posamezna steviiKa ^u stotinK v Trstu, v petek d. oktobra 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik KLV Izhaja — izvzemši ponedel..^. j \ zjutraj. — Uredništvo: ulica sv, Frančilka Asiškega štev. 20, L . — Dopisi naj se pošiljajo r.red- rlStvu. — Ncfrankirana pisma se .,yiejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kongorrij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — NaroCnina na mesec L 6.—, pol leta L 32.— In celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprav« štev. 11-57. EDINOST Posamezue šievilke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mul po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. heseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57. Zborovanje socialistične parlamentarne sKupinevTrstu Nekoliko odgovora V svojem referatu o razmerah na zasedenem o-zeaiJju na sestanku socialističnih poslancev iz 1-talije. je urednik Passigli razpravljal o raznih problemih, tičočih se naših krajev in ki čakajo nujno reiitve. V kratkih in krepkih potezah je označil tpioSno stanje; beseda mu je bila določna in jedrnata. Vidi se, da se je mož pridno bavil 7. vsemi vprašanji, se skušal poglobiti vanje in da je v mnogečem dospel do pravega spoznanja tzrokov in učinkov, ki so dovcdli do današnjega, res nevzdržnega položaja na političnem, gospodarskem, socijalnom, kulturnem in pravnem polju. Vse tisto, kar je Passigli odkrito in brezobzirno goto vil in razkril pred gosti iz Italije, zadevlje In posebno naj živelj; sai je naš list — v kolikor j'ii sme objavljati — prava pestra zbirka konkretnih podatkov in dejstev, ki le dokazujejo, kako so aa eni strani opravičene obtožbe in obsodbe v re-tenern referatu, in — na drugi strani — kako nujno potrebne so temeljite remedure. V polnem soglasju s poročevalcem smo, ko zahteva za delovno ljudstvo popolne pravice in primerne gospodarske in socijalne veljave v človeški družbi. Ali glede političnih pravic — h katerim prištevamo mi na odličnem mestu tudi one narodne naravi — ne moremo slediti Passigiiju do zadnjih zaključkov. On ima pred očesom le socijalni in razredni moment; mi pa tudi narodni. In ta je dandanes tolika etična in v svojih posledicah tudi gospodarska in socijalna sila, da v re3nici daje smer In značaj vsakemu gibanju in stremljenju — pa tudi socijalni borbi. Naj socijalisti Še tako skušajo prikrivali, hoteč se kazati izključno internacionalne, vendar je neutajljivo dejstvo, da tudi njim nacijo-nalna ideja dela velike preglavice in skrbi ter da )o ns morejo izločiti iz političnega in kulturnega življenja. Kako napačno si socijalisti tolmačijo najnovejSo zgodovino, historične dogodke in njih vzroke — n. pr. zlom Avstrije — in vse, kar je temu sledilo v naših krajih, je pokazal rečeni poročevalec že ▼ uvodu svojega poročila. Trdil je namreč, da fe bila la rivoluzione civile« v oktobru 1918. pred vsem socijalistično delo. Resnica pa je, da so na gibanju onih dni sodelovale vse stranke, a izvestne manifestacije po ulicah so imele celo izrecno nacionalističen značaj; da se je ustanovil iz vseh ttrank skupen odbor -za javni blagor*; da so pro-gluse tega odbora podpisovali zastopniki stran*: _ tudi narodnih, vštevši jugoslovensko; resnica je, da so bili v deputaciji, ki je odšla v Benetke v ententi, tudi jugoslovenski zastopniki, in da se Jc ' i deputacija vozila pod slovensko zastavo fn pod vodstvom jugoslovenskega kapitana. Slednjič jc notorična resnica, da jc na zlomu Avstrije !n za odcepitev tega ozemlja sodelovalo z odločno «i!o -.se prebivalstvo — posebno jugoslovensko, ki je na bojiščih — po navodilih iz domovine — tru-mnr.ia polagalo orožje in s tem povzročilo razpad — konec Avstro-Ogrskel To so preživa zgodovinska dejstva in odločno moramo odklanjati vsak poizkus, da bi si le ena stranka hotela prisvajati izključno ali vsaj glavno zaslugo ter kovati kapital iz činov, na katerih 50 složno sodelovali vsi. Passigli trdi, da so le socijalisti delovali za revolucijo in za absolutno neodvisnost tega ozemlja. Dejstvo pa je. da so ravno oni, ki so spočetka re» propagirali misel neodvisnosti, prvi opustili to mi- Naravnost osupnilo pa nas je veliko mnenje Pa*siglija o zasedbeni politiki prvega gobernatorfa generalu. Petittija. Saj gre poročevalec celo tako daleč, da Petittija naravnost povzdiguje v primeri z nasledniki, s katerimi je zelo nezadovoljen. Passigli trdi kratkomalo. da je rečeni general začel uspešno delo poTnirje*anja med Italijani in Slovenj — in to z neoporečnem taktom, priznavajoč vsem _ torej tudi Jugoslovenoin — svobodo se- staianja in izražanja svoje misli. Res je sicer, da |e Petitti ob svojem prihodu tudi napram našim zastopnikom izrekel par uljud. obljub; res je pa tudi, da je držalo to le par dni. Skoro je sledilo razpuščanje naših narodnih svetov, prepovedi odpiranja naših šol in vse tisto postopanje, o katerem danes ne moremo govoriti, ki pa bi moralo biti zrano tudi Passigiiju, in ki je presegalo vse, Česar smo se mogli bati. Posledic še dolgo ne bo lahko popraviti. Skoraj, skoraj sc nam dozdeva, da smatra Passigli kot pogoj za pomirjenje med obema narodnostima, da preneha vsako narodno snovanje slovenskega življa in da jc bil ravno zato tako zadovoljen s politiko generala(!) Petittija!! ___ Brezpravni Zadnji »Učite!;., ki Lisi" ;e prinesel pod tem AaOovom članek o obupnih razmerah, v katerih ie pr:-:ljeno živeti naše učitelstvo. Ker poveri sam dovr'o ramo, ga po dajemo šlrsi javnost' bc-z ko-n-entarja. Cla-nek se glasi: Če b: se nam b"o to zgodilo v dobi najhujšega vcaiikega- režima, ki .je sam sebi vse In absolutni gospodar nad vsem, nad .zakoni In :; J^mi, s k a te-'-mi -ravna samovoljno, bi rekli: ?sTe čud:no se, ker meč vn svinec nista nikoli ničesar videJat ne si šala, kamoli da bi * še čuli! a in nrssfcla. Pa se ni zgodilo v on.h, komaj pđ-ei.e'jLh dneh, ampsk