Sfofcnsiia Krajina. Sobota! Streljačka družina je imela 1. marca ob '/.10. uri dopoldne svoj občni zbor. Clanstvo ae je polnoštevilno udeležilo društvenega občnega zbora. — Občni zbor je imela kreditna zadruga drž. ualužbencev 29. febr. pri Fafliku. Zanimanje je bilo zelo veliko in tudi delo samo jo napredovalo povoljno v minulem letu. — Sodišče je razglaailo uradne ure za atranke. Uradnl dan bo vedno v sredo. Zato vsi oni, ki nimajo povabila na aodišče, naj ne prihajajo ob drugih dnevih, ker ae jim ne bi moglo ugoditi. — Gasilci aoboškega sreza 80 zborovali v drugi polo^ vici meseca februarja. Občnega zbora se je udeležilo 200 delegatov. Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo aprejetih 1739 piaem, odposlanih pa 1872. Obravnavalo ae je 3102 dopiaov. čete ima< jo 50 dvokolnih brizgalk, 56 četverokolnih in dve motorni brizgalki. Gasilskih domov je 40. Požarov je bilo 69 manjših, 31 srednjih in 2 velika. Pri gašenju ognja je bilo ranjenih 10 gasilcev. škoda po požarih se ceni na 830.350 Din. Otetega je bilo narodnega premoženja za Din 1,621.650. Gasilska župa je imela 6.361.50 Din tlohodkov izdatkov pa 6.284.75 Din. Občni zbor je potekel lepo in mirno. Poštnl avtobus na progi Lendava-Sobota-Ro^aševci še zmeraj ima svoje ncdostatke. Poštna direkcija je dala namesto prejšnjega in sedaj nerabljenega avtobusa na razpolago drugi avtobus, ki pa zdaleka ne odgovarja potrcbam našega podeželja radi stare konatrukcije in večnih defektov. Potniki so res ogorčeni nad tako vožnjo, ker ne morejo priti pravočasno na urade. In vai ti nedostatki gredo na rečun požtne direkcije. Ker pa je poštna tlirekcija izdala svoječac- no predpise in pravila za privaten prevoz oseb na tej progi, je tudi njena dolžnoat aedaj, da se pobriga za redne vožnje. Zgradba mostu na Petar.jcih. Poročali smo že na tem mestu o potrebi petanjskega mo3tu. 6edaj so predpriprave za gradnjo mostu že v teku. Vsekakor sc računa s tem, da se bo z delom začelo sedaj spomladi. Strokovnjaki preiskujejo teren za fundiranje betonskih opornikov. želimo le, da bi bil most dograjen čim preje, da bi dolgoletna želja gornjega dela Slov. I^rajinc in dela 'Slov. goric postala dejstvo. Sv. Sefceščan. Iz občinskega proračvma so se dali delati v vaseh mostovi, dolcčeno je bilo, da se bodo naredili mostovi tudi pri Sebeščanu, pa zdaj je konec proračunskega leta, a o mostovih ni sledu. Ne vemo, kdo je temu kriv. Če enako plačujemo, naj imamo tudi enake pravice. Tu ima g. Benko, narodni poslanec, svoje posestvo in vsi bi mu bili nvaležni, čo bi dal on ta del ceate popraviti. Sv. Sebeščan. Pravila za ustanovitev Prosvetnega društva so vložena. Kmalu bo občni zbor in že zdaj vabimo vse dobre katoličane, mladeniče in mladenke, može in žene, da vatopijo v društvo, da bomo tako tudi mi deležni sadoV katoliške prosvete. — Sprejem v Marijin vrtec bo dne 25. marca. Sprejetih bo okrog 70 otrok. Krog. V naši vasi ae je brez kake agitacijo »Slovenski gospodar« sijajno razširil. Ljudatvo se ga oklepa in druge Casopise odpoveduje. — Zadnjo predpustno nedeljo je bil pri poroki Bejek Joško, ki je popeljal pred oltar nevesto Terezijo Mes. šalamenci. Spadamo k občini Fuconci in tudl mi moramo plačevati vclike doklade. Občina ima baje nad 100.000 Din gotovine, ki niao namenjeni v noben doloden namcn in zdaj zopet bomo plačevali 85% dokladc. IIRHŠTVIJNK Hoee pri Mariboru. V nedeljo dne 15. t. m. bo v Slomšekovem riomu ob treh popoMne in ob sedmih zvečer igra »Luo z gora«. Leskovee. Letošnje predpustne nedeije ne bomo tako hitro pozabili. Ni