značilna umirjena plemeni-
tost, ki na daleč izdaja vso notranjo zre-
lost in koncentracijo duha k osnovnemu
delu: molitvi. Kljub bolezni, ki mu ve-
dno bolj jemlje vid, je urno zakoračil po
dolgih samostanskih hodnikih, da kma-
lu nisem vedel, kje sva. Znašla sva se v
njegovi celici in prva značilnost je bila v
tem, da je takoj zazvonil telefon, pritrjen
na steno skromne, predvsem s knjigami
opremljene sobe. Torej kot pravi direk-
tor: telefon se je nasilno vselil v ta mir. V
ta prostor, kjer naj bi vladala samota, le
misel na boga in fizično delo. Ko sediva
za mizo in pleteva pogovor, me je okre-
gal, ker je skljocnil fotoaparat. Zatem so
sledile besede preprostega besednjaka,
brez ovinkarjenja. To je značilnost kar-
tuzijanov: preproščina in dostojanstvo.
Med ljudmi sicer krožijo govorice, da
beli menihi strašno trpijo, da so samo-
tarji, polni kompleksov, domala verski
blazneži, da se bičajo, da ponoči ne spijo
in podobne neumnosti. V tihoti in topli
prijetnosti priorjeve sobe so se razgri-
njale naslednje misli: ».. .kartuzijan mo-
ra biti popolnoma zdrava psihofizična
osebnost. Le zavestna pot med naše živ-
ljenje zagotavlja mlademu človeku ob-
stoj v tem redu, sicer ne vzdrži. Zato so v
zmoti tisti, ki mislijo, da morajo biti ra-
zočarani, da dobijo »vizo« za samostan.
Tudi samo molitev je premalo. Tudi
zgolj samotarstvo ni dovolj močan argu-
ment za obstoj. Združljiva sta le molitev
(red je namreč kontemplativen), in sa-
mota. Zato kartuzijanski beli menih de-
la v samostanu troje: moli, študira in
opravlja fizično delo. Poleg cerkve je v v
samostanu najpomembnejša knjižnica,
saj je v njej preko 20.000 knjižnih enot,
ki jih menihi rabijo za študij teologije in
filozofije. Me zbirkami je najpomemb-
nejša Patrologija, zbirka cerkvenih oče-
tov, ki vsebuje okoli 200 knjig, napisa-
nih v stari grščini in latinščini. Obisko-
valcem ne kažejo knjižnica, ker je nekoč
nekdo med njimi ukradel neko dragoce-
no knjigo. Prior Janez Drolc sicer ne
mara novinarjev, a me v isti sapi vpraša,
kako je kaj v Celju. Huduje se na različ-
ne oblike gledanja na kartuzijo, češ da
bi jo nekateri radi spremenili v muzej za
celodnevne oglede. To pa seveda ne gre.
Večstoletne izkušnje so obdržale red v
ugledu, ki ga danes ima. Posebno samo-
stan pod Gorjanci, ki ima nedvomno
drugačno'vlogo od tistih številnih v
Franciji in Italiji. Zato se prior huduje
tudi na tiste, ki zgolj iščejo partizanske
Pleterje, pa Pleterje zaradi hruške, sli-
vovke ali brinjevca ali jabolk. To vse je
postranska stvar, pravi. Nihče pa več
skoraj noče pomisliti, da smo tukaj zara-
di molitve. In če ne bi naš red bil takšen,
kakršen pač je, bi tudi partizanov ne
bilo pod našo streho.
Kartuzija Pleterje tesno živi s Šentjer-
nejem. Tudi v različnih oblikah krajev-
ne samouprave, medsebojnega sodelo-
vanja. Tudi danes je kartuzija simbol
dobrih odnosov, človečnosti v pravem
pomenu besede, je nepogrešljivi sestav-
ni del naše družbene stvarnosti. Beli
menihi so vpeti vanjo. Četudi imajo svo-
je obveznosti in svoja pravila. Ko vse
spi, se ob enajsti uri zvečer odpravijo k
maši. Z nočnimi svetilkami krenejo po
hodnikih do cerkve in pojoč opravijo
liturgijo, včasih dolgo tudi tri ure. Ena
skupna maša je še ob sedmih zjutraj in
ena ob štirih popoldne, sicer pa menihi
molijo večkrat dnevno vsak sam v svoji
celici, kjer tudi obedujejo. Enkrat te-
densko imajo skupno kosilo in skupin-
ski odhod izven samostana, takoimeno-
vano rekreacijo. Tako se preko dneva
nenehno združuje »duhovno« delo s fi-
zičnim in to ravnotežje je najpomemb-
nejše. Ko beli menih umre, ga položijo
na desko, spustijo v jamo, zagrnejo zem-
ljo in mesto označijo z lesenim križem,
brez imena.
DRAGO MEDVED
Prior Janez Drolc, pogled belega meniha skozi olmo v sedanjih naše družbene
stvarnosti. Foto: Drago Medved
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
PIŠE MILAN BOŽIČ
ŽIGA LAJAKOV-MOZIRSKI
Pesmi, ki govorijo predvsem o lepoti Gornje Savinjske doline, nastale v
létih od 1886 do 1920, še vedno čakajo na objavo
Četudi je umrl 1938. leta, njegovo delo
tone v pozabo. Le redki so še živi spomi-
ni nanj. Zato pa o njem govorijo pesmi,
kronike in drugi zapisi. Kar lep sveženj
jih je. Listi so porumeneli. Mnogi od
njih so raztrgani. Vsi pa popisani z lepo
pisavo.
Vsa ta bogata zapuščina čaka, da jo bo
nekdo proučil, bolje ocenil. Zaslužila pa
bi si nekaj več. Knjižno izdajo. 2iga Lay-
kauf ni našel založnika, da bi mu nati-
snil in izdal pesemsko zbirko »Kremen
in iskre«, šestinosemdeset pesmi, ki jih
je napisal v obdobju med 1886. in 1920.
letom. Tudi sam ni imel denarja, da bi
plačal tiskarske stroške. Pesmi so
spravljene v mapi s trdimi platnicami.
Na naslovni strani pa spet z lepimi črka-
mi napis: Kremen in iskre - Poezije -
1886 do 1920.
Zanimivo delo zćinimivega človeka.
Tudi posebneža. Bil je človek svojega
časa, živel in delal je v letih ob prelomu
devetnajstega v dvajseto stoletje, v silno
razburkanem času, tudi zavoljo naro-
dnostmh bojev, zaradi slovanstva in po-
vezave narodov na Balkanu, zaradi mo-
narhije, ki ni gledala s simpatijami ljudi,
ki so pozivali k uporu in podobno.
Žiga Laykauf je bil narodnjak v pra-
vem pomenu besede. Zato tudi veliko-
krat preziran, preganjan in celo zaprt.
Trškim meščanom je bil trn v peti. Ni-
koli jim ni ostal dolžan. Njegova beseda
je bila iskriva, ostra. In vendar je bržčas
prišel iz njihovih vrst, toda, kot neza-
konskega otroka ga niso priznavali.
Rodil se je 7. oktobra 1868. leta v Mo-
zirju. Mati je bila Hermina. Zanimiv je
podatek, da se je med botri znašel cvet
tedanjega mozirskega trga. Celo sam žu-
pan, pa baronesa itd. Posinovil ga je
mozirski kirurg Žiga Laykauf.
Bil je nadarjen fant. Obiskoval je celj-
sko gimnazijo. Šolanje mu navzlic vse-
mu ni šlo preveč od rok. Zanimivo je, da
je iz leta v leto slabšal svoj položaj med
ocenjenimi gimnazijci. Vtem, ko je bil v
šolskem letu 1880/81 na 17. mestu, je bil
naslednje leto na petnajstem med štiri-
desetimi dijaki. Toda, že naslednje šol-
sko leto 1882/83 je med enaintridesetimi
dijaki padel na 26. mesto, leto dni poz-
neje pa je med šestintridesetimi gimna-
zijci obtičal na predzadnjem mestu.
Maturiral je v Beljaku. Poskusil se je v
študiju za živinozdravnika. Študij je pri-
čel na Dunaju. Pa ga ni nikoli končal.
Zato je pričel z delom odvetniškega ura-
dnika. V tem prvem obdobju ga je pot
zanesla v Ljubljano, kjer se je poročil. V
zakonu se jima je rodila hčerka, ki pa je
umrla v mladih letih. Znova se je vrnil v
Mozirje, v svoje Mozirje. Tu je delal kot
arhivar in tajnik trške občine, pozneje
pa na izpostavi celjskega glavarstva.
Znana je podrobnost, da je najrajši pil '
jabolčnik. Pogosti prinašalki te pijače je
posvetil tudi nekaj stihov.
S pisanjem pesmi je začel že kot dijak.
Pa je kmalu sprevidel, da mu bo bičanje
takratnih razmer prineslo samo težave.
Zato si je izbral psevdonim: Žiga Laja-
kov-Mozirski. Mnogi so ga poznali samo
pod imenom Mozirski. In po vsej pravi-
ci, saj je Mozirju in Gornji Savinjski do-
lini posvetil svoje najlepše pesmi. S svo-
jo poezijo je pravzaprav med prvimi
opozoril na lepote sveta ob gornjem to-
ku Savinje.
Svoje politično prepričanje je potrje-
val v številnih brambovskih pesmih.
Kar lepo število jih je.
V	svojem pisateljskem opusu je šel
dlje. Bil je tudi vnet kronist in tako je
ohranil Mozirju in današnjemu času za-
nimivo kroniko trga Mozirje od najsta-
rejših časov do približno 1920. leta.
Žiga Laykaufa so tisti čas visoko ceni-
li v slovenskem naprednem življenju.
Pozneje je pisal tudi v Ljubljanski zvon,
pa v Slovenko, v Slovenski gospodarski
koledar itd. Svoje mesto je dve leti pred
smrtjo našel tudi v Slovenskem biograf-
skem leksikonu! Potrjeno je tudi njego-
vo dopisovanje z Zofko Kvedrovo in
drugimi.
Pomembna za opis tistega časa je Voj-
na kronika trga Mozirje, ki so jo podpi-
sali, zaradi verodostojnosti, vsi takratni
trški oziroma občinski možje z županom
na čelu. Takole je Žiga Laykauf zapisal
na njenem koncu:
»Občinski zastop trga Mozirje, zbran
pri svoji plenarni seji dne 30. vinotoka
1920, odobruje in potrjuje spis te kroni-
ke.« In potem županstvo trga Mozirje
(podpisi): župan Alojzij Goričar, odbor-
niki: Anton Drev, Peter Trogar, Anton
Deleja, Martin Ferance (ta podpis je ne-
čitljiv in je pravilno ime lahko tudi dru-
gačno, opomba pisca), Štefan Brložnik,
Ivan Veit, Martin Šuster (občinski sve-
tovalec), Franc Žuža in Ivan Klemenak.
Več kot zanimiva je seveda Kronika
trga Mozirje od najstarejših dob do zad-
njega časa. Kroniko je sklenil s pesmijo,
ki jo je posvetil svojemu rojstnemu kra-
ju Mozirju:
V savinskem vencu biser zlat,
pozdravljen bed tisočkrat,
viharjem vkljub na veke mi stoji,
kot gore golčke nad teboj!
V	kroniki je posebno mesto posvetil
nekoliko starejšemu pesniku Florjanu
Vodovniku. Takole je zapisal:
»Florjan Vodovnik bil je 12. aprila
1824 v župniji Šmihelj nad Mozirjem ro-
jen kot sin čisto bornih, preprostih ko-
čarjev pri posestrüku Hudej p. d. Heber
v Radegnadskem. Poslali so ga kot zelo
nadarjenega dečka v šolo v Mozirji, ka-
tero je s častnim priznanjem zapustil ter
se s pomočjo tukajšnjih dobrotnikov, po
z eminenco dovršeni celjski gimnaziji
podal na univerzo v Gradec, kjer se je v
modroslovno fakulteto vpisal.«
Objavil je tudi Vodovnikovo pesem
Savini:
Oj bistra Savina, srebrn je tvoj pas,
in mičen kot deve planinski tvoj kras,
valovi šumeči, prozorno ti dno,
v naročje me vabijo s tajno močjo.
Oster in kritičen je bil do trških velja-
kov. Svoj odnos do njih je zabeležil v
pesmi Klevetnikom:
Vedno svoje je zijalo
nosilo na sejm budalo,
pesnika pa bog je ustvaril
in z modrostjo ga obdaril,
da ne poje le domovju,
kakor ščinkovec pri grmovju,
da posveti z lučjo v mrak,
kjer šopiri se - bedak.
Svojo narodno zavest je izpričal tudi v
pesmi Kvišku bratje, ki je nastala 1886.
leta:
Kvišku bratje, meč v desnico,
zemljelačnim tujcem v bran,
v boj za dom in za pravico,
prišel je osvete dan!
Kvišku bratje, v boj krvavi
osvobodit tlačen rod,
lepi naši očetnjavi
slabi tujec je gospod!
Zelo veliko pesmi pa je posvetil na-
ravnim lepotam Gornje Savinjske doli-
ne. Skoraj vsakemu kraju je zapel pe-
sem. Tudi Rinki, Savinji, Mozirskim
zvonovom itd.
Poglejmo kitico iz pesmi Logarska
dolina:
Ti svet prelep, planinski svet,
iz dna srca pozdrav ti vnet,
pozdravljen cvet in kras planin
in ti, najlepša vseh dolin!
V tem ciklusu ima posebno mesto tu-
di pesem Planinki:
Zvezdic sto v noč blešči,
oj, kako so krasne!
Ko pa zora zažari,
zvezdic svit ugasne.
Roža sredi vrtnih gred
bujno je razvita,
a planinke zvezdni cvet
lepše se razcvita.
Uveljavil se je kot pesnik Gornje Sa-
vinjske doline, kot kronist in publicist.
Njegovo delo pa je seglo tudi гш preva-
jalsko področje. Mnogi dokumenti, ki
govorijo o razvoju in življenju Mozirja
so prevedeni v naž jezik prav po njegovi
zaslugi.
Mozirjani, oziroma Zveza kulturnih
organizacij občine Mo^e, so mu v hiši
na tr^, kjer se je rodil in delal, uredili
spominsko ploščo in tako opozorili na
človeka, ki je pomemben del kulturnega
in političnega življenja v Gornji Savinj-
ski dolini. Svoj kotiček pa je zadnji Čas
našel tudi v lepo urejeni podstrešni so-
bici Kulturnega doma v Mozirju, kjer po
zaslugi Aleksandra Videčnika nasteja
zametek arhiva, na vsak način pa dejav-
nosti, ki posega v zgodovino doline, ki
zbira dokumente o ljudeh, ki so tod ži-
veli in ustvarjali, se tudi v zadnji vojni
borili za svobodo. In tu ima svojo precej
zajetno mapo tudi Žiga Laykauf. Med
vsemi temi dokumenti, pesmimi, slika-
mi in kronikami, je tudi mapa, ki nosi
»".aslov »Kremen in iskre«. Kdo ve, če
bomo lahko kdaj vzeli s police katere
koli knjigarne pri nas tudi knjižico poe-
zij pod tem naslovom?
V prvi hiši na desni, sredi Mozirja, je živel in delal pesnik in publicist Žiga
Laykauf
To pa je spominska plošča na hiši v Mozirju št. 47, kjer je živel pesnik Lajakov-
Mozirski
IZ KRONIKE TRGA MOZIRJE
Leta 1580 ali 1579 je trg popolnoma
pogorel.
Leta 1600 je pogorelo župnišče.
Leta 1683 do 1797 je trg zopet večkrat
pogorel.
Leta 1798 so vsled malomarnosti zane-
tili ogenj v hlevu Janeza Plešnika (seda-
nja gostilna pošta). V kratkem času je
vsled hudega vetra slaba polovica trga v
plamenih... in tako je zgorelo 35 trških
hiš in zraven vsa stranska in gospodEU--
ska poslopja, zatem žitna shramba.
Leto 1835 ima zaznamovati zopet po-
žarno nesrečo za trg. 16. marca zvečer ob
8. uri je nastal v hlevu tukajšnjega po-
sestnika Marčmka ogenj. Zgorelo je le
pet stanovanjskih hiš in 3 pristave. Za-
varovalnina, 1650 fr. se je v gotovini iz-
plačala.
VOLITEV NOVEGA STAREŠINE
1797
Od svetega Jurija je leto minilo
vže goro je novo zelenje pokrilo,
od nekdaj uredil ta praznik svečan
za leto si dni je vse posle tržan.
Očetje so trški v posvete se zbrali
staroste račune so stroge podali,
a novi je moral tedaj starešina
odkupiti čast to si z vedrom vina.
FRANCOSKA REKVIZICIJA
(1797)
Ko ura na stolpu je bila devet
prijezdil na trg je francoski piket,
razsedlal je belca seržan - major,
smehljaje pozdravil občinski je zbor.
STANJE TRGA L. 1842
Trg je štel 69 hiš, od teh je bilo 34 z
op>eko kritih in 10 hiš istotako z opeko
pokritih.
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 11
PRI MEDVEDOVIH VBRASLOVČAH JE PESEM DOMA
LISTI IZ KRONIKE
SO DOTA MLAJŠIM
Naše svetle dni sta pomagala tkati tudi Jože in Hedvika
PIŠE MATEJA PODJED
Debele deževne kaplje,
ki so drsele po šipah, so
tistega mrzlega jesenske-
ga dne naznanile naš
obisk pri Medvedovih v
Braslovčah 14. Toda za zi-
dovi hiše je bilo prijetno
toplo predvsem zaradi
gostoljubnosti Jožeta in
Hedvike Medved, ki sta
bila takoj pripravljena
kramljati z nami o pesmi,
o minulih in sedanjih
dneh. Stekel je pogovor,
kot bi bili že od davnej
dobri, stari znanci, prija-
telji. Z zanimanjem smo
sledili pripovedi obeh, ki
sta z živo, Jože pa tudi s
péto besedo, znala obudi-
ti minule dni.
In pred nami se je odvi-
jala življenjska zgodba
Medvedove družine, ki je
pravzaprav doma iz Pre-
log pri Šoštanju. Tam se
je namreč leta 1902 tudi
rodil naš sobesednik, za-
pisovalec ljudskih pesmi
in družinske kronike, Jo-
že Medved.
Ko je bil Jože Medved
star 17 let, ga je na pot v
Kmetijsko šolo v Šentjur-
ju pospremila teta z bese-
dami: »Pepe, pišem zgo-
dovino o vasi Preloge.
Glej, da boš moje delo na-
daljeval!« Jože, ki je od-
hajal po znanje med svoje
vrstnike v Šentjur, tedaj
ni povsem resno vzel teti-
nih besed. Zapomnil pa si
jih je. Pridno je gulil šol-
ske klopi in marsikaj no-
vega in naprednega je
izvedel o kmetovanju, ki
mu je tudi kasneje ostal
zvest. Oče, tako je pripo-
vedoval Jože, ni najbolje
gospodaril, ker je bil s pa-
rom konj kar naprej na
cesti. Kasneje, no kasne-
je, ko je furmanstvo opu-
stil in je konjski gnoj
ostajal doma, ne na cesti,
je bil tudi izkupiček, ki ga
je dajala kmetija, boljši.
Jože, ki se je v Kmetijski
šoli v Šentjurju naučil ve-
liko novega, je bil kasneje
tudi dober »birt«. Popra-
vil je reizpadajočo kmetijo
in hlev in v rodno zemljo
zasadil sadike hmelja.
Zemlja v Prelogah, kjer
so živeli in gospodarili je
bila rodna le, če je bila
dobro, skrbno in strokov-
no obdelana. Seveda:
kmetija, ki se je razprosti-
rala na 9 ha obdelovalne
zemlje, je bila za družino,
ki je bila iz leta v leto več-
ja, edini vir dohodka in
Medvedova sta dobro ve-
dela, da jo je treba skrbno
obdelovati. V Prelogah,
ki se jih še vedno spomi-
njata z radostnim srcem,
sta Medvedova imela tudi
drevesnico in kasneje va-
lilnico. Dela jima ni
zmanjkalo nikoli. Kasne-
je, ko se je družina morala
preseliti in zapustiti pose-
stvo, ki ga je ogrožal ze-
meljski plaz, se je preseli-
la v majhno, novo hišico v
Braslovčah, kjer bolj po-
grešata kruljenje pujska v
hlevu, ščebetanje kokoši
v valilnici in delo v dreve-
snici. Resda jima leta, ki
so sedla na njuna ramena,
težkega dela na kmetiji že
zdavnaj več ne dopušča-
ta, a je le težko zatajiti v
sebi poreklo kmeta in
kmetovalca.
USTI IZ DRUŽINSKE
KRONIKE
S 17 leti je Joško od tete
zvedel, kako nastaja in
kako se piše družinska
kronika. Ko rhu je bilo 22
let se je v resnici začel za-
nimati za pretekle dni, ki
so po tetinih virih izhajali
i^red 300 let. Mislil si je:
»Škoditi mojim otrokom
ne more, če bo ostalo kaj
zapisanega iz naše druži-
ne in morda bo kdo
izmed mladih moje delo
nadaljeval...«
Z veliko skrbjo, natanč-
nostjo in ljubeznijo se je
Jože Medved lotü prvih
strani domače kronike, ki
jo je oprl na lastne dogod-
ke, izkušnje in pretečene
dni. Le-ti so minevali v
krogu otrok, ki so drug za
drugim prihajali na svet.
13 se jih je rodilo iz lju-
bezni in vsak izmed njih
je na straneh družinske
kronike zapisan z dogod-
ki iz svojega življenja. Za
vse to je poskrbel Jože,
njihov oče, ki je z lično
pisavo na straneh skup-
nega dnevnika med dru-
gim zapisal tudi: »Do da-
nes, ko to pišem, so vsi
otroci še živi in zdravi...«
Potem sledi podroben
življenjepis vsakega po-
sebej.
Pred 52 leti pa je ate Jo-
ško zapisal mami Hedvi-
Ri: »Spolnila zdaj si 16 let,
v najlepši dobi stopaš v
svet...«
No, življenje je naneslo,
da so se njuna pota potem
za kratek čas razšla, kajti
v drugem delu kronike je
Jože zapisal: »Kako pa
sem prišel do Hedvike, je
pa le prav, da malo osvet-
lim. Dolžan sem še bil
80.000 din; starša pa sta
rekla, naj se bogato ože-
nim. Več so mi jih sveto-
vali, ali meni ni bilo za
nobeno, ker sem globoko
v srcu mislil na prvo lju-
bezen.. .«
Tako sta se Jože in He-
dvika omožila. Skupaj sta
z veliko ljubeznijo priča-
kovala in vzgajala otroke.
»Moja prva, prava lju-
bezen«, je zapisal Jože,
»je zdaj moja druga
žena«.
In takih dogodkov, iz-
jav, zapisov in izpovedi je
vse polna družinska kro-
nika Medvedovih, ki je,
kot pravi njen zapisova-
lec, stara že 350 let.
DA PESEM NE BI
ZAMRLA
Jože nam je, ko smo ga
obiskali, zapel tudi nekaj
starih, zelo starih pesmi,
ki jih prav tako skrbno
zapisuje po ustnem izro-
čilu. Okrog 120 jih je zapi-
sanih v beležnici, ki bi se
je razveselil marsikateri
zapisovalec ljudskega
blaga. Veliko pa jih ima
Jože zapisanih še »v gla-
vi« in jih bo zdaj, v dolgih
zimskih dneh prav goto-
vo prelil na papir. Tudi
zapeti zna Jože vse te sta-
re pesmi, kar je še pose-
bej dragoceno. Ko sreo ga
vprašali, katera izmed za-
pisaiiih pesmi mu je naj-
bolj pri srcu, se je sicer
težko odločil, kajti vsaka
od teh starih pesmi tvori
dragocen drobec v mozai-
ku njegovega zapisoval-
skega dela. In kot za pri-
mer naj zapišemo nekaj
verzov iz pesmi Nebo ža-
ri, ki ima sicer 16 kitic in
vsaka izmed njih se dru-
gače poje. Seveda jo je
Jože ob našem obisku tu-
di zapel.
Sinek piše
JJubl očka, kaj si rekel:
ko se kostanj obleti? ,
Čas kostanja Je potekel,
ali tebe očka ni!
KoUkrat si govorimo,
Marjan, mamica in Jax,
če se vrneš nam za mizo,
kakšen spet bo raj pri nas!
Našo mejo so podrli,
vojna lopa tam stoji,
našo šolo so zaprli,
botrček me zdaj uči.
Včasih berem, včasih pišem,
botrček podpiše red,
včasih solzo si obrišem,
kar bilo Je, kaj bo spet.
Če igramo se vojake,
Ivan tvoj je general.
Ti že nosim častne znake,
jasne, svetle kot kristal.
¡*iši nam, smo v skrajni sili
Marjan, jaz in mamica.
Da so te nam kje ubili,
da te krije jamica.
Ko sem drobno pismo skle-
nil,
mamici sem šel ga brat.
In še nekaj bom omenil:
plakala je tistikrat.
V VELIČASTNIH
DNEH
V dneh, ki jih je pisala
zgodovina v letih od 1941
do 45, Joško in Hedvika
nista stala ob strani.
Spoznala sta težke trenut-
ke v zgodovini NOB, zato
sta pomagala partizanom
po svojih najboljših mo-
čeh, kar ju je včasih stalo
skoraj življenje. K njima
so namreč partizani pri-
hajali poslušat radio, priš-
li so po toplo domačo be-
sedo, pravkar pečen kruh
in včasih po potico. Parti-
zani so vedeli, da je njun
dom za njih varen in go-
stoljuben, zato so jim v
oskrbo zaupali tudi ranje-
ne partizane. Nemcem je
seveda to prišlo kmalu na
uho in nekega dne je Ne-
mec nameril revolver ne
Hedvikino čelo. Hedvika,
ki je sicer dobro zneila
nemško, a ni nikoli poz-
dravila s »Heil Hitler«, je
s svojo hladnokrvnostjo
rešila družino in skrite
partizane v hiše. Radio, ki
so ga Nemci tako zelo
iskali v hišni preiskavi, je
Hedvika podtaknila v
otroški voziček, nanj pa
je posadila »poba«, ki se
je zaradi neljubih in nez-
nanih gostov neusmilje-
no drl.
Takšni in podobni tre-
nutki so se kar vrstili v
življenju Jožeta in Hedvi-
ke Medved, ki kljub le-
tom z optimizmom in do-
beršnjo mero dobre volje
gledata v svet.
Srečna, zelo srečna pa
sta posebej takrat, ko
njun dom v Braslovčah
napolni vesel živžav 26
vnukov, ki najmanj dva-
krat na leto skupaj s svo-
jimi starši obiščejo ljub-
ljenega dedka in babico.
Tudi mi jima želimo
SRECNO IN ZDRAVO
NOVO LETO!
Jože Ulrik, Deberšak Marija in Pepea Bršek so v dneh, ko so našli zatočišče pri Medvedovih, zapisali v njuno
spominsko knjigo:
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
PIŠE JANEZ VEDENIK
ZA KONEC LETA
ali beseda ni konj
Prav je, da na pragu novega leta izreče-
mo nekaj želja, za katere dvanajst mese-
cev ni bilo časa. Seveda želja ni treba
jemati preveč resno. Je pa čisto prav, če
se ob koncu leta malce pohecamo. In ker
sem pač zadolžen za poročanje iz žalske
občine, je povsem razumljivo, da je naj-
več čestitk žalskih.
Predsedniku skupščine občine Žalec
Vladu GORIŠČKU pravzaprav nimamo kaj
zaželeti, saj referenduma za peti samopri-
spevek prihodnje leto še ne bo, žalski ko-
munalci po svoje delo tudi kar dobro
opravljajo. No, res je - posebne poledice
še ni bilo...
Predsedniku Izvršnega sveta SO Žalec
Jožetu JANU želimo izpolnitev vseh skritih
želja.
Podpredsedniku SO Žalec in direktorju
TOZD Nama Žalec Dolfetu NARAKSU pri-
poročamo, naj se tudi prihodnje leto tako
iz srca smeje. Naj pa tega ne počenja v
Namini restavraciji, ker se tam ni čemu
smejati. Priporočamo hotel Prebold!
Načelniku oddelka za gospodarstvo pri
žalski občinski skupščini Jožetu CEROV-
ŠKU želimo še naprej uspešno fotografira-
nje svečanosti ob polaganju temeljnih ka-
mnov Upamo, da bo kdaj prišla na vrsto
tudi kakšna svečanost ob polaganju te-
meljnega kamna gospodarsko pomemb-
nega objekta.
Ivanu GLUŠIČU načelniku oddelka za
gradbene zadeve ter urbanizem uspešno
kmetijsko letino in dobro prodajo, ob tem
pa ga naprošam v imenu vseh novinarjev
naj ima še v naprej na zalogi dovolj svojih
slik za objavo v časnikih.
Predsednika OK SZDL Ivanu ROBIČU bi
tudi v prihodnjem letu radi videli na števil-
nih proslavah in obrobnih KS. kamor veči-
na drugih le težko zaide.
Sekretarju OK ZKS Žalec Franciju JE-
LENU iskreno želimo, da bi se še tudi v
bodoče trudil za uporabljanje čim manj
tujk.
Rafku MLAKARJU, predsedniku OS
ZSS želimo, da bi še naprej veljal za dobre-
ga plesalca tako kot je bil na zaključku Sši.
Hkrati pa tudi to, da ne bi plesal tako kot bi
drugi želeli.
Predsedniku OK ZSMS Otu ŽAGARJU,
da bi mladi bolje spoznali svet in domovi-
no. Na radijski oddaji se tokrat niso izkaza-
li. Sicer pa - važno je sodelovati. Tudi na
nekaterih prireditvah, kjer bi lahko bilo več
mladincev.
SAVINJSKEMU OBČANU želimo v pri-
hodnjem letu še več aktualnih člankov.
Upamo, da bodo dosedanji dopisniki iz
vrst skupščinskega in družbenopolitične-
ga življenja še naprej vztrajali in pisali ob-
širne članke v korist bralnosti tega meseč-
nika.
