KATOIalSK CEHKYEN LIST. „Danica" izbaja vsak petek Da celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr za pol leta 2 tri. 2o kr. za Ci-tert 1h* 1 el. *-'»'.kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl, 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta <1an praznik :/.i«l«» . Dani. a • dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 14. vel. serpana 1891. List 33. Zveličani Peter Marija Alojzij Šanel (Chanel), duhoven Marijinega društva, misijonar in pervi mučenec v Oceaniji, Avstraliji. (Dalje.) Sploh pa hočemo že pri tej priliki omeniti, da je imel dobrohotni sprejem, kterega je Sanel dosegel pri Niuliki-ju, svoj vzrok posebno v po-litiškem mnenji kralja, da bode prijateljstvo z belimi okrepilo njegovo stranko. Zveličanee pa je bil prenedolžen. da bi mislil kaj taeega. po sebno, ker je kralj zelo skerbel za njega po njegovi vernitvi ter mu celo odpuščal hude pregrehe zoper ,,futunsko" navado in preziranje ne-verskih zapovedi. Tako je bil n. pr. kraj med glavnima stebroma kraljevega stanovanja tako svet vsem „Futuncem," da bi se ne bil upal nobeden za vse stvari na svetu, skozi te dva stebra iti, še manj pa, dotakniti se večjega, kterega so imenovali „božjega". Nič hudega ne sluteč izvolil si je Šanel ravno ta kraj za napravo oltarja ter zabijal z močnimi udarci en žebelj za drugim v ta „božjiu steber, da bi na nje obesil posodico za blagoslovljeno vodo, križ i. dr. Kralj to vi-devši strašno začuden vsklikne, vendar Sanelu nič zalega ne reče. Pozneje odločil je kralj sam s pregrajo del svojega stanovanja samo za rabo misijonarjev. Ta sta okinčala pridno prostor, kolikor je bilo le mogoče in obesila sta vse svoje verske podobe po stenah. Kar v trumah prihajali so divjaki od vseh strani, da bi občudovali okinčani oltar in obrede, slušali cerkveno petje in posebno, da bi si ogledali, slike znanost belih, kakor so menili. Najbolj ginljiva bila je za jje „Ecce-homo" podoba, pred vsem pa slonokoščeni križ na oltarji. Žal. da goreči misijonar ni mogel zadostovati njih vprašanjem, ker je jezik še premalo razumel. Pervi korak bil je storjen : vzbujena je bila pazljivost in zanimanje in pridobljeno zaupanje ofo-čanov: do pravega spreobernjenja divjih in nevernih otočanov bila je pa še dolga in ter nje va pot. Zveličanee moral je sejati s solzami, kar naj bi drugi za njim z veseljem želi. 22. majnika toži o. Šanel o. Bataillon-u. da še ni nobenega pridobil za kerščanstvo. 1*. junija zaznamovan je pervi kerst. Kerščenec bil je majhen deček iz Lalue. ki je dobil ime ...Marija Mareellianus". „Te Deum moleč vernil sem se po kerstu srečno v Poiu. 18. julija zapisal je iskren Marijin častilec v svoj dnevnik, da sta prinesla dva mlada divjaka prostovoljno cvetlični venec za podobo pre-svete Device, pervo futunsko darilo za Našo ljubo Gospo. Pozneje bil je tako srečen, da je še več otrok pred smertjo kerstil. Z največjo žalostjo je zapisano v dnevnik, če je prišel prepozno. 2*. avgusta kerstil je pervo odraslo osebo, staro, na smert bolno ženo, ktera je s početka odvernila z nevoljo misijonarja, pozneje pa od njegove lju-beznjive prijaznosti premagana, se dala podučiti in kerstiti. Na enak način podaja dnevnik natanko popisane vspehe in male izide misijonar-jeve, z veliko natančnostjo to hudo darežljivo življenje, ktero, prepolno pomanjkanja vsake verste, se je dolgo časa zdelo brezvspešno. .">. kimovca blagoslovili so novo stanovanje, ktero je Mr. Tomaž Boog sozidal za misijonarje. Toda že malo mescev pozneje poderlo se je do tal to „pre-čudno delo na otoku". „V noči od 2. do l>. svečana razsajal je strašen vihar. Vsi trije smo se vojskovali, le na pol oblečeni, zoper razsajajoči veter ter storili. kolikor je le človeku moč. da bi obderžali našo masa v kraljevem stanovanji. Oltar kinčala je o tej majhno palačo. Ali vse zastonj: onemogli morali priliki nekdanja obleka Naše ljube gospe Four- smo gledati, kako je streha v koscih okoli letala vierske; majhne orgije, ktere so misijonarji seboj in kmalu na to razpadlo celo zidanje. Toliko prinesli, spremljevale so petje s prijetnimi glasovi, časa da se je dogotovila majhna kočica, ktero V množicah hiteli so otočani od vseh strani vkup, so «»stavili iz podertin, sprejel jih je kralj go- in veličanstvo obredov, vzvišenost in lepota naše stoljnbno ter oskerbcl. da so se jim povemile vse svete vere in goreča ljubezen njenih služabnikov, bila reči. ktere jim je vihar odnesel4'4. . je silno ginljiva zanje. s. majnika 1 s:\\) prišli so nenadoma neka- O. Šanel dal je svojim odpotujočim sobratom teri divjaki k zveličancu z nepričakovanim nazna- med drugim tudi pismo na redovnega predstojnika, nilom. tla so prišli njegovi znanci. Bil je o. Ba- v kterem ob kratkem popisuje svojo dosedanjo taillon. ki je prišel s šestimi misijonarji Maristov delavnost: „20 kerstov. med temi treh odrašče- na Kutuno. da obišče o. Sanela. „Mislite si nih: drugi so bili otroci, vsi pa v smertni ne- v t* sel je," piše o. Bataillon svojemu predstojniku, varnosti — to je bila žetev IX mescev. Vendar ktero smo občutili, ko smo zopet videli dobrega se vedno bolj in bolj obrača na bolje. Ker Mr. o. Sanela. < »n sani ni vedel, kako naj pokaže Pompallier ni prišel, kakor je bil obljubil, ko je svoje veselje in iznenadenje .... Kako srečni preteklo sest mescev, so mene in br. Nizier-a trenutki skupnea življenja, ko smo živeli tako začeli sumiti za lažnika in brezdomovinska kla- dolgo posamezno med divjaki!44 Med tem gnjetli teža. Prihod naših sobratov pa je vse k boljšemu s«» se otočani radovedno okoli novincev in videti obernil". je bilo. da se vesele z njimi vred. Kmalo pri- y(*e taillon ostal je še dva cela mesca pravi jena je bila tudi majhna pojedina. na p„tnni. „Porabil sem svoje bivanje na otoku.4' ..