12. številka.
Izdanje zet nedeljo 2T. januvavlja 1895.
_(v Trstu, v soboto zvečer dne 26 januvarja 1895.)
Tečaj XX.
IINOBT" iihaja po trikrat na teden ▼ testih ii-danjih ab torkih, A«tMklh in aohotah. /jutranje iid»njo il-haj a ob 6. uri sjutraj, fffcmo pa ob 7. ■ri	— Obojno isdanj« «Uiii> :
•a Ja<l*n maaca . f. —.mi, nvm AvutriJ« f. 1.40 ■a tri maaaa. . . 3.rtu . . , t .— aa pol leta ... 5.— „ » „ ».-aa *aa lat« . . , 10.— „ » „I* — na naraćke brez priložena naročnine m
|enl|e Mir. Posamična številke ae dobivajo t pro> dajalnicah tobaka v Irštu po 9 nvć.. |«Ttn Trat* po S n»č. Bobotno veierno 1» danje V 1 ratu « ni., ima Trata S ni.
EDINOST
Olaallo ■lovemketfa političnega druitva za Ppimori
0<Uii rakuna po tarifu t patila; la Da*lov<* t debelimi črkami na plaiujo prostor, kolikor obafga aralnih trati*. Poslana osmrtnica in j tviiazalirala. damami oglasi itd. aa računajo po-vofadfel'
Vm dopi«i naj poiiljajo ura^tniltTn : ulica Cnaerma At. 13. Vmio piarmi mora biti frHiikoTsnii. k«r nefrankora la *a aa »pri<j ttnajo. Rokoptii i« ue trajajo.
Naročnino, reklamacijo in	apra-
jeiua upriirništfo ulica Muliae pit-col* hit. 3, U nadat. Odprte reklamaaije ao prosta poitnine,
„FlAnMNJtMHj',
Ndrodu!
Hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru istrskem so izdali nastopni proglas:
Narod!
Obstanek Tvoj od tisuC in več let v tej pokrajini ni skoro drugo nego muka in trpljenje. — Tvojo roke, narod mili, in znoj Tvojega lica sta dvakrat oživila Istro, ko sojo nekdanji nje gospodarji in vsakojake kužne bolezni opustošile tako, da po nekaterih krajih niti ptica ne bi bila preletela zbok slabega zraka.
—	Dokler so se mogočneži sveta prepirali, čegava bcSdi ta pokrajina, osvajal si si jo Ti, obdelovaje zemljo mirnim trudom, obnavljajo mesta svojo junaško krvjo, Žrtvovaje samega sebe tudi v službah beneških ladij in v četah kraljevih vojsk. — Učitelji Tvoji pisali so pred ve5 nego pet sto leti v tem hrvatskem ali slov. jeziku, svete knjige Tvojih učiteljev Čitale so se daleč na okrog, v Tebi se je porodila zavest o Svoji moči, da su ta amfiteater, pod kojega zidinami Ti mi proglasigemo to, zgradile v jedni noči vile Tvojega slavnega ntlroda! —• Ni še sto let tega, ko se je našel p išten Italijan, ki je [stranu Voltiču iz Ti-njana pokril troške, da napiše knjigo, iz koje naj bi se Italijani učili našemu jeziku. — PriliČnj toliko let je od takrat, ko je Tvoj kralj izdal zapoved, da Be Ti napiše nova molitvena knjiga v Tvojem jeziku. — Še le osemdeset let je od tega, ko jo dru^i [stran iu;)isil knjigo „za Hervate ričkoga i istrijanskoga Primoija". A danes? — Danes, ko imamo za vso Avstrijo zakone, kateri so njeni temelji, zakone za vse narode, da je vsakemu jeziku jednaka pravica v šolah, uradih in vsem javnem življenju, danes, ko nas je v Istri se velika veČina hrvatskega ali slovenskega roda, hoče gospodovalna stranka, da z lepim ali grdim popolnoma poitalijanči to pokrajino. — Na tej njeni poglavitni tnisli trpi napredek vse pokrajine. Celti gospodarstveno ustanove podrejujo svojim strankarskim politiSkim svrham. — Na sramoto veka, v kojem živimo, mnogo n.lroda nima danes niti pitne vodo, in otroci in odrasli, zlasti slovenskega roda, poginevajo na tej bedi; istotako na sramoto naše deželne upravo prisiljeno je prebivalstvo mesta poreškega, tega namišljenega glavnega mesta, da pere in kuha z vodo iz kala, kakoršno v srečnejših krajih ne bi upali dati živini, a s tisočaki novcev sezidano glelališče ali teater stoji večinoma zaprto. — Skozi desetletja atoje na papirju vaakojaki računi in načrti o cestah in potih, koji bi bili, ako bi se zgradili, pravi blagoslov za razne kraje to pokrajine. — Ne dajo nam ni najmanjših šol, niti tam, kjer je krvava potreba. Sedemnajst tisoč otrok našega jezika ne ve, kam in h komu v Solo. Mladini naši, ako ne uči v našem jeziku, iie daje so nikako ^ pomoti. Zakladi bratovščin, tuli če pripadajo čisto hrvatskim selom, trošijo se mnogokrat za italijanske šole, a poleg tega so nam rogajo, da smo siromašni iu neuki. — Plačujemo doklade za šole, kakor naši rojaki drugega jezik«, a uimatno istih, ter pravijo nam, naj si jih osnujemo sami. Našemu poglavitnemu pridelku, to je vinu, niso vedeli pridobiti poznanstva in velike prodaje v severnih krajih države, a tiste redke naše, koji bito hoteli, črnč prod nArodoin in obrekujejo pred oblastmi. — Mi Tvoji zastopniki, o ndrod, bili smo pred malo dnevi prisiljeni, rali Tvojega in svojega ugeda iu da prepročimo še večo zlo, ostaviti Poreč, kamor smo bili pozvani po najvišji odredbi, da bi se posvetovali o potrebah pokrajine. Objestna svojat ne spoštuje več nodotakljivo osebo nArodnih zastopnikov, žali njih in ntirod na nečuven način. — Gospodovalna stranka so je zarekla, da hoče v tej pokrajini izbrisati zadnji Hlod našo narodnosti ter se protivi tudi odredbam oblasti, kadar bite poslednje hotele na vnanji način pokazati je Inakopravnost našega jezika z jezikom italijanskim. — Ta stranka je v deželnem zboru v Poreču dne 12. januvarja t. 1. predložila ter je dne 14. istega meseca jednoglasno sklenil«, da v dežel, zboru iii smeti v našem jeziku niti razpravljati, niti kaj vprašati, niti predlagati. — Cesarsko-kraljevska vlada čutila se jo slednjič primorano, da zapre zbor, ki na tak način krši svobodo naroda in ki brez nas zastopa le manji del prebivalstva Istro. — S tem sklepom postavljena je vrhu vseh muk trnjova krona na Tvojo glavo, izmučeni ^narodi Kajti zares, ako Ti ne dozvoljujejo več, da bi na naša usta ni vprašal, ni predlagal, kateri razumnik bi šo veroval, da bi Ti sploh še kaj dali?
—	Čutili smo se dolžne objaviti to v trdni veri, da niti bolji del italijanskega ljudstva te pokrajino ne odobri takega stanja in tukoga postopanja proti pravicam našega hrvatskega ali slovenskega jezika, obseženim v temeljnih zakonih države, in proti pravo razumljenemu napredku niiroda. — Mi ne jemljemo ničesar italijanskemu delu ljudstva v Istri. Mi hočemo jednako pravico jeziku, jeduega in drugega, ki so govori po Istri. Mi hočemo, da tudi državne in deželno oblasti dejanjski pokažejo to ravnopravnost. — Mi hočemo napredka v gospodarskih vprašanjih, da se nam narod laglje preživlja. — Mi obžalujemo globoko, da deželni glavar v zadnji dobi trati čas za proteste proti odredbam državnih oblasti, koje odredbo so dotikajo tudi nas, proti katerim pa je on, na mesto da da bi se bavil težkimi vprašanji našega gospodarskega preporoda iu duševnega napredka. — Nam ginova nrtrod same bedo v pojedinih selili, dokler jedna politična stranka nago pokrajine, katera je imela do sedaj v svojih rokah sukno iu škarjo in bi bila mogla storiti mnogo dobrega, škoduje interesom pokrajine s& svojim postopanjem. — Letos nam ni bilo mogoče, kakor rečeno, razpravljati v deželnem zboru. Oglašamo se ti zato po tej poti in s protestom od našo strani, da bodeš vedel o priliki, kje Ti je iskati prijateljov in kje neprijateljov. — Naša vera jo trdna, da tudi za Istro pridejo bolji dnevi, ali lo po Tvoji neupogljivi volji in ako nikdo izmed Vas ne bode dal več slepiti svojega bistrega razuma pustimi, nikdar izpolnjenimi obečauji. — Hraneči svoj narodni obstanek ob obalih adrijanskega morja, uvorjeni smo, da delamo tuđina korist slavne vladajoče hiše Habsburgov, pod kojih krono hočemo živeti v tesni zvezi z na-Simi istokrvnimi brati Hrvati in Slovenci. — Komur je prilika, raztolmači naj to našo izjavo tudi rojakom našim drugega jezika. Pravica za njih poleg pravice za nas najde pri nas vsikdar toplih zagovornikov. To smo dokazali dosedaj tudi z dejanji. Nam je načelo sveto: ljubiti in braniti svoje, a spoštovati tuje.