Ivanu CENTRIHU, sekretarju Kulturne
skupnosti in šefu filmskega sporeda v
občini čim manj takšnih in drugačnih
krčev. Tedeefovski KRČ paje bil nekaj izje-
mnega. t9 so potrdili tudi filmski delavci,
ki so obiskali Žalec.
Poldetu RAJHU, direktorju SIP iz Šem-
petra želimo še v naprej dobro prodajo
kmetijskih strojev. Vseh 366 dni. 7 dni je
občutno premalo...
Direktorju tekstilne tovarne PREBOLD,
Ivanu ŽAGARJU priporočamo ogled naj-
novejšega slovenskega filma Ubij me než-
no. Sicer pa ni on kriv za prehrano, ki jo
preboldski delavci dobijo iz hotela Pre-
bold.
Erniju RAMŠAKU, direktorju Garanta s
Polzele uspešno poslovanje z Garantom
No ja, mislimo uspešno vodenie.
Viktorju DRAMI, direktorju Zarje, da bi
se končno odločil o tem ali je Zarja v Žalcu
ali v Petrovčah.
Direktorju preboldskega MIK Stanetu
SKOKU želimo, da bi nežnejši spol še na-
prej mikali izdelki te delovne organizacije.
Sicer pa menda mikajo še koga drugega.
Saj res, kako je že z lokacijo v neposredni
bližini tekstilne tovarne?
Dragu ŽLENDRU, direktorju INDE Vran-
sko uspešno strojenje vseh vrst kož in do-
bro prodajo ovitkov za rokovnike po žalski
občini.
Tonetu PRIVOŠNIKU, direktorju Savinj-
skega magazina uresničitev vseh besed o
tem, kako SfH skrbi za preskrbo odročnih
krajev.
Dopisniku Tonetu TAVČARJU iskreno
privoščimo, da bi v občini bil vsaj še en
tako vnet dopisnik kot je on in ga tako
malce razbremenil.
Sekretarko skupščine občine Žalec
Ivanko KRAGL naprošamo naj v prihod-
njem letu napiše kakšen članek za NT. Pri
nas bo zelo dobrodošel.
Žalskemu hotelu nikakor ne privoščimo
imena kot ga zadnje čase predlagajo neka-
teri. NNNP (Nič ni naučil Prebold)
Direktorju Zavoda za načrtovanje Sta-
netu LESJAKU, sicer pa vnetemu lovcu,
želimo v novem letu uspešno preganjanje
srnic in lisičk na novopridobljenih lovskih
ozemljih.
NOVOLETNI PREDLOG: Bi bilo kaj na-
robe, če bi sedaj zgradili še obvoznico za
Šempeter?
Vnetima planincema Franciju JEŽOV-
NIKU in Božu JORDANU čim več osvajal-
skih podvigov. Mislimo na osvajanje vrhov.
Prvemu želimo takšne podvige v teoretič-
nem smislu, drugemu pa v praktičnem. Si-
cer je pa že sedaj tako.
Glavnemu direktorju SOZD Hmezad
Vinku KOLENCU želimo le še položitev
temeljnega kamna za mlekarno v Ruškem
gozdu. Upamo, da se bo to zgodilo prihod-
nje leto.
IZLETNIKU iz Celja predlagamo naj pri-
hodnje leto še enkrat organizira slovesnost
ob otvoritvi avtobusne postaje. Takrat, ko
bo od tam odpeljal prvi avtobus.
Članom narodnozabavnega ansambla
TERGLAV v letu 1980 še obilo tako uspelih
nastopov kot so bili letos tisti v Zvezni
republiki Nemčiji. VESELIM HMELJARJEM
pa si kaj takega ne upamo želeti.
Milanu GRŽELJU, direktorju celjskega
TTG, da bi se tudi letos dobro držal na tirih
(Mislimo na teden filmov posvečenih že-
leznici)
Vinku PEČNIKU, direktorju TOZD Malo-
prodaja T želimo, da bi ga povabili v žalsko
Namo. Na malico...
Direktorja celjskega Kinopodjetja Fran-
cija HORVATA, naprošamo da bi bil tudi
prihodnje leto tako ljubezniv in odstopil
kinodovrane za potrebe TDF. V znak zah-
vale naj mu Marjetka Falk že na pragu
novega leta zapoje pesmico Žvenket de-
narja.
Celjske Žveplomerce naprošamo naj ne
bodo tako vase zaprti in naj vendarle kdaj
tudi TOPU povedo kakšno duhovito. Pa še
Celjski Poldek naj Vinku Šimeku pove. ka-
ko naj se obnaša, da se bo lahko smejala
vsa dvorana.
Likovniku Adiju ARZENŠKU želimo v
novem letu, da bi ljudje spregledali njego-
vo umetnost. Smo pa zlobni, kajne?
NOVOLETNA RADIJSKA ČESTITKA:
Vsem potnikom, ki potujejo z Izletnikovi-
mi avtobusi želimo varno vožnjo in jim
poklanjamo pesmico skupine Prizma PO-
GUM!	'
Celju želimo, da bi bilo še v naprej tako
odprto mesto kot slišimo zadnje čase.
Upamo le. da ga na zahodni strani (v Lev-
cu) ne bodo preveč zazidali.
Ustanoviteljicam Novega tednika želi-
mo, da bi tudi prihodnje leto tako skrbele
za svoj časopis. Na tak način mimogrede
prištedijo nekaj denarja. Res ne veliko: to-
da kamen na kamen-palača Lahko tudi
občinska.
Vsem delovnim ljudjem, krajanom, de-
legatom in drugim pa želimo seveda obilo
zdravja ter osebne sreče v novem letu. Pa
seveda dovolj svinjine, kave in pralnih pra-
škov. V imenu tistih, ki smo jih pozabili
omeniti, pa se za pozabljivost lepo zahva-
ljujemo. Sicer pa ni treba vsega resno je-
mati. To si iskreno želi	vEDENIK
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 13
poskus portreta trenutno najboljšeoa
celjskega atleta
ROK BREZ OVIR
Bil Je mladinski in članski balkanski prvak^ večkratni
državni prvak in rekorder^ v Splitu Je osvojil sredozemski
naslov, lani Je bil najboljši mladinec v njegovi specialni
disciplini teku na 400 m ovire na svetu! Izvenatletski čas
preživlja ob študiju, prijateljih, glasbil.. Sicer pa Je
takšen, kot vsi njegovi sovrstniki!
PIŠE TONE VRABL
Sedela sva v naši sejni
sobi malo pred spreje-
mom, ki sta ga v Ljublja-
ni pripravila za sloven-
ske vrhunske športnike
predsednik slovenske
skupščine Milan Kučan
in predsednik RK SZDL
Mitja Ribičič. V prostoru
sva bila sama, samo sko-
zi precej veliko okno je v
notranjost sililo nekaj
poznojesenskih sivka-
stih pramenov dnevne
svetlobe. Za steklom se
je dvigala precej pošev-
na šrbinasta pisana stre-
ha, pred njo je mirno po-
čivalo staro, oguljeno
drevo. Tostran stekla je
bilo toplo...
Roka Kopitarja sem ta-
korekoč vrgel iz postelje
ter se dogovoril za novo-
letni razgovor. Ra-
zumljivo, športniki pač
malo več spijo, saj tudi to
spada k nabiranju moči.
Pri telefonu se je oglasila
sestra Marjana, tudi atle-
tinja, in takoj »vrgla« iz
postelje brata, ki je oblju-
bil, da bo prišel. Ni minilo
pol ure, ko sva si že segla
v roki. Se enkrat čestitka
za vse letošnje uspehe, še
posebej zadnjega, ko je
znova postal najboljši
celjski športnik.
Sediva si nasproti. Pred
mano beležka, pred njim
dvoje rok, pri katerih ob
zvijanju pokajo prsti. Po-
gled mu uhaja na steno
pa proti oknu in meni pa
spet naprej. Beseda nika-
kor noče steči tako, kot
Rok steče čez nizke ovire.
Vendar, saj bo šlo, saj mo-
ra iti, mora steči! Tudi za-
četni atletski koraki so bi-
li nesigurni, plahi, okorni,
z vajo pa so postali meh-
kejši, prožnejši, sigurnej-
ši, odločnejši in hitrejši
pa grozljivejši za nasprot-
nika. Postali so valj, ki
neusmiljeno melje od
starta do cilja z enakim
ritmom in tempom v eni
sami želji, da bi čimprej
in čimhitreje prišel do
ciljne vrvice...
IZ PLENIC NA
STEZO
Kopitarjeva družina je
dobesedno v najplemeni-
tejšem pomenu besede
zastrupljena z atletiko.
Oče Marjan ali popularno
Majek je bil eden najbolj-
ših jugoslovanskih teka-
čev na 400 m ovire in tudi
dres z državnim grbom je
oblekel. Z atletiko se je
ukvarjala tudi mama
Poldka. Ko sta prenehala
z aktivnim nastopanjem,
sta se vsa zapisala organi-
zacijskemu delu v klubu.
Atletika je takrat, ko so
najlepši dnevi in to je
šport, ko ne mine dan, da
ne bi bilo tekmovanja.
Majek in Poldka sta do-
poldneve preživela v služ-
bi, popoldneve in večere
na stadionu. Kam z nara-
ščajem Rokom in Marja-
no, ki je tudi aktivna atle-
tinja? Na stadion, seveda!
»Vrgla« sta ju na travo in
»igrajta se«!
Verjetno se je že takrat
začelo »zastrupljanje«, ki
je padlo na plodna tla in
že poganja prve bogate,
razkošne cvetove, na ka-
tere je vso celjsko, atlet-
sko razvajeno mesto, še
kako ponosna Ne sliši se
redko: »Prej smo hodili
gledat Lorgerja, Važiča,
Cervana, Kolnika, Bro-
dnika, Leška, Sveta, Sta-
mejčičevo, Sikovčevo,
Lubejevo, Slamnikovo,
pa je nastalo zatišje! Zdaj
imamo končno spet svo-
jo, celjsko zvezdo. Roka
Kopitarja! Ko bi le še bilo
več takšnih Rokov pa bi
bilo tudi več ljudi na sta-
dionu. Tako pa...«
Veliko resnice je v tem!
Rok je po končani ose-
mletki obiskoval Pedago-
ško gimnazijo, zdaj pa je
študent 1. letnika VEKS
v Celju.
Rok: »V srednji šoli ni-
sem bil opredeljen za no-
ben šport. Ukvarjal sem
se z vsem, kot drugi. Ro-
komet sem igral pa smu-
čal in podobno. Ker smo
se doma veliko pogovar-
jali o atletiki, je menda to
in tisto, da sem bil veliko
na stadionu, kar ,zlezlo'
pod kožo... In se je za-
čelo...«
PO SPANJU
GARANJE
Veliko spiš?
Rok: »Veliko. To mi je
ostalo še iz osnovne šole.
Tako sem prišel domov
utrujen, da sem kar za-
spal. Zdaj pred odhodom
na vsak trening ležem, za-
spim in se dobro spoči-
jem.«
Kako in kolikokrat
treniraš?
Rok: »Treniram osem-
krat na teden po najmanj
dve uri. En dan v tednu
imam prosto, pač glede
na ciklus tekmovanj. Dva
dni treniram po dvakrat
in štiri dni po enkrat. V
atletiki so zelo specifični
treningi. Pri meni je reci-
mo trenutno poudarek na
vzdržljivosti in nabiranju
moči, torej v glavnem na
splošni fizični pripravlje-
nosti. S prehodom v po-
mlad pa se stopnjuje delo
na tehniki ter pridobiva-
nju hitrosti.«
Tekmovanja?
Rok: »Pred vsakim tek-
movanjem se ogrevam
1,30 ure izven stadiona.
Pol ure pred tekmova-
njem grem na stadion,
kjer najprej »probam«
stopnjevanje na prvo in
drugo oviro, zadnjih pet-
najst minut pa je samo
psihična relaksacija. Ma-
lo stresaš noge... takrat
si sam od sebe odvisen...
Nekateri tekmovalci tega
ne zdržijo, kar pride naj-
bolj do izraza prav na ve-
likih tekmovanjih. Vse
želje se tako v sekundi za-
radi psihične nestabilno-
sti razbij ej o kot milni me-
hurčki. To so tragedije.«
Si sam kaj podobnega
že doživel?
Rok: »Ne.«
Pa porazi?
Rok: »So sestavni del
športa. Saj vsi ne moramo
zmagovati, kajne?«
Na kateri progi najraje
tečeš?
Rok: »Najboljše so pro-
ge od 3 do 5, na prvi so
ponavadi preostri zavoji,
na zadnji, osmi, pa prak-
tično tečeš sam. To pa je
dvorezen meč! Lahko je
dobro, ker nisi obreme-
njen in tečeš na čas, pona-
vadi pa se slabo konča.
Tekmovalci se teh prog
ponavadi izogibamo.«
SEDEM ROKOVIH
«NAJ«
če bi razvrstil svoje
dosedanje uspehe po ne-
kem vrstnem redu, kako
bi to izgledalo?
Rok: »Na prvem mestu
je uspeh v Splitu na MIS,
kjer sem postal sredo-
zemski prvak. Žal pa te
igre po tekmovalnih do-
sežkih niso dosegle tiste-
ga, kar smo pričakovali,
saj so celo balkanska pr-
venstva močnejša. Z ma-
lo več pazljivosti bi lahko
tam tudi padel rekord. Na
drugem mestu so Atene
in naslov balkanskega pr-
vaka. V Atenah sploh rad
nastopam, saj je čudovito
občinstvo, ki vedno na-
polni stadion in ki se na
atletiko spozna. Zame je
velik uspeh 5. mesto na
Univerziadi v Mehiki,
kjer sem premagal tudi
nekaj ameriških tekmo-
valcev, ki so sicer pred
menoj na svetovnih le-
stvicah. Lep je dosežek
treh zlatih medalj na mla-
dinskih BAI. Ponosen
sem, da sem bil lani na
mladinskih lestvicah na
svetu prvi v svoji discipli-
ni. Tu so še uspehi za re-
prezentanco, ki je letos
dosegla lepe uspehe v
Karlovcu, Ženevi in Tori-
nu. Tu so bolj pomembni
ekipni, kot posamezni
uspehi. Doslej sem postal
dvakrat državni članski
prvak na 400 m ovire.«
S kom vse si že tekmo-
val?
, Rok: »Tekel nisem edi-
no z olimpijskim zmago-
valcem in svetovnim re-
korderjem Američanom
Mosesom. Z vsemi ostali-
mi odličnimi oviraši sem
se že srečal. V zado-
voljstvo ti je, ko vsako le-
to premagaš nekaj tistih,
ki so v prejšnjih letih še
bili pred teboj. Ce se bo
tako nadaljevalo, bo v re-
du, drugače pa...«
CIPER,
AVSTRALIJA,
MOSKVA
Kmalu bo Rok napolnil
potovalko, vanjo dal tudi
potni list ter jo znova ma-
hnil po širnem svetu. Vse
v želji, da se čimbolje pri-
pravi za največjo priredi-
tev - olimpijske igre v
Moskvi.
Rok: »S trenerjem Mi-
rom Kocuvanom sva ho-
tela najprej v toplo Špani-
jo pa so nama odsvetova-
li, da pogoji niso najbolj-
ši. Tako bova po Novem
letu krenila na Ciper, kjer
imajo ugodno klimo in
nov, moderen stadion.
Baje je dobro. Koncem ja-
nuarja in v začetku fe-
bruarja bom v Splitu na
skupnih pripravah jugo-
slovanske reprezentance.
Koncem februarja že na-
črtujeva prva tekmovanja
na prostem in pa odhod v
Avstralijo, kjer bo takrat
poletje. Povabili so naju.
Preizkusil se bom na treh
tekrrKJvanjih ter treniral.
Zatem bodo že domača
tekmovanja, ki bodo to-
krat nekoliko prej zaradi
kasnejših olimpijskih
iger. Do olimpiade želim
čimveč nastopati, ker
sem ugotovil, da samo z
nastopi pridem v formo.
Zlasti se bom udeleževal
tujih tekmovanj, kjer bo
močna konkurenca.«
Koliko startov si imel
letos v teku na 400 m
ovire?
Rok: »Petnajst. Nasto-
pal pa sem tudi v drugih
disciplinah, tako da je bi-
lo kar veliko startov.«
Kako si zadovoljen s
trenerjem Mirom Kocu-
vanom?
Rok: »Brez Mira ne bi
bil to, kar sem. Miro se
zelo poglablja v to, preva-
ja staro in novo literaturo
in to poskuša prilagoditi
meni. Veliko dodaja tudi
svojega. Mirovi treningi
se precej razlikujejo o'd
drugih trenerjev. Sestavi
takšen trening, ki odgo-
varja atletu in zato tudi
rezultati.«
V katerih državah si že
vse bil?
Rok: »V Italiji, Avstriji,
Madžarski, Romuniji,
Bolgariji, Grčiji, Turčiji,
Franciji, Švici, Zahodni
Nemčiji, CSSR, SZ, Fin-
ski, Alžiriji, Guadalupi in
Mehiki. Vsaka država je
nekaj posebnega. Največ-
ji vtis je name napravila
Mehika, njena pokrajina,
ljudje, način življenja.«
Vsega tega ne bi videl,
če ne bi bil odličen šport-
nik?
Rok: »Prav gotovo ne
in ta potovanja so del po-
vračila za trud, ki sem ga
vložil, da lahko potujem.«
Greš težko od doma?
Rok: »Ce sem odkrit,
mi je včasih kar všeč, da
grem. Zaradi menjave
okolja.«
O NOVINARJIH,
PRIJATELJIH,
NAČRTIH
Rok: »Športni novinar-
ji? V redu, dobro sodelu-
jemo. Problem pa so tisti
novinarji, ki nimajo poj-
ma o športu pa želijo de-
lati reportažo. Vse se za-
vleče, saj mu moraš vse
razlagati...«
Spravljaš tisto, kar o
tebi napišemo?
Rok: »Ja, že dve leti. To
se bo kasneje bralo...«
Po treningu?
Rok: »Gremo v našo
gostilno (Kladivar - op.
p.), spijemo čaj, sok, se
pogovorimo in haj d do-
mov.«
Dom?
Rok: »Doma imam izre-
dno podporo in razume-
vanje.«
Kaj misliš o celjskih
športnikih?
Rok: »Žal se med seboj
vse premalo poznamo.
Potrebnih bi bilo več sre-
čanj.«
Koliko šprinteric uni-
čiš v eni sezoni?
Rok: »4 do 6 komadov.
Dobre Sprinterice pa sta-
nejo tudi več kot 200 sta-
rih" tisočakov.«
Moskva?
Rok: »Težko je reči, kaj
bo že uspeh na olimpiadi
v Moskvi. Lahko je to
uvrstitev med prvih šest-
najst, čeprav na tihem
pričakujem več, morda
celo finale. Zato tudi tre-
niram ...«
Rezultat za finale?
Rok: »Teči bo treba po
49 sekund, tam^ pa bodo
odločali drugi' faktorji,
predvsem psihična pri-
pravljenost, da zdržiš boj
sredi pekla.«
Nič več ne bom doda-
jal! Srečno, Rok brez ovir
čez ovire tudi v letu 1980
vse tja do Moskve in še
dalj!
S to reportažo želim Ro-
ku in vsem športnikom
srečno v letu 1980:
TONE VRABL
Ime: ROK
Priimek: KOPITAR
Clan: AD Kladi var
Rojen: 5. maja 1959 v Celju
Višina: 180 cm
Teža: 75 kg (»ne vem koliko zdaj, kajti to se menja
s formo,« meni Rok)
Njegovi osebni rekordi:
100 m: 10,6 (1978)
200 m: 21,2 (1978)
400 m: 46,8 (1978)
no m ovire: 14,7 (1978)
400 m ovire: 49,55 (1979)
Razvoj rezultata na 400 m ovire:
1975: 54,3'
1976: 53,5
1977: 52,2
1978: 50,01 (najboljši mladinec na svetu!)
1979: 49,55
1980: ?
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
KLAVIRSKI VEČER HINKA HAASA
DOKAZ ZRELEGA UMETNIKA
Obvladovanje zahtevnega koncertnega programa
Hinko Haas je bil rojen
pred 23. leti v Celju, kjer je
pred štirimi leti konačl glas-
beno šolo v razredu prof. Ma-
fenke Sancin, hkrati je ma-
turiral na celjski gimnaziji.
Bil je sposoben v istem času
izvajati samostojni celove-
černi koncert, kar je za take-
fa mladeniča prava redkost.
;e kot celjski študent je ka-
zal izjemno nadarjenost za
svoj instrument in vpisal se
je na ljubljansko Akademijo
za glasbo. V razredu prof.
Dubravke Tomšič-Srebot-
njakove je po štirih letih di-
plomiral z odličnim uspe-
hom.
Po uspešno opravljeni di-
plomi je imel koncert v Na-
rodnem domu v petek, 14.
decembra. Bodisi njegova
priljubljenost, bodisi rado-
vednost ali številni znanci,
dvorana je bila skoro polno
zasedena, ko je mladi pianist
skromno stopil na oder. Pro-
gram je bil originalen in te-
hten: Bachova »Toccata in
fuga v G-duru«, Brahmsove
»Varijacije na Händlovo te-
mo«, »Makedonski plesi«
Alojza Srebotnjaka in »So-
nata* št. 2, op. 14« Sergeja
Prokofjeva. Torej 4 velike
skladbe iz zelo različnih ob-
dobij, a vse karakteristične,
so tvorile zaokroženo celoto.
V Bachovih rokah je Tocca-
ta, namenjena tehničnemu
razkazovanju, postala drama
z grškimi razsežnostmi. V
nasprotju od večine tokrat je
vložen med tokato in fugo
počasni stavek. Fuga je izre-
zana v mogočnih črtah in
stopnjuje epski značaj sklad-
be. Haas je pristopil h klavir-
ju previdno, umirjeno, nato
pa so zadoneli akordi kot da
bi zamgrmele orgle v kate-
drali. Slišali sm9 dinamične
odtenke orgelskih registrov
in bujno prepletajoče se te-
me v plastičnem zaporedju.
Vsekakor - čisti orgelski
Bach!
»Varijacije in fuga na
»Händlovo temo«, op. 24. so
nedvomno ena Brahmsovih
mojstrovin. Tema je prepro-
sta, prisrčna, z najbolj osnov-
nimi harmonskimi sekven-
cami, toda skoraj ni mogoče
dojeti, kaj je napravil
Brahms iz tega preprostega
napeva. Polno je tehničnih
domislekov, sprememb raz-
položenj in ritma; skladbo
zaključuje monumentalna
fuga, ki poustvarja Händlo-
vo slogovno širino. Haas se
je lotil zahtevne kompozicije
z vso tehnično pripravlje-
nostjo, dal je vsaki varijaciji
svojstveno barvo, nežnost, li-
ričnost menjaje z dramatič-
nostjo, ki se je stopnjevala
do konca v mogočne pktave
in silne akorde.
V drugem delu programa
smo slišali novejše Srebot-
njakovo delo »Makedonski
plesi« v 5 stavkih. Delo je
vseskozi folklorno barvano,
tipični so asimetrični ritmi,
ponazarjanje frule, gajde, ta-
pana in drugih narodnih in-
strumentov, ki jih skladatelj
duhovito vpleta v klavirski
stavek, zasičen s tehničnimi
problemi bodisi drobne te-
hnike ali robustnih akordov,
oktav in podobno. Tudi v tej
skladbi se je Haas razodel
kot zrel muzik,
Prokofjev, ki je bil sam do-
ber koncertni pianist, je ble-
ščeče in duhovito pisal za
klavir. Ima obsežno barvno
paleto, mojstrski klavirski
slog in moč za izražanje po-
smeha s klavirskim zvokom.
Kljub odličnim izvedbam
poprej šnih treh skladb smo
imeli vtis, da se je Haas v
Prokofjevi Sonati šele prav
razživel. S tako vernostjo, s
tolikšno fineso so si sledile
pasaže in melodični loki, da
je poslušalcem zastajal dih.
To je bila izpoved zrelega
umetnika. Isker v Scherzu,
dramatičen, z vso vehemen-
co je izvabil iz slabega, stare-
ga instrumenta kaskade
zvočnih mas. Zdelo se je, da
bo mladi pianist po tako na-
pornih skladbah utrujen, a
glej, nič takega ni bilo opazi-
ti. Po nenehnih aplavzih
navdušenih poslušalcev je
dodal kar tri skladbe: Skrja-
binovi 2 koncertni etudi,
vmes Sčedirnovo »Humore-
sko«.
S svojim recitalom v Celju
je Hinko Haas dokazal, da je
zrel umetnik. Odlikuje ga
preprost, skromen nastop,
tehnična dospelost in velika '
muzikalnost.
Pianist, ki ima vse pogoje,
da stopi v vrsto naših naj-
boljših umetnikov. Na nje-
govi umetniški poti ga
spremljajo naše najboljše že-
lje.
EGON KUNEJ
SLA VISTIČNO DRUŠTVO CELJE
PREDVSEM ZA JEZIK
Svoje delo želijo razširiti izven ozkega kroga
Pred nekaj dnevi, 12. de-
cembra 1979, je imelo Slavi-
stično društvo svoj občni
zbor, na katerem smo ugoto-
vili, da naše delo v precejšnji
meri oastopa od delovnega
načrta, ki si ga je društvo v
preteklem obdobju izobliko-
valo. Društvo se navzven ni
uveljavljalo kot organizirana
celota, ampak kot skupina
bolj ali manj delovno priza-
devnih posameznikov, ki pa
so bili med sabo preslabo pe-
vezani. Največ odmeva je pri
članih društva doživela akci-
ja Slovenščina v javnosti.
Člani društva so organizirali
predavanja in pogovore o ra-
bi jezika v več delovnih orga-
nizacijah v Celju, seznanjali
so javnost s problemi jezika
preko tiska in radia, ohranja-
li stike z zamejskimi Sloven-
ci in seveda vnašali sodobno
jezikovno problematiko v
svoje učno-vzgojno delo.
Na letošnjem občnem zbo-
ru smo osnovali nov upravni
odbor, ki je prevzel vodstvo
prizadevanj za oživitev dela
Slavističnega društva v Ce-
lju. Naš delovni načrt obsega
najprej nekaj osnovnih stva-
ri, ki jih potrebujemo že dalj
časa. To je med drugim tudi
evidentiranje članstva na
osnovi vprašalnih pol, ki jih
bomo poslali vsem možnim
članom, k sodelovanju pa va-
bimo tudi vse tiste, ki se želi-
jo udejstvovati na področju
jezika in kulture. Na ta način
želimo pridobiti na idejah, se
vrasti v okolje in se otresti
šolsko-strokovne zaprtosti.
Naš letošnji delovni načrt
predvideva delo na treh rav-
neh. V prvi obliki dela želi-
mo člane seznanjati z no-
vostmi naše stroke in tako
skrbeti za strokovno izpo-
polnjevanje članstva. To
obliko dela bodo sestavljala
predavanja in razgovori o so-
dobni slovenski književno-
sti, mladinski književnosti,
filmu in sodobni jezikovni
rabi. K sodelovanju bomo
vabili vidne slovenske znan-
stvene delavpe, deloma pa se
bomo naslonili na lastne
možnosti.
V	drugi obliki dela bomo
obravnavali problematiko
našega učnovzgojnega dela.
Tematika, ki se je bomo lote-
vali v obliki debat, se bo do-
tikala problema usmerjene-
ga izobraževanja, položaja
slavista v šoli in v javnosti,
filmske vzgoje v šoli itd.
V	tretji skupini nalog ho-
čemo društvo odpreti nav-
zven in se povezati z organi-
zacijami, ki lahko naše delo
podprejo in povežejo s širši-
mi krogi ljudi (SZDL, knjiž-
nice, Zavod za šolstvo, ZKO
Celje, Kulturna skupnost
Celje). Nadaljevali bomo ak-
cijo Slovenščina v javnosti,
podprli gibanje Znanost
mladini in pomagali pri dveh
akcijah, ki naj bi ohranili na-
še kulturne spomenike; pri
postavitvi spominske plošče
na Novačanovo rojstno hišo
in pri odkupu Aškerčevega
doma v Rimskih Toplicah.
. Posebej pa želimo ponudi-
ti sodelovanje vsem tistim
organizacijam, ki krojijo na-
šo vsakdanjo jezikovne
prakso. Dokler bomo Slo-
venci mislili, da znamo slo-
vensko pisati in govoriti že
zato, ker smo Slovenci in do-
kler bomo mislili, da je kulti-
viranje slovenske besede
izključno stvar »šolma-
štrov«, tako dolgo bomo de-
lali slovenski besedi nepo-
pravljivo škodo. Z zanemar-
janjem slovenske besede pa
ne izgubljamo samo bogatih
možnosti človeškega izraža-
nja, ampak lahko izgubimo
mnogo več - pravico, da se
imenujemo narod.
Ugotovitev nemškega filo-
zofa Friedricha Schlegla »je-
zik je temeljno določilo ne-
kega naroda«, velja nespor-
no tudi za naš čas in tega so
se v nedavni preteklosti za-
vedali tudi tisti, ki so hoteli
Slovence izbrisati z zemljevi-
da Evrope.
JANKO GERMADNIK
MED ODROM ÊN EKRANOM
NEKAJ MISLI O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED SLOVENSKIMI
GLEDALIŠČI, RTV IN FILMOM
Te kriterije bi bilo potreb-
no izenačiti. V nobenem
primeru pa jih ni dobro
mistificirati - preprosto
ne zato, ker ni mogoče za-
res učinkovito prepove-
dati nobenemu gledalcu,
da hodi v kino, gledališče,
ali da gleda teve.
Vse dosedanje ideje o
združevanju (skupne po-
stavitve, obogatitve) so se
dogajale v imenu KVALI-
TETE. Raje zmanjšajmo
obseg programa, pa bo
zato ta bolj kvaliteten!
Naj bo malo, pa tisto do-
bro! Zdaj, ko se srednje-
ročno obdobje počasi iz-
teka, vemo: v imenu bo-
doče kvalitete, je nedo-
pustno proračunsko
zmanjševati ali celo uki-
njati programe!
Medtem, ko smo počasi
razvijali teve in film, smo
postopoma tlačili gledali-
šče; tako kot zmeraj vese-
lje nad novimi igračami,
potisne v pozabo stare.