dane*, v dobi vladanja civ. oblasti, katerih naloga je, da preko siepcga sovraštva zbesnele ulice gledajo v življenje 7 jasnim pogledom, da vidijo v zakonu zakon, v pravici pravico in v krivici krivico. Do poslednjih dni ?mo vedno mislili, -da ie pot, na katero so krenili kempetentni faktorji, le hipna zmota, nesporazumljenje, ki Kta sicer b la za mar *ti katerega izmed na> usodepolna, a verjeH smo, da to stanje ne bo večno, da bosta na me^to naslia In krivice stopila pravičnost in medsebojno razumevanje. V teh dneh so na& pa poučili, da smo se v stvari temeljito motfH in da se bodo povrnili zopet vsi tisti križi in težave, Id smo j:h morali /pretrpeti v dobi vojaškega paševanja in v nji sledečem režimu civilne vlade. Dc ne bemo na dol<*o in široko razk'adafc cele zadeve, na,j vežemo naravnost v n>eno Jedro ter ga1 razgrnemo pred očmi jugosloven-s-.ega mČtfeJjetva naših pokrajin. Znano je vsakomur. da je predsednšštvo naše »Zveze« \-sik-dar, ko se te komu izmed nas zgodila krivica ga je zadeto nenadoma preganjanje od stra- ni naš>h SaJsVsh bbTasti, Interveniralo neštetokrat v prilog prizadetim, pojasnilo' v?»k posamezni slučaj s potrebno objektivnostjo in storilo s(ploh vse, kar se je dado storiti v obrambo mcralmth in materijalnih koristi posameznika, njegove osebne svobode i. t d. V največ slučajih je bil uspeh ničev, ali pa tako minimalen, da }e anoralo samo naše predsedstvo in po njem titdr učSteljstvo priti do prepričanja, da živimo v dobi popolnega brezpravja. To nam je v zadnjih dneh potrdiia tudi sama šokka oblasit na usta višjega deželnega šolskega nadzornika. PredsedaKo * Zveze* se je bilo podalo v teh dneh na gen. civ. komisarijat v urade goriome-njenega drža-vnega funkcijonarfa, da pospeši pri nvem rešitev nekaterih znanih učiteljskih zadev, ki se vfečejo že mesece in mesece. Na tem sestanku je višji deželni nadzornik či«sto natančno določil svoje i'1. šo>l«ke obte^ii stališče do jugoslovenskega učiteljeva«. Njegove misli navajamo dobesedno: »Zasedbena oblast ima pravico obdržati v službovanja one, ki jih sama hoče obdržati in ki Ji ugajajo. Vsi učitelji so nastavljeni le provizorično, ker ni bil doslej Še nihče uradno potrjen. Tudi so učitelji sami priznali to svoje provizorično službeno stanje s tem, da so vložili na šolsko oblast na tozadevne prošnje za službeno potrditev. Če oblast koga premesti, je to le milost, ki mu jo izkaže, ker ga lahko kar odstavijo in pošljejo »z Bogom« ali »k vragu«, kakor že sami hočejo. Vse delovanje jugoslovenskega učiteljstva smatra šolska oblast za protiitalijansko in protidržav-no. Z ozirom na napade (Učit. Lista ia drugih slovenskih časopisov), katerim je ona izpostavljena zaradi ravnanja z učiteljstvom, bo prisiljena tudi ona objaviti v skrajnem slučaju potom italijanskega tiska vse tozadevne slučaje učiteljskega delovanja, ki jifc natančno pozna in bo tako dokazala njih krivdo. Končno ne more šolska oblast razumeti, kako da uči-teljstvo ne u vide v a njene dobrohotnosti do šole in njega samega.« Predsednik je ovrgel vse te obdollitve šoteke oblasti in obenem pribil, da dehije J-ugoslolvensko učiteljstvo v zm&u izjave, ki jo je bilo podalo že večkrat na kompetentnih mestih, v pomirjenje obeh narodnosti, ki žive na tem ozemlju. V resnici ne vcmc kak komentar naj pršemo besedam, ki nam lih je poklonil v imenu vlade višji deželni šolski nadzornik. Vemo pa samo to, da so tako jasne kot solnčna luč in da nam potrjujejo Se enkrat, da smo prodana, brezpravna raja, ki naj živi odslej pop činoma od m'iosti Ln nemilosti sedanjih mogočnikov. Na nerodni bofizem o priznanju provizo-ričnega službenega stanja od strani samega učiteljstva j>e šclska oblast postavila svojo vse-gamogočno vladarsko palico, ki. deli in bo odslej del la pravico in krivico, kakor se fi bo že zdelo. Jugcslcvenskemu učiteljtslvu pa ne moremo nikdar dovolj priporočati, na} vrši svejo kulturno dolžnost v šoli in izven nje i zanaprej v taki meri kakor doslej, naj bo pri vsem svo-lem delovanju resno in previdno, naj vrši strogo svojo stanovsko dolžnost in naj ne nudi nikdar niiii najmanjše prilike, da Damoklejev meč popolne brezpravnosti, v katero ga je paltnila ironija življenja, ne pade na njegovo nedolžno glavo. Pravo in pešteno delo za Šolstvo in narod bo najboljše in dbeiiem najvs-pešnejše orožje v boju proti nasilju bodočih dni. Pred iludsKlm glasovanjem na Koroškem NEMCI SO IZGUBILI VSAKO UPANJE CELOVEC, 7. Na današnji seji, ki je trajala od 11. do 13. ure, je p'ebW :ja.« — se gornji sklep te konr-si.te tolmači v misloi, da smatra pas A kot izgubljen za avstrijsko repubH'ko. Glasovalci dobe na volišča kuverto, v kateri bedita dve glasovalci: bela in zelena. Zelena te za Avstrijo, bela za Jtagc?lavi>o. Kdor hoče glasovati n. pr. za Jugoslavijo, naj pre-trže zeleno glaso^-nico, belo pa pusti celo; po tem na*j obe vtakne v kuverto. NEMŠKA NASILSTVA VELIKOVEC, 7. V veKkovškem okraju sk-pi.jc1 nasprotniki Slovence, da morajo od zelene glasovnice odtrgati košček in ga vzeti s sebej, češ da bodo dobiti za vsak košček ipla-čllo. S tem hočejo uničiti veljavnost naših glasov. Plebiscitna komćsja ničesar ne vadi, kar uganjaro nasprotniki-. VELIKOVEC, 7. Celovški Nemci organiziranj štiri' delavske bataLjone m tri batalfone di-jakov ter takozvano ^E:nvvohnerwehT« s privoljenjem medzavezniške plebiscitne komisije. Te ljudi hočejo poslat! deloma že v noči od četrtka na petek v cono A, estale pa v noči od sobote na nedeljo- V s!oven?