Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
leto IV.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina Din. za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 19.
ček. račun št. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 1. oktobra 1939
Ostanimo strnjeni!
C^isi so tržki. \ teh (liieh. v katerih se razgaljajo najgrše striisti človeške družbe, ko vstaja jeklo iii ogenj nad pravie-iioetj« ter grozi zdrobiti kulturo z barbarsko surovostjo, si moramo biti na jasnem, kaj postaviti proti temu zlu, kako zastaviti svoje sile, da bodo zmogle obvarovati vse naše kulturne in narodnostne vre<luote.
Vse kaže, <Ja stojimo na velikem pre.lojnu, ki se je pri-pravljal že dolga leta prej in ki sedaj dozoreva. Kdo ve, če ne Ijo zgodoWna bodočnosti en k rti t našla nekje \ našem deset ju mejo, kjer se konča novi vek in začenja nova doba. /avwlati se moramo, da živimo v zgcxlovinski tlobi, v dobi. ko se v enem letu popiše več strani zgodovine kot prej v stoletju. Doba, v kateri se gode tako velike stvari, kakor se gode v naši dobi, je nedvomno velika. Naj ima to veličino od zlobe ali plemenitosti, je vendar velika. Ali, ki živimo življenje \ laJto izrednih dneh, kakršne doživi le malokatera generacija, moramo jasno imeti pre<l očmi tudi ])renekatere žrtve, ki bi naj Lile prva zahteva slehernega narodnega uda.
Rekli smo sožitja. Za nami so buriti dnevi dvajsetih let. v katerih so bile '1к>ј tri narodne individualnosti, katerih vsaka si je hotela zagotoviti svoj posebni, sebi dopadljiv in odgovarjajoč temi j. iz katerega ;bi zmogle narodnostne moči vzkliti v -takšno veličino, ki bi no mrk nil a v težkih <lneh. In (a'ki težki dnevi so prišli. Kakor smo veseli, da .so se vzmeti /.ahtev treh narodov (pravimo treh, zakaj resnično so bile tri, j(> bila ena bolj vi<liia in bolj poudarjena kot druga).
ki so bile do skrajnosti napete, olj dvanajsti uri umirile, tako se moramo iskreno vprašati, ali je v naših srcih zdaj res samo ena misel, ta namreč, da bo ta sad skoraj že zelen, za katerega smo se borili d \ ajset let. pravočno zavarovali ter ga s skupno dobro voljo spravili v popolno zrelost.
V trenutku, ko smo prestopili čez prag zgodovinskega sporazuma v mejah naše domovine, moramo trditi po svoji vesti, da smo bili za ta trenutek pripravljeni. Mi, pravimo, večinsJci del slovenskega naroda, ki je bil pod vodstvom velikega katoliškega državnika v sklopu Jugoslovanske radikalne zajedli ice tista sila, ki je temu velikemu času <lala obliko in odgovarjajoči obraz.
I i dnevi pa so tudi jasno pokarali, kdo je bil tisti, ki mu novo nastajajoča oblika ni bila dobrodošla ter mu je s svojim o'ž'ivotvorjenjein zagrenila čas, v katerem se je naenkrat znašel nej)ripravljen, v sebi razdvojen in (nazorno skrhan. Kakor je bil v narodnostnem življenju zmerom majhen ter v borbi za novimi časi in pravičnejšimi oblikami nepreračun-Ijiv, tako že spet kože pripravljenost, da po tej novi obliki udari z veliko, usotlno zmoto.
Čas je mračen in zato velik. Velik za velike in močne ljudi. In močni in veliki bomo, če ne ,lx)mo iskali v teh dneh sebe in malenkostnih bežitih koristi iz goJega napuha, ampak če bomo vstali kot klena, harmonična narodna celota na pragu nove dobe.
Slovesna nova maša na Jesenicah
v mvlfljo. (Ilir 24. .scpU'inhra j<' daro-val svojo prvo najsvetejšo daritev g. Jožko Zahkar. i/, y.nuiic in zelo ugledne je-seni.ške družine. Novomašiiiik je wštii<liraJ v ljuhljan.i giiima/.ijo in je |X) koneani maturi zaprosil za sprejem v lM)go«ilovje. I' ilozokke in lx)goslovne vede je šhidi-fail v liiomoslii v tamkajšnjem sre<luje-•'vrojxskem eeiitru teološke iii niodro-«l<>vne znanosti. Po znanem preol)ra(u v Avstriji je nato nadaljeval študije v francoskem zavodu v Rimu in v soboto, <lne 2?. «ер1еп||)га ga je ljul)ljaiiski škof dr. (in^gorij Rožnian posvetil v škofij-«ki kapeli v inašnika. Mašiiiškega posve-(HMija so .se poleg staršev udeležili tudi najožji znanci in Aor<xlniki g. iiovomaš-nika oziroma njegovih .staršev.