Parvenijsko obnašanje
videokratov in filmokra-
tov - je rodilo zaslužkar-
sko obnašanje teatrokra-
tov.
Treba bi bilo prešteti
vse vloge, ki so jih sloven-
ski igralci odigrali na teve
in filrnu od 11. 12 1976 do
23. 10. 1979 - do tega tre-
nutka. Ker za to početje
med institucijami ni bila
sklenjena nikakršna po-
godba, ali sporazum, bi
bilo treba za odškodnin-
sko osnovo vzeti najvišjo
kazen, ki jo ZZD predvi-
deva za primer sklepanja
delovnega razmerja z de-
lavcem, ki mu OZD, v ka-
teri je zaposlen, tega ni
odobrila. Koliko smo pri-
hranili! Koliko bi lahko
»zaslužili«? Število vlog
X! 50.000 N din! K tej
osnovi bi blo treba prište-
ti faktor bistveno zmanj-
šane možnosti planiranja
in izvedbe in vse to po-
množiti s takoimenova-
nim homogenizatoričnim
faktorjem ogroženosti se-
zonskega programa v po-
sameznem gledališču.
Igralčev honorar je po-
sebna postavka...
V kulturni skupnosti
Slovenije nismo dovolj
prisluhnili misli, strate-
ško važni, o postopnem
izenačevanju delovnih
pogojev posameznih pro-
fesionalnih gledališč. Ra-
zlike so se povečale, šte-
vilo igralcev in njihova
razporejenost sta se po-
slabšala, in danes smo
precej na začetku te dra-
gocene, policentrične po-
ti, zastavljene 1945, za ka-
tero nam zavidajo vse re-
publike in pokrajine
SFRJ. Normalno je, da
sodelujejo pri filmih in
igranih teve dramah
igralci iz vseh (poklicnih)
gledališč; normalno pa je
tudi da gledališčem ni
vseeno koliko igralcev so-
deluje pri tem. Deset
igralcev iz velikega in de-
set igralcev iz »majhne-
ga« gledališča ni enako.
Ce bi šlo v slednjem pri-
meru za Slovensko mla-
dinsko gledališče, potem
bi ga lahko zaprli, za razli-
ko od nekaterih drugih,
ki so večja, nekatera tudi
štirikrat.
Spopad intendantov te-
levizije, radia, filma in
gledališč okrog igralca,
ne more biti spopad bolj
ali manj sposobnih in bolj
ali manj samoupravno
prosvetljenih posamezni-
kov, kot se je večkrat pri-
merilo doslej - ampak
družbeno sankcionirano
in dogovorjeno poslova-
nje.
Kdaj nam je igralec
zdrsnil iz modrega kom-
binezona ZZD opredeli-
tve - v neulovljivo zasluž-
karstvo, privatizem in ko-
maj dopustno dvojno ob-
našanje? Kaj se je zgodi-
lo, da je HOMO LUDENS
postal HOMO NEGANS:
jeznorit in togoten, ko za-
hteva svoje samoupravne
pravice v gledališču, hip
za tem, ko jih je kot HO-
MO DUPLEX prodal na
teve in filmu? Prav navi-
dezna gospodarnost nam
preprečuje, da bi se glob-
lje soočili z dejanskim
stanjem in uvideli, da
imamo v medsebojnem
poslovanju opravka, ne
samo z dvojnim obnaša-
njem igralca, ampak
predvsem z dvojnim ob-
našanjem institucij. Ko-
mu so zveste in koga izda-
jajo?
PIŠE:	4
IGOR LAMPRET
ZANIMIVOSTI IZ P0KRAJINSKE6A
MUZEJA V CEUU
COKLE
Druga vrsta cokel, katere vidimo še danes v uporabi, je
narejena iz lesenega podplata in usnjenega zgornjega dela. To
vrsto cokel ljudje pogosto še uporabljajo za delo v hlevu in
drugje. Cokle so bile zelo priljubljeno obuvalo, saj so bile
lahke, trpežne in niso bile drage, ker so jih lahko izdelali sami,
vsako drugo vrsto obuvala pa je bilo treba kupiti. Cokle so
največkrat delali gospodarji sami. Kdor pa je bil premalo
spreten, jih je kupil pri sosedu ali pri kom drugem, ki jih je
delal za prodajo. Taki spretni posamezniki, še sedaj ko je
coklarjev že zelo malo, delajo cokle tudi za ožjo in daljnjo
okolico.
Najboljše cokle so iz jesenovega lesa, saj S9 lahke in trdne,
obenem pa se jesenov les zelo lahko obdeluje. Izdelava spod-
njega dela je podobna kot pri popolnoma leseni cokli. S sekiro
les najprej grobo obdela. Po tej grobi obdelavi je les na spred-
nji strani visok približno 4 cm' zadaj pa 6 cm. S teslo in sekiro
obdeluje krivino podplata in zgornjega dela. Nato si zariše
obliko cokle, glede na velikost noge, ki jo ima naročnik. Naj-
prej obdela sprednji del nato zadnji del. Na strani pusti 1 cm
širok rob, kjer bo izdolben žleb v katerega bo pribito usnje.
Pomembno je kako obdeluje prostor za stopalo. Tu si po-
maga z dletom, žago in teslo. Do konca obdela ta del cokle s
posebnim nožičem, ki ga na J. Pohorju imenujejo »strup« inje
kroglaste oblike. Fina obdelava s »strupom« poteka od vrha
navzdol in od pete proti prstom. Za fino obdelavo mora coklar
držati coklo v roki, medtem ko jo za grobo obdelavo vpne v
kolarslii stpl.
Usnje si ukroji po modelu in ga pribije z žebljički ali s
posebnimi sponkami - -klanfami- , ki so narejene iz poljeklene
žice. Usnje so na J. Pohorju pribijali tako, da je bil gladki del
usnja znotraj. Podplate so utrjevali s posebnimi coklarskimi
žeblji. Teh žebljev danes ne dobe več, zato si nekateri poma-
gajo z žeblji za podkovanje konj ali z gumi. Pred uporabo cokle
ponekod namažejo z firoežem, da ne pokajo.
Cokle so se ohranile v uporabi predvsem zato, ker so bolj
trpežna obuvalo kot čevlji, ki jih delo v hlevu hitro uniči
(vlaga, kisline itd.). Sedaj imajo kmetje probleme z nakupi
cokel, saj je izdelovalcev cokel vedno manj.
VLADIMIR SLIBAR
JOŽE VOLFAND: O KULTURNI POLITIKflN
KULTURNI VZGOJI
Prav te dni je izšFo pri Za-
vodu za šolstvo v zbirki Novi
vidiki kot 27. knjiga novo
publicistično delo Jožeta
Volfanda z naslovom »O kul-
turni politiki in kulturni
vzgoji«.
V uvodu knjige uredništvo
obvešča bralca, da v omenje-
ni knjigi avtor posreduje
svoje poglede na bistvene
etape izgrajevanja samo-
upravno organizirane kultu-
re, na razumevanje množič-
ne kulture in na smeri v
marksističnih interpretaci-
jah umetnosti. .\vtor skuša
tudi strnjeno prikazati pri-
spevek pomembnih marksi-
stičnih mislecev k proučeva-
nju zapletenih vprašanj kul-
ture in umetnosti. Zaključna
razmišljanja namenja Jože
Volfand vprašanjem kultur-
rie politike šole in ugotavlja,
da je razprava o kulturni po-
litiki, o kulturi in šoli dejan-
sko razprava o družbenih,
političnih, samoupravnih in
marksističnih razsežnostih
notranjega življenja in od-
nosov v šoli in njenega seva-
nja v okolje.
O knjigi bomo obširneje
pisali v prihodnji številki
NT.
ZLATA ODLIČJA
SVOBODE
Zveza kulturnih organiza-
cij Slovenije vsako leto po-
deljuje odličja Svobode za
prizadevne in dolgoletne
kulturne delavce v Sloveniji.
S celjskega območja so letos
zlati list Svobode dobili kul-
turnoumetniško društvo
Zarja Trnovlje in Janko Ho-
čevar, Stefan Žvižej pa je do-
bil srebrni list Svobode.
DARE ZAVŠEK
RAZSTAVLJA V LIPICI
Žalski slikar Dare Zavšek
razstavlja svoja najnovejša
likovna dela v hotelu Mae-
stoso v Lipici. Razstava bo
odprta do 15. januarja.
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 15
DOBER KONEC!
Direktor TOZD Potniški
promet celjskega Izletnika
nam je poslal pismo nasled-
nje vsebine:
»Dodatno k našemu odgo-
voru na pismo Valentine Ma-
lovrh, objavljeno v Novem
tedniku 6. decembra letos,
sporočamo, da se je tov. Ma-
lovrhova prijazno odzvala
našemu vabilu na razgovor
in tako nam je 27. novembra
letos v vzdušju obojestran-
skega razumevanja uspelo
skupno razrešiti primer, ki
se je pripetil v mestnem av-
tobusu 20. oktobra letos.
Ob ugotovitvi, da je bil od-
nos do potnice nepravilen,
se je voznik tovarišici Malo-
vrhovi opravičil za neprijet-
nosti, ki jih je povzročil in
obljubil, da se kaj takega ne
bo več ponovilo.
DIREKTOR TOZD
inž. JANKO CESAR
UREDNIŠTVO: Veseli
smo, da smo k dobri rešitvi
primera in problema pri-
spevali svoj delež tudi mi.
Konec dober, vse dobro!
MUČENJE
ŽIVALI V
OGRADI
Krajanom Vinske gore ne
more biti vseeno, kaj se piše
o nas, še posebno, če se dela
krivica ljubitelju živali in
človeku, ki dolga leta požr-
tvovalno in vztrajno dela za
razvoj in napredek Vinske
gore.
Zakaj Društvo za varstvo
živali v Celju ni informiralo
Krajevni odbor SZDL Vin-
ska gora, ki dobro pozna po-
ložaj in bi lahko dal ustrezno
pojasnilo. Tako SZDL meni,
da pisec članka ni imel po-
štenih namenov in ima ver-
jetno druge interese.
Znano in dokazano je, da
je tovariš Košan, preden je
začel z rejo smjadi, fazanov
in domačih kuncev v obori,
dobil strokovno mnenje iz
Zoološkega vrta v Ljubljani,
s katerim je sodeloval.
Predstavnik Zoološkega
vrta je pregledal približno
4000 kv. metrov veliko obo-
ro, sestoječo iz travnika in
gozda že leta 1977 in izdal
pismeno izredno pozitivno
mnenje. To bi lahko ugotovi-
lo tudi Društvo za varstvo ži-
vali, če bi imelo poštene in
pravične namene.
PREDSEDNIK
Krajevne organizacije
SZDL Vinska gora
MIRKO VODUSEK
UREDNIŠTVO: Zdaj smo
pa v resnici pred vpraša-
njem, kdo ima prav? Ne gle-
de na odgovor, menimo, da
ima Društvo za varstvo ži-
vali v Celju dobre in pošte-
ne namene in da nasprotuje
vsem poskusom mučenja ži-
vali.
VPRAŠANJE
IZLETNIKU
v soboto, 15. decembra,
smo se peljali z lokalnim av-
tobusom iz Štor z odhodom
ob 16.30 uri. Avtobus je bil
brez sprevodnika, šofer je
sam sprejemal denar za vo-
zovnice. Potnikov ni bilo ve-
liko.
Šofer vozila na postajah ni
ustavljal, tako je peljal mimo
postaje Kšek in šele na za-
htevo potnikov je obstal v •
Zavodni.
2e pred tem je prišlo do
prerekanja, ker ni obstal.
Potnik, ki je hotel izstopiti
na postaji Pišek - bil je dela-
vec iz železarne, ki se je vra-
čal z rednega dela - je moral
nazaj pešačiti. Za nameček
se je spri s šoferjem in konč-
na beseda na šoferjevi strani
je bila:
»Jaz sem butelj, ti boš pa
le pešačil nazaj!«
Ob splošnem prepiru v av-
tobusu, je šofer svoje početje
komentiral tako, da mu vozi-
la ni treba ustaviti na postaji,
če ni potnikov, ki bi čakali.
Sprašujem - ali res ni tre-
ba ustaviti lokalnega avtobu-
sa na postaji, če na njej nihče
ne čaka. Kaj pa s tistimi, ki
izstopajo? Ko je namreč šo-
fer pobiral denar za vozovni-
co ni vprašal, kam oziroma
do kam se kdo pelje, torej ni
vedel, kje bodo potniki izsto-
pali. Zato bi, vsaj po mojem
mnenju, moral ustaviti na
sleherni postaji.
FRIDERIK ŽOHAR,
Celje, Kajuhova 9
UREDNIŠTVO: Opis do-
godka je tako plastičen, da
ne potrebuje komentarja.
Prosimo pa Izletnikovo te-
meljno organizacijo Potni-
ški promet, da nam le poja-
sni, kako je s temi vož-
njami.
JAVNA RADIJSKA ODDAJA
Še bolj bo treba utrditi družbenoekonomsici položaj
delavca
Na občnem zboru OO ZSS so med drugim poudarili, da bo treba še bolj utrditi
družbenoekonomski položaj delavca.
Saj veste, kako je na
občnem zboru kakšne
osnovne organizacije
Zveze sindikatov! Dobra
volja, da le kaj! Kako tudi
ne, ko ljudje takole pre-
gledajo rezultate svojega
dela in se z vsem optimi-
zmom ozirajo v naprej. V
soboto tudi v laški pivo-
varni ni bilo drugače.
Celjski Poldek ne bi bil
humorist, če ne bi že ta-
koj ob prihodu zahteval
steklenico BIP piva. Ker
pa ima fant navsezadnje
tudi dober okus, se je na
koncu zadovoljU s stekle-
nico laškega piva. Ni edi-
ni, ki ima okus. Navse-
zadnje to potrjuje tudi le-
tošnji rekord - v enem sa-
mem dnevu so laški pivo-
varji prodali milijon in
pol steklenic odličnega
piva. To seveda ni od
muh, tako kot ni bilo od
muh prepevanje Edvina
Fliserja, ki je prav tako
sodeloval na javni radij-
ski oddaji v pivovarni v
Laškem.
Pravijo sicer, da naj-
boljše po navadi najavi-
mo na koncu, toda Pol-
dek naj nam oprosti.
Edvin Fliser bi ga v petju
kmalu prekosil. Tu pa ni
bil samo delček skupine
Pepel in kri. Tu je bila tu-
di Branka Kraner, ki si
kljub Juretu Robežniku
(ta ji namreč piše skladbi-
ce) še vedno želi, kakšne-
ga ljubimca za denar. Ko-
nec koncev je to tudi po-
vsem razumljivo. Vsi pev-
ci zabavne glasbe imajo
radi lepo pesem in še rajši
denar. Tereza Kesovija na
primer bo v celjski dvora-
ni Golovec dobila dvajset
starih milijonov za en ve-
čer prepevanja. Delavci v
združenem delu pa bodo
to plačali. Navsezadnje je
to komaj dobra polovica
njihovega letnega zasluž-
ka. Tereze sicer v Laškem
ni bilo, bili pa so člani an-
sambla Vokali, ki bodo
na novoletni večer dobili
v primerjavi s Terezo ko-
maj skromnih šest starih
milijonov. Da ob vsem
tem laškim pivovarjem
ne bi postalo še slabo, je
najbolj prav, če se omeji-
mo na sam sobotni dopol-
danski dogodek.
Poleg estradno bolj ali
manj umetniških zvezd
so v programu sodelovali
še člani Kulturnega druš-
tva iz Marijagradca in
glasbeniki narodnoza-
bavnega ansambla Sopo-
ta. Konec vsemu so na-
pravili Rusi. Mislimo na
zabavni ansambel Jožeta
Rusa, ki je skušal poskr-
beti za dobro voljo po jav-
ni radijski oddaji, kar jim
je uspelo.
Pred samo javno radij-
sko oddajo so podali po-
ročilo o delu osnovne or-
ganizacije zveze sindika-
tov HP Pivovarne Laško.
Predsednik Izvršnega od-
bora Marko Jugovič je v
svojem govoru omenil, da
so s samo organiziranost-
jo v matičnem podjetju
zadovoljni, da pa nikakor
ne morejo biti zadovoljni
z organiziranostjo disloci-
ranih obratov. V teh obra-
tih je četrtina vseh zapo-
slenih in kazalo bi v pri-
hodnje razmisliti, kako te
člane kolektiva tvorno
vključiti v družbenoeko-
nomski in samoupravni
položaj. Formalni plati je
torej tudi v laški pivovar-
ni zadovoljeno, vprašanje
pa je, kako so poverjeniki
in sindikalne skupine de-
lovale v preteklem ob-
dobju. Dejstvo je namreč,
da sindikalne skupine še
niso postale v celoti stal-
na obUka delovanja os-
novnih organizacij. Vpliv
na odločitve izvršnega
odbora je bil zato nezna-
ten. Pri oceni preteklega
obdobja, je menil Marko
Jugovič, ne morejo mimo
ugotovitve, da bo treba
utrditi družbenoekonom-
ski položaj delavca. Še
zlasti velja omeniti nagra-
jevanje po rezultatih dela,
informiranje, večjo aktiv-
nost na področju storilno-
sti, uresničevćmje družbe-
nih dogovorov in samou-
pravnih sporazumov ter
delovanje delegacij in de-
legatov v vseh oblikéih
družbenega delovanja.
Pozabil ni seveda na akci-
jo Zaključni račun ter na
ugotovitev, da sta bila
sindikat in mladina pre-
malo povezana.
In sedaj še nekaj krat-
kih zanimivosti s sobot-
nega dopoldneva v laški
pivovarni.
Naš novinar Jure Kra-
šovec je enega izmed ju-
bilantov, ki je sicer doma
iz Savinjske doline, pov-
prašal, če mu nijiič nero-
dno, ko pride Savinjčan
med Laščane. Savinjča-
nov odgovor: Sem sem
prišel zato, da bi vas La-
ščane razsvetlil. Vse sku-
paj je bilo seveda izreče-
no v šali.
Edvin Fliser je bil na
moč razočaran, ker so lju-
dje bolj ploskali humori-
stu Celjskemu Poldku
kot pa njemu. Resnici na
ljubo: če že Fliser ni naj-
boljši humorist med pev-
ci, tudi Poldek ni najbolj-
ši pevec med humoristi.
Branko Kraner je naj-
bolj skrbelo, kaj bo, če ji
počijo oprijete črne hlač-
ke, v katerih se je pred-
stavila tudi na portoro-
škem zabavnoglasbenem
festivalu. Nič hudega ne
bi bilo. Bi ljudje lahko
. vsaj kaj videli, če že slišali
niso mnogo. No ja, opro-
stite: tu ne gre za zame-
njavo z Moniko Kovačič.
Ansambel Vokali se je
tudi tokrat izkazal. Pred
Rusi pa fantje niso zbeža-
li. Zvečer so imeli namreč
še en nastop. Samokritič-
nost iz nuje torej. Ob
Brankinem prepevanju
smo pogrešali še enega
člana Vokalov: Majdo
Centrih-Petan.
Novinar Jure Krašovec,
sicer pa predsednik KK
SZDL Marijagradec je
najbolj ploskal nastopu
članov domačega druš-
tva. Skoda le, da plesalci
niso plesali tako kot bi
Jure želel. Vseeno pa niso
bili slabi.
Organizator oddaje je
\bil glasbeni urednik RC
Franček PUNGERCiC,
tehnik Dušan Petek, na-
povedovalca pa Mateja
Podjed in
JANEZ VEDENIK
Novinar Jure Krašovec sejes predstavnikom pivo-
varne Jožetom Sadarjem pogovarjal o uspehih tega
delovnega kolektiva.
Poleg Branke Kraner je na javni radijski oddaji so-
deloval tudi mariborski Tom Jones (kot je dejal Celj-
ski Poldek) Edvin Fliser.
UNIOR - kovaška industrija Zreče
vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za
naslednja dela in naloge:
-	10 KV strojnih ključavničarjev
za delo v vzdrževanju strojev, montaži strojev in stro-
jegradnji
-	2 KV orodjarja
za orodjarska dela v orodjarni
-	3 KV rezkalce
za rezkarska dela v orodjarni
Kandidati naj pismene vloge pošljejo najkasneje v 15
dneh po objavi. Osebni dohodek je v skladu s pravil-
nikom o delitvi sredstev za OD.
ŠOLA V VINSKEM VRHU JE
TOPEL DOM
Ko je pred leti staro šolo v Vinskem vrhu močno
razmajal potres, so se klicu na pomoč odzvali med
drugimi tudi občani zasavskih občin in otrokom posta-
vili novo šolo. Na griču, tik pred vasjo stoji zdaj že od 1.
sept. 1975 majhnâ, lepo urejena šola, ki jo obiskujejo
otroci od 4. razreda osnovne šole. Kasneje odidejo po
znanje na osnovno šolo v Slivnico. Se pravi: v sosednjo
občino, kajti osnovna šola v Vinskem vrhu sodi, kaj-
pak, v šmarsko občino in je torej podružnica šmarske
osnovne šole. Na grič, kjer stoji šola v Vinskem vrhu,
prihajajo s torbico na rami otroci iz dokaj oddaljenih
vasi in zaselkov. Tudi do 5 km v eno smer prepešačijo
v enem dnevu, a kljub temu z veliko ljubeznijo priha-
jajo v svetle, tople učilnice. O'utripu v tej šoli smo se
pogovarjali z Dragico Šega, ki je vodja šole. Pripove-
dovala nam je, da je delo s tukajšnjimi otroki prijetno,
da so mali nadebudneži sicer živahni, a pridni in ubog-
ljivi. Tri učiteljice jih poučujejo in veliko truda je treba
vložiti v delo zlasti pri malčkih v prvem razredu. Spet
drug način terja pouk v razredu, kjer teče kombinirani
pouk zc drugi in četrti razred. V tem primeru morajo
otroci veliko individualno delati, kar je v določenem
smislu dobro, pozna pa se pri samostojnem izražanju,
ki marsikdaj močno šepa. Seved^ se učiteljice trudijo,
da bi kar najbolj vspodbudile svoje ик5епсе za pogovor
in govorjeno besedo.
' Šola je lepa, lepo urejena in kar redko slišimo: težav
z učili na šoli nimajo. Le telovadnico pogrešajo in
upajo, da jo bodo čez nekaj let dobili. Zdaj za telova-
dnico uporabljajo prostor, ki je bil prvotno namenjen
za otroški vrtec. Takrat matere še niso imele prehudih
problemov z varstvom, danes pa je že vse huje. Malčki
ostajajo dopoldne pri dobrih sosedih, ali pa jih vodijo
starši v vrtec v oddaljeno Slivnico. In tudi malo šolo
zelo pogrešajo starši, saj 100-urni program male šole
skorajda ne zadošča več. Zlasti kmečkim in socialno
ogroženim otrokom bi celoletna mala šola še kako
koristila.
Na šoli v Vinskem vrhu je v teh dneh veselo. Otroci
so čakali in dočakali prihod ljubljenega dedka Mraza,
ki je letos prišel k njim iz montažnega podjetja Instala-
cije iz Ljubljane, ki so pokrovitelj šole v Vinskem
vrhu. Seveda bo dedek Mraz iz Ljubljane prinesel tudi
lepa knjižna darila, sladkarije in morda še kaj.
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST I
OBJEM m
KOPRENE i
Obrat Tekstilne tovarne Prebold pomeni
Ko smo se sredi pretekle-
ga tedna odpravili v Vinski
vrh, je bilo tako megleno,
da še dober meter nismo vi-
deli pred sabo. Cesta, spolz-
ka zaradi poledice, je viju-
gala navzgor po pobočju
hriba. Po tihoma smo želeli,
da bi vendarle že prišli na
cilj. Turobnost dneva se
nam je naselila tudi v srca.
Nič kaj dosti nismo govorili
med sabo, megla je kot mo-
ra pritiskala na nas.
A ko smo prišli tik pod
vrh hriba, je pričel jeklen
obroč megle nenadoma po-
puščati. Postalo je svetlo,
tam daleč skozi meglen
oblak je krmežljavo pome-
žiknilo sonce. Postalo nam
je prijetno, toplo. Vedeli
smo, da bo objem meglene
koprene pred soncem prej
ali slej popustil...
NAJSTAREJŠA JE
MARIJA
Krajevna skupnost Vinski
vrh ima 890 prebivalcev, od
tega 242 otrok in občanov,
starejših od štiriinšestdeset
let, 111. Vseh gospodinjstev
v krajevni skupnosti je 232,
med njimi je 86 čistih kmetij,
48 je nekmečkih gospodinj-
stev, mešanih pa je kar 98.
Krajevna skupnost se razte-
za po 1524 hektarih zemlji-
šča. Od tega je 826 hektarov
zemljišč v zasebni lasti, 407
hektarov je gozda, 33 hekta-
rov pa je nerodovitne zemlje
in cest. 258 ha zemljišča pa
sodi v družbeni sektor, obse-
ga pa predvsem gozd.
Krajevna skupnost Vinski
vrh združuje osem vasi. Ta-
ko Babno brdo, v katerem
živi 121 prebivalcev, Babno
goro, v kateri je 144 prebival-
cev, Babno reko, v kateri je
141 prebivalcev, Brezje z 31
prebivalci. Bukovje s 85 pre-
bivalci, Lekmarje, kjer živi
57 prebivalcev, Vinski vrh s
122 prebivalci in največji
kraj Grobelce, v katerem živi
183 prebivalcev. Zanimivo
je, da imajo kar tri vasi v
imenu Babno, saj menda
izvira iz časov veljave žu-
semskega gradu, ki so mu re-
kli domačini Babenberg.
Ko govorimo o nekaterih
podatkih v krajevni skupno-
sti Vinski vrh je tudi prav, da
povemo, kdo je njen najsta-
rejši prebivalec. To je Marija
Drofenik iz Babne gore, ki se
je rodila leta 1893.
V krajevni skupnosti so
ljudje organizirani v dveh
družbenopolitičnih organi-
Mcijah, to je v socialistični
zvezi in mladinski organiza-
ciji. Prva, SZDL, vključuje v
svoje vrste 35 članov, kar je
glede na število prebivalcev
še premalo. Organizacija se
vključuje v vse pomembnej-
še akcije krajevne skupnosti,
vendar pa šp ni zaživela kot
frontna organizacija, ki bi
obvladovala celotno družbe-
nopolitično in gospodarsko
življenje kraja.
Zdi se, da ima v krajevni
skupnosti Vinski vrh daleč
največjo veljavo skupščina
krajevne skupnosti. Prese-
netljiva ugotovitev, vendar
resnična. Skorajda vsako ne-
deljo se zberejo delegati
skupščine v prostorih kra-
jevne skupnosti in pretresa-
jo probleme in vprašanja, ki
se jim zdijo pereča. Posebno
veljavo pa dajejo vaškim od-
borom, s pomočjo katerih že-
lijo krajevno samoupravo
približati res vsem kraja-
nom. Zaenkrat s procesom
preobrazbe krajevne skup-
nosti še niso zadovoljni, ne
zadovoljuje jih tudi še sa-
moupravni položaj občana,
vendar pa menijo, da je to
proces, ki ga bodo z leti uve-
ljavili. Posebej, ker so se za
samoupravno preobrazbo
trdno odločili.
Ko govorimo o organizira-
nosti krajevne skupnosti ne
smemo prezreti tudi organi-
zacije gasilcev, ki je prav v
zadnjem času pokazala veli-
ko prizadevnost ob pripra-
vah na izgradnjo novega ga-
silskega doma. Sicer pa je bi-
lo društvo ustanovljeno leta
1934 in danes šteje 35 članov.
CESTE SO VELIKA
NADLOGA
Kot v mnogih drugih kra-
jevnih skupnostih, odročnih
kot je Vinski vrh, predstav-
ljajo ceste velik problem. In
da bomo čisto natančni, te-
žav ne delajo v tolikšni meri
ceste kot njihovo vzdrževa-
nje. Kajti občani Vinskega
vrha so po potresu dobro
uredili svoje ceste, nekaj,
predvsem takih, ki so služile
posameznim občanom za do-
voz gradbenega materiala, so
tudi na novo gradili. Vendar
pa se danes srečujejo s pro-
blemom, kako te ceste vzdr-
ževati, saj imajo v krajevni
skupnosti premalo denarja
za to. Tako rešujejo problem
zaenkrat tako, da krajevna
skupnost nakupi material za
vzdrževanje cest, nato pa ce-
ste posipajo z gramozom in
jih utrjujejo krajani sami.
Seveda pa je4udi mnogo
njihovih prihodnjih načrtov
povezanih s cestami. Zaen
krat je asfaltiran le odsek lo
kalne ceste proti Vinskenr
vrhu, v prihodnjih letih рг
želijo z asfaltom obleči še ce
sto v Grobelce, v Babno gore
in Bukovje. Asfaltirali pa b
radi tudi kilometer ceste h
Vinskega vrha proti Šmarju
Načrtov je veliko, čeprav
zaenkrat občani v Vinskenr
vrhu ne vedo povedati, oc
kod bodo dobili denar za nji
hovo uresničitev. Vendar
kot sami pravijo, treba se je
zagristi v problem in rešitev
se že kako najde. Tako kot za
Vse manj je na Kozjanskem videti s slamo kritih koč, zato je tale v Vinskem vrhu, do
katere pa kljub vsemu vodi električna napeljava, za oko objektiva toliko bolj zanimiva.
Ceste in spet ceste! Še veliko kilometrov asfalta bo potrebno, da bodo takšne kot so v
dolini. Franc Smole in Stanko Kovačič iz domače krajevne skupnosti rada poprimeta za
lopati, samo da bi bila pot v Vinski vrh lepša, dostopnejša.
Zima na koščku ledu je prišla prav učencem iz osnovne
V obratu Tekstilne tovarne Prebold v Vinskem vrhu je za^
48 delavk, le štirje zaposleni so delavci. Obrat je omogi
kraju zaposlile in da pomagajo ustvarjati pomemben
kraja.
