Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali volja: Za celo loto predplačan 15 irld., za pol lota 8 glcl., za četrt leta
4 irld., za on mesoe 1 prid. 40 kr.
V administraciji prejemali veljit: Za eolo loto 12 irld., za pel leta C gld., za čotrt lota 3 gld., za en mesoe 1 gld. V Ljubljani na, dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. voč na loto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino projcma opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanilu (inserati) so sprojoinajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo se liska enkrat; 12 kr. čo se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnom tiskanji so cen* primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VrcdnlStvo jo v Somoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in prazniko, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v soboto 5. marca 1887.
I^clta i XV
Hrvaška in Harijaii.
Iz razprav med hrvaško in ogersko regnikolarno deputacijo se bo ali se je že izvestno komu vprašanje vrinilo: Kaj je Hrvaška nasproti Madjarom? Ali je enako samostojna dežela, opirajoča se na enake pravice ali pa morda lo kroni sv. Štefana podrejena pokrajina, kakor recimo je kraljevina Ceska le podrejena pokrajina avstrijske države. Madjari ji no priznavajo »paritete" (enakovrednosti z enakimi pravicami) z Ogersko, Hrvatje pa to tirjajo kot »con-ditio sine qua non", opiraje se na stare zgodovinske pravice, posebno pa ua pomenljivo leto 1848, kedar so jim Madjari še sami »pariteto" priznavali, če tudi jim danes ugovarjajo, da Hrvaška pred letom 1S08 ni bila nobena država. Ludvik Košut, o kterem izvestno ne bo nihče trdil, da bi ne bil Madjar od nog do glave, jo že leta 1S48 s Hrvaško vedno občeval, kakor z državo, ki je z Madjarsko le združena, ki ji je enaka, no pa ji podrejena. Hrvaška dejanski tudi res ni bila nikdar z Madjari na ta način v zvezi, kakor da bi bila ogerska pokrajina, kakor tudi se kaj takega o njej ne dti trditi nasproti Avstriji. Pri vsem tem se pa v zunanjem vendar ni nikdar odtezala ne ogerski kroni, kakor tudi ne skupnej avstro-ogerski državi, kedar koli se je bilo treba za njo potegniti. Vsako nezgodo, ki je Ma-djarje zadela, so Hrvatje dobrosrčno in pošteno z njimi delili.
Vselej, kedar so se pridrvile divjo turške čete v deželo in so pustošile po Ogerski in po Avstriji, borili so se Hrvatje z navdušeno hrabrostjo in po-žrtovalnostjo z zakletim sovražnikom krščanstva in Slovanstva za obstanek avstrijskega orla. Pri vsem tem pa ni vendar takrat nikomur na misel prišlo, da bi bil rekel: Hrvatje, za plačilo, ker ste se tako hrabro borili, sprejmemo Vas in Vašo državo kot podrejeno kraljevino med-se! Ne, ne, temveč Hrvatje so kljubu temu, da so se vedno radi borili za Avstrijo in Ogersko, vendar-le zmirom obdržali svojo narodno in državno osebnost in samostojnost.
Zo leta 1848 so jim to samostojnost ujihovi nasprotniki, Madjarji, prav dostikrat sami priznavali;
I v hrvaških merodajnih krogih pa o tem uiti dvoma j ni bilo nikdar, temveč je Hrvaška vedno veljala za slobodno, samostojno kraljevino, ktera ni Ogerski podrejena, in ktera z Ogersko ne stoji v razmerju podaništva, temveč v razmerju prostovoljne zveze. Te samostalnosti kot država si Hrvatje toraj niso še lo leta 1808 priborili, temveč so jo imeli že pred letom 1848 in na tej podlagi bode jim tudi sklepati novo pogodbo z Madjari, na tej podlagi morajo se vršiti tudi razprave regnikolarne deputacije.
Da to dokažemo, sezimo v dejansko življenje po nekaj izgledov. Tedanji hrvaški ban baron Je-lačič izdal je leta 1848 proklamacijo, v kteri trdi, da je čast ogerske sosedne države Ogrom in Hrvatom euako ljuba in draga. (Je bi bila Hrvaška tedaj z Ogersko v razmerji podrejene pokrajine, bi se pač banus ne bil drznil govoriti o ogerski sosedni državi. Toda, hajdi dalje. Dne 8. sept. tistega leta zagledal je beli dan pamllet pod naslovom: »Svojim bratom Hrvatom", ter so jo posebno po kmetih silno razširjal. Podpisan je bil sicer graničar Petrovaraždinskega graničarskega polka, toda na prvi pogled jo bilo videti, da je knjižica izšla po naročilu ogerskega ministerstva notranjih zadev, ki je stalo pod vidnim vplivom Košutovim in je tisti pamllet pri kakem podkupljivem pisaču, ki je bil morda slučajno res Slovan, naročilo.
V omenjenem pamtletu vse mrgoli sovraštva do Slovauov in strahu pred njimi in vendar tedanji ogerski minister notranjih zadev, Jernej Szemere, ki je menda pravi duševni izvor tistega pamileta, ni mogel drugače, kakor da se je na Hrvaško oziral kot na sosedno državo, ki so pripravlja Madjarom sovražno pot nastopiti in ji je s posredovaujem omenjenega »graničarja" obetal vse najlepše, kar je le vedel in znal. Iz tega je zadosti razvidno, da so Madjari tedaj Hrvaško sami smatrali za državo, ki je prostovoljno z njimi združena. V ravno tistom parafletu se nadalje bere: »No, bratje, zakaj so pa hočete z Madjari vojskovati?" Oe bi bila tedaj Hrvaška madjarska pokrajina, bi dotični »graničar" pač ne bi bil pisal: »bratje", temveč kategorično,
kakor bi se bilo to spodobilo: »Uporniki, zakaj nočete pokorni biti?1*
Upornega podložnika ne bo nihče obžaloval z nežnimi imeni: »Prijatelj, bratec moj, nikari mina napoveduj vojske", temveč ima zanj druga zdravila.
Navedimo še tretji izgled. Dno 19. septembra 1848 objavilo se je uradno sporočilo zbornica ogerskih reprozentantov o hrvaškem vprašanji. Ondi se med drugo robo bero: »Zgodovina ogerskega državnega zbora je vednotrajajočo spričevalo, da je ogerski narod Hrvate vselej smatral za svojo brate. Reprezentantje stavili so toraj Madjaro in Hrvate v jedno vrsto, kot dva popolnoma si enakopravna naroda. Kolikokrat so že Madjari sami dokazovali, da je politično porabljivi pojm za narod država, kakor se tudi rabi za politično-ab-strakten izraz »narod" konkretno ime država". Pri Hrvatih samih menda vendar ne bodo delali izjemo.
Zbornica reprezentantov je dalje sklenila: »Če tudi na sedanjem državnem zboru ni bilo hrvaških poslancev, se zastopniki Ogerske tudi sedaj prav uič no pomišljajo, hrvaškemu narodu prijazno ponuditi roko, ter ga vabijo, da skupno od-vale vse neprijetnosti iz nevtemeljenih prepirov izvirajoče, ki so obema delo m a na škodo. Z;.to pa slovesno izjavljajo, da niso imeli nikdar namena, in tudi sedaj ne nameravajo hrvaškemu narodu kratiti narodnost, deželno pravico in slobodo." To uradno sporočilo vendar zadosti določno govori, da Ogri niso po sili zahtevali, da Hrvatje morajo priti na državni zbor, ker so dobro vedeli, da nimajo pravice Hrvatov k temu siliti. Dalje sami pravijo, da ponujajo Hrvatom prijateljski roko, kar izvestno nič druzega ne pomeni, kakor ravnopravnost z Madjari. Kdaj u. pr. bi prišlo Dunajskemu državnemu zboru na misel, uradno izjaviti se, da nima pravice, recimo štajarskih poslancev siliti, da naj pridejo v državni zbor, kljubu temu jim pa še kot prijateljskim sosedom krepko roko stiskati? To bi bilo abotuo in neumno, kajti Štajarska je avstrijska pokrajina in tako se ne more s pokrajino govoriti. Iz logične ocene dotično izjave ogerske dr-
LISTEK.
0 Bolgarski.
(Dalje.)
Oe je bilo pa razmerje med grško duhovščino in turškim višim gospodarjem silno poniževalno, je bilo stauje priprostega Bolgarja še veliko obžaloval-niše. Ni ga treba popisovati, znano je vsem. S pri-sojeno spretnostjo in prožnostjo so si zuali Grki pripraviti tudi pod turškim gospodstvom znosljivši položaj. Bolgarske školijo so oddajali največ Grkom. Najemniki na bolgarskih škofovih stolicah so po-zabljovali, da imajo biti duhovni dostojanstveniki; svojo službo so upotrebljevali le v to, da so ljudstvo stiskali, da so izžemali denar iz nižje duhovščine in naroda. Za denar, velikokrat za velike svote, so dobivali službo, toraj jim je morala služba zopet nositi denar. S časoma jih tudi več niso imenovali škofe, ampak despote, t. j. (trde) gospodovalce, pa so tudi res bili despotje, v pomenu, ki ga ima zdaj beseda. Kako jo moral delovati izgled takih viših
pastirjev na duhovščino in ljudstvo, ni treba še le praviti — tudi to je vsem znano. Saj se je ponav-IjaloVdo najnovejših časov ter se izvršuje še dandanes.