Dano iz naše skupščine.
V PUIjJI, dne 17. januvarja 1895.	Tvoji zastopniki :
Fran Fletfo, Slavoj Jenko, dr. Matko La^inja, Matico Mandlć, Dinko Seršić, Vjekoslav Spinčić, dr. Andrija Stan^er, d*% Fran Volarić.
PODLISTEK.
Naja.
Hrvatski pripovoduj* Kiavor ftandor-Gjaleki.
Ozrem se. Za manoj stoji prijatelj Gejza, domači vlastelin, strasten lovec kot jaz in predrzen kolovodja premnogim salam.
Sram me obide, p»•plašim se, da ni morda slišal mojega vzklika, da ni pogodil vsega — oh, ta bojazljivost J — in čisto lahko mi je bilo, ko sem spoznal iz njegovega zbadanja, da zmatra vso stvar za obi-čajno laskanje.
Odšel sem 2 njim, a za Najo s« nisem niti ozrl več.
Tistega dne se nisem upal, da bi .šel poiskat devojko; isto tako ne drugega in tretjega dne; a četrtega dne sem moral po službenem poslu odpotovati za dolgo časa v povsem nasprotni kraj sodišča (sodnega okraja). Ondi sem prebil štiri mesece, a Bog ve, doklej bi bil še tam, da mi ni došel nakrat poziv, da n«\j se mahoma povrnem v sodišče
svoje oblasti, ker moram prevzeti silno važno službeno stvar.
Oez dvanajst ur sem vedel, kakšna je ta „silno važna službena stvar". V Najini vasi se je uprl narod proti novi razdelitbi posestev kakor je bilo us anovljeno po segrega-cijonalni in komasacijski odloki. Razjarjeni kine'je so pobili dva ali tri vlastelinske hlapce, ker so hoteli, da orjejo zemlje, katere so bile do tedaj kmetske, a so v komasaciji pripadle vlastelinstvu. Raztirali s» komisijo, ki je tistegu dne hotela zapreti staro pokopališče, ker je po novi premeri palo pod mejo vlastelinskih gozdov in pašnikov. Nazadnje so župnika s knezom in starešinami vred zaprli v občinsko ječo, a vso vlastelinsku čredo so ujeli nekako na škodi, ker se je pasla po pašnikih, kateri so prej pripadali kmetom. Torej cel upor, da se ni upal nikdo v vas. Predstojnik je pozval brzojavno vojaštvo, a mme je odredil, da bmlem oblastni poverjenik pri prisilni ekse-kuciji. Jaz sem bil namreč v žalost svojo — ah, v sramoto svojo! — na glasu kot uena-
vadno „energičen človek". Temu glasil sem se imel zahvaliti, da so vedno pri takih nevarnih prilikah izpošiljali mene. Ne vem, ali sem bil v istini energičen, no, živa resnica je, da sem znal celo največji odpor skršiti in to no samo med slavonskim narodom, katerega miroljubnost in lenobnost ni prikladna za odpore, nego sem pa skršil tudi mej zagorskim ljudstvom, katero nosi v svojih žilah še mnogo kapljic Glibčeve krvi. Seveda danes — danes nisem več tak. A tak r a t s e m bil še m 1 a d, b i l se m n e s p a m e-t e n, ver o v al tudi v svetost in k o-r i s t z a k o n a, d r ž a v e in d r n š t v a. Zato sem menil v takih prilikah uporov, da mi je prva dolžnost pridobiti spoštovanje pred zakonom in vsako centrifugalno voljo pokoriti volji zakona in obl istva A, ta srečna »espamet! Iu take neumn>-ti se zakrivajo v vsakojake brezumne formule. Končno to celč morajo, ker ne nosijo golosti razumljivosti in jednostavnosti, kakor jih nosi resnica. Mene je taka bedasta formula povsem zavladala, pa sem mislil, da sem na vršičku do-
vršenosti, ker nisem pri priličnih narodnih uporih poznal nikakih obzirov, ki Iti mogli oslabiti strogosti mere, ki je potrebna za dosego miru.
Tisto pot nisem bil nimalo v skrbeli, bom li mogel povrniti mir. Prijavo sem smatral pretirano, in čisto mirnega siva sem mislil na čas, ko z bataljonom vojakov posedem selo. Se več, veselil sem se, da bom videl zopet Najo. Na oni njen razgovor o segregaciji som bil popolnoma pozabil. In vender, — moral bi se pa spomniti! Ali zgodi se često, kot da neka višja sila brani in vso navadno logiko naše duše in naših del potisne v kot, pa usodi tako, kakor ona hoče. Tako se i jaz nisetu spomnil onega razgovora, niti nisem spravljal upora v kako zvezo z Najo, četudi so mi v mojem stanovanji pripovedovali, da je ob času moje odsotnosti parkrat prišla neka kmetska punica ter silno popraševala p • metli, a vender ne hotela povedati, po kaj prihaja.
(Dalje prih.)
Ferjančič — Klun.
V teli dveh imenih izražen je razpor mel slovanskimi državnimi poslanci, kakor je nastal 110 nastopu koalicije, a je 1»i 1 tako- , rekoč oficijelno proglašen v sajah poslanske j zbornice z dne 14. in 15. decembra m. 1. ;
('orani publico sta se bila torej spoprijela poslanca dr. Ferjančič in kanonik Klun, a nam j« danes izreči svojo sodbo o tem prepiru.
Kdor je zasledoval dogodke na shodu zaupnih mož v Ljubljani in kdor je pazno čita] naša izvajanja o tem shodu, ta nant bode verjel na besedo, da je pot do gosp. pnsl. Klima nam le neznatno bolj dolga, kakor pa do gospođa dr. Ferjančiča, kolikor se seveda dostaje njiju nazorov o taktiki, koje nnj bi se držali naši poslanci na Dunaju.
Ko&lirancev ne moremo hvaliti, ker se nam vidi sedanji zistem — in to je menda dovolj tehten vzrok —, načelno proti ven avstrijskim Slovanom, se slovenskimi ne-koaliranci se pa tudi ne moremo identitiko-vati, ker so ostali na pol pot a, ker nam ni dovelj jasno njihovo stališče nasproti .sedanjemu /.istemu.
Nimamo torej povoda, da bi se vnemali ni za posl. KI lin a ni za posl. dra. Ferjančiča, ampak v prijetnem položenju smo, da moremo mirno krvjo in povsem objektivno soditi o postopanju teh dveh poslancev povodom njiju medsebojne polemike v rečeni seji poslanske zbornice.
Gosp. poslanec Klun se je britko pritoževal, da se je dr. Ferjančič pregrešil proti vzajemnosti in skupnemu delovanju slovenskih poslancev ter da je s tem napravil raz-por med istimi.
Te rekriminacije gosp. poslanca Kluna se nam ne vidijo opravičene, kajti ni res, da je Se le posl. Ferjančič izzval razpor, ampak ta razpor je nastal taktično že tedaj, ko je polovica naših poslancev ostavila koalicijo, a druga polovica je ostala pod vodstvom grofa Hohen\varta, oče.ta iste koalicije.
Gosp. «lr. Ferjančič je jednostavno izrekel svoje obžalovanje, da se niso slovenski koalirauci postavili po robu, ko so se v no-vejšem času odstranila celo javna znamenja ravnopravnosti na sramoto slovenskega naroda. Rekel je, da bi bili slovenski koaliranci lahko preprečili to sramoto, ako bi bili porabili ves svoj upliv na koalicijo. Slednjič je očital dr. Ferjančič slovenskim koalirancem, da se niso držali svojih verskih in narodnih načel, ko so mirno krvjo gledali, kako pri nas v Trstu laška gospoda žali verski in narodni čut Slovencev s tem, da so preprečili ljudski misijon pri sv. Antonu novem.