bi!a lepa, dež, slaba pota, blato! Kar se tiče viemena, res slaba! Kar zadeva izobrazbo, dan duhovnega veselja, zares prelep sončen dan! Ronce prežene temo, mrak, meglo ter da človeku pogum in veselje za deio. Tak duhovni sončni dan smo imeli v Soli, kjer se jc uprizorila prelepa vzgojna igra »Malapevka«\ V resnici zasluži ,da bi jo vsi slišali, v srce sprejeli ter da bi rodila obilno sadu. Velenje. Prosvetno društvo v Smartnem pri Velenju priredi v nedeljo dne 15. marca, ob 3. uri popoldne, v Društvenem domu zanimivo in poučno predavanje o Abesiniji in o Sueškem prekopu s skioptičnimi slikami. Jelenče pri Pcsnici. Dne 15. februarja je nenadoma umrl Rihard Jarc, svak banskega svetnika g. šerbineka v 56. leUi svoje starosti. Bil je dober družinski ofie, vzoren gospociar, priIjubljen povsod, prijeten družabni!c in ccrkvcni pevec, Zapušča mlado dvodo in tri otročiče v nežni mladcsti. Sv. Bolfank v Slov. goricah. Nov svcž grob jc nastal na našem mirodvoru. Krije namre»5 zcnieljske ostanke blagega moža, poštenjaka, kl zasluži tudi v našem liatu nekaj vratic v sponiin. V lepi starosti 85 let je odšel k večnemu počitku Janez Lubec, bivši poseatnik, zdaj prevžitkar iz Biša. Rajni je bil dolgoletni naročnik »Slovenakega gospodarja« in drugih katoliških listov. Bil je 18 let kot občespoštovani župan v Bišu, ravno toliko let cerkveni ldjučar ter souatanovitelj tukajšnjega katoliškega proavetnega društva. Naj mu bo Bog plačnik za vae dobro na zemlji! Bukovec pri Zgornjl Polskavi. V nedeljo dne 1. marca, ko se je oglašal zvon, da pokliče vernike k službi božji, je zaprla svoje trudne oči Elizabeta Vrečko, po domače Le3jakova, v 74. letu avoje atarosti, prva v naši župniji v tem letu. Bila je iz ugledne čičekove družine na Bohovi. Njenega pogreba, ki ga je vodil ob aaiatenci g. župnika iz Frama domači g. župnik, kateri je tudi imel priarčen nagrobni govor, se je udeležila velika množica sorodnikov, hvaležnih sosedov in drugih dobrih znancev in prijateljev Lesjakove hiše. Rajna naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Zafošt pri Slov. Bistrici. Po kratki in mučni bolezni je preminula v četrtek 27. februarja šivilja Razboršek Marija (Pohtarjeva Micka )v 42. letu atarosti. Kdo ni poznal naše blage in dobrosrčne Micke? Bila je daleč na okrog znana kot prvovrstna šivilja. Vse pa jo je spoštovalo radi njene dobrosrčnosti in bogaboječnosti. Njeno življenje je bilo vzgledno, polno dobrih del in usmiljenja do niromakov. Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo poznali, spoštovali in ki je nam mnogokrat toliko dobrega storila. Velika množica njenih znancev jo je spremljala v soboto dne 29. februarja k veCnemu počitku. Naša dobra in nepozabna Micka! Spavaj mirno in sladko! Ohranili Te bomo v trajnem spominu. Na Tvoj mnogo prerani grob pa Ti bomo prinašali cvetja in zelenja, da bo spomin na Tebe ostal vedno svež, da boš v naših mislih živela med nami! Sv. Trojica v Halozah. Dne 5. t. m. smo potopali vodjo naših muzikantov Blaža Lozinšek, starega 59 let. Ni zamudil nobenega godovnjata ali slične priložnosti. Naj ga Bog pridruži tngelskim korom! Sv. Trojica v Halozah. Smrt žanje: Kot bi lotela smrt nekako nadomestiti, kar je lansko leto »zamudila«, lansko leto je bilo le 73 mrličev, najnižje število v teku 15 let, kosi letoa kar povprek, stare in mlade, slabe in močne. Do konca meseca februarja je umrlo 23 ljudi v skupni starosti 825 let. Izmed moških je najstarejši Franc Letonja iz Kozmic, star 76 let, ki je lansko leto še redno zahajal v cerkev l)i ure