Tako stanje so Bolgari prenašali stoletja brez upora. Še le v novejšem času so jeli dajati znamenja nezadovoljnosti pod hudim jarmom, ter delali prve stopinje k olajšavam, še preden jo Ruska Bolgarsko oborožila zoper Turka. Na pravo oslobojno vojsko Bolgari navadno niso mislili; morda so tako mislili nekteri priseljenci iz Srbske in Rumunske, sami Bolgari pa so bili vdani turški vladi. Vondar se je gibalo v deželi. Misel, priboriti si narodno samostojnost se jo vtrjevala, in prav v obsegu verskega življenja so se pokazali prvi vspohi. Zgodovino prerojevanja Bolgarske bomo pripovedovali v sledečem, poprej pa še le ob kratkem orisali današnje narodne razmere.
2. Značaj in življenje Bolgarov.
Ko bi hotli samo iz zgodovine starih Bolgarov sklepati o značaju in navadah njih potomcev, bi si napravili krivo podobo, zatoraj moramo poglodati njih daudauašnje razmere. Pri sedanjih Bolgarih ne
najdeš sledu one divjosti, ki jo pripisujejo prema-govalcem bizantske države. Nikdar jim no vsplameni bojevita navdušenost, nikdar se no hvalijo svojih prednikov; je, kakor bi bili svojo zgodovino popolnoma pozabili.
Ze njih opravki kažejo njih mirni in kratki značaj. Zlasti se odlikujejo v poljedelstvu, in kar Balkan polskih pridelkov pošilja čez mejo, to prihaja vse iz delavnosti bolgarskega kmeta. Trgovina in obrtuost skromno cvetita. Na severnem Balkanu, med srbsko mejo in Trnovo, skoro ni vasi, v kteri bi ne bilo tovarne ali večega rokodelstva. Veča mesta so središča te obrtnosti, ktere proizvodi so noži, lončarsko blago, svila, preproge itd. Tako n. pr. je na severnem balkanskem pogorju, ne daleč od sotesko Sipke, mesto Grahovo; tu je največ tržišča in obrtnosti: noži, strugarstvo, platnarstvo,suknarstvo in usnjarstvo kar slovi po vsem balkanskem skorootoku. Ne daleč od Grahova je lepo mesto Travna; izkazuje so s podobicami, kipi, rezbarinami, ter se moro imenovati bolgarski Nirnberk. V Ovči, Mogili in Bataku jo glavni pridelek solitar, ki ga dobivajo na priprosti, a umetalni način. Le dva ali trije imajo^^«,^ opraviti v taki tvornici, in vendar daje ena solitarij«^' ,' '
žavne zbornice sledi brez dvoma, da so Madjari obstanek hrvaške države že kot pred letom 1848 obstoječ smatrali.
Dokazov za to se tudi ne manjka. Dne 17. septembra 1848 izšlo je v Peštanskih listih: »Državno pismo avstrijskega ministerstva o zvezi zjedi-njenja Ogerske z drugimi deželami avstrijskimi." V tistem pismu bere se iz vsake besede kristalizirani birokratizem in centralizem, kljubu temu pa govori »o cesarskih določbah za Ogersko in z njo združene kraljevine." Cesarsk manifest narodom Ogerske, Hrvaške, Slavonije in vojaške krajine z dne 22. septembra 1848 pravi: »Žalostne zapletke med Ogersko in kraljevinami z njo združenimi dosegle so svoj vrhunec." Temu sledi prvi opomin Madjarom, da zatiranje Hrvatov ne more biti na korist ne Madjarom in ne Hrvatom. Dne 3. oktobra izšel je nov manifest cesarja Ferdinanda, ki govori o ogerski in o hrvaški kraljevini in dne 7. oktobra imenoval je predsednik ogerske zbornice reprezentantov Hrvaško, da je Madjarom sovražna sosedna država. Da še celo madjarska duhovščina, ki je bila madjarskemu ministerstvu do smrti udana, govori v svoji vlogi na cesarja, ki jo je konec oktobra 1848 na Dunaj poslala, o hrvaškem narodu. Košutova desna roka, vrednik Zerffi, spisal je v tistem času pamllet, ki je na daleč okoli veliko pozornost obudil, da bode hrvaški narod v zvezi z drugimi jugoslovanskimi državami jako trdna zaslomba madjarski državi, ob kteri bodo sovražne svinčeuke brez nevarnosti odletavale.
Dne 2. aprila 1848 imeli so v Pešti ljudski shod, na kterem je Irinyi med narod razdelil prokla-macijo Peštanskega odseka za javno varnost, ob enem so pa ondi sklenili Hrvate pozvati, da naj se v svojih naporih združijo z Madjarji. V tistem manifestu prosijo Hrvate, da naj ne pozabijo osemstolet-nega, zvestega in skušenega prijateljstva med Ogri in Hrvati rekoč: »Brat bo razumel bratovo odkritosrčno besedo. Hrvatje, pri vsem kar Vam je svetega, zaklinjamo Vas, da se nikari no prepirajmo!" Manifest se obrača do domoljubov bratske dežele in nadaljuje: »Od Vas je odvisno, da si določite jezik za Vaša sodišča in cerkev, v vseh strokah življenja in javnega opravništva." Temu nasproti zahtevali pa so Madjari za-se, da jim Hrvatje vsaj na zunaj priznavajo zvezo med Ogri in Hrvati s tem, da bi se Hrvatje posluževali diplomatskega ogerskega jezika, kedar bi imeli opraviti z ogersko vlado, juris-dikcijo ali postavodajalstvom.
Manifest je toraj priznal, da imajo Hrvatje pravico do lastnega postavodajalstva, do lastne vlade in lastne sodnije. Kaj pa je rekel Košut o razmerah Ogerske nasproti Avstriji? Vedno se je držal temeljnega načela, da je Ogerska že od nekdaj sama za-se gospodarila in da je imela vedno pravico do lastnega postavodajalstva, vlade in sod-nijstva, ter da je bila vsled tega samosvoja, popolnoma za-se omejena država. Tako šovinistično ne misli niti najbolj zagrizen madjaron, da bi dokaze, kteri so mu dobri za samostalnost ogerske države, zametaval in pobijal, kedar se gre za državno samostalnost Hrvaške.
Tudi cesar Ferdinand, kteremu je bila zveza med Ogersko in Hrvaško jako pri srci, se je večkrat izrazil, da Hrvaške ne smatra za del Ogerske,
temveč za samostalno državo. V tem smislu izjavil se je v imenu cesarjevem dne 19. julija 1848 knez Pavel Es8terhazy poslancem v Inomost k cesarju došlim, kar naravnost, da je Nj. Veličanstvo zvedelo, da se žele (Hrvatje) od Ogerske ločiti, zarad česar jim na srce polaga, da naj ne ravnajo proti njegovim intencijam, ter naj ne razdevajo stare, častitljive in za oba dela tako koristne zveze. Knez Essterhazy povdarjal je še enkrat, da mora na cesarsko povelje še enkrat zahtevati, da zveza med Ogersko in Hrvaško ostane.
Baronu Jelačiču je cesar rekel, da želi medsebojno sporazumljenje med obema deželama in da je zato sklenil, da se mora zveza med Ogersko in Hrvaško ohraniti. Cesar Ferdinand je toraj že tedaj smatral razmerje med Hrvaško in Ogersko za zvezo med dvema državama, na kteri (zvezi) mu je bilo jako veliko ležeče. Izvestno tudi še dandanes nobeden pametno misleči ne želi odcepa Hrvaške od Ogerske. Ali vsakdo, komur je na koristi hrvaške dežele še kaj ležeče in kdor se ozira na zgodovino Hrvaške, se bo izvestno branil državne lastnosti, kakoršno nam hočejo dandanes vsiliti.
(»Agr. Tagblatt").
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. marca, jtfotraiije dežele.