\-em zaledju pa organziraio s>tavko železni tar^ev in \-seh nemško čutečih državl:anuv kraljevine SHS. Pretrgati hoče}o brzojavne in telefonske zveze ne samo v glasovalnem czemlju, ampak tudi po vsej Sloveniji. O tem načrtu se ie izvedelo od zanesljive nemške strai»i. Razumfc vc( je, da v plebiscitno komisijo, ki te nemške priprave mirno nimamo nabenega zarupanra. Raz- položenje našega ljudstva ie izvrstno. VPRAŠANJE O ZASEDEN JU PO NEVTRALNO? ČETAH SE NEREŠENO ■DUNAJ, 7. s P ali tise he Kcrrespcndenz javlja, da je velepaslaniška konferenca odklonila predlog avstrijske vlade glede zasedan;a koroškega glasovalnega ozemlja po mednarodnih ftetah. V vprašanju zasedena z nevtralnimi četami &e iti pad?a odločitev. Av^tri'ski državni urad «a zunan^ zašdeve je danes na-TOČ1! avstrijskemu poslaniku v Parizu, naj nujno obnovi prošnjo za cdposfanje mednarodnih ali nevtralnih čet v koroško glasovalno ozemlje in Oriše velepos'anišk: konferenci 'dejanski - položaj. KOROŠCI OPROŠČENI VOJAŠKE SLUŽBE BELGRAD, Ministrski svet se je v eni svojih zadnjih se) ha vil z vprašanjem o osvoboditvi vsjeh Korošcev od vojaške službe in o uvedbi milice na severni meji na štajerskem in Koroškem. ODPOKLICANI NAVARINI PLIBERK, 7. Predsednik: okrajnega s^ela v P-iiberku italijanski podpolkovnik Navarina', ki je izzval znani incident preteklo nedeljo, je bi I odpoklican. Na njegovo nresto pr:de italijanski ma^f Carara. JUGOSLOVENSKT DELEGAT V PLEBISCITNI KOMISIJI O GLASOVANJU LJUBLJANA, 7. 'Minister Jovanovič, jugoslovenski delegat v mednarodni plebiscitni komishi, je izjavil poročevalcu »Jutra« -sledeče: »Naš narod na Koroškem bo sani določil svojo usodo in odločil se bo za Jugoslavijo. Ta naš narod je zaveden in trden in on sam Je najtrdnejša opora jugoslovenske delegacije v plebiscitni 3conasi|r. Koroško ljudstvo prenaša nemški- teror in ne odgovarja nanj z nobenim protiterorjera, ker hoče dan, na dan glasovanja najboljši odgovor na ves nemški teror s tem, da bo glasovalo za Jugoslavijo in se na ta način osvobodilo za vselej vsakega terorja. Bil sem med našim koroškim 'Ljudstvom in govoril sem z ljudmi. Vse to ]j>udstvo -trdno veruje v svojo zma^o, vsi enako odločni: moški kakor ženske in zato bo to ijudstvo v resnici tudi zmagalo! Naša zmaga je sigurna, o tem ni nobenega dvoma. Nemci se trudi;o dokazati, da vlada na našem glasovalnem ozemlju teror, ker upajo, da se jhn na ta način posrečil itdgcdjiti plebiscit in z diplomat'ičnimi sredsitvi doseči us>-peh, ki ga pri glasovanju ne nior-ejo doseči. V resnici se pa od naše strajii ne vrši noben teror, na našem glasovalnem ozemlju ni bil še nobeden Nemec niti ranjen, kaj še-Ie ubit, medtem ko so Nemci na našem glasovalnem ozemlju že ubili enega iiašega orožnika, dva pa ranili! In vendar^o Nemci organizirali časopisno gonjo profcr našemu terorju. Dunajsko, berlinsko, italijansko in tudi drugo časopisje je polno poročil o tem terorju, ki ga sploh ni Čn zahteva, da bi naše giasovalno ozemlje zasedle zavezniške čelc, samo da bi se plebiscit odgodi!. Proti vsemu lemu se ruora konstatirati, da je koroški plebiscit pripravljen ped najbolj ugodnimi pogcvi, kakor ni bil do ^edai pripravljen §e noben plebiscit.« Italllonsko-ludaslouensba posojanja CURIH, 7. »Švicarska brojavna agencija« poroča o razgovoru svojega poročevalca s tajnikom parlamentarne skupine italijanske Ljudske stranke, posK Tevinijem. Tovini -se je doteknM tudi jadranskega vprašanja. Na poročevalčevo vprašanje, ali je rešitev jadranskega problema možna, je odgovorit Tovini: »Lahko zagotavljam, da je italijanska vlada trdno odločena, priti čim prej do rešitve. Pogoji pogajanj so am sredstva za obratni kapital. Alini-str^tvo za prehrano bo ta predlog izročilo ministrstvu za finance. Po predlogu ■komis'tje nai bi se v ministrstvu za prehrano in obnovo dežele ustanovil poseben odber strokovnjakov in z-as-topnikov konsumnJh organizac:}, ki naj bi vodil vse tozadevne posle. No\-i predlog o pobijanju draginje se bo predložil pariamentu bržkone še tekoči teden. Po novem zakonskem nacrtu bi' se imel izvr&li pepis hrane in vseh življenjskih potrebščin ter blaga po trgovinah in skladiščih. Cene živil jn blaga bi se maksimirale. Revizije naj bi se ponovno uvedle ter kaznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekulacije naj bi se kaznovaie z zaporom do 1 leta in globo do 200.000 dinarjev. Razen tega bi se smele nepoštenim trgovcem zapreti trgovine. Nekaj Članov odbora je predlagalo smrtno kazen za špekulante, ki na brezvesten način dvigajo cene blaga in živil. PROFESORSKA SKUPSČINA V BELGRADU. BELGRAD. 7. Danes dopoldne je začela tu profesorska skupščina, ki bo trajala tri dni. Svofc delegate so odposlala profesorska društva iz Bosne, Dalmacije in Slovenije, Slovensko profesorsko društvo zastopata ravnatelja Vajda in BevJt. Hrvatsko profesorsko društvo ni poslalo svojih delegatov, pač pa so navzoči disidentje tega društva, ki imajo večino ined hrvatskimi profesorji. Skupščine se je udeležil tudi minister za presveto Pribičevič. Za predsednika jc bil izvoljen ravnatelj Svetolik Stefanovič, za podpredsednika Živanovič. Tudi komunisti so postavili svojo prctl-sedstveno listo, ki pa je dobila le malo glasov. Danes je bilo sklenjeno, da se ustanovi jednotno društvo za celo Jugoslavijo. Predlog je bil sprejet soglasno in z velikim navdušenjem. Vojaška pomoč Zedinjenih držav Romuniji in Jugoslaviji NEW-Y0RK, 6. Predsednik Wilson je po-sdal republikanskemu senatorju Lodge}u pismo, s kafcenm ga obvešča, da je trditev, ki1 jo ie ta po.lednji izjavit za časa volitev, Češ, da je predsednik cbljubil vojaško pjme-č Zedinjenih držav Romuniji itn Srb: i v slučaju -s pada, brez vsake podlage. StamUullnshl na potovanja SOFIJA, 7. ^Preporec« javlja, da je odpotoval ministrski predsednik Stambulinski 5. t. m. iz Sofije v Pariz in London. Medpotoma obišče tudi Prago, Belgrad in BukareiL Kakor javlja bel-grajska »Politika«, se ustavi Stambulinski na svofi poti v Pariz 2 dni v Belgradu. TJalcaj pride neuradno, da se odpočije in da se po privatnih razgovorih informira o razpoloženju belgrajskih političnih krogov. PRAGA. 