daleč, čeravno je imel eno nogo leseno. Politično je bil vedno zveat pristaš dr. KoroSca, katerega je redno volil pri vaakih volitvah. — Mlad je moral v grob Andrej Kozel iz Rodnega vrha, ¦ Dtar komaj 22 let. Eno leto je bil v postelji radi jctike. — želodčni rak pa je tirjal življenje 251etne Neže Bigec iz Zakla. Nekaj tednov je bila v bolnici, ni bilo pomoči. — Naj počivajo v miru! Kriievci pri Ljutomeru. Za vedno je zatisnil trudne oči 26. februarja v 78. letu svojega življenja splošno priljubljeni Matija Prelog, posestnik, trgovec in gostilničar v Starinovivasi, oče 8 otrok, od katerih je 6 živih. V prvi polovici februarja je pretekelo 50 let, odkar sta si s sedaj še živo ženo obljubila zvestobo zakonakega življenja. želela sta letos obhajati zlato poroko, a božja previdnost je hotela drugače. Pred kakimi tremi meseci je začutil bolečine v križu, nič hudega sluteč. Tekli so dnevi, pa ni š!o nič na bolje, Zdravnik je ugotovil bolezen na ledvicah, ki se ni dala več ozdraviti. Rajni je bil naročnik nabožnih listov in »Slov. Gospodarja« in zvest pristaš bivše Sl. ljudske stranke. Pogreb se je vršil v petek 28. februarja ob ogromni udeležbi občinstva. Počivaj v miru, blagi mož! Polenšak. Preteklo nedeljo amo ob obilnom številu apremili na mirodvor pridno in dobro ženico 75 letno žuran Marijo iz Polenec, ki je umrla vsled vodenik^. Bila je že več let od protina pohabljena in je težko hodila ob dveh palicah. K sv. maši pa je rada Sla. Ko 2e skflM raj hoditi več ni mogla, ae je dala peljati k far« ni cerkvi, več kot pol ure daleč. Lepo priDr»»« Ijena na smrt, je mirno odšla v boljše življenje« Njej je sledila na posledicah hude pljunčice 68« letna Slana Treza iz Hlaponec. V teku 1 tedna je bila zdrava in pokopana. Rajna je bila dobra ženica in babica in tudi njo smo spremili v lepem številu na kraj počitka. Obema rajnima naj sveti večna luč! žalostnima možema-vdovcema in vsem preostalim domačim pa naše sožalje! Frankolovo. Tukaj je na pepelnično sredo zjutraj mirno v Gospodu zaspala v starosti 83 let Marija šibonc, rojena Koštomaj. Bila je nad vae dobra mamica, varčna in marljiva gospodinja, dolgoletna naročnica »Slov. Gospodarja«. Zapušca dobro preskrbljene otroke. Pobožno krščanska žena in vzorna mati naj poCiva v miru! Preostalim naše sožalje! IiUče. Pogosto poje mrtvaški zvon. Na pust> ni torek smo pokopali dve utopljenki, in sicer 14 letno šolarko Marijo Nadlučnik p. d. Otovo in 60 letno mizarjevo ženo Lizo Ložekar p. d. Pekovko. Prej v nedeljo 3ta padli — na poti domov — po nesreči v Savinjo ozir. v Lučnico ter našli v njej nepričakovano smrt. Obe sta bili še meseca februarja pri spovedi in sv .obhajilu. — Naslednji torek pa smo ob obilni udeležbi vernega Ijudatva, gaailake čete ter bližnjih in daljnih sorodnikov spremili k večnemu počitku poseatnico, gostilničarko in trgovko g. Ano Boltin iz dobre krščanake Tajnšekove rodbine v škalah. V soboto popoldne je bila previdena 3 :jV. zakramenti in je nato v nedeljo popoldns vsled svoje že večletne bolenzi v 43. letu življenja in v 17. letu zakona mirno v Gospodu zagpala. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje. rajnim pa večnf mir! Boji na severni fronti končani. Italijanski niaršal Badoglio je mnenja, da je »oj na severu končan in da ALrsinci ne bodo več skušali zavzeti izgubljenih postojank. Letalstvo je javilo, da se južno od Amba Aladže zbirajo abesinske čete. Delavci z vso hitrostjo popravljajo avtomobilske ceste, ki so v slabem stanju. Mnogo vojakov se je vrnilo v zaledje, da se odpočijejo. Nadomestili so jih s svežimi oddelki. Prebivalstvo ne kaže niti najmanjše sovražnosti napram italijariskim četam. Podgorje. Prišla sta 17. fetr. pred oltar Jm1ček Strmčnik, član apostolstva in Angela Lenart, prednica tukajšnje Marijine družbe ter sta sklcnila živijenjsko zvezo, Obema želimo prav mnogo areče in veselja v novem stiji, ki je bila brez muzike, 3ta Miha skrbela za zabavo. — Pust kim ali z lahkim srcem, ne vem. je po njegovem odhodu eden ali zrcalu gledal fotografijo pusta. silno težko hodil po krasni cestl deč ter je lahko občudoval, kako moz v kupih gnije. stanu. Na godružica in oče je odšel, s tež Res pa je, da drugi lahko v Mislim, da je na Slovenjgraob strani gra- Sv. Jurij ob Pesnici. Na Jožefovo dne 19. t. m. bo ob 10. uri dopoldne v Sv. Juriju ob Pesnici javno zborovanje JRZ in sicer v gostilni g. Franca Hladeja. Na zborovanju govorita g. Fr. Zebot in g. Ivan šcrbinek. Gornja Kungota. V zakon je stopila Marijina družbenica Ivana Zlaner, ki si je izbrala za tovariša v življenju Janeza Kralja iz krščanske hiše v Rošpohu. Poročil ju je ženinov bratranec g. Franc Zagoršek, župnik na Ptujski gori! Božji blagoslov z novoporočencema! Selnica ob Dravi. Fodmladek Jadranske straže v Selnici ob Dravi je dobil v nedeljo dne 1. marca svojo zastavo. Pred pozno sv. mašo je g. katehet zastavo blagoslovil ter predstavil zastavo kot simbol našega boja za Casno in večno domovino. Nato so mali stražarji ponesli zastavo v cerkev. Zastavi so kumovale gospe: M. Griesserjeva, M. Vogričeva, R. Bruderjeva in G. Pinterjeva. Popoldne je bila svečana akademija Podmladka Jadranske straže, ki je imela lep moralen uspeh. Slivnica pri Mariboru. Ker vemo, da le potom močne organizacije bomo dosegli uspehe, šteje Blivniška organizacija JRZ že par sto članov; kot predsednika smo izvolili našega vrlega Lešnik Avgusta iz Orehove vasi, zeta pok. drž. poslanca Pišeka. Vabimo tem potom vse, ki hočejo sodelovati, da si priborimo boljše Case, da se nam pridružijo! — Od oktobra 1933, odkar so nas »slavni nacijonalisti« spravili pod rački »tron«, se je danes v toliko spremenilo, da je vso ljudstvo brez ozira na politično prepričanje prišlo do spoznanja, da je bila komasacija občin ena največjih nesreč, ki nas je v gospodarskem oziru zamogla doleteti, vsi davkoplačevalci bomo še leta in leta čutili zle posledice te nesrečne »JNSarske« komasacije. — že pred meseci smo odposlali prošnjo, da se bivše občine: Slivnica, Orehova vas in Skoke združijo v novo samostojno občino s sedežem Slivnica pri Mariboru; imamo zagotovilo, da se bo to v najkrajšem času izvršilo. Za kritje dolgov, ki so nastali za časa združene obč. Račc, se baje snuje že poseben konzorcij z geslom: Pač kmet plati, dokler živi, z žulj'mi krvavimi! — Najbolj nas pa skrbe naše občin3ke ceste; kamorkoli pogledaš, vsepovsod žalostna slika: tu bo pa treba prijeti z železno roko, ker sicer bomo utonili v blatu. Izmed vseh najbolj nujna pa je izgradi- tev nove obč. ceste iz Slivnice skozi Radize) in nadalje do šesdob. že nad 40 let se vleče ta zadeva, koliko komisij si je že ogledalo na licu mesta, kako se muči živina in ljudje, a je ostalo doslej vse samo na papirju. Tem potom prosimo ponovno krt bansko upravo ter okrajni cestni odbor v Mariboru, da nam čimprej pomagajo do uresničenja te prepotrebne cestne zveze, ker se ne sme in ne more dalje zavlačevati. — Tudi po Creti je potrebno prestaviti cesto iz potoka na suha tla, vsaj od posestva Ornik do Breganta! — Takole, sedaj pa v glavnem veste, kaj nas boli in teži, vendar ne smem še