;ki vrh
'mkem vrhu novo spodbudo napredku
dovod, so povedali na Vin-
em vrhu. Le-ta je bil dolga
a problem celotne krajev-
skupnosti, posebej hudo
je bilo po potresu, ko so
ahnili nekateri izviri pitne
Ide. Toliko časa so vztraja-
da je treba problem vodo-
ida urediti, da so ga letos
»nčno dobili. Sredstva zanj
zbrali občani sami, nekaj
i je primaknila krajevna
upnost, mnogo denarja pa
nadomestili s prostovolj-
tni deli, kjer so se posebej
cazali tudi vojaki iz vojaš-
08 v Slovenski Bistrici.
TRGOVINA JE NA PSU
Vsakdo, s katerim smo se
zapletli v pogovor na Vin-
skerri vrhu, je kot bi bilo do-
menjeno, poudarjal, da bo
treba nekaj ukreniti z njiho-
vo trgovino. Ta je čisto na
psu, saj je utesnjena v mali,
dotrajani prostor, ki je vse
prej kot primeren za trgovi-
no. Oskrba je slaba in ni ga,
ki bi bil zmožen v tistih ra-
zmerah kaj več ukreniti.
Krajarü se navdušujejo nad
novo samopostrežno trgovi-
no, ki bi imela zraven morda
še mali bife, ampak kaj, ko
nikogar ne navdušijo s svoji-
mi željami. Smarsko trgov-
sko podjetje Jelša, ki bi bilo
nekako najbolj pristojno za
to, da prisluhne željam kraja-
nov Vinskega vrha, nima in-
teresa za gradnjo samopo-
strežne trgovine, saj je pro-
met v Vinskem vrhu premaj-
hen. Pa tudi denarja nima,
da bi kar pričela graditi trgo-
vino. Tako se sedaj krajani
odpravljajo v Šentjur, na
Kmetijski kombinat, da bi
tam poskusili srečo. Ce bi
kombinat zgradil novo trgo-
vino za kmetijski reproduk-
cijski material, pa bi zraven
primaknil še nekaj denarja
za trgovino, no, potem bi
morda šlo...
Več sreče pa so deležni pri
novem gasilskem domu, ki
so ga pričeli graditi v jeseni.
Do prve plošče so ga že zgra-
dili z denarjem gasilskega
društva, ža naprej pa računa-
jo na precejšnjo pomoč inte-
resnih . skupnosti šmarske
občine. Tako bo kulturna
skupnost po vsej verjetnosti
namenila za gradnjo doma
200 starih miUjonov dinar-
jev, saj bo v domu tudi lepa
dvorana za kulturne priredi-
tve. Tudi požarna skupnost
bo verjetno namenila denar
za gradnjo, precejšen delež
pa bodo ustvarili še krajani
sami s prostovoljnim delom
in samoprispevkom.
V prihodnjem letu bodo,
kot kaže, dobili v Vinskem
vrhu še en nov objekt. To bo
mrliška veža, ki so jo krajani
že letos pričeli graditi, do-
končali pa jo bodo v prihod-
njem letu. Denar zanjo je na-
menila krajevna skupnost,
nekaj se ga je nateklo iz lonč-
ka občinskega samoprispev-
ka, pa tudi prebivalci so ga
nekaj dodali.
Kot je videti, na Vinskem
vrhu niso več v senci aktiv-
nosti. V zadnjih dveh letih so
se krajani zavedli, da morajo
tudi sami žrtvovati precej
dela in denarja za to, da bodo
dvignili svoj družbeni stan-
dard. In sedaj delajo. Vrsto
objektov gradijo, in vrsto
glasnih želja izražajo. To pa
je skoraj tako, kot če bi jih že
pričeli uresničevati.
TOVARNA JE
SPODBUDA
NAPREDKU
Lani septembra je bilo, ko
so v Vinskem vrhu odprli
nov obrat Tekstilne tovarne
Prebold. V njem so sprva za-
poslili okoli dvajset delavk,
danes pa jih je zaposlenih že
52, v svoji sredi imajo tudi
štiri delavce. V tem obratu
izdelujejo v glavnem nogavi-
ce za firmo Schultte iz Zvez-
ne republike Nemčije, pa tu-
di nekaj lahke konfekcije.
Vodja obrata. Martela Kri-
stan je povedala, da je njihov
plan 20.000 parov nogavic
dnevno in da plan prekora-
čujejo. Tudi poslovni rezul-
tati so zaenkrat dobri, čeprav
natančnega obračuna za nji-
hov obrat niso dobili, ker po-
slujejo v okviru tozd Plete-
nin. Njihov obrat je zaenkrat
še v privajanju, zato niso de-
lali podrobnejših obračunov
zanj.
, Obrat Tekstilne tovarne
Prebold je brez dvoma izre-
dnega pomena za nadaljnji
razvoj celotne krajevne
skupnosti Vinski vrh. Pa ne
samo zaradi delavk in delav-
cev, ki se jim ni treba voziti
vsak dan na delo v dolino.
Predvsem zatp, ker bo omo-
gočil dvig tako osebnega,
kot družbenega standarda
tamkajšnjim krajanom s po-
močjo dohodka, ki ga bodo
ustvarjali delavci v njem. 2e
v letošnjem letu je bilo opa-
ziti precejšnje premike \
krajevni skupnosti prav za-
to, ker so se nenadoma ljudje
zbudili iz nekajletne otopelo-
sti ter pričeli glasno izražati
svoje želje in zahteve po ure-
ditvi nekaterih problemov.
In prav je tako, saj bodo le na
ta način razbili koprene me-
glenega zastoja, ki so doslej
ovijale njihov kraj.
V Vinskem vrhu, ki so se preizkusili v veščini drsanja.
"Wh 52 delavcev. Od tega je
^ so se tudi ženske v tem
dohodka za napredek tega
BENJAMIN TREBOVC,
predsednik sveta krajevne
skupnosti: »Po potresu smo
v naši Icrajevni skupnosti
usposobili vse ceste, tudi ti-
ste, ki peljejo do osamljenih
kmetij. Tako smo omogočili
ljudem, da so si pripeljali po-
treben material za obnovo
porušenih domov.*
RUDOLF ARTIČEK,
predsednik skupščine iara-
jevne skupnosti: »Delegati
skupščine se sestanemo sko-
raj vsako nedeljo. Tako smo
dogovorjeni, da se stalno do-
bivamo in se pogovorimo o
vseh problemih, ki nas žuli-
jo. Le redkokdaj se zgodi, da
je seja skupščine prestav-
ljena.
ADOLF KRUMPAK, pred-
sednik gasilskega društva:
»Gasilsko društvo se je sku-
paj s Icrajani letos lotilo veli-
ke akcije: zgraditve novega
gasilskega doma, v katerem
bo tudi večnamenska kultur-
na dvorana. Dom smo že
zgradili do prve plošče, sedaj
pa je delo zaradi pomanjka-
nja denarja zastalo.«
ANDREJ SMOLE, predse-
dnik vaškega odbora za Vin-
ski vrh, Grobelce in Bukov-
je: »Vseskozi si prizadeva-
mo, da bi vaški odbori zaži-
veli, da bi ljudje preko njih
uveljavljali svojo samoupra-
vo. A ugotavljamo, da še ve-
dno ni vse tako, kot bi mora-
lo biti.«
JOŽE RAMŠAK, predse-
dnik vaškega odbora za Bab-
no goro in Babno brdo: »Ne-
kajkrat sem se res dobil sku-
paj z vaščani in se z njimi
pogovarjal o problemih, ki
jih žulijo. Moram reči, da
sem tedaj veliko izvedel, kar
je postalo napotilo za delo
nas vseh.«
IVAN ZALOKAR, predse-
dnik vaškega odbora za Bab-
no reko, Brezje in Lekmarje:
»Menim, da bi morali preko
vaških odborov veliko bolj
skrbeti za osamljene in osta-
rele ljudi. To skrb smo sedaj
pustili zgolj socialni komisi-
ji, ki je organizirala sosedsko
pomoč.«
FRIDERIK ČOKLC, taj-
nik krajevne skupnosti: »Na-
ša krajevna skupnost se je
šele v zadnjem času pričela
prebujati iz nekakšne ofope-
losti. Veliko smo v zadnjih
dveh letih naredili, in velike
načrte imamo tudi v prihod-
nje.«
SLAVKO FIDLER, pred-
sednik poravnalnega sveta:
»Nekajkrat se je naš svet se-
stal in obravnaval sporne za-
deve občanov. Večino spo-
rov med krajani smo porav-
nali, tako da štejemo naše
delo za uspešno.«
DRAGOCENI
KIPEC
SV. ANTONA
V vaseh, ki sodijo h kra-
jevni skupnosti Vinski
vrh, lahko slučajni popot-
niki najdejo tudi marsikaj
zanimivega. Najprej v
cerkvi svetega Štefana v
Vinskem vrhu, kjer stoji
prelep lesen kip svetega
Antona Puščavnika, ki je
star dvesto in več let. Tü-
di v cerkvi na Babni gori
se ponašajo z dragoce-
nostjo. To je kelih, zelo
star in lepo oblikovan, ki
so ga izdelali leta 1894. V
cerkvi na Babni reki pa si
lahko obiskovalci ogleda-
jo čudovit izrezljan oltar.
več za ostarele
V krajevni skupnosti Vinski vrh živi kar sto enajst
občanov, ki so starejši kot 64 let. Med njimi je devet-
najst takšnih, ki dobivajo družbeno pomoč in ki žive
osamljeni. Prav njim je še kako potrebna pomoč vseh
občanov krajevne skupnosti. Posebej sedaj, ko je zima,
zato poskrbijo v krajevni skupnosti, da starejši občani
niso osamljeni. Preko osnovne šole in skupaj s so-
cialno komisijo organizirajo mrežo ljudi in otrok, ki
skrbijo za ostarele. Predvsem poskrbijo za to, da imajo
doma hrano in kurjavo, da v visokem snegu ne osta-
nejo brez teh osnovnih potrebščin. No, ob novem letu
bodo vse ostarele in osamljene ljudi tudi obiskali na
domu in jih skromno obdarili. Vsaj tako so zagotovili
na krajevni skupnosti in dodali, da so že lani opravili
podobne obiske na domovih ostarelih občanov.
Kljub temu pa najodgovornejši v krajevni skupnosti
Vinski vrh vedo, da še niso vsega naredili za starejše
ljudi. Premalo je, če jih enkrat ali dvakrat na leto
obiščejo na domu, če sosedsko pomoč organizirajo le
pozimi. Vedo, da bi morali skrb za ostarele organizirati
skozi vse leto in da bi morali več zanje narediti v
okviru vaških odborov. O tem, kako to skrb učinkovito
zagotoviti, pa že sedaj razmišljajo.
MATEJA .PO DJED
DAMNJANA
51A ME JČIC
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
KONJICE: ŽEUE ZA
NOVO LETO!
Lucija: Rada bi velike
sanke.
Simon: 2elim si smuči.
Tomaž: Rad bi imel smu-
čarsko opremo in električni
vlak.
David! Želim si rokavice in
kapo.
Robert: Rad bi dobil veliko
sladkarij.
Renata: Rada bi knjigo z
naslovom Edinka.
Jožica: 2elim si kolo.
UCENCI 3. a razreda
II. os. šole
LAŠKO: PRIJETNO
SREČANJE
s Sošolko sva obiskali 87-
letno Cilko Straus. Prinesli
sva ji šopek in zaželeli veliko
srečnih in zdravih let. In tako
se je pričel tudi pomenek.
•Moja življenjska pot se je
pričela v Žirovnici na Gorenj-
skem. Najlepše spomine
imam na mladost. Najraje
sem plesala. Cez dan smo
trdo delali, toda, ko je prišel
proti večeru muzikant s har-
moniko, je bila utrujenost v
hipu pozabljena.
Pri hiši nas je bilo štiri-
najst. Imela sem šest bratov,
ki so bili vsi vneti plesalci.
Sama sem se naučila plesati
že pri petih letih,« je obujala
spomine.
»Kaj menite o življenju
nekoč in danes?«
»Včasih je bilo življenje
težko, vendar smo bili kljub
temu veseli. Danes nam je
lepše, toda, težko vidiš člove-
ka z iskrenim nasmehom. Vsi
nekam hitimo, preveč smo
zaposleni s svojimi skrbmi.
Ljudje bi se morali bolj zbli-
ževati ...«
»Ali je naša družba dovolj
storila za starejše občane?«
»Mislim, da dovolj. Nćim
starejšim je dobro.«
»In vaše mnenje o mla-
dih?«
»Mislim, da je večina do-
brih. Ni mi všeč govorjenje in
obnašanje nekaterih. Pri nas
doma ni nikoli nihče zaklel
ali drugače grdo govoril.«
»Kaj bi svetovali mladim,
da bi dosegli vaša leta?«
»Rekla bi samo to: delati,
delati in delati ter zmerno je-
sti.«
»Pa Se kakšen dogodek, ki
se vam je najbolj vtisnil v
spomin.«
•Najbolj žalostno je bilo ta-
krat, ko sem v vojni izgubila
sina in moža. Seveda pa je
veliko tudi lepih spominov,
zlasti na ples.«
BERNARDA FLANDER in
ALENKA BARTOL,,
8. d razred
KONJICE:
DREVO - SVET
Otroci imamo radi, če nam
mati odstopi del grede, da
lahko vsadimo, kar sami ho-
čemo. Tudi meni je mamica
dovolila.
Stara sem bila pet let.
Vprašala me je, če hočem
imeti svoje drevesce. Z vese-
ljem sem privolila. Z očetom
sva šla k sadjarju in kupila
sadiko češnje. Se isti dan sva
jo posadila. Drevesce je oče
zaznamoval tako, da je okoli
njega naredil ogrado.
Vsako leto sem čakala, da
bi češnja obrodila. Ljudje
pravijo: kdor čaka, dočaka.
Tudi jaz sem dočakala. Pozno
poleti je začelo rdeti pet če-
šenj. Toda, moje veselje je
uničil kos, ki je češnje odne-
sel, pozobal. Bila sem ža-
lostna.
Drugo leto je dozorelo več
češenj. Tedaj ni bilo kosa.
Moram pa zapisati, da imam
svoje drevesce zelo rada.
Bistvena stvar na svetu je
ljubezen in prijateljstvo.
Vsak človek si želi življenje
brez vojn, lakote in sovraš-
tva. Svet je kakor moje dre-
vesce. Ima veje in vejice - lju-
di in otroke. Ne le odrasli, tu-
di otroci vemo, kaj pomeni
atomska vojna, kaj drugo
orožje. Za češnjo in njene
plodove je kos ali škorec tisti,
ki jih uničL Na svetu pa je
veliko kosov in škorcev -
bomb in orožja, ki so name-
njeni za uničevanje nas ljudi.
Za uničevanje ljudi tega
sveta.
Ali bo nekoč svet, drevo,
brez ljudi, češenj? Velika
škoda bi bila, če bi se to ure-
sničilo.
SLA VICA JAKOP
6. a II. os. šola
RADEČE:
NAVDUŠILI SO NAS
v počastitev 130-letrace
prve gledališke predstave v
Celju potekajo v Slovenskem
ljudskem gifedališču predsta-
ve pod skupnim naslovom
Play Linhart 1780-1789. Tako
smo si ogledali izvrstno preli-
vanje dveh Linhartovih del:
drame Miss Jenny Love in
komedijo Županova Micka.
Scena je ustrezala obema de-
janjema, posebej pa so nas
navdušili igralci, in med nji-
mi izvrstna Ljerka Belakova.
Predstava je vse spravila v
dobro voljo.
LILIJ ANA LEGAN
KONJICE: POSTALI
SMO PIONIRJI
Ob koncu novembra smo
cicibani postali pionirji. V te-
lovadnico smo prikorakali z
zastavicami v rokah. Poveda-
li smo zaobljubo. Starejši pio-
nirji so nastopali. Po proslavi
smo gledali igrico in bili smo
pogoščeni. Bilo je zelo lepo.
SUZANA IRSIC,
1. a II. os. šola
Andrej Soderžnik, 2. r. os. š. Siranice: Življenje na kmetih
MLADI PIŠEJO
Tako, leto gre h koncu. In tu pred vami je va^ novoletni
izdelek. Oblikovali ste ga mladi časnikarji, pesniki in tudi
risarji.
In ko zdaj, več ali manj nehote, ocenjujemo pot, ki smo jo
opravili skupaj z vami v tem letu, moramo reči, da smo
zadovoljni. Dosti nam pl^te. Le priporočilo, da bi ocenili,
kako ste doživljali mednarodno leto otroka, je ostalo brez
večjega odmeva. Skoda. Odprli smo vam poglavje, ki bi ga
lahko izpolnili z mnogimi zapisi, več kot pomembnimi, zani-
mivimi in aktualnimi. Sicer pa ta vprašanja nikoli ne zasta-
rijo.
Ko vam pb sklepu leta čestitamo za Novo leto, želimo, da
bi ohranili vezi, ki smo jih spletli in da bi jih àe bolj razširili.
In ne samo to, želimo vam veliko sonca, tistega, ki ogreje
srce. ki vam daje pravo življenje. Želimo vam veliko
zdravja, tudi vsem doma, dosti uspehov v šoli. Dosti uspehov
v literarnih in novinarskih krožkih! Prav takšne čestitke so
namenjene tudi vašim mentorjem. Bodite jim hvaležni za
delo, ki ga opravljajo z vami.
Srečno Novo leto 1980!
UREDNIŠTVO
Saška Špes, 1. a r. II. os. šola
Konjice: Postala sem pio-
nirka
NAŠI VOJAKI
Vojaki, orjaki,
ki Tito jih vodi,
stopajo za njim
z odločnimi koraki.
Vojaki, orjaki
pripravljeni vedno so
boriti se srčno
za našo zemljo.
Tudi mi bomo
vojaki, orjaki,
ki zdaj močno
ljubimo domovino,
se bomo za njo,
če bo treba,
srčno borili.
VALENTINA ROTOVNIK,
4. razred Stranice
INTERVJU .
Naš Mihec je navdušen novinar postal,
vsakdo se njegovih vprašanj je zbal.
Mihec z beležko v roki pred stanovanja hiti,
a navdušen novinar vselej zaman zvoni.
Zato si izmisli veliko zvijačo
-	Zanjo bi moral dobiti torto ali pogačo!
A njemu ni mar nagrajevanja,
glavno je, da nekdo odgovarja na njegova vprašanjk!
Sklenil je učitelja telesne vzgoje poiskati,
njegovo delo in navade vse spoznati.
In res ga je zmamil iz stanovanja
ter mu zastavil prva vprašanja:
-Kako pa to, da v stanovanju tičite?
Zakaj se zunaj po travi nič več ne podite?
Alf vam kondicije zmanjkuje?"
naš novinar ves vesel sprašuje.	^
Učitelj ob vprašanjih vseh teh se je zmedel;
od jeze bi skoraj očala pojedel.
Toda potem bi bil kratkoviden -
oh, moral bo biti previden!
Mihec novinar učitelja vpraša:
-Trajala dolgo jeza bo vaša?'
Učitelj je jezno zavpil:
-Pazi se! Živčni zlom bom dobil!'
Mihec: -Kako dolgo vi že učite?
Ali že dolgo skačete, plezate, žogo lovite?
Nad učenci vi že dolgo kričite,
se že dolgo za njimi podite?'
Učitelju kri v lica udarja,
ves jezen novinarju Mihcu odgovarja:
-Da, učim že dolgo, dvajset let,
to drži, kot je 1 krat 1 -pet!'
Mihec: - Učite vi nogomet ali košarko ?
Se vozite po morju z blazino ali z barko ?
Ali vozite pozimi Elanove smuči?
Znate tenis vi?'
-Jaz nogomet in košarko učim,
po sinjem morju s čolnom drvim.
Pozimi pa se sankam rad,
tenis pa igram, ko je pomlad!'
Mihec vse si pridno zapisuje...
-To bo v časopisu,' učitelju pripoveduje.
-Slaven bom, čisto zares!' učitelj se zasmeji,
a Mihec veselo domov odhiti.
-	To bb Mihec dal v časopis,
dobil bo honorar za spis.
Vesel in srečen pride domov.
Pa recite, če ni intervju in pol!?
DANICA TOVORNIK
OS -Anton Aškerc-
Rimske Toplice
ŠTORE: O KRUHU
Kruh. Beseda, ki nas
spremlja skoraj na vsakem
koraku, vendar povsod v dru-
gačnem pomenu.
Ce kruha ne bi bilo, bi bili
vsi lačiu, kot je zdaj Se mno-
gokje.
Toda, ponekod se valja v
smeteh, drugod pa umirajo,
ker ga nimajo.
Bilo je nekoč, ko je kruha
primanjkovalo in so mnogi
ljudje zaradi tega stradali.
Zvonko je rekel materi: »Ma-
ti, lačen sem. Dajte mi kru-
ha!« Mati ga je žalostno po-
gledala in dejala: »Sin moj,
kje naj ga vzamem?« »Toda,
jaz sem lačen, mama!« je v
joku tarnal mali Zvonko. Ma-
ti ga je žalostna stisnila k sebi
in ga poljubila s solznimi oč-
mi. Nato je šla pogledat na
polico, kjer je še pred nekaj
dnevi ležal košček kruha. Ni
ga bilo več. Bilo pa je Se ne-
kaj drobtinic, povsem osuše-
nih. Mati jih je skrbno pogre-
bla v pest in jih dala sinku. Ta
jo je pogledal z nežnim otro-
škim pogledom, nato pa je
veselo pozobal drobtinice.
Materi je krvavelo srce, saj
je vedela, da mu ne bo mogla
nikoli dati vsega, kar imajo
drugi otroci.
JELKA MRAVLJAK
STRANICE:
POMOČ OTROKOM
Pionirji že dolgo pomaga-
mo otrokom sveta, ki nimajo
srečnega otroštva. Zanje zbi-
ramo denar. V novembru
smo se odločili, da jim bomo
pomagali tudi tako, da bomo
prodajali novoletne voščilni-
ce. Naročili smo dvajset kom-
pletov. Tako je približno vsak
pionir kupil eno\VoSčilnico.
Želela bi, da bi se v to akci-
jo vključilo veliko pionirjev,
tudi odraslih.
VALENTINA ROTOVNIK,
4. razred
RADEČE: HITRO JE
MINILO
Dne 10. decembra sta pote-
kli dve leti, odkar smo na na-
ši šoli uvedli kabinetni pouk.
Takrat je bila namreč otvori-
tev prizidka radeSki osnovni
Soli. Ti dve leti sta pretekli
hitro in uspešno, saj so pogoji
za delo v novem delu šole ze-
lo ugodni.
Poleg kabinetnih učilnic,
smo tokrat dobili tudi pro-
storno jedilnico in gardero-
bo, lepo pa so preuredili
knjižnico in pisarniške pro-
store.
Ob tej priložnosti se želim v
imenu veh, ki uživamo pre-
' dnosti kabinetnega pouka,
najtopleje zahvaliti vsem, ki
so kakorkoli prispevali k iz-
gradnji tega prizidka.
LILUANA LEGAN
LESIČNO:
RAZMIŠUANJA... '
Vojna. Beseda, ki povzroča
strah in trepet vsemu človeš-
tvu. Ob besedi vojna zatrepe-
ta še tako pogumen mož. In
koliko strahot! Lakota, smrt,
žrtve, strah, neusmiljena mu-
čenja ...
Otroci največ trpijo v voj-
nah. Zakaj? Zato, ker so naj-
bolj nedolžni? Ničesar niso
krivi. Pa vendar trpijo, čutijo
pomanjkanje, lakoto... Ti
otroci najbolj vroče hrepeni-
jo po miru, sreči. Nekateri ni-
ti dobro ne vedo, kaj je mir.
Pa vendar se zavedajo, da mir
prinaša veliko dobrot.
Letos je mednarodno leto
otroka. Je morda samo na pa-
pirju? Zakaj še vedno vzdi-
hujejo ubogi otroci, ki živijo
med vojnim divjanjem na nji-
hovi zemlji? Se in še se pojav-
lja zakajev, vendar ostajajo
samo vprašanja. Odgovorov
ni.
Mi smo srečni, ker živimo v
miru. Vemo, da je mir velik
zaklad za vse človeštvo.
Želela bi, da bi vsi otroci
tega svet£ lahko rekli, da so
srečni, ker živijo v miru.
MARIJA HOSTNIK,
8. razred
CEUE: IZLET V
NEZNANO
Planinci imamo vsako leto
izlet v neznano. V vlažnem
jesenskem dnevu smo se
zbrali na železniški postaji
Velenje. Nihče ni vedel, kam
gremo. Z vlakom smo se pe-
ljali do Jevnice. Zatem smo
dve uri hodili po strmi in
blatni poti. NaS neznani cilj je
bila koča na Jančah. V koči je
bilo zelo veselo. Imeli smo tu-
di kviz in druge družabne
igre. Gledali smo diapozitive
z izletov PD Velenje. Tudi se-
be sem večkrat videl na sliki.
Bilo nam je lepo. Spoznal
sem tudi novega prijatelja.
BORUT TRŽAN.
2. b I. os. dola
LESIČNO: FILMSKA
PREDSTAVA
v okviru Tedna domačega
filma smo si ogledali parti-
zanski film Boško Buha.
Film prikazuje najmlajše, ki
so sodelovali v NOB, ki jim je
vojna vzela vse njihove brez-
skrbne igre. Kaže junaške ak-
cije, predvsem pa junaštvo
mladega Boška Buhe. Film
nam je bil zelo všeč, vendar
smo bili žalostni, ker je bil
Boško Buha žrtev ustaških
zločincev.
ROMANCA CEPIN
CEUE: TEDEN
DOMAČEGA FILMA
Sem učenec četrtega
razreda osnovne šole
Slavko Slander v Celju.
Ko je bil Teden domače-
ga filma, smo si tudi
učenci ogledali filmsko
predstavo. To je bil film
»Zadnja dirka«. Slo je za
fantka, ki je imel očeta,
dobrega jezdeca. Njegov
oče je imel tudi veliko
priznanj, ki si jih je pribo-
ril na konjskih tekmah.
Ko je bilo filma konec,
sem bil jaz in moji sošolci
zelo veseli.
BOGO CAKS,
4. a r. Slavko Slander
VUči Špes. 3. r. os. šola Stranice: Vojaki vadijo
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 19
BORCI NOV CELJSKE OBČINE
ZANJE NI POČITKA
Ob lastnih problemih še družbene naloge
Občinski odbor ZZB NOV
Celje je letos prizadevno
opravljal zadano nalogo, da
po svojih organih deluje v
sklopu zavestnih socialistič-
nih sil v smeri poglabljanja
sistema naše socialistične sa-
mouprave, na vseh področ-
jih, zlasti v povezavi s SZDL,
kjer so frontno povezani z
drugimi družbenopolitični,
mi organizacijami. Ugotov-
ljeno je bilo, da so v glavnem
organi odbora in posamezni
delegati iz vrst članstva ak-
tivno angažirani v delegat-
skem sistemu. To še poseb-
no velja za delegate v zborih
občinske skupščine. Ogro-
mno delo je bilo opravljeno v
komisiji za razvijanje in ne-
govanje revolucionarnih tra-
dicij NOV, prav tako je bila
prizadevna komisija za ljud-
sko obrambo in družbeno sa-
mozaščito, nič manj pa ko-
misija za stanovanjska vpra-
šanja udeležencev NOV, ko-
misija za socialno-zdravstve-
na vprašanja in komisija za-
bivše politične zapornike, in-
ternirance, izgnance in vojne
ujetnike. Tesneje se bo treba
povezati _ z Odborom za
»Ukradene otroke«, zlasti v
prizadevanju, da bi imeli
»ukradeni otroci« svoj domi-
cil v Celju.
V združenjih borcev NOV
je vključenih 2701 član, od
tega je zaposlenih še 595 čla-
nov, v članstvo je vključenih
244 vojaških osebnih invali-
dov, družinskih invalidskih
upravičencev pa 128. Na raz-
nih področjih je aktivnih
1847 članov. Samo v
obrambni dejavnosti je tre-
nutno z razrümi funkcijami
vključenih 236 članov. V
dnevih akcije NNNP-79 pa
se je to število nekajkrat po-
večalo. Izboljšano je bilo in-
formiranje o dejavnosti orga-
nizacije, vendar bo tu treba
delo še razširiti, utrditi. Z
vodstvi aktivov borcev v
NOV v organizacijah združe-
nega dela je bilo veliko sti-
kov in posvetovanj, to delo
pa bo treba v prihodnje še
izboljšati, zlasti še povezova-
nje teh aktivov z združenji v
krajevnih skupnostih, kjer je
ta povezava doslej šepala.
Odbori za vprašanja borcev
NOV še ne delujejo pri vseh
samoupravnih interesnih
skupnostih, kar bo treba v
prihodnje urediti. Prav tako
je treba bedeti nad delova-
njem komisij odbora pri
ustreznih SIS in pri občinski
skupščini, da bo doseženo
večje podružbljanje vprašanj
borcev NOV in racionalizira-
no delovanje na tem področ-
ju. Seveda bo organizacija
tudi v prihodnjem letu po-
svetila veliko pozornost
lijudski obrambi in Družbe-
ni samozaščiti
Se naprej bo občinski od-
bor ZB NOV tesno sodeloval
z občinsko zvezo prijateljev
mladine, z občinsko konfe-
renco ZSMS kakor tudi s
specializiranimi organizaci-
jami in društvi pri delu na
tematiko NOB. Že doslej je
bilo zelo zadovoljivo sodelo-
vanje z Muzejem revolucije v
Celju, takšno sodelovanje bo
tudi ohranjeno pri razvijanju
tradicij NOB, pri približanju
dela šolski in izvenšolski
mladini pri učnih urah o zgo-
dovini naše revolucije in po-
vojnega samoupravnega so-
cialističnega razvoja. Muzeju
bo nudena vsa pomoč pri
ureditvi prostorov in pri zbi-
ranju gradiva za zgodovin-
sko povojno socialistično sa-
moupravno graditev. Vsa
skrb bo še naprej veljala spo-
meniškemu varstvu, sodelo-
vanju in pomoči pri izvaja-
nju akcij domicilnih odbo-
rov. Nadaljevali bomo delo.
pri pomoči šolam in drugim
dejavnikom na obrambnih
pripravah mladine s preda-
vateljskim kadrom, pomoči
pri pohodih, obrambnih
dnevih in raznih drugih pri-
ložnostih. V sodelovanju s
skupnostjo	socialnega
skrbstva in zdravstveno
skupnostjo bo poskrbljeno
za nuđenje potrebne pomoči
ostarelim, onemoglim in osa-
melim članom ZB NOV, so-
cialno šibkim bo še nadalje
nudena denarna pomoč, po-
skrbljeno bo tudi odslej za
obisk bolnih članov na do-
movih in v zdravstvenih za-
vodih, zlasti še po združenjih
borcev NOV v krajevnih
skupnostih.