še prav dobro se spominjam na snidenje s tako piše, „da sem obiskoval otočane. jih t'ut unskini a postelj nom." tako piše nekaj let poz- ne le očitno, ampak tudi posamezno učil in potem neje o. Kpalle. ..Njegovo stanovanje bilo je bolj tudi, da sem podučeval o. Sanela v deželnem revno ko stanovanje preroka K'izeja: kajti vtem jeziku. Vse sva prestavila, vse molitve in vse nahajala se je miza. stol. postelj in svetilnik, v cerkvene pesmi, ktere sem v Wallis u zložil, v stanovanji tutiinskega a postelj na pa ni bilo dru- futunski jezik. O. Sanel me je iskreno prosil, zega. kot majhen iz neotesanih desk napravljen da naj spišem tudi hvalno pesem v čast Marije oltar, nekaj krenienjakov. ktere je nabral na Device, čeravno v Wallisu še nisem kaj tacega obrežji, plahta iu po dolgosti ležeč hlod, kot poskusil. Ta pesem je prosto tolmačenje .peščena podgiavnik po noči. razun tega še njegova že Marije44 z nekterimi mislimi iz ..Salve Regina." stergana obleka, mašna oblačila in najpotrebniše perva hvalna pesem, ki se je podarila v tem reči za obhajanje svetih skrivnosti, nekaj polje- delu Oceanije naši dobri Materi". O. Bataillon delskih orodij in slednjič sekira, ki je pozneje dosegel je veliko veljavo: pregovoril je celo presekala niučencevo glavo: to je bilo vse po- neverne otočane, da so veliko množico svojih sest v o aposteljnovo____44 Ker ni bilo nikjer niti (tako imenovanih) „svetišč," — pravih malikov kuhinje niti shrambe, je bilo upanje na kako Futunci niso imeli, — sežgali na očitnem tergu. pojedino zelo dvomljivo. Ker sem prihajal že hudo „Kralj in glavarji privolili so v to," tako pripo-lačen in sem to povedal Šanelu, mi je smehljaje veduje o. Šanel, ,,ker so menili, da ne bomo odgovoril, da bode pojedina glede števila in ve- nikoii tako nespametni, da bi to zveršili4'. Oto-Ijave gostov kraljevska: vendar je čas pojedine čani stali so vsi v skerbeh daleč od ognja od-zastavljen na kralja samega44. Te besede so nam daljeni: „ko so nas pa precej nato zapazili čisto ostale skrivnost, kar neutegoma zadoni oster zdrave in žive med seboj, niso vedeli, kako da glas nam na ušesa. Bilo je vabilo k jedi, ktero nam naj pokažejo svoje občudovanje in veselje44, nam je poslal vladar otočanov. Podali smo se Vsled tega čina zginola je polagoma veljava tedaj takoj v kraljevo palačo, t. j. v sajasto kočo. malikov. < 'eli dve vasi zahtevali ste, da naj ju ruden okus in mala vsebina tečnih jedil mi je pripravljajo na sv. kerst: kralj sam je zagotovil, le slabo potolažilo lakoto, in vendar bilo je to da pričakuje le še trenutka, ko se bo ves otok vsakdanja jed dobrega o. Sanela*4. Za o. Sanela odločil za kerščansko vero. Vse je že dobro nabilo je to obiskanje sladka tolažba. Ker je znal predovalo, kar se neprevidoma zopet vname vojska o. Bataillon skoro že popolnoma jezik futunski. ter ovira blagovito delo mini. je večkrat pridigal pred kraljem in vsem ljudstvom ipalie nasl.) ter povzročil veliko gibanje. Na praznik Kristusovega vnebohoda obhajala se je slovesna sv. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Šentvida nad Ljubljano- (Pervo sv. ob hajilo. Šolsko. Nova maša.) Tri lepe dneve imeli smo tekom jednega tedna. 26. julija, deseto nedeljo po bink., pristopilo je 61 naših otrok pervikrat k mizi Gospodovi. Gotovo lep, pomenljiv dan ne le otrokom, marveč tudi staršem, učiteljem in vsi fari. Otroci, kakor je upati, dobro pripravljeni za sv. obhajilo, nekako vterjeni v pravičnosti in milosti Božji, so gotovo nada boljše prihodnosti za vso faro in sosesko. Zjutraj zgodaj nas je slovesno zvonenje opomnilo lepega dnč. Pred pervo sv. mašo napotijo se otroci, ozaljšani in s svečami v rokah izpred kapla-nije v cerkev, kjer je bil slovesen govor o dragocenih milostih, in duhovnih dobrotah, katerih se vde-ležuje duša, ki vredno prejema Jezusa v presv. zakramentu. Med sv. mašo so bili obhajani potem, ko so še ravno popred slovesno ponovili obljubo, katero so v njihovem imenu storili botri pri sv. kerstu. Po opravljeni skupni zahvalni molitvi gredo zopet v sprevodu med slovesnim zvonenjem v kaplanijo, kjer jim gosp. župnik, spregovorivši nektere besede v spodbudo, razdelč podobice v spomin „pervega sv. obhajila". Od tod podamo se vsi na sosednji vert gospodičine Ivanke Zakotnikove, kjer se otroci z za-juterkom okrepčajo in pošteno razveselijo. Tako duhovno in telesno poživljeni poslove se od nas s kerščanskim: pozdravom. Hvaljen bodi Jezus Kristus", ter se razidejo vsak na svoj dom. Drugi lepi dan napravili so nam zopet naši otroci o sklepu naše štirirazredne šole. Lepo je bilo videti nad 300 šolarjev, ko so pri sv. maši izrekali v molitvi in pesmah Bogu hvalo za pridobljene si med šolskim letom duhovne dobrote. Po sv. maši nam je bila prilika, da smo se saj nekoliko prepričali o marljivosti naše šolske mladine. V šolski sobi, kjer je bila podoba presvitl. cesarja lepo z venci in zastavicami okrašena, zbrali so se učitelji, duhovščina. predsednik kraj nega šolskega sveta, in še nekaj druzih. Po lepem nagovoru gosp. župnika, v katerem so otrokom na serce pokladali, kako naj še