Kaj bi bili Madjarji Hrvatom, pri volji dati, ali kak vspeh bi imele po madjarski milosti letošnje regnikolarne deputacije ? Tak-le : 1. Hrvaški odseki pri centralnih uradih izrekali bodo svoje mnenje pri hrvaško-slavonskih zadevah vselej, kedar jih bodo Madjari za tisto vprašali. 2. Pri finančne uprave sodnem dvoru jemali se bodo že tudi hrvaški sinovi v službe. 3. Tudi pri najvišjem državnem računskem dvoru nastavila se bo kaka mlajša moč iz vrste hrvaških uradnikov. Proračuni, ki se dotikajo notranjih upravnih stroškov, naznaniti se morajo pred sprejemom hrvatsko-slavonskemu banu, kteri stavi lahko svoje opazke. 4. Skupne postave morajo tudi formalno popolnoma pravilne biti; med takimi postavami nahajajoče se sostave, ki niso skupnega značaja, se ne smejo za skupne smatrati. 5. Pri mednarodnih pogodbah, kjer so prizadete koristi Hrvaške-Slavonske, bo vlada banu dala priliko izreči njegovo mnenje. 6. V ko-nečni točki skupnih postav se bo izreklo, da je postava veljavna za vse dežele pod ogersko krono. 7. Dokler se vprašanje zarad državue zastave ne reši po postavnem potu, se bo razvijala po skupnih uradnih poslopjih na Hrvaškem in v Slovoniji združena hrvaško-slavonsko-dalmatinska zastava poleg ogerske. Imenovali se bodo skupni uradi: »kraljevi ogersko-hrvaško-slavonski uradi". 8. Pri napisih na grbih ostane do uravnave taistih po postavnem potu »status quo". 9. Raba hrvaščine v prometu vseh skupnih uradov tako med seboj, kakor tudi s samoupravnimi uradi, dalje pri objavah in razglasih, ki so za narod določeni. Konečno morajo biti vsi pri skupnih uradih nameščeni zmožni hrvaščine. Če bi se pokazala kaka razlika, ali kak dvom, je hrvaški tekst merodajen. Na državnih železnicah je potrebno, da se bodo vsi razglasi tudi v hrvaščini izdavali. Organi, ki so v neposredni dotiki z ljudstvom, morajo znati hrvaški. 10. Določila glede zastopstva v magnatni zbornici se morejo le po § 70, člen XXX, 1886, spremeniti. 11. Finančna vprašanja se odlože do obnovitve nove finančne pogodbe konec 1887.
Sto topov peljalo se je menda pred nekaj dnevi iz Francoskega v zapečatenih vozeh v Rusijo. Na meji v gališki postajaji Podwoloczyska je vse tiste vozove avstrijska gosposka zaplenila. Ruska diplomacija je pa takoj vse svoje sile napela in — vozovi s sto topovi so se peljali dalje, od koder jih bo morda svoje dni ruska artilerija zopet na našo mejo ali pa še celo v našo deželo pripeljala, toda ne na vozovih, temveč na lafetah.
Vnauje države.
Dne 2. marca izročili so kardinali sv. očetu adreso, častitko k obletnici kronanja. Sv. oče so se jako pohvalno izjavili o ranjkem kardinalu Jaco-biniju. »Pri nastopu pontifikata sem se silno bal težavnega položaja, v kterem se je sv. stol nahajal, kakor tudi silnih težav, v kterih živi papež v Rimu. Danes se pa čutim okrepčanega, če pomislim na nadčloveško žilavost papeštva, ktero, če tudi sovra-ženo in podkopavano, vendar vedno napreduje v pridobitvah na misijouskem polji. Ves in edini blagor svetil je v dobrodelnih misijouih papeštva. Zato pa ne bom prenehal neprestauo zahtevati neodvisnosti in varnosti papeštva. Pisma in namere naše skušajo na mnogih krajih pokvariti, če bi papeštvo zopet neodvisno postalo, bi bilo to pač v prvi vrsti Italiji na korist, ktera se ima ravno papežem največ zahvaliti za svojo najlepšo slavo.
Revolucije na Balkanu je tolikanj več, kolikor menj je snega v deželi. Silisterska uporna posadka zasedla je sotesko pred Sijistrijo, kjer misli napasti na pomoč hiteči posadki izŠumle in Ruščuka. Obe armadi stojite si že nasproti, kajti ponočne čete iz Sumle in Ruščuka so dospela pred Silistrijo. Streljanja ni bilo še čuti. Dne 3. marca ob 5. uri zjutraj umaknili so se uporniki zopet v Silistriji. Zapovednik rovarjev, kapitan Krestov je mrtev, njegovi pristaši beže, kar jin le noge nosijo na vse strani. Tudi iz Ruščuka dohajajo novice o uporu, ki je menda že krvav. Posadka, kar jo je po odhodu v Silistrijo še doma ostalo, razcepila se je na dve strani in se je ena stran z ustaši pobratila. V mestu in iz mesta ne sme nihče. Pravijo, da je v mestu že veliko mrtvih in ranjenih. Po najnovejših, če tudi nezanesljivih sporočilih je upor v obeh mestih že zadušen. Vodji ustašev so deloma mrtvi, deloma ranjeni, deloma pa so jo preko Dunava na Rumunsko pobrisali, kjer jih je rumunska oblast prijela in jim je orožje pobrala. Za večjo varnost postavila je tudi sama nekaj vojakov ob meji, da ji uporni Bolgari, ki jih kar od kraja po 25 gorkih zaslužijo, ne za-neso upora v deželo. Kakor se govori, so ustaši Ruščuk želeli v svojo oblast dobiti iu so za to v Silistriji upor napravili, da so Ruščuško posadko tjekaj izvabili, da se jim je bilo laglje Ruščuka polastiti Ta upor je sporazumljenje popolnoma onemogočil in tudi turški poslanec Riza Bej ne bo nič opravil, če tudi je nalašč iz tega namena v Sofijo prišel, da bi Bolgare v red spravil. Vse zastonj! Dokler bo kaj ljudi Cankove stranke v deželi, toliko časa se miru ni nadjati, ker ga Rusija ne mara! Ruski list »Svet" je vže rekel, da Rusija ne more nič več mirnega očesa gledati, kaj se tam doli godi, ter bo sama roko stegnila, da mir napravi v deželi. V to svrho sošel se je 2. marca v Petrogradu vojni svet, ki se posvetuje, kaj je Rusiji storiti. Okupacija Bolgarske bo konečna parola, pa bodete videli, da bo res!
Nemtiki novi državni kbor se je vendar-le s prestolnim govorom, oziroma s cesarjevim sporočilom odprl, če prav je Bismark nekoliko poprej rekel, da ne namerava tega storiti. Pri otvorjenji ni bilo navzočega ne cesarja in ne Bismarka, ter je državni tajnik Botticher cesarja zastopal. Vse je bilo tiho, vse je poslušalo in pazilo, kaj jim bo cesarsko sporočilo prineslo. Sporočilo sostavil je Bismark in se že na prvi pogled spozna, da je Bismark sedaj dosegel, kar je nameraval — poslušno in pokorno večino. Razvidi se pa tudi, kako prav da je
sama dosti solitarja za vladno praharno. — Tudi govedarstvo se v deželi ne zanemarja. Lepe čede volov, ovac, koza oživljajo lepe tratiue, in večinoma so one deželno bogastvo. Rib daje Dunav s svojimi pritoki: Osnijo, Iskro, Vidom, Lomom, "južno od Balkana reka Marica s številnimi rečicami. Na prvem mestu med vsemi opravili je Bolgaru poljedelstvo, kar je naravno, saj je zemlja tako rodovitna. Povsod v deželi vidiš cele kope delavcev po poljih, ki pridno obdelujejo zemljo; povsod vidiš sadove te pridnosti: lepe vinograde, polna polja, obsejana s koruzo ali z drugim žitom. Zlasti je čas žetve čas veselja in slavnosti.
O novih iznajdbah in poboljških v kmetijstvu je tu še malo znanega. Delajo po starodavni navadi, z več trudom in časom, a vendar z dobrim vspehom ; vsaj ta dobiček imajo, da more vsak prijeti za delo. Žito prečiščajo z vevnico, mečejo ga namreč kviško, da more veter odnašati plove. Na poseben način pa žito mlatijo. V ta namen se poslužujejo sani, na kterih spodnji strani je gladko kremenje. Te sani so privezaue za kol, in potlej jih vol ali konj vlači okolu. Kedar mlatijo, devajo snopove v krogu na tla, navadno stopi ženska na sani, da jim dii po-
trebno težo, ter poganja žival, da je vleče po žitu. Ker so sani obtežene, more kremeničjo zrno iztisko-vati iz klasov. Vidi se, da ta naprava spominja na mlačev pri starih Izraelcih ; tudi Bolgaru bi mogla veljati zapoved iz stare zaveze: »Mlatečemu volu ne zavezuj gobca".
Vsaki zemljedelec je več ali manj tudi rokodelec, vsaj toliko ve, da si vse poljsko orodje sam nareja. Tisti posebni bolgarski plug, n. pr. je razun lemeža ves delo kmetovo. Iznajdljivi duh ljudstva se kaže še posebno v napravi, s ktero napeljuje vodo iz reke na precejšnje višave. Na visokem bregu jo v ta namen postavljeno veliko leseno kolo, našim mlinskim kolesom podobno, a navadno veliko veče. Kolesni venec je previden z umetno zakrivljenimi cevmi, ktere pri vsakem kolesnem zavrtenji peljejo vodo iz reke v torilo zgoraj. Veliko to kolo gonijo z manjšim, manjše pa z dvema ali tremi voli.