V .soImiIo popoldne so s(> Jesenice iii tndi velik del Save, kjer je iiovomašiii-kov <!oin, okrasiile z zu.stavami. Na okin-»•anem prostoru pred žiipno cerkvijo so <►!> (i zvečer številni Jeseničani in zlasti •eolska mla<lina sprejeli novoina.šiiika in mii izražali prve |x)zdiave in čestitke.
• '''vi'tnik Ka.stelie. ga je pozdravil v imenu j(\seuiškili <liil)ovnikov. Mala šolarka mil j(> deklaniirala prisilno čestitko in i%ri)čila šopek nageljnov. V imenu obciiie je izrekel pozdrave in če-
stitko podžupan in hanski .svetnik 1'eter ■Arnež, ki je 'želel, naj hi bilo delo novo-mašiiika v blagoslov vsem Jesenicam. Streli iz to|)ičev so priluxl novomašnika oznanili vsem Jeseničanom. Nato je imel g. novomašnik v cerkvi litanije in pixle-lil blagoslov. Ob pol 8 zvečer je pevski zlxiT in godba Krekovega prosvetnega društva priredila slavijeiicii lepo pod-oknico. /brala «e je velika množica Jeseničanov. Sla v I je nix; se je za prireditev zahvalil in .se nekaj ča.sa ponudil med njimi, nakar so mu še spontano zapeli več pesmic otroci, kar je ljubkost te prire<lilve še jiovinalo.
Slovesnost nove maše se je pričela v inxleljo <lo|x)l<lne ob tri četrt na 10, ko se je pričel pomikati iz župiiišča sprevod <xlličnili gostov in sorodnikov novomašnika ter številne <luhov.ščine in kot zadnji g. novomašnik v spremstvu srečnih staršev in mlajšega bratca, ki je z bratom novomašnikom stopal v cerkev, da prvič sprejme Jezusa v sv. obhajilu, in sicer iz rok svojega brata. 1 o prvo sv. obhajiilo je dalo novi maši še posebno značko prisrčnosti in pobožnosti.
IA po okrašena cerkev je ])ila nabito lH>Ina vernikov, ki so najprej z ganot-jem poslušali <xMičnega ce^rk ve nega go-
vornika iz družbe Jezusove g. p. Preaca. Okoli oltarja se je pri sv. maši razvrstila številna duhovščina. Zbrani so bili duhovniki Jeseničani z gg. kanonikoma dr. Tomažem Klinarjem in dr. Gregorjem Žerjavom. G. svetnik Anton Kaste-lie je kot domači župnik in prijatelj družine g. novomašnika pri novi maši fungiral kot prezbiter asdstejis. Postavil se je zlasti pevski zbor z orkestralno mašo in nekaterimi slovenskimi vložki odličnega solista. Nova maša je trajala do pol ene.
.Starši g. novomašnika so nato vabili goste h kosilu na dom. Ги<И na domu je bilo vse okusno slavnostno okrašeno. Fina pogostitev je bila istočasno nad vse prijazna in domača. Izrečena je bila vrsta napitnic z iskrenimi čestitkami in željami, da bi bilo življenje novomašnika srečno in za ves narod blagoslovljeno.
Posebno srčna je bala jx>]k>ldanska po-J>ožnost v cerkvi na Savi. Tako polna ta cerkev še ni bila kakor ob tej priliki. Na koncu petih litanij je g. novomašnik ]xxlelil tu novomašiiiški blagosJov.
Na<l vse lepa cerkvena slovesnost je po svoje mnogo prispevala k poživitvi verskega duha v župniji. Naj bi bilo vse življenje novomašnikovo deležno takega blagoslova za naš nar<xl!
2
Ing, arch. Jože Platuer;
Jesenice danes in jutri
(Nadaljevanje.)
1.	Gosto naselje ali strnjeni gradbeni sistem obsega kakor sledi:
a)	severna stran državno cesto (»d ljudske šole do Čuferja:
b)	južna stran državne eesie med l'a\-1 i novo hišo in župniščem.
Iz tega je razvidno, da je državna cesta v sredi mesta od ban a s poslopji v strnjenem sistemu.
2.	Srednje naselje ali polodprti sistem obsega sledeče predele:
a)	državna cesta do Ciril-Metodove ceste in njenim premočrtnim podaljškom v zapadni smeri do potoka Ukove;
b)	ozemlje med U.kovo, državno cesto in železnico, izvzemši zemljišče Sokol-jikega doma in njegovega telovadišča:
c)	ozemlje med železnico, pokopališčem, podaljškom v premi črti s pokopališkim zidom do carinarnice.