po doveršenih šolskih letih nadaljujejo učenje, ter delajo pridno po naukih, katere so v šoli slišali, verstilo se je deklamovanje s petjem itd. po razredih. Res, mora ga Človeka razveseliti, ko sliši toliko mičnih pesmij iz ust nedolžnih otročičev. Lepo petje močno oblažuje serce človekovo, zato je hvalevredno, da gosp. nadučitelj tako marljivo skerbi, da se otroci tudi v petji izolikujejo. — Pri razstavi ročnih del naših šolane imeli smo priliko videti toliko krasnih izdelkov, da se nismo mogli načuditi, kako da so se mogle deklice tekom jednega leta toliko izučiti. Res, hvala naši marljivi in v poučevanji mladine toliko spretni gospodičini Janji Miklavčičevi. Tudi ta dan bil je lep za nas, kajti gledali smo dobre vspehe naše šolske mladine, katera, tako izgojevana, je dobra nada srečne prihodnjosti. Tretji lep in prijeten dan napravila nam je 2. avg. nova maša čast. gosp. Jakoba Matjana, domačina iz zgornje Šiške. Rojstna hiša gosp. novo-mašnikova je tista, kjer je tekla zibelka duhovnika in pesnika Valentina Vodnika. Nepotrebno se mi zdi popisovati, s kako radostjo so Šišenci in Šentvidci storili vse, da bi tem bolj veselje svoje in spošto- vanje pokazali o priliki nove maše domačega gospoda. Kako slovesen bil je sprevod svatov od Šiške do Šentvida, kako slovesno se je veršila presv. daritev sama z lepim govorom čast. gosp. Ign. Žitnika; rečem le to, da slavnost tako ginljiva gotovo ni brez duhovnega prida našim faranom. Z Brezovca pri Ljubljani. — (Zlata maša in zasluge zlatomašnikove) (Kod»*«».) Rekel sem že, da ves Brezovec težko pričakuje omenjene svečanosti zlate maše. Pokazal sem tudi glavni vzrok tega serčnega veselja, namreč tega le: da so preč. g. zlatomašnik že 43. leto na Brezoveu delujoči kot serčnoljubljeni dušni pastir. — Pa še en vzrok je, ki gotovo povikša zanimanje za take redke slovesnosti; in ta je, da na Brezoveu še nikoli zlate maše ni bilo. — Ozrimo se pri tej le priliki nekoliko v zgodovino Brezovške fare. — Brezovec je ena najnovejših fara v ljubljanski škofiji. Bila je namreč vstanovljena še le leta 1*5."» pod sedanjim g. župnikom; poprej je bil Brezovec le vi-karijat, pripadajoč k sv. Petru v Ljubljani. Vikarijat pa je bil vstanovljen 1. 1702. Tako so tedaj vse Brezovške cerkve: sedanja farna in njene štiri podružnice spadale pod šentpetersko faro kot cerkve podružnice. Sozidane so bile vse te petere cerkve v 17. stoletju. Bile so pa silno majhne in revne — po številu tedanjih ubožnih prebivalcev, živečih se večinoma od lova in ribštva Ko so se pa Brezovški stanovalci množili in se opomogli, jeli so tudi svoje cerkvice nekoliko popravljati in lepšati; pa vse je le neznatno in brez pravega načerta — sama kleparija. kakor govori farna kronika. — Tako je bilo prav do novejšega časa. to je naravnost rečeno, do gosp. Potočnika. — Potemtakem je bilo res kar potrebno, da so se sedanji g. župnik — zlatomašnik lotili resnega dela ter popravili in ozaljšali tako podružnice, kakor tudi z nova prezidali in okrasili sedanjo farno cerkev. Ni toraj čuda in ni brez vzroka, da Brezovški du-hovnijani tako visoko cenijo ter tako serčno ljubijo preč. g. slavljenca! — Odkar je bil na Brezoveu vstanovljen vikarijat (1. 1702), zgodilo se je v tem kraju marsikaj veselega in žalostnega, pa tudi marsikaj, pač da, mnogo se je spremenilo. Vsega pač ne bom popisa val. tudi ni to moj namen. Omenim naj le sledeče: Pred ste» leti so se tukajšnji stanovalci še v čolnih vozili k službi božji na Brezovec, danes ni sledu več od tega. Takrat je namreč še čez in čez voda nastopila, če je le par dni deževalo. Temu zlu pa je odpomogel pozneje cesar Franc I, kije dal iz cesarske kase 7<) 000 gld. v ta namen, da bi se osuševalo ljubljansko močvirje in naredili se prekopi, struge za odpeljevanje vode. In res cesarjev namen se je nekoliko vresničil. Naredili so bili že poprej Gruberjev kanal, in tako odpeljali mnogo vode ter pridobili poljedelstvu poprej močvirnati svet. Pozneje so naredili železnico 11 850— 1858) čez močvirje in še marsikaj. — Zdaj pa je še prašanje, kateri častiti gospodje duhovni so na Brezoveu službovali kot vikarji (namestniki šentpeterskega župnika)? Vikarji so bili sledeči čč. gosp. duhovni: 1.) Ahacij Sternišar —1730). i An-lrej Oglar 117:;«»— 1741). 7.« Jožef Karol Ilartinann (1741 —1747). Janez Peterle <1717 — 1750». 1» Jernej Jainbš».*gg (1750 —17»'»1). Hm Frančišek Kasner (1761 — 1764). Il i Janez Jurij Karlstetter (1764—1766). 12.i Lavrencij Zvonelek, (domačin iz Vnanjih Goric «17«»»> 17**4i. 13.i Jrine/. Verhand (1784—17!)6>. (Ta je dobil 1 17>7. Andreja Cyprijani-a za pomočnika), tedaj Cvprijani pervi kaplan na Brezoveu). 14.» Andrej Glejko (17!M» — 1802 15» Inn -een- ij K -rer (1H)2 — 1806). K».- Nikolaj Cvprijani (poprej kaplan. (1*06— 1 >26) 17 «Janez Žl»-bnik (kaplan —administrator nekaj mescev t. I^.i Matevž Kuhar ( 1 >26 — 1*27). i m Jam-z. Ziebnik iv drugič administrator do 1. 1 >:»Oi. Jo i Jakob Ilartinann (1830 — 1^35). 21» Andr»*j Kastrin «I >35 — l >55». 22.» Janez Potočnik od 1. 