Neki del obrtnosti zasluži, da ga posebej omenimo, ker je v celi Evropi najti lo na Bolgarskem, namreč r o ž a r s t v o. Bolgari namreč prideljujejo rože, in iz njih napravljajo rožno olje in rožno vodo. Na vzhodu, na Indovskem, v Perziji, Egiptu so taki pridelki res iskana roba, ali tamkajšnje gotovljenje
zadostuje komaj imenovanim deželam samim; kar pa Evropa rožuice porabi, to jo dobiva iz Bolgarske, kjer so tla posebno prikladna rožarstvu. Največ goje rožo ob južnem Balkanovem obronku. Kazanlik je središče rožne obrtnosti iu glavno mesto rožnih okrajev: Čirpan, Gjopca, Karadžaga, Kojuntepe, Stara Zagora, Nova Zagora, (Jeni-Z.), Bosardžik. Ne le po vrtovih goje tukaj rože, ampak vidiš cela polja, pokrita s cvetočimi rožnimi grmi. Najrajši napravljajo take nasadbe po gričih, in lahko si misliš, koliko milinja dajejo bolgarskemu kraju taka cvetoča polja. Res, težko je lepši pogled od teh rožnih otokov, med zelenjem travnikov in dreves, iu med zibajo-čimi se polji I Potniki so zamaknjeni o toliki lepoti, ter navdušeno hvalijo Bolgarsko kot rožno deželo. Štejejo 123 krajev, v kterih se napravlja rožno olje. Kazanlik sam ga daje na leto po 850 kil, in ako pomisliš, da za kilo rožnega olja je treba 3200 kil (56 centov) rož, si lahko misliš, kako širokoširue morajo biti te nasadbe.	(Daljo prih.)
imel Windhorst, ki jo vedno trdil, da Bismark v državnem zboru nič druzega ne namerava, kakor to, da bi prišel do velike večine mamelukov, ki bodo na vse kimali, kar bo Bismark sam hotel. Sedaj bo dosegel, kar je želel, namreč septenat in to nespremenjen. Tudi druge točke prestolnega govora so spisane v takem zlogu, kakor je čuti pred četo vojakov, kedar se ji prečita ukaz poveljnika, ne pa kakoršnega so vajeni gospodje poslanci. Bismark se je tukaj pokazal, kako da bi najrajši postopal s svojimi poslanci — če bi mu to ustava dopuščala. Nič, kot zapovedovati, to bi bila njegova želja, drugi naj bi pa ubogali in — kimali. Splošnji vtis, ki ga je nemški govor v političnem oziru napravil, je pa jako ugoden, ker zatrjuje ohranenje miru. Sploh so si pa v tem vse države enake. Nemčija pravi, da ji ni za boj, pač pa vse za ohranenje miru. Avstrija poje isto pesem, da se bo branila, če bi jo kdo napadal, sama pa ne misli nikogar napadati (kar je gotovo bolj verjetno, kakor prvo). Francozje trdijo ravno to. Le Rusija molči in se na tihem pripravlja. Proti pruski meji poslala je nedavno cel polk saperjev, da popravljajo mostove in ceste. Vse mesta ob meji po Kielski guberniji dobile so jako močno konjiško posadko, obstoječo iz dragoncev in donskih kozakov. Žito se po okrajnih mestih še vedno skupljuje. To nikakor niso znamenja, ki mir pomenijo, kljubu temu pa še ni vrjetno, da bi ga Rusija sama kalila, če se bodo vse druge države zanj potezale.
Dopisnik Bismarkove trobente „Norddeutsche AUg. Ztg." vjel je nekje Kmilbarsa, kterega je takoj zarad Bolgarije prijel. Kaulbars mu je jel bolgarske razmere po svoje slikati, rekoč: „Na Bolgarskem vlada divja bauda, ki se je tudi že vojakov polastila in ves narod strahuje. Večina prebivalstva je s sedanjo zistemo nezadovoljna, ter se je vsak čas najhujšega bati. Ruska vlada se v ondašnje razmere sedaj prav nič ne vtika ter so vse kombinacije, ki bolgarsko vprašanje z rusko vlado v zvezo spravljajo, prazne." »Kako mi hočete pa pojasniti silno oboroževanje Rusije?" „Vse je pretirano, kar se piie. Saj se tudi Avstrija v tisti meri oborožuje, kakor druge velesile. Meni se položaj ne zdi nevaren, kljubu vsem novicam, ki po smodniku diše." „Ali ekscelenca ne mislite, da se bo Rusija v rešitev bolgarskega vprašanja vtikala?" „Meni se to ne zdi kaj prida verjetno, sicer je pa to stvar moje vlade." »čuje se, da se bo Rusija skusila z Avstrijo glede Bolgarije sporazumeti?" „0 tem prav nič ne vem in bo to najbolje le vlada sama vedela." Konečno je Kaulbars še rekel, da ne pojde v Teheran, temveč da je pride)jen za službovanje pri velikem knezu Vladimirju. Toliko časa Kaulbars še na Dunaji ostane, da se cesar iz Budapešta povrne, potem pa odide.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 3. marca. (Ne moja, ne tvoja, ampak prava naj velja.! Slomšek.) Dovolite mi, gospod vrednik, besedo »Slovencu" v zagovor, čeravno ste že Vi „to svoje" pošteno storili glede pogrebnega lista po umrli osebi (glej »Slovenca" št. 45 tek. leta). Na to odgovarja »Slovenski Narod" v drugič v št. 46. (Vse glavno očitanje gl. v odgovoru »Slovenca" št. 48.)
Cenjeni čitatelj, čital si oboje; sedaj pa presodiva nepristransko in pravici v spričevanje: kdo ima prav?
»Ognja in žvepla kliče z nebes", s temi svetopisemskimi besedami začuč »Narod"; ko jaz preberem njegov zagovor, se tudi spomnim besed sv. pisma; glase se: „Ako sem hudo govoril, spričaj mi, ako pa prav, zakaj me biješ?" Iv. 18. 23.
»Slovenec" v tem slučaji ni nič hudega govoril, zato lahko vpraša: Zakaj me biješ? Dokažimo: »Slovenec" ne kliče ognja iu žvepla z nebes na »Narodno Tiskarno"; preberi še enkrat »Slov." opazko iu povej mi, ali kje z besedo imenuje »Narodno Tiskarno", ali vsaj da kje med vrsticami cika na-njo! Nikjer nobene tako besede, nikjer nobenega tacega smisla! — Iu res; ko sem jaz v »Slov." bral dotično opazko, se še zmislil nisem na »Nar. Tiskarno"; koliko je še drugih, o kterih bi si človek lahko vse to mislil. — V tem slučaji toraj »Slovenec" ne imenuje grešnika; samo greh pove, ker je bil javen in ker je »Slovenec" javno politično glasilo slovenskega naroda; ko bi bili sorodniki umrle osebe s privatnimi pismi to naznanjali, bi se za vso stvar ne bil brigal »Slovenec".
Javen greh sem imenoval olepšavo na pogrebnem listu. Morda me kdo z olimpiških višin milo-valno pogleda ubogega „onie)enika", ki pri taki nedolžni stvari govori o grehu; farizejska pravičnost; poreče drug, ki je domi'i v sv. pismu.
Pogrebni list ima za olepšavo namesto krščau-skega križa antiški neverni simbol.
S tem simbolom so si Grki predstavljali smrt; to nam kaže, da so se tolažili o smrti z bogovi, zato ker so bili verni; težili so si žalost s svojimi bogovi, ker so jim bili mili in dragi bogovi njih očetov; iu te bogove so jim vstvarjali njih umetniki po svojem umetniškem okusu. — To ni za Grke nič napačnega; prav so imeli Grki, ker so si po svojih estetičnih načelih lepšali spomin na grenko smrt, ki jim je bila nerešena uganjka. — To vse mi je dobro in prav. A pravica tirja: Kar pustimo Grkom, to tudi kristjanom! — Kristjanom je križ, na kterem je umrl Sin božji, naš Rešitelj, »ši bolet" (znak, znamnje) njih verskega prepričanja; križ je kristjanov zastava; križ znamenjene, po kterem se spoznavajo v življenji; po križi sega omahujoča roka umirajočega kristjana; po križi se ozira motno bolnikovo oko; v križi najde v najhujem trenutku svojega življenja nad o lepšega, večnega življenja! Kaj je toraj kršča-uom milejšega, nego križ; kaj jih rahleje tolaži, kaj jim daje srčnost tudi v trpljenji, ali ne pogled na križ? To kristjani dobro vedo, zato postavljajo častno svoje mamenje, podobo križa povsod; ne le po cerkvah in zasebnih hišah, marveč tudi na javnih krogih vse povsod. Zato pa ravno križ sovražnik krščanstva tako instinktivno sovraži; zato se mora križ, ki nam pričuje najveličastnejšo tragedijo, ki se je kedaj resnično vršila pod solncem, umikati paganskim simbolom ki so sicer umetno dovršeni, a vendar le izmišljeni, ker ne predstavljajo nobene resnične dogodbe. Zato se mora križ odstranjevati v šoli, ker svet hoče, da bodi brez Boga, iz javnih zborovališč, ker Bog ni v javnem političnem soci-jalnem življenji nima nobene besede.