3.	Redko naselje ali odprti sistem tvori vse ostalo ozendje ožjega in širšega gradbenega okoliša izven:
a)	zaščitnih pasov in prostorov, namenjenih za javna poslopja;
b)	ozemlje, rezervirano za kmetijstvo, ki se nahaja v mejah plasinice 593 v vznožju Me/^iklje ter novo mežakeljsko (esto;
c)	ozemlje, rezervirano za lahko industrijo in obrt. ki je med mejami levega brega Save od ceste proti Sv. Križu in «lo jezu na Savi. dalje llrenoviei in ze-leznici do ceste proti Sv. Križu:
d)	ozemlje, rezervirano za težko industrijo, ki meji na zapadu, meja lahke iiudustrije, opisane ikxI prejšnjo točko, levi breg Save do nu'je regulacijskega ozemlja na vzhodu, ki je z mejo širšega gradbenega okoliša, opisanega pod točko
mb) 1,
d) Določitev zaščitnega pasu.
Iz prvega dela razpravi' je razvidno, da tvorijo naravne zaščitne pasove gozdovi, ki segajo skoraj do gosto naseljenega predela nu>sta. I i naravni parki so pljuča in zračno zbirališče za vse prebivalstvo. Rezerviranje pretežnega dela regulacijskega ozendja za redko naselje /in neposredna bližina Julijskih .\lp ter |x)raščenih predelov, ki segajo skoraj \ sredo gostega naselja, narekuje stališče pri določevanj n javnih j)arkov in zaščitnih ]:asov. Novo redko naselje na ziipadn in ju/.novzhodnem <leln regulacijskega ozendja naj s svojimi vrm\ i tvori naraven park. Ilegnlai ijska struga Save in njeno obrežje je najlejišc sprehajališče. Nadalje se je vodil sistem zaščite okoli javiuih poslopij, katerih ozendja sr bodo pret\i>rila \ nasade, ki naj tvorijo zelene zaščitne paso\ e. Okoli vsega industrijskega in železniškega ozendja м) določeni zaščitni piiso\ i, ki naj postanejo javni nasadi in sprehaj.dišča, Kiišljiva |M>l>očja naj se pogozde ter naj ixorijo tako zavaro\ ane zaščitne paso\ e.
Iz teh vidikox so določeni za /.aščitni' pasove sledeči predrli:
1.	Ozeiirlje na scvoi'u med plasiiiico ()20 ter južno plastmco 590, in sicer izven regnlaeijskega ozemlja. To ozemlje tvori naraven park, ki je v celoti jk)-goztlen in ki je zaradi svojili strmin nemogoč za gradnjo lin naseljevanje.
2.	Ves predel nad državno cesto na Kopavnikn do zemljišča bolnišnice.
5. Južno pobočje gore Mirce in Klo-bučne, ki je rnšljiv in ga bo potrebno pogozditi, koder je gol.
4.	Vzhodna in zapadna stran pokopališča je zasedena s 30-metr.skim zaščitnim pasom, zasajenim z drevjem.
5.	Levi in desnd breg Save je okupiran v širini 10 m. Ta naj bi bil zasajen z drevjem in oprendjen s sprehajalno potjo.
0. Obe strani železniške proge, v |)re-deln izven srednjega in gostega naselja ter od Sokolskega doma proti vzhodu, naidalje ob Bohinjski železnici v srednjem naselju ob državni cesti in o<l železniškega mostu dalje v smeri proti Bohinju.
7.	Zaščitni ])as je predviden v okolišu farne cerkve ler na nekaj mestih na javnih trgih.
8.	/ašoitiii pas je določen okoli vseh javnih poslopij, ki stoje samostojno iu prosto na zemljišču.
9.	Za zaščitnim рамош je obdan tudi okoliš težke industrije pi4>ti zahodu iu to od tovarniškega jezu do železniške čuvajnice. Poseben zaščiten pas je (reJ)a narediti okoli apnenice IvID, <la jc zaščiteno pred prahom os.lalo [irebivalslvo. ki se nahaja na tem ozemlju.
E. Določitev zaščite nasellenega oiem-Ua okoil tovarn, pred dimom, ropotom Itd.
\ gla\ nem je I a zaščita st\orjena z zelenimi pa^:o\ i iz drevja, določenimi pod ločko B) d). Vzeti je v obzir še potrebno zaščito proti državni eesli. ki naj «e stvori z zasajenjem visokega drevja v tem predelu. Poslopja situiarana proti cesti, naj bodo višja kakor pa tovarniški objekti in naj redoma služijo \ obratne namene.
F. Določitev prostorov za javne zgradbe In zgradbe večjega značaja
Jesenice imajo več nratlndh institucij, ki imajo ali svoja poslopja ali pa prostore vzeta v najem in ki jim zadostujejo za daljšo dobo. V naslednjem naštete institucije, .ki ostanejo v svojih po .slopjih oziroma prostorih:
1.	Železniška postaje ostii.ne na starem mestu ter se jo z dozidavo ali nadzidavo ilaliko poveča. Leži v sredini mesta in je glede na to dejstvo od vseh strani lahko dosegljiva.
2.	Pošta ima svoje prosipre v podaljšku postajnega poslopja ter ima možnost povečavo. Glede na njen položaj v ce.n-trnuHi in na kolodvoru je pravilno .si-tuirana.