pozabiti naših brezposelnili ljudi, ki živijo veliko slabše kot berači. Tem ljudem je treba čimprej oskrbeti dela in zaslužek, zato se pa izvedba omenjenih javnih del naj nikar ne odlaša, ker naš klic prihaja ob 12. uri! Medvedce pri Pragerskern. čeravno je bil letos dolg predpust in mnogo zanimanja za ženitev, pa vendar poroke ni bilo nobene. Vzrok je današnja kriza. Marsikateri še za potrebne vsakdanje stvari nima denarja, kako bi potem imel za gostijo. Star pregovor pravi: Ako ni v vasi nobene poroke, rad potem skozi dotično vas leti volk in tuli. Tako je tudi na pepelnično sredo skozi našo vas letel in tulil volk, namreč v človeški podobi, ter smo se zavzeli, da nam ta mrcina v prihodnje 'e to več tulila skozi našo prijazno vasico. Sv Trojica v Halozah. Poročila se je Tilka Turk iz Gorce, vrla mladenka veleposestnika v Gorci in bivšega župana, katerega je prejšnji režim preganjal in pošiljal orožnike brrskat po njegovi hiši in zasliševat, kako se drzne tak Haložan sestaviti kandidatno listo proti Jevtiču za majske volitve. Mož pa se ni ustiašil groženj, ampak je edini ostal znaCajen in vztrajen in zvest dr. Korošcu, medtem ko so večino- ma vsi drugi obfiinski odbbrniki bivših 6 občin podpisali in volili Jevtičevo listo. Ljutomer. 34 parov smo jih letošnji predpust zvezali pred oltarjem, od teh pa je bilo 23 parov iz štrigove. Najmlajša nevesta je bila stara 16 let. Iz Prosvetnega društva sta se letos poročila dva fanta, Slavek Korošec iz Grezovčaka, izvrsten igralec na odru, vzel je Mavričovo Roziko iz Rinčetove grabe in Franček Slavinec 8 Kamenščaka, ki je vzel Markovičevo Angelo iz Cezanjevec. Vsem obilo sreče na potu življenja. Sv. Tomaž pri Ormožu. Sedemdesetletnico je slavil pretekli četrtek na svojem res prijaznem domu v krogu svojih dobrih tovarišev Matija Munda, ugleden kmet in posestnik na Sejanci. Castitamo! • • Sv. Bolfank pri Središču. Dr. Vladimir Breznik od Sv. Bolfanka pri Središču je po odsluženju vojaškega roka v Nišu in Sarajevu dne 2. marca t. 1. v Beogradu položil izpit za rezervnega sanitetnega podporočnika s prav dobrim uspehom. Sv. Marjeta niže Ptuja. V minulem predpustu smo imeli v naši župniji več porok in gostij. Med temi je bila tudi zlata gostija, ki sta jo obhajala Jožef in Marija Kolenc, bivša kmeta iz Formina, dne 23_ februarja t. 1. Jubilanta sta že stara 73 let; oče Jožef so še krepak možak, pač pa so mati Marija vsled lanske hude bolezni bolj slabega zdravja. Zato se zlata poroka ni vršila v cerkvi, temveč sta samo doma sin Franc in njegova žena Kristina, ki sta sedaj gospodarja na lepi Kelenčevi kmetiji, priredila v spomin tega slavja primerno gostijo. Oče Kelenc je bil tudi priznan konjerejec ter je odnesel iz konjskih premovanj mnogo nagrad. Bil je tudi dolgo dobo občinski predstojnik, vsa leta v obč. odboru, pri šmarjetski posojilnici, pri kmetijski podružnici odličen član bivše SLS ter zaveden Slovenec in katoličan, kakor tudi njihovi sinovi, posebno njihov naslednik Franc, za kar ga je prejšnji prosluli režim občutno kaznoval. V3e svoje otroke, 3 sinove in 4 hčere, jo dobro vzgojil in preskrbel, saj jih je 5 poročenih na lepih kmetijah. Jubilantoma želimo, da jih ljubi Bog ohrani z njihovimi dragimi kolikor moči zdrava in vesela do skrajnih mej človeškcga življenja. Polenšak pri Ptuju. Tudi mi smo imeli letošnji predpust vesela gostuvanja. Sicer ne toliko, kot je bilo kandidatov, pa smo še itak prav zadovoljni. — Pridni čevljar Rižnar Jožef iz Brezovec je vzel vrlo Marijino družbenko Kvar Gero v Pritinski. MadjaSič