In ker svet hoče živeti brez Boga, ni čuda, da se tudi ob smrti boji podobe, ki ga spominja Boga; zato so zoperniki krščanske vere opustili križ na grobovih, sedaj tudi na pogrebnih listih in si pomagajo s paganstimi umotvori; vse to jim služi v to, da brišejo 19. stoletju krščanski značaj! —
—	To pa, pravim, delajo zoprniki krščanstva; čitatelj. pazi: jaz ne govorim nič o katolikih; ako torej Slovenci pri drugih kaj tacega vidimo, ali smemo tudi posnemati, ali se smemo pridružiti sovražnikom krščanstva, ali hočemo sramoto delati svojim prade-dom, ki so se tako slavno borili »za lirst častni"? Ne, nikdar ne! — Iu če brat brata, ki je pozabivši to storil prijazno na tihem opomni, čemu potem tak hrup? Kaj je pravo? Gotovo znak krščanski, ne pa-ganski: med »Slovencem" in »Narodom" pa sodi krščanski čitatelj sam, a pravo naj velja.
»Golota še ni tolik greh, sicer bi Adama in Evo v raji tudi morali slikati v kožuhu itd.", piše dalje »Narodov" sotrudnik. O tem ste že Vi, gosp. vrednik, odgovorili (»Slov." št. 48); jaz le dostavim: Živela golota! Živeli golote občudovalci! Le vrlo naprej: vse mora goloti služiti; veda in umetnost naj po svoje dela za to; razkošnost tudi dela zanjo in siromaštvo jo tudi po svoje razširja in združenim močem se namen posreči: razsvetljeno 19. stoletje približa se idejalu, ki je vresničen — pri Culukafrih
—	tudi tam ne vselej. O blaženo, srečno stoletje!
Najsilneje pa me je zadelo — izpovem se — kar piše »Narodov" sotrudnik, veleč: »... Spominjamo samo na dogodke v Kopanji."
—	»Slovencu" se očita, daje molčal o tem dogodku. »Slovenec" si pa šteje to v veliko čast. To omenjajoč je »Narodov" sotrudnik kopal jamo, v ktero pa 6am strepetii,; tako nizkotnih orodij posluževati se — to je pač zadnja. — Vprašam:
Ali je kak stan odgovoren za dela posameznih udov, dobra ali slaba? — Vsak odgovori: da ne. — Dobro, toraj tudi svečeuiški stan ni odgovoren za hudobijo posameznega uda. Čemu torej »Slovencu", glasilu duhovščine slovenske, to očitate? — Kje je stan, ki bi no imel med seboj nesrečnih, zavrženih udov? Kje je stan, ki bi bil sramožljiv, ako posamezni odločuje nravno stanje celemu stanu? Ali bi nam ne bilo mogoče tudi med brati po drugih stanovih takih poiskati in jih bratom odkriti?
čemu toraj vlačiti na dan, kar je že davno bilo — pozabljeno — in to brez pravega namena? Bolj prav, z namenom zaničevanja stana in »Sloven-čevega" vreduištva, ki je tudi tega stanu.
(Konec prih.)
Z Šenturške gore, 3. marca. Da si ne hote domišljevali, da na Gorenjskem zares povsod še huda zima vlada, kakor jo bilo čitati v »Slovencu" št. 48, naj povem, da se mi gorjanci že nekaj časa prav prijetnih, rekel bi, prav spomladnih dni razveseljujemo. Sneg, kterega je doli ua polji res še vse
belo videti, je na solnčnatih krajih našega pogorja popolnoma skopnel; travniki in pašniki pričeli so zeleneti in cvetlica za cvetlico rije iz ogrete zemlje. Belih kuric, spomladnih jegelčkov, detkinih rigelčkov, višneloga jetrnika, njivskega jetičnika, ktere rastline so se pri nas že v začetku meseca svečana prikazale, jih je zdaj že brezbrojno veliko po ložah, pod grmovjem, po travnikih in po njivah. Pridružile so se jim kmalo dišeče vijolice (Viola odorata). Trgal sem že na 8. dan februvarija. V sredi tega meseca je potem brsnilo malo snega, ki je pa kmalo skopnel, tako, da sem 17. dan februvarija zopet nabiral vijolice; in zdaj je teh krasnih cvetlic, višnjevih in belih, kojim so se pridružile še pasje vijolice (Viola canina), že povsod obilno. Razcvetajo se tudi zelene kurice (Helleborus viridis), navadna plučnica (Pulmonaria offlcinalis), spomladne niinke, kakor jih Ribničan imenuje, ali po našem spomladni žefran, tudi spodlesik (Crocus vernus) in regrat (Leontodon Taraxacum).
Od živalic je videti že nekaj dni brzonožno arsejco, ali malega martinčeka (Lacerta agilis) ogrevati se v dobrodejnih solnčnih žarkih. Mravlje so tudi že prilezle iz svojih zimskih stanišč na površje ter marljivo popravljajo svoja pokvarjena prebivališča.
Naj še omenim, da imamo mi gorjanci že nekaj časa dan za dnevom izboren koncert, kojega sme vsakdo brezplačno poslušati: in tega nam pa dobrovoljno priredjajo zračni prebivalci. Veselo drobe okoli pohištev ščinkovci (Fringilla coelebs) svoj »živ" in »gričev". Prijetno doni nam na uho iz bližnje lože zvočni glas kosa (Turdus merula) iu drozga (Turdus musicus), kjer tako veličastno prepevata svoj „Sanctus". Rumeno-rudečkasta tašica pod bližnjem grmovji tako milo, tako tužno žvrgoli svoj »Agnus Dei", da bi rahločutnemu človeku lahko solza priigrala iz očesa. Zdaj pa naj še kdo trdi, da na Gorenjskem še povsod huda zima vlada; na naši gori izvestno ne.
Iz Senožeč, 4. marca. (Raznoterosti.) Na Notranjskem je čez 12000 m. visoki Nanos, iz kterega je prelep razgled po širokem morju, po Istri in Laškem, na njem je cerkev sv. Jeronima, ktera mornarjem služi za kažipot v Trst. Dasiravno je Nanos tako visok, vendar na proti morji obrnjeni strani nima snega, in če tudi zapade, kmalo skopni.
Pretečeno uoč je bil Nanos ves v plamenu. Sinoči ob 8. uri zagledamo nad cerkvijo sv. Jeronima bolj majhen požar, kakošnega večkrat vidimo, ako kdo suho travo ua njem zapali, in se dalje nihče več za to ne zmeni. Ali ko se po noči prebudimo, vidimo proti Nanosu obrnjene sobe razsvit-ljene. Grozen pogled! Ves Nanos za kake tri četrt ure hoda v nepretrganem plamenu, kteri se je vedno dalje pomikal, pokončavši suho travo, grmovje in drevje, s kterimi so sive stene obraščene. Požar se je raztegoval noter do Razdrtega iu kakor je viditi, še dozdaj, do dveh popoludne, pri Razdrtem ni zadušen* ker se je ravnokar gost dim proti nebu valil. Sliši se, da je začelo sinoči nad Lozicami goreti, kako je požar nastal, se še ni moglo zvedeti. Danes se Nanos vidi ves črn, vmes pa sive skale. — V sredi februvarija smo imeli hud mraz, zdaj se pa že lahko na solucu grejemo, ker toplomer kaže opoludne čez 20° R.
Domače novice.
(Zastran posta) morebiti ne bode nepotreben opomin, da nam je letos tudi ob nedeljah v štiridesetdanskem postu moliti petkrat Oče-naš in češčeno Marijo ali primerno miloščino dajati po pastirskem listu, ne le o dnevih v tednu, kedar vsled polajšanja vživamo mesne jedi, kar doslej ni bilo posebej ukazano.
(Imenovanja.) Kakor smo že včeraj v telegramu z Dunaja omenjali, preseli se deželne soduije sovetuik Josip Martinak iz Novega mesta k deželni sod-niji v Ljubljano. Drugo izpraznjeno sovetniško mesto pri tukajšnji deželni sodniji je dobil sodnijski tajnik Franc Tomšič; načelnik pomožnega urada pri deželni sodniji Ljubljanski Ignacij Brešar pa je imenovan za vodja pomožnega urada pri deželni sodniji v Gradcu.