RUDOLF URSIC
ZAPOSLIMO
takoj več KV in PKV
ključavničarjev. Oglasite
se osebno ali pismeno.
»VIHAR«, Artnak
Vinko, Nova vas n.
h. Šentjur pri Celju,
tel: (063) 741-144.
ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA
SLOVENIJE - USTANOVNI
SESTANEK V CELJU
Tudi v Celju in okolici se je partijska
organizacija v tem obdobju občutno okre-
pila, tako z vračajočimi komunisti z robije v
Sremski Mitrovici, kot novosprejetimi,
mlajšimi še nekompromitiranimi kadri in
seveda s skojevci. Po direktivah centralne-
ga vodstva in smernicah prve konference
KPS si je celjska partijska organizacija z
vnašanjem protifašistične miselnosti med
širše sloje, zagotavljala večji politični vpliv
in velik krog somišljenikov. Ta krog je zajel
delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«,
ki je imelo pomembno vlogo pri oblikova-
nju razredne zavesti celjskega delavstva, v
Društvih kmečkih fantov in deklet, ki so
povezovala napredno mladino v skoraj
vseh celjskih okoliških občinah, v Sokolu,
v katerem je po letu 1938 nastajalo demo-
kratično krilo mlajše generacije, v Akcij-
skem odboru za obrambo severne meje,
Ciril-Metodijskem društvu, »Braniboru«,
med gozdovniki oziroma skavti, v »Sloven-
skem društvu« naprednih intelektualcev,
celo med klerikalnimi »Slovenskimi fanti«
in drugje.
V okoliških vaseh Celja so bili močno
zastopani predstavniki Društev kmečkih
fantov in deklet, ki so dejansko že od leta
1935 naprej se odtegovali vplivom klerikali-
zma. V obravnavanem obdobju že nastopa-
jo s konkretnimi resolucijami in akcijami.
Resolucija Zveze kmečkih fantov in deklet
sprejeta na drugi redni seji v Celju, dne 15.
maja 1938 je posvečena narodni slogi. Med
drugim izpoveduje mnenje celotnega član-
stva, da z ozirom na položaj, ki je nastal po
nedavnih mednarodnih dogodkih »je po-
trebno krepiti slovensko narodno zavest«,
da je »potrebna združitev vseh narodnih sil,
ki se naj izraža v čim tesnejšem sodelova-
nju vseh slovenskih organizacij v naro-
dnoobrambne svrhe in v skupnem delu ter
manifestacijah pokažejo enotnost narodne
volje povsod in v vseh vprašanjih, ki se
dotikajo narodnega obstoja in svobode«, da
je »za dosego socialne osvoboditve sloven-
skega kmeta potrebno sodelovati z vsemi
naprednimi skupinam^ in gibanji, še pose-
bej v tem času, ko zaradi tuje podtalne
propagande zahtevajo takojšnje rešitve.«
Vsekakor je resolucija nudila mnogo smer-
nic za nadaljnji boj društev na vasi in pripo-
mogla k tesnejšemu sodelovanju z ostalimi
gibanji.
Akcije in demonstracije so se nadaljevale
ob čehoslovaški krizi jeseni 1938 in zgodaj
spomladi leta 1939. Takšen večji shod zdru-
žene opozicije za celjski okraj je bil 2. aprila
1939. Sklenjeno je bilo, da bo v veliki dvo-
rani Narodnega doma. Policija je skušala
na ljudi vplivati, da bi se razšli, toda množi-
ce so vztrajale. Na zahtevo zborovavcev, ki
niso smeli v dvorano je sklicatelj shoda
Fedor Gradišnik pozdravil le-te z balkona
Narodnega doma. Sledile so velike demon-
stracije po celjskih ulicah, čeprav jih je prL
tem ovirala policija. Ves čas so vzklikali:
»Živela enakopravna Slovenija, Svobodna
Jugoslavija«; zahtevali so demokratične
odnose, svobodo tiska in zborovanja, boj za
obrambo miru, proti fašizmu.'
Višek je dosegla akcija pred celjskim ma-
gistratom, ko je policija začela razganjati
množice z gumijevkami in nekaj jih je tudi
aretirala.
Shoda so se udeležili poleg celjskih ko-
munistov pristaši vseh demokratičnih sku-
pin slovenske opozicije: kmetje, pristaši
Slovenske zemlje in nekdanje Ljudske pra-
vice, bivše samostojne kmetske stranke,
mnogi pristaši bivše Slovenske ljudske
stranke, ki niso sledili politiki režima JRZ,
delavci, pristaši Delavskega lista. Delavske
politike. Delavske pravice in Nove pravde.
Shod, ki se je izrekel za mir, za odločno
obrambo Slovenije in Jugoslavije proti vsa-
komur, ki bi jo napadel je hkrati dokazal,
da so se po razkosanju Cehoslovaške repu-
blike vsi Slovenci, ki ljubijo svojo domovi-
no in svoj narod in ki niso zaslepljeni od
strankarskih strasti, zavedli, da je to tudi
trenutek, kjer je potrebna enotnost naših
narodov.
Vsekakor so takšne akcije v smislu naro-
dnoobrambnega gibanja bile zelo pomemb-
na sestavina slovenskega ljudskofrontnega
gibanja, kot množično delo ljudstva za svo-
bodo in demokracijo.
Izkušnje decemberskih volitev iz leta
1938 so vzpodbudile komuniste in nekatere
druge iz delavsko-kmečkega bloka, da so
začeli s pripravami za ustanovitev nove
Ijudskofrontne formacije, ki naj bi bila viš-
ja oblika enotnosti, kot so bile dosedanje
oblike tega gibanja na Slovenskem. Ko je
padla Cehoslovaška spomladi 1939 je Ko-
munistična partija Slovenije izdala dva le-
taka, s pozivom k strnitvi vseh slojev, od
kmetov, delavcev do meščanov in izobra-
žencev. Večmesečno delo o združitvi vseh
političnih naprednih gibanj je bilo poplača-
no na konferenci, ki se je je udeležilo okrog
100 zastopnikov iz vse Slovenije dne 3. sep-
tembra 1939 v Celju. Čeprav so nekatere
lovnega ljudstva Slovenije napraviti čisto
navadno koalicijo, jim to po burnih deba-
tah in posredovanju komunistov ni uspelo.
Ker je policija sestanek, ki se je vršil v
gostilni Stegu na levem bregu Savinje že na
začetku prepovedala, so delegati odšli v ho-
tel Evropa, kjer so nadaljevali z razgovori.
Tu so tudi prejeli osnutek razglasa »Kaj
hočemo?« (napisal ga je Edvard Kardelj), ki
so ga po sestanku razmnožili in poslali na
teren snujočim se iniciativnim odborom v
pretres.	•*■
Po sestanku v Celju je ves september in
oktober sledilo intenzivno delo na terenu.
O tem se je ohranila resolucija udeležencev
konference Zveze delovnega ljudstva Slo-
venije iz celjskega okraja z dne 8. oktobra
1939 v Dobriši vasi v Savinjski dolini. Pod-
pissmi udeleženci Ignac	Vinko Cizej,
Josip Penič, Mlakar, Martin Zupane, Franc
Mirnik, Anton Jelen, Rudi Hribar, Franc'
Novak, Jože Letonja, Ivan Farčnik, Ivan
Kos, Slavko Slander in Dušan Kraigher so
izjavili, da soglašajo s programom, ki je
obrazložen v osnutku razglasa in se zaveza-
li, da bodo začeli takoj po vseh občinah
celjskega okraja s pripravami za osnovne
krajevne organizacije Zveze delovnega
ljudstva Slovenije pod vodstvom začasne-
ga centralnega pripravljalnega odbora in na
konferenci izvoljenega začasnega priprav-
ljalnega odbora za celjski okraj.
Zveza delovnega ljudstva Slovenije ni bi-
la organizirana ne kot koalicija, ne kot
stranka, saj bi gibanje s tem izgubilo širino
vseljudskega, protifašističnega in naro-
dnoobrambnega gibanja vsega slovenske-
ga ljudstva, ne glede na politično pripa-
dnost in svetovni nazor. Kljub temu, da so
se nekatere politične skupine izogibale
združitve z Zvezo delovnega ljudstva kot
na primer krščanski socialisti, je Zveza že
leta 1940 opravljala osnovno nalogo, ki jo je
nakazala Komunistična partija Slovenije -
zbiranje okrog sebe vseh naprednih sil slo-
venskega naroda v boju proti nevarnemu
fašizmu, proti režimskim ukrepom o usta-
navljanju koncentracijskih taborišč za poli-
.tične osumljence, in pozivala na budnost
pred vojnimi hujskači. Vse zaželjene akcije
in konkretne naloge za bližnjo bodočnost
so bile nato nakazane v edini številki Zveze
delovnega ljudstva Slovenije z naslovom
»Nova ljudska pravica«, ki so jo natisnili v
Zagrebu v 5000 izvodih in katero je skoraj v
celoti napisal Edvard Kardelj.
Del letaka ki ga je razširila Slovenska
združena opozicija za celjski okraj s ci-
ljem, da se ustanovi Zveza delovnega
ljudstva.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
ŠE NEKAJ O SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE
MLADOLETNE OSEBE
Oseba, ki želi skleniti
zakonsko zvezo pred do-
polnjenim osemnajstim
letom starosti torej vloži
prošnjo za dovolitev skle-
nitve zakonske zveze (za
spregled mladoletnosti),
prošnji pa mora priložiti
svoj rojstni list ter mne-
nje oz. potrdilo ginekolo-
ga. Nato strokovni delav-
ci opravijo potrebne raz-
govore, nimajo pa pristoj-
nosti odločanja, kar velja
poudariti.
Pristojen za odločanje
je Svet za varstvo družine
(organ občinske skupno-
sti socialnega skrbstva).
Svet za varstvo družine
podrobno prouči ugotovi-
tve strokovnih delavcev o
obravnavanem primeru
in izda odločbo o dovoli-
tvi sklenitve zakonske
zveze mladoletni osebi.
Odločba postane pravno-
močna po 15 dneh, ko mi-
ne rok za pritožbo. V pri-
meru dovolitve mora
mladoletna oseba prav-
nomočno odločbo predlo-
žiti matičarju ob prijavi
nameravane sklenitve za-
konske zveze.
S tem, da organ občin-
ske skupnosti socialnega
skrbstva dovoli mladolet-
ni osebi skleniti zakon-
sko zvezo pred dopolnje-
nim osemnajstim letom
starosti, odloči tudi o po-
slovni sposobnosti mla-
doletne osebe. Poslovno
sposobnost (prej: opravi-
lo sposobnost) pridobimo
s polnoletnostjo in to po-
meni, da lahko samostoj-
no sklepamo vse pravne
posle. I^adoletna oseba
pa s sklenitvijo zakonske
zveze postane popolnoma
poslovno sposobna.
Svet za varstvo družine
lahko dovoli sklenitev za-
konske zveze mladoletni
osebi, če so za to uteme-
ljeni razlogi. Pripomnimo
naj, da je nosečnost mla-
doletnice sicer pomemb-
ni razlog za dovolitev
sklenitve zakonske zveze,
vendar nosečnost sama
po sebi še ni zadostni ra-
zlog, potrebni so še tudi
drugi razlogi in pogoji
(čustvena navezanost
med partnerjema, stano-
vanjski pogoji, osebnost-
na zrelost za zakonsko oz.
družinsko življenjsko
skupnost idr.).
Po Zakonu o zakonski
zvezi in družinskih ra-
zmerjih postopek za do-
volitev sklenitve jakon-
ske zveze mladoletni ose-
bi torej zahteva svoj čas.
Ko je bilo še sodišče pri-
stojno za odločanje v teh
primerih, je lahko izdalo
dovoljenje v zelo kratkem
času, saj je sklenitev za-
konske zveze dovolilo s
sklepom in je ves posto-
pek lahko bil zaključen že
v enem dnevu. Sedaj pa
je potreben čas za vse raz-
govore, Svet za varstvo
družine, ki ima pristoj-
nost odločanja in izda od-
ločbo, se sestaja povpreč-
no po enkrat na mesec,
nato pa mora odločba še
postati pravnomočna.
Zato so zelo neprijetni
primeri, ko mladoletna
oseba vloži prošnjo za do-
volitev sklenitve zakon-
ske zveze šele kratek čas
pred datumom namera-
vane sklenitve zakonske
zveze, včasih celo le en te-
den prej. Za poroko imajo
že vse pripravljeno, svatje
so morda celo že povab-
ljeni, nato pa morajo da-
tum poroke prestaviti, če
je bila prošnja vložena še-
le tik pred tem. Mladolet-
ne osebe, ki se odločajo
za sklenitev zakonske
zveze pred dopolnjenim
osemnajstim letom staro-
sti, morajo to upoštevati
in pravočasno vložiti
prošnjo za dovolitev skle-
nitve zakonske zveze.
BRANKO BUT
dipl. psih.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA $
DELAVCEV V OBF^TNEM SEKTORJU
ŽELJA: ŠOLA ZA PLASTICAR JE
Pred dnevi je bila v Ce-
lju tretja redna skupščina
sklada za dopolnilno izo-
braževanje delavcev, za-
poslenih pri obrtnikih.
Na njej so med drugim
pregledali poslovanje
sklada od leta 1976 do da-
nes in sprejeli tudi fi-
nančni načrt sklada za le-
to 1980. Tako predvideva-
jo, da bodo prihodnje leto
združili v skladu okoli se-
demdeset starih milijo-
nov dinarjev, od tega pa
bodo 0,5 odstotka name-
nili v občinski štipendij-
ski sklad. Ostali denar -
nekaj čez 46 starih milijo-
nov - pa bodo porabili za
organiziranje dopolnilne-
ga izobraževanja delav-
cev, zaposlenih pri obrt-
nikih. Tako bi ta denar
razporedili za:
-	šolanje ob delu (gre
za okoli 700 delavcev, ki
bi se v prihodnjem letu
šolalo ob delu)
-	za politično izobraže-
vanje sindikalnih delav-
cev
-	za plačilo naročnine
časopisov Obrtnik, De-
lavska enotnost in Novi
tednik
-	za organiziranje dveh
strokovnih ekskurzij, s
katerimi bi delavce sez-
nanili z nekaterimi delov-
nimi in obrtnimi no-
vostmi.
Velika želja pa je tudi,
da bi prihodnje leto orga-
nizirali v Celju šolo za
plastičarje, ki doslej še ne
dela nikjer v Sloveniji.
Vendar pa je interes za to-
vrstno šolo zelo velik. Za-
kaj? Delavci, ki delajo pri
obrtnikih-plastičarjih tu-
di po mnogih letih delov-
nih izkušenj nimajo mož-
nosti, da bi si s kakršnim
koli dopolnilnim izobra-
ževanjem pridobili kvali-
fikacijo za svoje delo. Za-
to želijo, da bi organizirali
šolo, ki bi jim omogočila
pridobitev ustrezne kvali-
fikacije. No, v Celju so se-
daj sprožili akcijo, da bi
šola prihodnje leto le zaži-
vela. Izvajalec učnega
programa bi bila Delav-
ska univerza, ki bi šolo iz-
peljala s pomočjo ljub-
ljanske in mariborske De-
lavske univerze. Zaen-
krat priprave še tečejo v
tej smeri, zataknilo se je
le pri pobudi, da bi šola
trajala eno leto, kajti de-
lavcem, zaposlenim pri
obrtnikih se zdi, da je eno
leto predolga doba zgolj
za pridobitev kvalifika-
cije.
Zanimiva pobuda, ki
zadeva izobraževanje de-
lavcev, zaposlenih pri
obrtnikih, je izšla tudi iz
Medobčinske gospodar-
ske zbornice in celjskega
izvršnega sveta. Gre za
predlog, da bi v prihod-
njem letu razmislili o ta-
ko imenovanih regijskih
oblikah izobraževanja za
delavce pri obrtnikih. S
takšnim načinom izobra-
ževanja bi precej pridobi-
li, saj bi bili izobraževalni
tečaji brez dvoma cenejši,
obenem pa bi ta oblika
omogočila jasnejši pre-
gled nad vsemi oblikami
usposabljanja in izobra-
ževanja teh delavcev v re-
giji-
Pred dnevi je zasedal
tudi izvršni odbor osnov-
ne organizacije sindikata
delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih. Na seji so
obravnavali zgoraj ome-
njena vprašanja nadalj-
njega usposabljanja teh
delavcev, razgrnili pa so
tudi problematiko stano-
vanjskih vprašanj. Člani
izvršnega odbora so ob
tem menili, da je bilo de-
lavcem, zaposlenih pri
obrtnikih, dodeljenih v
zadnjem času premalo
stanovanj glede na to, da
združijo iz svojih prispev-
kov preko dvesto milijo-
nov starih dinarjev letno.
VSEM DELAVCEM, ZAPOSLENIM PRI OBRTNIKIH IN OBRTNIKOM
OBILO USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU 1980!
V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK
ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC
-	Ti, Pepč, vsak kraj na tem ljubem
svetu ima kakšno posebnost...
-	Ja, Celje, tudi..., zrak...?
Zelo zadovoljni smo bili, ko je pred
dnevi zapadel sneg. V minulem obdobju
je našemu mestu že res grozila velika
nevarnost onesnaženja.
Iz smeri Savinjske doline je namreč
več dni zapored pihal zelo suh zrak...
-	Ti, zakaj se pa v nekaterih celjskih
tovarnah tako veselijo novega leta?
-	Ja, ko bodo naslednji torek in sredo
pozitivni...
-	Kako to misliš?
-	Ja, prva dva dni v novem letu je
praznik, pa ne bodo mogli ustvariti no-
bene izgube...
OPRAVIČILO
Spoštovane bralke in bralci, velece-
njeni poslovni partnerji celjskega žve-
plometra, globoko in tokrat zares kore-
nito se vam opravičujemo, ker je da-
našnji 33. n. sol. o. Žveplometer zadnji
v letošnjem letu.
Napake, da ima leto samo 365 dni, ne
moremo pripisati Celjanom; preostale
še neizkoriščene napake in napakice,
ki so reprodukcijski material našega
Žveplometra, pa bomo žal morali za-
vreči. Tudi napake so namreč lahko
pokvarljivo blago. Z napakami je tako
kot s starimi avtomobili, bolj ko so
stari in zarjaveli, težje jih prodaš.
RUBRIKA »OD ŠUBA«
Tovariši! Samo svetil
r smehljaj novoletne noči
I še ne popelje v svetlo
bodočnost!	-v.
ENA VELIKA
LJUBEZEN
Naši vrli strokovnjaki so izračunali'
koliko stane vzdrževanje največje lju-
bezni nas Jugoslovanov - stoenke.
Končni rezultat je zelo zanimiv! Ali je
res mogoče, da vsak stoenkar porabi
50% poprečnega mesečnega dohodka za
svojo ljubezen? Se bolj zanimivo pa je,
če avto in lastnik to zares vesta!!!
EKSKLUZIVNI POJOČI
LUFT ŠTOS
Ona: V ponedeljek zjutraj vstala bom,
v Celje se podala bom...
On: O, jaz pa ne,
kako sva si različna...
Skupaj: Ko zvečer sva sama,
samo noč je z nama,
pa želiva isto si oba...
SO2
ŽVEPLENA ZAHVALA
Redakcija celjskega žveplometra se
vroče zahvaljuje vsem tozdom, organi-
zacijam in posameznikom, ki so nam s
svojo nesebično »požrtvovalnostjo« iz
tedna v teden skozi celo leto omogočali,
da nam ni pošla naša vsakdanja »žveple-
na« hrana.
Posebna zahvala gre na tem mestu
našim sodelavcem Milošu Berku, Alek-
sandru Jeklu, Ljerki Belakovi, FVancu
Lukaču, Dušanu Petku, ter seveda tudi
vsem ostalim...
Vsem pa še enkrat veselo žvepleno
leto 1980!	'
(popevka - LadyMadona - Beatles)
Zdaj novo leto pred vrati že stoji,
čakamo, prepevamo, veseli smo,
saj novo leto nas že vse skrbi,
kaj prineslo bo, se zdaj sprašujemo.
Dedek Mraz povej nam, kaj na bral si,
kaj v svoji torbi nosiš nam,
kakšne si dobrote zdaj izbral ti,
to nam povej.
Nič, dragi moji, se ne razburjajte,
huje kot je letos prav zares ne bo,
saj pretrpeli ste križe naše vse,
drugo leto boljši časi pridejo.
Vseh obljub verjetno ste že siti,
raje vam obljubljal nič ne bom,
bom pa vam z gotovostjo povedal,
dražje bo vse.
Dedek, ti stari, to nam še povej,
kdo prihodnje leto nas bo bolj moril,
zrak ali cene, al'še kaj drugega,
morda kakšna nova bo aferica.
To, občani, pa skrivnost ostane,
tega dedek Mraz še zdaj ne ve,
vprašajte pa raje te občane,
ki za to skrbe.
Zdaj novo leto pred vrati že stoji,
čakamo, prepevamo, veseli smo,
saj novo leto nas že vse skrbi,
kaj prineslo bo se zdaj sprašujemo.
št. 51 - 27. december 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
ZDRAVO,ZDRAVO
PRIJATELJ PLANIN
Prav je tako prijatelj, da si
stisnemo roke, ko se srečamo
in tudi to je prav, da si zaželi-
mo srečno pot, srečno pot v
leto 1980. Da bi ponovno
osvajali vrhove naših lepih
gora in občudovali z njih na-
šo lepo domovino.
Se planinec postoj, kam se
ti mudi, ali ne vidiš ta lepi
šop cvetic planinskih, ki ti ob
vsakem koraku hiti nasproti
in tisto skalo, ki z rdečim
obročem in belo piko na da-
leč naznanja tvoj mimohod.
Prav vi hribi, planine, gore
- ste dali pečat in smernice
tistim, ki vas danes cenijo kot
svoje domače, prav vi ste
oblikovali planinca v huma-
no osebnost ter klenega, do-
movini zvestega državljana.
Naj vas ne moti ta mirni
uvod, ki je namenjen letoš-
njemu zadnjemu pozdravu
planincem širom naše domo-
vine in še izven nje, pred-
vsem pa je namenjen, da se
»naši«- planinci »Savinjske-
ga« ЛГОО PD zavedajo oprav-
ljenega dela v tem letu ter na-
log, ki nas čakajo tudi v letu
1980.
Kot predsednik MDO lah-
ko trdim, da je izredno malo
organizacij po svetu, ki bi v
času svojega delovanja opra-
vile toliko prostovoljnega de-
la ter se angažirale na vseh
koncih in krajih, kot so to
planinci. Ni ga, ki lahko oce-
ni posameznike za njihov
trud pri delu z mladimi ali na
področju GRS, varstva nara-
ve, markacistov, gospodar-
jev, gorskih in planiriskih vo-
dnikov, animatorjev SLO ter
akcij z obujanjem tradicij
NOB, propagande ter pravil-
nega usmerjanja v samou-
pravni sistem. Ne smemo
prezreti ogromnega deleža k
še večji popularnosti planin-
stva naše AO, predvsem pa
ne v tem letu, ko je mesec
maj zapisan z velikimi črka-
mi v zgodovini planinstva -
alpinizma v sVetu, ko so bili
tudi naši alpinisti na strehi
sveta.
Brez samohvale smo lahko
ponosni, da je v naši regiji
preko 13.000 registriranih
planincev, ki se že zavedajo
pomena in vloge planinske
narave do delovnega človeka
in obratno.
Mirno lahko trdimo, da je
bilo v tem letu opravljenih
preko 500 večjih in manjših
izletov - pohodov, da se je
izobraževalo na raznih semi-
narjih, tečajih, planinskih šo-
lah preko 600 mladih in sta-
rejših planincev. Ne smemo
prezreti velikega deleža pla-
nincev z obujanjem tradicij
NOB, programi SLO ter akcij
NNNP.
Tudi v tem letu presega
prostovoljno delo planincev
10.000 ur.
Ob tem kratkem poročilu
pa je ocenjevanje sigurno
odveč, le-to moram poudari-
ti, da je od 26 PD še 9 takih, ki
so slabo stimulirana s strani
ZTKO ali TKS, da je 11 dru-
štev, ki imajo kadrovske pro-
bleme, še posebno tista, ki
imajo planinske domove.
Najmlajše PD je PD Tabor
(nekaj mesecev), najstarejše
PD je PD Mozirje in za njim
SD Šoštanj.
Sklep MDO PD je tudi ta.
da se vsem društvom, ki ima-
jo obletnico obstoja preda
plaketa PRIJATELJEV
PLANIN, posameznikom pa
značke.
Vse opravljeno delo obeta
še več, poti planincev se dvi-
gajo, zato lahko pričakujemo
v naslednjem letu še več.
Tudi v letu 1980 se bomo
planinci spoprijeli s številni-
mi programsko začrtanimi
nalogami, ki bodo dćile še
večje možnosti vključevanj^
(od najmlajših do najstarej-
ših) v PD. V prvi vrsti je izo-
braževanje ter pridobivanje
vodnikov, čim več organizi-
ranih izletov - pohodov, izva-
janje programov v smislu
SLO z obujanjem tradicij
NOB ter akcij NNNP. Dogra-
ditev in adaptacija 5. planin-
skih domov - koč. Računa-
mo, da bomo imeli v regiji
leta 1980 več kot 15.000 regi-
striranih planincev.
Vse to in še več bodo opra-
vili z minimalnimi sredstvi
ter veliko truda naši planinci,
katerim lahko zaupamo ve-
dno in ob vsakem času tudi
najbolj zahtevne naloge.
Naj se na koncu zahvalim
vsem, ki so kakorkoli prispe-
vali, da ta športno-rekracij-
ska zvrst tako uspešno prodi-
ra med ljudi ter jim kaže pot
v zdravo življenje.
Vedno rad pridam še to, ko
se poslavljamo od starega le-
ta, če se v zimskem času po-
dajamo v gore bodimo previ-
dni, saj nam nevarnost preti-
jo s plazovi, ledom (spolzko
potjo), mrazom, zasneženimi
tli in še bi lahko našteval.
Torej, dobimo se tudi na
zimskih turah dobro oprem-
ljeni ter tudi fizično priprav-
ljeni, mogoče že kar 6. januar-
ja na pohodu I. Pohorskega
bataljona iz Osankarice na
Roglo.
ADI VIDMAJER
predsednik MDO SAVINJ-
SKA
43
Vsakomur, ki se ne bo ravnal po teh predpisih, se bo kruh
zaplenil in se ga bo povrh še občutno kaznovalo.«
»Tak bo le res!« je šlo med ljudmi po maši, ko so čakali,
kaj pove občinski glasnik Zmetov Tenč. Kakor krvave
litanije so se vlekli tista leta razglasi, zapovedi, prepovedi,
nabori in vpoklici. To nedeljo je bila med njimi tudi kola-
čeva prepoved.
»Blez bodo hodili financarji in žandarji vse velike dni in
še celo na samo veliko nedeljo od hiše do hiše pregledovat
kolače,« je šepnila sosedi Petračeva Zalka. Prav dobre
zveze je imela z nemškutarskim orožnikom Jesseuniggom,
ki je pital še tedaj svojega prašiča s kruhom, namočenim v
mleko. Kruh in mleko so mu pošiljali kmetje, začasno
oproščeni vojaške službe, da jih ne bi rinil pred rokom
nazaj na fronto ali celo v lebrinško Sibirijo, kije bila hujša
od Doberdoba in samega Svetega Mihaela, kjer je izkrva-
velo dvajset bataljonov zelenih sedeminosemdesetnikov.
Čudna kolačeva prepoved se je širila po vseh vaseh in rasla
v razdraženih možganih v silen protest proti sitim oblastni-
kom.
»Sami bodo žrli maslene potice, nam pa ne privoščijo niti
belega kolačka, ki bi bil komaj za spomin, kaj šele za
samopašnost!« se je hudovala že vsa zgrbljena Fidelčka, ki
je zbirala po dekah moko na karte, samo da bi bila tudi to
leto velika nedelja v hiši.
»Kar gobce naj nam zašijejo in zadnjice zapečatijo, da
bodo imeli dovolj potic za nemarne babe pri Rdečem krihi.
Da bodo lahko kakor naša prednica - Skravžani Jezušček
so ji rekli - pitale svoje pinče s krhkimi keksi, mi ranjenci
pa smo žvečili pičle skorje trdega koruznega komisa. Poleg
pinča si je pitala prašiča še dva širokopieča Madžara, po-
polnoma zdrava, vse leto v bolnici,« je robantil mali Jurca,
edini gost velikega petka, in bil z železno desnico ob mizo v
Rožajevi gostilni.
Trgovine so bile prazne. Nikjer ni bilo skladkih rozin, ne
krhkih rožičev, ki bi sladili črni velikonočni kolač. Še celo
na tvornice kvasa je pritisnilo oblastvo, da ga niso čez
navado prodajale in vmesile gospodinje v testo drožne
prešče, ki so jih za hude čase napravile v jesen iz izabelinih
drož in turščične moke. Dobro, da niso še orehov rekviri-
rah, ki so bih to leto edina zabela vojnemu kolaču.
Samevali sta Kolenki, mati in žena, vsi uviti od dela in
skrbi, ko sta rezali črni kolač, tako črn, da se je pletla po
možganih misel, češ, saj se ga še blagoslov ne bo prijel.
Brez hrena so skelele oči pri misli na Janeza, ki je pisal za
praznike, da leži v bolnišnici in da kašlja.
Ni bilo ne barve ne piruhe ne pomaranč, pa so se drli
nedopovedni otroci po bajtah. Po hlevih je mukala gladna
živad, ki ji je erar še slamo odjedel. Z vsemi vred pa so
vekah redki preostali zvonovi klavrno pesem o vstajenju,
ko je zapad krohotal vsemogočno pesem smrti in sodnega
dneva...