1^55 — — — danes zlntumMŠnik. Vidi se. da nobeden g Potočnikovih prednikov ni bil toliko časa na Brezovcu. ne kot župnik, ne kot duhovni pastir, tudi ni n« »beden obhajal na fari Brezovški petdesetletnice svojega mašništva, kakor se razvidi iz farne kronike. Tedaj: Slava gospodu zlatomašniku Janezu Potočniku! Slava! — Pri sv. Lenartu nad Loko je bila preteklo nedeljo silo prijazna nova maša. Cerkev sama na verhuncu. po skerbljivosti g. duhovnega pastirja v naj lepšem stanu, človeka budi k pobožnosti. Ves hribe»- je tak-» rekoč v « vetji, kakor rajski vert: ob malem brežuljku je lursk a kapela, ktero je gosp. Primož Pet» rlin z lastnimi rokami tako naravno in lepo vravnal. da mora res obiskovalca giniti: ljudje hodijo k nji molit in pravil mi je mož od ondod z vso resnobo. da je ondi že sprosil posebno milost. Novo mašo je imel ondotni domačin č. g. Jož. Keržišnik iz mariborske škofije. Peli s«» gg. bo-goslovci iz več škotij. Ljudstva je bilo vse polno in obnašanje prav izgledno postavno. Zares, spodbudno in veselo je, kjer ima ljudstvo živo vero. Pogostovanje vsih svatov, z duhovstvom vred, je bilo spodej v ravnini, dobre pol ure od cerkve. Povabljeni so bili prav dobre volje; še posebno živo je postalo, ko pride popoldan še prečastiti gospod dekan M. Kožuh pozdravit č. g. novomašnika starše in goste in se nekaj časa ondi mudi. Kar niso ga pustili izmed sebe, ko se z nekterimi prijatelji domu odpravlja in le težki; se ločijo od dobrega ljudstva. Res, lepo opravilo je nova maša! S Trate. (Novi zvonovi). Že pred več leti se je v naši župniji sprožila dobra misel, kako lepo bi bilo. ako bi imeli na Trati mogočneje zvonilo, kakor je v sosednjih Poljanah. — Letos po zimi se je pa to na novo sprožilo in v popolno splošno veselje tudi dognalo. — Neki posestnik in mlinar je že pred kakimi dvajsetimi leti zapustil kot poslednje volilo svoto. ki je letos narasla do 2600 gld. a v. Ljudstvo ga ima vedno v hvaležnem spominu, ker bi bilo brez tega sporočila težko kaj. — Naš za vse dobro in lepo vneti župnik prečast. gosp. Fr. Petrovčič so to zadevo porabili pri velikonočnem spraševanji ter so povabili tiste, ki žele in morejo kaj več podariti, rekši: „Da ne bo vse to le pri praznih besedah ostalo!4 Posestniki so obetali razno verstnih darov. Tisti, ki je največ obljubil, je še zraven pristavil: „In kar b:» zmanjkalo, bom pa še dodaP. — Kolike s vote so posamezniki obetali, pa tudi koliko potov, besedi, skerbi in pisarij so gospod župnik imeli, to sami naj bolje vedó. — Sedaj je bila misel le za tri velike in mali mertvaški zvonec. Prebivalstvo je precej hrup zagnalo, da bi bilo škoda, stara mala dva zvo narju nazaj dajati. Gospod župnik so pristavili : „Skažite se. besede same nič ne plačajo!" Kar na tihem je bil plačan mali četerti zvon. Pred kakimi 4 tedni pa se je zaznalo: Ta in ta dan s^ bodo nov, zvonovi pripeljali. Tedaj so šli domači g. župnik in Lučenski gosp. duhovni pastir z dvema bogoslovcema, šolski voditelj s šolsko mladino in velika množica ljudi do perve hiše v fari naproti. Učenci in učenke so peli le take pesmi, v katerih je govorjenje o zvonovih, n. pr.: „Ko v jasnem pasu/ „Ko dan se zaznava.14 „Glejte že solnce zahaja !J Kake občutke je imel vsakdo izmed navzočih, mi ni mogoče izreči. „Ouot homines, tot sensus". — Duhovščina pa je med sprevodom z banleri v presledkih pela: „Laúdate"! Cerkvene pevke in druge dekleta so venčale zvonove s svežimi venci, otroci pi so imeli šopke v rokah. Dospevši pred cerkev obstali so vozniki, ljudstvo z gg. duhovni pa je hitelo v cerkev zahvalit se Bogu za srečno vožnjo. Videl sem za vse prestano in za lepe zvonove hvaležnih solz in čul preserčnih besedi. Sedaj pa se je pokazalo, da je v stolpu vse za nič. Stopnice in vse naprave za zvonove so se morale popraviti in tudi ves stolp se je okinčal. jabelko in križ s petelinom pozlatil, streha pa na novo pobarvala. Venci in zastavice obdajajo trojne stolpove line. Tisti dan t. j. 4. avgusta, predno so se dvigali zvonovi kviško. moljeno je bilo nekaj ..očenašev" za srečo in blagoslov pri tem nevarnem opravilu. V glavi se mi verti. ako se le domislim na to nevarnost. Ko se pa veliki zvon pervikrat oglasi, stermelo je vse, staro in mlado, ter gotovo želelo večni mir in pokoj pokojnemu sporočniku J. Keržišniku, ker brez njegove zapuščine bi to mogoče ne bilo! — Približal se je pravi Gospodov dan. t», avgust t. I Za to slav-nost so povabili naš g. župnik svojega bratranca, vis. čast. gospod doktor Fr. Lampeta, da so s svojo milo besedo poveličevali službo božjo ob lOih. Pridigarjev krepki govor o zvonovih je bil izversten poduk za vse prilike človeškega življenja in najlepša spodbuda za božjo čast Pri pervi božji službi ob šestih pa so domači gospod župnik imeli kaj ginljiv govor, kako da zvonovi poveličujejo pri raznih priložnostih čast božjo v veselih, pa tudi v milotužnih glasovih, ko oznanjujejo čast Božjo in Marijino zjutraj, opoldne in zvečer, ali pa spremljajo človeka: očeta, mater, brate, sestre itd. na boljši svet! Blagor, trikrat blagor pokojnima materama sestrama, ki imate tako navdušene sinove duhovnike, vnete za božjo čast! Naj bo s tem izrečena priserčna hvala in zahvala v imenu vsih faranov marljivemu cerkvenemu in srenjskemu predstojništvu za ves obilen trud; mili Bog naj vsim in vsakemu posebej stoterno po-verne, kar so storili in darovali v Božjo čast. L. K. Polhovgradec 1 avg. 1601. (Nova maša.) 26. julija zadela je nas Polhogračane izvanredna čast. V naši cerkvi je častiti g. Ivan Globelnik daroval novo mašo Vsegamogočnemu. Vse se je pripravilo, da bi dostojno obhajalo ta imenitni dan. Pred cerkvijo je stal kar cel gozd mlajev, ki so bili prepreženi z venci; ravno tako se je bila tudi cerkev sama. kolikor mogoče, lepo opravila, da bi dostojno sprejela vse časti vrednega