Marija, želarska hči v Slomih, je vzela šoštarič Antona iz Hlaponec. šumenjak Franc iz Polenec je poročil Lajh Albino v Lasigovcih. Mlad kovač Poznič Franc v Braclavcih si je pa izvolil Kranjc Lizo iz Polenec. Zagoranski štefan po rodu Hrvat, že od mladosti hlapec v Braclavcih, je mahnil na Zasade, kjer gospodari s Kokol Katiko. K sv. Tomažu je nam o63el dober mizar Viher Alojz iz Braclavec in poročil Pintarič Matildo, cerkveno periljo v Bratonečicih. Kmečki fant šilak Franc v Brezovcih je dobil novo gospodinjo Veselič Julko iz Moškanjc (fare sv. Marjete). Petek Vinc pc.jcst. v Braclavcih je kar mahnil k sosedovim in odvzel Sv. Tomažu župljanko Marijo Kranjc iz Savec. Z lepim avtom se je pripeljal mlad srečen in vesel par iz šoštanja ter si obljubil zakonsko zvestobo pred našim lepim kipom Marije Polenske. Vsem tem mladim parom želimo vso srečo in blagoslov iz ncbe3. Katerim pa še ta predpust ni bilo sojeno stopiti v zakonski jarem, naj jih tolaži zavest, da še 3 dni Dred smrtjo je še splch čas. Sv. KuniguiuSa na Pohorju. Naša dolgoletna željo, in prošnja se nam je zdaj izpolnila. Gosp. ban dr. Natlačen je podpisal odlok, da se začne graditi nova cesta Zrečc—Sv. Kunigunda in sieer po naši žclji od kolodvora v Zrečah. Obenem je tudi poštno ravnaleljstvo v Ljubljani ugodilo naši prošnji, da se vpelje vsakdanji poštni promct med Zrečami in Sv. Kunigundo, ki se je sačcl z 2. marcem t. 1. Zato izreHamo iskreno javno zahvalo banski upravi in poštnemu ravnateljstvu za to blagohotno naklonjenost. Ta naklonjenost bo pripomogla, da bomo Kunifjundčani lažje pozabili udarce, katere nam je piizadjal prejšnji režim. Luee. S 1. marcem je otvoril v Mežniji v Lučah svojo podružnico g. Jakob Sem. trgovec na Ljubnem, Pcslovala bo njegova hčerka gdč. Ida Sem. Prejšnja trgovka gdč. Jožefa Juvan se je pred kratkim poročila z g. Ivanom Fclicijan, 'F.snim trgovcem v Belgradu. .Sv. Petcr na Medv. t.e\u. Ali ste čitali Št. Pcterčani v jSIov. Gospodarju« z dne 22. jan. t. ]., kako sijajno so izpadle občinske volitve v raznih občinah dnc 19. januarja. Le ena ofočina, Lesce na Gorenjskem, je, v kateri so zmagali bivši sarnostojneži. Glejmo, da se ne bo pri nas kaj takega zgodilo. Tudi pri nas je bilo svoj čas dosti takšnih junakov, ki so trdili, da so dobri kristjani; gamo za politiko po kršačnskih načelih jim ni bilo mar. . .li ni sramota za kristjana, da vsakemu nepoznanemu človeku več verjame kakor pa katoliSkemu duhovniku?! Omenim še nekaj za tistc, ki mislijo, da ne sme biti nobeden zaveden kaloličan v parlamentu. Ozrite se malo okoli po avetu v države, katere so skušale Boga popolnoma odpraviti. Tam niso prišli do Brefie in zadovoljnosti, ampak so Ijudem napravili pravi pekel. To je delo tistih, ki so jim kristjani trn v peti. In še nekaj. št. Peterčani emo še Slovenci. Ali ni čudno, da se hočejo nekateri od Slovencev odstraniti in slediti Hrvatom, oziroma Mačkovcern. Mar mislitc, da bo res Maček Slovencem za paro koriati dal ali storil? Tisti, ki ste za Mačka tako navduseni, niste Slovenci ampak boste postali politični hlapci. Slovenci ostanimo Slovsnci in katoliČani, tako boir.o ostali močan narod slovenskl In katoliški, nikdar pa hlapci drugih. Sv. Lsnart nad La&kim. Banovinska cesta II. reda, katera pelje iz Laškega skozi Sv. Lenart, Je izpeljana nad vasjo Stopce v hudo strmino proti Sv. Lenartu. Klanec tako zvani »škradnik<-, je prava mučilnica za ljudstvo. prcdvsem pa za ubogo vprežno živino. Da se na takih cestah kvarijo čezmero tudi vozovi ,ni treba posebej poudarjati. Pet občin se