Kako že tisoč let so pele procesije pod svilenimi bande-
rami in zlatimi ornati zmagoslavno pesem. Podobni spla-
šeni čredi ovac so se gnetli za nebom otroci in ženske ter
molili s cvilečimi glasovi, da biprevpili divji krohot pogan-
skega miserere, ki je bobnel na zapadu...
»... Odkar imamo Rusa za hlapca, delo lepo speši,« je
pisala Nežika svojemu možu. In res se mora mnogo naših
kmetij zahvaliti za obstoj delu ruskih ujetnikov. Ko so
dospeli prvi oddelki na občine, jih je hodilo vse gledat.
Kakor živino na sejmu so jih precenjale ženske in starci.
»Za pisarja bi bil, ne pa za hlapca,« je prijel bradač Uršič
za roko stasitega dedca. Ko ni pomislil, da so te roke že dve
leti počivale ter so se žulji in zagnanci skrili.
Nekatere ženske so otipavale mišičje ujetniških rok,
druge gledale bolj na oči, kakor se presodi konja po bi-
strem pogledu. Kdo bi jim zameril, ko je bilo vse tako
razrvano na svetu.
Tudi Nežika je šla izbirat delavca, ker je Simen že tako
zelo onemogel, da je še držal komaj plug za ušesa in je že v
redi počival.
»Znaš orati, sejati in kositi?« je vprašala vitkega svetlo-
lasca.
»Znaju,« je prikimal ujetnik. Nevoščljive so ji ga bile
druge gospodinje, toda župan je držal na Kolence, že zaradi
bogatije.
»Kako ti je ime?« je vprašala med potjo novega hlapca.
»Terentij Volkov,« je odvrnil Rus.
»Čudno ime,« si je mislila Nežika. » Volkov naj bi že bilo,
saj so tudi v Gomilski Vovki, toda Terentij ni ime za
človeka. Če bo le za delo kaj prida, ko smo tako zaostali^ da
smo povsod zadnji v vasi.«
Majoliko ožmičevca je postavila Micika predenj, hlebec
kruha in kos slanine ter prisedla k njemu. Nič se ni dal
Terentij prositi, krepko je odrezal obilno zagozdo kruha,
prigrizoval z zdravimi zobmi slanino in iz majolike zamakal
ga teči se kruh.
»Če mu bo zatorej pri delu spešiča roka, kakor mu melj-
nejo čeljusti pri jelu, se nam ne bo treba pritoževati,« je
pomislila pri sebi Mica, glasno pa je rekla: »Imaš ženo?«
Terentij je prikimal in miei naprej, saj že ves teden, ko so
bili na vožnji iz taborišča, ni dobil poštenega založaja. Mica
ga je izpraševala nadalje: »Imaš otroke?«
Tri prste je dvignil Terentij in se bridko nasmehnil. Do-
bro je del Mici ta smehljaj. Kar začustvovala je z njim: »Ne
bo napačen,« je pristavila. »Ima grun doma?«
Tuja beseda je ustavila mlin Terentijevih čeljusti, da je
vprašujoče pogledal Mico. »Ne razumju... «
»Imaš krave, konje, polja?« je tolmačila Mica besedo
grunt.
»Korove, biki, polja v nas mnoho,« je samozavestno potr-
dil ujetnik. Vidno je rasel v Micinih očeh. Ko se je okrepčal,
mu je pokazala posteljo v hešči, da bo tudi za varuha
ponoči, potem ga je pa vedla k Šimnu, kije kosil za kozol-
cem prelast.
»Pomočnika sem ti pripeljala,« ga je ogovorila Mica.
Počasi se je okrenil Simen, prevalil založaj tobaka z jezi-
kom izza leve čeljusti za desno, pljunil ter menil premerivši
novega tovariša od nog do glave: »Močan bi že bil, samo če
bo znal in hotel. N-a,« mu je dal koso, »kar poskusi, kako ti
bo rzala. Ni kaj prida košnja, ko vse pohodi ta kurji zlo-
mek.«
Terentij je prijel z levico koso v peti, z desnico pa segel
Šimnu po brusnik v čepur. Namuzala sta se Simen in Mica
za nas nerodnemu prijemu kose, češ, ta bo pa kosil. Ko je
Rus prav na dolgo potegnil z brusnikom po kosi, sta oba
čula iz glasu, ki ga je dala kosa, da bo dobro kosil. Nista se
motila, lepo mu je tekla kosa, da mu je Simen zataknil
čepur kar za pas, sam pa stopil po grabi je in koš.
Za vsako delo je bil Terentij tako pripraven, da so ga vsi
radi imeli in mu je prinesla Nežika večkrat priboljška.
Vaške rekovnice so sicer nekaj šepetale, toda niti same
niso verjele v svoje besede. V Neži k i nem srcu poleg žalost-
nega spomina na Tonča iz vznemirljivih Janezovih pisem o
kašlju prostora za kakršnokoli novo čuvstvo ni bilo. Pri-
boljšek je veljal ujetnikovemu delu, ne njemu samemu.
Kolikokrat je mislila na Tonča! Od kraja se ji je zdelo
greh, toda izpovednik jo je potolažil, da ne greši proti
svetosti zakona, če se spominja mrtvega ženina. Posebno ti
dve leti, odkar je odšel Janez po le nekaj mesecih skupnega
življenja na vojno, je ni bilo skoraj noči, da ne bi sanjala o
Tonču. Same lepe in vesele sanje so bile to brez vsake sledi
žalosti ali celo smrti, da je bilo srce še bolj žalostno, ko je
napočil trezni dan.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
ŽELJE PO POLNOČI
Leto, staro in betežno, se počasi po-
slavlja. Se nekaj minut in veliki urni
kazalec bo na številki dvanajst pokril
malega. Staro leto bo izročilo svoje že-
zlo novemu z željo, naj bo pravično in
dobro. Čez nekaj trenutkov bodo uga-
snile luči. Na stotine ustnic se bo zdru-
žilo v poljub, na stotine rok se bo obje-
lo. Se dve minuti. Oči vseh se v nape-
tem pričakovanju leskečejo. V njih od-
seva svetloba neonskih luči. Se minu-
ta. Tople dlani rok se že iščejo. Fantje
prijel svoje dekle, starejši mož svojo
zakonsko tovarišico, ki ga že leta in
leta spremlja skozi življenje. Globoko
zveneč glas gonga najavi polnoč, luči
ugasnejo. Rojeva se Novo leto. V temi
se slišijo želje, ki se bodo nekaterim
uresničile, drugim morda ne. Zaprem
oči in v mislih prisluhnem tem željam.
Cujem glas starega moža, ki počasi
govori svoji osiveli ženici: »Veš, dolgo
že živiva, izpolnila sva svoje poslan-
stvo na tem svetu, dala otrokom življe-
nje in kruh. Toda vseeno si želim, da bi
oba dočakala vsaj še eno Novo leto.*
Prisluhnem dekletu, kije objelo svo-
jega fanta. Ni dosti slišati, saj govorijo
njuné vroče ustnice nemo govorico
ljubezni.
Misli mi pohitijo k majhnemu stano-
vanju, kjer živi mala deklica s svojo
mamico. Čujem njen droban, nežen
glasek: »Mamica^ zakaj ni očka pri na-
ju, zakaj me ne pride poljubit in mi
voščit? Saj veš kako ga imam rada.*
»Očka je zelo daleč, punčka moja in
ne more priti. Raje si zaželiva, da bi se
živ in zdrav vrnil do naslednjega Nove-
ga leta. «
Komu naj še prisluhnem? Da, seve-
da. Bodočim mamicam v porodnišni-
ci, ki si želijo, nekatere fantke, druge
spet deklice, vse pa imajo le eno željo,
da bi njihovi malčki lahko živeli v sre-
či in miru. Njih misli pohitijo tudi k
zakonskim tovarišem in marsikatera
solza naskrivaj in tiho spolzi po licih.
Srečno, bodoče mamice!
In kaj si želim jaz? Želim si uspeha v
šoli, želim si, da bi se ljudje med seboj
ljubili in spoštovali. Da bi ljudje konč-
no le spoznali, kako nesmiselno se je
prepirati, kako nesmiselno seje sovra-
žiti pa naj bo to med sosedi, šolskimi
ali delovni tovariši. Želim si, da bi bilo
manj zavisti in hinavščine ter da bi
lahko drug drugemu odkrito in veselo
pogledali v oči. Roka naj ne prijemlje
roke mlahavo in hladno, temveč naj jo
stisne krepko in odkritosrčno v poz-'
drav. Pa še to si želim, da bi na svetu
zavladal mir in blagostanje, da bi ne
bilo več lakote in strahu pred bajoneti
ter atomskimi bombami. Naj tudi mo-
je vrstnice in vrstniki, ki jih sedaj še
tepta škorenj zatiralca, kmalu srečno
in zadovoljno praznujejo Novo leto,
kot ga lahko brez strahu jaz, ki živim v
svobodni in demokratični ureditvi.
SASKA STRMOLE
ALPINISTIČNI KOTIČEK
1200 SLOVENCEV PLEZA
Ostrejša merila za obisk tujih sten
Na zboru v telovadnici na
Taboru v Ljubljani so se
zbrali številni slovenski alpi-
nisti. Ob koncu plezalne se-
zone so pregledali letošnje
delo in si zastavili načrte za
prihodnje leto. Z letošnjo al-
pinistično sezono so alpinisti
lahko zelo zadovoljni. Povz-
peli so se na vrh sveta,
uspešna je bila odprava v
Fanske gore, uspešni so bili
alipinisti AO Kranja v An-
dih, Korošci na Norveškem,
pa tudi Celjani v Wilder Kai-
serju. Tudi v domačih in tu-
jih stenah je bilo preplezano
veliko smeri.
Po zadnjih podatkih je v
Sloveniji v 57 odsekih in 5
sekcijah registriranih 1200
alpinistov. Začelo je izhajati
tudi glasilo slovenskih alpi-
nistov »Alpinistični razgle-
di«. Najbolj slovesni trenut-
ki so bili, ko so podeljevali
nagrade in priznanja za dose-
žene uspehe. Tako so podeh-
li priznanje alpinistom za vr-
hunske dosežke, za uspešno
in požrtvovalno delo v odse-
kih in nagrade mladim alpi-
nistom. Celjani imamo 5 ka-
tegoriziranih alpinistov:
Knez Franček, Zupan Jože,
Sah Marjana, Verdnik Sto-
jan in Canžek Franc. Komisi-
ja za kvalitetni alpinizem pa
je pripravila seznam pohval.
Za izredno or_ganizacijskó
delo je bil izbran Ciril Debe-
ljak, za vrhunske dosežke
Verdnik Stojan, Knez Fran-
ček (za prvenstvene smeri)
ter 6 perspektivnih mladih
plezalcev iz Celja: Stopar,
Srot, Smodiš, Kozmus, Ku-
šar in Trontelj. Zbor se je lo-
til tudi perečih problemov,
ki jih v alpinizmu ni malo.
Najbolj vzbuja skrb letošnje
veliko število nesreč. V ste-
nah je umrlo 10 plezalcev,
trije so bili še pripravniki, se-
dem pa jih je umrlo v nave-
zah. V tej zvezi je načelnik
komisije za alpinizem Fran-
ce Malešič nanizal nekaj
predlogov, ki naj bi jih upo-
števali odseki. Tako bo na-
slednje leto ob registraciji
obvezno tudi minimalno za-
varovanje, odseki, pa naj
imajo tudi ostrejšo selekcijo
glede obiska tujih sten. Tako
upajo, da bo bilanca nasled-
nje leto manj žalostna. Spet
so načeli problem plezalnih
vodnikov, ki jih za plezanje v
domačih stenah še vedno
primanjkuje, vendar jih že
pripravljajo, zanje pa lahko
pošljejo prispevke vsi slo-
venski alpinisti s svojimi
opisi preplezanih smeri.
Spregovorili so tudi o one-
snaženosti slovenskih pla-
nin, ki je vsako leto večja,
izrekli pa so se odklonilno o
gradnji hidroelektrarne na
Soči.
CIC
zimski del alpinizma*.
Končuje se rilxjlovna se-
zona za letošnje leto, zato
je napočil čas, da pravoča-
sno vrnete ribiške dovolil-
nice v pisarno RD Celje.
Obenem pa želimo vsem
članom DOBER PRIJEM v
1980. letul
10 RD CEUE
Odkupujemo svinjske in ostaie kože po zelo ugodnih cenah
Četrtek, 27. decembra ob 10. in 14.: Janez
2mavc - PAVLIHA IN MALO CEZ LES.
Zaključeni predstavi za osnovne šole iz La-
škega.
Petek, 28. decembra ob 9. in 11.30: Janez
Žmavc - PAVLIHA IN MALO CEZ LES.
Gostovanje v Radečah.
KINO
UNION: od 27. 12.-2. 1. ob 16. in 18. uri:
italijanski film »Pripravnica«
od 27. 12.-2. 1. ob 20. uri: švedski film
»Jesenska sonata«.
METROPOL: od 1. L: italijanski film
»Soseda«
od 2. 1.: ameriški film »Mandingo«.
MATIJENA: 29. 12. ob 10. uri: ameriški
film »Jaka racman«.
DOM: od 28. 12. ob 17. in 19. uri: turški
film »Karamurat - junak iz Andolije«'
od 29. do 31. 12. ob 17. in 19. uri: »Dr.
Divjak«
od 1. 1.: »Prava zgaga«.
MLADINSKI PROGRAM: do 3. 1. ob 15.
uri: ameriški film »Jaka racman«.
Dravske elektrarne Maribor
TOZD ELEKTROKOVINAR LAŠKO
- komisija za medsebojna razmerja delavcev iz združenega dela
Objavlja
naslednja prosta dela in naloge za takojšnjo zaposlitev ali kasneje, za naslednje
delavce:
1.	en konstrukter - projektant
2.	en vodja proizvodnje
3.	več ključavničarjev
4.	več strugarjev
5.	dva varilca
6.	en posluževalec peskalnega stroja
7.	več pleskarjev
8.	več PK ključavničarjev
Pogoji:
Pod 1. - F strojna smer z 2 leti delovnih izkušenj
Pod 2. - VŠ ali Sš strojha smer z 1 oz. 5 let delovnih izkušenj. Prednost imajo
kandidati z opravljenim strok, izpitom strojne stroke
Pod 3, 4, 6, 7 - Kvalificiran delavec z 1 letom delovnih izkušenj na navedenih delovnih
področjih
Pod 5 in 8 - polkvalificiran delavec s 6 mes. delovnih izkušenj na navedenih delovnih
področjih.
Za vsa delovna področja je poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen
čas.
Vse zainteresirane delavce vabimo, da se za podrobnosti o zaposlitvi obračajo pismeno
ali zglasijo osebno v splošni službi TOZD.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komisija za medsebojna
razmerja TOZD.
azpis velja do zasedbe delovnih področij, odnosno do 28. 2. 1980.
PRIPOROČA
Ali ste v zadregi z nakupom za novoletno
obdaritev? Sodelavci veleblagovnice T
vam sporočajo, da stopite na oddelek KO-
ZMETIKE v veleblagovnici T, kjer vam bodo
svetovali pri nakupu in tudi aranžirali dari-
lo. Obisk na tem oddelku pa priporočamo
tudi vsem tistim, ki nakupujejo zadnji hip.
PRIPOROČA
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 23
SREČANJA s SODELAVCI
NAPORNO, VENDAR PRIJETNO
Kako so športni novinarji videli celjski šport?
že več let so med rednimi
soustvarjalci športne straiii
v Novem tedniku in šport-
nega pregleda v Radiu Ce-
lje, zato je prav, da damo v
iztekajočem letu tudi njim
besedo. Besedo v razgoVb-
ru, ki nam naj predstavi nji-
hovo delo, napore in tudi le-
poto. Jože Kuzma, Karel
Jug, Tone Tavčar, Jože Gro-
belnik, CIc Debeljak, Franc
Pešec... sama znana imena,
ki jih ni treba posebej pred-
stavljati, saj so njihovi pri-
spevki tako pogosti, da jih
iz njih do dobra poznate. Pa
vendar!
JOŽE KUZMA: »Ko stopa-
mo v novo športno leto 80, to
je olimpijsko leto, moramo
vsekakor vedeti, da smo v iz-
tek^očem letu v Celju dose-
di izjemne Športne uspehe.
Zal pa je bilo tudi nekaj razo-
čaranj, za mene prav gotovo
največje izpad rokometašev
Aera iz I. zvezne lige. Vse pa
kaže, da bo ta madež kmalu
odpravljen, saj rokometaši
Aera krepko vodijo v II.
zvezni ligi po jesenskem de-
lu in imajo največ možnosti,
da uspejo tudi spomladi ter
se vrnejo med najboljše. In
uspehi? Na prvem mestu
izredni Rok Kopitar, morda
edini .poslednji Mohikanec',
ki nadaljuje bogato tradicijo
celjske atletike in ki bo po-
novno zastopal naše mesto
na olimpijskih igrah v Mosk-
vi. V Montrealu namreč ni-
smo imeli predstavnika. Ob
njem velja omeniti še prodor
mladega, nadarjenega judoi-
sta Marjana Fabjana, napre-
dek košarkarjev Libele in
hokejistov Celja. Prihodnje
leto bo možnost za afirmaci-
jo strelke Alenke Jager, atle-
tov Ide Bunderla in Staneta
Rozmana ter Nareksa v keg-
ljanju.«
JOŽE GROBELNIK:
»Najbolj razočaran sem bil
nad izpadom celjskih roko-
metašev iz I. zvezne lige, naj-
bolj navdušen pa nad uspe-
hom hokejistov na ledu v I.
zvezni ligi, kjer so osvojili
odlično tretje mesto. Vesel
sem bil tudi uspeha kadetov
TVD Partizan Žalec, ki so
osvojili prvo mesto v Koro-
ško-Savinjski-Saleški nogo-
metni ligi. Želje? Da bi konč-
no žalski nogomet napredo-
val v višji rang tekmovanja
ter bi se nam tako izpolnila
želja izpred šestih let.«
FRANC PESEC: »Med po-
sebej pozitivne, dosežke v le-
tošnjem letu štejem uspehe
atleta Roka Kopitarja in ju-
doista Marjana Fabjana, med
negativne pa izpad celjskih
rokometašev iz I. zvezne li-
ge. V letu 80 pa želim, da bi
se Rok Kopitar uvrstil na
olimpiadi v Moskvi v finale
ter osvojil eno izmed medalj,
da bi eden izmed mladih
celjskih šahistov postal re-
publiški prvak in da bi želez-
ničarska reprezentanca Ju-
goslavije (v njej že vrsto let
uspešno nastopa tudi Franc
Pešec - op. p.) končno osvo-
jila prvo medaljo na svetov-
nem prvenstvu, ki bo pri-
hodnje leto na Švedskem.«
KAREL JUG: »Ure in ure
sem prebil na športnih tek-
movanjih in ogledal sem si
domala vse prireditve v Ce-
lju. Bili so trenutki radosti.
pa tudi razočaranj. Ni bilo
vse tako, kot so si želeli ljubi-
telji športa pa tudi dopisniki.
V kvalitetnem športu bi spri-
čo vloženih sredstev posa-
mezniki in športne ekipe
lahko pokazale več. Največ
veselja sem čutil ob ugotav-
ljanju uspešnega razvoja
množičnosti ob obiskih
skupščin in tekmovanj SSD,
pa tudi pri ocenjevanju te
mlade organizacije. Največja
razočaranja? V tisku ni do-
volj prostora za kritične pri-
pombe v našem tekmoval-
nem športu, za vzgojno »ši-
banje« vseh negativnih poja-
vov, ki spremljajo tekmoval-
ni šport in druge zvrsti obna-
šanja na področju telesne
kulture. Zdrava kritičnost v
pravem času in na pravem
mestu pa bi naj tudi v našem
športu služila le kot sredstvo
za odpravljanje vseh nega-
tivnih pojavov in slabosti, ki
niso združljive s socialistič-
nim pojmovanjem te družbe-
ne dejavnosti.«
TONE TAVCAR: »Moje
delo je tako, da vseskozi
spremljam športne dohodke
v žalski občini. Pri nas je več
ekip, ki nastopajo v različnih
ligah. Tako rokometaši Mi-
nerve iz Griž v II. zvezni ligi,
odbojkarji Savinjske iz Bra-
slovč in Šempetra v sloven-
ski Иш, kjer so tudi košar-
karji Žalca. Tem ekipam po-
svečam posebno pozornost
in njihovi uspehi so tudi za-
me lepa doživetja. Letos sem
se najbolj razveselil uvrsti-
tve Minerve v II. zvezno ligo
in fantom želim, da bi tam
tudi ostali. Ce sem omenil,
da je bil to za mene najlepši
dogodek v letošnjem letu pa
to ne pomeni, da ni bilo še
več drugih zanimivosti, ki so
tudi bile lepe in prijetne.
Kdor ima šport rad in doga-
janja na tem področju
spremlja z ljubeznijo lahko
skoraj v vsakem srečanju
najde nekaj lepega, nekaj
kar mu bo ostalo v spominu.
V prihodnjem letu želim
vsem športnikom in šport-
nim delavcem veliko šport-
ne sreče, saj nenazadnje je o
uspehih in prijetnih športnih
doživetjih tudi poročanje
bolj prijetno.«
CIC DEBELJAK: »Pri Al-
pinističnem odseku pri celj-
skem Planinskem društvu
smo izredno ponosni na le-
tošnje dosežke naših alpini-
stov, ki so se izkazali s števil-
nimi vzponi v domačih in tu-
jih stenah. Vrhunec pa po-
menijo dosežki alpinistke
Marjane Sah ter seveda na-
ših himalajcev Frančka Kne-
za in Franca Zupana. V pri-
hodnjem letu pripravljamo v
lastni organizaciji dve odpra-
vi v tuja gorstva. Naša naj-
boljša naveza Knez-Zupan
naj bi sredi leta odšla v naj-
težjo kopno steno Amerike
in tudi v vsej zgodovini pro-
stega plezanja El Capitan v
nacionalnem parku Yosemi-
te - Kalifornija. Več kot ti-
sočmetrska stena nosi v
smereh oceno VIII, kar je
dve stopnji nad evropsko le-
stvico. Cilj druge odprave
(dvanajstčlanske) je gorstvo
TröUtinden na Norveškem.
V dva tisoč metrov visoki
steni beležimo v najtežjih
smereh do sedaj le franco-
ska, engleška in ameriška
imena; Jugoslovani še čaka-
mo svoj trenutek. Upamo, da
nas bo športno Celje tudi to-
krat v naših prizadevanjih
tako podprlo, kot nas je pri
odpravi na šesttisočak Huas-
caran v Južni Ameriki. Pre-
dračun odprave je 250 tisoč
din, kar seveda ni absolutna
vsota. Krepek delež bo dal
vsak udeleženec sam in tudi
telesnokulturna skupnost, ki
pa je s sredstvi prav v šport-
nem Celju na tesnem.«
TONE VRABL
Joie Кижта iskoristi vsako priložnost, da se pogo-
vori K xaanimi Jugoslovanskimi športniki. Tokrat ga
vidimo v klepetu s šjorom Josom Alebićem, odličnim
Jugoslovamkim atletom v teku na 400 m. Joto in Rok
skap»j nastopata tudi v Jugoslovanski štafeti 4 x 400
m.	TV- Foto: T. TA VCAR
SLOBODAN MIŠKOVIĆ, trener ŽRK Aero Celje:
»Trenutno treniram pionirje in jih pripravljam za
bližnja republiška in zvezna tekmovanja. Tako v
rokometnem kljubu ni ekipe, ki Je še ne bi vodil ali ji
z nasveti ne bi pomagal. Moje želje v prihodnjem
letu? Najprej povratek najboljše članske ekipe v I.
zvezno ligo. Izgledi so dobri in treba jih je samo
izkoristiti. Igralski kader je dober, torej ni bojazni,
da prihodnjo sezono ne bi znova igrali med najbolj-
šimi. Osebne želje? Da z ženo dobiva še enega nasle-
dnika. «	TV- Foto: T. TAVČAR
RUDI TRA VNER: »V letošnjem letu sem bil najbolj
vesel uspeha plavalcev, ki so plavali nepretrgoma 48
ur ter tega, da so začeli z obnovo bazena. Žal še vedno
ni vse tako, kot bi moralo biti, saj bazen še vedno
obnavljajo. V prihodnjem letu pa je moja največja
želja, da bi končno prišli do zimskega bazena, kar bo
izboljšalo možnosti za nadaljnji razvoj celjskega pla-
vanja, ki prav zaradi neustreznih pogojev v zadnjih
letih nazaduje.«	TV
MIRKO KOLNIK, se-
kretar TKS Celje: »Pri-
pravljeni smo sprejemati
vse pripombe, ki so ute-
meljene in argumentira-
ne, ki tudi vodijo k boljše-
mu. Hudo pa je, če neka-
teri .slepo' nekaj trdijo in
ne vidijo ali nočejo videti
bistva. Pri takšnih izgub-
ljal čas, ko jim moraš
znova in znova razlagati
vse tisto, kar je že bilo do-
govorjeno in zapisano.«
TELESNO KULTURNA SKUPNOST CELJE
IN ZVEZA TELESNOKULTURNIH
ORGANIZACIJ CEUE
žetita vsem športnikom, športnim delavcem
in ljubiteljem športa uspešno NOVO LETO
80
z željo,
da bi se telesna kultura v celjski občini prav tako
uspešno razvijala, kot doslej in da bi celjski športniki
še napolnjevali riznico z medaljami, priznanji in na-
slovi ter krepili športni ugled mesta Celja doma in v
tujini.
TKS
ZTKO
V letošnjem letu so s prispevki in sodelova-
njem pomagali pri kreiranju športne strani v No-
vem tedniku in športnega pregleda v Radiu Ce-
lje: Jože Kuzma, Karel Jug, Tone Jager, Tone
Tavčar, Jože Grobelnik, Vinko Potočnik, Vlado
NendI, Marko Lazarevič, Franček Pungerčič,
Franc Pešec, Cic Debeljak in še mnogi drugi.
Vsem tovarišem hvala za sodelovanje z željo, da
se le-to v bodoče še okrepi in izpopolni, kar bo
koristilo nam vsem, ki Imamo radi šport in tele-
sno kulturo.
Srečno, zdravo in športnih
uspehov polno Novo leto 1980!
TONE VRABL
BLOUDKOVE ZNAČKE V
CELJU
Pred dnevi je bila v domu DPO svečana podelitev Bloud-
kcJvih značk zaslužnim športnim delavcem v celjski občini
za leti 1978 in 1979. Značke je prejelo kar 42 delavcev na
področju telesne kulture. Omeniti velja, da je v 15-letnem
obdobju podeljevanja najvišjih priznanj Bloudkovih nagrad
in plaket prejelo iz celjske občine že 55 posameznikov in
organizacij. Bloudkove značke, ki sta jih nagrajencem vro-
čila predsednika TKS Celje in predsednik skupščine občine
Celje Aleš lic in Jože Marolt, so za organizacijsko in stro-
kovno delo ter tekmovalne dosežke prejeli:
Zlate značke: Maks Arbajter, Rudolf Fajgelj, Albina Hor-
vat, Drago Lesjak in Franc Mirnik.
Srebrne značke: Vlado Delakorda, Peter Faktor, Franjo
Hlačer, Rajko Juršič, Peter Kerkoš, Marjan Kopitar, Anton
Kovač, Jože Modec, Drago Mravlak, Marjan Nunčič, Viki
Vanovšek in Stane Veninšek.
Bronaste značke: Karel Berločnik, Drago Vračun, Stane
Cajhen, Janko Cepin, Mile Cepin, Jože Cetina, Vili Dečman,
.Marjan Dobovičnik, Peter Drofenik, Tone Jager, Nada Je-
lovšek, Jože Jeram, mL, Otmar Koštomaj, Olika Krempuš,
Janko Križnik, Jože Lipnik, Franc Peperko, Stane Pertinač,
Franc Pešec, Miloš Pešec, Rado Planteu, Črtomir Rojnik,
Ervin Seršen, Edo Steblovnik in Igor Zupančič.
K. JUG
TUDI ODBOJKARJI ZA
JLA
v Braslovčah je domače TVD
Partizan pripravilo turnir v po-
častitev dneva JLA. Nastopilo
je pet ekip, zmagala pa je Meži-
ca, ki je v finalu premagala Ka-
mnik 3:2. Nastopile so tudi eki^.
pe Topolščice, Šempetra in Sa-
vinjske, žal pa je manjkala eki-
pa celjske garnizije, ki je po na-
pačnih predhodnih informaci-
jah prišla na tekmovanje šele v
popoldanskem času. Turnir naj
bi postal tradicionalen.
TONE TAVCAR
ROK ČETRTI
Tudi letos je Društvo športnih
novinarjev Slovenije izbralo pre-
ko svojih sodelavcev najboljše
slovenske športnike in športnice.
Med športniki je zmagal Bojan
Križaj (tudi najboljši športnik
Jugoslavije v letošnjem letu!!!)
pred Borutom Petričem, Fran-
cem Očakom in Rokom Kopitar-
jem. Naj bolj ša^ortnica je posta-
la atletinja iz Maribora Breda Lo-
renci, najboljša ekipa pa alpini-
.stična odprava na Mount Eve-
rest. v kateri sta bila tudi člana
celjskega alpinističnega odseka
Franček Knez in Franc Zupan.
TV
TVD PARTIZAN ŽALEC
PRVI
v jesenskem delu tekmovanju
v Koroško-Savinjsko-Šaleški
nogometni ligi vodijo kadeti
TVD Partizan Žalec pred Ru-
darjem Velenje, Fužinarjem,
Kladivarjem, Gradbenikom iz
Ljubnega, Vranskim, Ojstrico,
Elkrojem iz Mozirja, Šmartnim,
Akumolatorjem in Usnjarjem iz
Šoštanja.
JOŽE GROBELNIK
PRIZNANJA ZA
ODLIČNE CELJSKE
STRELCE
Na razširjeni seji IO Občinske
strelske zveze Celje so izrekli vse
priznanje najboljšim strelcem, ki
so tudi v letošnjem letu ponesli
celjski športni znak širom po Ju-
goslaviji. Predsednik ObSZ Ce-
lje Martin. Andrijaš je izrekel
priznanja Hedi Dobovičnik, Ma-
rijanu Dobovičniku, Alenki,
Barbari in Tonetu Jagru, Jožetu
Jermanu, Ivanu Kočevarju, Ale-
šu Poteki, Branku Malcu in Er-
vinu Seršenu.
TV
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
50 LET IZLETNIKA
OD DVEH DO 300 AVTOBUSOV IN $E Ш
Pri izletniku si bodo še v naprej prizadevali, da bi bili ljudje zadovoljni
Ko so pred kratkim v
Izletniku praznovali 50-
letnico, je zbranim spre-
govoril tudi predsednik
sveta obèin celjskega ob-
močja Vlado Gorišek ter
dejal: »Ko praznujete
svoj jubilej, ste lahko na
svoje uspehe in dosežke
resnično ponosni. Pono-
sni ste џа rezultate dela
svojih rok, pridnosti in
prizadevnosti. Ponosni
ste lahko na svojo delov-
no organizacijo, saj je
postala ena izmed naj-
večjih tovrstnih delov-
nih organizacij v SRS.
Pred petdesetimi leti so
začeli vaši predhodniki z
dvema avtobusoma. Da-
nes jih imate blizu tristo.
Značilna za Izletnik je
tudi močna gostinskotu-
ristična dejavnost, ki ka-
že tudi na gospodarsko
širokopoteznost vas čla-
nov kolektiva.«
Prav je, da ob tako po-
membnem jubileju po-
gledamo v leta nazaj, v
pol stoletja dolgo dobo,
posuto z vzponi in padci,
z uspehi in tegobami, z
vrtinci vojne in radostmi
svobode, v kateri se je ro-
dilo, kalilo, oblikovalo in
razvijalo to podjetje.
Spoznanje, da je pro-
met pomembna gospo-
darska dejavnost, saj po-
vezuje vse druge panoge
in tako neposredno vpli-
va na njihov razvoj, je
kljub strankarskim neso-
glasjem in kljub neupra-
vičenim ugovorom iz vrst
dela občinskega odbora,
izglasovalo sredi leta 1929
ustanovitev mestnega av-
tobusnega podjetja. Ne
nazadnje je bila usta-
novitev tudi pretežno po-
gojena, saj Celje ni želelo
zaostajati za Mariborom
in tudi ni moglo prepusti-
ti tako važne prometne
veje kot je prevoz potni-
kov, privatnemu intere-
su, ki je bil aktiven tako v
samem Celju in še zlasti v
njegovi okolici. Podjetje,
ki so ga poimenovali Av-
tobus mesta Celje, je
upravljal upravni odbor
pod predsedstvom pod-
župana dr. Antona Ogriz-
ka. Podjetje je začelo z
dvema avtobusoma
znamke Mercedes. 2e le-
to dni kasneje je štelo kar
osem avtobusov, k temu
pa je treba dodati še me-
hanično delavnico in ga-
raže. V začetku je delalo v
podjetju komaj 12 ljudi,
vključno s šoferji. Opaz-
nejši vzpon je bil, ko je
upravni odbor vodil An-
tona Fazarinc. Ta je pro-
dal stare avtobuse, ter na-
bavljal nove, moderne, na
naftni pogon. Med obema
vojnama je podjetje pre-
važalo potnike na trinaj-
stih relacijah, ki so še da-
nes vključene v redne av-
tobusne proge. Za najbolj
donosno je veljala proga
Celje-Dobrna, sledile pa
so ji smeri v Logarsko do-
lino, Rogaško Slatino in
Rimske toplice. Ob lokal-
nem in medkrajevnem
prometu se je podjetje lo-
tevalo še izletniških pre-
vozov prek državne meje,
zlasti pa širom po domo-
vini. Največ na Gorenj-
sko in hrvatsko Primorje.
Leta 1941 je okupator za->
res imel kaj zapleniti. Av-
tobuse, polna skladišča
goriv in maziv ter različ-
nega avtomehaničnega
materiala.
PO VOJNI SPET LE
DVA AVTOBUSA
Ko se je končala druga
svetovna vojna, je maja
1945	začel delati pri okra-
ju Celje mesto odsek za
lokalni promet, ki mu je
načeloval Mirko Presin-
ger. Takrat so imeli na vo-
ljo le dva avtobusa, ki sta
prevažala potnike na pro-
grah Celje-Dobrna, Celje-
-Vitanje, Celje-Vransko
in Celje-Podsreda. Aprila
1946	je prenehal z delom
odsek za lokalni promet
in ga v upravljanje prev-
zelo Državno avtobusno
podjetje Slovenije, julija
1948 pa se je preimenova- '
lo v Slovenija a\'to pro-
met, podružnica Celje.
Pravi razvoj današnjega
Izletnika pa se je pričel
hkrati z začetki samou-
pravljanja. Leta 1949 je
imelo podjetje na voljo 22
avtobusov. To je bilo od-
ločno premalo. Prehod na
novi gospodarski sistem
in z njim povezana decen-
tralizacija poslovanja sta
zaznamovala tudi z letni-
co 1952, ko se je podruž-
nica SAP osamosvojila in
preimenovala v Avtobu-
sni promet Celje.
Za prelomnico v priza-
devanjih za posodobitev
potniškega prometa v Ce-
lju in sploh za gospodar-
nejše delo podjetja pa ve-
lja v tem času leto 1954, ki
pomeni leto obnavljanja
iztrošenih avtobusov in
leto nakupa novih. Se zla-
sti viden vzpon je zabele-
žil kolektiv tik pred svojo
tridesetletnico - v letih
1956, 1957 in 1958. Leta
1958 so imeli že 34 vozil,
ki so vozila na 31 progah
ter prevozila 1,584.827 ki-
lometrov. Se pravi, da je
vsak šofer letno prevozil
45.200 kilometrov. Leta
1958 je bilo tu zaposleno
35 šoferjev.
SAMOODPOVED
ZA OBNOVO
V četrtem desetletju
obstoja podjetja so se de-
lavci odločili, da bo treba
temeljito obnoviti zasta-
reli in dotrajani avtobu-
sni park. Kar 70 odstot-
kov vseh avtobusov je bi-
lo starih že od pet do pet-
najst let. Zaradi iztroše-
nosti vozil je grozila uki-
nitev nekaterih prog. Tu-
di turističnih, čeprav je
takrat razvoj turizma pri-
čakoval prav nasprotno.
Potnikov je bilo vedno
več in potrebni so bili tu-
di avtobusi z vsaj 40 sede-
ži. Večina pa jih je bila 25
sedežnih. Pojavila se je še
ena potreba - avtobusna
postaja. Leta 1964 se je
podjetje preimenovalo v
IZLETNIK, dve leti ka-
sneje pa je Izletnik že
odprl poslovalnico v Kra-
pini in leta 1967 še v Mo-
zirju, Šoštanju in Hrastni-
ku. Ob »turistični« ek-
spanziji je Izletnik razširil
svojo dejavost tudi na go-
stinstvo. 1. aprila 1967 se
je k Izletniku priključil
hotel Celeia. Tega leta se
je porodila-^tudi ideja o
gradnji zimskošportnega
centra na Golteh in dve
leti kasneje so ljubitelji
smučanja že uživali v
zimskih radostih na pre-
lepih smučiščih.
V začetku 1968. leta je
Izletnik odprl še menjal-
nico na Viču, hotel Celeia
je prevzel Celjsko kočo,
kmalu se mu je priključi-
la še restavracija Kladi-
var, odprli so bife Volan
ter zgradili novo servisno
delavnico z avtomatično
pralnico avtobusov in čr-
palko goriva.
Ljudje so se vse več vo-
zili z avtobusi. Z narašča-
jočo industrijo se je dvig-
nilo tudi povpraševanje
po delavskih prevozih.
Kljub temu pa so bile go-
spodarske težave hude.
Leta 1971 so v Izletniku
izdelali plan razvoja po-
djetja. Prioritetne so bile
naslednje naloge:
-	obnova voznega
parka,
-	obnova tehničnih de-
lavnic,
-	pospešena skrb za
izboljšanje ekonomike
podjetja ter racionalizaci-
jo poslovanja,
-	skrb za dvig osebnih
dohodkov in družbenega
standarda zaposlenih,
-	posodobitev poslova-
nja na vseh ravneh,
-	dvig produktivnosti
dela,
-	izboljšanje kadrov-
ske strukture podjetja,
-	kompletiranje centra
na Golteh ter
-	razširitev obsega po-
slovanja s pridobivanjem
novih področij.
Sledilo je obdobje
1971-1975, ki pomeni čas
krepitve samoupravne
moči, a tudi velikih napo-
rov in zavestnega sa-
moodpovedovanja. Ob-
dobje, ki je v kratkem ča-
su premagalo mnogo
ovir.
Leta 1971 so imeli pri
Izletniku 130 vozil, leta
1975 pa že 193. To je nare-
kovalo tudi potrebo po
novi tehnični delavnici.
Leta 1975 so jo zgradili in
je veljala 25 milijonov di-
narjev. Se danes je to naj-
modernejši tovrstni ob-
jekt v Celju.
NE LE AVTOBUSNI
PROMET
V drugi polovici leta
1974 so v Izletniku obli-
kovali TOZD Potniški
promet, TOZD Delavni-
ce, TOZD Gostinstvo,
TOZD RTC in TOZD Tu-
ristična agencija. Vse te-
meljne organizacije z
DSSS so se organizirale v
OZD Izletnik Celje.
O tem, kje vse danes
križarijo Izletnikovi avto-
busi ni treba posebej pi-
sati. Na vsakem koraku
so opazna prizadevanja,
da bi prevoze še izboljšali
in kot pravijo, čutijo se-
daj predvsem potrebo po
tem, da bi vzpostavili av-
tobusne linije do vseh
stanovanjskih sosesk.
Res bi bile nerentabilne,
zato pa bi veljalo sprejeti
ustrezni samoupravni
akt, ki bi določal pogoje
za ureditev tega proble-
ma. Vzporedno s širje-
njem avtobusnega pro-
meta odpirajo tudi nove
poslovalnice. Letos so
zgradili avtobusni postaji
v Celju in Slovenskih Ko-
njicah, TOZD Potniški
promet pa odlično sode-
luje tudi s TOZD Turistič-
na agencija v organizaciji
turističnih potovanj do-
ma in na tuje. V Celju in
okolici pa je zadnje čase
že videti tudi prve Izletni-
kove radio taksije. Mirno
lahko zapišemo, da je
Izletnikov potniški pro-
met eden izmed najmo-
dernejših v Jugoslaviji.
Vse temeljne organiza-
cije v Izletniku imajo da-
nes čvrsto ekonomsko
osnovo za opravljanje
svojih dejavnosti in za
njihov nadaljnji razvoj.
In ko smo se v tem zapi-
su ozrli leta nazaj ter ob
vsem skupaj pomislimo
na usluge, ki jih danes
nudi Izletnik, ne moremo
drugače reči kot: Tale
Izletnik pa je naš. Navse-
zadnje tudi živi in dela za
nas. Iskrene čestitke ob
50-letnici!
Drugo leto obstoja so imeli pri podjetju za tiste čase osem modemih avtobusov.
Takratni šoferji so bili nanje upravičeno ponosni.
Ne le avtobusni promet. Tudi gostinstvo je po-
membna dejavnost pri Izletniku.
Pomembna pridobitev zadnje čase so prav gotovo izletnikovi radio taksiji.
Tu vse danes vozijo Izletnikovi avtobusi.
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 27
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 29
Na osnovi 6. in 13. člena Pravilnika o delovnih
razmerjih
Delavske univerze Celje
razpisujemo dela in naloge
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Kandidati morajo imeti zaključeno ekonomsko sred-
njo šolo.
Rok za prijavo je 20 dni po objavi. Nastop delovr>çga
razmerja je 1. februar 1980.
Vsi prijavljeni kandidati bodo o izidu izbora pismeno
obveščeni.
Prijave pošljite na komisijo za delovna razmerja pri
Delavski univerzi Celje.
VEPLAS VELENJE
Celjska c. 35
63320 Velenje
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
DSSS vabimo k sodelovanju delavce z visoko ali
višjo izobrazbo s področij:
-	Strojništva
-	kemije
-	prava
-	ekonomije
Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljejo prijave
v roku 15 dni po objavi ali pa se javijo osebno v
kadrovski službi VEPLASA Velenje, Celjska c. 35.
O izbiri pa bomo vse prijavljene obvestili v roku 30 dni
po poteku roka za sprejemanje prijav.
Podjetje za vzdrževanje
in gradnjo DOM-BIRO
ŠMARJE PRI JELŠAH
TOZD-DOM
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1.	SKUPINOVODJO INSTALATERJEV
TOPLOVODNIH NAPRAV.
Imeti mora dokazilo, da je VKV ali KV instalater in 5 let
delovnih izkušenj, osebni dohodek od 7.750,00 do
8.500,00 din.
2.	4 KV instalaterje toplovodnih naprav.
Imeti morajo dokazilo o kvalifikaciji in eno leto delov-
nih izkušenj. OD od 6.620,00 do 7.500,00 din.
3.	2 priučena instalaterja toplovodnih
naprav.
Dokazilo o pručenem instalaterju in 3 leta delovnih
izkušenj. OD od 5.100,00 din do 6.800,00 din.
4.	5 KV ključavničarjev.
Imeti mora končano poklicno šolo in eno leto delov-
nih izkušenj. OD od 6.620,00 do 7.500,00 din.
5.	3 KV stavbne kleparje.
Imeti mora končano poklicno šolo stavbnega kleparja
in eno leto delovnih izkušenj.'OD od 6.800,00 do
7.800,00 din.
6.	6 delavcev za priučitev poklica v
stavbnem kleparstvu.
Kandidati bodo obiskovali priučitveni tečaj, ki ga bo
organizirala delovna organizacija s 15. 1. 1980. Vsi
kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Po kon-
čanem tečaju bodo kandidati pridobili interno kvalifi-
kacijo in OD od 4.800,00 do 5.700,00 din.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili do 5.
točke o izobrazbi, pod točko 6 tega ni potrebno,
kadrovski službi DO DOM-BIRO Šmarje pri Jelšah v
15 dneh po objavi.
Vse prijavljene kandidate bomo poklicali na skupen
razgovor ter o rezultatu izbire obvestili najpozneje v
30 dneh po opravljenem izbirnem postopku.
HMEZAD
NOTRANJA TRGOVINA
ŽALEC, Celjska cesta 7
Komisija za delovna razmerja
TOZD Veleprodaja Žalec
objavlja
naslednja dela in naloge
1.	referenta za dokumentacijo lil
Pogoji: srednješolska izobrazba komercialne ali eko-
nomske smeri in dve leti delovnih izkušenj ali konča-
na šola za prodajalce s tremi leti ustreznih delovnih
izkušenj. Poskusno delo je dva meseca.
2.	referenta za dokumentacijo li - delo za
določen čas
Pogoji: srednješolska izobrazba komercialne ali eko-
nomske smeri in dve leti delovnih izkušenj
3.	skladiščni delavec - delo za določen
čas
Pogoji: končana osnovna šola in eno leto delovnih
izkušenj
Kandidati naj pošljejo prošnje in dokazila o izpolnje-
vanju pogojev v roku 15 dni po objavi kadrovski službi
DO Hmezad Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7
CESTA, VOZILO IN ČLOVEK
SO TEMELJNI DEJA VNIKI
VARNOSTI CESTNEGA
PROMETA
Cestne površine, naj
bodo še tako široke in do-
bre, bodo vedno pretesen
življenjski prostor za po-
trebe sodobnega človeka.
Ceste in vozila sodijo
med najsodobnejše do-
sežke znanstvenih in te-
hničnih stvaritev. Človek
jih je namenil sebi v prid.
Promet se je razvil med
najpomembnejša torišča
civilizacije, kjer se poraja-
jo novi odnosi. Sodobno
življenje na prometnih
površinah pa zahteva te-
daj od vsakega posamez-
nika kvalitetne spremem-
be osebnostnih vrednot,
boljšo vzgojo in več zna-
nja o prometu. Zato si
moramo mi vsi, ki se ka-
korkoli vključujemo v
prometno življenje, priza-
devati, da se bomo vedno
in povsod držali načel eti-
ke in morale, zaradi nas
samih, za srečo in zado-
voljstvo vse družbene
skupnosti.
Med osnovne pogoje
varne in srečne vožnje
spada poleg sodobnega in
s prometno etiko osve-
ščenega voznika tudi bre-
zhibno vozilo. Poleg za-
htev, ki jih postavljajo
prometni predpisi, vozni-
ki tudi moralno odgovar-
jajo, da bo vozilo, od kate-
rega je odvisna varna vož-
nja, vselej brezhibna. Naj-
boljše vozilo pa lahko po-
stane tudi nevaren in za-
hrbten sovražnik, kadar
mu voznik ni kos. Dobri
vozniki ne bodo dopusti-
li, da jim bo gospodovalo
vozilo! Nasprotno: vozni-
ki naj ukazujejo stroju!
V prometu se situacije
spreminjajo z bliskovito
naglico. Udeleženci v
prometu, posebej vozniki
motornih vozil, naj ne do-
volijo, da jih zapelje moč
motorja njihovega vozila,
trenutna slaba volja ali
njihova vihravost. Zaradi
tega lahko ne bomo kos
nastalim prometnim si-
tuacijam in bi le ogrožali
sebe in druge. S svojim
vedenjem ne dajajmo
okolici povoda, da bi nas
uvrščala med ljudi brez
srčne kulture.
Vesten voznik nepre-
stano spremlja vožnjo vo-
zil nasproti, je pozoren na
promet za seboj in okrog
sebe. Vedno je priprav-
ljen hitro in pravilno
ukrepati ob kakršnemko-
li presenečenju, zlasti še
na križiščih, prehodih za
^pešce in povsod tam, kjer
lahko pričakuje kakršna-
koli presenečenja. Vsak
trenutek nas lahko prese-
neti kakšen kolesar, voz-
nik motornega vozila ali
pešec in vsaka prometna
površina lahko skriva v
sebi raznovrstne pasti.
Tem pastem se bo človek
lahko uspešno zoperstav-
Ijal le, če se bo v promet
vključeval telesno in du-
ševno prisoten, zdrav in
spočit.
Voznik, ki sede za vo-
lan, a se zdravstveno sla-
bo počuti ali je čustveno
vznemirjen, izziva usodo.
Zaskrbljen, žalosten, je-
zen, razdražljiv ali preti-
rano vesel voznik naj se
zaveda, da je njegova pot
močno tvegana. Ce nega-
tivni fiziološki in psiholo-
ški pojavi spremljajo voz-
nika za volanom, ga lahko
kaj hitro zapeljejo v hudo
nesrečo.
Cesta, vozilo in človek
so trije osnovni dejavniki
varnosti v cestnem pro-
metu. Vendar pa je člo-
vek v verigi vzrokov pro-
metnih nesreč prvi člen
in temeljni dejavnik var-
ne vožnje.
Naj vam ob vstopu v
novo 1980. leto zaželim
obilo sreče, osebnega za-
dovoljstva in delovnih
uspehov, predvsem pa
varno vožnjo - skozi vse
življenje.
PRQM. NESREČE
CIK CAK PO CESTIŠČU
Po ravnem delu cestišča od Pa-
riželj proti Braslovčam je vozil s
tovornjakom J02E SESLER, 50,
iz Izlak. Nasproti je pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila KA-
ROL PERGER, 32, iz Preserij, ki
je vozil po cestišču sem ter tja.
Kljub temij da je Sesler zaviral
in zapeljal v desno, je prišlo do
čelnega trčenja, pri čemer se je
Perger tako hudo poškodoval, da
je na kraju nesreče umrl.
NEPREVIDEN
KOLESAR
Po Oblakovi ulici v Celju je vo-
zil proti križišču z Ulico 29. no-
vembra voznik kolesa na pomož-
ni motor SLAVKO STINGL, 18,
iz Celja. V omenjenem križišču je
izsiljeval prednost vozniku oseb-
nega avtomobila JOŽETU KO-
VAČU, 27, iz Šentjurja, ki je vozil
po prednostni cesti. Pri trčenju
je kolesar padel in se težje poško-
doval.
PREHITRO PO SLABI
CESTI
Iz Šempetra proti Podlogu je
vozila z osebnim avtomobilom
KATICA MARC, 38, iz Sevnice.
Ker je vozila prehitro, je zapeljala
v levem nepreglednem ovinku
na desno s cestišča in se prevrni-
la na strego. Težje ranjeno vozni-
co so odpeljali na zdravljenje v
celjsko bolnišnico.
NEUPOŠTEVANJE
PREDNOSTI
v križišču žalske obvoznice in
Slovenike v Rušah pri Žalcu je
prišlo do trčenja dveh avtomobi-
lov, vzrok pa je bil v izsiljevanju
prednosti. Nesrečo je povzročila
voznica osebnega ax'tomobila
OLGA SUHOVERSNIK, 36, iz
Velenja, ki je pripeljala po nepre-
dnosti cesti. Vozili sta trčili s
sprednjima delomte, težje pa seje
pri nesreči poškodoval 13-letni
deček, ki je bil v avtomobilu, ki
ga je vozila Suhoveršnikova.
Škode pri tej nesreči je za 45.000
dinarjev.
PREHITRO PO SNEGU
Iz Velenja je vozil po lokalni
cesti proti Podkraju ZDENKO
BERLOT, 22, doma iz Podkraja.
Ko je peljal po rahlem klancu
navzdol, ga je zaradi neprimerne
hitrosti na zasneženem cestišču
zaneslo v levo, tu pa je zbil peša-
kinjo JOSIPO MATEV2IC. 24, iz
Podkraja. Le-ta se je pri padcu
težje poškodovala.
SPET - IZSILJEVANJE
PREDNOSTI
Voznik osebnega avtomobila
MIHAEL BREZNIK, 40, iz Vele-
nja je vozil iz Družmirja proti
Pesjemy, Pri novem jašku v Pes-
jem je po neprednostni cesti za-
peljal predenj voznik osebnega
avtomobila SLAVKO PETHO-
\1С, 25, iz Velenja. Materialno
škodo pri nesreči so ocenili na
okoli 35.000 dinarjev, težje pa se
ie poškodoval voznik Breznik.
VZROK: SAMOVŽIG
Na dvorednem kozolcu, last
ŠTEFKE KLINC iz Razdelja pri
Strmcu je izbruhnil požar. Kozo-
lec je pogorel do tal, pogorelo pa
je tudi vse, kar je bilo pod njim:
krma, slama, koruznica, kmečko
orodje. Ugotovili so, da je do po-
žara prišlo zaradi samovžiga ko-
ruznice. Škode je za okoli 200.000
dinarjev.
PADEL PO STOPNICAH
IN SE UBIL
5. decembra je VINKO
CRNClC, 41, iz Celja sunil po
stopnicah v stanovanjski hiši v
Okrogarjevi 1 v Celju PAVLA
OCVIRKA, 59, Crnčič je bil pri
Ocvirku podnajemnik. Zaradi
hudih poškodb po glavi, je Pavel
Ocvirku umrl v celjski bolnišnici
po enajstih dneh. Crnčiča so pre-
dali preiskovalnemu sodniku,
ker je utemeljeno osumljen kaz-
nivega dejanja - posebno hude
telesne poškodbe.
SUKNJIČ NA
OBEŠALNIKU
Preteklo nedeljo je neznanec
odnesel suknjič, ki je visel na
obešalniku v restavraciji Koper v
Celju. V suknjiču je bila denarni-
ca, v njej pa 10.000 dinarjev.
ŽEPARJI SO NA DELU
v zadnjem času je bilo na а\Чо-
busni postaji in v avtobusih več
tatvin, predvsem so bila to dela
žeparjev. Zmanjkale so denarni-
ce iz ročnih torbic, iz žepov, ce-
karjev. Ce ne bomo občani sami
bolje pazili na svoje stvari, bodo
imeli žeparji kaj lahko delo sedaj,
v predprazničnih dneh, ko so
gneče po trgovinah, v ax-tobusih,
na vlakih, na tržnici in še kje.
HLAPI POVZROČILI
POŽAR
Leseno barako, last KK Šent-
jur na Visočah so obnavljali. La-
kirali so obratno pisarno, nato pa
so delavci vanjo prinesli plinsko
peč in jo prižgali, da bi se bolje
sušilo. Prišlo pa je do eksplozije
hlapov oljnega premaza Požar se
je tako hitro širil, da ga niso
uspeli pogasiti. Zgorela je baraka
in ves inventar - škode je za okoli
700.000 dinarjev.
OBVESTILO
UJV Celje sporoča, da
sta od danes, četrtka, 27.
decembra dalje, postaja
milice in prometna po-
staja milice že v novih
prostorih v novi upravni
stavbi ob Ljubljanski ce-
sti številka 12.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51 - 27. december 1979
PRODAM^P^':;
PRAŠIČE za zakol in kravo mleka-
rtco, prodam. Krajne, Kratka pot
10 Vojnik
WV 1302,1. 71, nemški tip, prodam.
Kračun Ernest, Ivenca 17 Voj-.
nik.
HIŠICO s 14 a zemlje, prodam v
Rogaški Slatini. Inf. 062-26-408.
SPAČKA, prodam. Brecel, Kajuho-
va 8 Celje.
1300 z deli prodam. Marijan Dušan
Cinkarniška pot 16 Celje.
ZAZIDALNO PARCELO 1700 m' v
Šentjurju primerno za obrtnike,
gradbena dokumentacija goto-
va, voda na parceli, prodam.
Polovico vzamem ček. Pod
»UGODNO
OBRTNO STANOVANJSKO HIŠO
v gradnji v Žalcu, prodam. Po-
nudbe na šifro: V ČETRTI FAZI.
TAKOJ vseljivo enosobno stano-
vanje s pohištvom in vrtom v
<^elju, prodam. Šifra: GOTO-
VINA
PAR VOLOV 1200 kg, prodam. Za-
grušovcem Zavrh 36 Dobrna.
MERCEDES 220 D, letnik 73, pro-
dam. Kužner Začret 33 Škofja
vas.
ZMRZOVALNO SKRINJO, Obodin,
prodam. Vrenko, Zg. Hudinja
stolpič 7.
MALO RABLJENO PEČ »Plamen«,
prodam. Čepin, Celje Dobrova 8
GS CLUB, letnik 76, dobro ohra-
njen, prodam za gotovino 11 M.
Inf. tel: 730-836.
KUHINJSKE ELEMENTE, električ-
ni štedilnik in hladilnik, ugodno
prodam. Inf. v popoldanskem
času na tel: 28-816 od 17. ure
dalje.
ZASTAVO 750 C s parno številko,
ugodno prodam. Ožir Ladislav,
Podlog 8, p. Planina pri Sevnici.
MLADO, 600 kg težko debelo kra-
vo za zakol, prodam. Jurak An-
ton, Migojnice 52 Griže.
»ADBENO PARCELO v Žalcu,
prodam. Ribič Julij, Petrovče 71
63301 Petrovče.
ÎOTORNO ŽAGO STIHL 045 AV,
prodam. Rebernik Anton, An-
draž 8 Polzela.
SMREKOVE LATE - 300 kom, pro-
dam. Leber, Zelče Vojnik.
TERMOAKUMULACiJSKO PEČ
AEG 5 kw prodam za 3500. Do-
brišek Trnovtje 119 b dvojček.
RENAULT 16 TS, preurejen na
plin, prodam ali menjam za
manjši avto z doplačilom. Milan
Čater, Zadobrova 100, 63211
škofja vas.
MAZDO de Lux 1200 garažirano in
zelo dobro ohranjeno, prodam.
Tel: 063-28-805.
OVA HLEVSKA plinska grelca, dva
kavča z omaro, en desni štedil-
nik trdo gorivo Gorenje, eno ko-
palno kad, eno kompletno kolo
za VW, en brzoparilnik 75 I, en
kombi 1300 TF re^str. za 1980,
razne dele in stroj spačka 67,
razna okna in vrata, vse malo
rabljeno, prodam. Informacije
Krajno, Celje Delavska 23.
NOVO MASIVNO vikend hišo,
komfort centralna kurjava, blizu
Celja prodam ali menjam za
enako hišo na Ostrožnem z do-
plačilom - lahko nedograjena.
Ponudbe pod »80 m«.
ZDOMCI! Prodam garsoniero v
Celju. Ulica 29. nov. 51 b stano.
18 Knafelc.
AVTO BMW 1802, prodam. Tel: 063
-	775-039.
POHIŠTVO dnevne sobe,prodam.
Ogled možen vsak dan od 16.
ure dalje. Džak6vić Čopova 17,
stanov. 16 Celje.
ZASTAVO 101 L, letnik 76, prodam.
Kodrnja Viktor Obhakova 28 Ce-
lje. Vprašati doma ali po tel: 26-
655.
VEČJE GOSPODARSKO POSLOP-
JE ob cesti iz Celja proti Velenju
primerno za vsako obrt ugodno
prodam. Zdovc, Dečkova 33 Ce-
lje, tel: 28-708.
ZASTAVO 750, letnik 77, prodam
Krajne Andrej, Kidričeva 19 Ce-
lje, dopoldne tel: 28-537.
SEDEŽNO GARNITURO dobro
ohranjeno ugodno prodam. Pin-
tar Mladen, Jenkova 3/7 Vele-
nje, tel: 851-245
PRIKOLICO za osebni avto, pro-
dam za 3500. Bratov Kresnikov
34/a
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK
(1400 din), žensko jakno pelc-
velur s toskana krznom - novo
(5000 din), prodam. Nežmah,
Travniška 10 Celje.
SPAČEK, letnik 73, prodam. Popo-
vič Vera Ložnica 3 a Žalec.
AVTO ZASTAVA 750, letnik 70,
prodam. Inf. dopoldan tel: 27-
331 popoldan tel: 22-227
NOVEJŠO dobro ohranjeno Diato-
nično 3 krat oglašeno C. F. B.
harmoniko, prodam. Maks Ko-
rent, Trubarjeva Ulica 53 b Celje
-	Otok - 9. nadst.
TRAKTOR HOLDER 15 KM s koso,
plugom in obračalnikom ter
traktor
AGRIA 18 KM s plugom obračalni-
kom in trosilec umetnega gnoja,
prodam. Razgoršek Ivan, Loči-
ca 45 Polzela.
101, letnik maj 76, garažiran, pro-
dam. Tel: 25-327 od 17-20. ure.
NOVO PEČ STADLER 40.000 cal z
bojierjem, prodam. Ponudbe
pod »GOTOVINA
PODKLETENO vseljivo novejšo hi-
šo ali stanovanje v okolici Celja,
prodam Ponudbe pod »MIRNI
KOMFORT '
DVOSOBNO stanovanje v I. nad-
stropju, prodam. Gril, Vrunčeva
37 Celje.
V Mozirju prodam gradbeno
opremljeno parcelo (640 m').
Možnost gradnje takoj. Tel:
063-851-357.
HIŠO na Stranicah s 17 ari zemlje
prodam. Informacije po telefonu
061 21-648 po 7. uri zvečer.
KUHINJO Maries, odlično ohra-
njeno z električnim štedilnikom
Gorenje in hladilnikom, prodam.
Informacije po telefonu 063 25-
469 po 15. uri
KUPIM
MLAJŠO težjo kravo, brejo ali s
teletom, kupim. Jurak Anton,
Migojnice 52 Griže.

NUDIMO brezplačno ogrevano so-
bo, samski, mirni upokojenki, ki
si želi čistega zraka in miru na
deželi, za majhno pomoč v go-
spodinjstvu in v moji odsotnosti
čuvanje doma. Zaželjene samo
resne osebe. Turk Rado, Zg. Po-
brežje 2 63331 Nazarje.
SAMSKI MOŠKI nujno išče oprem-
ljeno sobo ali garsoniero v Ce-
lju. »1. januar«.
V CELJU ali okolici iščem sobo s
souporabo sanitarij. Cenjene
ponudbe oddajte na tel: 785-116
v popoldanskem času.
USLUŽBENKI nujno iščeta oprem-
ljeno ali neopremljeno sobo. ši-
fra: ČIMPREJ
USLUŽBENKA nujno išče oprem-
ljeno ali neopremljeno sobo. Ši-
fra: JANUAR.
IŠČEMO enosobno stanovanje v
mestu ali bližnji okolici, šifra:
VISOKA NAGRADA Anton.
NA STANOVANJE sprejmem dva
fanta, Slovenca. Celje, Dobrava
8.
SAMSKO dekle išče sobo. Pri-
pravljena pomagati v gospo-
dinjstvu, Tel: 25-018 (dopoldan)
RAZNO
PREVZAMEM vsa zemeljska dela
z bagerjem. Naročila: Justin,
Celje Tončke Čečeve 6 Tel: 228-
96.
ZA VARSTVO otroka nudimo sobo,
hrano, ter mesečno nagrado.
Efenkova iaŠentjur.
ZAMENJAM dve zazidalni parceli
v Domžalah za Celje ali okolico:
Prva - 1000 m', druga 500 m'.
Naslov. Kresnik Stanetova 17
Celje Tel: 28-097.
INSTRUIRAM angleščino in fran-
coščino. Preskar Danijel, Trhar-
ska 30 Celje.
V NAJEM vzamem prostor v La-
škem. Primeren za mirno obrt.
Stipič Miro, Rimska c. 4 Laško.
VODILA bi gospodinjstvo pri po-
štenem in natančnem vdovcu
ali vdovi, možnost kakršnekoli
zaposlitve. Inf. na tel: 054 31-
333
CENJENI GRADITELJI. Po dolgo-
letni praksi v inozemstvu odpi-
ram obrt instalaterstvo central-
nih kurjav in se priporočam. Nu-
dim vam zelo kvalitetno in ceni
ugodno delo. Jazbec Anton,
Prebold 147 c.
NAŠEL sem krznen ovratnik-kuno.
Novak Stojan 29. nov. 55 Celje.
OPRAVIČILO Zupane Jožetu.
Opravičujem se predsedniku
Gasilskega društva Lokarje, za-
radi grobega postopanja in pre-
tepanja. Mernik Slavko.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM ključavničarja in varil-
ca za elektrovarjenje. Planinšek
Anton, strojno ključavničarstvo
in termoakumulacije Maribor-
ska 81.
ZAPOSLIM dva KV kleparja za izo-
lacijska dela, osebni dohodek
9000 din. Dve leti prakse, ter
dva PKV kleparja, osebni doho-
dek 7000 din. Štiri leta prakse.
Štor Frane, Boletina 1 63232 Po-
nikva.
IŠČEM VKV ali KV kovinostrugarja
s prakso 3 leta. Mesečni doho-
dek od 8500 do 10.500 din. «KO-
VINOSTRUGAR«.
Sigma Žalec
Komisija za delovna razmerja	. ^
TOZD Vransko
VABI
k sodelovanju delavce za
naslednja delovna opravila .
in naloge
1.	VODENJE KOMERCIALNE SLUŽBE
2.	OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH
TEHNOLOŠKO NORMIRSKIH DEL
3.	7 KV KLJUČAVNIČARJEV
4.	5 KV KLEPARJEV
5.	VEČ VARILCEV Z ATESTI
6.	VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV
7.	SNAŽILKA
POGOJI:
-	Pod 1 se zahteva višja šola komercialne smeri s 4
letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem ^elu
-	Pod 2 se zahteva višja šola tehnične smeri s 4
letnimi delovnimi izkušnjami na podobnem delu ali
srednja šola tehnične smeri s 5 letnimi delovnimi
izkušnjami
-	Pod 3. in 4 se zahteva ustrezna poklicna šola z 1
letnimi delovnimi izkušnjami
-	Pod 5 se zahteva končana osnovna šola in tečaj za
varilca s 6 mesečnimi del. izkušnjami '
-	Po^ 6 se zahteva nepopolna osnovna šola - začet-
nik
-	Pod 7 se zahteva nepopolna osnovna šola s 6
meseč. del. izkušnjami
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti skupnih služb
VABI
k sodelovanju
1. SNAŽILKO POSLOVNIH PROSTOROV
DSSS
POGOJI:
-	Pod 1 se zahteva nepopolna osnovna šola s 6
meseč. del. izkušnjami
Osebrji dohodki so v skladu s samoupravnim spora-
zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev
čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod-
ke »Sigme« Žalec.
Podjetje ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno
družbeno prehrano in ugodne prometne zveze do
temeljne organizacije in poslovnih prostorov
Pismene prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev z
dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na
naslov:
Sigma Žalec, kadrovska služba - Pečnikova 1 Žalec.
Z A H V A I A
Ob boleči i/giibi dragega moža in ata
JOŽETA SVETA
iz Matk
se najiskrenejšo zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v
težkih trenutkih, ter nam stali ob strani. Hvala sorodnikom,
sosedom, prijateljem, znancem, za darovano cvetje in ven-
ce, za denarno pomoč, gasilskemu društvu Matke, godbi in
pevcem. Hvala govornikom ob odprtem grobu in župniku
za opravljen obred.
Žalujoča žena Marija
ter hčerka Ema i družino
ZAHVALA
Ob tragični smrti našega dragega in nepozabnega
PAVLA
OCVIRKA
se toplo zahvaljujemo zdravniku dr. Pilihu in osebju kirur-
škega cxldelka celjske bolnišnice za požrtvovalno prizadeva-
nje, da bi mu ob njegovi nesreči ohranili življenje, lepa
hvala tudi Zvezi borcev in Društvu upokojencev, katerih
član je bil, za sočustovanje ob njegovi prezgodnji smrti,
dalje čast. duhovniku za pogrebni obred, ne nazadnje
sorodnikom in družinama Knez iz Zagrada ter Ravnikar iz
Zagorja za čudovito nesebično pomoč v dneh najhujšega
trpljenja, in vsem prijateljem in znancem, ki so mu darovali
cvetje in se udeležili njegove zadnje poti, nam pa izrekli
sožalje.
Žena Marija z Olgo in Iro, brata Andrej in Janez, sestri
Angela in Marija ter družine Ocvirk, Ratej, Gobec, Kuhar.
Celje, Ljubljana, Sodna vas, Cleveland, v decembru 1979.
ZAHVALA
Občinski Odbor Rdečega križa Laško se najlepše
zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se v tako ^
lepem številu odzvali odvzemu krvi dne, 21. 12.
1979.
Posebna zahvala gre gostišču »HUM« Laško, ki je
nudila ogrevano dvorano in pa gostoljubje za
nemoteno delovanje ekipi Transfuzijskega zavoda iz
Celja
Komisija za kadrovska vprašanja
ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN
AVTOMEHANIKOV ŽALEC
«
na podlagi 14/1 sklepa izvršnega odbora
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
VODJE DELAVNE SKUPNOSTI - VOZNIKA
INŠTRUKTORJA
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti, višjo ali
srednjo strokovno izobrazbo, vodilne ali vodst. spo-
sobnosti, izpit voznika inštruktorja, da je moralno
politično neoporečen, ustrezne delovne izkušnje, da
je član ZŠAM Žalec.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah
in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno
- porabo.
Ponudbe z dokazili prejema 15 dni od dneva objave
razpisa na naslov: ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTO-
MEHANIKOV ŽALEC 63310 ŽALEC.
št. 51 - 27. december 1979.
NOVI TEDNIK - stran 31
(TVSPORED
NEDEUA. 30. 12.
8.30 POROČILA (Lj)
8 35 ZA NEDEUSKO DOBRO JU-
TRO: Mladinski pevski zbor
Maribor (Lj)
9.05 TV KAŽIPOT (Lj)
9.25 A. Haley: KORENINE. TV na-
daljevanka (Lj)
10.10 DISNEYEV SVET (Lj)
11.10 ČEBELICA MAJA (Lj)
11.25 MOZAIK (Lj)
11.30 KMETIJSKA ODDAJA (Zgb)
12.30 POROČILA (do 12.35) (Lj)
13.40 Oberstdorf: SMUČARSKI
SKOKI, prenos (EVR. Lj)
Znašla se bom. dokumentar-
ni film (Lj)
Ilok. oddaja TV Beograd (Lj)
Poročila (Lj)
Komorna glasba skozi sto-
letja (Lj)
Športna poročila (Lj)
To so gadi, slovenski film
(Lj)
18.50 V. Brest: ČAROVNIK UJTA-
TA, 3. del (Lj)
19.12 PALČEK SMUK, risanka (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
20.00 G. Stefanovski: NAŠA LETA.
nadaljevanje in konec (Lj)
21.05 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
21.10 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Lj)
21.45 TV DNEVNIK (Lj)
22.00 ZABAVNO GLASBENA OD-
DAJA (Sa)
22.15 ŠPORTNI PREGLED (Zgb)
PONEDEUEK, 31.12.
9.30 TV V ŠOLI: Novoletna prav-
ljica (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Ri-
sanka, Biologija (do 11.10)
(Bgd)^
15.30 TV V ŠOLI - ponovitev (do
16.00) (Zgb)
16.10 POROČILA (Lj)
16.15 OD ZIME DO ZIME (Lj)
16.30 PRIGODE »GRISUJA«
ADAMSA, film (Lj)
18.00 MOZAIK (Lj)
18.05 OBZORNIK (Lj)
18.15 MLADI ZA MLADE (Lj)
19.00 V. Brest: ČAROVNIK UJTAT/»
- 4. del (Lj)
19.15 PALČEK SMUK, risanka (Lj)
19.20 CIKCAK (LJ)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 TV ŽEHTNIK (Lj)
2040 KAKO PA DRUGOD, kratek
sprehod po silvestrskih pro-
gramih drugih TV centrov
(Lj)
21.00 I. Torkar: ČEDNOST V DOLI-
NI ŠENTFLORJANSKI. ko-
medija (Lj)
21.40 Z GLASBO V NOVO LETO
24.00 ÎÎESTITKA (Lj)
0.05 NA ZDRAVJE - PESMI OD.
TRIGLAVA DO GEVGELIJE
(Lj)
0.45 V PLESNEM RITMU (orkester
Jamesa Lasta) (Lj)
I.30	OKLAHOMA, glasbeni film
(Lj)
3.45 OSTALA JE LE GLASBA (Lj)
4.15 NASVETI ZA «MAČKA« (Lj)
4.40 RISANKE (do 4.50) (Lj)
TOREK, 1. 1.
9.00 POROČILXLj)
9.05 RISANKE (Lj)
9.25 ZA NOVOLETNO DOBRO
JUTRO: Ansambel Mihe
Do /žana (Lj)
9.55 F. Milčinski: ŽOGICA MARO-
GICA (Lj)
10.35 ČAKANJE NA DEŽ, češki film
(Lj)
II.45	NASVETI ZA »MAČKA« (Lj)
12.10 POROČILA (Lj)
12.15 Dunaj: NOVOLETNI KON-
CERT - prenos (EVR)
13.30 Garmisch: SMUČARSKI
SKOKI - prenos (EVR)
15.30 IZ NOVOLETNIH SPORE-
DOV DRUGIH TV CENTROV
(Lj)
16.55 ZLATA LETA KOMEDIJE film
18.10 POROČILA (Lj)
18.15 SVET NA PRELOMU STO-
LETJA (Lj)
19.15 PALČEK SMUK. risanka (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 7 + 7, zabavno glasbena od-
daja (Lj)
20.40 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.45 KOMEDIJA (Lj)
21.25 IZ NOVOLETNIH SPORE-
DOV (Lj)
23.00 POROČILA (Lj)
SREDA
14 55 POROČILA IN TV IGRA (N.
Sad)
16.00 IGRANI FILM (Bgd II)
18.30 TV KOMEDIJA (Bgd II)
19.30 TV DNEVNIK (Bgd II)
20.00 ZABAVNO GLASBENA OD-
DAJA (Bgd II)
22.15 VČERAJ. DANES. JUTRI
(Zgb)
22.30 NARODNA GLASBA (do
23.00) (Zgb II)
9.30 POROČILA (Lj)
9.35 ANSAMBEL AVSENIK (Lj)
10.05 MLADINSKA ODDAJA TV
NOVI SAD (Lj)
10.55 MEDVEDEK V VESOUU.
lutkovni film (Lj)
12.00 RISANKA (Lj)
12.10 POROČILA (Lj)
12.15 IZ NOVOLETNIH SPORE-
DOV (Lj)
15.20 MODRA PLAVUT, avstralski
film (Lj)
16.55 MOZAIK (Lj)
17.00 POROČILA (Lj)
17.05 TA ROŽA JE ZATE. mladin-
ska oddaja (Lj)
18.15 ŠPORT V LETU 1979 (Zgb)
19.15 PALČEK SMUK. risanka (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 FILM TEDNA: Jesenski ma-
raton. sovjetski film (Lj)
21.30 DISKOTEKA, oddaja TV Beo-
grad (Lj)
22.30 POROČILA (Lj)
Oddajniki H. TV mreže:
18.15 ŠPORT V LETU 1979 (Bgd II)
19.30 TV DNEVNIK (Bgd)
20.00 IZ NOVOLETNIH SPORE-
DOV (Zgb I)
21.30 INFORMATIVNA ODDAJA
(Zgb)
21.45 ZABAVNO GLASBENA OD-
DAJA (Bgd)
ČETRTEK, 3. 1.
10.00 TV v ŠOLI: Kemija. Umet-
nost. Pravljica (Bgd)
12.30 TV V ŠOLI (do 13.00) (Zgb)
17.05 POROČILA (Lj)
17.10 DEDIŠČINA ZA PRIHO-
DNOST. dokumet. film (Lj)
17.55 KURIR GOCE DELČEVA, na-
dalj. TV Skopje (Lj)
18.25 MOZAIK (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.25 ZRNO ZA ZRNO (Lj)
19.X TVD (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Lj)
21.00 ZABAVNO GLASBENA OD-
DAJA (Lj)
V ZNAMENJU (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
18.15 ZNANUbI (Bgd)
18.45 HUMORISTIČNI KLUB (Bgd)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb II. Tg)
20.00 SVET V LETU 1979 (Sa)
21.05 MLADI 79 (Bgd)
21.50 AKCIJE (Bgd)
21.55 TV DNEVNIK (¿gb)
22.10 GLASBENA ODDAJA (Bgd)
PETEK. 4.1.
10.00 TV v ŠOLI: Angleščina. Zgo-
dovina, Reportaža (Bgd)
12.30 TV V ŠOLI (do 13.00) (Zgb)
15.00 SMUČARSKI SKOKI, posne-
tek iz Innsbrucka (Lj)
17.00 POROČILA (Lj)
17.05 ZAČETNIK NA SMUČEH, od-
daja iz cikla Šola smučanja
17.15 GLEDALIŠČE STRIČKA
BRANINA, odd. TV Beograd
17.30 ŽilVAJ PARKA, serijska od-
daja (Li)
18.00 DOMAČI ANSAMBLI: Blejski
kvintet (Lj)
18.30 MOZAIK (Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18.45 NAŠI SODOBNIKI: Egon
Pretnar (Lj)
19.05 TRAKTOR (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.25 ZRNO NA ZRNO (Lj)
19.30 TVD (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 KAR BO. PA BO (za JRT) (Lj)
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.55 A. Haley: KORENINE, TV na-
daljevanka (Lj)
22.15 V ZNAMENJU (Lj)
22.30 NOČNI KINO: Grdi. umazani,
zli, italijanski film (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TVD V MADŽARŠČINI (Bgd)
17.30 TVD (Bgd)
17.45 OTROŠKA ODDAJA (N. Sad)
18.15 MLADINSKA ODDAJA (Sa)
18.45 POTOPIS (Zgb II)
19.30 TVD (Zgb)
20.00 KULTURNA ODDAJA (Zgb)
21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI
(Zgb II)
21.20 ČLOVEK IN ČAS (Sa II)
22.05 NOČNI KINO
SOBOTA, 5. 1,
8.00 POROČILA (Џ)
8.05 OD ZIME DO Z!ME (Lj)
8.15 S. Makarovič: SAPRAMIŠKA
8.35 KURIR GOCE DELČEVA. na-
daljevanka TV Skopje (Lj)
9.05 J. Mortimer: WILL SHAKE-
SPEARE, TV nadaljevanka
(Lj)
9.55 ČLOVEKOVO TELO, izobra- ^
ževalna serija (Lj)
10.25 DOKUMENTARNA ODDAJA
(Lj)
UUDJE IN ZEMUA (Lj)
POROČILA (Lj)
15.35 POROČILA (Lj)
15.40 VOLK SAMOTAR, mladinski
film (Lj)
17.00 KOŠARKA CIBONA:BOSNA,
prenos
v odmoru PROPAGANDNA
ODDAJA (Zgb, Lj7
18.35 NAŠ KRAJ (Lj)
18.45 MUPPET SHOW (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.25 ZRNO NA ZRNO (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 J. Dieti: ŽUPAN N^áEGA
MESTA. TV nadaljevanka
(Lj)	^
20.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
21.00 SERGE CA VAL. francoski
šansonjer (Lj)
21.25 DEKLE. KI SEM JO UUBIL,
ameriški film (Lj)
23.15 TV KAŽIPOT (Lj)
23.35 POROČILA (Lj)
SREČNO NOVO LETO
in srečno vožnjo
želi vsem svojim strankam
MIRAN BRANCE8Laško
VW~GoHDInAudl servis
RADIO CEUE
SPORED
OD 27.12.1979 DO 2.1.
1980
četrtek, 27. 12.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.30 V ŽIVO: DEDEK MRAZ NA OBISKU (vmes ob
17.00 kronika), 17.45 zabavni globus, IS.OOzaključek
sporeda.
Petek, 28. 12.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 rezerviran
čas, 17.45 kulturni feljton, 18.00 zaključek sporeda.
Sobota, 29. 12.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 15.45 športna sobota, 16.00poročila, 16.05 če-
stitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 zabavni globus,
17.30 filmski sprehodi, 17.45 lestvica zabavnih melodij,
18.00 zaključek sporeda.
Nedelja, 30. 12.: 10.00 NOVOLETNA ODDAJA RA-
DIA CELJE
Ponedeljek, 31. 12.: ni oddaje
Torek, 1. 1.: ni oddaje
Sreda, 2. 1.: ni oddaje
Četrtek, 3. 1. 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 druga poročila) 10.00 zaključek sporeda,
15.30 obvestila, 15.45 zabavni blobus, 16.00kronika,
16.15 čestitke in pozdravi, 16.30 VESELO V NOVO
LETO, 18.00 zaključek sporeda.
Petek, 4. 1.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik (vmes
ob 9.00 druga poročila), 10.00 zaključek sporeda. 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15glasbo vam
izbira..., 17.45 turistična oddaja, IS.OOzaključek spo-
reda.
Sobota, 5. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.ÜU poročila) 9.30 filmski sprehodi, 10.00
zaključek sporeda. 15.30 obvestila, 15.45 športna so-
bota, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00
kronika, 17.15 lestvica zabavnih melodij, 17.30 kulturni
feljton, 17.45 zabavni globus, IS.OOzaključek sporeda.
Nedelja, 6. 1.: 10.00 poročila, 10.10 obvestila, 10.30
Kekčevi prijatelji, 10.45 predstavljamo vam, 11.00 žve-
plometer, 11.30 kmetijska oddaja, 12.00čestitke in poz-
dravi^ 12.45 zabavni globus, 13.00 poročila, 13.05 Joj,
kam bi del, 13.30 literarna oddaja, 13.45 iz domačih
logov, 14.00 zaključek sporeda.
Ponedeljek, 7. 1.: S.OO poročila, 8.05 športno dopol-
dne (vmes ob 9.00 druga poročila), 10.00 zaključek
sporeda. 15.30obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke
in pozdravi, 16.30 reportaža, 16.45 zabavni globus,
n.OOkronika, 17.15 lestvica narodno-zabavnih melodij,
17.30 športni pregled, 17.45 glasbene novosti, IS.OOzak-
ljuček sporeda.
Torek, 8. 1.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 druga poročila), 10.00 zaključek sporeda.
15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in poz-
dravi, 16.30 iz delovnih organizacij, 16.45 zabavni glo-
bus, 17.00 kronika, 17.15 iz arhiva resne glasbe, 17,45
odmevi, 18.00 zaključek sporeda.
Sreda, 9. 1.: S.OO poročila, S.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 druga poročila), 10.00 zaključek sporeda.
15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05čestitke in poz-
dravi, 16.45 zabavni globus, 17.00kronika, 17.15 domači
ansambli, 17.30 aktualno, 17.45iz zakladnice zborovske
glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
IZ SPOREDA
Nedelja, 30. 12. 79.: NOVOLETNA ODDAJA RADIA
CELJE -
Podobno kot lani smo tudi letos pripravili novoletni
spored, v katerem ne bo nobene od sicer rednih oddaj
vsakodnevnega sporeda. V zabavni oddaji, ki bo pre-
dvidoma celo nekoliko daljša kot običajne nedeljske
štiri ure, vam pripravljajo sodelavci novoletni polurni
žveplometer, v glasbenem sporedu bomo zavrteli me-
lodije, ki ste jih poslu.šali lani najraje, od vas se bodo
poslovili s svojimi prispevki vsi novinarji in napovedo-
valci radia, zavrteli vam bomo novoletno oddajo Joj,
kam bi del in še in še. Skratka, od starega leta se bomo
poslovili kar se da zabavno.
ANDI 78
PO KORDILJERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
MACHU
PICCHU
Ko sva v kuhinji videla sa-
mevati Cajza, pričakovala pa
že vso veselo druščino, se je
najino zadovoljstvo po vzpo-
nu na Pisco hitro razblinilo.
Opustila sva načrtovani
vrisk zmagoslavja in razoča-
rana prisedla na kamne, ki
so v kuhinji nadomeščali
stole. Osem dni jih že ni na-
zaj in tudi nobene vesti od
njih. So premagali Huascara-
nov ledenik in srečno prišli v
dolino? Najtežja je prav ta
mučna negotovost! Spet so
naši pogledi v praznovernem
upanju kar naprej uhajali v
temo proti severnemu bregu
jezera, in končno se je v da-
ljavi tudi tokrat nekaj zasve-
tilo. Planili smo iz šotora in
nestrpno opazovali luči, ki
so se počasi bližale in se v
neenakomernem ritmu pre-
kinjale za skalovjem ob ce-
sti. Potem se je iz teme izlu-
ščila oblika vozila in spozna-
li smo Ricardov tovornjak.
Tu so! Vsi trije hudo utruje-
ni, toda zdravi in zadovoljni.
To je bil najlepši zaključek
tega lepega in dogodkov pol-
nega dne! Utrujenost je bila
na mah pozabljena in veselo
smo si pripovedovali dogo-
divščine zadnjih dni. Celo
Ricardo, ki ni ničesar ra-
zumel, se je zadovoljno na-
smihal. Po malem so mu že
prirastu na srce, pa tudi v
Limo nas bo lahko odpeljal
in to zanj pomeni kar lep za-
služek.
Dan nato je bila baza po-
dobna mravljišču, v katerega
je nekdo dregnil. S posprav-
ljanjem je pač dosti več dela
kot s postavljanjem. V ku-
hinjskem šotoru se je prevr-
nil gorilnik s čajem in šotor
se je v hipu spremenil v bak-
ljo, iz katere smo reševali,
kar se je rešiti dalo, na srečo
še pravočasno tudi jeklenko
s plinom. Niti ta smola nas ni
oropala dobre volje, saj se je
ná koncu vse le srečno izte-
klo, pa še nekaj prijetnih dni
nas čaka. Prave postelje, pra-
vi stoli namesto kamnov in
pogrnjene mize namesto me-
nažk na kolenih.
Nekateri pa so se najbolj
veselili sladkega perujskega
piva.
Popoldne se je oglasil še
Lucho po slovo in po zračno
blazino, naslednje jutro ob
prvem svitu pa je priropotal
Ricardo. Podrli smo šotore,
vse skupaj natovorili na ka-
mion in se končno še sami
stlačili med prtljago in k šo-
ferju v kabino. Rad bi videl v
srce in dušo vsakogar od
nas, ko smo se zadnjikrat
ozirali po belih lepotcih in
stenah, ki so obkrožale doli-
no, v kateri smo preživeli šti-
ri neponovljive tedne. Težo
slovesa je odtehtala pomisel
na doživetja, ki so bila še
pred nami, pa tudi na povra-
tek domov.
V Yungayu nas je Ricardo-
va žena pogostila s šunko z
jajci in pivom. Oddolžili smo
se s špecerijo, ki nam je še
ostala, se prisrčno poslovili
in se odpeljali po sončni Rio
Santi na jug proti Huarazu in
naprej čez Kordiljere. 4000
metrov visoki altiplano, ki so
ga na obzorju omejevali le-
deniki, se je kopal v blagi
toploti popoldanskega son-
ca. Potem se je cesta polago-
ma začela spuščati po nešte-
tih zavojih skozi divje sote-
ske, dokler nismo po vedno
bolj bujnem zelenju, palmi-
nih gajih, nasadih sladkorne-
ga trsa, drugih kulturah in
vse pogostejših naseljih lah-
ko sklepali na bližino obale.
Dvesto kilometrov dolgi pu-
ščavski pas ob Tihem ocea-
nu smo prevozili že v mraku
in nekaj pred polnočjo nas je
pod svojo gostoljubno stre-
ho spet sprejel italijanski al-
pinistični klub v Limi.
Ricardo hladi motor svojega »dodža« 4020 m nad morjem. Potem se cesta polagoma
spušča proti Pacifiku.
PRVI SNEG NI PRESENETIL
Glede na lanskoletne izkušnje bi lahko upravičeno priča-
kovali, da bomo ob letošnjem prvem snegu zopet godrnjali
zaradi neočiščenih cest in ulic. Tokrat ni bilo tako. In tako je
tudi prav. Izkazali so se komunalci, pa tudi ljudje, ki sicer
sami poskrbijo za čiščenje. Posnetek pa smo napravili na
Polzeli.
J. V.-T. T.
KADAR SE KRAVE
DELAJO VAŽNE
v Maču v Hrvatskem Za-
gorju je neka krava dajala
mleko šele potem, ko je do-
bila poljubček. Krava Josipa
Soštarja iz Ivanca pri Varaž-
dinu je pila vodo samo iz vo-
dovodne pipe, sicer sploh ni
hotela piti. Ni pomoči, prišel
je čas, ko se celo krave delajo
važne.
PLIMA IN OSEKA
Se en rekord, za katerega
najbrž niste vedeli. Največjo
razliko med plimo in oseko,
oziroma med najvišjo in naj-
nižjo gladino morja so na na-
ši obali izmerili v Pulju. Zna-
šala je 217 cm. Največja razli-
ka med plimo in oseko na
Reki je znašala le 135 centi-
metrov.
POKOPALIŠČE
MORNARJEV IN
ADMIRALOV
Mornariško pokopališče v
Pulju je édinstveno v naši
državi. To je poslednje pri-
stanišče mnogih mornarjev,
kapitanov, admiralov. Tu po-
čivajo tisti, ki so hoteli Pul j
odtujiti in tisti, ki so s svojim
življenjem dokazali, da je to
slovanska zemlja. Tu počiva-
ta v istem grobu mornarja
Ljubomir Kraus in František
Kautski, ki sta bila 1918
ustreljena zaradi zarote proti
avstroogrski monarhiji. V
steno spominske kapelice je
vzidana tudi spominska plo-
šča Janku Vukoviču, prve-
mu poveljniku jugoslovan-
ske flote, ki je v viharnih
dneh leta 1918 utonil skupaj
s svojo admiralsko ladjo Vi-
ribus Unitis.
POSKRBUENO ZA
DOBROTE!
V Braslovčah je KZ Sa-
vinjska dolina pripravila
začetni tečaj kuhanja, ki
se ga je udeležilo 18
žensk. V tečaju so se nau-
čile kuhanja več kot sto
različnih jedi. Sicer pa
bodo v žalski občini v za-
četku prihodnjega leta
pripravili še pet podob-
nih tečajev. Tudi te bo vo-
dila Alojzija Sepec. Ob
tem pa lahko upamo le to,
da bo v trgovinah na voljo
dovolj mesa, mleka in ko-
nec koncev tudi kavice.
J. V.-T. T.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri .Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kor)gresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.