No rečemo, da ne bi bile hude te obtožbe, ali bile so strogo stvarne in g. dr. Ferjančič ni zinil niti besedice, katera bi bila žaljiva osebi katerega si bodi slovenskega poslanca. Povedal je le notoriške istine, katerih ne more plemeniti niti dejstvo, da so poslanec Klun iu tovariši inter-pelovali radi dogodkov v Istri, lnterpelovali so pač — in to je bilo gotovo prav in lepo —, ali ko so videli, da so bile vse njih interpelacijo le udarec po vodi, bila jiui je sveta dolžnost, izvesti naravne posledice ter radikalno spremeniti svoje raz m e r j e do zistem a. ki ne pošteva interpelacij svojih najzrelejših podpirateljev. Pa saj bi jim ne bilo trebalo niti to, kajti trdna je naša vera, da bi se bila stvar o dvojezičnih napisih in o ljudskem inisijonu v Trstu zasukala vse drugače, ako bi bili slovenski koaliranci primernim naglasom in možko zaresnostjo zaklicali tue-rodavnim krogom isto, kar je zaklieal dr. Ferjančič v svojem govoru : da b r e z II o-h e u w a r t a ne bi bilo koalicij«, kakor ne bi bilo M o h e n \v a t a v koaliciji, če bi tam ne bilo slove n s k i h poslancev.
Drugače g. poslanec Klun, ki seje skrbno izogibal jedru očitanj Ferjatičičevih gledti na veljavo slovenskih koalirancev za koalicijo, ki pa j« tom gostobesedneje udrihal po osebi dra. Ferjančiča, se mu rogal iu ga zasmehoval.
Ako se hoče čitatelj prepričati, da ne pretiravamo, naj le pazne prečita ^ovor g. poslanca Kluna, priobčen tudi v našem listu, v izdanjih za 10. iu 11. dan meseoa janu-varja. Tam bode videl, da se je g. poslanec Klun toliko spozabil, da je nekako izrekel dvom, da-lijepoal. Ferjančič vreden p r i i m k a „s o r o j a k*.
To je vendar prehudo osebno žaljenje. Ne, gospod Klun, tako se ne dokazuje in prepričava, tako se le — zmerja! In zato lahko rečemo mirno vestjo, da ni res, da bi bil Ferjančič nevitežki napal slovenske koalirance, pač pa je g. posl. Klun n e-vitežki napal osobo Ferjančičevo.
Toliko o formalni strani govora gosp. posl. Kluna; stvarno mu pa morda odgovorimo drugi pot. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi že danes konstatovali, da o koaliciji In o tem, k a k o s 1 o v e n s k i in neslovenski koaliranci varujejo verska načela, sodijo povsem jednako, k a k o r j e izjavil dr. Fer-j a n č i č, tudi oni krščanske socijalni poštenjaki, kojim je p r o-s v e 11 j e n i glava r katoliške cerkve ravnokar izjavil svoje popolno priznanje t e r j i m podelil Svoj blagoslov.
A svetemu Očetu vendar ne bodete odrekali kompetenee gledć na vprašanje, kako se n aj bo Ije varujejo verski interesi P ! !
Politiške vesti.
Deželni zhori V deželnem zboru Goriškem je interpeloval posl. grof Alfred Coronini deželnega glavarja o korakih, ki so se storili za gradnjo železnice Gorica-Ajdovščina-Logatec, in vlado, zakaj toliko odlaša z odločitvijo. Posl. Gregorčič je predlagal, da se premene volilni red, statut mesta goriškega in volilni red trgovske zbornice. Posl. D o 11 o r i je predlagal, da se uloži peticija proti namerovanemu znižanju uvozne carine na vino iz Francoske.
V	deželnem zboru kranjskem vršila se je včeraj šolska debata. Poslanec H r 1 b a r je naglafial, kako so učitelji odvisni od c. kr. okrajnih glavarjev, tako, da se je v sedanjih časih bati hudega za naše učitelje. Z brezmernim nsiljevanjem nemščine preti velika nevarnost ljudskemu šolstvu slovenskemu. — Dr. Tavčar je povdarjal, da se moramo z vso strastjo okleniti ljudskega šolstva, v narodni šoli ni smeti uganjati germanizacije. Izreka se proti dovoljenju 1000 gld. za poučevanje v nemščini, saj je dežel u i odbor kranjski dovelj močan steber, ki varuje nemščino. — Deželni predsednik baron Hein, in deželni glavar Oton De tel a branila sta se, kakor sta vedela in znala, toda nista mogla ovreči trditev posl. Hribarja in Tavčarja. — Za privolitev onih 1000 gld. za poučevanje nemščine je govoril seveda tudi posl. Šuklje; a zbornica je odklonila ta predlog z malo večino.
Različne vesti.
t Rajmund Mahorčič. Včeraj ob 11. uri
zvečer je umrl v Sežani gosp, Rajmund M a h o r č i č in ž njim smo izgubili jedno izmeti najinarkantnejšili ličnosti našega krš-nega Krasu. Mahorčič se je kaj intenzivno udeleževal javnega življenja: bil je mnogo let župan občine sežanske, deželni poslanec, načelnik cestnega odbora in ud c. k. okr. šolskega sveta. Nevenljivih zaslug si je stekel pokojnik za procvit občine sežanske: uprava občine v njegovih rokah je bila uprav uzorna, tako, da je bil le jeden glas, da je le malo kje po deželi najti tako uzornih administratorjev. Kaj je bil Mahorčič okraju sežanskemu kot predsednik cestnega odbora, povedano je s tem, ako naglasimo, da se morda v 100 letih ni zgradilo oziroma popravilo toliko cesta, kakor pod uačelništvom Mahorčičevem.
Dolgo se je upirala njegova trdna konstitucija hudi bolezni, slednjič gaje uklonila vendar-le.
Globoki žalosti mnogobrojnih sorodnikov pridružujemo se tudi mi iz vsega srca in ob grobu tega uzornega moža kličemo: Blag mu bodi spomin, lahka mu zemlja slovenska, mir in pokoj njegovi duši!
Odlikovan duhovnik. Nj. Veličanstvo cesar podelil je kanoniku msgr. Štefan u H e u c i, stolnega kapitelna Goriškega, vitežki križec Fran-Josipovega reda.
V	proslavo spomina c sarja Maksimilijana. Danes ob 10. uri predpoludne položili so častniki tu zasidrane nemške vojne indiju .Stein* krasen venec na spomenik cesarja Maksimilijana. Prisoten je bil tudi nemški konzul. Venec je bil i i kamelij in je imel
dvoje trakov: avstrijskega in nemškega. Nemški trak je imel napis: .Poveljniki in Nj. Vel. 1 adi je „Stein".
Poroka. Danes zjutraj poročil se je našim narodnim krogom dobro znani trg. uradnik g. Fran Zelen z dražestno gospodičino Zmagoslavo K o p a č i n o v o. — Narodni zavedni dvojici naše prisrčne čestitke!
Deželni zbor tržaški. Si nočne III. seje udeležilo se je 40 poslancev. Razpravo o re soluciji, s katero se protestu je proti .pače-nju* krajevnih imen, odprl je vladni zastopnik baron C o n r a d. Ni se upiral predloženi resoluciji, ampak pozdravil jo je z veseljem, češ, da se pride do sporazumljenja glede pravopisja krajevnih imen. Iz govora vladnega zastopnika konstatnjeino za danes le njegovo izpoved, da ja m nisterstvo italijanskemu jeziku vedno dajalo prednost pred drugimi. In to je priznal gosp. vladni komisar kar brez ovinkov. Tekom njegovega govora godrnjala je galerija (Poreški vzgled ! Ur.), pazno pa je poslušala in seveda sim in tje burno odobravala dr. V e n e z i a n a, kateri je pobijal vladnega zastopnika. Kulminacija Venezianovich trditev je ta, da so bila krajevna imena okolice tržaške i t a 1 i-j a n s k a š e p r e d u o s o se naselili Slovani v te kraje. (!) To svoje trditev dokazoval je na temelju starih listin. Ni pa povedal, da so imena v istih listinah lati n s k a, kakor so to bila v navadi v prejšnjih stoletjih. — S p a d o n i je namignil »bratom* na Goriškem in v Istri, da naj bi i oni sklenili slično resolucijo, kajti tudi v teli dveh pokrajinah so .pristna" laška krajevna imena silno .popačena". Seveda je zbor vsprejel resolucijo soglasno. (Kje je razlika med radikalei in konservativci ? Radovedni stavec). Isto tako soglasno vsprejeli so resolucijo,.da naj se vodstvo civilnih in ti t i c odvzame duhovščini in da naj se izroči upravnim organom občin kot zastopnikom vlade. O razpravi gledč te resoluci e opozoril je poslanec dr. Morpurgo skeptično, kako težko je šlo na Ogerskem z isto stvarje; dodal je Se predlog, da naj se v resolucijo uvrsti stavek, s katerim se izrecno protestuje proti samovoljnemu pravopisu imen iz politiških namenov. Tudi ta dodatek so vsprejeli soglasno. Vladni komisar se tudi tej resoluciji ni upiral, ampak izjavil je le svoje pomislike, da bi ista dosegla svoj namen.