obraCa na bansko upravo v Ljubljani, nadalje na sreski cestni odbor v Laškem in na vse prizadete občine, da se za preložitev klanca zavzamejo merodajni činitelji. Gospodu dr. IMilanu Stojadinoviču predsedniku ministrskega sveta Beograd. Gospcd ministrski predsednik! VeC let beremo, kako neke gcspodarske zbornice zahtevajo, da se prepove delo Tivarju, Sokotu, Ta-Ti, Bati in drugim, ker oni delajo cenenost. Citamo in uzapropaščeni smo, da so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako slepi v lovu za dobičkom, da nastopajo celo proti cenenosti. Kolikor nam je znano, je državna politika vedno bila za cenenost. Sedaj zahtevajo oni celo zakon, da se kaznuje tisti, ki prodaja poceni. To je že zares velika državna kriza. Nikdo z veseljem ne prodaja poeoni, razven če mu grc to v račun. Poeeni prodaja sarao tisti, ki mora, to pa smo mi kmetovaJci. Leta in leta darujemo naše delo meščanom, oni pa zahtevajo, da nam svpje blago prodajajo kar najdražjc. Cela država vpije na ves gla", da so cene onega, kar prodaja kmet, tako padle, da sc mu morajo brisati dolgovi. Zakaj naj se nam brišejo dolgovi, ko pa vendar lahko drago plačamo meščansko blago? Mi kmetje nimamo gospodarske zbornice, lorej ne spadamo v gospodarstvo. Toda vprašamo naše trinoge, s kakšno pravico sme manjšina meriti suknjo večini? Kaj. nismo mi tisti, ki edino smemo govoriti, kaj nam treba in kaj je za nas dobro? Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovemu in gumijastemu opanku, ker »škoduje« kmetovemu zriravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnico, manjkajo nam samo higijeničnc štiflete. Tudi brez meščanov vemo, da so Skornji boljši kot čevlji, čevlji boljši kot usnjeni opanki, a ti zopet boljši kot sirovi. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sirovi opanki boljši kot raztrgani, in ti boljši kot bosa noga. Nodejo vcdeti, da je cena goveji živini petkrat padla, da torej tudi za meščansko blago ne moremo več dati. Brez denarja ni zdravja. Toda sedaj je bolj važna. uenarnica kot zdravje. PoJoviea naroda ni v stanu, da da veC kot 30 Din za obutev, za ta denar pa je mogoče dobiti samo gumaste opanke; ti so boljši kot vsaki čevlji. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer to ne vemo, toda ludi če bi tako bilo, je bolje, da so vlažne noge od potu, kakor pa od brozge. Narodu preostaja: ali giimijaste opanke ali boaa noga. Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blaso bolio šlo. če bi se nrenovedali sirovi in gumasti opanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo. Ne damo si predpisovati od meščanov, kaj da bomo nosili, pa tudi če bi bilo zastonj. še manj pa bomo dovolili, da se dvigajo cene onega, kar mi kupujemo ter se pri tem delajo obljube, da se bo dvignila cena tega, kar mi prodajamo. To drugo je samo v božjih iokah, toda ne pustimo, da bo ono prvo v peklenskih! čitamo, da jc to tuj kftpilal, ki povzročuje cenenost. Ce je tako, hvala mu, ko sinovi našega naroda niso na to prišli. Pravijo, da ne maramo ne Tato ne Bato. Toda mi Vam zopet pravimo, dajte nam samo pooeni blago, pa naj ga dela, kdor hoče, naj ga dela magari država. Samo cen da nam ne dvigate in vržete v suženjstvo milijonc kmečkega naroda za račun meščanov! Dovolj smo mi pritegovaH jermen, naj ga zdaj še oni malo! Tocla mislimo, da jim še ni tako hudo. Prosimo Vas, gospod ministrski predscdnik, pustite pri miru ceneost meščanskega blaga, kolikor jo še aaj je. Bijeljina, 18. februaria 1936. —7. Podpini okrog 200 kmečkih zadrug', občin, kme- tov in delavcev.