5. Ljudska šola je v skoraj novem poslopju ter z nekaj dozidave lahko .služi še naprej.
4. Carinarnica je javno poslopje, ki je bilo zgrajeno iz kaldrminskega fonda po mestni občini in v kateri se nahajajo tudi njeni prostori. Carinarnici manjkajo le carinska sklaidišča. ki so pa tudi predvidena.
1. Gasilski dom je nova zgradba, leži eb glavni cesti in skoraj v sre<I'ini Jesenic. Odgovarja svojim namenom.
b. Župnišče je v bližini cerkve postavljeno e prevrtičem ob glavni cesti, je \ posredni ])ližiini pokoj)ališča in odgovarja svojim namenom.
". Cerkvi sta dve. 1' arna cerkev je \ sredini mesta i)rezicla,na v novejšem času in odgovarja svojim namenom. Druga cerkev z nazivom Savska cerkev je privatna last KID in služi svojim namenom, posbno v nedeljnh. ko se vr*i v njej služba božja, namenjena prebivuil-stvu savskega ozemlja na Jesenicah. Ker leži ta cerkev v sredi industrij.sikega predela in je mogoče, da bo odstranjena, je zaradi tega treba preskrbeti to ij>re-bivaLstvo z drugo cerkvijo.
8. Otroški vrtec sv. Cirila iu Metinia se nahaja v svoji zgradbi ob državni cesti iu odgovarja svojim namenom.
Za nove zgradbe, ki so za Ixxloiaiosi Jesenic potrebne in predvidene, je prostor določen takole:
1.	Ljudska šola 11. za novi preileil mesta do konca proti zapa<lu je določena na mesto na Plavžkem travniku. I o šolo bodo posečali tudi otroei iz iirušice.
2.	Meščiinska šola se naj zida na Uo-nia\ hovem zemljišču.	(l)uljc.)
Kako je bilo v Španiji?
Odiiošaj med vojaki in olicir.ji jr t)il zelo slal). lia/lorcv ali smo sr v vsem. v liriiiii. v .stanov an i u in i a/iiili drnKil) nji'()dni)slili. /. eno hfscdo. hili smo I n j i. Лко si se /()|)i4'stav ii /. Iu st-dami, da je 1)11 Indi on di'lavic. in da smo prišli v (o /.iMnIjo v si /. eno ide jo, jr l>il odp,()V or. (Iu vojak in ofifir nista <mio in isto in da tcpi ni nili v Knsiji. I'ldino. kar si nui smel reči. jr l)ila Ix'srda sodrn^ .
/al ad i družili stvari in Inmparij, ki so sr godile, si moral molrati. Cr si sr pa zoprrsln\ i 1. jr Mila
(Naila.ljrvaaji;)
najmilrjša ka/.rn. da so ir o/,ij;'o«idi У«" fašista in antikoiniinista. \ nasproliiem si pa padrl v roke krvave SI M (Čeki), katera Ii je dala videti in okusiti vse naprave modernih p<vd/.emskih mučilni;. ali pu prostor, kjer se je zgrudilo iiii <i-soč(> nedol/.nili žrtev pod kroglami sln>j-nie.
Kako so bili oblastni I i gospodje, naj pokaže, tole: ko smo bili že potegnjeni s fi4»ule. da zapustimo Španijo, smo jtre-biv ali v uekem mestecu po imenu l(i|x»l. l il so toliko priv ijali in terorizirali l i-
t
v'ihii narod, da smo morali neki dan pobegniti, ker je l)ila nevarnost, da se dvigne vse mesto nad nas. Zadnje dni, predlo smo odšli s fronte, so nas pošiljali na najtežje točke, kjer so predvajali blazne napade na dobro utrjene postojanke. Bil je očiten njih namen, da pade pod kroglami čim več ljudi, da ne bi iznesli v svet krvave resnice. Kar jih je pa Se ostalo, so jih s terorjem prisilili še enkrat v borlK) v času. ko je padla Barcelona. To pa kljub temu, da je španska vlada prepovedala povratek inozemskih dobrovoljc;ev v ponovno borbo. Ta dekret vam l>o še mogoče pokazal Ljubljančan Pregelj Viktor, ,ki ga je kot štabni oficir prejel v roke in ga ima pri sebi v koncentracijskem taboru v Franciji.
.Še en dokaz nezadovoljstva med inter-ua.cioualci v Španiji: v Belgiji so bivši
(Jobrovoljci iistaJiovili driišt\o z geslom: Jx)j ikomimizmu.
V koncentracijskem taborišču v Franciji so trenja тек1 višjim in nižjim razredom internacionalistov na dnevnem redu.
Vsa bivša gospoda iz Španije se tu lepo razpozna po polnih kovčegih in debelih denarnicah, dočim vojaki jKibirajo čiike, in nimajo niti toliko, da bi kupili znamko za pismo. Na vprašanje, kje so ti tiči dobili denar, je kaj lahek odgovor.