slavljenca. Da. nebo samo je pokazalo, da se veseli tega dneva Bilo je prej le kislo vreme: v soboto zvečer pa se je zjasnilo popolnoma in drugo jutro svetilo nam je solnce tako lepo, kakor že dolgo ne. Tudi ptički bi gotovo lepše peli. kakor drugoč. pa žali. sedaj so že utihnili njih mili glasi, in sploh vsa narava je ta dan kazala lepše lice, kakor drugoč. Ko se je zvon mogočno oglasil iz zvonika, začela je od vseh strani vreti silna množica ljudi; kajti ne samo iz domače župnije je hotelo vse gledati no-vomašnika pred oltarjem Gospodovim, ampak tudi iz vseh sosednjih duhovnij privrelo je silno mnogo ljudstva skupaj. Ob desetih se je pričela slavnost sama. Prekrasno se je razlegalo priterkavanje lepo vbranih zvonov in pokanje topičev po pograjskih gričih in hribih in po prijazni dolini, ki se med njimi razprostira, ko se je ženin sv. Cerkve v spremstvu mnogoštevilne duhovščine pomikal iz župnijskega dvora proti cerkvi. Da ni mnogobrojno ljudstvo preveč pritiskalo, postavilo se je na obe strani gasilno društvo, ki je k tej slavnosti tudi drugače mnogo primoglo. Predno se je pričela sv. maša, je g. dr. Marinko v prekrasnem, skoro uro dolgem govoru razkladal vernikom v lepi, a poljudni besedi pomen katoliškega duhovnika. Razgernil je pred nami pota od začetka, po kterih je moral duhoven hoditi do današnjega časa in kazal njegovo trudapolno delovanje. Na zadnje — kakor tudi vmes večkrat — se je obernil k slavij encu samemu ter ga s pretresljivimi besedami prosil, naj se ne ustraši pretežnosti in zaprek, ki mu jih nalaga duhovski stan; naj bo zvest sin matere sv. katoliške Cerkve... ter naj živi za vse in za vsacega. Po darovanji stopil je novomašnik zopet pred oltar darovat pervič daritev, ki se daruje Bogu od vzhoda do zahoda. Res, ginljivo ga je bilo gledati, ko je pervič deržal svojega Stvarnika v rokah. Neka angeljska pobožnost in nebeško veselje se mu je bralo na obrazu, sam sem slišal nekega moža: „Ta je glih kot angelj*. Zraven tega je še njegov glas tako milo in krasno donel po prenapolnjeni cerkvi, da bi moralo največjega terdoserčneža omečiti. Ko je bilo ob eni cerkveno opravilo skončano, vračal se je sprevod v istem redu nazaj v župnijo kakor prej v cerkev, kjer je bil potem slavnosten obed. — audiatur et altera pars, — in ko smo se tudi nekoliko odpočili, postalo je veselje čedalje bolj živahno. Napitnica se je verstila za napitnico. Naj omenim le nekoliko. Dr. Marinko je pervo napil no-vomašniku, drugo pa kmečkemu stanu, katero bi si smel vsak deržavni poslanec zapisati v svojo bi-ležnico in gospodom v parlamentu pokazati, kdo da je kmet, da bi se potem bolj goreče brigali zanj. Po- kazal nam je gospod doktor, kaj je kmet, pokazal, kdo je vzderževatelj vseh drugih stanov, pokazal, kdo brani deržavo, pokazal, kdo je steber veri. pokazal, kdo je nada domovini, in dokazal, da brez kmečkega stanu ne more svet obstati. G Ivan Globelnik, novomašnik, se je prav ginljivo zahvaljeval g. dr. Marinku, kot svojemu nekdanjemu veroučitelju in dobrotniku, pograjskemu župniku, g. župniku Zupanu, ki ga je dijaka podpiral. Dalje je napil še papežu, cesarju in domovini, kakor tudi vsem navzočim gostom. Tudi pevski zbor gg bogoslovcev je k povzdigi svečanosti dokaj pripomogel s svojim izbornim petjem v cerkvi in tudi pri veselici Vse drugač smo se vračali domu od nove maše, kakor se navadno vrača s posvetnih veselic; bili smo namreč mirni in veseli dogodkov, ki se jih bodemo tudi vselej z lahkim sercem spominjali. Sm—ev. Iz Teržiža. 4. avg iNuva maša v cerkvi p res v. Jezusovega Ser ca v Ljub lil Marsikdo me je že poprašal: „Kako pa je bilo na n«»vi maši?" ,.0 lepo je bilo!-4 mu odgovorim in potem še pristavim kake podrobnosti. Vendar pa pri svoji kratki pameti ne morem hitro povsem zadovoliti prašalca. Zato hočem tukaj na kratko zapisati svoje spomine o novi maši č. g. Janeza Debelaka iz Teržiča, katero je pel v Ljubljani pri presv. Sercu Jezusovem v nedeljo, 20. julija. Tako morda vstrežem marsikomu, znancu ali sorodniku, ki ni imel prilike navzoč biti pri tej slovesnosti. Veselo zvonjenje ob Tih zjutraj naznanjalo jo prihod svatov v lepo ozaljšano cerkev. Takoj pri vstopu zaslišimo s kora znano, lepo pesem: Novomašnik, bod' pozdravljen P Pele so dobro izurjene deklice iz Lichtenthurnovega zavoda, katere so s svojim petjem mnogo povzdignile vso slovesnost. Ko novomašnik pokliče S. Duha na pomoč, stopi na prižnico vč. g. misijonar Hajdrih, ter z živo in pretresljivo besedo pokaže novemu bratu v Kristusu nevesto, katera naj ga podpira v težavnem duhov-skem stanu, namreč gorečo ljubezen presv. Jezusovega Serca. Ta naj ga spremlja po vseh njegovih potih: v šolo k nedolžnim otročičem, na prižnico k vernim, ukaželjnim ovčicam, v spovednico k skesanim grešnikom, in še posebno k altarju — pred živega Boga. Da bo pa delovanje dušnega pastirja rodilo obilo dobrega sadu, treba je molitve: goreče molitve mašnikove; pa tudi verniki naj molijo, da bi Bog blagoslovil delovanje duhovnih pastirjev in misijonarjev. In tu pristavi še pomenljivi stavek: „Ko bi verniki v današnjih hudih časih več molili za duhovne, gotovo bi ti veliko več sadu dosegli". Marsikatero oko je bilo rosno, ko stopi po končanem govoru novomašnik ves ginjen pervikrat pred oltar, da opravi nekervavo daritev. Po sv. maši podamo se v poslopje starega strelišča veselit se v prijateljskem krogu imenitnega dne, ko je Gospod izvolil zopet enega namestnika svojega na zemlji in ga poklical v svoj vinograd. Verstile so se tu razne napitnice in po-pevanje krasnih slovenskih pesni. Gospodje govorniki so se spominjali navzočih: matere in sestra, sorodnikov in dobrotnikov. Spomnili so se pa tudi onih. ki so doma ostali, in pa drazih ranjeih novo-mašnikovih: očeta in blazega strica, prezgodaj umer-lega teržaškega kanonika vč. g. Mihaela Debelaka. Med njimi, ki so se novomašnika spominjali doma, mi je zlasti omeniti teržaških prijateljev, ki so mu berzojavno čestitali. Le prehitro je minul veseli dan, a ostal bo v najlepšem spominu vsem svatom, zlasti pa novomašniku. Nekaj iz Statistike. V najnovejši avstrijski statistični knjigi (iz 1. 