Obširnejše poročilo o tej seji objavimo v prihodnji številki.
Mestni svet tržaški. Sinoč ostali so naši deželnozborski poslanci po zaključeni seji deželnega zbora, združeni v tajno sejo kot mestni svet tržaški. V tej seji imenovali iu premaknili so nekatere mestne uradnike.
Nemški gostje v Trstu. V čast oficirjem tu zasidrane nemške vojne ladije „Stein* bil je včeraj pri tukajšnjem nemškem konzulu P r i t s c h u slovesen obed, katerega so se vdeležili ces. namestnik vitez R i n a 1 d i n i s svojo soprogo, župan P i 11 e r i s soprogo in mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov.
Nepričakovana razsodba. Urednika Goriškega .11 Rinovamento", g. Ivana Kušarja, obsodilo je nedavno tamošnje okrožne sodišče po 24 tisk. zakona na 100 gl. globe in tli tedne zapora. Povod tej obsodbi je bilo dejstvo, da je v svojem listu ponatisnil neki zaplenjeni članek. Zajedno pa je obsodilo tiskarja Antona markiza Obizzija zaradi istega hudodelstva na R dnij zapora in 15 gld. globe. Proti tej obsodbi uložil je pritožbo ničnosti le urednik Kušar, v tem ko se je tiskar A. Obizzi podvrgel obsodbi. Ta utok imel je čuden vspeli. Generalni odvetnik dvorni svetovalec dr. S c h r o 11 predlagal je namreč, da se zavrže utok urednikov kot popolnoma neutemeljen, iz lastne inicijative pa je zastopal pritožbo v p r i 1 o g O b b i z i j u, ki se niti pritožil n i. Dvorni svetovalec dr. Schrott naglašal je namreč, da je tiskar sokriv tiskovnih pregreškov, torej celo veleizdajstva, le tedaj, ako ne navede založnika, tiskarja, izdavatelja in odgovornega urednika iu ako ne predloži obveznih odtisov. V vseh drugih slučajih ne more se smatrati odgovornim zaradi neskrbne sokrivnje. — Kasacijsko sodišče pod predsedništvom dvornega svetovalca viteza K i n d i n g e rj a pritrdilo je temu inenenjn, odbilo pritožbo urednika Knšarja in oprostilo kazni tiskarja, ki ni bil niti uložil utoka proti obsodbi.
Slovensko dijaštvo podporni društvi, .Vesna* pa .Slov. Svet4. Z Dunaja se nam
piše 25. jan. t. 1.: V 12. št. pr. .Vesne* priobčen« so bile resolucije slovemkega di-jaštva, v katerih se poleg povdarjanja nujae potrebe taborov — (salonska politika ne nosi narodu nikake zavesti in haska itd.j, solidarnosti vseh ndloločno narodnih časnikov, narodne o r g a n i z a c i je in upotrebljanja visokošolcev kot politiških agitatorjev itd., naše slovensko dijaštvo ondi javno in glasno pritožuje pro ti .Radogoju" in .Sloven. podp. društvu* na Dnnaji. Resolucije so bile namenjene, de se prečitejo le na shodu zaupnih mož ; radi .nedostatka na času* in radi nekojih formalnosti, izjavil je tedanji predsednik, da se bode posvetoval in poročal .izvrševalni odbor* o resolucijah visokošolcev na Dunaji. Resolucije so pa na to in menda zato zagledale beli dan javnosti v bivšem dijaškem glasilu. Čudim se le temu: zakaj vendar mol-čiti omenjeni društvi ? I Visokošolci jima očitajo naravnost krivično strankarstvo, odbijanje revnih in vrednih kmetskih prosilcev in podpiranje imovitejših višjeurndniških in celA nemškutarskih prosilcev!! Gospfula, to so huda očitanja! Je-li mislita morda — odbora omenjenih društev — z ignoriranjem zamoriti pomen to javne dijaške izjave? Pač se varata ! Dasi nečem nikakor izražati svojega somišljenja .ex principio* z očitanji visoko-šolstva, moram vendar izraziti menenje: molk nikakor ne opere velikih madežev, katere nositi — baje! — omenjeni društvi. Zato govorite!
„Vesna" je prenehala in sloven. dijaštvo je proglasilo .Slovanski Svet" svojim novim glasilom, a bojim se, da v škodo .SI. Svetu*. V škodo ?! DA ; preminole „Vesno* so prepovedali na vseh slovenskih gimnazijah, ravnateljstva so prirejala pravcata preiskovanja po dijaških stanovanjih, ravnatelji so pisarili najosornejša pisma „Vesninemu* tiskarju, naročniki tega lista so se proglašali naravnost brezverci in škodovalo se jim je pri spričevalih !! In sedaj so se začela ista preganjanja že za .Slov. Svet*! Na nekem kranjskem gimnaziju je namreč že izšla taka prepoved in na nekem štajerskem gimnaziju ovajajo celć pismonoše dijaške naročnike .81. Sveta*. Ni-li to škandal ? Nekateri bojazljivejei dijaki si sedaj seveda niti citati več ne bodo upali .Slov. Sveta*, saj jih bodo izvestno zopet ovajale nahujskane gospodinje, drugi se bodo naročali na tuja imena in tretji bodo sprejemali list „post-restante". In zakaj so izdane te prepovedi ? — Sam Bog vedi! — Uverjen sem pa, da je v slovenskem sred-nješolstvn še toliko samozavesti in ponosa, da bode vedelo prav odgovoriti na taka zasledovanja. — —
Slovenskega visokešolstva pa je dolžnost, da upotrebi ves svoj agitatoriški upliv, da se podpira in širi .Slovanski Svet* po vsej slovenski domovini, pa tudi v tujini. Mnogo je še slovenskih listov, ki .Slovan. Sveta" niti ne omenjajo, nikar pa priporočajo. Naj se zato mlajša generacija tein iskrenejše oklene tega lista, čegar glasilo je bilo vsikdar: Naprej za Slovanstvo, cirilo-metodijsko Cerkev in svobodo.	V—s.
(Dostavek uredništva. Na prošnjo objavljamo ta dopis, ali moralno odgovornost prepuščamo gospodu dopisniku, ker nismo dovelj obveščeuiotu navedenih dejstvih).
Od sv. Ivana nam pišejo : Nekdo je hotel poslati v Gorico s poštno nakaznico 1 gld. kot naročnino na .Slov. knjižnico*. Ko je bilo vse odpravljeno, hotela mu jo naša poštarica izročiti italijanski recepis, kakor je sploh navada pri tej naši poštarici. Odpo-šiljatelj pa ni hotel vsprejeti italijanskega recepisa, ampak naprosil je uljudno, da se mu da slovenski. ▲ poštarica je odgovorila na to, da je pač vsejedno, ali je recepis slovenski ali italijanski; potem pa je še pripomnila odpošiijatelju, da naj nese deaar v mesto, češ, da pri sv. Ivanu nimajo slovenskih recepisev. In tako je odšel odpošiljatelj brez recepisa, na kateri čaka še d a n e s. Vprašati moram torej: čemu imamo pošto pri sv. Ivanu-Verdeli, ake nas poštarica pošilja v mesto po slovenske recepise V Kako to, da uiti v povsem slovenskem kraju nam ne privoščijo enakopruvnosti'?
Veliki ples .Trž. p*dp. in bralnega društva" bodo dne 2. februvarja 1.1., na kar že danes opozarjamo slavno občinstvo.
Podgrajska posojilnica in hranilnica. Dolgo in željno pričakovana posojilnica in hranilnica v Podgradu, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, pričala ju av.ije delovanje. Ona ima po postavi pravico od vsakega sprejemati denar v hranjenje in bo od takega denarja plačevala obresti. Dajala bo pa tudi na posodo denar, a to sama svojim zadružnikom ali udom.
Kdor hoče postati zadružnik ali ud posojilnice, mora vzeti vsaj jeden delež, kateri stane 10 gld. in mora zraven vplačati 1 gld. za ustopnino. Onih 10 gld. ostane njegova lastnina, se \'piše na njegovo ime in mu za zdaj donaša po 4'/i obresti od sto. Oni 1 gld. ustopuine pa gre v zalogo posojilnice. Kdor je pa postal enkrat zadružnik ali ud posojilnice s tem, da je plačal za delež 10 gld. in za ustopnino 1 gld., ima pravico večkrat na podlagi tega vplačanega zneska zahtevati posojilo.
V	podgrajskem okraju je velika stiska za denar in tudi boljši posestniki so včasih prisiljeni iskati si denarja rta posodo. Taki pridejo mnogokrat v roke pijavkam in brezbožnim oderuhom, kateri jim izpijejo vso vaoč, a zraven zahtevajo od njih, da jim še svoje poštenje prodajo.
Kdor neče priti v roko pijavkam in oderuhom in kdor se jih želi rešiti, naj pristopi k posojilnici. Starejšim svojim zadružnikom ali udom bo posojilnica rajši posojevala, kakor onim, ki pristopijo k njej še le takrat, ko potrebujejo posojila. Dobro je torej, da sw vsak gospodar, če le premore 11 gld., precej v to zadrugo zapiše in ne čaka do tistega časa, ko bo moral iskati denar na posodo.
Denar se posojuje na osobni kredit in na zastave. Zaradi manjših stroškov posojevala bude posojilnica s početka bolj na osebni kredit.
Kdor tedaj želi posojila iz posojilnico, mora naprositi dobrega moža za poroka. Potem naj pride na uradni dan v zadružno pisarno, da prijavi svojega poroka in da razloži na tanko svoje stanje. Zaradi veče varnosti pregledavale se bodo brez izjeme zemljiščne knjige. Tedaj bode dobro, da seboj prinese, če ima, pobotnice vknjiženih, pa ie neizbrisnih dolgov.
V	seji starešinstva posojilnice se edloči, če v'obi posojilo ali ne, iu vsak prosilec to lahko zve prihodnji uradni dan. Oe mit je posojilo dovoljeno, naj pride s svojo ženo iu z naznanjenim porokom ob uradnem dnevu, da se od vseh podpiše dolžno pismo.
Na to mu se izplača zahtevano posojilo. Tako posojilo se ne vknjiži jn dolžnik torej nema stroškov za cenitev premoženja, za legalizacije, za vknjižer.je dolga itd., sploh nema drugih stroškov, kakor za papir in za prav uizek kolek na dolžnem pismu.
Da se razvidi, kako blagodejna bo pomoč posojilnice, navaja se tu za primero sledeče :
Našega soseda zadene v spomladi nesreča. Pogine mu vol. On ga silno potrebuje, ker si mora polje obdelati. A nima zadosti denarja, da si kupi druzega. Zateče se k posojilnici. Ta mu posodi 70 gld. za pot leta, to je do takrat, ko proda svoje pridelke. Vsega stroška za tako posojilo bo kakih 30 kr. In ko v jeseni vrne onih 70 gld., plača povrh samo še 2 gld. 10 kr. za 6% obresti in nič drugega. Za krajši čas pa bile bi te obresti sc ve da manjša.
Kdor torej nagloma in brez velikih stroškov potrebuje posojila, temu bode posojilnica v P od gradu njegov anjjelj rešitelj
Nekateri oderuhi in njegovi prodanci grdo zabavljajo proti posojilnici, da bo posojilnica kmete z denarjem kvarila, da se ljudje preveč zadolžijo itd. Temu nasproti ponavljamo, da bo moral vsak prosilec povedati, zakaj potrebuje denar. Zapravljivcein posojilnica v Podgradu ne bo dajala denarja na posodo.
Ta posojilnica pa je ob enem tudi hranilnica. Ona sprejema denar tudi v hranjenje. S tem hoče spodbujati ljudi k varčnosti. Vsak razumen gospodar torej, kadar skupi ali prihrani kaj denarja, katerega ne rabi precej, prinesi gaj varno shraniti v hranilnico. Kajti, ako mu denar leži doma, nema nobene koristi yd njega. Hranilnica pa bo plačevala obresti od tacega, pri njej shranjenega denarja, za sedaj po 4>/i od sto.
Zadružna pisarna posojilnice je v Podgradu, v hiši št. 55. Uradni dan je vsaki ponedeljek dopoludne.
Par besedi v novem pojavu „avite cal-ture" v Poreču. Pišejo nam iz Istre : Dva
slovenska tržaška trgovca bila sta minoli četrtek v Novem selu pri Poreču po opravkih. Vrnivši se na vozu zvečer po 9. uri v Poreč, naletela sta na vinjeno tolpo mestne fakinaže, ki je za njuna tulila, liki divja zver v bosti, izzivajoče iu sramotilno pesem, katera opeva v visoko kulturnem jeziku poreskih »barab" na sramotilen način naše dež in drž. posl. gg. Laginjo, Nabergoja in dr.; naš hrvatsko-slovenski jezik itd. — Hujovenje je trajalo, dokler se dotična trgovca nista umaknila v gostilno „Alla citta dl Trieste". Vozniku p.i čast, akoprem je naš nasprotnik, ta je opominjal druhal, naj miruje in naj se oddalji, ker ima tujce na vozu, ali vse njegovo opominjanje je bilo zaman.
Čudno je to, kako je druhal prišla do tega, da je doznala, da sta dotična trgovca slovenske narodnosti. Morda se je zmotila v temi, pričakovaje koga druzega, da mu pri-reči mačjo godbo, ali pa je bila istinito obveščena o prihodu naših dveh. — Najbolj čudno pa je to, da se take stvategode proti tujim trgovcem, ki donašajo „cvenka* v deželo in v središču mesta ter v pričo mestnih straž, katere se niso niti maknile z mesta, videče razgrajajoča sodrgo ter so tej še po-tubo dajale svojim vedenjem.
Ti poreški stražarji res pojejo, kakor jim pojejo njih velelaški gospodarji. Ako se Slovencu godi krivica ter se isti zasrainuje in izziva na javni ulici, to nič ne de. Pač se pa dopušča nesramni poreški poulični so-drgi, da vprizarja raznovrst .o protiavstrijske demonstracije. ("lovek ni več varen iti po poreškem gnjezdtt, da bi ga javno nenapa-dali ti uesramneži. Smo-li v Avstriji, ili na Turškem ? Meni It poreška fakinaža in njeni gospodarji, da mora preko poreškega mesta tudi Slovenec z italijansko trobojnieo na prsih, ako hoče, da mu je svobodna pot? Kaj meni pa vlada storiti, da odvrne to sramoto provzročujočo ob jednem tudi gmotno škodo slovanskemu kmetu v Istri.
Istra u.
Za žensko podružnico sv. Cirila in Me toda darovali su plesalci v Čitalnici 23. t. m. 8 kron, ker se ni „koleno" zlomilo. — V rodoljubni hiši g. dr. I. Abram-a nabralo pri igri 2 kroni GO st.
Novo pevsko društvo v Trstu Z oziroma na vest, objavljeno v našem listu v večernem izdanju za petek 25. tega meseca opozarjamo prijatelje slovanskega petja še jedenkrat, da bode ustanovni shod novega pevskega društva jutri dne 27. ja-uu varja, v prostorih »Tržaškega podpornega iu bralnega društva" (Corsia Stadion lišt. 19.1. nadstropje). Zborovanje prične točno ob 2 uri popoludne.
Vabilo k plesnemu venBku, katerega priredita „bralno društvo" in .gasilno društvo" v Dol. Logatcu dne 9. svečana v prostorih g. Arkota. — Svira oddelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina ju 00 uvč. za osebo. Prosi se, priti v navadni obleki. — Ker je čisti dohodek namenjen v nakup gasilnega orodja tukajšnjemu gasilnemu društvu, se prepla-čila hvaležno vsprejeinajo.	Odbor.
Upokojen minister ki ne mara pokojnine. Predsednik ogerske poslanske zbornice, bivši pravosodni minister Szilngyi, izjavil je, d a se prostovoljno odreka mirovini 8o0n gld., ki mu gre kot upokojenemu ministru, toda le za toliko časa, dokler ostane predsednik poslanske zbornice. — Kes „plemenito", kajti tudi predsednik poslanske zbornice ima lepe dohodke in zato se je ekscelenca bržkone bal, da mu bodo z ministersko mirovino dohodki — preveliki.
Državni bankovci po 1 gld umikajo se kaj naglo iz prometa. V sredi meseca jauu-varja bilo jih je v prometu še 13 milijonov, koncem tega meseca pa jih bode le še 10, k večemu 11 milijonov. Toda v isti meri, kakor pada število bankovcev, ki so še v prometu, pada tudi število onih, ki se umi« akjo iz prometa in zato preteče še dokaj časa, dokler ne izgine poslednji bankovec po 1 gld.
Nov krvnik. Višje deželno sodišče nižje-avstrijsko imenovalo je krvnikom v področju tega sodišča, (katero mesto je bilo izpraznjeno vsled smrti Seyl'rieda) Karla Selingerja. Isti je bil pred leti pomočnik krvnika \Villcn-bacherja, potem pa je zamenjal krvniško „obrt" z — mlekarstvom. Sedaj se je po-
torej vrnil k prjotn^nin <vojemu „opravilu*. Ta krvniška slažba pa določa, da mora d -lični rabelj, ako treba, iti tuli izven področja omenjeuega višjega deželnega sodišča vršit svojo „službo".
Ogenj Sinoč okolo m. ure oltrralase ■ • žica, na kateri je visela svetiljka v delavnici tapeterja .losipa Kavberja. ulica Ss Mar-tiri lišt. Goreči petrolij poplavil je razno pohištvo, sukuo itd. in hkrati bila je vsad -lavnica v ognju. Prihiteli so ur;isilci, katt iim s • je okolu potnnoči posrečilo udušiti ogenj popolnoma. Skoda je izdatna, ker je pogorelo vse, kar ji» bilo v delavnici. Ista pa je bila zavarovana.
Zblaznel. Soletni Anton Potočnik, varuh starega javnega stranišča v ulici dei Gelsi lišt. lil, trpel je že nekaj časa na domišljiji, da ga preganjajo trije možje ki ga hočejo umoriti. Večkrat že hotel je skočiti raz okno. da ubeži svojim ,,preganjalcem*. Včeraj pri-bežal jo v hišo št. H v ulici Molin Piccolo in hitel po stopnicah do Hi. nadstropja. Vratar je tekel za njim in s pomočjo drugih stanovnikov, ki so takoj spoznali, da se siromaku mesa v glavi, odvedel ga je v vežo in ga izročil stražarjem, da ga odpravijo n i zdravniško postajo. Od tam poslal ga jo zdravnik v bolnišnico.
„Slovanski Svet" 4. št. od 26. t. m. im i naslednjo vsebino : Vprašanje Neme,m češkega kraljestva. — Naš« posvetno rn-zumništvo in akademiška mladež. — l'esmi :
a)	Hrvatski prievod Lermontovljeve „dune*;
b)	Pojmo pjesmu (brv.), c) Pvi.v sit pjKV (srbska). — Sonet (slov.) — Literarna pisma, i I. — lllMVKa (ruska basen s tolmačenjem). — Tomu je došo na sviet ? (hrvatska). —Aleksander Sergejevič Gribojedov. Životopisna črtica ob lOOletnici. — Rosenski jezik. — Dopisi. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Prijateljem ..Slovanskega Sveta" v Trsti«
javljamo, da se ta tednik prodaja v Trstu: Internationales Zeitiings-lhirenu. in sicer številka po h kr.
Policijsko. Minolo noč zaprli so 32letnega Antona N. iz Vipave, ker je na sumu, daje ukradel trgovcu Gamišku 2 gld. ho uvč. — Polic, ozcijal g. Ti/, zasačil je v ulici Ca-riutia 17letnega mizarskega pomočnika Ivana Matjasija iz Trsta iu lOMnega čevljarskega pomočnika Uudolta Urica iz Trsta pristojnega v Doruberg, ko sta nesla železje, katero sta bila ukradla v podstrešju neke hiše v isti ulici. Umevno je, da ju je poslal v zapor.
Najno/ejše vesti.
Dunaj 20. Ministra Hantfv in l.nkacs sta poselila grofa Kaluokyja iu kneza \Vin-dischgriictza in dr. ministre. Jutri vsprejme barona BanflVjn cesar v privatni avdijenciji, v ponedeljek pa se predstavi baron Ilanffy članom car.sk • hiše.
Dunaj 20. „\Viener Tagblatt" javlja, da odpotuje cesar dne 0. februvarja v Cap Martin ter ostane, tam do konca februvarja.
Dunaj 2 * i. Kralj srbski je dospel tu sem danes zjutraj na potu v Pariz. Nadaljeval je svoje potovanje brez odloga.
Dunaj '20. V deželnem zboru je odgovoril namestnik na interpelacijo o stanju k >-lere v Galiciji. Govornik je izjavil, da ni mogoče govoriti o kakem potajevanju, ker se je od aprila sem redno poročalo o stanju kolere. Letos je nastopila kolera slabeje nego v letih I8ii(i. in 187:s V zdravstvenem oziru je Galicija napredovala orjaški. L'krenilo se je vse potrebno, da se kolera ne zanese v Silezijo,
Beligrad 25. Kralj je odpotoval danes zvečer v Pariz. Popred je izdal proglas, s katerim izroča ministerskemu svetu regent-stvo za čas svoje odsotnosti. General Pau-terič je imenovan poslanikom v Berolinu,
Tr^ovlntH«« ijr-.ojfivko.
Burtldpcita. l'Senlea isa spoinhul fl.'il 9 >13 Pšenica za jesen 189"» 0 H8 ito 7 - <Ivin ✓ a sp»-nilad <1.02 0.04. Itil novu 6-IiB ;V57. Koruza novu i.\ ili ij-jllrii ll'žS'fl'2),
Pšenica nova ni 7' kil. T. fl'55—fl'tiO. od 15 kil. f. HH0-605, od sO kil. f. H H5—H-70, od B! Lit. f. Hl 70 —<1 71» od »U kil. tor (J'7B—e.sO.
lečuien H !lo ft 15 : pruso <;-20—6-tfO,
P&enica: Obilne ponudbe. PopraJevanju u^ idn> prodaja 25 000 mt. atot. Viome : lupa.
Praga. N«ruliniruui sladkor /a januvar f. Oj februar f. 12 05. mar« 12.20, maj 12 12 .Stulii" od \Ce-raj 19 nv\ dražje.
Praga, CentrifiiL-al novi, po.davljan v Tnt in s carino trud, odposiljatev proboj t. 20 2S-25 l'ebr, April I'. 28.15 -28 50 Co»ea<^ />• j«nuT»r-inuro Ž J.'J.'i —•—. Četvorni /a l'ebr, :>0-75. V glavah (sodik) za Februvar 30 2»
Kavre. Ka»a Kanin* iji o 1 «»• r.it(<i r.a janiirar
. ra maj !i5 25.
Ilamburj. SuntiiH good at ara« n 7a mnris 77 50 inui 77.25 Hcptrmli'-r 7ti"75. — ' dražjo.
Novi York 25. Na NoTijoriki'iu triiiiu io v. Ulio juidajo cune žitam. IUUfu limaka psciiica padla jood O.'C , na tlo, korica od 51' t na I'1' _ rt*, bulini.
Dunajska borza 28.	J«nu««rjH	
1895		
	<laa*»	vesraj
Driavni v papirji . . .	. 1 -O."*!)	10o-8u
„ „v srebru . . .	1 >75	10-1 80
A»itrij"kreu'.i v x!atu . . .	1 2."» Co	12». -
■ ▼ kronah . .	28 05	-
Kreditne »k ij«.......	413 50	4I3-(S0
London 10 I.st........	124.25	184 38
Napoleoni .........	8-8«	8-M'
100 mark .........	«0 80	80 80
100 italj. lir........	48 37' ,	4« nO
Trine conn.
(Cpui« »p razumejo na debelo In s carino vred.)
D:mići pridtlki.
iVn« oj for. >1* f«r.
Fiđl: K oki........100 K. ti.7& IJ.—»
M ihMMII..... w 10 7."» 11.