Upava, da sva \ teh par potezah dala razumeti, da je španski narod ])relil toliko nedolžne krvi zastonj. Ravno tako vso žaloigro. po kateri so razočarani tisoči, nu'd temi tudi inicKa.
Jože Mavec, ,4. r..
Franc Malenšek, s. r.
Zaščita pred letalskimi napadi
v sodobni vojski grozi življenjii in prc-uio/,(>.njn (Ir/.avijuiiov ve iku ncvuriiost » I letalskih napadov. Kajti v prinuMii. da prido flo iieiuidiirgu nupaila sovražnih letal na <>zomljo., ki ni dovolj (iripravljen« na obrani-l>o in katerega prehivalci .se iic zavedajo iie-J^ariiosti, «е morejo zgoditi največje nesreče. Co pa se pravočasno organizira obrand)a, po-tcin 'ПС) morejo ne rušilne ne plinske hombe škoditi рг('1);valivtvn. Prav tako nastane panika najlaže med neorganiziranim pre.bival-stvcim. I () se je pokazal« v najnovejših vojskah. .S!a:bo organizirana zašfita povzrofi JuJiko velike žrtve.
Zato sc je treba ravnati natančno po navodilih »Uredbe o zaščiti pred zračnimi na-pa<ii.c Pri tem so nam lahko zgled velike Jriuvo, k.i vedo, Jvaiko so jc treba braniti, -uvurovuti se moramo tudi mi, čeprav smo ■^'ono varnostni ukrepi nun morejo
rft.4;ti.
najvažnejša navodila. iNajbolj pogosti e;lj sovražnih napadov »о velika mesta. Zato jo najbolje, da se čimveč prebivalstva izseli. I n pri^lejo v ]x).štev zlasti tisti, ki imajo redne ineseene doho^lke in jih nič ne veže na jiiesto. I o velja |и)-seibno za banoviiiska s red if Га in indm trij-»ka mosta. '/,a za.šMto otrok v teh mestih -se Vo brigala država sama. Owebe, ki nimajo dovolj sredstev za življenje v not ran ioiti države, naj se umaknejo \ najbližjo okolico. <la tako inoreio ostati \ stalni zvezi s 4voio hišo .;n službo. Državna ohraimiba je P'K'^lalu generalna navodila mestnim odbo-foni, ki na i y zvezi z mestnim načektvom •■''delil y,ii\etiš("a po gotovih načrtih. Promet-
na sredstva se bodo rabila samo za i>re\oz (;!>ok'.ih. Kei' se pa ne iiodo mogli vsi prebivale} izseliti, se bodo za te v mestih samih zgradila zaveti.šča. Tako mora vsaka nova stavba imeti zavetišče. V kolikor še ta ni o zgrajena, se bodo morala, drugače bodo lastniki kaznovani.
Po manjših mestih, kjei- ni potrebe za betonska za\ etišča. se naj pa izkopljejo po |;arkil) in praznih prostorih ro\ i, ki bodo ščtili ]>r(xt rušilnimi bombanti in bojnimi f trni'i.
š(^ mu.nj ogrožene so vasi. kei- M) pač malo" naseljene!' .'Vi to se še ne pravi, da jih ni treba zaščititi. Vaščani sami morajo v slučaju vojske izkopati rove v gozdovih. Kakor želimo zavarovati ljudsko življenje., moramo prav tako zaščititi živino in rezervno hrano. :^ivino moramo razkropiti po gozdovih. da jo sovražni a v ion i ne bi mogli iz-lediti.
Živež moramo hraniti v sigurno zavaiova-iiili shrambah, ali ga pa konzervirati, zavijali v parafiniran papir in ga spraviti v hladilnike. Zu suho hrano je dovolj, da jo de-nem« v zaboje in robove zak^imo s papirjem. Zastrupljeno hrano se mora »ežgati in zakopati v zenii'jo. Ogibati se moramo vode iz vodnjakov in sumljivo hrano preizkusiti na živalih. Vsaka hiša pa mora imeti hriine vsaj za teden dni.
Dolžnost \sakega državljana je. da vso to dobro premisli iii <la -e za vsa navodila obrne na mestni odbor, kjer jih more dobiti. A ko se vsi vestno in pravočasno poučimo o tem, kar smo zgoraj navedili, |>otem se nam ni treba bati v(dikih katastrof.
Jesenice
/ciiski odsek Krc'kovega prosvetnega dru-šlvii Ih) pričel s svojimi rednimi sestanki prvi |Х)п(ч1е| jt k v oktobru, t. j. dne 2. oktii-hra l'W. Vabimo k obilni uilelcvbi \ -e staro Članice in s|)i rj( iniin o r..n f
Freč. g. Pogorele«, našega pri'jubljenega kaplana, so |xiklieiili k \ojakom. Da bi kma'!u vrnil.