1890). se čita, da na^ 100.000 stanovnikov pride na Koroškem 211, na Štirskem l!il, na Solnograškem 191, na Gorenjem Avstrijskem 133, na Tirolskem in Predarlskem 93 hudodelnikov. Z ozirom na te številke ima Koroška, ki sluje za najliberalnejšo deželo, ker pošilja v deželni zbor same liberalne poslance, največ hudobnežev, a Tirolska in Predarlska. ki ste povsem konservativni, najmanj zločincev. Jednako je s samomorilci. Na Koroškem je med 10.000 umerlimi 86 samomorilcev, na Tirolskem samo 50. Gledč nezakonskih porodov jih je na Koroškem tudi največ. Med 10.000 porodi je 28b3 nezakonskih (torej več ko četertina), na Tirolskem pa samo 541. Svarilne so te številke. Jako jasen dokaz, da z rastečim liberalizmom raste število zločincev, samomorov in nezakonskih porodov. A še nekaj. Človek bi mislil, čim liberalnejša je kaka dežela, tem večja je ondi izobraženost. Kaj še! Kaj nam pove statistiška knjiga? Ko je na liberalnem Koroškem 29 odstotkov analfabetov, t. j. takih, ki ne umejo ne čitati ne pisati, jih je v konservativni Predarlski samo tri odstotke. Ni li to čudno? „ Slovenec".) Naglo ozdravljenje na priprošnje Marije D. Pomočnice. Častiti gospod Rua, dolžan sem se javno zahvaliti za izvanredno milost, katero sem prejel po posredovanji Marije pomočnice. Zgodilo se je tako-le. Desetega aprila letos zbolel je za angino prav priden učenec perve gimnazije, Nikolaj Saglimbene iz Ka-stiljona, ki je bil gojenec našega zavoda. Bolezen je bila tako huda, da smo to berzojavno naznanili sta-rišem, ki so poklicali štiri izverstne zdravnike. Le-ti se sicer nekaj malega niso strinjali o značaju bolezni, vendar v tem pa so si bili edini, da je stanje bolnika zelo nevarno in da je pričakovati najhujšega. Lahko si je misliti moj strah, ki sem ga preživel, ko sem slišal, kako hudo je razsajala vratnica po deželi. Zlasti pa se je strah pomnožil, ko je vedno več in več dečkov zbolelo v zavodu za isto boleznijo. V torek in sredo dospela je vročnica do verhunca. Ubogi deček prejel je svete zakramente razun obhajila. katero se mu zarad bolezni same ni moglo podeliti. A pristopil je bil k mizi Gospodovi jeden dan prej. kot je bil zbolel, kajti imel je navado prejeti večkrat na teden presveto telo Gospodovo. Vse upanje smo stavili na Marijo Pomočnico. Njej smo priporočili bolnika, prec ko smo videli, kako nevarna je bolezen. In smem reči, kolikor nevarnejše in hujše je prihajalo njegovo stanje, toliko večje je bilo naše zaupanje do Nje. katero imenujemo s prekrasnim imenom „pomoč kristijanov". In leta je sprejela naše molitve in spolnila našo prošnjo prav na čudovit način. V sredo zvečer sklenili so naši dečki obhajati devetdnevnico na čast Materi Božji, da bi ona sprosila zdravje bolnemu tovarišu. In leta devetdnevnica naj bi se pričela naslednji dan. Ob desetih sem šel k bolniku, povedal mu sklep tovarišev, ter ga spodbudil, naj se tudi on v duhu ž njimi združi in moli kako primerno molitvico. V tem trenotku je bolnik, ki že pet dni ni zatisnil očesa, v najhujšem stanji, med delirijem in vročico mirno zaspal in se ni prej zbudil, kakor ob petih zjutraj. Čutil je komaj še vročico, lice je imel jasno in vedro, lahko je dihal in govoril in imel je tudi slast za jed. Ozdravljenje je bilo — sme se reči — hipno. Naslednji dan je že lahko zapustil posteljo in drugi dan sobo, ter se zabaval na hodnikih, vesel in naravne barve, kot da ne bi bil nikdar bolan. Povedal sem mladenčem čudovito ozdravljenje in vspeh njihove molitve in na čast in v zahvalo Njej» ki ne skerbi samo za dušni, temuč tudi za telesni blagor svojih častiteljev, prejeli so vsi sv. Obhajilo. Bodite zagotovljeni mojega posebnega spoštovanja in molite za svojega Gvidacija Petra, voditelja. Kolegij sv. Bazilija v Randarru (Sicilija). („Bol-letino Sales," v Torinu str. 130.) Indijanec, ki želi zvedeti za pot v nebesa. Nekega dne se je podal salezijanski duhovnik Ghiotti v italijansko cerkev v mestu Buenos Aires v Ameriki, poleg katere je tudi oratorij, kjer poučujejo o praznikih katekumene (pripravljance za sveti kerst). Ondi je naletel sedemletnega dečka, ki je bil že kerščen, in ta deček ga je ogovoril: „Oče, ti znaš za pot v nebesa. Bodi toraj toliko dober in pokaži mi to pot.*) — „Če hočeš zvedeti za pot v nebesa, pridi vsako nedeljo semkaj, da te podučim v kerščanskem nauku". „Prav, prišel bodem vselej4. In res, bil je mož-beseda. Čez nekaj tednov je mali deček že znal poglavitne resnice sv. Cerkve, pa tudi kaj goreče in a pravim čutom molil je očenaš. „Oče," vprašal je zopet nekedaj, „se-li more iti v nebesa, ako kdo zna očenaš ?" „Gotovo, ako živiš brez greha". Deček je goreče želel priti v nebesa in res, Bog mu je le-to prošnjo izpolnil. Dva dni po tem vprašanji je umeri v naročju svoje matere. In umirajoč je dejal: „Mama, mama, jaz grem v nebesa". Razgled po svetu. Dunaj. Katoliška kmetijska družba pričela bo v kratkem svojo delavnost na Avstrijskem. Že pred nekterimi tedni zbralo se je število avstrijanskih domoljubov, da se dogovore na vprašanje, če ni že čas vstanoviti v nadvojvodini avstrijski pod Anižo politično družbo, ktere naloga bi bila, vedno bolj oživljati katoliško, kmetijsko in domvinsko gibanje sedanjega časa. Pričelo se je to s tem nagibom, ker je v Spodnjem Avstrijskem mnogo katolikov, ki *) V ..Katoliški bukvami-je prav majhna knjižica „Stezica/' to je za male to. kar ..pot v nebesa" in ima polno lepili molitvic, pesmic, naukov in izgledov, ki kažejo, kako se gre v nebesa. Med druiiim uči ta knjižica male. kako s«- morajo pri sv. maši obnašati, tla pridejo v nebesa. Dobi se za 10 soldkov. so sicer splošno zadovoljni s kmetijskimi prizadevami velike kerščanskosocijalne množice, ki pa le vendar dvomijo iz enega vzroka pridružiti se kerščansko-socijalni družbi, posebno, ker tirja, da se ostreje povdarja katoliški duh teh namerav, ali, ker imajo druge želje, kterim bi se s pristopom ne vgajalo. Sklenili so, da se mora resno poskusiti to nepriličnost odpraviti z vstanovitvijo „katoliško kmetijske družbe za Dunaj, za mesta in terge Spodnje Avstrijske s sedežem na Dunaji*. Namen te nove družbe je: 1. Bramba in zagotovljenje prostosti katoliške vesti; pospeševanje izobraženja in razjasnovanje v kerščan-skem duhu. 2. Oskerbovanje kmetijskih zadev vseh stanov; posebno podpiranje naredb, ki so sposobne za vspeh materijalnega blagostanja delajočega ljudstva ; 3. Podložnost do prevzvišene cesarske hiše in razširjanje prave domovinske ljubezni. Dunaj Dolgoletni kancelar apostoljskega po-slanštva na Dunaju. Friderik vitez Leonhard, posestnik mnozih slavnih redov, je ii(». julija zvečer nagloma umeri za serčnim mertvoudom v Reichenhalu. R. I. P. Bona. Katoliški dijaki so te dni napravili veliko slavnost v čast gosp. prelata prof. dr. Simar a, ki je postal škof v Paderbornu. Bil je pozdravljen, ko se je prikazal, od blizo 400 dijakov. Slavnosti vdeleže-vali so se tudi vseučiliški profesorji, duhovni, deželni in deržavni poslanci itd. Strasburg. V tukajšnji škofijski cerkvi bila sta posvečena pretekli teden v škofe Adolf Fritzen in Marbach. Posvetil ju je preč. gosp. škof Fleck iz Meza. kteremu sta azistirala preč. škofa dr. Felix Korum iz Tre vira in Herman Dingelstad iz Monastira Rim. Sv. Oče dovolili so, da se izpostavi v Tre-viru sv. suknja Zveličarjeva, ter pohvalili višjega pastirja trevirske škoiije zarad njegove velike gorečnosti. Poterdili so tudi odpustke za romarje. Električna cerkvena razsvetljava. Krasna Stras-burška cerkev je dobila v kratkem električno raz-svitljavo. Prav dobro so jo zveršili. Francija. V Parizu se je običajno 14. julija obhajala „narodna slovesnost". Takrat je namreč obletnica razrušitve gradu Bastilje leta 1789 in pa plesa na razvalinah tega gradu. Kako daleč je že prišlo s franeosko republiko, razvidno je iz tega, ker se je o tej priliki — z odobrenjem po senatu — odgernil spomenik ljudoklavcu Danton-u, jednemu gnjusob francoske revolucije iz prejšnjega stoletja! Sedaj bode seveda treba napraviti spomenike tudi kervoloku Marat-u, in hijenskemu Robespieru v glavnem mestu na Francoskem! Švica Velika sramota za Švico je, da so oprostili tesinske prekucuhe. Le-ti so namreč 11. septemra lanskega leta s silo prekucnili konservativno-kato-liško vlado tesinskega kantona in pri tej priliki usmertil je rovar Cestioni deržavnega svetnika De-kosi-ja. Vsi le-ti prekucuhi so sedaj oproščeni vsa-koršne kazni, razun samega Cestiona, ki je obsojen na osem let v ječo. Toda rnorivec mirno živi na Angleškem in ima pri švicarskih prekucuhih še vedno isti vpljiv kot poprej. S to oprostitvijo je sodišče v Zurihu napravilo veliko škodo, kajti z ozirom na to oprostitev se lahko katera koli prekucuška stranka v Švici upre — lahko tudi socijalisti ali anarhisti — ter odstrani njim sovražno vlado. („Nortb. Blu.) Na južnem Kitajskem vse vre. Punt razširja se vedno bolj in bolj preko Jang-tse-kiang. ter je že dospel do Soočovega, kjer so roparji napadli misijonske hiše. Misijonarji in tujci pripravili so se pa bili o pravem času, posvarjeni zarad napada, ter so ga srečno odbili. Meni se, da se bodo gnali rogovi-leži sedaj v mesta Foong Wan Shan, Jehsfield in Siccawei, v kterih se nahajajo velike misijonske postaje. Rovarstvo menda izhaja iz neke skrivne zveze, ktera, s perva za dobrotne namene vstanovljena, meri zadnji čas tudi na politiške zadeve. Zveza se je silno razširila, tako, da so vsi redi in stanovi kitajskega prebivalstva v nji zastopani. Bojne ladije zunanjih dežel za zdaj odvračajo nov nemir. Ameri-kanskemu kakor francoskemu ladijevju je ukazano udariti se, če je sila. Angleško brodovje srne pa le sprejemati ubežnike. Po delavnicah vlada mir in ni mogoče določiti, kedaj da bo to nesrečno stanje nehalo- Verh tega je po deželi še velika suša; ljudstvo v sili ropa. da ne pomrč od glada. Kitajska vlada iznajdla je krepko sredstvo, da bi zaterla branje nemoraličnih knjig, ktere se ondod nič redkeje ne nahajajo, kakor po evropskih deržavah. Ojstro je ukazala, da se takoj služba vzame vsem deržavnim vradnikom. ki bi dopustili, da se v njih okraji na svetlo dajejo pohujšljive knjige. Vsak zasebnik, ki daje take knjige na svitlo, dobi 100 udarcev s palico ter se izobči iz domačije. Prodajalec nemoraličnih knjig dobi tudi P K) udarcev. Misij on Pallotincev v Kamerunu, v zah. Afriki. V Kamerunu, kjer so doslej delovali samo prote-stantiški misijonarji, vstanovila se je 1. 1 «90 apostolj-ska prefektura in 1'. Henrik Vieter je bil imenovan za apost. prefekta. Pervega oktobra 1«0<) je šla perva misijonska expedicija v Kamerun. Ti misijonarji so iz kongregacije, ktero je vstanovil blaženi Pallotini in se misijonarji zato zovejo tudi Pallotinei. Med njimi je mnogo Nemcev. Osrednja hiša je v Rimu, jedna podružnica pa v Masiu v gorenjej Italiji. Perva misijonska staja v Kamerunu Se je ravnokar vstanovila v Fogotavnu. i. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec avgust (veliki serpanj. a) Glavni namen: Dnižltinski ali socijulni mir. b) Posebni nameni: 22. S. H i po lit. Katoliška Ijn-lska društva avstrijska. Ljudski misijoni iu duhovne vaje iu ujiln>vi voditelji. «Vrkveiia potreba v Hamburgu. 2o. Sermena Fabijan. S. Maksimilijana Kolenc, S. P.rigita Oražen. S. Bernarda Kaktelj, S. Pia Cvajer. — Slovesno obljubo so naredile: S. Angela Teuffenba< h. iz Tersta; S. Pršila Alič. iz Ljubljane; S. Benedikta Gutnik, iz Št. Vida pri Ljubljani; S. Karolina Bizjak, iz Tersta; S. Magdalena Stupica, z Nabrežine. Po teh slavnostih pričela se je nova maša č. g. Leop. Raktelja, brata novo-preoblečene S. Bernarde. — (»poldne pogostil je prelat dr. Jan. Kulavic g. novomašnika. azisteneo in sorodnike. Popoldne po dveh so se k priljudnemu pogostovanju zbrali v nunskem samostanu novomašnik, sorodniki vsih imenovanih novih redovnic in drugi odlični prijatelji samostana. Zlatomašnik preč. gospod Jan. Potočnik, je od presvitlega eeSarja odlikovan z zlatim križcem s krono za zasluge. Čestitamo priserčno! Zlata maša prečast. g. Janeza Potočnika je bila prav lepa in častitljiva; med gosti so bili milgsp. prnšt. dr. Klofutar. dekan Flis in kan. A. I rbas. Pridigal je prelepo prečast. P. Evstahij Ozimek. Po cerkvenem opravilu je gospod okrajni glavar Mahkot, gosp. zlatomašniku očitno pred ljudstvom pripel cesarjevo zlato svetinjo s krono. Prihodnjič obširniši popis. * Gr. Luka Bobič, davčni višji nadzornik, previden s svetimi zakramenti, je umeri 8. t. m. po daljši bolezni v starosti čez 77 let. Bil je več let deželni poslanee. veri narodnjak, pa prav priden katoličan. Naj v miru počiva! Volilni shod napravi „katoliško politično-društvo" v Bledu pri P«Iranu H», t. m . in sicer ob 5tih popoldne. Dnevni red je: 1. Nagovor predsednika g kan. K. K luna: 2. govor g. poslanca F r. Po v še t a o gospodarskem delovanji konservativne stranke; 3. razgovor g. župnika Jan. Ažman-a o volitvi za deželni zbor v kmečkih občinah Radoliškega okraja, odbor vabi na shod člane rkatoliško polit, društva" in volilee kmečkih občin v Kadoliškem okraji. Maribor. (Duhovne zadeve.) Preč. g. S t. Strah je o priliki svoje zlate maše (2. avg.) postat knezoškofijski duhovni svetnik. — Č. g. Jan. Lenart, župnik v Poljčanah. bode soprovizor duhovnije Studenške. — Premeščeni so čč. gg. kaplani: Al. Arzenšek z Griž v Buče; A nt. Drozeg s Černe gore k sv. Barbari pri Vurp.; Jan Kapleriz Sevnice v Stari terg; Vinc. Kol ar od sv. Urbana na Ptujem k sv. Jakopu v Gal.; Mart. Kralj od Velike nedelje v Šent Janž na Dr. p.: A nt. Z a vadil od sv. Martina na Poh. v Šmartin pri Slov. gor.; Jem Pernat z najšperga v Kapelo pri Radg ; defic. Fr. Nendl v Černo goro pri Pt. — Čč. gg sem. duh. oziroma novomašniki: F r. Č a š e 1 v Slivnico pri Celji; Jak. M e n h a r t k Vel. nedelji; A n t. P i n t a r i č k sv. Urbanu pri Pt.; G. Kausky k sv. Antonu na Gor.; Mart. Kah k sv. Martinu na Poh.; Jož. Oz-mec v Sevnico; Leop. Skuhersky v Griže; Mat. Škorjanec v Vojnik; Mat. Strekelj k sv. Petru pri Radg.; Viktor Weixler v Leskovice na Veliki; Mart. Zekar v Najšperg. — Umeri je zlatomašnik Jož. Altman st. 77. let. R I. P. — Razpisana je duhovnija Studenec do 10. sept. Zalivala. Globoko v serce so me ginile preninoge> najbolj blage voščila za mojo ."»Oletnico od najmlajših lepih dušic do oseb visoke starosti. Rad bi vsakemu posebej odgovoril. Ker pa tega ne morem, prosim vse in vsacega posebej: blagovolite po „Zgod. Danici" sprejeti mojo najserčniši zahvalo in zagotovilo, da mi bodo ta plemenita čestitanja in njihovi pošiljavci in požiljavke ne-pozabljivi, in tudi da jaz njim kaj dobrega storim, voščim vsakemu vse dušno in telesno dobro in za plačilo njihove ljubezni do mene hočem vse skupaj povzeti v spomin pri daritvi sv. maše. Jan, Potočnik, Brezovški. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Prav pos.-ben dobrotnik naše šolske mladine zopet 12 gld. — C. g. župnik Jan. Tavčar 20 gld. — Dobroten duhoven iz Ljubljane 10 »H. — Prof. J. S. 5 gld. - Nekdo 2 gld. Za sv. D e t i n s t v o: Iz Naklega po Lovrencu Černiveu» Jti gld. 83 kr. — Iz St. Jerneja 4 gld. — C. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za sv. očeta: Nekdo 5 gld. Za n a j p o t r e b n i š i m i s i j o n : Po čast br. Jonu Kranjcu 4 gld. Za cerkev sv. Jožeta na Selu: M. P. 10 gld. — C. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za varhe božjega groba: Nekdo 5 gld. Za stradajoče redovnice na Laškem: J. J. o gld. Za Marijanišče: V. g. župnik Jan. Tavčar 4 gld. Za dobro namene: Č. g. žnpn. Jan. Tavčar 5 gld. Za mi si j one: Č g. župnik Jan. Tavčar 10 gld. Za podporo k a t. p i s a t e 1 j s t v a : Čast. g. Jan. Tavčar 10 gld.