(Umrla je) v tukajšnjem nunskem samostann č. g. Angela K a r g, uršulinka, v 50. letu svoje dobe danes zjutraj ob xjtd. ur'-
imel Windhorst, ki jo vedno trdil, da Bismark v državnem zboru nič druzega ne namerava, kakor to, da bi prišel do velike večine mamelukov, ki bodo na vse kimali, kar bo Bismark sam hotel. Sedaj bo dosegel, kar je želel, namreč septenat in to nespremenjen. Tudi druge točke prestolnega govora so spisane v takem zlogu, kakor je čuti pred četo vojakov, kedar se ji prečita ukaz poveljnika, ne pa kakoršnega so vajeni gospodje poslanci. Bismark se je tukaj pokazal, kako da bi najrajši postopal s svojimi poslanci — če bi mu to ustava dopuščala. Nič, kot zapovedovati, to bi bila njegova želja, drugi naj bi pa ubogali in — kimali. Splošnji vtis, ki ga je nemški govor v političnem oziru napravil, je pa jako ugoden, ker zatrjuje ohranenje miru. Sploh so si pa v tem vse države enake. Nemčija pravi, da ji ni za boj, pač pa vse za ohranenje miru. Avstrija poje isto pesem, da se bo branila, če bi jo kdo napadal, sama pa ne misli nikogar napadati (kar je gotovo bolj verjetno, kakor prvo). Francozje trdijo ravno to. Le Rusija molči in se na tihem pripravlja. Proti pruski meji poslala je nedavno cel polk saperjev, da popravljajo mostove in ceste. Vse mesta ob meji po Kielski guberniji dobile so jako močno konjiško posadko, obstoječo iz dragoncev in donskih kozakov. Žito se po okrajnih mestih še vedno skupljuje. To nikakor niso znamenja, ki mir pomenijo, kljubu temu pa še ni vrjetno, da bi ga Rusija sama kalila, če se bodo vse druge države zanj potezale.
Dopisnik Bismarkove trobente „Norddeutsche Allg. Ztg." vjel je nekje Knulbarsa, kterega je takoj zarad Bolgarije prijel. Kaulbars mu je jel bolgarske razmere po svoje slikati, rekoč: „Na Bolgarskem vlada divja bauda, ki so je tudi že vojakov polastila in ves narod strahuje. Večina prebivalstva je s sedanjo zistemo nezadovoljna, ter se je vsak čas najhujšega bati. Ruska vlada se v ondašnje razmere sedaj prav nič ne vtika ter so vse kombinacije, ki bolgarsko vprašanje z rusko vlado v zvezo spravljajo, prazne." »Kako mi hočete pa pojasniti silno oboroževanje Rusije?" »Vse je pretirano, kar se piie. Saj se tudi Avstrija v tisti meri oborožuje, kakor druge velesile. Meui se položaj ne zdi nevaren, kljubu vsem novicam, ki po smodniku diše." „Ali ekscelenca ne mislite, da se bo Rusija v rešitev bolgarskega vprašanja vtikala?" „Meni se to ne zdi kaj prida verjetno, sicer je pa to stvar moje vlade." »čuje se, da se bo Rusija skusila z Avstrijo glede Bolgarije sporazumeti?" „0 tem prav nič ne vem in bo to najbolje le vlada sama vedela." Konečno je Kaulbars še rekel, da ne pojde v Teheran, temveč da je prideljen za službovanje pri velikem knezu Vladimirju. Toliko časa Kaulbars še na Dunaji ostane, da se cesar iz Budapešta povrne, potem pa odide.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 3. marca. (Ne moja, ne tvoja, ampak prava naj velja! Slomšek.) Dovolite mi, gospod vrednik, besedo »Slovencu" v zagovor, čeravno ste že Vi »to svoje" pošteno storili glede pogrebnega lista po umrli osebi (glej „Slovenca" št. 45 tek. leta). Na to odgovarja »Slovenski Narod" v drugič v št. 46. (Vse glavno očitanje gl. v odgovoru »Slovenca" št. 48.)
Cenjeni čitatelj, čital si oboje; sedaj pa presodiva nepristransko in pravici v spričevanje: kdo ima prav?
»Ognja in žvepla kliče z nebes", s temi svetopisemskimi besedami začne »Narod"; ko jaz preberem njegov zagovor, se tudi spomnim besed sv. pisma; glase se: »Ako sem hudo govoril, spričaj mi, ako pa prav, zakaj me biješ?" Iv. 18. 23.
»Slovenec" v tem slučaji ni nič hudega govoril, zato lahko vpraša: Zakaj me biješ? Dokažimo: »Slovenec" ne kliče ognja in žvepla z nebes ua »Narodno Tiskarno"; preberi še enkrat »Slov." opazko iu povej mi, ali kje z besedo imenuje »Narodno Tiskarno", ali vsaj da kje med vrsticami cika na-ujo! Nikjer nobene take besede, nikjer nobenega tacega smisla! — In res; ko sem jaz v »Slov." bral dotično opazko, se še zraislil nisem na »Nar. Tiskarno"; koliko je še drugih, o kterih bi si človek lahko vse to mislil. — V tem slučaji toraj »Slovenec" no imenuje grešnika; samo greh pove, ker je bil javen in ker je »Slovenec" javno politično glasilo slovenskega naroda; ko bi bili sorodniki umrle osebe s privatnimi pismi to naznanjali, bi se za vso stvar ne bil brigal »Slovenec".
Javen greh sem imenoval olepšavo na pogrebnem listu. Morda me kdo z olimpiških višin milo-valno pogleda ubogega »ome|enika", ki pri taki nedolžni stvari govori o grehu; farizejska pravičnost; poreče drug, ki je domti, v sv. pismu.
Pogrebni list ima za olepšavo namesto krščanskega križa antiški neverni simbol.
S tem simbolom so si Grki predstavljali smrt; to nam kaže, da so se tolažili o smrti z bogovi, zato ker so bili verni; težili so si žalost s svojimi bogovi, ker so jim bili mili in dragi bogovi njih očetov; in te bogove so jim vstvarjali njih umetniki po svojem umetniškem okusu. — To ni za Grke nič napačnega; prav so imeli Grki, ker so si po svojih estetičnih načelih lepšali spomin na grenko smrt, ki jim je bila nerešena uganjka. — To vse mi je dobro in prav. A pravica tirja: Kar pustimo Grkom, to tudi kristjanom! — Kristjanom je križ, na kterem je umrl Sin božji, naš Rešitelj, »š i bolet" (znak, znamnje) njih verskega prepričanja; križ je kristjanov zastava; križ znamenjene, po kterem se spoznavajo v življenji; po križi sega omahujoča roka umirajočega kristjana; po križi se ozira motno bolnikovo oko; v križi najde v najhujem trenutku svojega življenja nad o lepšega, večnega življenja! Kaj je toraj kršča-nom milejšega, nego križ; kaj jih rahleje tolaži, kaj jim daje srčnost tudi v trpljenji, ali no pogled ua križ? To kristjani dobro vedo, zato postavljajo častno svoje znamenje, podobo križa povsod; ne le po cerkvah in zasebnih hišah, marveč tudi na javnih krogih vse povsod. Zato pa ravno križ sovražnik krščanstva tako instinktivno sovraži; zato se mora križ, ki nam pričuje najveličastnejšo tragedijo, ki se je kedaj resnično vršila pod solncem, umikati paganskim simbolom ki so sicer umetno dovršeni, a vendar le izmišljeni, ker ne predstavljajo nobene resnične dogodbe. Zato se mora križ odstranjevati v šoli, ker svet hoče, da bodi brez Boga, iz javnih zborovališč, ker Bog ni v javnem političnem soci-jalnem življenji nima nobene besede.
In ker svet hoče živeti brez Boga, ni čuda, da se tudi ob smrti boji podobe, ki ga spominja Boga; zato so zoperniki krščanske vere opustili križ na grobovih, sedaj tudi na pogrebnih listih in si pomagajo s pagansuimi umotvori; vse to jim služi v to, da brišejo 19. stoletju krščanski značaj! —
—	To pa, pravim, delajo zoprniki krščanstva; čitatelj. pazi: jaz ne govorim nič o katolikih; ako torej Slovenci pri drugih kaj tacega vidimo, ali smemo tudi posnemati, ali se smemo pridružiti sovražnikom krščanstva, ali hočemo sramoto delati svojim prade-dom, ki so se tako slavno borili »za lirst častni"? Ne, nikdar no! — Iu če brat brata, ki je pozabivši to storil prijazno na tihem opomni, čemu potem tak hrup? Kaj je pravo? Gotovo znak krščanski, ne pa-ganski: med »Slovencem" in »Narodom" pa sodi krščanski čitatelj sam, a pravo naj velja.
»Golota še ni tolik greh, sicer bi Adama in Evo v raji tudi morali slikati v kožuhu itd.", piše da'je »Narodov" sotrudnik. O tem ste že Vi, gosp. vrednik, odgovorili (»Slov." št. 48); jaz le dostavim: Živela golota! Živeli golote občudovalci! Le vrlo naprej: vse mora goloti služiti; veda in umetnost naj po svoje dela za to; razkošnost tudi dela zanjo in siromaštvo jo tudi po svoje razširja in združenim močem se namen posreči: razsvetljeno 19. stoletje približa se idejalu, ki je vresničen — pri Culukafrih
—	tudi tam ne vselej. O blaženo, srečno stoletje!