BTHtlorudefl ..... , 10.— 10.2P>
tamnnrndeii .... _ _._ _
k.ui:irć''k...... « —..— _. —
bohinj«kl ..... „ 10." 5 11,—
beli toliki..... „ 10.50 — -
„ tnali...... . >».— —
rojeni, dolgi .... . 10 50 — „ okrogli .... „ —.— — mešani lirvatdki ... , 7.M —.— štajorskl . . „ H.— —.— Misij fino Štajersko .... „ 9'J. --	-
Jaćraen It. 10........ 0.50 ¥.75
!•....... „ 10. - l(l.2">
„ s....... „ li.— n.a6
2«'.j« kranjsko....... „	75 7,—
Kepa . ....... „ <•«.— —
Krompir. Atnjarski .... „ .'1.70 a 80
Froio kranjsko.....• . 8.75 —
Lifta,kranjska......• „	—. -
3pth ogeraki....... „ 41»,— B0, -
JČaa- obruka....... B 5a.- 54'—
Kava M .era........ l'JO. 10!!.-
r«jlon l'lant. Ilna . . . JSli.- 184.—
l'ort..... n 18'J, - IU1,—
.la»a Malan^' .... „ —.— —.—
l'orloricco...... „ —.— —, —
Guateranln..... „ 157,— 158. -
San Doming.i .... „ 150, - 158,—
Italal.ar l'lant...... 172 - 174'- -
„ nalirv. ... n —. - —. l,i>Kiiayra l'lant. ... „ 170.— 17i.— „ natlvo. ... , —.— —.— Samo« najtln.,,1 . .	, 152.— 154.—
, srodio fini . . , 148. - 145. * »r< dnji .... „ 145.- Hrt.— , ordinar .... r I Hl, - 138 —
l!io oprtmi..... . —, — -
„ najfiniji..... „ 150.- 1.12.—
, srednji..... . 114. - 145.—
Sladkor ('oiitrifugal t. vrste . tro K.	2S.S0
ConcftSH«..... ,, 20.25 29.50
v glnrali . ... „ .10,75	-
razkosani..... . :io. — 80.25
Rij italijanski tlnl . , . . IUO k. III.— 1U.50 , uređaji ... „ 18.25 18.75 .Fapan li u i A , . , . B 10.Ml —. -
, »rodnji..... n 15.25 —,—
itaii^oiui c*lrii ..... „ 13.— —.—
1....... 12 50 -. ■
11. ..... . «J.- —. TatroleJ iu»ki v aodih ... „ 18.25 —• — » aabojih od S9 kil. 5.S8 —.— Olj« italijansko nnjflneji . , |oo k'. 64.— Al.
„ arodnjoliuo , . , 55,— 57. -bombuJ.no, umorik, . , . , 34.— 37.—
dalniatlnsko........ 82 — 54 -
Limoni Mosinski .....aaboj 4.— 5.—
Pamaranć* . ..... w 4.— 5.-
Miuduljni Dalmatinski . . . lOO K. «V4 — »15,—
liari....... 70.- 72.-
. injoll ......... , no— 22.—
.. z:čl Dalmatinski..... . —.— —.
Puljsiki ...... „ 8.35 K Tfc
J ekve 1'uljeiko ..... „ 12 50 13
Orško y vonolti . . „ 15 25 16.75
3 .ta'Un« ........ „ 30.— 40.-
Vatnporli......... „ 25— 2t'>.—
0.b:C9.........• „ i h,— >4.—
Polinovko srednjo lulikoiti t „ 38. — n voliku .... ii»tu , — — —.—
„ malo.....j „ —.— - .—
Slanlkl v v uli kili sodili . . , 12,50 —.— « * 1,,	. .. „ 4 50
Kiivh. 1'ot-le lnji f.is ccne naraščaj« sulnn. Vzrok tomu je, kor mislijo, da prihodnja letina t IJra/.iliji, (ki j>< si-daj »• crotju) no bo In tako povoljna, k»ik"r jo bila lanjska. Moguće jo tudi, da jv to lo borzni inanevnr igralnih kr v 11 n ml ur ^ it in M h v r u; faktuin, h katerim j« troba zure» lačunati, je is, da nam /» cedaj primunjUuju finih rr,-<t Santosu in IJis, T" -hi/« aeved i lun >gu vpliva na rn/.nn dru^e vrsti, Tudi nrednuniiicr ike vrili razprodane so popolnoma ter žolinii>, da naiti do-sjo ap<nnla«li novo blago, V llrazl-liji bi'.o je lotos .-:m obilno kave, to In o^reuiua T --111111 b lit j* preji oilili in t, i-o <1 nj i h vrstij. Na ^kla-dlieu i i ■ it ti i. i v«7?S«iO met. t ot. raznih »rut.
Sladkor. Vendar imamo milo, toda kakor k* nam doz levu. s t n.l n u reakcij«! Cene, k.iti'rn smu bel / li do nadurno, bile »o I•■ k«» nlik", k ikor '*» ntkdor no in m< n la tudi ne hudo. Ako p mislimo, ■ n je tranzitu p uu.jalo, di\ fore ralo. I. Pilfr po 7 211 do l,'l' t iu nk > odbijemo od toga 2 for. do 2' ^ /a voinju, osinno /»re.s snn Ana cena. 1'af moramo dodati temu 2 for, takozvanoga okspoitnsgt premija, k itei oKu nnra;<i plueati notraiijM konsumentl /a ulajli-čavo izvii/H. I »n bi vzdignili • ksport, zahtevajo sedsj takozvani „agnirsi" na Num-kem, da se poviša ta premij m to /ahtevsnje v bližnji državi vpliva že na li.ro falirikunto.
i'uuo so se zboljAnin za 1 t gld., tnila najveće la-briko uniaki.il« ni »e n trgalo prav imajo. Saj ostan« vodno so časa povrni i se k t»m cenam.
Zanimiva je siatUtiku produkcije to leiino ki na vnja med ontaliiu :
4U,750.0i,0 met. stot. h>to» za vso K v rope 38,83 .3^0 . . laul in IM,'^ 1.150 prsdlungkiiii ; imiuo toroj letu« nad 11 milijonov ni t. stot. već rtgo lani I To pove vsu !
V A vrttrji bilo jo obdi'landi : 11,' OO.OUO proli 8,418 000 m. »t. lani v N' mri i i i,000 000 proti 13,81« 000 in. st. lani. .. Frane(jl 8,8000(10 . ft,T91.000 » r „ Rusiji 6,3<K).000 . 6,flCO.OyO „ , . itd.
Ki/. Italijanski jc itaUn, toda ima nialo prometa. Japonski nekoliko popustljiv, angleški ne-apreiaenjen,
<Ujp. Mirneje, poiebno atnoriiko vriti, katerih ceno so padle za 2—3 pld.
.Inžno »adje. I. i m o n i in no m uranja so ir nekolik« podrsiila. Iinkor ua^adnu » tam čaau. Kup čija je veino f i »Mlina, kuj t i razproda se «.uk tudsu 20 25 00O zabojnv. — M a n d J j i so se podražili za skoraj 10 1<1 . kur v Italiji 11 i i ■ i: t j o v«5 velikih za. log; nadejamo so pa, da te v kratkem pomirijo. — V u m p e r I i so su podražili ta 2 gld., ker je |ir».
■kobila Rusija ubojini Grkom tako v pomoć, ila ja ta Griko *adje popolnimi opustila carino io vilel
t»sra kupili so Ru.i okolo 4>00<0 met. stot. rani« par lov na Orikem. — Sultinin« 10 jakn r ntna, g m o k v p podraiile io a<» za 3 f. in a* podraiijo lirikom* i« bolj. k-T inmnio na razpulnianjo ta cikorijo in /a jelo lf 4 iu > m, it„ novega sadu pa nič.
Do mm'i pridelki. Ker ■<: sedaj vidi jasno. da je L/la letina na Štajerskom jako mala :n ker io zaloga na izdatne, rastejo c-ne od ilne do dn<*. To volja posebno o k o k « u, ki bodu v kratkem popolnoma razprodan. Dobro poTpraš»vanje je tudi po h o-hinjskem. — Zelje tiekolko ceneje. A. T.
Trgovina.
Moka in otrobi Moka. V tem tednu prodal je ..Economo* par stotin vreč svoje števi ke ti po f. 9.80 proti oddaji v tekočtm mesecu, V ostalem ne znamo o drugih kupčijah ; mlačnost postaja vedno akutnejSa in ne moremo si misliti, kdaj konca.
Otrobi. „Eeonomo" je prodal par tisoč kvin. svojega izdelka po f. 4.— kvintal z vrečo vred in sicer proti oddaji v bodočnosti. Nskoliko kupčije bilo je tudi z levantinskimi. Isti plačevali so se po f. 3.30 do 4 80 kvin. z vrečo vred, kakor je bila že vrst. Oger-skili mark ni bilo in so brez kupčije.
Drobni otrobi. Tukajšnji mlin ponuja svoj izdelek po f. 3.75 z vrečo vred, toda kupcev ni.