7. Povodom prihoda bolgarskega ministrskega predsednika StambuHnskega se v čeških listih množijo glasovi o potrebi obnovitve starega Če3ko-bolgarskega prijateljstva. »Venkov« objavlja danes uvodnik iz peresa bolgarskega trgo> vinskega ministra Daskalova. Daskalov povdarjn. da je danes Bolgarija povsem druga nego fe bita pred vojno. 2eli si predvsem miru in prijateljskega sožitja z vsemi sosedi, zlasti z Jugosloveni. Srčno si želi sodelovanja a Cehi na gospodarskem, kulturnem-in političnem polju. S pomočjo Čehov se nadeja Bolgarija, da obnovi svoje zveze z ostalimi slovanskimi bratu — Prihodu Stambulinskega pripisujejo češki politični krogi velik pomen. RAZPUST BOLGARSKE VOJSKE. ^ BELGRAD, 7. Iz Sofije poročajo: Narodno sobranje je v prvem čitanju sprejelo zakonsko predlogo o razpustu bolgarsk® vojske. Po tem projektu, ki odgovarja določbam mirovne pogodbe, stopi na mesto vojske orožniitvo, ki bo Štelo 20 000 mož in ki bo izključno skrbelo v državi za vzdrževanfe miru in reda. Za ta zakonski načrt so glasovali samo poslanci zemljedelske stranke, dočim so vso druge stranke glasovale proti in zahtevale, da naj vlada obrne vnovič na entento in skuia doseči, da sc spremeni določba, ki ureja r.izpvft bolgarske vojske. Trgovinsko pogodbi med Češkoslovaško in Bolgarijo LONDON, 7. Reuterieva agencija poroča, da je češkoslovaška sklenila z BcJgarijo trgovinsko pogodbo, podnSbno poiJodSć, sk.lcnjenl z Jugoslavijo. HemšKi socijalisti v fokoslovoiki proti komunizmu PRAGA, 7. Kongres nemških soci.aln/Ji demokratov v Karlovih \ arih je z dvetretijinsko večino odobril resolucijo proti tretja in ter-nacijonab. Trgovinski odnoioll med Češkoslovaške ■ In Italijo PRAGA. 7. V prvi seji češ'co - slovaško - ito-lijaus'kcga odbera za italijanske izložbe vzct-cev v Pragi so Ki! izvoljeni kc! hnvkc jonanti v odboru: predsednik cav. R£ohc?:,ti, podpredsednik Vctruba (predscdn'k jpiredbtaviteijsiva iz>!ožbe vzorcev v Trstu) :e izroči tamt^a'Žnjim sovjetom. Poljsko - lit vinski sporazum LONDON, V. Agencija iReuter ,potrju}e vest iz verodostojnega litvin-skega vira, dai se *klep ilitv'nsko - ,pcl;ske^a sporazuma pričakuje za jutri v S uvalu. Komisija za zrakoplovno scvaii VARŠAVA, 6. Vr teh dneh prispe v Varšavo k(^misiia, pestavijena iz 28 medzajveznišfkih častnikov, ki se bo bavila z vprašanjem glede zra.kop)ovbe, ki v mirovTi: pogodbi ni bilo rešeno. WRANGLOVA POROČILA. CARIGRAD. 6. General Wranlil je objavil sledeči resume o svojih opcracijah v septembru; 14, so naje čete pričele z napadom, potolkle so« vražnika in ?i osvojile Verkanečmak-Carekonstan« tinovsk in Pologoj. 19. smo zavzeli Oriokov Jn Geulaj-Polo in naša konjcnica je sovražnika zasledovala. Sovjetske čete v odseku Alcktan-drovsk, v številu ene divizije so se udalc. Aleksan-drovsk smo zasedli in podili sovražnika v »meri proti Slnelnijevu. V teh bojih smo zajeli 12.000 mož, 50 topov, 3 oklopne avtomobile, več zrakoplovov in »trojnic, 25 lokomotiv, 1000 vagonov in veliko vojnega materijala. Trinajsta armada sc lahko inatra tu uničeno. 25. so naže čete dosegle Nogaiak. Andrcvik.i, Makaronsk in Slavgorod. Da prehitimo sovražnikove naklepe, iino započet novo ofenzivo ln zavzeli 27. kraj Stare-Olbreskaja-Nikolskaja !n železniško križišče Votnevalke. 29. smo si osvojili Ma-riapol, 30. Jusovko. Druga *ovjetska divizija je uničena. V teh bojih smo zajeli 15.500 mož. Samo pri Silnikovu smo jih zajeli 8500, 4 lopove in 34 strojnic. (Op. urecf. —• Prinašamo te vesti ruskega rcakcijonarja, ki |e v službi Francije, s polno rezervo.) Kras in za trgovinsko pogodbo med Rusijo la Anglijo LONDON, T Kraein je pcslai Uoyd Ceor-geu obrežno pijano, v katerem mu obrazloži podrobno ruske potrebe industrijakrh izdelkov. Krajin vstraja pri tem, da se sklene trtfo-vinska; pogodba med Rusijo in Angleško, In povdarja, da bi morala Angleška poskrbeti fcSDBtOST« itn M S veliko ftevflo lokomotiv !ji dni^i fe-gszni&ega ma'tenijate, raz itn tega veliko vsako-Vitstnšh strojev. Pripomni, da $e sovjetska vlada. pripravljena ira zamen^vo v b?atfti namesto pJačevan^a v zhaAu. Z?atc na) pa ostane v Revalu deponirano in na> jamči ica kredit. Po tem zlatu bi se ssnelo seči samo t eda}, ako* bi zamenjaloo b&ago tekom tekočega leta ne bUo dasia>v4je»a. Angfefcki ianaačni krogi se ne .'.fcriniajo s tako pogodbo. Slatka železniških uradnikov v Rusiji BEROL1N, 7. Po poročilih iz Londona so priček v Rusiji stavkali železniški uradniki. Nekega šjvdskega' kom arja so železničarji ufefAr, dva druga pa, katera je poslala vlada, da se s stavtkujo&mi pogaCafca, so v Semenovu obesili Isto se je dogodilo brez vsake preiskave alt obsodbe 12 delegatom, ki jih je vlada ■posla'a, da posredujete med njo in stavkajo-bimi. V Petrogradu 5,0 delavci vseh tovarn zapusti delo, ker se že par dni ni razdeljevalo kruha, -- Občinske volitve v Italiji RliM, 7. Te dni se vrše v Italiji občinske Volitve, Volilni boj je silno Firt in večkrat je prišJo do spopadtn'. Po ministrskega predsednika Giolittlja v Rim RIM, 7. V r asprotf» z vesimi, ki so se širile o bi vanj.-j min'sirskega- predsednika v Ca-vourju do 18. oktcfcra, se za*iOu?e, da se Gio-litAi v~ne p-ihcdnH teden in da bo v Rimu že 14. i. m. Potovanje grškega kralja v Ital jo? PARJZ, 6. Ageneza ^Havias« poroča: Go-vorKo se 'e o nekem petovanim grškega kra3>a Kor»starl.na v Ibal/jo; zdd se pa, da se to potovanje ne bo vršilo. Starosloveaska služba božja ▼ Rimu RLM, 7. »Idea Naz!onale« poreča, da se je v-š la na praznik sv. Jeron:ma v bivši dalmatinski ce-kvi Ripetta slovesna s?jžba bož;a v starosloven-ikem jeziku. List kliče na ponir^č papeža. k» naj prepove v bodoče po£* lične (') demonstracije (!) v lat'n^Vh cerkvah, ki imajo laliko težke pos'edice. List pravi, da se je demonstrativno udeležilo 'ugoslo* enske cerkvene pj"Gslave veliko števlo Jugosiovcncv. Grki ztnefl?j0 y Imenu ent^nts Corlurad ? Venizeios vrhovni poveljnik ▼ sultanovi prestolici? ATENE, 7. rHestia « p:še, da ima grška vci-ska. ki bo zased'a v imenu entente Carigrad, namen, da Sčit-I sultanove pravice. Venizelo-- ova stranka pr:-cbču!e v svojem časopisju ve^t, da nameravajo zavezniki imenovati Ve-v zelosa za vrhovnega koai'isar'a v Carj^radu. \a Venizeloscuvo mesto bi p: šel kot vodja liberalne stranke Repul's. Parlamentoma cpcziclja na Grškem ATENE, 6. Parlarner larna epczV.'a je .po-sJala francoskemu ;n angleškemu poslaništvu sprenen co; en oclis te spomenice ?e je 'z^Cičil tudt italijanskemu pr>?ax:štv*i in po&anUH voi Zeiin.er. h držav. Delovanje mednarodne podonavske konference PARIZ, 7. Včeraj pop rudne se je -sestafa mednarodna podonavska konferenca. P-r? pa-era orečioanju je odobrila be ed^Ln členov, ki se aanaša.k> na oblast mednarodne podonavske Vo>m;sve glede načrta del za ohranitev in iz-brišane plcvno&tl Dcr.aA-e; razpravljali -so 'jy.dC c pogoj:h, pod katerimi bodo izvršena ta- j ka dela, in o p-erp'sih k: te.-5h se bodo marale držati države, kr *eže cb reki, ko bodo hotele začeti na svojem ozein?>u obrambno delo picri p- plavam, ali pa -'ela za ap-rrabiianje. bdravi čcLh in za dovožanje vode. Prihodnja seia se bc -vršila 8. t. m. In bo nadatl]evala proučevar/e nadarl-nih členov glede piovbenih pristojbin. Za personalno unifo med Madžarsko In Romunijo DUNAJ, 7. Ko m ur tčno gir -Abend* trdi, da ima rz za.nesljl\e^a vira p~roč.:lo. da hoče jjrof Bethen ude>stv't?! personalno un-Vo med Madžarsko n Rrmun'io. Go\«ri se, da kraljica Mari'a pcipira ta na-ort. Kakor p:se omen eni list, bi >se Bethlen. ki Ima v delu Madžarske, zasedenem po R<^TW»n h, \e' Ka posestva, moraj v kratkem sestati s kral>em Kartom. Z druge strani se zatrjuje, da hoće Madžarska drseči v prvi vrsti, ne personalne imr'e, temveč orožje in .-trelilve, ki se nahaja tamkaj že od časa nemške zasedbe. Kolibo ;e resnice na teh vesteh, se ne more lahko kontrolirati. DomaČe mM Narodi ioa v Eucta j« hotela za£t«tl tolpa iovinUtov. Vtihotapila se jc ponoči v dvorano in razlila po njej petrolej, o čemur priča vrč, ki fa je t«m v naglici pozabila. Toda ta peklenski načrt ji tokrat ni uspel, še o pravem času so nekateri zapazili ogenj in ga hitro pogasili. — Ali bo oblast hotela izvriiti strogo preiskavo in kaznovati krivce, ki Škodujejo ugledu Italije in iz podkupujejo vero in zaupanje našegs ljudstva v pravico-Ijubnost novih oblasti? Po dosedanjem izkustvu dvomimo o tem, ali se bo pa morda zgodil čudei? Vederemo! Kam smo priili? Stavka tramvajskih uslužbencev je trajala včeraj ves dan in se bo nadaljevala najbrže tudi danes. Ravnateljstvo ccstnih železnic jc poklicalo zaupnike odbora uslužbencev k sebi, a ni hotelo priznati njihovega tajnika. Zaupniki se niso vdali in vstrajajo pri svoji upravičeni zahtevi, da smejo nositi orožje, kar vtemc-Ijujejo z znanimi napadi fašistov, ki so povzročili stavko in pa z dejstvom, da imajo ponoči pri sebi večje svote denarja, za katere so odgovorni. — Torej, tako daleč smo že prišli v Trstu, da morajo biti oboroženi še celo tramvajski uslužbenci, če hočejo braniti svoje golo življenje pri izvrševanju svojega posla. V resnici: kam smo prišli?! Otvoritev mednarodne razstave vzorcev v Trsta se vrši jutri na slovesen način. Otvoril jo bo trgovinski minister Alcssio ob prisotnosti politične oblasti, trgovinske zbornice in raznih zastopnikov velikih tvrdk in podjetij. Razstave se udeleži 2C0 avstrijskih, 100 čeških, 100 madžarskih in 50 nem-sih tvrdk. Italijani tvorijo polovico razstavnikov. Tečaji za angleški in francoski jezik ter korespondenco in stenografijo v Trsta. Prihodnji teden se otvorijo tečaji za angleSki in francoski jezik, kakor tudi tečaji za angleško, francosko, slovensko, italijansko in nemško trgovsko korespondenco in stenografijo po Gabelsbergerjevem sestavu. Otvorijo se tudi posebni tečaji za deco. Prijave in natančnejša pojasnila vsak dan od 12. do 21. v ulici Giovanni Boccacio št. 3, vrata 14 (poleg južne postaje). Priporočamo našim ljudem najtoplefe učenje teh velevažnih svetovnih jezikov. Kmetovalci, kmetijska društva in zadruge ter občine Istre, Goriške in ostale Kranjske, ki niso še dobile belega sladkorja, naj ga takoj plačajo in dvignejo pri »Tržaški kmetijski družbi« v Trstu. via Fabio Filzi 10. dokler ga je še kaj. Saperfosfat 16/18% L 38 za 100 kg franko tovarne Italija. Uradne vesti Mestna zastavljalnica. Danes, v petek, 8. t. m., zjutraj se bodo prodaiali na prostovoljni dražbi razni dragoccni predmeti. Konzularni exeqoatur. Na podlagi pooblastila ministrsva za vnanjc zadeve se je s strani generalnega civilnega komisarijata za Julijsko Btnečijo začasno priznalo svojstvo konzula ameriških 7e-dinjenih držav gospodu Joscphu Emcrsonu Havenu, ki sc je preselil v Trst s konzularnega sedeža v Turinu. Društvene vesti Glasebn? Matica. Jutri, v soboto, je zadnji dan za vpisomnic v šolo Glasbene Malice. Vpisovanje se vrši v ulici sv. Frančiška št. 20, I. nadstropje, od 17. do 20. ure zvečer, že do sedaj je vspeh vpisovanja kaj povoljen. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo. 10, t. m. zabavni izlet v Lokev. Zbirališče pred svetoivan^kim Narodnim domom ob 1 in pol popoldne. Ker je izlet ob lepem vremenu ?ilno lep, pričakujemo najštevilnejše udeležbe. — Dne 31. t. m. namerava -^Balkan-t priredili tudi vspotf-bujevalno kolesarsko in podi.^tično dirko, da znova poživi plemenito gojenje športa. Kolesarji in tekači naj sc zato marljivo vadijo, da bo dirka tembolj zanimiva in da bo pokazala našo dobro voTjo in napredek. Kolesarska dirka: Opčine - Sežana - j Štorie. tekaška tekma: Općine - Sežana - Opčine, j Podrobnosti o obeh dirkah priobčimo pravočasno.' đell'ktifnto 81. 19. Prevrtali *> 3 Majajrf. * cbe sta bili k ET«fi popolnoma prazni. Oditi le aiso hoteli braz plena. Vzeli to «tar, polomljen samokres. Gospodar j« hotel pred par dsevi vloftiU v blagajno 20000 L, kar pa mu fo odsvetoval nje« gov prijatelj, če«, da so blagajne stare in ne preveč vame. G. Pilat }e naložil denar v banki, tatovi pa so odšli topot z dolgim nosom. Avtomobil ga }e podrt Ugo Salvredrori je šel po ulici Sette Fontane. Ker je gluhonem, ni slišal avtomobila, ki je pridirjal za njim. Podrl ga re na tla in snu povzročil težke poškodbe na obeh nogah. Pripeljali so ga v mestno bolnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Posledica omračenja uma. Težak Ivan Delminič, stanujoč v ulici Concordia št. 4 je bil delj časa v umobolnici. Pred kratkim so ga vzeli iz norišnice domov. Bil jc vedno pod nadzorstvom domačih. Predvčerajšnjim pa je bil za trenutek sam. Pograbil je v omari stoječo steklenico, ki ie bita polna karbolne kisline in tekočino izpil. Par minut po tem činu je nesrečnež v groznih bolečinali umrl. Porotno sodišfe Včeraj jc sedel na zatožni klopi 43letni delavec Franc Tamplenic iz Kopra. Imenovani je bil obtožen. da je 11. maja 1914 vrgel steklenico v^ gostilni Grigi v Kopru, posestniku Nazariju Kocijančiču v glavo in ga vsled tega oslepil na levem očesu. Obtožencu se takoj pozna, da je pravi prijatelj rujnega vinca. Sodnik: »Ali ste bili že kedaj kaznovani?*; Obtoženec: »Jaz? Jaz že ne!* Sodnik: »Pazite in govorite resnico, ker sodišče ima vse vaše pregrehe tu v spisih!« »Ne spominjam se, mogoče sem bil kdaj kaznovan. Oprostite, toda moja navada ni, držati take malenkosti v spominu.* »Ali pripoznate, da ste krivi?« »Res je sicer, da sem mu vrgel steklenico v g!a-vo, ker je zaslužil; toda tega sc prav dobro nw spominjam.« »Zakaj ste mu vrgel v glavo?* v Moja navada je, g. sodnik, da s klepetuljami napravim kratek račun: na isti način sem tudi z zasebnim obtežiteljem izvršil kratek proces, ker je klepetulja precej velikega »kalibra«. »Torej vi pripoznate čin?« »Ne priznavam ga, bil sem popolnoma pijan. Kar pa naredim v pijanosti, za to nisem odgovoren. Spominjam se samo, da sem se prebudil v ječi.« Zasebni obtožitelj Nazarij Kocijančič. 721etnt starček, je izpovedal, da ga je obtoženec brez vsakega vzroka napadel v gostilni in da omenjeni Tarrplenic ni bil pijan, kakor to trdi. Priča Anton Grigi, sin lastnika omenjene gostilne, v kateri sc jc odigral ta dogodek izpove, da je videl samo, kako je nekdo vrgel steklenico. Obtožencev branitelj dr. Krušič jc apeliral na sodni dvor, naj se njegovega klijenta oprosti, ker je dejanje izvršil v pijanosti. Senat odide v posvetovalnico. Po preteku lOih minut prečita predsednik obtožbo, da ie Tamplenic obsojen na 2 meseca težke ječe. Obsojenec je kazen brez u-govorov sprijel. Dopisi Iz tržaškega življenja Roparski napad ▼ Rocolu. Predvčerajšnjim zve-1 čer sta prišla dva neznanca v Rocol, v ht?o št. 47, j bst Jurija Zidarja, ki sta bila z noži dobro obo- J rožena: eden izmed njiju je imel celo samokres,, Misleč, da ni nikogar na dvorišču, jo takoj ure-; žeta po veži na dvorišče. Pri Zidarju sta bila slučajno istega dne dva njegova znanca iz Podgrada na obisku. Baš tisti čas sta se mudila na dvorišču. Ko roparja zagledata Ivana Mestniča in Heleno Bubničevo, skočita k njima in jima zagrozita, da če se samo ganeta, zapadeta gotovi smrti. Gotova, da napadena ne bosta kričala in klicala ljudi, sta se podala roparja naravnost proti hlevu, kjer sta hotela ukrasti konja. Med tem časom, ko sta se roparja odstranila, je zbežala Helena Bubnič v bližnjo hišo, in poklicala lastnika gostilne g. Goirbača. Gostilničar se je takoj odpravil in šel na dvorišče svojega soseda Zidarja. Tu sc je začel boj. Kmalu priteče Gumbaču na pomoč še njegov sin Viktor. Ropar, s katerim se je bojeval gostilničarjev sin Viktor, je počel streljati. K sreči ni zadel nobenega, pač pa so kroglje letele v okna bližnjih hiš. Ko so napadeni videli, da je boj brezupen, so zbežali. Roparja sta se podala v Gumbačevo gostilno. Tu sta vse preiskala, a nista dobila bogsigavedi kako velik plen. V miz-nici sla ukradla 10 L. Sla sta pogledat še v kuhinjo. Tu sta zagledala žensko ročno torbico. Za trdno prepričana, da vsebuje torbica polno denarja, jo hitro izmakneta in nato pobegneta. Toda zmotila sta se. V torbici ni bilo drugega nego par obrabljenih rokavic. Oblastem se je posrečilo aretirai enega izmed roparjev, ki mu je ime Bruno Capretto, 22 let star, doma iz Trsta. Njegov tovariš je sicer pobegnil, a mu je oblast za petami. Nesrečni tatovi. V sredo zvečer so neznani tatovi vdrli v skladišče vina, last tvrdke Pilat v ui. Dntovlje. Po dolgih Šestih letih stopa naše društvo »Venček« s svojo prireditvijo v javnost. U-verjeni smo, da nas je edino le naša narodna pesem ohranila še narodno čuteče Kraševce. \ nedeljo, dne 10 t. m. priredi tuk. pevsko društvo veliko veselico s sledečim vsporedom: 1. Deklamacija. 2. Slovenec sem, poje moški zbor. 3, Venčck narodnih pesmi, poje mešan zbor. 4. Gozdič, 'poje mešan zbor. 5. Slovo, poje mešan zbor. 6. Dekle na vrtu, poje moški zbor. 7. »Kaj iščeš tu lovec —poje mešan zbor. 8. Ujetega ptička tožba, poje mešan zbor. 9. Veseloigra: V Ljubljano fo dajmo. 