Novo sv. mašo je pri \ ru-deljo, dne J4. 1»i|'lendira t. L \ tukajšnji župni cerkxi g. rV'y /abkar. s'n tukajšnjega lekarnarja in jeseniškega župana. Naj bo njegova 4iuh()vniškii pot v težkih rasi h |,1ацо
Mesln,, zavetišče se liiiro do\ ršuje. še ne j."J do|»ii'nile\ \ zidarskih delili zunanjega "■" in notranjosti, polem bo dobil še okns-I" nad \ \e praktično notianjo opremo, bo končno pripra\i'o za sprejem ti-'kalciiiu je namenjen, Грга\а občine
imu /f \ fjlaviicm siwtinljcn sc/iium \ seli. ki Ixiilo pi išli v piištcv .kot nicRovi prvi sta-iioui'lci. Upajmo, da ho /.Hvrt;šf(i liniji« sprejeti pod svojo nostoljiihiH) strclio vse, ki so doslej že hili iii še Ixxlo v oskrbi mestne občine, ki jim bo is tem dala skupno, do inrtno OKujišee.
Novo *0/(1 HO spreliIIjiilišče, ki ^ii je uie-dihi mestna olvčina na pobočju Miree<xl cerkve <lo -šo.'e, l)o skoraj (xlprto, a pa /e sedaj nekateri uporabljajo s pridom in /adovolj-sl\om. Novi naravni park, ki je prvi le \ i-'le na (lorenjskcm, ho );otovo ublažil mno^e pomanjkljivosti, ki so prej ko slej najbolj zadevale miru in od<lilia potrebne uslu/.be.i-I e industrije in /elivnce, saj -e hodo odslej \ kralkili odmorih lahko oddahnili \ ne-po redni bližini de'ovne^ia mesta. 1'ole^r le-KU hi bilo šu ž( leti. da se na p<xloben način uredi še otroško i^raliNČe, ki je /a je^enice ki\H\o |x>lrehno,
Dijaški zapiski
Dijaško počitniško društvo »Razore je zaključilo svoje plo'.Ionosno delo letošnjih po Mitnic /, večjim skupnim sestankom, ki je trajal ves dan >0, avgusta. Med skupno maši-je pel oktet ter igral violinski duet. Do-poldani-ko zborovanje se je po običajnih for-muilah pričelo s predavanjem g. Boga Gra-fenauerja. ki je govoril o podlagi slovenskega vprašanja. Referat je liil sprejet z velikim zanimanjem, kar je pričala živahup. debata, ki je sledila. Drugo predavan je o naših narod.n:h manjšinah so zaradi nujne zadržanosti naprošenega predavatelja prevzeli študentje sami, V debati so olxlelaU tudi druga, |)preča narodna vprašanja in v svojih izvajanjih pokazali, da se zelo resno pečajo .4 temi proli'emi. Popoldansko zborovanje, ki je obsegalo predvsem ix>govor o dijaškem društvenem delu ter predavan je v tem ^mis-!.i. so zaključili predčasno, da so se mogli udeležili iKjgreba ponesrečenega tovariša Al-!iina /.upana in s tem opustili drvgi) pretia-vanje.
K.ot za.ključe.k svojega siwlijsk.'iM dneva pa so priredili prosvetni večer Poleg predavanja o zaslužnih koroških možeh, ki ga je imel Poehyla Marjan, .so nam izvajali koncertne im ))evske točke. Poleg že dobro j)o znanega študentovskega okteta, ki je imel daljši in lx)lj zbran program kot navadno, jo nastopil tudi violini-ki duet s klavirjem. Vi-ie je bilo res temeljito naštudirano in dobro pripravljeno, da je občinstvo pridobilo v vsp.kenii ])ogledu.
Želinio si še vrfč takih večerov, kjer se vzgajajo aa«!''judie k razumevanju tudi tež-iih stvar k Na žalost smo opazili, da le na Jesenicah zelo malo izo^braženeev kljub temu, da imamo toliko »-inteligence«.
niškim študentom so sledili tudi radovljiški in priredili prav len prosvetni večer /a "vokI le deklmmiral dijak lože ITri-bovSek Zupančičevo Dumo, Poda' jo je doživeto in živahno. Sledil je govor bivše.^a poslanca g. dr. Albina Amajda. Govoril je o narodni zavesti in nakazoval nekaj zelo kle-irlh in le|)ih misli o tem tako važmem in za nas še po ebno aktualnem problemu. Za konec so zaigrali .študentje burko vNini«, ki je spravila dvorano v prav dobro vci'jo. K do-seiženemu uspehu radovljiškim dijakom iskreno čestitamo.
V	nwleljo 10. septembra so priredili jestv nvki šti"lentie za zaključek počitn'c izlet v Gorje. Hkrati pa so gostoivali na prosvetnem odru s »Kovačevim študentom« ter kratkim programom slovenskih narwlnih in umetnih pesmi, ki jih je odpel študentovski oktet. Zapustili so v vsakem oziru prav lep vtirs in je želeti, da še kedaj pridejo gostovat v Ciorjanski dom.