Najsilneje pa me je zadelo — izpovem se — kar piše »Narodov" sotrudnik, veleč: ^..Spominjamo samo na dogodke v Kopanji."
—	»Slovencu" se očita, daje molčal o tem dogodku. »Slovenec" si pa šteje to v veliko čast. To omenjajoč je »Narodov" sotrudnik kopal jamo, v ktero pa sam strepetd; tako nizkotnih orodij posluževati se — to je pač zadnja. — Vprašam:
Ali je kak stan odgovoren za dela posameznih udov, dobra ali slaba? — Vsak odgovori: da ne. — Dobro, toraj tudi svečeuiški stan ni odgovoren za hudobijo posameznega uda. Čemu torej »Slovencu", glasilu duhovščine slovenske, to očitate? — Kje je stan, ki bi no imel med seboj nesrečnih, zavrženih udov? Kje je stan, ki bi bil sramožljiv, ako posa-mezui odločuje nravno stanje celemu stanu? Ali bi nam ne bilo mogoče tudi med brati po drugih stanovih takih poiskati in jih bratom odkriti?
čemu toraj vlačiti na dau, kar je že davno bilo — pozabljeno — in to brez pravega namena? Bolj prav, z namenom zaničevanja stana in »Sloven-čevega" vreduištva, ki je tudi tega stanu.
(Koncc prih.)
Z Šenturške gore, 3. marca. Da si ne hote domišljevali, da ua Gorenjskem zares povsod še huda zima vlada, kakor jo bilo čitati v »Slovencu" št. 48, naj povem, da se ml gorjanci že nekaj časa prav prijetnih, rekel bi, prav spomladnih dni razveseljujemo. Sneg, kterega je doli ua polji res še vse
belo videti, je na solnčnatih krajih našega pogorja popolnoma skopnel; travniki in pašniki pričeli so zeleneti in cvetlica za cvetlico rije iz ogrete zemlje. Belih kuric, spomladnih jegelčkov, detkinih rigelčkov, višneloga jetrnika, njivskega jetičnika, ktere rastline so se pri nas že v začetku meseca svečana prikazale, jih je zdaj že brezbrojno veliko po ložah, pod grmovjem, po travnikih in po njivah. Pridružile so se jim kmalo dišeče vijolice (Viola odorata). Trgal 6em že na 8. dan februvarija. V sredi tega meseca je potem brsnilo malo snega, ki je pa kmalo skopnel, tako, da sem 17. dan februvarija zopet nabiral vijolice; in zdaj je teh krasnih cvetlic, višnjevih in belih, kojim so se pridružile še pasje vijolice (Viola canina), že povsod obilno. Razcvetajo se tudi zelene kurice (Helleborus viridis), navadna plučnica (Pulmonaria officinalis), spomladne niinke, kakor jih Ribničan imenuje, ali po našem spomladni žefran, tudi spodlesik (Crocus vernus) in regrat (Leontodon Taraxacum).
Od živalic je videti že nekaj dni brzonožno arsejco, ali malega martinčeka (Lacerta agilis) ogrevati se v dobrodejnih solnčnih žarkih. Mravlje so tudi že prilezle iz svojih zimskih stanišč na površje ter marljivo popravljajo svoja pokvarjena prebivališča.
Naj še omenim, da imamo mi gorjanci že nekaj časa dan za dnevom izboren koncert, kojega sme vsakdo brezplačno poslušati: in tega nam pa dobrovoljno priredjajo zračni prebivalci. Veselo drobe okoli pohištev ščinkovci (Fringilla coelebs) svoj »živ" in »gričev". Prijetno doni nam na uho iz bližnje lože zvočni glas kosa (Turdus merula) in drozga (Turdus musicus), kjer tako veličastno prepevata svoj „Sanctus". Rumeno-rudečkasta tašica pod bližnjem grmovji tako milo, tako tužno žvrgoli svoj »Agnus Dei", da bi rahločutnemu človeku lahko solza priigrala iz očesa. Zdaj pa naj še kdo trdi, da na Gorenjskem še povsod huda zima vlada; na naši gori izvestno ne.
Iz Senožeč, 4. marca. (Raznoterosti.) Na Notranjskem je čez 12000 m. visoki Nanos, iz kterega je prelep razgled po širokem morju, po Istri in Laškem, na njem je cerkev sv. Jeronima, ktera mornarjem služi za kažipot v Trst. Dasiravno je Nanos tako visok, vendar na proti morji obrnjeni strani nima snega, in če tudi zapade, kmalo skopni.
Pretečeno noč je bil Nanos ves v plamenu. Sinoči ob 8. uri zagledamo nad cerkvijo sv. Jeronima bolj majhen požar, kakošnega večkrat vidimo, ako kdo suho travo na njem zapali, in se dalje nihče več za to ne zmeni. Ali ko se po noči prebudimo, vidimo proti Nauosu obrnjene sobe razsvit-ljene. Grozen pogled! Ves Nanos za kake tri četrt ure hoda v nepretrganem plamenu, kteri se je veduo dalje pomikal, pokončavši suho travo, grmovje iu drevje, s kterimi so sive stene obraščeue. Požar se je raztegoval noter do Razdrtega iu kakor je viditi, še dozdaj, do dveh popoludne, pri Razdrtem ni zadušen! ker se je ravnokar gost dim proti nebu valil. Sliši se, da je začelo sinoči nad Lozicami goreti, kako je požar nastal, se še ni moglo zvedeti. Danes se Nanos vidi ves črn, vmes pa sive skale. — V sredi februvarija smo imeli hud mraz, zdaj se pa že lahko na solncu grejemo, ker toplomer kaže opoludne čez 20° R.
Domače novice.
(Zastran posta) morebiti ne bode nepotreben opomin, da nam je letos tudi ob nedeljah v štiridesetdanskem postu moliti petkrat Oče-naš in Češčeno Marijo ali primerno miloščino dajati po pastirskem listu, ne le o dnevih v tednu, kedar vsled polajšanja vživamo mesne jedi, kar doslej ni bilo posebej ukazano.
(Imenovanja.) Kakor smo že včeraj v telegramu z Dunaja omenjali, preseli se deželne sodnije sovetuik Josip Mart in a k iz Novega mesta k deželni sodniji v Ljubljano. Drugo izpraznjeno sovetniško mesto pri tukajšnji deželni sodniji jo dobil sodnijski tajuik Franc Tomšič; načelnik pomožnega urada pri deželni sodniji Ljubljanski Ignacij Brešar pa je imenovan za vodja pomožnega urada pri deželni sodniji v Gradcu.
(Umrla je) v tukajšnjem nunskem samostann č. g. Angela K a r g, uršulinka, v 50. letu svoje dobe danes zjutraj ob ljt9. uri.
(Cesarjevič) odpeljal se je danes v Budapešt in se 12. marca zopet v Opatijo povrne.
(»Dramatično društvo.") Slovenska predstava v dvorani narodne Ljubljauske čitalnice bode jutri v nedeljo dne G. marca 1887. Dramatično društvo obhaja dvajseletnico svojega obstanka ter spravi opereto »Mesečnico" na splošno zahtevauje zopet na oder. Pouavljal se bode „Gringoirew, igrokaz v v jednem dejanji, kteri je minulo nedeljo dosegel sijajen vspeh. Sedeži so dobivajo v nedeljo od 9. ure zjutraj naprej pri čitalničnem kustozu in zvečer pri kasi.
(Pisateljsko društvo) ima nocoj svoj redni zabavni večer v Oitalniči.
(Porotna sodnija) v Ljubljani prične v ponedeljek izvrševauje pravice.
(Dijamant) pride še te porotne obravnave pred sodbo. Ker je možakar že pokazal, kaj da zna, ska-zala se mu bo pred porotniki tudi izredna, da, prav posebna čast, da mu bodeta dva c. kr. orožnika svetila z nasajenimi bajoneti.
(Za pogorelce) v Kuteževem nabralo se je do-sedaj pri c. k. kranjski deželni vladi 1081 goldinarjev 28'/2 krajcarjev.
(Za Erjavčev spomenik) nabralo se je do sedaj 1194 gld. 68V2 kr. Od tega je naloženega 1100 gld. v Goriški ljudski posojilnici.
(Veliko besedo) imajo jutri v Goriški čitalnici na korist Erjavčevega spominka. Začetek ob 7. uri zvečer ob ustopnini 50 kr. za posamične osebe, iu po 1 gld. za družine.
Telesnimi.
Beligrad, 5. marca. Srbija so bo deloma oborožila, da zasede državno mejo ob Bolgarski.