10. Ples in prosta zabava. Med posameznimi točkami bo svirala godba skupine V. Parma iz Trsta. Slavno občinstvo vljudno vabimo, naj blagovoli v velikem Številu posetiti našo prireditev, za kar se toplo priporoča društveni odbor. Iz RJhemberka. že v zgodnji pomladi so se začela krila »Sokola« razkriljat. Naša mladina je * veseljem začela s trudapolnim delom. Z veseljem je bilo gledati, kako se je začelo in vspodbu;aIo na to znamenito delo. V marcu sc je vršil občni zbor z nepričakovanim vspehom. Kmalu potem so naši Sckoliči zleteli na vse strani in nabirali novih članov; skoraj ni je bilo hiše. kjer ne bi bil nihče pristopil. Pred vojno je imelo to društvo popolno tel. orodje, ki se je vse poizgubilo. Ali to ni spravilo naših mladeničev v obup; kmalu so bili zopet preskrbljeni. Začela se je telovadba na orodju in prostimi vajami z jako povoljnim številom članov. Tudi sokoliće niso zaostale; bilo jih pri prvih rednih vajah najmanj 40 po številu. Enak vspeh je bil z obrtnim naraščajem. Vse je delalo in vse je gibalo ter se pripravljalo za nastop. Ali sreča nam ni bUa mila; nismo mogli dobiti dovoljenja. Zahtevali so pravila; ugodili «mo jim ali dovoljenja še ni, pač pa so zahtevali prevod pravil v italijanskem jeziku. Vse se je tako zakasnilo, da ni bilo misUti na nastop 19. m. m. Mesto tega so naše vrle sokoliće priredile »cvetlični dan,« kakor je že bilo javljeno. Zvečer se je vršil pevski večer v spodnji Grajščini; sodelovali so en moški in dva mešana zbora: mešani zbor »Kat. izob. društva, Rihemberk« pod vodstvom g. Valenčiča ter moški in mešani zbor odseka tel. društva »SokoK pod vodstvom g. Ant Severja, ki mu gre vsa čast, da je našo mladino v teku 2 mesecev svojih počitnic naučil nič manj nego 12 pesmic, od katerih se je najbolj odlikoval moški peterospev »Vasovalec-; a tudi »Škrjanček«, spe van skupno od obeh mešanih zborov je dovršen. Dogajajo se pri nas ludi druge reči, ki niso po godu našim razsodnim rodoljubom. Naše ljudstvo se pušča preveč zavajati po izvestnih trgovcih, ki je izkoriščajo; s tem podpira ljudi, ki jim jc edina Celja Cb, da bi naičill eaS rod na oaH grudi. Tako aa sekajo naši gozdi t* pastoMjo naii JkrafL Kam ves Ca materijal? Na Reko) Pa aa samo les, tudi iivell Naša občina, ki iteje 2—4000 ljudi samih vinogradnikov, od katerih je kakih 10 družin, ki razpolagalo z živežem za domače potrebe za vse leto, dočim je 96% navezanih na dovoz živeža 1 In vendar — čujte! — «e je predkratkim naložilo na tuk. železniški postaji nekaj vagonov krompirja za Reko. Kam se bodo obračale ubožne družine, da se preživijo? Tujci naj sc gostijo, domači naj stradajo! Še nekaj. Opaža se na nekaterih gostilnah, ki so vzrastle za časa okupacije ter pomnožile že prej itak veliko število teh lokalov, dvojezične napise s tujim na prvem mestu. Tako potujčevanje se o-paža tudi drugod. Že stara navada, da nas ob trgatvi obiskujejo sorodniki iz bližnjih mest, da precenijo in krstijo novo kapljico. Tako smo imeli tudi letos dokaj gostov. Ali med niimi sem opazil tudi hčere slovenskih mater, ki niso znale spregovoriti slovenske besede. Ali ni to greh. da matere tako ubijajo svoje otroke?! In celo v očetovi hiši, kjer ne zna nihče (razen ravnokar prišle hčerke) — poučuje svojega otroka v tujem jezikuf Ali je vredna taka mati, da jo nosi rodna jej zemlja? Bi-li ne bilo najbolje, da bi zaklicali takim Ij-idem kakor apostoli Judežu Iskarijotu: proč z izdajalci! Domačin. Iz Kamenj na Vipavskem. V »Goriški Straži« od 30, septembra t. 1. je zagledal beli dan dopis iz tukajšnje občine, ki je bil pa tako prečohian, da ni odgovarjal resnici, še manj pa namenu. Jedro dopisa je bilo: »Tukajšnjemu županu ni ugajalo, da sc njegov bližnji sosed noče odreči starih pravic poleg svojega hleva. To jc g. župan enostavno odredil — poklical orožnike, kt «o soseda prisilili v to. Ker se je med tem pridružil še tretji sosed ter govoril v prilog sosedu — jc ukazal župan tretjega soseda zvezati, ga tepsti in odpeljati v zapor, kar sc je tudi zgodilo. Tako sc godi pri nas! V koliko se je g. župan pregrešil in koliko jc i-mel prav: pokaže prihodnja sodna razprava. V Idriji se je otverila začetkom tekočega šolskega leta. t. j. 1. oktobra 1<>20., trirazredna dekliška meščanska šola in to zlasti po prizadevanju o-krajnega šolskega nadzornika in šolrkega sodstva. Za Idrijo, ki leži tako osatnela med gričevjem, pozabljena od svetovnega prometa, je to vsekakor važna pridobitev. BKOIENA babica aprefetna aaaeče na dem Chiozza SO, pritličje, levo. . Mt FILIP ANDLOV1C U Vipava, bo prodal potom javne dražbe hišo 5t 28 v Vipavi. Dražba aa vrH v nedaljo, ID. t m, po litanijab aa lica mesta. 879 IŠČE SE dobro iztirjenega mesarja, kateri Uhko sam izvršuje obrt. Unec - Rakek, mesar. 377 PRODA se več sodov in steklenic. Marija Belic, Unec - Rakčk. 370 POSESTNIK hišo v Trstu, vredne nad 100.000 L, želi znanja v svrho ženitve s 25—35 letno, dobro vzgojeno gospodično ali udovo brez otrok. Ponudbe na upravo pod *Mirna bodočnost«. 369 PRODA SE dobro ohranjen pletilni stroj, zistem »Grasscr*. Postojna, št. 93, I. nadstr. 359 ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje ccne Pcrtot, urar. Ulica S. Franccsco št. 15. II. 264 ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih cenah, Albert Povh, urarna, ulica Mazzini 46. 328 PRODAJALKA popolnoma izvežbana v manufakturni stroki in učenka poštenih staršev z primerno šolsko izobrazbo se sprejmete v trgovine z manufakturnim blagom pri Vinku Skctu, II. Bistrica. 341 VINOGRADNIKI! »Trtnica« Forčič i. dr.. Komet razpolaga z več tisoči cepljenk io ramih aineri-kan - bilf in kolči. Cepljenke so najboljših vrst goriških in istrskih in furlanskih. Naročila pe dnevnih cenah se sprejemajo takoj za jesen ii. pomlad. 29« MODISTKA se priporoča cenj, damam v mestu in v okolici. Ulica Alcssandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 STANOVANJE s štirimi sobami in kuhinjo iščem v bližini Sv. Jakoba. Ponudbe na upravo. 35** FOTOGRAF A. JERKIČ, Tr^t, ul. Roma 24. Gorica št. 36 na dvorišču. P 711 Za tisKovni sklad „Edinosti" Ker je kos vso noč pel, darujejo poslušalci po 5 L i. s.: Lojze Rebec, Hobjan, Jan prikontraban-diral L 5, Hladnik. Žafred, gospa Vadnjul 1 dinar, Ludvik in Rudolf Keber; skupno L 41. Vesela družba pri litcrčku terana v proslavo poroke Tonkotovega Pepeta iz Zarečja 1. 150. (Darovali so: Ker jc pil > odo iz kozlcka L 60, Pouškov ker ni dobro pel 30 L, Nackotov, ker se ne obnaša kot Tonkotov 10 L, Korotan, ker ga je spil premalo 10 L, Loče, prijatelj terana 15 L, boljševik, ker ima prav 10 L, Paškov Pepi, ker ni igral na karte 10 L. in Ltnia, ker sc jc spozabil pred Marico 5 L). Gospa N. N. 50 L. Nabrano v Skopem 50 L. (Darovali so po 2 L: S lopar Fani, Filipčič J.,Dva Žerjala iz Kosove*?, Marija Močilova, Edvard Gulič, Rudolf Živec, Jože za kazen in TonČi; po 1 L: mali Filipčič, A. Lah. Albina Štok. Slavec, Rože, Tavčar. Nune Kramarjev, mesar iz Koprive, Ivan Gulič. \ iktorija Gorup, Gec P. Šepulje. Kristan Fran, naj\ečji .Janez, Kristan, Živec, Tonče G. brez godca, PcršiČ Ivan, Pepi Živec, Avguštin, ker inulco odjel, mulca smrdi. Reza Jozctovo, Miha. Karlo M., Toni 2. Fcrdo Lab, njegova Milka, Janez 2 T.. Olga K., ker sc jc ženila brez dovoljenia. Skupno 50 L). Dosedaj izkazanih L 14.662 65; v današnjem izkazu L 241'—. Skupno L 14.903 65. VišBjsosko društvo za IteinjD i zajmove na neogriničcno jamčenje u VBnjanu poziva na iim!i!a?i®piii koja će se obdr/avati dne 7. novembra 1920 u devet sati prijepodne u društvenom prostoru slijedećim dnevnim redom: 1. Izvješće upravnog odbora. 2. Promjera pravila. 3. Potvrdjenje godišnjih računov za godinu 1915, 1916, 1917 i 19!9. 4. Izbor upravnog odbora. 5. Izbor nadzorovalnog odbora. 6. Slučajnosti. NB. S obzirom na § 35 zadružn h pra I!a opomir ja se drus'venike, da je ^vnkomj prosto pregledati račune kroz posljednjih osam dana koji su izloženi u društvenom prostoru: (196) Upravn svet. !JUaOSLO¥iNi! Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI". PODLISTFK Branka. «62) Avgust Senos. — Posl. M. C—& vDajie mi ognja, gospod župnik, i je reke* Belizar. »Dra£;r vo£e, -izvolite gospe«! grci,* je odgovori! župci k, se pcklcn l globoko, snel klobuk in pomidil ostanek svoje cigare grofu. »Hvaia župnik!« je spregovori! Beiizar, prižigajoč svojo cigaro na žaprvkovem kofr&ku, ki ga je vrgel v stran v travo1, pripomrtivii: -ah, kdo bo to kadil, premajhna je že. Tu vara ie druga, župnik!* y Hvala i!lu£'fcrissCmef * se ie pckloniJ starček. ^seđai prosim jaz ©£n>.« In zopet se je razgovor začel. Naenkrat je ubral Bel'zar stezo naravnost v šiotio preti "čistini, kier Je Branka navadno predava a svoji deci ped vedrim nebom. Župnik ga je pogledal £udno, aH 5el !e za n];m. Belizar sc je spustd tia bled, na katerem je nava-tfaio sedela učiteljica ter mahni') župniku z roko, na? trudi etn sede na posekano drevo, ki je ležato na i'eh blizu grofa. Župnik se je pckkmal spoštljivo, razkril dclge obrefrke svoje suki*je :4i «ste plemenit kozmopolit, alt nikakor Hrvat; bčii' ste, da govorim betaniški, ^gemtis«, a ne »speciea«. Seda*, seda* Je, hvafa Bogu, drugače, sedaj varal srce vendar hrvatski ćuli in usta hrvatski- gotvore.« Zamišljen, zroč predse v tla, ie poslušal Beftzar župnikove besede. Bilo ie, kafcor da se }e nekako pomirit« kakor da je storil trden sklep, pred katerim se j« sitno borit Ko je župnikov gan$vl gt&a obmolknil, je Beiizar zasukal giavo. pogledal svečenika ostro ter rekel v knutkah mahovih: »Da, župnik, seda* čutim farvatskr,. govorim hrvatski, a9i, tudi d«*atr hcčenr za Hrvatsko. Sklen-l sem. trdno, da v stanem tu, to je — da me boste bolje razumeti —- da sc nastanem v JaiSevu za staino. r Borzna poročila Tečaji: V Trstu, 7. Jadranska banka Cosulich Dalmotia Gerolimich Libcra Triestisa Lloyd Lussino Martinolich Occania Prcmuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka AUSPSTZ zo&ozefravnica ra nanja s!av. občinstvu, da izvršuje svojo prakso na Opčinah 174. Izvršuje v to stroka spadajoča dela, kakor plombe v porcelanu, zlatu in srebru, poleže v kavčuku in zobovje v zlatu po najnižjih cenah. — Sprejema od 51-12-14-16 FLESMU ŠOLA: Akademija, pror. Leon Tisminiezkl ulica S. Lucia it. 4, I. naalstr. Poučujejo se vsi moderni plesi. Za družine posebne ugodnosti. PospeSevaini tečaji za odrasle. Posame/ne lekcije s popolnim učenjem pravih modernih plesov. — Za informai J • od 11-13 in od 15 naprej. — Govori se bio\cnskl. 195) Tuja valnta na tržaškem V Trstu, 7 1920. — Neprepečatene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji francoski franki Švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni trgu: oktobra T- 7'50 725— 7*75 34*50— 35' - 79'- 80'— 46'50— 47 — 40'50— 41'50 2480— 25'10 168*-172'— 400'-405'— 88'50— 89'— 107'— 26 — 85'- 86 — JOSIP STRUCKEL Trst, vojal Via Nuova-S. Caterlna. Vel ka izbera vsakovrstnega bla^a za moike in Ženske. — Blago za suknje, žamet, ba-liant, svile, sramin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. 106* 25' MALI OGLASI ss računajo po ZZ stotink beseda — Najmanjla pristojbina L 2-—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjia pristojbina L 4-—. Kdor iičs službo plača polovično ceno. TEHNIŠKI uradnik želi znanja r gospodično od 18 do 25 let staro. Resne ponudbe s sliko. Naslov pri upravi lista. SLUŽKINJO srednjih let, zmožno kuhanja In vseh hišnih del. sprejme majhna družina v Genovf. Nastop takoj. Plača po dogovaru. Ponudbe n* Maks Domicelj, Rakek. 378 2ENSKA, velča vseh hišnih del, se sprejme. Ul. S«tte Fontane it. 27. 379 SOBO lepo urejeno se da v najem. Povprašati od 8—12 v Andr. S. Giustina 8; III. 380 PRI POSTAJI Sv. Ane, proti Trstu se proda hišica s tremi prostori. Zglasiti se pri Antonu Okreževič, Sv. M. Magdalena zfr 31. . 374 Proda se zaradi opustitve zadružne kleli 8 velikih vinskih sodov, vsebine približno 500 hI po naj-zmernejšlh cenah. Sodi so še iz pred vojnih časov ter garantirano ii najboljšega lesa in v najboljšem stanju. Proda se tudi ena stiskalnica za seno. PratrtiBS-Me gospodarsko Jroitve (187) Buzet Istra JADRANSKA BANKA DeL glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, MetkovlČ, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Spr«|«ma vloga na hranilce knjižice ter jih obrestuje po SVaV , a v baneogiro prometu po ®7o- Vloge, kt se Imajo dvigniti samo proU predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: Cassa « Rlsparmfto, ub S. NMoto Telefon : »tev. 1463, 1793, 2676 Blagajna posluje od 9 do IS