Goved. Od 17. do 23. t.m. prodalo s« je v Trstu «33 volov in 41 krav klavne živine iu »icer 68 volov iz Kranjske, 482 iz Hrvat., ii iz Istre, 16 iz Dalm., 63 iz Bosne in 2 domača. Plačevali so : voli iz Kranjske po f. 4«.— do 47.60; voli iz Hrvatske po f. 43.— do 44 — ; iz Istre po f. 45.— do 46,—; iz Dalm. po f. 43.— 44.— iz Bosne po f. 43 —44 in domači po f. 46.— do 47.— ; domače krave po f. 43.— do 41 — in krave iz Hrvatske po f. 43.— do 44.— kvintal mitve vage.
Seno in »lama. Seno I. vrste prodajalo s« je v tem tednu po f. 3.90, II vr. po f. 2.80 slama I. vr. po t. 2.90. in II. vr. po f. 3.65 kvintal.
Surovo maalo, jajca iu kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 92 do »4 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 80 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.06 do f. 1.08 in v part. od ao do 50 kg. po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram. Tolminsko stirovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po t. 3.30 do 3.65 sto
komadov.
K o k o A i po f. 1.— do 1.35 komad, pisčeta po f. 1.40 do f, 1.55 par.
Krompir navadni, na debelo po 3.30 do 4.— kvintal.	M."
Pri „Tržaškem Sokolu"
je oddati služba
društvenega sluge.
Plača 20 gld. na mesec ter bode dotičniku opravljati službo gardorobierja, kar tudi do-naša precejšnjega postranskega zaslužka.
Natančnejše se je možno obvestiti pri administraciji našega Usta.
rojačnica za možke,
spojena z izdelovanjem perila
za možice in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto TRST, št 34,lna:!st.
p iporoča te za vsakovrstna dela krojaške obrti za možke obleke, kakor tudi za Izdelovanje perila za možke in ženake
Del® izvrši natančno po meri in ceno.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
>
D
CT3 M
cd
22 cd
O
00 •n
CD IM
5T
o
e/><
o
cn
Tužnim srcem naznanjamo, da je danes ob 11. uri zvečer v 55. letu v Gospodu zaspal, previden sč svetotajstvi, naš preljnbljeni soprog, oče, brat, sin, oziroma ded
jRajmund jiftaljopčič,
vlustnik zlatega križa za zasluge s krono, veleposestnik, župan, deželni poslanec, načelnik cestnega odbora, ud c. kr. okr. Sol. sveta itd.
Pogreb njega ostankov bode v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri pop. Sežana, 25. januvarja 1895.
Marija rojena Jithsu. soproga.
Marija poročena Trco. hči.
l>r. Kari Trse,
set.
A ■ a I i j a.
mati.
Adelf udova pl. 1'regl. Eoiilia poročena Itvbaf. sestri.
Ivan Rvbaf,
cantralni inipaktor »'vero-zahudn« ialaznlce ina. kr.irraililaljnl svritiik,
arak
L h il o v i k.
sin.
Aleksander,
brat.
M a r i j a,
svakinja.
Vida,
vnukinja.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
R. DIT IVI A R, TRST
Plazza Ponterosso 6.
S <
sa <
K
35
5
55
ž
65 50 M N
n: n
fi*
C<
O
O
(fj<
H
g
S
H
O (n H
o
R. Ditmar, Trst
Piazza Ponteionso 0
BgaBBEHSBjiSSt BaS5l!iiBS55iaBaHB553riBB3!8HlUro
jjj]	Dobroziiaiia gostilna
| ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvačkovcu") v Trstu,
ulloa Bolltarlo it la
tuči kolikor v gostilni, tolik»r pri vaselia^h t Kokolski tolovadnioi. vedm 1» pristna vipavska, Prraoka in kraika bo'a in črna Tina. — Sladki rlaaling v siekleniiah, in modro fian-kinjo, vnuka stekleni«« drži 1 lit r in talja 00 novč.— Poatreiba jo poltena, cenaamernt. Kuhinju jr pre«ki'bl,)ftiLn h turnimi, toplimi va iu: zlimi jodlli.
Priporoča ho rojakom v Trstu iu z d' iala
Toči vino tudi družinam 4 nvč reneje, ako se odvzame najmanj o litrov,
gj . Int^ Z 'J ..1 nI R rJ li ^ gjTJC: rJ Sipi Pi t! K U"IfC -i ffl EiliiP rib
„Tržaška posojilnica io hranilnica"
(rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Mol!n Piccolo &t. 1. I. nadstropje
Daj« poHojra na tnunj'ce in iutatiulacij i proti O" , olir«*at<m, na Zastavo »'očk in vradiinstih pup jj v pa proti O1/,"/, obraslim. Od hranilnih ulo£ p!njo po 4"/« obre«ti. Uradni dnevi so :
Vsaki dan od 9. d > l'J. uro dopoludn? in od !t. do 5. popolmlnn, sevada izvzem^i nadelja in prax-niko. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vRnki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. nlavni delali veljajo po 200 kron Zadružni deleži so laliko plnČuj -jo v meaeČnih obrokih po 1 gld. tor znu^a Vnaki dolri 10 gld,	—

Lepa hiša
i tremi nadstropji, pol ure oddaljena od Trata, ob cesti na Pro<«k, p:av pripravljena ra prodajalnieo
hli gostilno, je na proditj. - Natančneje ao poli?#
v Kavarni Commercio pri Io«. Vodopivci.
9 čiatalh Is priznalnlh diplom.
Ktnrlidlna
restitucijska tekočina
e. in k. priv. pralna voda za konje. Cena steklenici avatr. velj. «ld. 1.40.
Rabi Re 30 let t dvornih hlevih, r večjih TO-jaAlsih in zaaehnih hlevih kot krepčilo pred
težkim delom in po težkih delih, proti po-ditrnm, iivinj^njem, otrpnelost kit itd. Ur daj« konjem n osebno moć ca brso tekanje.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwlida
c. In kr. avstrijski in kr. rumuiuki dvomi založnik,
Okrožni K-kar v Korneeburi/u pri Dunaj*. Dobiva ao v vkoIi lekarnah in drogerljah Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in lahte-vati je izrecno:	II.
Kwixdino restitncijako tekočino.
Podpisani jc kupil	bloeh" od »te-
čajne mase trgovino
M.
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
t t nnznnnja p. n občinstvu, da doČim jo storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blugoia, prodaja dosedanjo blago po
najnižji ra/.proilajalni ceni.
Priporočajoč so slav. slovenskemu občinstvu aa mnogobrojno obiskovanje, be eži
Josip Rebech.
FRIDERIK # SIGHENS
Dunaj.
Toviiniii c. L priv. aparatov za razsvetljav« in kurjavo.
1X12. A /serstranfifi 20.
Najnovejša plinova »vutiljka za zunanjo razsvetljavo:
i goril
Nič več kašlja!
D a 1 z a m h k i p e t o r a I h k i p r a li
ozdravi vsak kaiolj, plućni in bronhijalni katar, dobiva 3» v oilikovuni iek-trni
PRAXMARER „fli due Mori" Trst, veliki trg.
Poštno pnSiljat>o i/.vrAujejo ho neute^onn
«1
;rsr
75 odstotkov eeueji, k ukor elfcktr.Ske hočno svetlljke,
a dajo njim jodnako »votloho. Nndaljo z,i dvorane, delavnic«, prodajalnlc<' i. t. d atarolikuiene vcntllujoče re-generativne plinove avetlljke to>- plinove svctiljlio v steklu, katoro se morejo rabiti povsod iu so priu.ero« za v.«e slučaje. Uvidono so po vsem svetu. Ceniki in proračuni zastonj. Ml—
za Tist: HENRIK WAGNER, Via Cariitia 4.
Uaoroi zaatonj in fr»i
^azgrejeDanje sianoDani,
^ kakor tudi cerkvA, iol, dvoran, prostorov itd.
Je mogoio lu po
Sicmous-oviin za gas (plin) prirojeuiin pečiin
ki me lahko «(/rrjtjo
brez i Lflj :i brez pepela, brez saj, brez smradu, so najpri-kladneje i najzdraveja
vsi cd razprostuj oče	govkot« i
Najboljša peč kar se i! ostaj o moči razgrajevanja ali Irpeinoatl.
(HT* Mnogo na f boljših priznanj.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, IX|2
C kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo In kurjavo.
Z/.LOOA V TKSTU PRI TVHSRI
« - f:	•=
i: 3 - e	s
JJJ ^ N PJJ ^	Cm
de
i i; rt j M
2 2i	.
In : s. ; l
0Q 3 "s -	=
Paaari aaLtov^ta in junij tla la	savoja a InanoM
W JLaOrda*". -«■
LiUaik puhtićuo društvo .K'i.nurtt* — lz	uk	u.■•«!.i . .lillij Miko u — Inkutuj Dulcao v Lralu.