Petrograd, 5. marca. Uradni list imenuje Silisterski upor predrzno podjetje, ktero je provzročila opravičena nevolja ubeglih častnikov in njihovih pristašev, ter pravi, da je vlade naloga, da ker ni upanja, da bi so povrnili normalni odnošaji, se vlada drži dosedanjega postopanja v bolgarskem vprašanji.
Sofija, 4. marca. Red v Silistriji in Ruš-čuku je zopet napravljen. Puntarski ženijski batalijon v Ruščuku premagali so pešci in milici, kolovodjo upornikov so ali pobiti ali vjeti. Pričetniki komplota so zaprti. Med hudoranjenimi uporniki je polkovnik Filov in zapovednik Uzunov, mod zaprtimi pa Karavel o v, Za no v, Nikiforov in Sa-r afo v.
Berolin, 5. marca. V novem državnem zboru bo nekako 221 septenatistov in 176 protiseptenatistov.
Pariz, 4. marca. „Havas" sporoča, da je revolucija nastala tudi že v Trnovi in drugod.
London, 4. marca. „Reuter" sporoča iz Sofije: Včeraj popoludno prijeli so tukaj 30 oseb, med njimi Kar a vel o ve ga in Usapova, ker se je dokazalo, tla so bilo v zvezi z zarotniki v Silistriji in Ruščuku.
Uutrli so:
3. marca. Jožef Zore, delavčev sin, 18 dni, Tržaška cesta št. 24, božjast.
V bolnišnici:
27 febr. Albin Tripolt, prisiljenec, 30 let, vsled slučajno telesne poškodbo.
1.	marca. Jernej Ponikvar, gostač, 70 let, ostarelost. — Franc Šuštar, delavčev sin, 6 mos., božjast.
2.	marca. Miha Marku n, gostač, 05 let, ostarelost. — Jovana Jager, posestnikova hči, 19 let, vsled raka. — Anton Novak, delavec, 37 let, jetika.
3.	marca. Apolonija Kornan, posestnikova žena, 60 let, oslabljenjo moči. — Jožef Kušar, posestnikov sin, 19 let, vsled telesne poškodbo.
Tuj c i.
3. marca.
Pri Maliču: Trump, Windt, Karpel in Goldberger, trgovci, z Dunaja. — Henrik Ripper, trgoveo, iz Linca. — Maketa Stefandel, zasebnica, iz Kočevja. — Janez Mrak, posestnik, iz Zagorja. — Fuchs, zasebnik, iz Kankerja. — Lange, zasebnik, iz Trsta. — Biirgor, zasebnik, iz Prestraneka.
Pri Slonu: Kosenbaum in Bornatschok, trgovca, z Dunaja. — Marija Kuntscher, zasebnica 7. hčerjo, iz Oradea. — Albert Ncumann, profesor, iz Gradca. — Janez Kalivoda, po-tovalee, iz Ogerskoga. — Friderika Fiihrner, milarjeva soproga, iz Celovca. — Tomaž Šusteršic, posestnik, iz Krope. — vitez A. Rizzoky, c. k. poročnikov namestnik, iz Ljubljane.
Pri Tavčarji: Jožof Brunner, znsobnik, iz Litijo. — Ana Frančič, zasebnioa, iz Kranja.
Pri Juinem kolodvoru: Filip Simone, potovaloo, iz Gradca. — Janoz Kadin, posestnik, iz Beljaka. — J. Kukok, posestnik, iz Mirgoja. — Viljom Fritsch, podvzotnik, iz Trsta.
Pri Avstrijskem caru: Janez Sibornig, posestnik, iz Sežano. — Miha Bizač, trgovoc, iz Starega trga. — Janoz Vovk, trg. pomočnik, iz Ljubljane.
Vremensko »poročilo.
g Čas	Stanje	S ^
a	a a
--Veter Vreino J*-* a
nna/nvanin "»k'™«™ toplomeru	°
opazovanja v mm p0 Ce|ziju	-g «
7. u. zjut.l 743 90 — 2 ti si. svzli. jasno 4.2. u. pop. 742-40 + 9 0 si. zap. „ 0 00 9. u. zvee. 742-32 + 2 0
Čez dan jasno, zvečer zarija. Srednja temperatura 2'8° C., za 0 5u nad normalom.
(Telogralično poročilo.1 5. marca.
(s 16% davka) 78 gl. 10 kr.
(s 16% davka)
Papirna renta 5% po 100 gi Sreberna , 5% „ 100 ., 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London Srebro
Francoski napoleond. . Ces. cekini . Nemške marke
79 108 96 850 273 128
10
6 62
80 75 10
60 03
15 03 80
Tržne cene
dne o. marca. t. 1.
Pšenica,	liktl.
Kež,	„
Ječmen,	„
Oves,	„ Ajda,
Proso,	„
Koruza,	„
Krompir,	„
Leča, •	„
Grah,	„
Fižol,	„ Maslo, Mast,
Speh svež,
kgr.
gITkr 7 81 5 04 4 39
3	09
4	22 4 87 4 87 3 03
10 -11 -11 — 1 -- 68 - 60
Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ ., . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ .
Pišanec.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „
gl.
Žalostnim srcoin naznanjnm vsim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so moj preljubi očo, gospod
Matija Dejak,
danes ob 1. uri popolunoči po kratki, pa mučni bolezni, provideni s sv. zakramenti, v 84. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali.
Pogn-b bodo dno 5. marca tu na Vrhpolji. Preblagoga očeta priporočam vsem prijateljem in znancem v molitev.
Na VRHPOLJI pri Vipavi, 3. marca 1887.
Henrik Dejak.
duhovni k.
•nt.,.
Najboljše decimalne in ravnotežne


s

N
Izvožno marčno pivo
v Htoldoiilcnh	(11)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklonic, steklenico z r,/10 L.
50
7,o I-
prodaja po unjiilž jili ooimli ob poroštvu
^ Wmmi® f eseek,;
trgovec z želozjem na Valvazorjovem trgu v hiši o. k. okrajnega glavarstva.	(5)
Na Uncu
se bode lotos o sv. Jurji oddajala služba
cerkvenika in organista.
Prošnjo za to službo naj so pošiljajo predstoj-u i šivu župnije, z. p. Itako k.	(2)
l9H(«MM«INNINMtMI

s
S
S
1
gj
1 $
$
3
i §
g
S
1 g
i g
8 M fe
I (g
Ravnokar na novo natisnjena:
„Dušna paša"
xn kristjane, ki žele v duhu In resnici lioga moliti.
Spisal Friderik Baraga, nekdanji kaplan v Motliki,
poznejo škol v soverni Ameriki. (Z dovoljenjem visdkoiast. 1 j ubij. knezoškoftfstva.)
je izšla v d e v e t e m natisu z jako raz-ločljivimi črkami ua ličnem papirju natisnjena, obseza 515 strani in veljii v usnje vezana 1 «1(1. 30 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
Kako potrebna in koristna jo ta molitvena knjiga, nam pričajo mnoge izdaje; o dobroti pa nam jamči slavuoznanega pisatelja ime.
—<-ft€St>»-»——
Ravno v toj zalogi jo izšla mnogostransko jako željena knjižica
Maiit.e
to je: Molitve pri sveti maši in druge vsakemu kristijanu potrebne molitve.
(Z dovoljenjem visoleočast. ljubi j. knezoškofijstva.) Trinajsti natis. — Knjiga obsega 316 strani.
Veljii v usnje vezana ")0 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 70 kr.
Obo^e knjige so naprodaj pri (15)
Janezu Klemenzu,
bakrorezu, jlor i jan.ske ulice Hi. .'{S, in |>s v „KutoliSki bukvami" v Ljubljani.


prodaja so v malih steklenicah, kojim jo vtisnjeno ime njo izdelovatolja G. Plccoll, Ljubljana. Vsakej steklenici priložen jo navod kako jo rabiti v slovenskem, nemškem in laikom jeziku, ovit z rožno-barvonim papirnim trakom, na kojem jo videti postavno zavarovana znamka (angelj, zna-menjo lekarno Piccolijevo). Opozarjamo pred ponarejenimi i/.dclki, ki so brez vsake vrednosti! — Kdor protipostavno ravnil, bo ostro kaznovan.
V steklenicah po 30 kr. samo v Piccoli-jcvl lekarni „pri angelju" na Dunajski costi v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Kizziol i-jevi lekarni v Novom mestu in v mnogih lekarnah na Stajarskem, Koroškoiu, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	('))
Skoraj zastonj!
Popotni pledi z barvasto krajevino po	190 cm. dolgi in
135 cm. široki......po	1 gld. 90 kr.
Angležke posteljne odeje iz tkanega
flanela, posebno veliko ...	„	2 „ 85 „
Pivovarske odeje prvo vrste ...	„	1 „ 90 „
Služabniški koci.......„	1 .. 60 ..
Konjske odeje, posebno veliko in line
200 cm. dolgo 140 cm. široko .	„	1 razpošilja proti povzetju
31. IU JIVI )UAKTN,
Taborstrasse 28, Dunaj.	(2)
90
(12)
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.