Drobne vesti
Poljski so zadnji čas prinašali potro'ejski v relci letno '>(И),(ИШ do 75().(K)() ton nafte, kar pomeni (>% svetovne proizvodnje,
Dardnnele imaio danes, prav tak pomen kakor .so ga imele <lo sedaj. Poleg drugih velesil .se za Daixianide prav tako kot nekdaj carska Kusija zanima tudi boljševiški reži,m.
Lwow, ukrajinsko mesto na Poljskem, važno železnirko križišče za katerega so se ix)-t ego val i tako Nemci kakor lliisi, ima prebivalcev. Oil t(di je 25% Poljakov, l|)% pa Zidov. Park Kilinskega v l.wowu je po lepoti drugi park v 1'Jvropi.
V	mestu Vilni na Poljskem živi med JOS I;s(ič ■>(>() prebivalci	Poljakov, poleg Zidov. liu.-ov (4-%), Meloru, ov in l.itva.ticev (i;.T'%). Nemcev (().2S%) in ostalih. V Vilni s(? nahaia stara univeiza poljskega kralja Štefana Batlioryja. na kateri je vpisanih tri tisoč '>()!) dijakov, Profesorski zbor šteje Kit, moči.
Cena koles na Angleškem je poskočila za 12.4%. liaje zato, ker je posta' material zaradi vojne dražji.
V	Uelgradu kopljejo zaščitne rove proti zračnim napadom.
4
Iz Nemčije se je vrnilo v doinoviiio turških dijakov, ki Ixxlo svoje študijo nadaljevali doma.
Nemčija je že izdala ni)ve /uaniko s sliko (idaniSika.
Kdo še ne ve...
da producira Kanada VBako minuto 30 kg medu. Ona je na svetu največji izvoznik tega sladikegra blaga.
da je neki angleški inženir izumil žarnico, ki daje na vsak kvadratni centimeter za 20.()00 sveč isveti'o'be. Če bi to žar-nico oJiesili v višino 1.500 m, bi razsvetljevala mesto s 1(X).000 prebivalci.
da ubijejo v enem stoletju samo zaradi biljarda 300.000 slonov. Iz slonovih zol) izdelujejo namreč biljard ne krogle.
da je most na cesti Otoče-Brezje poipHšCe pretepov med po'biraici mostnine in romarji. V nekaj desetletjih menda še niso mogli nabrati od revnih romarjev toliko, da bi %gra-(Uli nov most za katerega ne bi biro treba plačevati mostnine. Omenjeni most je najbrž edini primer te vrste v Sloveniji in za |K>vzxligo tujskega prometa kakor nalašč.
da imamo poleg glasbenih zavodov v Ljubljani. Mariboru in O.lju tudi glasbene šole v Kranju, Ptuju in celo Litiji. Samo Jesenice nimajo še ničesar. Menda je to merodajnim •še nerazumljiv pojem.
da so se mogle v zadnjem času :i!i,šati ali brati na Jescnicah te.'e zanimive domislice, ki maličij« lepoto in pravilnost islovenAčine: »Publika se naproša, da ee umakne za bari-jerec, »Oba moštva naj nastopita*. »Kakova rana človeške družbe« itd.
da nekateri policijski stražniki na Jesenicah strogo kaznujejo vsako najmunji'o nered nos t kolesarjev, dirkajočih motorjev in avtomobilov po ozkih jeseniških cestah pa nikakor ne vidijo.
Zanimivosti
v Varšavi se morejo videti neverjetni pri-/x>ri. Ženske in otroci prihajajo celo do prvih bojnih vrst, na katere dežujejo krog'e
HoioiUc si/af denac/
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 »/o- Nove vezane pa po 5 ®/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranllnične rezerve, l<a-l(or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
iz pušk. ill nosijo лојакот kosilo iu večerjo. Od Neiuce^zavzeti deli mesta so polni policije, kar pa ne zadržuje žena. da no bi, skrite za vrečami peska po strehah, stre-'jale na svoje sovražnike
Šah razbil .srečen zakon. Mikša Kerenyl v Budimpešta je vstajal vsak dan že ob šestih zjutraj, čeprav nui jo bilo treba iti v ti'lužbo šele ob -devetih. Običajno je rekel svoji ženi, da gre na partijo šaha. Opoldne ga ni bilo iskoraj nikoli h kosilu. Domov pa je prihajal šele o .polnoči, kaiti ves dan je Sedel v kavarni in igra' šah. Strast do šaha je bila vedno hujša. Žena, za katero se sploh ni brigal, se je bala, da bo mož izgubil službo, kajti z izgovori, da je bolan, je izosta-jal od službe in igral v kavarni šah. Priče na sodišču, kateremu je nesrečna žena predložila zahtevo za ločitev, so potrdile njene izjave. Nekdaj tako sreičen zakoni je bi' razvezan po moževi krivdi. Zanimivo je, da mož k razpravam na i-odišče sploh ni prihajal. Sodni odlok o ločitvi zakona so mu naznanili, ko je wedel v kavarni za šahovsko mizico.
