It. 298- - 5. leto. Poštnina parafirana. Posamezne številke D 1.
V LIub?ian!, v soboto, 30. decembra 1922
Varočnina za kraljevino
SHS
M©»eftio 15 D Letno 180 D.
inozemstvo:
Mes&Cflo 30 D, Letijo ?S0 ti
Oglasi: pnostoSpna ram vrsta enkrat 50 paro, večkrat popu*
Uredništvo:
Wolfova ulica l/I, Telefon 38»
Uprava:
Marijin trg a Telefon 4#
fr9ij^() Rokopisi se ne vračajo.
ašanjem ie priložiti znamk* za odgovor.
Pričetek dr. Šušteršičevega političnega
delovanja,
dr. Šušteršič se ponuja radikalcem — ne vol j a v beograjskih KROGIH RADI ŠUŠTERŠIČEVEGA POVRATKA. — ŠUŠTERŠIČA PRIPOROČIL NAMESTNIK HRIBAR.
Beograd, 29. decembra. (Izv.) Semkaj je dospel pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar in je imel ponovno daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem o sodelovanju Pri predstoječih volitvah. Nato je po-setil Pašiča bivši deželni glavar kranjski dr. Ivan Šušteršič, ki je imel z njim dolg porazgovor. Pripravil ga je do te-aa, da mu le stavil na razpolago gmotno pomoč za razkol v klerikalnih vr-stfah v Sloveniji. Radikalci so prepričani, da se |im bo to posrečilo.
Zagreb. 29. decembra. (Izv.) Narodna Politika-r poroča iz Beograda: Prihod dr. Šušteršiča v Beograd ni ostal neopažen. Vendar je povsod naletel na nevoljo. Listi omenjajo na kratko, da Je prišel v Beograd, naglašajo Pa njegovo delovanje proti Jugoslaviji sa Avstrijo in avstrijakantstvo. Dasi te dr. Šušteršič prišel s priporočili pokrajinskega namestnika Hribarja, da
se ponudi radikalcem, so ga celo radikalni krogi sprejeli z veliko nejevoljo. Gotovo Je namreč, da so se za Šušteršičev povratek v domovino najbolj zavzemali demokrati in slovenski kmetije! V radikalnih krogih smatrajo, da je njegovo ponujanje neodkritosrčno. Sklepa se tudi, da se za dr. Šušteršičem skrivajo demokrati in slovenski kmefijcL
Beograd, 29. decembra. (Izv.) Dr. Šušteršič je prišel v Beograd s pokrajinskim namestnikom Ivanom Hribarjem in je takoj posetil slovenskega radikalca dr. Lenarta, ki ga je peljal k nekaterim radikalcem, da jim sporoči svoje namere. Na priporočilo Hribarjevo sta bila oba pri Pašiču. Kakor se doznava, je več vplivnih radikalcev izjavilo, da ^odklanfajo vsako sodelovanje z dr, Šušteršičem. V porazgovoru so dali razumeti, da igra tudi dr. Lenart pri vsej stvari zelo čudno ulogo.
Priprave za volitve.
AGITACIJSKA ZBOROVANJA DEMOKRATOV. — DAVIDOVfC PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA — SPORAZUM MED RADIKALNIMI POLITIKI GLEDE NASTOPA PRI VOLITVAH.
Beograd, 29. decembra. (Izv.) Da-dopoldne j'e imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za. volitve.
Zagreb, 29. decembra. (Izv.) Za ne-dne 31- dec-ie sklicano tukaj ve-l2ro zborovanje demokratske stranke,
5®	nastopijo tudi bivši ministri
Kosta Timotijevič, Svetozar Pribičevič, ur„ Kpsta Kumanudi in dn Voja Marin, kavič ter bivši predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič. Na zborovanju se bo govorilo o agitaciji demokratov na Mrvatskem. Pri tej priliki bodo napadali tudf dr. Tomljenoviča in dr. Rojca, prijatelja Ljube Bavidovida.
Na razgovor pride tudi splošni položaj ▼ državi, ki ie nastal s tem, da se je sestavila samoradikalna vlada. — Za isti dan so sklicali vojvodinski demokrati
veliko zborovanje v Pančevo« m katerem bodo razpravljali o organizaciji svoje stranke v Vojvodini. Na to zborovanje pridejo vsi ugledni demokrati iz Vojvodine.
Beograd, 29. decembra. (Izv.) »Novosti* poročajo, da je bil na današnji seji glavnega odbora demokratske stranke Ljuba Davidovič ponovno izvoljen za predsednika stranke in kluba demokratskih poslancev. Davidovič je izvolitev sprejel.
Beograd, 29. decembra. (Izv-) »Beo-gradski Dnevnik« piše, da se Je med osebnim tajnikom ministrskega predsednika Pašiča Vojislavom Janjičem in bivšim tajnikom glavnega odbora zem-Ijoradniške stranke Komadiničem dosegel sporazum glede skupnega nastopa pri volitvah v Bosni in Sremu.
Bosanski radikali proti vstopu muslimanov v vlado.
PAŠIC NE SPREJME MUSLIMANOV V VLADO. — VESELJE MED
BOSANSKIMI RADIKALI,
Beograd, 29. decembra. (Izv ) Da-*** dopoldne K se imel sestati muslimanski poslanec Omerovič z ministrskim predsednikom Pašičem, da se definitivno dogovorita o vstopu muslimanov v vlado. V poučenih krogih pa ra_ čuvajo x nezadovoljnostjo bosanskih radikalcev z muslimani, in tudi Iz aru. fin znakov in sploh političnega položaja se da skiepati, da ni preveč verjetnosti, da bo Maglajličeva skupina muslimanov sprejeta v vlado, dasi si tega zelo želi.
Sarajevo, 29. decembra. (Izv.) Semkaj Je dospela vest, da je Nikola Pa-šič v zadnjem trenotku sklenil, da ne vzame muslimanov v svojo vlado. Ta vest se je bliskovito razširila po vsem Sarajevu in izzvala v radikalnih krogih veilko navdušenje. Pripravljena je že bila deputacija bosanskih radikalcev, ki nai bi danes odpotovala v Beograd, da protestira pri Pašiču proti vstopu muslimanov v vlado, pa je na podlagi te vesti opustila svojo namero.
podtajnik
poslanik
Alarmantne vesti radi neuspeha lausannske konference.
VESTI O GRŠKI MOBILIZACIJI. _ GIBANJE ANGLEŠKEGA
BRODOVJA.
Rta, 29. decembra, (izv.) Listi Poročajo, da je Grčija baje začela mobi-jkirafi. Grška vojska je že zbrana pri Demlr Hisarju in šteje baje 30.000 mož.
Poveljnik Je general Pangalos. Listi smatrajo, da je grška mobilizacija v zvezi z nevarnostjo, da se izjalovi mirovna konferenca v Lausanni. Listi poročajo tudi, da je začela mobilizirati •iugos!avija(!). »Giornale d’ Italia« poroča, da sta v zvezi s tem dogodkom včeraj popoldne razpravljala v zuna-
■«iem ministrstvu državni Contarini in jugoslovanski Antonijevič
Malta, 29- decembra. (Izv.) Angleška vlada je odredila, da ima sredozemsko brodovje odpluti proti vzhodu. Baje je ta ukrep v zvezi z nepovoljnimi vestmi z lausannske konference. Na uradnih mestih se ne da nič podrobnejšega izvedeti, govori se pa, da je bilo izdano povelje, da imajo vse razpoložljive ladje takoj odpluti v Levanto.
VPRAŠANJE RAZOROZEVANJA.
VVashington, 29. decembra. (Izvir.) Predsednik Harding je poslal senatorju Lodgeu Pismo, v katerem izjavlja, da se obljuba o novih pogajanjih glede razorožitve ne more izvesti, dokler in-teresirane glavne velesile ne sporočijo svoje pripravljenosti za sodelovanje. Lodge je izjavil v senatu/ da ne more natančno označiti bistva pogajanj, ki jih je uvedel predsednik Harding.' Ta pogajanja se ne nanašajo na črtanje dolgov zavezniških držav, ker je vendar predsednik pripravljen, zavreti se za čim večji odlog amortizacije in plačevanja obresti teh dolgov.
REORGANIZACIJA POŠTNE IN BRZOJAVNE SLUŽBE.
Beograd, 29. decembra. (Izv.) Na zadnji seji ministrskega sveta je bil podpisan nov pravilnik poštnega in brzojavnega ministrstva, ki reorganizira poštno^ in brzojavno službo v naši državi. Ta pravilnik stopi v veljavo s 1. januarjem.
SOL NA RAČUN VOJNE ODŠKODNINE.
Beograd, 29. decembra. Izv.) V sporazumu s finančnim ministrstvom bo uprava državnih monopolov naročila na račun vojne odškodnine v Nemčiji večjo množino soli.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE.
Pariz, 29. decembra- (Izv.) Repara-eijska komisija objavlja naslednje besedilo sklepa, ki ga je soglasno sprejela na svoji sejii Reparacijska komisija se posiužuje pravice do interpretacije, ki jo ji priznava § 12 dodatka II. k osmemu delu versaillske mirovne pogodbe in je odločila, da ima beseda »prestopek«. § 17 omenjenega dodatka isti zrnisel kakor izraz »namenoma storjen prestopek« po § 18 tega dodatka.
London, 29. decembra. (Izv.) »Daily News* poročajo da vsebuje načrt ministrskega predsednika Bonar Lawa, ki ga prinese dne 2. januarja v Pariz, v glavnem sledeče točke: 1. Znižanje vojne odškodnine Nemčije na vsoto, ki od. govarja plačilni zmožnosti Nemčije, in energične odredbe, ako bi Nemčija zavlačevala izvršitev svojih obveznosti.
2.	Združenje vseh nemških obveznosti do zaveznikov v enem samem načrtu za plačevanje vojne odškodnine. 3. Nemčija se oprosti plačevanja vojne odškodnine za dobo prvih treh ali štirih let; plačevanje se zniža tudi za nadalj-no kratko dobo. 4. Ta osvoboditev se nikakor ne sme smatrati kot popolno črtanje obveznosti. 5. Vsota 50 milijard zlatih mark razdeljena na gotovo število let, se more smatrati kot primerna. 6. Z ugodnimi diskontnimi dogovori se mora dati Nemčiji možnost, da izpolnjuje svoje obveznosti. To se pa da omogočiti le s pomočjo posojila, ki nai ga zavezniki dovolijo Nemčiji. 7. Posebna uloga Francije pri ureditvi tega vprašanja bi obstojala v sprejetju nem. ških reparacij v svrho povračila zavezniških dolgov Angliji, razen tega morda tudi v tem/ da se deloma črtajo njeni dolgovi; 8. Francija bi morala tudi s svoje strani do gotove me<'e črtati terjatve, ki ijji ima do svojih evropskih zaveznikov.
Pariz, 29. decembra. (Izv.) Repara-cijska komisija je danes popoldne nadaljevala razprav; o 'razdelitvi dolgov bivše Avstro - dgrske monarhije med nasledstvene države. Sprejeto ie bilo načelo, kako naj se izvede razdelitev. Vendar so nekatere nasledstvene države izjavile željo, da stavijo gotove pomisleke glede posameznih točk.
London. 29. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Bonar Lav/ odpotuje v ponedeljek v Pariz. Ni dvoma, da se bo zavzemal zato, da se zniža vsa nemška vojna odškodnina. Njegov načrt je do gotove meje začasen in bo v svoji definitivni obliki predložen šele tedaj, ko bodo .predhodne konference med zavezniškimi zastopniki pokazale kako naj se spravi v tako obliko, da ga bodo mogli zavezniki sprejeti. Razen tega predvideva Bonar Lawov načrt veliko strožjo kontrolo nad plačevanjem nemške vojne odškodnine. Angleška vlada je v popolnem soglasju s Francosko glede potrebe uspešnejših korakov, da se zagotove nemška plačila. Stabil:za-cija marke in ravnotežje v nemškem državnem proračunu se smatrata kot bistvena predpogoja. Ako se Nemčiji dovoli nadalini moratorij, bo Velika Bri. tani ja podpirala Francijo v njenih zahtevah po garancijah.
Pariz, 29. decembra. (Izv.) V poučenih krogih se je včeraj govorilo, da namerava odstopiti angleški član repara-cijske komisije Bradbury. Ta vest še ni uradno potrjena. Tudi gotovi vzroki govore za to, da se Bradbury ne povrne več v Pariz, ako ne dobi podpore pri angleškem ministrskem predsedniku Bonar Lawu.
Borzna poročila.
Curih, 29. decembra. Berlin 0.0725, New York 528.50, London 24.52, Pariz 35.55, Milan 26-70, Praga 16.55, Budimpešta 0.2175, Zagreb 1.40, Bukarešta 3.10. Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076.
Beri'n, 29. decembra. Dunaj 10.52, Budimpešta 299, Milan 37.655, Praga 23.341, Pariz 54.613, London 34.513.50, Ne\v York 748125, Curih 141.645, Beograd 7531.
Praga, 29. decembra. Dunaj 4.40, Berlin 43.50, Rim 161.25, avstrijske krone 4.40, Budimpešta 134, Pariz 2.10-25, London 147.75, New York 31.80, Curih 604.75, Beograd 33.75.
Dunaj, 29. decembra. Devize: Zagreb 174.75—175.25, Beograd 699—701, Berlin 9.35—9.65, Budimpešta 27.65— 27.75, London 325.600—326.200, Milan 3526-3534, New York 70.175—70.325, Pariz 5074—5086, Praga 2137—2143, Sofija 474.50—475.50 Curih 13-285— 13.3}5. Valute: ameriški dolarji 69,875
Posrečena poteza.
Po listih kroži vest, ki bi v slučaju, da fe resnična, lasno kot blisk osvetlila sedanjo precej nejasno notranjepolitično situacijo. Ta vest pravi namreč, da Je poslal Nikola Pašlč, sef radikalne stranke In sedanje radikalne vlade, Svetozarju Prlblčevl-ču, vodji enega dela demokratske stranke, svojo sliko z lastnoročnim podpisom v znak prijateljstva in spoštovanja.
Nikola Pašič Je predvsem politik, fn kar imenuje on »prija telHvo«, se mora brati v navadnem Jeziku: politično pristaštvo. — Tako bi se bilo končno vendarle po^rečlo staremu In prebrisanemu politiku, da bi bil dosegel svoj cilj: najprej razbiti demokratsko stranko In potem "rloe-Ijstl en del demokratov v radikalni tabor. S tem bi bila radikalna stranka za dogfeden čas najmočnejša v državi, ki bi vladala, kakor bi se Ji zljubilo.
Da Je temu lahko tako. na to kažejo mnogo, precej nedvoumna 7na-menja. Prvič imenovanje velikih županov. To imenovanje velikih županov pomeni, da hoče vlada Nikole Pašiča Izvesti ustavo tudi v tisti točki, ki je najbcll zaboleli Slovence In Hrvate: razdelitev Slovenije ln Hrvatske. Za to pa so se zavzemali predvsem demokrati, in sicer krilo Svetozarja Pribičeviča. Malo verjetno Je, da bi hotel Pašlč s svojo radikalno vlado afirmirati zahteve demokratov In Jih takorekoč rehabi-Wratl: bolj verjetno le, da Je to Ppšičeva konce«iia Prlbičevlču, da pridobi s tem Pribičevičevo grupo za vstop v radikalno stranko.
Drugo Je, da so poročali pred kratkim listi, da bo sedanh radikalna vlada odpustila vse vodilne demo-
1 u
Ji 0.
kratske uradnike. To se do danes a! zgodilo: b0 bi to torei samo migljaj s kolom s strani radikalov. Danes pa nrihaja vest, da je Imenovan za velikega župana ljubljanske oblasti dosedanji pokrajinski podnamestnlk demokrat dr. Baltič. Torej ne bodo odouščenl vsi demokratski viljl uradniki, nasprotno: tisti, ki pripadajo Priblčsvičevemu krilu bodo celo povišani
In zanimivo Je še nekaj: res M sicer, da bi bil Pašič težko pridobil za vstop v radikalno stranko krila Ljube Davldoviča, ampak Pašiču sci se posrečile že tudi težje politični poteze. Če je torej Pašlfi polagal važnost predvsem na Svetozarja Pribičevlča In njegovo skupino, I« moral imeti za to posebne razloge; In tl razlogi so sledeči: Svetozar Pri«. Mče^ič Je orečan, kakor Je prečait dr. Žerjav. Res Je sicer, da nima niti eden niti drvel mnogo pristašev, niti mnoeo mandatov, ampak boljše nekaj kot nič. S tem bo namreč začel a radikalna stranka dejanski eksistirati na Hrvatskem In v Sloveniji* kar se do zdaj ni dalo trditi. Tako bi imeli nred seboj srbsko stranko, ki številčno močna In obsega cel« ožemite JueoslavlJe. Kar se ni povečfld PriMčevlču z povorjenlem, naj bi se Paš’4u z molčečim delom,
V slučaju, da se ta kombinacija uresniči, se Slovenci In Hrvati ravno ne smemo preveč veseliti bodočno* stl, zlasti ker ni pri nas nobenega slovenskega Nikola Pašlča. Stali bi pred faktom neprikritega In nemi* krlvanega velesrbsk<*ga Imperljallz-ina, ki mu Je gladilo pot pri nas* »Jutro« s svojim »demokratskim |i£ goslovenstvom«.
Izvedba rapallske pogodbe.
RAPALLSKA POGODBA STOPI V VELJAVO PO RATIFIKACIJI POTOM ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Beograd, 29. decembra, (bv.) Vprašanje izvedbe rapallske pogodbe in saintmargheritskega dogovora je dobilo potrebno sankcijo za svoje uveljavljenje. Zavlačevanje ratifikacije Je Izzvalo razne komentarje In Je dalo povoda za razne govorice in vesti. Iz kompetentnega vira se doznava, da so vse vesti o ponovnih pogajanjih z Italijo neresnične, ker izvirajo večinoma Iz nepoučenosti in Iz nepornanja dejstva ali pa so tendenciozne. Seveda morejo take govorice našo Javnost begati. O kakršnihkoli ponovnih pogajanjih med našo državo in Italijo ne more biti govora. Razpravlja« se da le o načinu Iz-
vedbe rapallske pogodbe. Z dogovor rom, sklenjenim v S. Margheritl, SO predvidene razmejitvene komisije, nadalje sklepanje o trgovinskih pogodbah, o ureditvi obojestranskega prometa in o organizaciji reške državG, Zaradi tega Je mogoče govoriti le o podrobnostih Izvedbe dogovora. Rapallsk* pogodba stopi v veljavo, čim jo ratificira Italijanski parlament skupaj | saintmargheritskim dogovorom. Jadransko vnrašanje bo, kakof vse kaže, kmalu definitivno rešeno, ker je za opažati resno voljo tudi na Italijanski strani
Italija je anektirala Reko.
Reka, 29. decembra. (Izv.) Italijanska vlada uredi in subvencionira z Novim letom pomorski promet med Reko in Marseillom. Da bi še bolj naglasila, da je Italija faktično izvedla aneksijo Reke, je odredila, da s 1. januarjem ne potrebujejo več Rečani potnih listov,
ŠTEVILO NEMŠKIH BANKOVCEV.
Berlin, 29. decembra. (Izv.) Na seji centralnega odbora je poročal predsednik direktorija Državne banke o stanju banke od 7. novembra do 15. de-ccmbra. Omenil je, da Je število bankovcev v obteku doseglo zadnje dni število enega bilijona mark.
RAZMERJE MED MUSSOLINIJEM IN ITAL. KRALJEM.
Rim, 29. decembra. (Izv.) Razmerje med ministrskim predsednikom Mussolinijem in kraljem Viktorjem Emanuelom je zelo prisrčno, ker mu krona popol.
ako potujejo v Italijo. Začasna reška vlada je tudi s svoje strani priznali aneksijo, ker objavlja v svojem uradnem listu »Bolletino Ufficiale« določb« pod bombastičnim naslovom »Regenia Italiana del Carnaro«.
noma zaupa, zlasti zaradi njegovega velikega patrijotizma.
SLOVENSKI POSLANEC GLASOVAC PROTI AVSTRIJSKI DAVČNI PREDLOGI.
Celovec, 29. decembra. (Izv.) Na današnji seji deželnega zbora je Izjavil slovenski poslanec Poljanec, da bO glasoval proti davčni predlogi, ker slo-venski kmetje ne morejo plačevati zaradi slabe letine. Razen tega se tudi ne varujejo pravice slovenskega prebivalstva, zlasti kar se tiče Šolskih zahtev in svobode zborovanj.
—70.175, bolgarski levi 453—457, nemške marke 9.20—10.20, angleški funti 324.800—325.800, francoski franki 5015 —5045, Italijanske lire 3492.50—3507.50, jugoslovanski dinarji 688—692, romunski leji 381—383, Švicarski franki 13.195
—	13.255, češkoslovaške krone 2122— —2130, madžarske krone 2650—26.70.
Zagreb, 29. decembra. Devize: Dunaj 0.133—0.135, Berlin 1.23—1.275, Budimpešta 3-92—3.95, Italija 469—473.50, London 431—433, New York 91.50— 92.50, Pariz 679—682.50, Praga 295—
297 Švica 1775—1780. Valute: ameriški dolarji 90.50-91.50, češkoslovaške krone 290—292, angleški funti francoski franki 0-675, romunski leji 0—50, italijanske Ure-	.
Beograd, 29. decembra. Devize: Dunaj 0.1275—0.13, Budimpešta 3.90—3.95 Solun 110-115, Sofija 62-50—64, Pariz 6M—672, Praga 293-294, Ženeva 1760 —1765, Milan 469-470, London 429— 430 Nev/ York C2.75—93. Valute: ameriški dolarji 91.75—92.25, grške drahma 102—105.
Podpirajte družbo sv. Ciiiia in Metoda!
ttatoa Brandner, narodni poslanec:
Centralizem,
Prvi posel nove vlade le, kakor vse laže, v tem, da Je začela izrivati vodilno uradništvo neradikalnega mišljenja. Dokler so sedeli radikalci in demokrati v skupni vladi, je bil med njimi dogovorjen ključ, po katerem so nastavljali uradništvo. Pri tem se prav nič ni oziralo na sposobnejše moči, ki so pripadale drugim ali nobenim strankam.
Tudi v drugih državah se menjavajo stranke na vladi, toda tako kot pri nas se ne postopa nikjer. Treba nam je pogledati samo v sosednjo Nemško Avstrijo, v čehoslovaško itd. in takoj vidimo, da smo v tem pogledu v Jugoslaviji, kakor bi bili odrezani od civiliziranega sveta. Orijentalske vladne metode, ki ne poznajo ne službene pragmatike, ne strokovne usposobljenosti, ampak samo strankarsko pripadnost uradnika, so bile prenešene iz male Srbije v veliko Jugoslavijo.
Vsak prlprost človek bi smatral za naravno in samoposebi umevno, da bi morali Srbi od nas prevzeti vse to, kar imamo mi dobrega. Zalibog, da se dogaja ravno nasprotno. Sposobne slovenske in hrvatske uradnike so v Beogradu Izrinili. Kar prihaja od nas, diši Srbu vse po avstrijakantstvu, pa če je le tako dobro in zdravo, dočim se slabe metode srbske uprave, kakor partizanstvo, korupcija, »ima vremena«, nadutost uradniška itd. upeljujejo tudi v Baše kraje. Trgovci lahko potrdijo, da »e n. pr. prejšnje in sedanje carinsko postopanje pod srbskim načelovanjem razlikuje kakor dan In noč. Dočim so IH v bivši Avstriji uradi strankam na roko, da se je mogla trgovina neovirano razvijati, se dandanes trgovina bori z največjimi težkočaml, ker se Jo ovira na celi firtl, kar ne škoduje samo tr-fovcu In obrtniku, ampak najbolj kon-sumentu, na Čigar ramena se navsezadnje zvalijo največja bremena. Če mora trgovec za blago, ki leži na postaji, prosjačiti tedne In morda celo mesce In končno plačati poleg visoke carine še visok »bakšlš« In biti uradniku hvaležen, da blago sploh dobi, je naravno, da tako postopanje blago zelo podražuje. Znani so mi kričeči slu-8ajl, da so bili slovenski carinski uradniki odpuščeni Iz edinega razloga, ker SO se pritožili proti srbskim višjim uradnikom, kateri so živeli v razkošju, ker so kradli in se dali podkupovati.
Toda srbskega uradnika srbski centralistični režim za to ni kaznoval, nasprotno, še napredovati ga Je dal. Neki Izmed teh po nedolžnem odpuščenih naših carinikov, ki Je že v bivši Avstriji dolga leta služboval in ki je ra^en tega izvrsten naroden delavec, se je obrnil v tej zadevi celo na kralja, toda brezuspešno, Istotako kakor so bile brezuspešne vse naše intervencije pri ministrih, kajti v Beogradu se v takih slučajih ne dS sploh ničesar doseči.
Ako se bodo podobne razmere vpeljale tudi v druge naše urade — in to se utegne, kakor kažejo vsa znamenja, tudi zgoditi —, potem se bližamo gotovemu propadu države. Kot poslanec sem mnogo takega videl in skusil in ne govorim morda lz kake mržnje do bratskega srbskega naroda, ki je v svojem Jedru dober, marveč govorim le proti metodam, ki so doma pri korum-plrani partizanski srbski inteligenci, katere metode našemu državnemu jedin-stvu največ škodujejo ln so tudi glavni vzrok, da se že povsod, posebno med
našim priprostim ljudstvom čujejo glasovi: »Proč od Srbovi«
V tem oziru bodo postale razmere še žalostnejše, ako se bo v smislu vidovdanske ustave izvajal centralizem do skrajnosti. Centralizem bi ne bil upravičen niti tedaj, ako bi bili dani zanj pogoji, to se pravi, ako bi imeli v centrali zadosti sposobnega uradnl-štva, katerega pa ni in ga tudi ne marajo. Centralizem namreč nasprotuje načelu demokratizma.
Kdor je imel priliko na lastne oči videti, kako patrijarhalično se uraduje po beograjskih ministrstvih, ki se ne dajo primerjati niti s povprečno urejeno občinsko upravo kakega provinci-jalnega mesta v Sloveniji, ta mi bo priznal, da se mora ta centrala v največji meri razbremeniti, ako nočemo doživeti splošnega upravnega poloma v državi. Zakaj niso v Nemški Avstriji, zakaj niso v Nemčiji — da o drugih za-padnih državah ne govorim — kjer imajo povsod zadosti dobrega ln sposobnega uradništva in kjer so dani tudi vsi drugi pogoji za centralizem, kakor pri nas, zakaj tam niso upeljali centralizma?
2e danes je toliko pritožb proti centralizmu, ko še ne uživamo vseh njegovih dobrot. Kako bo izgledalo šeie takrat, ko bo upeljan pravi centralizem z razdelitvijo države na 33 oblasti! Bivša Avstrija je štela 32 milijonov prebivalcev in je bila razdeljena, vštevši Trst, le na 17 deželnih uprav; naša država pa bo imela pri 12 milijonih prebivalcev 33 oblasti! Medtem ko je prišlo v bivši Avstriji na vsako deželo povprečno 2 milijona prebivalcev, jih ne pride pri nas na vsako oblast niti pol milijona. Ako pomislimo, da bo kompetenca teh naših številnih oblasti veliko bolj omejena, kakor je bila kompetenca starih avstrijskih dežel, da bo torej Beograd kljub slabemu uradništvu manj razbremenjen nego je bil Dunaj pri dobrem uradništvu, potem nam mora biti dovolj živa pred očmi slika bodočnosti, ki Ji gremo nasproti, ne glede na to, da bo ta uprava strahovito veliko stala. Tu ne gre samo za Slovenijo, ampak za mnogo več. Ce bi nam ponudili nedeljivo Slovenijo pod pogojem, da ostalih 32 oblasti ostane, bi se za ponudbo lepo zahvalili. Ker živimo Slovenci v skupni državi s Hrvati in Srbi, smo interesirani na tem, da naša država nima po nepotrebnem predrage uprave, ki je le v breme ljudstvu, ki pa bi morala ljudstvo zadovoljevati. Uprava mora biti pogoj za to, da se ta država razvija in napreduje, ne pa, da hira in propada. V hirajoči državi ne bo mogla napredovati ne Srbija, ne Hr-vatska in ne Slovenija, katera ima z ozirom na naše neosvobojeno ozemlje še poseben Interes na tem, da je naša država močna.
Centralizem je v razmerah, v kakršnih se nahajamo, največja poguba ljudstva in države. Za njega se ogrevajo samo oni srbski politiki (in njihovi slovenski in hrvatski zavezniki, katerih pa je hvala Bogu vsak dan manj), ki hočejo Izvajati gospodstvo nad Slovenci in Hrvati. Srbski narod s temi politiki ni identičen! Ljuba Davl-dovič in VoJa Veljkovič sta na kongresu v Zagrebu Izjavila, da srbski narod odklanja vsako gospodstvo nad brati Hrvati In Slovenci, marveč, da hoče z njimi živeti v bratski slogi in popolni ravnopravnosti.
Kolikor sem se Jaz mogel prepričati, priprosto srbsko ljudstvo res ne stremi za tem, da bi nad nami zagospodovalo, pač pa stremijo za tem le srbski šovinisti, ki stojijo na strani Pašiča in Prlbičeviča, kateri so v stanu žrtvovati tudi državo, ako bi njen ustroj ne odgovarjal njihovim gospodovalnim interesom. Srbski narod pa je dolžan slovenskemu in hrvatskemu narodu, s katerima živi v skupni državi, da s takimi ljudmi pomede, kar bi bilo pri politični zrelosti Srbov ne le pričakovati, marveč tudi želeti. Morda se bo to zgodilo že pri prihodnjih volitvah — na srečo celokupne naše domovine.
Politične vesti.
Velika župana y Sloveniji-
Za velikega župana v Sloveniji sta imenovana za ljubljansko oblast dr. Vilko Baltič, bivši predsednik deželne vlade in dosedanji zastopnik pokrajinskega namestnika; za mariborsko oblast dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik in član dunajske reparacijske komisije. Ogromna večina slovenskega naroda se je izrekla za nedeljivo Slovenijo. Razumljiva je ta slovenska vsenarodna zahteva, ker je utemeljena v gospodarskih socialnih in kulturnih razmerah. Radikalna vlada je bila o slovenski zahtevi, da bodi nedeljena Slovenija dobro poučena. Trenotck je celo zgledalo, da radikalna vlada imenuje v Sloveniji samo enega velikega župana- Pričakovalo se je, da bo v radikalnih vrstah zmagala politična uvidevnst in se ne bo poteptala najsvetejša zahteva Slovenca:	ne-
deljena Slovenija. Toda ne! Slovenski narod se je udarilo s pestjo v obraz, razdelilo Slovenijo in imenovalo velika župana v Ljubljani in v Mariboru. Udarec srbsko radikalne vlade slovenskemu narodu ne ostane brez odgovora, kot ne bo ostal hrvatski narod dolžan odgovora, ko se je tudi Hrvatsko razkosalo. Volitve so pred durmi. Na dan volitev pride obračun.
Dr. Šušteršič v Beogradu.
Zadnje dni se mudi dr. Šušteršič v Beogradu in je posetil razne uplivne radikalne politike, med drugimi tudi Pašiča. Kakor vse kaže, se dr. Šušteršič na vse mogoče načine udestvuje v Sloveniji. Dopisniku »Slov. naroda« je dr. Šušteršič o svojih političnih namerah med drugim tudi izjavil: Nisem se še odločil, ali vstopim v volilno borbo ali ne. To je odvisno od raznih dejstev in okolnosti, ki so neodvisne od mene. Ko se vrnem v Ljubljano, se stvar odloči v vsakem slučaju v najkrajšem času, ker je doba za volitve jako kratka. Ako stopim v volilno borbo, nastopim na temelju svojega lastnega programa- Moj program je v Sloveniji dobro znan. Ta program je jasen in točen. Ta program je začrtan v moji brošuri, ki sem jo bil pred kratkim objavil. Ta program jasno veli, da med menoj in klerikalno stranko ne obstojajo in ne morejo obstojati nobene vezi. To je definitivno! Za sedaj pozitivno še ne vem, kakor sem že na-glašal, če vstopim v volilno borbo. Ce stopim v volilno borbo, storim to s popolnoma odkritimi, jasnimi in točno opredeljenimi cilji.«
Zabranjen kongres proti JugofaSlstom.
Hrvatska omladina je sklicala za 7. januar v Vukovar kongres, na katerem je hrvatska omladina hotela javno nastopiti proti postopanju jugoslovanske nacionalistične omladine. Ker pa so se tudi jugoslovanski fašisti pripravljali, da
pridejo ta dan v velikem Številu v Vukovar ter kongres razbijejo, Je tamkajšnji veliki župan kongres hrvatske omladine prepovedal, ker se Je bati večjih izgredov.
Madžarska propaganda proti naši državi.
Iz Sedmograške prihajajo poročila, da so se vršila v petnajstih okrajih na Madžarskem velika zborovanja, pri katerih so emisarji Bethlenove vlade silno ščuvali proti naši državi In Romuniji. Madžarska vlada je s temi nastopi svojih odposlancev prav dobro pokazala svoje miroljubne težnje.
Reorganlzaija verskega pouka v Italiji.
Italijanski minister za uk in bogočastje Gcntilli Je podal izjavo, po kateri bo preosnoval verski pouk v šolah. Verski pouk se bo vršil v drugih smernicah, kakor dosedaj.' Z to reformo verskega pouka hoče prosvetni minister doseči boljši učni sistem in moralno dviganje italijanskega naroda.
Mussolini se ne udeleži pariške konference.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je imel v sredo daljši razgovor z londonskim poslanikom Marchesc dclla Toretta. Razgovarjala sta se o pariški konfcrenci. Posledica tega razgovora ji bila, da se je ministrski predsednik Mussolini odločil, da se ne udeleži osebno pariške konference, temveč da ga zastopal na t'j konfcrenci italijanski poslanik v Parizu.
Lozanska konferenca.
Kakor nekoč genovska, se Je sešla tudi sedanja lozanJka konferenca ob veliki pozornosti in še večjih pričakovanjih vse evropske javnosti. Njen namen je bil v glavnem likvidirati grško-turško vojno, poleg tega pa rešiti orient-ski problem sploh, pri katerem Igra važno vlogo zlasti dardanelsko vprašanje. Da se je pripisovalo konferenci velevažen pomen, je videti že iz tega, da so bili zastopani evropski kabineti po svojih vodilnih glavah In da je nače-Ijeval mnogobrojni ruski delegaciji sam Cičerin. Vse delo konference se je takoj v početku osredotočilo okrog treh vprašanj, to je vprašanja Dardanel, Traki je in ententnim, ki zastopa poraženo Orško naravnost nepremostljiva. Izmenjavali so se bojeviti in nepopustljivi govori toda kmalu so zašla posamezna vprašanja v različne komisije in odseke, večina vodilnih državnikov se je zopet vrnila v svojo domovino in vesti iz Lausanne postajajo vedno redkejše- Večina spornih problemov se je začela obravnavati na tajnih konferencah in kolikor je posneti iz tajinstveno sestavljenih poročil, tudi ta konferenca kakor po vojni še nobena ne bo sodila definitivnih rezultatov, temveč, kvečjemu kompromisne provizorije, če se ne bo celo razšla brez uspehov, kakor 2e toliko drugih. Tako bo visel nad evropskim mirom zopet en Damoklejev meč več.
Gospodarstvo.
MOREBITNI SVETOVNI PETROLEJSKI TRUST.
Sedanja konferenca v Lausanne nam zopet enkrat po-trdi to, o čemer smo že večkrat pisali, da se vsa svetovna politika suče okoli petroleja. Vse države si hočejo zasigurati motorno moč za svoje gospodarstvo: vodo, premog In petrolej. Dočim je pa boj za prva dva že star, je stopil petrolej v ospredje šele v najnovejšem času, a sedaj s tem večjo silo.
Od leta 1859 naprej, ko so v Pensilvaniji potom artezlčnih studencev prvič navrtali podzemske petrolejske vrelce, so Amerikanci pol stoletja z uspehom stremili za svetovnim monopolom; leta 1905 so dosegli z 80 milijoni barreli — barrel = 158 litrov — rusko produkcijo ob Kavkazu ln v Donskem okraju. Svetovna produkcija je znašala 1. 1900 151 milijonov barrelov,
1.	1919 547 milijonov, 1. 1920 pa 683 milijonov, torej velikansk napredek, kljub temu, da je šla vsled domačih homatij ruska produkcija od 80 na 30 milijonov nazaj. Napredek 1900—1920 znaša več kot 350%! V vojnem letu 1917 je porabila Evropa 308 milijonov sodov na-pram petim milijonom leta 1870.
Od onih 683 milijonov sta prišli še zmeraj dve tretjini iz Unije, 20% pa že iz nanovo se porajajoče Mehike — leta 1921 že 21% —, iz vseh drugih dežel pa niti 50 milijonov barrelov, poleg že omenjenih 30 ruskih. A teh 50 milijonov, ki se razdelijo na Nizozemsko in Britansko Indijo, na Rumunijo, Perzijo, Galicijo, Peru, Japonsko Itd., je prišlo po vojski ln deloma že prej popolnoma pod angleško kontrolo, poleg tega tudi več kot polovica mehikanske produkcije in skoro vsi še neizkoriščeni velikanski petrolejski zakladi v Mezopotamiji, Perziji, Kitajski, Nizozemski Indiji, Južni Ameriki in Avstraliji. Ker
je Severna Amerika vrtala premalo sistematično, imajo bodočnost v pridobivanju petroleja druge dežele, večinoma one, ki smo Jih tu navedli. Anglo-perzijska petrolejska družba, s 95% last angleške admiralitete, je potegnila nase največjega tekmeca ameriške Standard-Oil-družbe, holandsko petrolejsko družbo, ali kakor jo kratko imenujejo, Royal-Dutcb-družbo. S tem j« dvignila svoj petrolejski delež na vefi kot 60% svetovne produkcije.
Boj med nanovo stvorjeno angleško Shell-Company in ameriško Stand« ard-Oil-Company je bil začetkoma bolj prikrit, a si je nadel v zadnjih letih popolnoma političen značaj, za vsako družbo stoji dotična vlada z vsem svojim vplivom. Pokazala nam Je to konferenca v San Remo, konferenca v
O	e n o v i in konferenca v Haagu. DoKodkl zadnjih dni v Lausanne nam pa pravijo, da so se družbe zelo približale, zlasti prva angleška in prva ameriška, in da energično nastopajo proti vsakemu, ki bi si drznil ziniti. Primerjaj vprašanje Moztda in okolice.
Tretje, precej veliko podjetje, ki Je od obeh skupin še precej neodvisno, Je pa internatijonalna petrolejska anlja v ZOrichu, ustanovljena s kapitalom 210 milijonov švicarskih frankov — Shell-družba razpolaga z nominalnim kapitalom 600 milijonov holandskih goldinarjev —. Kapital unije je res zelo mednaroden: švicarski, francoski, španski, češki, nemški in poljski. Na mednarodnem bojnem torišču nima ta skupina; ki je zainteresirana zlasti v OallcJlJ ta v Južni Ameriki, sedaj še nobene posebne vloge; imela Jo pa bo, če bo znala izkoristiti priliko, tedaj, ko bo tn sam svetovni trust monopoliziral vs* petrolejske zaklade sveta. Vsa znamenja kažejo, da se bo v najbližje*n času to zgodilo in tedaj bo odstranjena
Leontij.
Osveta.
(Dalje.)
In tako sva zvečer sedela v njeni sobi pri vročem čajniku (samovare je potreba odpravila) In začetkoma pri drug drugega otipavajočem pogovoru s čajem zalivala pivožke, ki sem jih kupil na bazarju. Tak je bil takrat običaj In vsak si je ustvarjal svoj lastni bon-ton, ki pa je Imel eno dobro lastnost, da je bil namreč odkrit.
Ona se je precej spremenila in postarala. Prvo, kar sem opazil, je bilo to, da je imela namesto kit po moško ostrižene in počesane lase. Obraz ji je upadel, nad nosom, na desno, ji je prerezala visoko, še vedno gladko čelo rezka guba in dve bolj tanki, ostrejši sta ji oklepali usta, ki so zgubila prejšnjo rdečico. Njene umne, velike oči pa so še vedno gledale ostro ln rezko misleče, le namesto ognja odločnosti jim j|e včasih za hip zastrla izraz megla utrujenosti, ki so jo podčrtavali rahlo , vijoličasti krogi pod njimi.
Cas in razmere so zahtevale, da sem se ji predstavil s položajem In da sem pri tem iz navajene in neobhodne previdnosti, ko je bil tudi brat v nevarnosti pred bratom, zamolčal svoja pota po 18. letu. Ona mi je omenila, da služi
V	oddelku državne kontrole ln na, tem bi se bil kmalu končal ves obisk. Neupogljivo in strmo so stala med nama tri leta skrivnostnih avantur posameznika x Krvavi vojni neobhodnostt,
— Vi ste se drugič poročili, Vjera Alekslejevna?
Pogledala me je začudeno, z ukorom in YPrašujoče.
— Ne bodite vendar takoj užaljeni, kolikor jaz vem, živite tukaj pod dru.' gim imenom.
— To je zaradi službe.
— A kje služite?
Spet me je pogledala naravnost raz-žaljivo-ocenjujoče, vendar strogo in resno. Bila je strašno zakrknjena in da do take zakrknjenosti ni prišla poceni, je bilo oČividno. Čedalje bolj me je zanimala njena nepoznana zgodovina zadnjih let in na vse načine sem poskušal, da se ji skopljem pod dušo in da dobim odmev. Začutil sem, da je včasih v njenem odgovoru zabrnela mehkejša nota, in to me je utrjevalo v vztrajnosti. In ravno po zadnjem mojem vprešanju ki je javno Izrazilo vse moje dvome o nieni odkritosti, se je po ne’ a'erih hipnih pomislekih, ki so ji švignili preko oči, utrgal led in začela sva govoriti po človeško.
— V črezvičajki, Leo Matojelevlč. Oprostite prej sem vas nalagala. Samo dokumente Imam iz kontrole. Mi oprostite, da? Hvala! Pa saj sami razumete kako je. Sama sem na svetu, nesrečen karakter imam. V črezvičajki sem tajna agentka.
V	glavi se ml je nekaj zjasnilo.
—v In to je v zvezi z osemnajstim letom?
Vjera Alekslejevna je prikimala In uprla pogled nekam preko moje rame, 1 se zamislila, nato pa me je pogledala z
novim izrazom, ki mi je odločno priklical v spomin nesrečno mlado mater pred tremi leti. Vidno se je sama po. maknila nazaj in začutila v meni prejšnjega znanca. Kakor da so se iz sobe umaknila vsa tri strma leta, se je ona popolnoma raztajala in začela je svoje pripovedovanje, ki ml je ta leta klicalo v spomin dan za dnevom, mesec za mesecom, dokler nisem gledal nanjo, na neizogibni rezultat tega časa in so mi njene gube in njena zakrknjenost postale jasne, tako jasne, da je bilo sploh vsako nadaljnje vpraševanje popolnoma odveč...
— Ravno zaradi tega sem v črezvičajki! — je pritrdila s trpkim nasmehom in nadaljevala:
— Kaj se vam zdi to čudno? Oprostite, ampak najbrže še vedno bolehate na inteligenčni sentimentalnosti. Saj ste bili vendar priča vsega, kar se je tukaj delalo tekom zadnjih let. Slepi niste, toliko vas poznam. In jaz sama sem brez kolebanja stopila v čeka. No vidite, saj vem, da vam mora biti razumljivo!
Moža so mi ubili zahrbtno, podlo, po noči na sredi ulice, otrok mi je pa zmrznil, ko sem pred njimi morala bežati, dasi nisem bila ničesar kriva, še celo idejnosti ne. Mati ml je umrla, lepo vas prosim, mar mislite, da sem cunja, goba ali trhlovina?! Da, vem kaj hočete vedeti! Res. da se v politiko nisem vmešavala in tudi nisem razumela vseh sanj, ki jih je sanjal moj mož. Njegove sanje sem ljubila, ker so bile lepe, verovati v te sanje so me pa naučili
ravno tisti, ki so ubijali take sanjače. Ne samo mene, vse, ali vsaj večino Rusije. In če. zdaj mogoče ne verujejo, ali pa tudi, če hočete, ne verujemo več nekateri, to ne spremeni preteklosti. Ona Je tukaj, neizbrisna in vem, da bo imela dobre sadove, dasi mogoče drugačne, kakor smo mi jih predstavljali. Danes sem v stranki, kjer sem že skoraj dve leti in če zgubim vso vero, stranke ne zapustim. Z njo sem živela, z njo poginem, četudi brez vere. Za življenje mi ni, včasih me teži, ker sem strahovito utrujena, priznam.
Ni neumen naš mužik in ima prav, ko se tolaži, da ima vse, kar se godi, svoj vzrok in dobro kal.
No, pa vas zanima, kje ln kako sem blodila. Evo!
Tisti dan po pogrebu sem že zvedela, da je podpisan ukaz o moji aretaciji in mogoče par ur pred njo me je prijatelj izvošček odpeljal z otrokom vred v Talico, k prijateljici. I na vas i na doktorja sem mislila takrat, Leo Ma-tojejevič in neprijetno mi je bilo, da se niti posloviti ne morem od vaju in se vama ni enkrat zahvaliti za službo. Mislim, da mi tega nista štela v zlo.
Bežala sem precej nepripravljena in nisem Imela seboj niti najpotrebnejših stvari za otroka. Kaj sem takrat čutila, ne vem. V duši je bil strašen kaos. — Spomin sveže krvi človeka, ki sem ga ljubila ,usoda nesrečnega otročička, ki ga nesem s seboj in upravičena besnost nad tem, da so se lopovi spravili name. Ko sem se nehote pomirila, sem začutila v duši želja ki me ni zaoustila. Id
bi ml ne dala miru na smrtni postelji, če bi ne bila izpolnjena. Vratar štaba, naš kotar na dvorišču, je še pred pogrebom povedal imena vseh morilcev, ki so ekskortirali moža k »zaslišanju«. Pet sem jih poznala od dveh sem si zapomnila imena in jih pozneje tudi videla, enega v Bočatih, drugega slučajno v Koljčuginl. Ko sem se vsa zmedena peljala v Talico, se mi je ves čas med drugim vrtelo pred dušo teh pet obrazov in dve imeni in še tisti večer sem vedela, da prosijo osvete.
Pri imenih Bočati in Koljčugino sem se nehote zdrznil. Baš tam sem se tu. di sam gibal v devetnajstem letu, na nasprotni strani. Bil sem nekoliko presenečen in njen razkaz je postal zame popolnoma realefi. Ona je ujela mojo hipno zadrego, ostro me je pogledala, ker pa ni v mojem Izraelu našla nobenega sledu več, je nadaljevala.
—	Nekateri kmetje v Talici so me poznali in njim se moram zahvaliti za veliko pomoč. Selo pa je v splošnem kozaško in ves čas sem tam živela, ko v žerjavici. Ko pa le nihče ni motil miru, sem ostala. Nekaj dobrih znancev je skrbelo za zvezo s Semlpalatinskom, od koder sem začela dobivati redna poročila o sedmerih gospodih, ki so se jae ko dobro počutili in delali celo karijero. Ne prej, ko v novembru me je obiskala mati in mi obenem prinesla kožuh. Pa-šenjka, sinček, je že shodil, ln tiste ure, ko je bila pri meni mati sem pozabila na vse. Vi nimate pojma, kakšen kra-sovec je bil Pašenjka!
*Oalje prihodnjfe)
m?. m
t* t  	■—
mam
■ I ..»»T
I	sveta tista preteča nevarnost, na Katero so Nemci toliko zidali in upali, z njimi vred Japonci — da se bosta začela klati med seboj Anglež in Ameri-kanec, zastopnika anglosaške pasme, ki sedaj vlada ves. svet
Konferenca v Washingtonu Je Ameriko in Anglijo politično zbližala v boju proti Japonski, konferenca
V	Lausanne ju bo morebiti gospodarsko v boju proti vsakomur, ki bi hotel motiti gospodarski razmah Anglo-sasov, vladarjev sveta. To je danes najvažnejše vprašanje svetovne politike.
tf-' Izvoz premoga Iz Anglije. V prvih 9 mesecih letos se Je nakopalo na AngleSkem 186 milijonov ton premoga
med tem ko se Je lani celo leto nakopalo komaj 146 milijonov ton. Produkcija leta 1922 se zelo približuje predvojni. Tudi množina izvoženga premoga narašča. V novembru letos je izvozila Anglija 6,570-000 ton premoga, od januarja do konca novembra 58 milijonov ton. V teh 11 mesecih se je največ premoga izvozilo v septembru, ko je izvoz dosegel množino 7.029.000 ton. V enajstih mesecih lani se je izvozilo 22.6 milijonov ton, a v enajstih mesecih 1913 je dosegel izvoz vsoto 63.4 milijonov ton. Izvoz se dobro razvija zato, ker je ameriška konkurenca radi štrajka rudarjev, ki je skozi par mesecev zadrževal razmah industrije, odpadla.
Dnevne vesti.
Položnice, k! smo Jih avlzlrall za Hmes bomo priložili jutrišnji (nedeljski) Številki.
— Slovenski orožniki na Hrvatskem časti tajo vsem prijateljem In prijateljicam, ter bralcem »Jugoslavije« srečno novo leto. Josip Demovšek, Vinko La-davec, Franc Zidan, Josip Potrata in Anton Perčan.
— Gojenci podoflerske šole v Kamnici pri Novem Sadu V. žand. brigade v Sloveniji, čestitajo vsem gosp. oficirjem In tovarišem iste brigade veselo novo leto.
—• Nove peči »Univerza!« se kurijo z žaganjem, premogovim prahom, čres-k«n, šoto Itd. ali pa z drvmi, premogom itd. Deseturno gorenje žaganja in enakih odpadkov ne stane niti eno krono, pri uporabi navadnega goriva 50 odstotkov prihranka. Gore neprestano, brez dokladanja od 8 do 16 ur, po velikosti. Obenem so porabne za kuho. S temi pečmi je doseženo največje štede-nje. Mnogobrojna priznalna pisma na vpogled. Naročajo se pri tvrdki z železnino Stanko Žargi & Co. Ljubljana, sv. Martina c. 15.
—- Pobeg z denarjem. V Osjeku je blkasant Zavarovalne družbe poneveril svojemu delodajalcu okrog 100.000 kron denarja in pobegnil neznano kam.
— Za Božič Je hotel biti mesa sit neki neznan vagabund, ki je vlomil v barako branjevke Jere Hočevar v Hrastniku in ukradel 10 kg slanine, 20 kg svinjskega prekajenega mesa, 80 komadov kranjskih klobas in več obleke in perila, v skupni vrednosti 9326 kron.
— Za 11.000 kron perila je bilo okradeno gostilničarju Janku Karlov-5ku v šmarjetl.
—- Radi krivega pričevanja je bil obsojen Anton Menegalija iz Velike štange na 8 mesecev ječe.
— Radi razžalenja Veličanstva je bil Alojzij štauber, bivši avstrijski oficir, obsojen na 3 mesece zapora- Štauber je bival v ptujski okolici in je bil zadnje čase hotelski vratar.
—Žal JI Je bDo. V Zagrebu se je zastrupila 35 let stara modistka Josipina Miletič. Ko pa je zavžiti strup pričel povzročati v njenem želodcu bolečine, Je hitela v bolnico in prosila zdravnike pomoči. Toda bilo je že prepozno. Kmalu potem je v groznih mukah umrla.
—• Ustrelit! se je hotel ker je bil okraden- V Zagrebu Je neznan tat ukradel vozniku Antonu Silovlču 4000 kron ta po večini vso obleko, šilovlč je bil vsled tega tako obupan, da je streljal nase z revolverjem. Oddali so ga v bolnico. Rana ni smrtnonevama.
—- Največjo zaslugo, da se Je na Kontinentu razširilo zauživanje čaja, ftna Bontekoe, telesni zdravnik kneza Brandenburškega, že leta 1667 je pisal, da Ima čaj na naš živčni sistem, oso-bito na možgane, ki Jih ohrani vedno sveže neprimerno blagodejnejšl vpliv, kakor kava. Cajopitje zelo povzdigne sposobnost In možnost predelati zadob-Ijene vtise. Človeka obide občutek zadovoljnosti In živahnosti Stojiš pred rešitvijo težkih vprašanj ali družabni odri te silijo, da se udeležiš gledališke predstave, plesa, družabnega večera Itd, pa sl vsled napornega dnevnega dela duševno utrujen, popij čašo krepkega aromatičnega čaja, kmalu boš občutil, kako Izginja duševna utrujenost, čiiost možganov se tl povrne zadovoljno ln dobrovoljnost se ti vseli v Tvoje sroa Priporočamo edinole čajne mešanice znamke »Buddha, ki so garantirano najfinejše.
Čevlji so najboljši in najcenejši samo z znamko »Peko«, domačih tovarn Peter Kozina & Co. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana Breg 20.
Krajevnim organizacijam In zaupnikom Narodno socijalistične stranke:
Tajništvo NSS še enkrat opozarja, da preneha reklamacijska doba že dne 6. januarja 1923 in je v dolžnost vseh krajevnih organizacij in zaupnikov, da »krbe, da pride sleherni strankin vo-v imenik.
avki se zahtevajo pismeno ali instmeno pri občinskih uradih. V Ljub-sprejema reklamacije tajništvo
V	Narodnem domu, v Mariboru 10 je na OrajslfAm trgu
Vsaki reklamaciji je priložiti dokaze: a) da je dotičnik res 21 let star, b) da biva 6 mesecev v občini, c) da je pri. stojen v našo državo. Vsa ta potrdila morajo izdati pristojna oblastva tekom 24 ur.
Krajevne organizacije in zaupniki! Preglejte volilne Imenike, ki morajo biti v vsaki občini na razpolago. — V Ljubljani so na razpolago tudi v našem tajništvu.
Vsake krajevne organizacije in zaupnika dolžnost je, da opozori vse naše volllce, da se reklamacijsko postopanje zaključi že 6. januarja 1923 in da se morajo vse reklamacije izvršiti pred tem rokom.
Tajništvo NSS.
Ljubljana,
*= Darujte za mestne reveže mesto novoletnih voščil. Mestni magistrat se obrača do mestnega prebivalstva — zlasti premožnejSIh slojev — s prošnjo, da darujejo mesto novoletnih voščil za mestne reveže primerne vsote. Beda mestnih revežev je velika. Vsak dar — bodisi v blagu ali v denarju — je dobrodošel. Darove sprejema socijalni referat mestnega magistrata.
= Vse posle krajevne državne zaščite dece za mesto Ljubljano je prevzel mestni magistrat v Ljubljani, kjer se je ustanovila istočasno pri socijal-nem referatu mestna zaščita dece. Stranke se naj v teh zadevah obračajo na socijalni referat mestn. magistrata.
= Mestna blagajnlca bode dne 2.,
3.	ni 4. januarja 1923 zaradi žrebanja ljubljanskih srečk za promet s strankami zaprta.
= V nedeljo zvečer vabi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« vse svoje prijatelje in njih rodbine v Narodni dom (velika dvorana) na Silvestrov večer, ld bo nudil v koncertnem delu lepe zbore, v zabavnem pa prijetna razvedrila. Opolnoči nagovor ln krasna alegorija, nato ples. V paviljonih izvrsten prigrizek in dobra kapljica. Začetek ob sedmih zvečer, vstopnina 10 din.
—	Zahvala. Naprošeni smo, da objavimo v našem listu. Ob priliki požara v Gledališki ulici, se je od strani pasantov izkazala podpisani rodbini taka požrtvovalna pomoč, da se čutimo dolžni javno zahvaliti se vsem, ki so priskočili ln pomagali z reševanjem imetja lz najbolj ogroženega dela poslopja, ter nas tako obvarovali najhujše katastrofe. Bodi tem potom izrečena vsim naša najtoplejša zahvala. — Rodbina Gombač.
= Umrl Je v Kolodvorski ulici štev. 149 v Šiški adjunkt državne železnice, g. Adolf Kogovšek, star še le 34 let. Pokojnik zapušča ženo in dvoje mladoletnih otrok. Pogreb se vrši danes pop. ob
2.	uri. Naj v miru počival
= Vlom In tatvina. V noJ3 od 23. na 24. t m. so neznani tatovi vlomili v delavnico telovadnega orodja Stane Vidmarja na Sv. Petra cesti štev. 75 in ukradli dve rjavi ustrojeni kravji koži v vrednosti 10.000 kron.
an= Žeparji- Poročnikovi soprogi Fister Barbari je bila v trgovini Ivanke Erbežnik na Gosposvetski cesti štev. 16 ukradena denarnica iz rumenkastega usnja, v kateri se je nahajalo približno 400 kron denarja.
*= Izgon. Černivec Josip, star 28 let, rojen v Železnikih in tja pristojen, Je radi mnogih tatvin izgnan iz policijskega okoliša ljubljanskega za dobo 3 let.
=> Za tri tedne bo zašit delavec France Keber, ker je ukradel svojemu tovarišu Andreju Hrovatu na Kodeljevem denarnico z vsebino 2194 kron.
= Obesil se Je v četrtek popoldne v gozdu za kemično tovarno Valentin Berčič, strojnik v kemični tovarni Stanoval je na Selu. Pokojnik je oče več malih otrok. Za vzrok samomora se še ne ve.
Maribor.
Mariborsko občinska seja dne 28. decembra ni bila nič manj živahna kot prejšna. Sklepalo se je o proračunu, ki pa še ni sklenjen, ker še ni določen davek na vino in pivo. — Na koncu seje je podžupan Roglič izjavil, da njegova stranka NSS izstopi iz odsekov, ker se njeno že lansko leto predloženo vprašanje glede znanja uradnega jezika še , do sedaj ni upoštevalo in ker sodjalni
dmokratje niti koraka niso storili, da bi se sklenil kompromis. Razmere v občinskem svetu so postale neznosne. Napetost med klerikalci in socijalnimi demokrati se je poostrila tako, da je proračun za leto 1923 V resni nevarnosti
Silvestrov večer. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« priredi 31. dec. t. L Silvestrov večer v vseh prostorih Narodnega doma. Sodelujejo vsi društveni odseki Od 20. do 24. ure izključno zabaven spored pri pogrnjenih mizah. Po polnoči ples v veliki dvorani. V čitalnlških prostorih divno urejen »Sllvesterbar«. Opozarjamo slavno občinstvo, da bo to edina večja narodna prireditev na ta večer. Da gneča ne bo motila zabave, se bode prodalo le toliko vstopnic, kolikor Je sedežev razpoložljivih. Vstopnina 10 dinarjev. Predprodaja vstopnic v trgovini Zlate Brižnik, Slovenska ulica.
Z lestve je padel delavec Ivan Ge-riger na Stefanovo. Nesreča se mu je zgodila vsled neprevidnosti. Zadobil je težke notranje poškodbe.
Radi motenja vere je bil obsojen viničar Svenšek iz Vodol pri Mariboru na 4 tedne ječe. Preklinjal je Boga na najrazličnejše načine, tako da se je več ljudi zgražalo nad njegovim surovim obnašanjem.
Avtomobilska nesreča. Lesni trgovec Ščekič se je peljal 26. decembra v avtomobilu. Ker je bila cesta zelo spolzka, je na ovinku avto izpodrsnil in Ščekič je padel na cesto ter se precej poškodoval.
Za balo je nanosila domov služkinja Cigler raznega perila in jedilnega orodja. Ker pa je bilo vse to last njene službodajalke Likavec na Ranci, je bila Ciglerjeva obsojena na 3 mesce težke ječe.
Ukročeno junaštvo. Posestnikova sinova Emeršič iz Pristave in Pisanec iz Cirkulan sta prišla dne 31. oktobra zvečer z več tovariši v Gradišče pri Ptuju, da pretepejo posestnikovega sina Franca Letonjo, ki je pomagal pri posestniku Blažeku obrezovati korenje. Na Blažekovem dvorišču so res napadli Letonjo, njegovega očeta in viničarja Mustra ter jih precej težko telesno poškodovali. Radi tega junaštva sta bila obsojena Emeršič na 2 mesca, Pisanec pa na 6 tednov ječe.
šteno na prste. Upamo, da se pri nas razmere kmalu predrugačijo.
Sokolstvo.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški priredi »Silvestrovo« pri »Zvezdi« z bogatim sporedom. Vstopnina Din 5. — Odbpr.
Dramatični odsek sokolskega društva na Viču vprizori v soboto 30. t m. ob 5. popoldne mladinsko predstavo »Pogumni Tonček«, Spicarjevo pravljico v 5. dejanjih. Ker je vprizoritev namenjena predvsem naši mladini, so cene prostorom znatno znižane, tako da se bo predstavo mogla ogledati I manj premožna deca- Predprodaja vstopnic pri br. Jeločniku' v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah.
Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo dne 31. t m. Silvestrov večer s sledečim sporedom: 1. Noviteta »So-kolci gredo«, dr. Ivan Lahova šala-enodejanka. 2. Zabavne pevske točke.
3.	O polnoči alegorija. 4. Prosta zabava In ples- Začetek ob 8. zvečer.
Gledališče in glasba.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama:
Januar, 2. torek zaprto.
Januar, 3. sreda »Idijot«. Začetek ob pol 8. Red E.
Januar, 4. četrtek »Kralj na Betajnovi«.
Red A Januar, 5. petek zaprto.
Januar, 6. sobota ob 3. pop. »Peterčko-ve poslednje sanje. Ob pol 8. zvečer »Idijot«. Izven.
Januar, 7. nedelja ob 3. pop. »Peter-čkove poslednje sanje«. Ob 8. zvečer »Zlvi mrtvec«. Izven.
Januar 8. pondeljek »Liliom« Red B.
Silvestrov večer pevskega zbora GL Matice v Ljubljani Silvestrov večer st
vrši v nedeljo dne 31. dec. t. L ob 8. Uti zvečer v dvorani Filharmonične družb«!. Na večeru sodeluje godba dravske divizijske oblasti, poleg tega so na vspo-redu nastopi zbora in razne šaljive točke. Preskrbljeno je za mrzla jedila In dobro pijačo. Pevski zbor vabi vse svoje člane, kakor tudi prijatelje Glasbene Matice na to svoje silvestrovanje. Pripominjamo, da je vstopnina prosta ter se bodo pobirali le prostovoljni prispevki za potovalni fond pevsk. zbora. Včeraj javljena vstopnina za nečlane 10 Din, je pomotoma prišla v notico.
Pevci ln pevkel Naročajte pevski koledar! Razpošilja ga Zvezna knjigarna v Ljubljani Marijin trg 8.
Književnost-umetnost
Najlepše darilo za Novo leto je album Slovenska moderna umetnost, katerega je izdala Narodna Galerija. Album vsebuje 27 krasno posrečenih sve-tlotisnih reprodukcij naših modernih slikarjev in je prva umetniška izdaja te vrste in v tej obliki med Slovenci Dobiva se ali v obliki elegantno vezane knjige ali pa kot mape s posameznimi sti, ki se dajo v okvirju eventualno tudi obesiti na steno. Narodna Galerija razpolaga še z malim številom eksem-plarov, kolikor Jih je namenila oddati po znižani ceni za Božič in Novo leto. (er se cene takoj po prvem januarju znatno zvišajo naj vsak, kdor sl te lepe cnjige še ni nabavil, takoj seže po njej. 3osebno jo priporočamo v nakup našim društvom, vsakdo Jo mora imeti V svoji knjižnici Posebno pripravna le tudi za novoletna darila, ker ni draga, pa predstavlja delo, ki ima trajno vrednost za vsakogar. Dobiva se v vseK knjigarnah ali pa neposredno pri Narodni Galeriji v Ljubljani
Celje.
Občinski zastop celjske okolice. Zadnje čase se je govorilo, da se vsled strankarskega prekljanja občinski zastop razpusti in da bo postavljen ge-rent. Stranke pa se hočejo zopet spo-prijazniti ln tako je upati, da bo obč. zastop prišel zopet do rednega dela, kar bo občini le v korist.
Slabo stanje celjskega mestnega vodovoda. Mestni vodovodni mojster je po daljšem opazovanju Izsledil večji defekt na stranskem vodu v javni bolnišnici. Vodovodno omrežje je že staro in izkopavanje na nekaterih mestih je dognalo, da tudi cevi puščajo vodo. S par poizkusi se je dognalo, da Izteče v 7 urah 1000 hi vode. Ta nedostatek na vodu se bo moral v najkrajšem času odpraviti, kajti v mestu zlasti v poletnem času primanjkuje vode.
Cene mamfakturnemu blaga v Celju so zopet pričele naraščati. Govori se, da se začetkom januarja splošno podraži vse oblačilno blago za več odstotkov.
Radi raznih tatvin pri Sv. Pankraciju in v Štorah pri Celju sta bila pred celjskim okrožnim sodiščem obsojena Ivan Veber na 14 mescev in njegov tovariš neki Nemec na 2 mesca težke ječe. Po prestani kazni pride Veber, ki je nepoboljšljiv tat, še pod policijsko nadzorstvo.
Tatvina. Ze zadnjič smo poročali, da se klati okrog Celja neka tatinska družba, ki posebno rada krade svinje.
V	eni zadnjih noči so pri nekem posestniku v Lipi pri Štorah zopet ukradli veliko svinjo. Tatinska družba ima, kakor sumijo, svoje gnezdo nekje Zagradom v celjski okolici
Pokrajina.
Slovenska Bistrica. V soboto dne 6. januarja 1923 ob 8. uri zvečer priredi slovenjebistriška podružnica S. P. D. v dvorani okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici planinski ples, pri katerem svi-ra obče znana in priljubljena trboveljska godba. Vstopnina za osebo 10 Din, za rodbinske člane pa 8 Din. Toaleta naj bo športna, narodna ali promenad' na. Ker Je čisti dobiček namenjen za stavbo planinske koče na Boču, se preplačila hvaležno sprejmejo.
Bled. Škandalozne razmere v tukajšnji tvornid vezenin g. Petriča. V podjetju g. Petriča je zaposlenih nekaj nad dvajset delavnih moči, predvsem ženske. V tem podjetju se dela dnevno po 15 ur in se od ure plača — piši ln beri — šest do osem kron. Delavstvo se je v zadnjem času organiziralo v U. S. Z, da si potom organizacije izboljša svoje stanje. G. Petrič pa je radi tega takoj odpustil tri delavke. Osrednje vodstvo U. S. Z. je že podvzelo vse potrebne korake, da se takim ljudem, ki hočejo gfrogfrfrtt m račun trpinov, fttofii po-
Opera:
Januar 2. torek zaprto.
Januar, 3. sreda »Carmen. Red B. Januar, 4. četrtek »Sevilski brivec«. C. Januar, 5. petek »Mefistofeles«. Red E. Januar, 6. sobota »Carmen«. Izven. Januar, 6. nedelja »Mefistofeles«. Izven. Januar, 8. ponedeljek zaprto.
Marijonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom). Nedelja 31. t. m. ob 15. in 18. uri: »Obuti maček« in »Gašper-ček slikar«. — Pondeljek 1. jan. 1923 ob 15. in 18. uri: »Rožencvet in Lilijana« in »Začarani princ«.
»Zveza godbenikov za Slovenijo« je kulturna organizacija, ki si je stavila za smoter, negovati instrumentalno kulturo v Sloveniji Svoj cilj hoče doseči s proizvajanjem vsebinsko tehtnih skladb, da dvigne predvsem slovenski koncertni nivo. Potrebo oplemenitve naših koncertnih programov je postala akutna, vsaj izgleda večina naših koncertov kakor semenj ob žegnanju; — drobnarija pi i drobnariji, — tečne hrane Izvečlna nikjer. Ze novembra meseca je priredila Zveza simfonični koncert, ki je pod Matačičevim vodstvom podal same skladbe, odgovarjajoče gorej omenjeni zahtevi. Sedaj stoji Zveza pred svojim drugim koncertom (8. jan. 1923). Za ta koncert je poverila vodstvo Niko Štritofu in pritegnila k sodelovanju znamenitega dunajskega pianista, našega rojaka Antona Trosta. Tudi Štritof in Trost se držita v izberi programa istih smernic. Izbrala sta si Čajkovskega b mol koncert, Dvorakovo III. simfonijo D dur in V. Novakovo slovaško suito. Posobnost tega programa pa tiči v tem, da črpajo vse tri skladbe svojo moč iz narodne psihe. Nacijonalnl moment je v vsul treh skladbah tako močno podčrtan, d -i vidimo v Dvoraku tipičnega Ceha, Ua >r se poočituje v čajkovskiju ruska v Novaku pa slovaška psiha na tipičen način. Zato vplivajo vse tri skladbe elementarno na poslušalca, nobene glasbene Izobrazbe ni treba k njihovemu, razumevanju. V tem tiči vzgoj ni moment programa; dostopen ln razumljiv je vsakomur. Projektirani so nadalje koncerti pod vodstvom ravnatelja Rukavine ,potem Balatke, dalje gostovanje Talicha in Nedbala. V.prihodnjih koncertih namerava Zveza spraviti tudi velika dela za soli zbor ln orkester na koncertni podij. Zailbog pa ji manjka za enkrat tistih, ki bi lahko stvar podpirali.
IL skupščina Zveze slov. pevskih zborov se vrši v nedeljo, dne 7. januarja 1923 ob desetih dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vsi v »Zvezi« včlanjeni zbori naj pošljejo na zborovanje svoje zastopnike Popoldne ob štirih se vrši v veliki dvorani Uniona velik koncert, na katerem sodelujejo ljubljanski in izvenljubljansk pevski zbori. Vstopnice za koncert bodo naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Velik pevski koncert ob priliki druge skupščine Zveze slov. pevskih zborov se vrši v nedeljo, dne 7. jan. 1923 popoldne ob štirih v veliki dvorani hotela Union. Nastopajo ljubljanski In Iz-venljubljanski pevski zbori. Vstopnice od 2. jan. 1923 dalje v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih
Društvene vesti.
Prostovoljno gasilno društvo v Mostah vljudno vabi na Silvestrov večer, ki ga priredi dne 31. dec. 1.1. v salonu gosp. Novaka (pod Lipo) v Mostah. — Program je zelo zanimiv, začetek Ob 16. url
M-j
Šport in turistika,
SK. Jadran v Ljubljani Redni občni
zbor se vrši dne 31. dec. 1922 ob 9. url dopoldne v gostilni pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu z običajnim dnevnim redom in predlogi za izpremembo pravlL
V	slučaju, da občni zbor ni sklepčen« se vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi članov.
Tajnik.
Smuški Izlet na Veliko Planino pri-
redi zimska sekcija SK. Ilirije dne 30. dec. t. 1. Skupni odhod v soboto ob 14 in pol uri iz državnega kolodvora. Isto-tam tudi zbirališče. Teren je ugoden za začetnike, vendar se opozarja na turo od 4 ur. Prehrano vzeti za dva dni seboj. Sekcija opozarja člane na prvi skupni izlet, katerega naj se polnoštevilno udeleže.
Smučarski Silvestrov večer bohtnj* ske podružnice t. K. Skala se vrši prihodnjo nedeljo vkljub temu, da še ni zapadel željno pričakovani sneg. Tam bomo v veselem krogu naših smučarjev pričakovali novo leto, ld nam bo prineslo, upamo, toliko snega, da se bodo uresničile naše najlepše nade. Sodeluje prvovrstni salonski orkester priznanih naših umetnikov. Odmore pa Izpopolnijo bohinjska harmonika In številni šaljivi športni nastopi. Za dolgočasenje ne bo priložnosti Najlepše zimske in športne dekoracije združene s sijajno in čarobno iluminacijo bodo dale prireditvi svečan moment. Tud! plesaželjni pridejo na svoj račun, da pozabijo na svojo letošnjo športno smolo. Lačni bodo nasičeni in žejni napojeni, ker se kuharice v hotelu Sveti Janez že kaj pridno sukajo v svojem kraljestvu. Za prenočišča je preskrbljeno, da bo vse lahko spalo — v posteljah. Da Je vstop prost, Je popolnoma razumljivo. »Bohinjci pravijo, da več ko bo smučarjev na Silvestrovem pri Sv. Janezu, tem več bo v novem letu snega.« — Zatorej poizkusimo!
Druiabnlco
t kapitalom 1S.OOO Din se sprejme v dobroldočo trgovino z mešanim blagom, Ljubljana, Florjanska ulica št. 38.
Prodala po
zimsko perilo, pletene jopice, roka* vice, nogavice itd.
L Sum mi i n
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
TaJInstveni morilec deklet.
^ (Nadaljevanje.)
Bilo je nekega lepega večera, ko so hiteli veseli mornarji fn delavci v dvorano Eldorado. Velika plesna prireditev se je imela vršiti tamkaj. Ker je bilo zabavišče Eldorado zelo priljubljeno, je kmalu kar mrgolelo obiskovalcev v precej obsežni dvorani.
Med mnogimi plesalkami se je nahajala, kakor običajno, tudi MolIy Gordon. Ker je bila zelo lepa, so postali mladi ljudje kmalu pozorni nanjo. Gospodična Gordon je motrila vsakogar z Iskajočim pogledom. Mnogo je plesala, pri čemur rii pozabila z zvitimi vprašanji poizvedeti razmere svojih plesalcev.
Ravnokar se je vsedla k svoj! mizi, ker se je ogibala družbe drugi h deklet, ko je postala nenadprna pozorna na moža, ki je vljudno pristopil ter jo z lepimi besedami prosil za ples.
Po vsem videzu je bil tujec zelo mlad človek, dasiravno je obkrožala njegov obraz polna, črna brada.
Molly je ugodila njegovemu pozivu In preletela sta dvorano ob zvokih godbe. Opazila je, da tujec izborno, celo fino pleše. —
Ko ga je upehana prosila, da prenehata, jo je takoj odvedel na njeno mesto nazaj.
»Vas 11 smem povabiti na čašo vina, gospica?«
Molly Je pritrdila.
»Potem mi pač dovolite, da prisedem ?«
Pozval je mimoidočega natakarja k sebi in naročil steklenico dragega burgudca. Vohunka je med tem opazovala svojega novega častilca.
Oblečen Je bil kakor pomorščak, toda v njegovem vedenju je ležalo nekaj, kar ga je zelo ločilo od mornarjev. Molly je kar gorela, da zve kaj podrobnejšega o njem. Po nekaterih splošnih običajnih pogovorih o vročini v dvorani je vprašala popolnoma nedolžno:
»Vi ste pomorščak, kaj ne?«
»Na uslugo, gospodična, jaz sem podkrmar in nameravam sedaj preživeti nekaj tednov ali tudi mesecev v Londonu. Dosti dolgo sem se pojal In preganjal po morju l« .
Natakar Je odmašll steklenico in dobil bogato napitnino.
Molly Gordon je bila razočarana. Upala je, da je morda ta mož eden Izmed onih, ki jih išče in sedaj je bil pomorščak, kakor skoro vsi drugi.
Pokusila Je nekoliko vina Iz čaše in je že hotela zopet opazovati po dvorani, ko je naenkrat na svojem kavalirju odkrila nekaj nepričakovanega.
Še enkrat je skrivoma pogledala v obraz nič siutečega gospoda. — Vesel strah jo je spreletel.
Tujec Je Imel ponarejeno brado!
Ker je bil Mollyn oče tudi policist, je Imeia zn take stvari zelo oster pogled. Četudi Je bila ponarejena brada presenetljivo dobro pritrjena z zelo finim peresom pod ušesnimi kodri.
Takoj Ji je postalo jasno, da jo je tujec nalagal. Iz njegovih napačnih odgovorov je kmalu spoznala, da dozdevni podkrmar nima niti pojma o plovstvu.
Možakar je hitro izpraznil nekaj čaš težkega burgundca in je kmalu postal zgovoren. Pomaknil se je nekoliko bližje k nji. —
»Torej, lepa moja gospojica, Vi ste me že toliko vprašali, sedaj pa bi tudi jaz rad to storil!«
»Prosim«, je dejala Molly sramežljivo.
»Da ste pošteno dekle, sem opazil na prvi pogled. Toda
VI	ste pač nekaj boljšega, kakor so navadne delavke, — ali nimam prav?«
»Jaz sem tovarniška delavka,« je mirno odvrnila Molly.
»Ni mogoče! — To vendar ni posel za tako lepo In omikano dekle, kakor ste VI. Vi bi pač lahko bolje živeli.«
»Gospod, jez sem s svojim položajem popolnoma zadovoljna in moj zaslužek popolnoma zadostuje za moje male potrebe. Stanujem pri neki sorodnici in si absolutno ne želim boljšega življenja!«
»Tako-tako. No, vsakdo je svoje sreče kovač in človeška volja je njegovo kraljestvo. Toda, gospodična, želel bi, da najino znanstvo ne traja samo do jutri, recite mi, ali se ne bi mogel jutri sestati z Vami?«
Dekle se je delalo zelo sramežljivo. Seveda ji je bila ta ponudba zelo po voiji.
»Jaz Vas niti ne poznam, gospod«, je končno dejala.
»Moje ime je Campell. — Jim Campell,« je bil takojšen odgovor.
»Jaz pa se pišem Molly Graham«, je dejagla špijonka. Svojega pravega priimka ni hotela izdati.
»Ah, ljuba gospodična Graham, ali se smem večkrat sestavi z Vami?«
Molly je Čednostno povesita oči In odgovorila:
»Jaz sem prosta dvakrat na teden, v sredo in soboto. Ali Vam je tedaj prav?«
»Samoposeb'' umevno, gospodična. Jaz imam sedaj vedno čas. Zelo sem Vam hvaležen za Vašo prijaznost. Ali Vas smem priti Iskat v Vaše stanovanje?«
»Ne, ne gospod. Moja teta ne sme vedeti, da grem sama z nekim gospodom od doma. Pravi, da sem še mnogo — premlada. Če ste zadovoljni, se dobiva prihodnjo sredo na Wel-lingtonovem trgu pri spomeniku. Ob sedmih sem lahko tamkaj.«
»Predem točno. O, ne bo se Vam treba kesati, gospodična. Zaslužil sem dosti in ne bom gledal na par zlatnikov. Upam, da se bova lepo zabavala. Saj greste rada V gledišče, ali ne?«
»Da, gospod.«
»Dobro, potem posetiva v sredo zvečer kako gledišče. Morda gledišče Eden? Baje je prav imenitno!«
Molly se je z vsem strinjala. Na njegovo najvišje veselje je plesala ves ostaii večer z njim In je dala vsem drugim plesalcem košarico.
Kmalu Je ukazal Campell prinesti drugo steklenico burgundca in zopet je dal prav dobro napitnino. Toda Mollyno upanje, da se bo njen kavalir napil in se potem Izdal, se je
izjalovilo, zkazalo se Je celo, da prenese zelo veliko vina In ostal je kljub težkemu burguncu popolnoma trezen.
Ni bilo še polnoč, ko je Molly rzjavila, da mora Iti. Teta bi bila zelo huda, ako bi se vrnila šele po polnoči.
Jim Campell je izpraznil svojo poslednjo čašo In je spre^ mil svojo novo znanko domov.
Šla sta po megienih ulicah. Molly se ga je oklenila in Je sramežljivo poslušala ljubezrrve besede svojega mladega spremljevalca. Kmalu sta prišla iz ozke stranke ulice na brežno cesto, ki se je razprostirala ob reki v daljavo.
Tu se je Molly tesneje privila k Jimu, tako, da jo je začuden vprašal:
»Ali se bojite, gospodična? Seveda je tu nekoliko pusto in samotno!«
»Ah, da. Tu mimo grem vedno le s strahom. To Je vendar kraj, kjer izvršuje strašm Jak svoje zločine.«
»O tem še nisem slišal, kar sem šele nekaj dni v Londonu!«
Zopet je pogledala Molly naskrivaj v njegov obraz in opa* žila, da njen spremljevalec laže. Toda mirno je nadaljevala:
»Da, to je strašen mož. Tu v VVhitechaple je na grozen način umoril že več deklet.«
»O tem sem pa že slišal. Toda Jak je baje umoril samo taka dekleta, ki niso bila vredna nit' piškavega oreha!«
Moliy se je dozdevalo, da se vede Jim Campell zelo previdno. Zato je dejala:
»Radi tega vendar ne bi smel na svojo roko izvrševati te maščevalnosti. Sicer pa je umoril Jak pred nekaj dnevi V" Westendu popolnoma nedolžno žrtev.«
»Ne, to ni bil on?« je nenadoma vzklikni Campell.
Molly je prijetno Izpreletelo. Izglodalo je popolnoma taka, kot da se je Campell izdal.
»Kako, odkod veste to, gospod?«
Na to začudeno vprašanje ni mogel takoj odgovoriti Zdelo se je, da že obžaluje svoj prehitri vsklik.
»Čital sem v časopisih, gospodična. Ta umor je zagrešil nekdo drugr, ki so mu že za petami.«
Deklica je molčala. Bila je koro prepričana, da gre z njo .Takov tovariš. Da bi mogel biti Jak sam, se ii ni zdelo verjetno.
Parček je korakal preko Londonskega mostu. Kmalu j© dejala Molly svojemu spremljevalcu, da sta došla do njenega doma.
»Torej na svidenje, gospodična, v sredo zvečer na Weln lingtonovem trgu!«
»Da, pridem gotovo.«
Ponudila je tujcu svojo malo ročico v slovo.
Urno je zaprla hišna vrata fn stekla po stopnicah, da bi brže dospela v svojo sobo. Imela Je občutek, kakor da ji mož sledi za petami.
Panika v gledišču Eden.
Moily Gordon je le težko pričakovala sredo.
Oblekla Je svojo najlepšo obleko. Nihče je ril mogel smatrati za tovarniško delavko, za kar se je Izdajala.____________
KS
1 MALI S
OGLASI H PRODAJA:
KLAVIR (Stuttfl.). Pound-be pod- »50.000« na upravo lista.	1011
VELIKO HIŠO v sredini mesta, pripravna za vsako obrt Kudcu se odstopi tako) stanovanje. Naslov v upravi lista.	1010
RADI PRESELITVE po Jako usodni ceni popolnoma nov črn klavir (Stiltzfliisel). Poizve se v pisarni Ma-thlan. Dunajska c. 14. 1009 3—4 VAGONE nailepšesa BUKOVEGA OOI.JA. Interesenti nai pošljejo ponudbe za navedbo pobojev posestnik. Svinsko št 23. p. na naslov: Matevž Kmetič. St. Rupert.	089
IC1JSPI s
VOZNO LOKOMOBILO parno ali bencinovo 0 — 8 PS M. Oswatltsch. Celje.	1014
SLUŽBE:
BLAGAJNIČARKO se sprej-me za večjo restavracijo. Hrana in stanovanje v hiši. Pača po dozovoru. Naslov v upravi Usta.	1012
SLUŽKINJO. pridno ln pošteno, srednje starosti, katera zna nekoliko kuhati ln le zmožna voditi gospodinjstvo, sprejmem. Plača po dogovoru. Predstaviti se je pri Anton Polanc, valjčni mlin. Radeče pri Zidanem mostu.	1008
mmoz
GOSPODIČNA, 30 let / vsem pohištvom In perilom r stalno mesečno rento JOP din.-iiev se želi v svrho ženit e seznaniti z inteligentnim gospodom primerne starosti, uradnikom iužne železnice ali prlvatn. uradnikom. Ponudbe s sliko — diskrecija obojestranska — pod »A. B.« na upravo lista.
966
DAMSKO KOLO. dobro ohranjeno, zamenja uprava »Jugoslavije« v Mariboru
za enako moško. Vprašanja ln ponudbe, pismeno ali osebno v uoravl »Jugoslavije«. Maribor, Glavni trg št. 17.	991
OTROŠKI VOZIČKI, zložljive lesene stolice za otroke. katere služilo obenem kot mizica, razni tgračnl vozički z in brez košare, šivalni srroii Ih dvokolesa so najcenejšl.
»TRIBUNA«, tovarna dvokoles In otroških vozičkov v Ljubljani. Karlovška c. 4 10o4
SOBO, mebiovano ali nemeblo-vana v mestu s strogo sepnrat nim vhodom se Išče. Cena postranska stvar. Posredovalci dobč nagrado. Ponudbe na poštni predal 112, Ljubljana. 1013
SURCIfO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&E. Skabe ne
Ljubljana. Mestni trs it 10.
Stavbeno is poit
15 vagonov suhega, z vilam! grabljenega (gabel-gefasst) bukovega oglja takoj za oddati. Ponudbe na L. Baudeck, trgovske podjetje, Celje.
ms,
Dunajska cesta, za Bežigradom štev. 6
se priporoča za vsa v t9 stroko spadajoča dele.
„SINTA“
Splošna Industrijska In trgovska družba z o. z.
LJUBLJANA Miklošičeva cesta 15
Z oašesa skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traia
Podkove za konje „Styria“ kavine mlinčke Vile, jeklene, z 4 roglji, 12” dolge Kladiva za gramoz (Schotterschlagel) Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike, znamke rStaedler“ „Puch“ kolesa.
zaloga:
Cene zelo ugodne!
•o.«
urn
B**-— Najstarejša špedlcijska tvrdka v Sloveniji -’
} R. RANZINGER
I Ljubljana špčicijslia pisarna * Jesenice
d Podjetje za prevažanje blnga južne železnice. Brzovozni In tovorni nabiralni pro-|j met iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
I JBrzojavi: Ranzinger.	Ihterurban telefon
iSnma--- ——
Samostojni krojači
trezni In zanesljivi, dobro Izve Iba rti rtu dl Iz de-i J žele) dobilo za stalno proti kavciji razno konfek-disko delo na dom. Vpraiatl v Ljubljani, Emonska cesta St 8/L v pisarni.
Divjačino,
jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah.
brzojavi: VAJDA, €akovač Telefon Interurban št 59.
jge—nBBea>wt!ir
Štajersko vino
od13‘—K naprej, direktno od producentov
Hinko Košir, trgovec,
Leskovec v Halozah pri Ptuiu.
Srečno in veselo novo leto II Stastny a vesely novy rok
želi vsem svojim cenj. odjemalcem || — pfeje vščm sv$m ctzžkaznikum
DRftGO SCHWAB
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
•••»i •
II
JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD
v L3UBL3ANI
rclst. zadruga z omejeno zavezo, TTUrijin trg 8 cb Ljubljane!.
Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vloge na knjižice po
5V|o
Ottih brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Večje vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu •• obrestujejo tudi višje po dogovoru.
Telefon štev. 54	—.......—	Čekovni	ratun It 11 J«.
'nw nosan mmmmni «n«a
Tvrdka Peter Kozina & Ko,
tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko), naznanja, da je otvorila drugo prodajalno čevljev no drobno
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 1.	 —
Glavni urednik: Zorko Fakin- — Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Izdala »Jugoslov. norlnsko d. <L«
Tiska »Zvezna tiskarna« v 1 InhljanL