Saarbriicken je glavno mesto Posaarja, za
katerega se hudo tepejo Francozi in Nemci, in šteje 2()l).(X)0 prebivalcev. Je središče premogovnega otoka, ki meri 1921 km-'. Na toim otoku živi 8(K).<M)() ljudi ter je tukaj gostota naseljenosti (410 na km-) najvoCja v k v ropi. Tu se naJiajajo žei'ezarne. tovarne za aluminij, sladkor, tobak in glasbila. Po versaj-skem miru je pottala saarska obUv-t samostojna pod upravo Društva narodov. Plcihi-scit. ,ki se jo vršil l>. januarja I9>5, je od-ločil Posaarje v korist Nemčijo, ki ga sedaj kilčevito brani.
Odpor med mladino proti komunizmu. Nizozemska sekcija > Pro Doo« je pred kratkim priobčila lepo pismo mladega protestanta iz Rusije, v katerem govori o odporu proti komunizmu zlasti mod mladino, vpcis-ebno še med mladimi komunisti«, ki »na skrivaj pomagajo duhovnikom, nabirajo denar za cerkev in ise odločno prištevajo k vernikom. So tudi primeri, da so člami komunistično stranke uileložujejo božjo službe in dajojo krstiti svoje otroke«. >
d^iU
ako naročile pohištvo proti takojšnjemu piač'iu
I2azstava izdelkov v hotelu „Pošta"
Delavnica Kosova ulica 9
* Rudi Smolei
sploino In strolno mizarstvo
Poravnajte naročnino!
i	Za elektriko
0	vse nalceneJSe In ugodnejše pri
1	Doze Markež
s	elektrotehnično podletje
§	Jesenice, Murova. tel. 605
Tihotapci orožja
Kakor se skoraj vsako <lek), lako ле kmI-i ono izdelovalcev in ruzpečcvalcev orožju . rši iia zakonit in nezakonit način.
Tovarjie orožja izdelujejo in prodajiajo orožje pod državno kontrolo in izvira ve« izkupiček in dobiček od naročil države, V kateri so podjetja, in od prodaje v dirug,«-države. Zakoniti dobiček nekaterih inozemskih podjetij je po posameznih izrednih primerih neka.ko tale: Od leto 1У34. do 19>". je znašal čisti dobiček tridesetih največjih angleških tvrdk 11.750.000 funtov Sterlingov. Zaradi siftematičnepa in hitrega oboroževanja Anglije se je v zadnjem času treh let poveičal dobiček največjo^ tovarne za orožje »Wikersa« za 12%, katerega pa presega čisti dobiček tvrdke )Project:/ and Ingtmi-ring«, ki je znašal v istem času kar (56%.
Vsaka tvrdka, ,ki hoče dobiti dovoljeni« zw izvoz orožja v inozeniistvo, mora predložiti vladi svore države pogodbo, ki jo je V tu nHimen sklenila z državo uvoznico. Zato oe zadostuje, da se pojavi na primer kak kitajski general v Wickersovih ali škod-nih tovarnah, <la bi dobil — kakor -o imnogokrat misli — recimo tisoč m.itraljey. ali sto tujiiov. Temu delu se posvečajo posredovalci i%-kliuCno »speo''a'isti<, ki so posejani o;l Sofije do Karakasa v Avstraliji ter od San Dictra v Južni meri ki do kantona na Kitajskem, v v.seh glavnih mestih vseh držav, in ki i4T) sposobTi' in pripravljeni posrc.lo-vati. vsako vrsto blaga, sev eda proti gotovini.
Če jt iz\o/. orožja pod tako strogim nadzorstvom, kako jc potem motrofe. tla se [jo-vsod. kjer besnijo državljanske vojne ali pa upori, naj bo to v <lo'.'ni .Amazonke, na «е-vernozapadni meji Indije a'i v neprehotinih afriških twkrajinah, nahaia v tabori&čih upornikov orožje in iminiciia ki nosi znamko kake. evr^oiM ,ke ali ameriške tovarne!* Iž kakega neusahljivega vira teče reka tihotapstva, ki p<xlira pred «eboi vse zapreke, ki ,so jih |X)stavile vlade, policije, cariniki, vohuniftvo in |)rotivohuns|vo v borbo proti tej naKllogi?
(Da.'je priho«! r#)
Za копзогсјј lista >Na mejahc: Jože Oodina, Jesenice. — Urejuje: Stanko bavinšek, Jesenice.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Make Blejee.
poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krekov dom
Kdor lioče dobro jesti, se abonira
V	Ljudski kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V	Katakombe
„Za maio denarja veliko zadovoljstva"
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik.