PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 136 (6114) TRST, četrtek 10. junija 1965 PO HUDI NESREČI V PREMOGOVNIKU V KAKNJU Ogromna množica se je poklonila spominu 126 mrtvih rudarjev Prispevki iz vse Jugoslavije v sklad za pomoč družinam in za šolanje osirotelih otrok - Sožalne brzojavke predsednika Saragata, Mora in Fanfanija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Okrog 30.000 prebivalcev Kaknja, visokega Sarajeva, Zenice in drugih krajev, delegacije raznih mest delovnih kolektivov, zastopniki družbeno političnih organizacij, zastopniki skoraj vseh jugoslovanskih rudnikov, član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Djuro Pu-car, politični tajnik ČK Zveze komunistov Bosne Hercegovine Cvje-tin Mijatovič, predsednik skupščine Bosne Hercegovine Rato Dugo-nič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Jakov Blaževič in številni drugi zvezni in republiški funkcionarji so se danes poslovili v Kaknju od 126 rudarjev premogovnika, ki so zgubili življenje pri eksploziji metana v rovu «Orasi». Na odru ponesrečenih rudarjev so bili številni venci, med njimi venec predsednika republike maršala Tita in raznih organizacij. Od ponesrečenih rudarjev so se z ganljivimi govori poslovil predsednik skupščine Bosne Hercegovine Rato Dugonič, predsednik centralnega odbora zveze sindikatov industrije in rudarstva Jugoslavije Milan Rukavina, ravnatelj rudnika Ljubo Cuk in predsednik občine Džemal Džasič. Posmrtne ostanke rudarjev so prepeljali v njihova .....................mil..... V ZAHODNI NEMČIJI Ustaški atentat na konzula SFRJ MEERSBURG, 9- — Tanjug poroča, da je bil 8. junija ob 20.30 v Meersburgu v Zahodni Nemčiji izvršen atentat na generalnega konzula Jugoslavije v Muenchnu Andrijo Klariča. Po sporočilu •nemške agencije sta dva neznanca izstrelila na Klariča, ki je bil v avtomobilu, štiri strele; od štirih nabojev mu je eden prestrelil pljuča. Stanje Klariča, ki so ga operirali, je kritično. Zaradi nevarnega stanja ga bodo prepeljali s helikopterjem v muenchen-s>ko bolnišnico, kjer so večje možnosti za uspešno zdravljenje. To je drugi napad na jugoslovanskega zastopnika v Zahodni Nemčiji v zadnjih letih. Kot je znano, so pred nepolnimi tremi leti usta-ški zločinci izvršili napad na jugoslovansko veleposlaništvo v Zahodni Nemčiji in ubili čuvaja Popoviča. Državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije je danes zahtevalo od nemških oblasti potrebne informacije o atentatu in njegovem ozadju in zahtevalo takojšnje ustrezne ukrepe. Skupina zastopnikov jugoslovanskih mest, ki je na obisku v nekaterih z ah o dno nemški h mestih, je na vest o atentatu na Klariča v znak protesta prekinila obisk in odpotovala v Jugoslavijo. Ferhat Abas izpuščen ALZIR, 9. — Bivši predsednik začasne alžirske vlade Ferhat A-bas je bil danes izpuščen na svo- Včeraj se je velika množica poklonila spominu 126 rudarjev, ki so zgubili življenje pri eksploziji v premogovniku v Kaknju. Iz vse Jugoslavije prihajajo prispevki v sklad za pomoč družinam pokojnikov in za šolanje njihovih otrok. Iz vsega sveta pa prihajajo sožalne brzojavke. V Ljubljani se nadaljuje seminar o človečanskih pravicah v več-narodnostnih deželah, za katerega vlada veliko zanimanje. Predsednik Tito je včeraj začel razgovore s predsednikom Vzhodne Nemčije Ulbrichtom. Na sprejemu sta predsednika izrekla zdravici, v katerih sta med drugim obsodila zahodnonemški militarizem in revanšizeni ter poudarila, da je za rešitev nemškega vprašanja nujno potrebno neposredno sporazu-mevanje med obema nemškima državama. V zvezi z ameriško napovedjo, da so ameriške čete v Južnem Vietnamu pooblaščene tudi neposredno posegati v boje, je Bela hiša zanikala, da je predsednik Johnson dal kakršna koli nova navodila, in dodala, da so ameriške če te imele že prej navodila, da posežejo v boje ob strani južnovietnam-skih vojakov «v primeru potrebe«. To zanikanje torej dejansko pomeni potrditev omenjene izjave. Poleg tega so včeraj javili prihod drugih 2500 ameriških vojakov v Južni Vietnam. Govori se, da bo število ameriških vojakov verjetno narastlo na 90 ali 100 tisoč. Proti ameriški intervenciji v Južnem Vietnamu so bile včeraj v več japonskih mestih protestne demonstracije. Južnovietnamska osvo. bodilna fronta pa je javila, da si pridržuje pravico zahtevati pomoč od Severnega Vietnama, če bodo ameriške čete neposredno posegle v boje. bodo in je baje sedaj v Alžiru. Od oktobra lani je bil v hišnem zaporu. Poleg Ferhata Abasa je bilo izpuščenih še drugih pet osebnosti, ki so bile internirane. Te so A-mar Ben tu mi, Abderahman Fa-res, B'ualem Usedih, Ibrahim Mez-h-udi in Ben Redjem. Komunistični kandidat za predsednika republike v Franciji PARIZ, 9. — Član vodstva francoske komunistične stranke Fran-cois Bilioux piše v tedniku «France Nouvelle«, da bo francoska komunistična stranka predložila svojega kandidata na decembrskih predsedniških volitvah. Billoux piše, da je sklep kongresa socialistične stranke, da se združi z drugimi nekomunističnimi levičarskimi strankami in centra, napravil (iveliko uslugo režimu osebne oblasti«. Nato dodaja, da gre Defferre po poti, ki pomeni ((Ohranitev reakcionarnega režima v drugačni obliki, kakor bi to bilo všeč delu buržoazije«. Sedaj se postavlja vprašanje, kdo bo komunistični ((kandidat X«. Kot morebitni kandidati se omenjajo Jacques Duclos, Roger Garaudy, Roland Leroy. NI pa izključeno, da bodo za kandidata postavili glavnega tajnika CGT Benoita Frachona, ker ta uživa zaupanje tudi izven komunističnih krogov. rojstna mesta, kjer jih bodo pokopali. Po dokončnih podatkih o nesreči, ki se je dogodila 7. jun., je zgubilo življenje 126 rudarjev, medtem ko jih je 16 dobilo lažje ali hujše poškodbe. Nesreča v Kaknju je globoko pretresla delovne ljudi Jugoslavije, ki so svoje sočutje z družinami po. nesrečenih pokazali s prispevki v sklad za pomoč družinam. Delavski kolektiv rudnika «Titov» v Ba-novičih je na komemorativni seji položil v sklad 16 milijonov dinarjev in sklenil šolati deset otrok ponesrečenih tavarišev. Tak sklep je sprejel tudi delavski svet rudnika Kreka, rudnik Breza je položil 20 milijonov dinarjev, republiški zvezni svet Hrvatske je nakazal 20 milijonov dinarjev, tovarna sladkorja v Beograd.u je sklenila prispevati za vsako družino po 30.000 dinarjev, jedrski inštitut «Boris Kidrič« bo študiral deset otrok, garnizon Jugoslovanske ljudske armade v Ralovcu bo šolal 25 otrok. Milijonske zneske so nakazala tudi druga podjetja in nekatera od njih so sklenila šolati otroke ponesrečenih rudarjev. Ob hudi nesreči v Kaknju je preds. italijanske republike Giuseppe Saragat v imenu italijanskega ljudstva in v svojem imenu izrekel brzojavno sožalje predsedniku Jugoslavije maršalu Titu. So-žalni brzojavki sta posala tudi predsednik italijanske vlade Moro, predsedniku republiškega izvršnega sveta Petru Stamboliču in italijanski zunanji minister Fanfani državnemu tajniku za zunanje zadeve Marku Nikežiču. Tajništvo komunistične stranke Italije je poslalo sožalno brzojavko CK Zveze komunistov Jugoslavije. Sožalje CK Jugoslavije jo poslal tudi generalni talnik francoske komunistične stranke. Sožalne brzojavke centralnemu odboru zvezi delavcev in sin. dikatu rudarstva Jugoslavije so poslali tudi številne sindikalne inozemske organizacije, med njimi Poljske, Madžarske, Vel. Britanije, Francije, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Vzh. Nemčije in Avstrije. Državnemu tajniku za zunanje zadeve Marku Nikežiču so izrekli sožalje tudi vsi diplomatski zastopniki akreditirani v Beogradu. Zvezni izvršni svet Je na današnji seji z enominutnim molkom počastil spomin ponesrečenih rudarjev in sklenil dodeliti delovnemu kolektivu rudnika v Kaknju kot pomoč v sklad za družine ponesrečencev 100 milijonov dinarjev. B. B. Nasilje v Dominikanski republiki NEW YORK, 9. — Danes se je ponovno sestal varnostni svet OZN in nadaljeval razpravo o položaju v Dominikanski republiki. Na zahtevo francoskega predstavnika Seydouxa je glavni tajnik U Tant Izjavil, da bo dal na prihodnji seji podatke glede dodatnih sredstev, ki so potrebna predstavnikom OZN v Santo Domingu, da izvedejo preiskavo o nasilnih dejanjih in drugih nezakonitostih, do katerih je prišlo v zadnjih dneh. Britanski predstavnik je izrekel pridržke glede raztegnitve mandata predstavnikov OZN, češ da komisija organizacije ameriških dr- žav že vodi preiskavo o obtožbah glede kršitve človeških pravic in premirja. Ameriški predstavnik Stevenson je ponovno zahteval prednost za OAD in govoril o nekakšni ((konkurenci med OAD in varnostnim svetom«. Izjavil je, da nasprotuje povečanju osebja v predstavništvu OZN v dominikanski prestolnici. Trdil je, da mora dejavnost OZN «spopolniti dejavnost OAD«. Sovjetski predstavnik Fedorenko je izjavil, da trditve Stevensona he morejo odvrniti varnostnega sveta od pravega problema, ki so napadalna dejanja ZDA, ter je zahteval povečanje števila članov komisije OZN. Včeraj sta dva zahodna diplomata obiskala v dominikanski prestolnici predstavnike OZN in OAD In opozorila na preganjanje, kateremu so podvržene številne osebnosti v zaporu «Victoria», ki je v rokah Imbertovih čet. BRUCI DAN SEMINARJA OZN V LJUBLJANI Delegati vseh držav poudarjajo nujnost priznanja manjšinskih pravic Obširno poročilo D. Druškoviča o ureditvi SFRJ - Danes bo udeležence seminarja sprejel predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček (Od našega poročevalca) LJUBLJANA, 9. — S sinočnjim sprejemom v hotelu «Slon», ki ga je priredil ravnatelj oddelka za človečanske pravice pri OZN John Humphrey za udeležence seminarja OZN v Ljub-ljani, se je končal drugi izredno delovni dan seminarja OZN za človečanske pravice v večna rodnostnih skupnostih. Na dopoldanskem zasedanju je najprej predsedujoči Terje Wold (predsednik norveškega vrhovnega sodišča) obvestil u-deležence seminarja, da lahko govorijo ne glede na dnevni red, torej o obeh točkah dnevnega reda hkrati in posebej. Prvi se je oglasil k besedi znani indijski pravnik in odvetnik Puršotam Trikandas. Najprej je govoril o zagotavljanju človečanskih pravic v Indiji. Zanimiva je bila njegova trditev, da Indija ni večnacionalna, temveč mnogojezična država. Občutek nacionalne enakosti se je rodil v časih tuje oblasti. «V državah samih je potrebna taka zakonodaja in razvijanje take miselnosti, da bo diskriminacija prenehala in da bo možna zagotovitev človečanskih pravic,« je dejal, ko Je omenil predloge nekaterih govornikov prvega dne, da bi bilo treba ustanoviti takšno mednarodno telo ali ((instrument«, ki bi posegal v morebitne nacionalne ali druge spore in z mednarodno avtoriteto pomagal preprečevati diskriminacijo. Drugi dopoldanski govornik E. K. Dadzie, danski veleposlanik v Bukarešti, je svoj govor posvetil izključno rasnemu problemu in o-stro obsodil politiko apartheida. Zanj mednarodna konvencija in izjave o spoštovanju človečanskih pravic nimajo nobene vrednosti, čc jih ne spremljajo konkretni u-krepi in pozitivne žakonodaje v vsaki posamezni državi. Daniel P. Moynihan, državni podtajnik za delo ZDA je v svoji diskusiji povedal, da je po njegovem mnenju Amerika pravi konglomerat različnih nacionalnosti in verstev in v zgodovini ZDA ni desetletja, ki hi ga ne označevala segregacija in diskriminacija. Po njegovem je črnski boj za državljanske pravice pri ostalih Američanih zelo izostril občutek za človekove pravice in enakopravnost. Prvi včerajšnji popoldanski go- iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiliilliiliiiimiiiiiitiniiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiii|||iiiiiiiiii||||||iiiiiiiiiiiiiiii|i||iiiiiiiiiiii|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽIVAHNO SINDIKALNO ŽIVLJENJE Prekinjena stavka carinikov po predvčerajšnjem pozivu sindikatov Splošna stavka v Milanu - Razgovor Mora z ministrom Corono Volilna kampanja na Sardiniji ■ Saragat obišče v soboto papeža Komisija za finance In zaklad je danes začela razpravljati o zakonskem osnutku glede ((prispevkov za izredno carinsko delo«. Osnovne sporne točke se nanašajo na naslednja vprašanja: Ministrski osnutek predvideva, da določa »carinska okrožja« minister. Kvote, ki jih plačajo zasebniki, se razdelijo tako, da prejmejo 92 odst. prizadeti uslužbenci, od 8 odst., ki jih prejme država, pa minister razdeli nagrade po svoji izbiri ((posebno sposobnim in prizadevnim«. Sindikati zahtevajo, naj se okrožja določijo po predhodnem posvetovanju z načelniki okrožij. Od kvot naj prej- iiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiaiiHHiiiiiiiiiintiliiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHMiiiiiiiiiiiii OBISK JUGOSLOVANSKEGA PHEPSIPNIKA V VZHODNI NEMČIJI Včeraj prva izmenjava misli med Titom in Ulbrichtom Zdravici na sprejemu - Sinoči je Tito odpotoval na obisk v Dresden BERLIN, 9. — V palači državnega sveta Demokratične republike Nemčije so se danes začeli razgovori med maršalom. Titom In predsednikom Walterjem Ulbrichtom in njunimi sodelavci. Med razgovori sta si Tito in Ulbricht izmenjala odlikovanja. Maršal Tito je izročil Ulbrichtu red jugoslovanske velike zvezde, Ulbricht pa Titu zlato zvezdo mednarodnega prijateljstva. V današnjih razgovorih, ki se bodo nadaljevali v soboto, so izmenjali poglede o mednarodnih vprašanjih, dvostranskih odnosih in o odnosih v mednarodnem delavskem gibanju. Na sinočnjem sprejemu, ki ga je Ulbricht priredil v čast predsednika Tito, sta Ulbricht in Tito izmenjala zdravici. Ulbricht je v svoji zdravici z zadovoljstvom u-gotovil ugodne odnose med obema državama in poudaril, da je obisk predsednika Tita vrhunec v odnosih med Jugoslavijo in Demokratično republiko Nemčijo. Zatem je ugotovil, da je po vojni na ozemlju Nemčije prvič v njeni zgodovini nastala demokratična država, ki se zavzema za mir in za dobro sodelovanje z drugimi državami z razliko v Zvezni republiki Nemčiji, kjer ?e je s pomočjo zahodnih sil zgradila država «monopola militaristov in revanšistov«. Izjavil je dalje, da se Vzhodna Nemčija zavzema za ustanovitev evropskega varnostnega sistema in za sklicanje katerem bi se razpravljalo o ukrepih za zagotovitev evropske varnosti. Predsednik Tito je v odgovoru poudaril, da je Demokratična nemška republika danes važen činitelj stabilnosti miru v Evropi, s. katerim lahko računajo vsi tisti, ki jim je do zmanjšanja napetosti v mednarodnih odnosih, in je ugotovil, da je nerešeno nemško vprašanje resen problem v mednarodnih odnosih. Ne upoštevati dejstva, da' obstajata dve nemški državi, po mnenju Tita, praktično paralizira napore za rešitev nemškega vprašanja. Tito je dejal, da Jugoslavija razume želje nemškega ljudstva po združitvi, in dodal, da je to stvar in pravica nemškega ljudstva, ki mora to vprašanje rešiti v neposrednih stikih z zastopniki obeh nemških držav. Zatem je Tito poudaril, da je za vse miroljubne sile, posebno za tiste evropske države, ki so večkrat bile žrtev napada nemških imperialistov, sprejemljiva samo taka Nemčija, ki bi bila osvobojena militarističnih tendenc in revanšizma. Zato miroljubno javnost v Evropi globoko zaskrblja aktivnost raznih militarističnih in revanšističnih sil v zvezni republiki, ki rešitev nemškega vprašanja načenjajo s polo-šaja sile. Tito je Izrazil upanje, da bo v Zahodni Nemčiji končno le prevladal zdrav razum, realistično gledanje posvetovanja evropskih držav, na na obstoječa vprašanja, na dejan- ske interese nemškega ljudstva in mednarodne skupnosti v celoti. Tito se je v zdravici dotaknil tudi ostalih dogodkov na svetu, posebno položaja v Vietnamu in u-gotovil, da je skrajni čas, da preneha ta nevarna akcija. Ugledne zastopnice berlinskih delovnih kolektivov, kulturnih u-stanov in ženskih organizacij so danes v letovišču Nikelturm pri Berlinu toplo sprejele Jovanko Broz, katero so pozdravile ne le kot soprogo predsednika Jugoslavije, temveč kot aktivno borko v osvobodilni borbi narodov Jugoslavije. Seznanile so jo z delom ženskih organizacij in izobrazbo žensk v Vzhodni Nemčiji in ji izročile darila. Jovanka Broz je s svoje strani seznanila zastopnice nemških žensk z delovanjem jugoslovanskih žensk. Vrhunec sprejema je bil trenutek, ko je podpredsednica vlade yzh. Nemčije dr. Gretha Vitkovski izročila v imenu vlade Demokratične republike Nemčije Jovanki Broz kolajno za borbo proti nacifaši-zmu. Predsednik republike maršal Tito je danes s soprogo in z ostalimi člani spremstva obiskal mestni magistrat Berlina, kJer se ie vpisal v zlato knjigo in se seznanil s povojno obnovitvijo mesta. Pri prihodu in odhodu je prebivalstvo Berlina toplo pozdravilo predsednika, ki je nocoj z vlakom • odpotoval na obisk v Dresden. RIM, 9. — Vse sindikalne organizacije carinskih uslužbencev (SAUD, SIPDAD in SNAD-CISL) so sklenile prekiniti stav-ko, kar so utemeljili «z dokazom dobre volje in odgovornosti«. Kot smo že včeraj poročali, so tri največje vsedržavne sindikalne organizacije — CGIL, Ul L in CISL — pozvale carinske uslužbence, naj prekinejo stavko, da se bo v pristojni komisiji senata mogla začeti v normalnem ozračju razprava o zakonskem osnutku. Stavka carinskih uslužbencev je povzročila izredno gospodarsko škodo in je bila zato tudi nepopularna, saj je bilo nesorazmerje med zahtevami prizadetih uslužbencev in škodo, ki gre na breme celotnega italijanskega gospodarstva. Ugotoviti pa je tudi treba, da so carinski uslužbenci že pred letom jasno opozorili, da je treba menjati zastarele carinske predpise in na pravičen način razdeliti med prizadetim osebjem prispevke, ki jih zasebniki plačujejo za nadurno delo. me osebje neposredno 90 odst., o-stalih 10 odst. pa naj tvori sklad, ki naj ga upravljajo sindikalni predstavniki, od česar naj bodo izključeni funkcionarji osrednje u-prave. V Milanu je bila splošna stavka, ki jo je proglasila samo Delavska zbornica - CGIL, medtem ko sta o-stali sindikalni organizaciji sicer priznali izredno težaven gospodarski položaj, sta pa stavko ocenili kot ((politično«. Iz poročil poluradne agencije je težko zaključiti, kako je stavka uspela, saj navaja samo uradno izjavo predsednika družbe ATM, ki vzdržuje tramvajske in druge mestne zveze, in ki pravi, da je obratovalo 460 tramvajev (od nekaj čez tisoč), normalno se je odvijal promet z o-koliškimi mesteci in po podzemeljski železnici. V Istih poluradnih poročilih je mnogo govora o mobilizaciji, ki jo je izvedla prefektura v sodelovanju z vojaškimi oblastmi. Na Trgu del Cannone za gradom Sforza je govoril na zborovanju tajnik milanske CGIL Bruno di Pol o splošni gospodarski politiki. Omenil je izjave guvernerja banke Carlija in zaključil, da so sedanje težave rezultat «centristič-nih« gospodarskih odločitev. Med stavko je prišlo do nekaterih o-strlh incidentov ;policija je aretirala 8 delavcev, priprla pa 26. V "Rimu je bila stavka gradbenih delavcev, ki sta jo proglasili sindikalni organizaciji CGIL in UIL (CI SL ne sodeluje) ln med katero je prišlo do dovoljenega sprevoda po mestnih ulicah ter do zborovanja na Trgu Cavour. Tudi ta stavka je bila napovedana iz podobnih razlogov kot splošna stavka v Milanu in gre torej za borbo za polno zaposlitev, obrambo plač ter za u-krepe, ki naj povečajo proizvodnjo gradbene industrije. Danes Je bila enotna stavka u-službencev lesne industrije. Tajništvo federacije poštnih uslužbencev FIP-CGIL je potrdilo napovedano stavko, ki bo v petek, 11. junija, CISL in UIL pa ne sodelujeta. Vsedržavni organizaciji CGIL in CISL sporočata, da bodo nadaljevali stavko telefonskih uslužbencev zasebnega sektorja SIP, ki združuje TETI, TIMO, TELVE, SET in STIPEL. UIL se še ni izrekla, verjetno pa bo v stavki sodelovala. Končno bo v kratkem enotna stavka uslužbencev krajevnih ustanov, za katero so že soglasne vse tri sindikalne organizacije. Vladni spor je stopil nekoliko v ozadje, saj se bodo šele proti koncu tedna sestali strokovnjaki štirih strank, da razpravljajo o možnosti rešitve krize. Sedaj pa vztrajajo vsi na svojih stališčih, kar seveda ni brez zveze z volitvami na Sardiniji in v drugih občinah v Italiji. Na volilnem zborovanju na Sardiniji je govoril namestnik tajnika PSI Brodollni, ki je dejal, da mora gospodarsko načrtovanje biti usmerjeno v prvi vrsti v izravnavo razlik, ki še vedno obstajajo v Italiji. Sodelovanje v okviru levega centra je možno, samo če obstaja skupna politična volja, da se premostijo partikularistične zahteve in uvedejo strukturalne reforme. Glede zadnjega primera s členom 5 filmskega zakona pa je ponovil znano stališče, da PSI zahteva obnovitev prejšnjega besedi- izkusni kamen za možnosti nadaljnjega razvoja politike levega centra«. Socialdemokratski tajnik Tanas-s! je na volilnem zborovanju v Sas-sariju govoril o pomenu deželne ureditve in o pomenu volitev tako za deželo kot za vso državo. V Nuoru pa je govoril tajnik K?D Rumor. Preosedpjk vlade Moro je sprejel ministra za delo in socialno skrbstvo Delle Fave In ministra za turizem in predstave Corono. Po razgovoru je Corona dejal novinarjem, da sta s predsednikom vlade izmenjala poglede o položaju in da sta iskala rešitev, da pa ne ve, če jo bo mogoče doseči. Na vprašanje novinarjev, če se bodo vrnili k vladnemu besedilu, je minister dejal, da tega ni mogoče predvideti. V soboto ob 10.30 bo predsednik republike Saragat uradno obiskal papeža Pavla VI. v Vatikanu. Spremljali ga bodo minister za zunanje zadeve Fanfani in druge o-sebnosii. S papežem se bo sestal v njegovi zasebni knjižnici, nakar oo predstavil Fanfanija in druge člane spremstva. Takoj po zaključku obiska bo obisk v papeževem Imenu vrnil predsedniku republike državni tajnik kardinal Cicognanl. PARIZ, 9. — Prvi sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin je prišel danes popoldne v Pariz. Na letališču gl je sprejel sovjetski poslanik v Parizu Zorin. vornik je bil predstavnik ZSSR D. R. Rasulov, ki je govoril o ureditvi nacionalnega problema v ZSSR. Povedal, je, da je v ZSSR 15 zveznih republik, 20 avtonomnih republik, 20 avtonomnih oblasti in 10 nacionalnih okrožij ter da živi v Sovjetski zvezi 110 raznih narodov in narodnosti, ki imajo vsi zagotovljeno zaščito in svoboščine. Podtajnik v britanskem parlamentu George Thomas, po rodu iz Wal-lesa, se ni strinjal z danskim in s sovjetskim delegatom glede njunih izjav o rasni diskriminaciji v Južni Rodeziji m izjavil, da bo njegova vlada izpolnila obveznosti v zvezi z rodezijskim vprašanjem. Sicer pa je govoril o avtohtonih manjšinah (Skot.je, Valižani, Irci) in priseljenih manjšinah v Angliji, ki so zanjo precejšen problem. Za njim je govoril Drago Dru-škovič, ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V imenu jugoslovanske delegacije je na kratko prikazal položaj v Jugoslaviji ter poudaril, da je z ustavnimi določili onemogočena narodnostna diskriminacija. Iz nje goveea daljšega referata, ki je bil predložen seminarju, bomo povzeli samo nekaj glavnih misli. V vseh jugoslovanskih republikah živijo tudi narodne manjšine — druge narodnosti, ki predstavljajo 10.8 odstotka celotnega prebivalstva Jugoslavije. Poleg petih narodov ima poseben pravni status šest narodnostnih skupin. Druškovič je obširno govoril o zgodovini Jugoslavije oziroma njenega nacionalnega ozemlja. Posebej je poudaril leto 1918, ko so si narodi Jugoslavije prvič ustanovili lastno državo in se zaradi vrste dejavnikov zgodovinskega in družbenega značaja še niso izkazali dorasli nalogam, ki jih je terjal njihov razvoj. Ko je govoril o začetku narodnoosvobodilne borbe, je dejal, da ostaja neodgmjeno vprašanje dejavnikov, ki so omogočili, da je prišlo do nagle spremembe in nenavadne konsolidacije narodov Jugoslavije v njihovi narodnoosvobodilni vojni. Nestabilna in nehomo-gena skupnost se je nenadoma izkazala in nadpovprečno naglo opomogla. To posebej poudarja tudi dejstvo, da ima le-ta še pomembno neodvisno mesto, mesto izvirnega dejanja v odporništvu Evrope. Ob koncu svojega referata je govoril Druškovlč o 7. aprilu 1963 ko je stopila (dvajset let po deklaraciji Avnoja) v veljavo ustava SF RJ, ki med temeljnimi načeli in med osnovnimi pridobitvami osvobodilne vojne in revolucije naglasa nacionalno svobodo in neodvisnost, bratstvo in enotnost narodov, solidarnost delovnih ljudi in združevanje lastnih stremljenj z naprednimi težnjami človeštva. Med svoboščinami, pravicami in dolžnostmi človeka in občana so za obravnavo na tem seminarju zanimivi členi 33, 41, 42 in 43. Občani so po prvem omenjenem členu enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi ali družbenem položaju. Vsi so enaki pred zakonom. Protiustavno in kaznivo je tudi vsako propagiranje ali izvajanje narodnostne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti. Jeziki narodov Jugoslavije in njihove pisave so enakopravni. Pripadniki narodov Jugoslavije pa imajo v skladu z republiškim zakonom v drugi republiki pravico do pouka v svojem jeziku, itd. Mednacionalne odnose v SFRJ uravnava tudi struktura federacije njen delokrog in razmerje med republiko in federacijo, ki je z novo ustavo natančno opredeljeno. Svoj referat je Druškovlč zaključil z naslednjo ugotovitvijo: «Kljub časovno različnemu izoblikovanju posameznih narodov in vrste dru. gih dejavnikov, ki so v zgodovini poudarjali njihovo različno fiziognomijo, pa jih je bilo mogoče združiti z nastopom modeme družbeno gibalne sile: proletariata in njegove politične organizacije — danes Zveze komunistov«. Za jugoslovanskim predstav-kom je venezuelski predstavnik profesor Ruben Carpio Castillo izjavil, da v njegovi domovini nacionalnih problemov ni. Venezuela pa ima mnogo novih priseljencev (200.000 Italijanov, 200.000 Portugalcev, 60.000 Američanov iz ZDA itd.). Malijski veleposlanik v Jugoslaviji Alidou Tourč Je predvsem obravnaval problem kolonializma, ki naj bi bil prva skrb afriških narodov. Potem pa je prikazal nacio nalni položaj v svoji državi. PtI vsem tem je podrobno opisal ustavna določila njegove države, ki zagotavljajo uveljavitev človečanskih pravic. Ob koncu včerajšnjega delovnega dne sta govorila še predstavnika Izraela In Madagaskarja. Jutri dopoldne bo seminar nadaljeval razpravo. Na začetku dopoldanskega zasedanja pričakujejo razpravo jugoslovanskega delegata dr. Antona Vratuše, ki bo povzel ugotovitve, mnenja ln probleme, ki so bili doslej povedani v dvodnevni razpravi. Opoldne pa bo predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček sprejel udeležence seminarja v prostorih skupščine. D. Z. Šastri v Kairu KAIRO, 9. — Predsednik indij, ske vlade Sastri je prišel danes v Kairo v okviru svojega enomesečnega potovanja, med katerim bo obiskal Kanado, London in Alžir. Na letališču je šastri izjavil, da se bo razgovarjal z Naserjem o a-zijskih in afriških zadevah, o katerih bodo pozneje verjetno razpravljali na afriško-azijski konferenci v Alžiru. Dalje je dejal, da se bo s predsednikom kanadske vlade Pearsonom pogovarjal zlasti o Vietnamu. Francoski kamioni za Kitajsko LION, 9. — Francoska avtomobilska družba «Berllet» je podpisala v Pekingu pogodbe za dobavo 1035 kamionov Kitajski in za licenco za zgraditev Industrijskih naprav na Kitajskem. •_ zadevnem sporočilu Je rečeno, da je bila ta družba Izbrana po tekmovanju, ki je trajalo več mesecev z najvažnejšimi podobnimi evropskimi družbami. .......................................m..m..»iiiiiiiiiiua PO IZJAVI AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA DEPARTMAJA Zanikanje, ki dejansko potrjuje Govori se, da se bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu povečalo na sto tisoč Novi hudi udarci sajgonski vojski • Protestne demonstracije na Japonskem la, «kar predstavlja odločilni pre- strani«. Dodal jet «Jasno je, da se WASHINGTON, 9. — Bela hiša je danes zanikala, da je predsednik Johnson dal nova navodila ameriškemu poveljstvu v Južnem Vietnamu, kakor je sporočil včeraj državni departma. Bela hiša poudarja, da se naloge ameriških čet v Južnem Viet namu niso temeljito menjale v zadnjih tednih, ker da je imel vrhovni poveljnik teh čet že do sedaj pooblastilo, da lahko uporabi ameriške vojake v podporo vietnamskim četam, če ni na razpolago drugih rezervnih čet in če se po njegovem mnenju zdi, da je zaradi splošnega vojaškega položaja to nujno potrebno. Kakor se vidi, ne gre torej za nova navodila, .temveč so bila taka navodila že zdavnaj dana. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je po televiziji izjavil, da se ZDA «ne bodo dale Izgnati Iz Vietnama« in je dodal, da se predvidevajo hudi spopadi med ameriškimi četami in gverilci. Pripomnil je, da ameriške čete ne mirujejo v pričakovanju udarcev svojih nasprotnikov, temveč nadzorujejo področja blizu glavnih vojaških oporišč, da ugotovijo nevarnost napadov, zlasti sedaj v času deževja. Na vprašanje, ali pooblastilo za uporabo ameriških čet v pravih bojih pomeni, da je bombardiranje Severnega Vietnama bilo neuspešno, je Rusk odgovoril, da omenjeno pooblastilo pomeni eno samo stvar: da se borba ni končala. Na vprašanje, ali mislijo ZDA poslati nove čete v Južni Vietnam, je Dean Rusk odgovoril, da se bodo obveznosti ZDA menjavale v skladu «z obnašanjem nasprotne jim je treba postaviti po robu, ali pa je treba oditi«. Amerjkši predsednik Johnson Je danes izjavil, da njegova vlada čaka «od komunističnega sveta znak, da bi govorili o miru«. Nadaljeval je: «Tudi če se Je napovedala večja obveznost ZDA v vietnamski vojni, vedno čakamo kak znak, da so druge države pripravljene govorit: o miru«. Vse te izjave o miru so vedno bolj v kričečem nasprotju z dejanji. Prav danes so sporočili, da je v Južni Vietnam prispelo drugih 2500 ameriških vojakov. Govori pa se o novih ojačanjih, tako da bo to število doseglo 90 ali 100 stlsoč v prihodnjih tednih. Iz Hanoja javljajo, da si južnovietnamska osvobodilna fronta pridržuje pravico, zahtevati pomoč severnovietnamske vojske in drugih držav, če bo Washington ukazal svojim četam, naj neposredno posežejo v boje. V «Madison Square» v New Yor-ku je bilo sinoči protestno zborovanje proti ameriški politiki v Južnem Vietnamu, katerega se je udeležilo nad 17.000 oseb. Demokratični senator Morse je izjavil, da sicer ni mnenja, da se morajo ZDA umakniti iz Vietnama, vendar pa so po njegovem mnenju Združeni narodi ali mednarodna konferenca edino upanje za mir na tem področju. Profesor Morgenthau s či kaške univerze je izjavil, da je edina rešitev v mednarodnem spo- razumu za združitev Vietnama pod predsedstvom Hošlminha. Socialistični voditelj Norman Thomas je pozval Johnsona, naj začne pogajanja z južnovietnamsko osvobodilno fronto in s Kitajsko. Crnsld voditelj Bayard Rustin pa je zahteval pogajanja z vsemi prizadetimi in tudi z osvobodilno fronto. Po zborovanju je nad dva tisoč oseb, ki jih je vodil senator Morse, korakale po newyorških ulicah do palače Združenih narodov. Tudi v Tokiu so bile danes velike demonstracije proti ameriški politiki v Južnem Vietnamu. Policija )e večkrat nastopila, da raz-žene demonstrante. Demonstracij se je udeležilo nad deset tisoč oseb. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih japonskih mestih. Spopadi v Južnem Vietnamu se vsak dan nadaljujejo. V zadnjih štirindvajsetih urah je bilo vet močnih spopadov na raznih krajih. Davi so enote osvobodilne vojske izvedle močan napad na vladno taborišče 75 kilometrov jugovzhodno od Sajgona. Pri tem je padlo 114 sajgonsklh vojakov. Ubita sta bila tudi dva ameriška častnika. Drugi spopad je bil 150 kilometrov jugozahodno od Sajgona. Pri tem je padlo 60 sajgonsklh vojakov, 95 pa Jih je bilo ranjenih. Na nasprotni strani pa je bilo 15 mrtvih. Pozneje pa so enote osvobodilne vojske obstreljevali iz helikopterjev m je padlo 150 gverilcev. Ameriška letala so danes ponovno bombardirala več krajev v Severnem Vietnamu. Nad Južnim Vietnamom pa je bilo sestreljeno eno ameriško letalo, ki je napadalo položaje osvobodilne vojske. 10. junija 1965 — 2 — BELA STAVKA CARINIKOV PONOVITEV^ KATASTROFE V KAKNJU Eksplozija je odvrgla celo petnajst metrov daleč ,EkfPi?Zv!La< “*V jaš^ «°ra-|sti ali pa je doživela šok. si« v globini 150 m in v oddaljenosti 2,5 km od vhoda v jamo je u-ničila velik ventilacijski most, tako da so v nevarnosti tudi življenja drugih rudarjev. V rudniku je bilo med eksplozijo okrog 180 rudarjev, od katerih so Jih takoj re šili več kot 30. Vendar pa je pod-sipanje zemlje oteževalo delo reševalnih ekip. Takoj po nesreči so začele prihajati ekipe prve pomoči: rudarji iz drugih rudnikov, kirurgi, zdravniki, rudarski inženirji- Tako je rudnik rjavega premoga Kakanj doživel drugo veliko katastrofo, ki se je pripetila v tem stoletju. Kakanj Je zdaj odet v črnino, družine rudarjev pa so se zbrale pred vhodom v jašek «Orasi», kjer jo slišati jokanje in ječanje. V jašku «Orasi« so začeli kopati premog prvikrat leta 1902. Delovni mesti, kjer Je prišlo do nesreče, sta zaznamovani s številkami 206 in 207 in sta približno 2,5 km oddaljeni od vhoda v rudnik, kakih 150 m pod zemljo. Reševalne ekipe so nenehno prihajale in se takoj spuščale v jašek, od koder so v ponedeljek rešili 30 ponesrečenih, vendar živih rudarjev, ki so jim takoj nudili prvo po. moč. Zdravniki zagotavljajo, da njihova življenja niso ogrožena. V Kakanj so prihajale tudi sani tetne ekipe iz Sarajeva, Breze, Vi sokega. Inženirji in tehniki kakanj skega rudnika so takoj sestavili e kipo, ki se je spustila v jašek. Eki po je vodil ravnatelj rudnika Lju ba čuk. Izjavili so, da je zdaj ogroženo le še žarišče, se pravi kraj, kjer se je užgal metan, medtem ko so vse drugo očistile posebne ekipe, tako da lahko reševalci nemoteno rešujejo. Zaenkrat še ne vedo, zakaj je eksplodiral metan. Poudarjajo pa, da je le hitra pomoč reševalnih e-kip ublažila posledice te hude nesreče. Na ulicah so se trle skupine ljudi, ki nestrpno pričakujejo nadaljnjih novic o nesreči. Smrtno ponesrečeni rudarji so še v jami. Reševalne skupine so trupla odnesle s kraja eksplozije, vendar jih še niso utegnile spraviti iz jaška, ker si prizadevajo rešiti še živeče ,., Takoj po nesreči Je nastal pravi preplah tudi v Sarajevu. Mnogi člani izvršnega sveta Bosne in Hercegovine so takoj prišli v Kakanj in ponudili svojo pomoč. Dne 21. aprila lani je minilo 30 let, odkar se Je pripetila najhujša nesreča v zgodovini Jugoslovanskega rudarstva. V prvih popoldanskih urah je v jašku «Stara jama« kakanjskega rudnika eksplozija metana ubila 127 rudarjev. V prvi izmeni Je takrat delalo 221 rudarjev. Povsem slučajno Je ostal živ samo Ivan Stok, ki ga je pritisk vrgel v odtočni kanal. Vsako leto od takrat položijo na skupno grobnico ponesrečenih rudarjev žalne vence. To so storili tudi letos, ne da bi vedeli, da bo ponovna nesreča zahtevala nadaljnje žrtve. V kakanjskem rudniku so začeli kopati premog leta 1900 med av-stroogrsko vladavino. Zaradi nenavadno ugodnih naravnih možnosti so navzlic prinlitivnim delovnim sredstvom leta 1902 nakopali v kakanjskem rudniku 40.000 ton kakovostnega visokokaloričnega rjavega premoga,- čez 10 let že 170.000 ton, tik pred prvo svetovno vojno pa že 200.000 ton premoga. Največ premoga pred vojno so nakopali leta 1940, in sicer 375.000 ton. Med drugo svetovno vojno je bila večina industrijskih in rudar-sgih naprav povsem ali delno uničena. Jaške Je zalila voda. Prve dni po vojni, že leta 1945, so kakanjski rudnik hitro prenovili in že isto leto so nakopali 200 tisoč ton premoga, naslednje leto 370.000 ton. Lani so kakanjski rudarji nakopali več kot milijon in pol tone rjavega premoga. Takoj potem, ko so ponesrečene rudarje prepeljali v sarajevsko bolnišnico, so se novinarji pogovarjali z dvema izmed njih. Večina rudarjev je bila namreč še v nezave- Ibrahim Dursun je povedal, da je eksplozija metana vrgla rudarje po tleh. V gostem dimu in prahu so se komaj prepoznali. Navzlic temu pa se jim je posrečilo oddaljiti se od kraja nesreče in se rešiti. Drugi rudar, s katerim so se pogovarjali, Fadil Omerhodžič, je po- vedal, da je njega in njegove tovariše pri eksploziji vrglo 15 m daleč. Takrat so bili kakih 80 m pod zemljo. Počakali so, da sta se dim in prah nekoliko polegla, nato pa so se napotili proti izhodu. Rešilo jih je to, da je pritisk udaril v nasprotno smer. PO «BORBI« Nesreče v rudnikih Rudnik Leto Vzrok Smrtne žrtve Zenica Rtanj Kakanj Podlabin Podlabin Kokin Brod Pod vis Mursko Središče Zagorje Banoviči Ušče 1905 eksplozija metana 1929 eksplozija metana 1934 eksplozija metana 1940 eksplozija premogovega prahu; požar je trajal pol leta 1948 eksplozija premogovega prahu 1948 oksidacija pirita, zaradi česar je nastal požar 1948 požar v skladišču eksploziva 1958 požar v trafo-postaji 1961 požar v jami 1961 eksplozija metana 1962 požar v skladišču eksploziva 1965 požar To so nepopolni podatki o večjih rudarskih nesrečah ki so se Pripetile v jugoslovanskih rudnikih v zadnjih 66 letih. V 'istem času je prišlo do vrste nesreč, pri katerih je bilo manj kot po 10 žrtev hu, eksplozija n1darskeganadLm°trairrnSpogortej^re^sp?ozija ml tana. UMiiiiMiiiimiiHiiiiuiiiiniiiiiniii,mi,,,,,.... .......................■■■m,..................... NEAPELJSKA POLICIJA ODKRILA KRIMINALNO ORGANIZACIJO Pogajali so se za nakup 100 milijonov ponarejenih ameriških dolarjev Zlikovci so bili povezani tudi z inozemstvom - Mamila in ponarejene dolarje je baje dobavljal neki Belgijec cija je po dolgi preiskavi, ki se sicer še ni končala, odkrila veliko kriminalno organizacijo, ki je delovala v mednarodnem merilu. Kriminalna skupina je kupovala in prodajala mamila, ponarejene dolarje, dragulje in razno drugo blago, ki je bilo največkrat ukradeno. Med drugim se je ukvarjala kupovanjem in prodajanjem vi ih avtomobilov. Policisti, so Sli eli etl- NEAPELJ, 9. — Neapeljska poli- > morfija, kokaina in drugih mamil. Med preiskavo v hišah nekaterih aretirancev so našli tudi večje število draguljev. Nekatere izmed aretirancev bodo obtožili tudi goljufije. Tak je primer Francesca Trapanija, ki je ogoljufal večje število samostanov in raznih verskih ustanov. Trapani je razpolagal s popolnim imenikom podobnih ustanov. Izdajal se je za špediterja ter telefonsko ob-veščeval predstojnike omenjenih u-■Slanov, da je prispel velik zavoj, jcaterega,.... so... poslali njihovi predstojniki iz Rima. Takoj pa je pripomnil, da je treba plačati določeno vsoto ob prevzemu. Te vsote ra znašale tudi 50.000 lir. Takoj ko je oddal zavoj, je Trapani izginil brez sledu. Neki drugi obtoženec in sicer Ta-rantino, je imel v Neaplju izredno dobro urejeno mehanično delavnico za popravilo avtomobilov. V to delavnico je zlikovec spravil desetine in desetine ukradenih avtomobilov. s kih rali 11 oseb, a išče še 3 Italijane in 2 tujca. Med aretiranimi so štiri genske in en belgijski (jfžajgJLjarj. Pdglavar skupine je 31-ietni Luciano Schisa iz Neaplja. Njegovi glavni pomagači pa so bili brata Salvatore in Giovanni Di Fal-co, stara 30 oziroma 25 let, 37-let-ni Roberto Tarantino, 32-letni Fran-cesco Trapani (vsi ti so bili že kaznovani) ter univerzitetni študent Alberto Auricchio star 29 let. šesto-rica je sicer delovala v neapeljskem okrožju, toda je bila povezana s tujci in z Rimljani. Kot smo dejali policija išče še pet oseb, od katerih so trije Rimljani. Ti le in že aretirane štiri ženske so se ukvarjali z odkupovanjem ukradenega blaga in preprodajo. Aretirane ženske so: 21-letna Alma Petrucci, 35-letna Vilma Šantl, 48-letna Maria Caruso, ter 18-letna Nilde Paladino. Uradno se je ne ve za priimek belgijskega državljana. Pričakujejo pa, da bo v kratkem prispel v Neapelj neki visok funkcionar belgijske policije. Po nekaterih nepotrjenih vesteh je aretirani Belgijec 34-letni Armand Immerman. Baje se je prav ta Belgijec sestal v nekem neapeljskem hotelu s Schi-som, Auricchiom in De Falcom. Izročiti bi Jim moral ponarejene dolarje v višini sto milijonov. Trojica bi jih potem razpečala v Neaplju in drugod za eno petino vrednosti. V hotelu so se Belgijec in trije Napoletanci pogovarjali tudi o nakupu mamil. Belgijec Je baje že prej poslal Schisu nekaj vzorcev Z Dunaja je izginil major Georg Klotz DUNAJ, 9. — Znani «major tirolskih strelcev« Georg Klotz, ki je do sedaj živel v konfinaciji na Dunaju, bo baje lahko bivai tudi na Tirolskem. To vest je objavil dunajski dnevnik «Kurier». Policijske oblasti so baje sklenile, da bo lahko bival v Avstriji brez časovne omejitve, in sicer tudi na tirolskem ozemlju. Tega sklepa pa prizadetemu niso mogli sporočiti, ker Klotza pogrešajo že dva dneva. Beg iz zapora LECCE, 9. — Iz mestnega zapora so pobegnili trije zaporniki. E-den izmed njih, Cosimo Carozzo. baje ustrašil rafalov iz brzostrelke, | minjajo, da so že preizkusili stroj ki jih je izstrelil stražnik na ob-1 v znanstvenih laboratorijih v Los Alamosu. Novi vrtalni stroj prodi- zldju zapora. Ostalima dvema zapornikoma pa se Je posrečilo zbežati. 35-letni Benito Bonadei je bil svojčas obsojen od porotnega sodišča na 30 let zapora, ker je lani ubil neko osebo v vasi San Nico-la di Lecce. Trojica si je pripravila pot za beg s tem da je izkopala veliko luknjo v steni zaporniškega arhiva. Pri delu je uporabila verjetno neko orodje, ki je bilo ukradeno v mizarski delavnici. Takoj nato so se begunci spustili s pomočjo rjuh na spodnjo teraso. Tudi Carozzo, ki se Je vrnil v zapor, je bil obsojen zaradi uboja na 30 let zapora. Bcltraminijcvi dolarji v venezuelski banki CARACAS, 9. — Na ukaz ministra Barriosa so funkcionarji notranjega ministrstva položili včeraj zvečer v osrednji -venezuelski banki vsoto dolarjev, ki jih je prinesel s seboj v to latinsko-ameri-ško državo italijanski zdravnik A-lessandro Beltramlni. Kot je znano, st' Beltraminija izgnali iz Venezuele v Italijo. Italijanske oblasti pa so na drugi strani sprejele sklep, da se iz Italije izžene Beltra-minijevo prijateljico Pepito Vento-so Jimenez. ra v najtršo skalo, tako kot vroč nož v maslo. V enem dnevu izvrta 16 metrov dolgo luknjo. Vročina v Indiji mraz na Južnem tečajni, MOSKVA, 9. — Sovjetski meteorologi znanstvene postaje «Mirny«, ki deluje na področju južnega magnetnega tečaja (Antarktika) so zabeležili 82,4 stopinje pod ničlo. Tako nizke temperature niso še opazili v mesecu juniju nikjer na svetu. Medtem pa sporočajo iz Kalkute, da je v zadnjih sedmih dneh v državi Bihar umrlo 19 oseb zaradi hude vročine. Toplomer Je namreč v številnih krajih države kazal 45 stopinj. \VASHINGTON, 9. — Ameriška kozmonavta McDivitt in White se vrača na ameriško kopno. Najprej bosta gosta predsednika Johnsona in nato bosta prebila nekaj časa v Houstonu. Sledil bo svečan sprejem v New Yorku. Medtem se je zvedelo, da so odgovorni krogi NASA izključili možnost, da bi oba kozmonavta zapustila za nekaj časa vesoljsko ladjo. Bali so se namreč, da ne bi ta v njuni odsotnosti utegnila spremeniti svoj tir. Menijo pa, da bodo v bodočnosti kozmonavti utegnili izmenoma zapuščati konico. Zdravniki so ugotovili, da sta o-ba kozmonavta izgubila na svoji teži. White je izgubil nekaj več za Trst ((Bela stavkau carinikov že delj časa povzroča italijanskemu gospodarstvu dvojno škodo, in sicer tako, da po eni strani zavira izvoz domačega blaga na tuja tržišča, po drugi pa otežuje normalno oskrbovanje domače industrije s surovinami iz tujine. Pri tem trpijo največjo škodo tovarne, ki nimajo na zalogi dovolj surovin, da bi iz lastnih skladišč lahko nadoknadile pomanjkanje uvoznega blaga. Zastoj v zunanji trgovini pa je toliko bolj škodljiv v tem trenutku, ko se Italija bori za vsak dolar, za vsak funt šterling in za vsako drugo konvertibilno valuto, da se dokončno reši iz pravkar prebolele valutne krize. Nenavadna pravda med cariniki in državo občutno škoduje tudi trgovskim podjetjem, ki ne morejo pravočasno dostavljati naročenega blaga tujim naročnikom; prav tako se tudi oskrbovanje domačega trga z blagom iz uvoza razvija s škodljivo počasnostjo. Poleg vsega je treba računati, da gre v številnih primerih za pošiljke hitro kvarljivega blaga, na katerem lahko povzroči nepopravljivo škodo le zamuda nekaj ur, kaj šele primer, da stoje s takim blagom natovorjeni železniški vozovi tudi po več dni na mrtvih tirih obmejnih carinarnic. Kaj pomaga, če je italijanskim državnim železnicam uspelo postaviti na najvažnejše proge v državi ekspresne vlake za hitro prevažanje pridelkov iz južnih predelov polotoka na tržišča srednje in severne Evrope, če se med drugim poudarjeno, da sme carinjenju posameznih blagovnih pošiljk prisostvovati samo priznani carinski posrednik. Teh pa je danes v Italiji in tudi v Trstu premalo, da bi lahko sledili vsem carinskim operacijam, ki se vsak dan izvajajo na tem področju (Italija uvaža in izvaža v normalnih časih za okoli 6 milijard lir raznega blaga na dan). Koliko carinarnic je na primer samo na Tržaškem; v pristanišču, na vseh mejnih prehodih, na pomorski postaji, itd. Med priznanimi carinskimi posredniki prevladujejo starejši ljudje, kajti carinski posrednik lahko postaneš le po uspešno opravljenem državnem izpitu; takšnih izpitov pa država ni razpisala že dolgo vrsto let. Pomanjkanje zadostnega števila patentiranih carinskih dekla-rantov torej še bolj zavira že itak počasno poslovanje na carinskih postajališčih vzdolž državne meje. Ne glede na trenutno škodo, ki nastaja zaradi tega trenja med cariniki in državo, pa se je treba vprašati, ali ne gre morda pri tem za širši problem, ki presega meje običajnega sindikalno-socialne-ga boja in ki zahteva hiter poseg prizadetih oblasti, da se najprej reši trenutni položaj na mejnih carinarnicah, nato pa v najkrajšem času poskrbi za neodložljivo zamenjavo starih carinskih pravil iz leta 1896 z novim, bolj elastičnim in ritmu današnjega poslovnega življenja bolj ustrezajočim pravilnikom, ki naj med drugim upošteva tudi dejstvo, da se je mednarodna potem ■ zaradi stavke jinancarjev trgovina zlasti po drugi svetovni blago kopiči ob meji, ne da bi moglo čez. Tudi na Tržaškem povzroča Bela stavka občutno škodo. Na o- vojni tako razmahnila, da ni skoraj v ničemer več podobna trgovinski praksi iz prejšnjega stoletja ter da so se tehnična in prevozna beh straneh meje še vedno stojijo sre£*siu“ med tem časom tako iz- stotine vagonov raznega blaga, na proseški postaji zlasti mnogo živine iz Jugoslavije in iz Madžarske, ki čakajo na rešitev carinskih formalnosti, ki so potrebne za to da bi blago lahko nadaljevalo svojo pot v notranjost države odnos no čez mejo v tujino. Bela stavka carinikov se izraža v tem, da osebje carinarnic skuša pritiskati na o-srednje oblasti, da bi si izposlovalo nekaj gmotnih izboljšav odnos- kot 3,5 kg, McDivitt pa nekaj manj j np dodatkov k sedanjim prejem- kot 2 kg. V ameriških krogih napovedujejo spustitev kabine «Gemini 5» za prihodnji avgust. «Lunik» sc bliža Mesečevi površini MOSKVA, 9. — Sovjetska sonda «I,unrk 5» nadaljuje svoj polet v smeri proti Mesecu. Od trenutka izstrelitve sor»o'4so se zemeljske postaje štirikrat ladijsko povezale s sondo. Vsakokrat je vesoljska ladja oddala,,; šU^Jlne znanstvene podatke o svojem tiru tar o splošnih pogojih leta. Vsi aparati delujejo brezhibno. Danes ob 16. uri (po moskovskem času) je sonda preletela 230.000 km ter se je nahajala približno nad Novo Gvinejo. BUENOS AIRES, 9. — V Patagoniji, kakih 230 km od mesta Neuquen, so pred kratkim odkrili okamenjen gozd. Ravnateljstvo za turizem je poskrbelo, da se gozd ohrani kot naravna redkost in po-stane turistične privlačnost v po-[ krajinah južne Argentine. popolnila, da se je v niz blagovnih vrst, ki so danes predmet trgovine med narodi, uvrstile tudi take postavke, ki bi konec prejšnjega stoletja ne mogle prestati niti najkrajšega prevoza iz kraja v kraj. Tudi v tem pogledu pa je treba Trstu priznati poseben položaj med vsemi italijanskimi mesti. Tržaški emporij ži/vi v prvi vrsti od mednarodne trgovine, to je od uvoza, izvoza in tranzita, zato je nemoteno potekanje carinskih poslov na naši meji nujen pogoj za uspeh tržaške posredniške vloge na tem občutljivem stičišču med srednjo kom s tem, da se pri svojem delu strogo drže določb starega carinskega pravilnika iz leta 1896. Carinski pravilnik, ki je bil morda' Evropo in Sredozemljem ter med sodoben za tiste čase, ko so ga dvema gospodarsko različnima sve-izdelali. je danes popolnoma pre- tovorna kakršna sta vzhodni in zaživel saj se današnje trgovinsko hodni blok. Medtem ko se razne poslovanje razumljivo razvija po čisto drugih tirih kakor takratno. Kako anahronistične so nekatere določbe omenjenega pravilnika pa priča odstavek, ki ga tržaški špediterji kaj radi navajajo, in ki pravi, da se carinjenje blaga ne sme vršiti v večernih urah, ker je svetloba, ki jo daje petrolejka, prešibka, da bi lahko zagotovila vest no opravljanje posla. Cariniki nam-' reč ne morejo ob taki svetlobi pravilno presoditi, ali gre pri posameznih pošiljkah res za dekla rirano blago ali ne... Vse to se zdi danes skoraj neverjetno, je pa čisto vsakdanja resničnost, katere težo pa občutijo pri svojem pošlo vanju zlasti tržaški trgovci in spe diterji. Tem zadnjim povzroča na primer bela stavka carinikov in z njo združeno strogo apliciranje sta rega carinskega pravilnika iz pre teklega stoletja še posebne težave. V tem pravilniku je namreč konkurenčne luke na severu bori-jc z vprašanjem, kam z blagom, ki ga vanje dovažajo in odvažajo ladje z vsega sveta ter prt tem uživajo še posebne olajšave med ijsemi lukami v okviru Evropske gospodarske skupnosti, pa naše pristanišče nikakor ne more razviti svojega prometa nad raven 5,(/($,000 ton na leto, ki predstavlja že nekaj let statično rezultanto prizadevanj pristaniškega vodstva ter tržaških trgovcev in špediterjev. Lani je promet zlasti v prvih mesecih močno občutil težo stavk, ki so jih uprizorili pristaniški delat, i. Letos teh stavk ni, kljub temu pa bo «redde rationems konec leta otežen s postavko te najnovejše oblike sindikalnega bo,i, namreč «bele stavke« carinikov. Tako bo Trst ponovno zamudil priložnost'. da vendar enkrat premakne prometno statistiko za nekaj točk više. E. K V ZDA so izdelali nov vrtalni stroj WASHINGTON, 9. — Uradno so sporočili, da so v ZDA izdelali nov vrtalni stroj z veliko hitrostjo, ki prodira v skalo s tem da jo topi. Vest o iznajdbi je sporočilo ame- se je takoj vrnil nazaj, ker se je | riško trgovsko ministrstvo. Pripo- Rudarji nesejo mrtvega tovariša ir jame ........'"""""'"e............UKU...iiiiiiiiuMi,i,Mmiiiiimmin,i,m,iiMin......m......................... TURISTIČNE PERSPEKTIVE^ NA JADRANU Jadranska magistrala in Autostrada del Sole povezani Že v tej sezoni tri redne trajektne zveze med jugoslovansko in italijansko obalo (Od našega dopisnika z Reke) Mnogi petičnejši motorizirani turisti, ki so v preteklih sezonah obiskali bodisi jugoslovansko ali italijansko obalo Jadrana, so z velikim obžalovanjem ugotavljali, da ne morejo zadovoljiti svoje želje in radovednosti, namreč, da bi naredili «kratek skok« na drugo stran, in si še med istim dopustom in potovanjem ogledali še drugo obalo. Da bi se mogli na primer po Jadranski magistrali peljati vzdolž naše obale, se po njenem ogledu prepeljati na Italijansko stran sku-kaj s svojim avtomobilom in se vrniti po Autostradi del Sole nazaj proti severu. Ali pa obratno. Zadovoljitev te želje v letošnji sezoni ne bo več predstavljala posebnih težav. Obe obali in s tem tudi obe privlačni turistični magistrali na eni in drugi strani Jadrana se bosta približali: med njima bodo vsakodnevno krožile nove posebne ladje za prevoz potnikov in motornih vozil tkim. trajekti oziroma točneje: ferry-boati. Zadovoljene bodo želje številnih turistov, obenem pa tudi gospodarski interesi turističnih organizacij na obeh obalah Jadrana. S 1. JUNIJEM — PRVI JUGOSLOVANSKI TRAJEKT CEZ JADRAN Z jugoslovanske strani je bil prvi trajekt za prevoz potnikov in vozil vključen v redno plovbo že 1. junija letos in sicer na progi: Bar -Bari - Dubrovnik • Bar. To je fer-ry-boat «Sv. Stefan«, ki je dobil ime po že svetovno znanem letovišču v Črnogorskem primorju. Novi ferry-boat je prišel v Bar iz Danske, kjer ga je kupilo pomorsko podjetje «Prekookeanska plo-vldba« ter ga prevzelo 10. maja v Hilfersumu na Danskem. Ta modema ladja je doslej plula pod dansko zastavo pod imenom «Djur-sland«, splavljena pa je bila 1958. leta v ladjedelnici Adelborg na Danskem. Ima 1.619 BRT (in 620 NRT), dolga Je 31, široka pa 14 me- trov. Poganjata Jo dva motorja a samo v eno smer 3.750 din. «Burmeister and Wain» s 3.950 KS in dosega povprečno hitrost 17 vozlov na uro. 1.000 POTNIKOV IN 100 VOZIL Ferry-boat «Sv. Stefan« bo lahko hkrati prepeljal čez Jadran do 1.000 potnikov na palubi ter 140 potnikov v eno—, dve— in tripo-steljnih udobnih kabinah. Obenem trajekt «Sv. Stefan« lahko sprejme 100 osebnih motornih vozil razne velikosti in s polno obremenitvijo v posebnem prostornem depoju, v katerem bo organiziran mehaniški servis za manjša popravila. Nova ladja ima dva salona za obedovanje z bifejem, barom, prodajalnami, kioski, tuši. Vsi prostori so klimatizirani. Na ladji je urejena tudi posebna restavracija za samopostrežbo. «Sv. Stefan« bo prva jugoslovanska ladja, ki bo imela tak način postrežbe. Ladja bo od 1. junija vsakodnevno plula na relaciji Bar - Bari -Dubrovnik. Razdaljo med Barom in Barijem oziroma od Barija do Dubrovnika (okrog 108 km) bo prevozila v nekaj manj kot 7 urah. Ladja bo plula podnevi in ponoči, opremljena pa je tudi za izletniška in daljša krožna potovanja. KAKŠNE BODO CENE ZA PREVOZE S TRAJEKTOM? V tem trenutku nam še ni točno znano, kakšne cene bo postavila «Prekookeanska plovidba« za inozemski komercialni turizem za prevoze s ferryjem «Sv. Stefanom«. Kar se tiče domačih t.j. jugoslovanskih turistov je že najavila, da bodo imeli člani sindikata, turističnih in ferialne zveze, združenja upokojencev in podobnih družbenih or-ganizacij kar 25 odst. popusta v primerjavi z ostalimi turisti. Povratna karta (tour-retour) za takega potnika, seve le na palubi, ne s kabino, bo stala 5.652 dinarjev. ..Zastave«, .mST Jugoslovanke £ Kako pa z registracije (člani Avto-moto klubov) bo okrog 10.000 din. Vsakdo si lahko ob teh prvih razpoložlji-vih podatkih vsaj približno izračuna, ali si bo lahko že letos privoščil tako krožno potovanje čez Jadran, med Jadransko magistralo in Autostrade del Sole. Vozovnice bodo v prodaji pri glavnem zastopniku «Prekookeanske providbe« tj. podjetju «Jugoagent», Beograd ter v vseh ostalih mestih, v katerih ima ta agencija svoja predstavništva. TUDI PREVOZ TOVORNJAKOV IN HLADILNIKOV? V ravnateljstvu podjetja v Baru se, kot kaže, ne boje, da bi nova ladja, v katero so vložili znatna sredstva, vozila na pol prazna, čeprav Jadranska magistrala (žal!) še ni dokončana na vsej trasi od Reke do Bara oz. Budve, pa tudi od Splita do Dubrovnika so dela oonekod še v teku. Ferry-boat «Sv. Stefan« namreč lahko, če bi primanjkovalo osebnih vozil za pre. voz, vzame «pod streho« kar 25 ve-likih tovornjakov pod polno obtežitvijo ali do 15 velikih kamionov hladilnikov. Baje Je med gospodarskimi krogi v Juž. Srbiji, na Kos-metu in v Makedoniji, pa celo v sosednji Ljud. Rep. Bolgariji veliko zanimanje za možnosti prevoza bla ga v Italijo s pomočjo tega trajek ta na progi Bar - Bari. Računajo namreč, da bi na ta način precej skrajšali prevoz blaga s kamioni in hladilniki kupcem na področje južne in srednje Italije. Praksa in gospodarski račun bosta pokazala dokončno, ali so se v svojih predvidevanjih ušteli ali pa so utemeljena. TUDI MED ANCONO, ZADROM IN SPLITOM TER MED DUBROVNIKOM IN BARIJEM NOVI TRAJEKTI Tudi specializirano jugoslovansko pomorsko podjetje za potniške in v kratkem dobila svoj prvi trajekt oz. ferry-boat ((LIBURNI-JO«, ki ga dokončujejo v ladjedelnici v Rotterdamu na Nizozemskem. Računajo da bd ta trajekt vključen v redno plovbo že v začetku julija, vozil pa bo vsakodnevno na relaciji Zadar . Ancona - Zadar. »Liburnija« bo lahko naenkrat prepeljala 110 avtomobilov ter o-krog 200 potnikov v udobno urejenih kabinah, vsekakor pa nekaj potnikov tudi na palubi, ter v salonih. «Liburnija» bo po velikosti v primeri s «Sv. Stefanom« za o-krog tretjino večja. Po medsebojnem «fair-play« dogovoru z ((Jadrolnijo« tudi italijansko pomorsko podjetje «Linee Ma-rittime dell’Adriatico» iz Ancone uvaja redno trajektno čezjadran-sko zvezo na relaciji Ancona - Zadar in Ancona - Split (v obe smeri enkrat tedensko). V gradnji pa ima tudi ferry-boat, ki bo gotov predvidoma do prihodnjega poletja in bo po preliminarnem sporazumnem idejnem voznem redu med «JadroliniJo» in društvom iz Ancone vozil 4-krat na teden v obe smeri na progi Bari . Dubrovnik. Enkrat tedensao bo ta trajekt, ki bo lahko prepeljal hkrati po 110 avtomobilov in 1.000 potnikov, vozil tudi do že znanega ((polinezijskega« otoka v Kotorskem zalivu ki so ga vzeli v najem Francozi, tj! do Sv. Marka pri Tivtu. Reška «Jadrolinija» je s svoje strani tudi že naročila v ladjedelnici v Kraljeviči gradnjo še enega modernega trajekta za prevoz vozil in potnikov, ki bo pravtako gotov do prihodnje turistične sezone tj. do 1. 1966. Po prvotni zamisli o* dogovoru z ankonsko družbo bo ta trajekt «JadroliniJe», ki bo imel prostora za 110 vozil in 500 potnikov, 3-krat tedensko vozil v Obe smeri na relaciji Bari - Dubrovnik, 2-krat tedensko pa bo po vsej verjetnosti nadaljeval plovbo do Bara in Krfa ter Patrasa v Grčiji. S. D. ČETRTKOVA ORTICA Pred štiridesetimi leti Rudarjev spomin Ko sem se po dobro prespani noči prebudil, sem se kot po navadi, ozrl na budilko. Kazala je 8.30. Bilo je to 27. maja, ki je bil letos praznik vnebohoda. Zdelo se ml je za ta dan letnega časa v sobi pretemno. Najbrž dežuje, sem pomislil. Pretegoval sem kot maček svorav na veliki praznik — 4. ju-_ij, ko bodo v Ilirski Bistrici slovesno proslavili 20-letnico ustanovitve prekomorskih brigad in zaključnih bojev proti ostankom nemške vojske. Delež, ki ga je dala ilirskobistriška občina v NOB, je bil zelo velik. V osvobodilnem boju je sodelovala tretjina prebivalstva in na stotine ljudi je dalo svoje življenje ali bilo ranjenih. Na svečani seji skupščine ob občinskem prazniku so tudi sprejeli domicil za tretjo prekomorsko brigado. * • * V Ko-pru bo od 14. do 18. junija Festival jugoslovanskih radijskih dram. Sodelovale bodo vse jugoslovanske radijske postaje. Nekatere prireditve bodo tudi javne. Tako bo v sredo, 16. junija, nastopil v koprskem gledališču RTV Zagreb z delom Slobodana Novaka »Strašno je vedeti«. Udeležence festivala bo sprejel tudi predsednik koprske občine Dušan Barbič. v nedeljo ob 10.30 v Ul. Campanelle 133 — Semilli; v ponedeljek ob 12. v ladjedelnici Sv. Marka — Cuf-faro. Zborovanja KPI KPI bo imela v prihodnjih drieh vrsto javnih zborovanj, na katerih bodo govorniki obravnavali vprašanja obrambe tržaškega gospodarstva v okviru nove pomorske politike, vprašanje avtonomne politike Italije v EGS, vprašanje modernizacije in okrepitve ladjedelnice Sv. Marka, ter vprašanje ustanovitve pristaniške ustanove. Zborovanja bodo: V petek ob 17.30 pred Tržaškim arzenalom, v Drevoredu Čampi Elisi-vogal Ul. Tartini — Tonel; Lambretist podrl pešca Ko je včeraj zjutraj 74-letni Jo sip Rojc iz Kopra, Gradinska ce sta 19, ki začasno stanuje pri hčeri Valeriji Juriševič v ul. Ghirlan-daio 9, prečkal Ul. Commerciale v bližini vogala Ul. Ruggero Manna, ;a je z lambreto TS 22712 podrl _!6-letni Giovanni Fili iz Ul. Commerciale 906, ki je vozil proti sredi šču. Pri nesreči sta se poškodovala Rojc in Fili. Prvega so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom in se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 8 dni zaradi ran in udarcev po levem mezincu in podlakti, Fili pa je v bolnišnico priskočili na pomoč starši in poklicali agente prometne policije, ki so fanta s svojim avtom odpeljali v bolnišnico. Wilija so pridržali na prvem kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti od 5 do 10 dni zaradi hudega udarca v dimlje verjetnimi črevesnimi poškodbami. Policisti nadaljujejo s preiskavo, da bi izsledili neznanega brezvestnega šoferja. «Raf!aelIo» v Genovi Podrl je dečka in nato zbežal vneto ki je Agenti prometne policije iščejo brezvestnega šoferja, včeraj okrog 13,30 v Ul. Timigna-no z avtom povozil 8-letnega učenca Wilija Mikaca iz Ul. Timignano 16 in nato še bolj pognal avto in izginil v smeri proti središču mesta. Ob tisti uri se je mali Wili vračal domov. Ulica Timignano je ozka in je prostora samo za en avtomobil, ker se more drugi, ki privozi nasproti umakniti. V omenjeni ulici ni niti pločnika, zato se je mali Wili, ko je zagledal avto, ki mu je prihajal nasproti, stisnil ob zid stavbe št. 14. Kljub temu pa mu ni uspelo, da bi se popolnoma ognil prihajajočemu avtomobilu in vozilo ga Je dregnilo v trebuh. Neznani šofer se morda ni zavedel, da je povzročil nesrečo, kar je zelo malo verjetno, in je kar nadaljeval vožnjo navzdol po nju pokrajinskih predstavnikov v upravni svet pokrajinske turistične ustanove, v komisijo za dodelitev ljudskih in ekonomičnih stanovanj, v upravni svet avtonomne ustanove Stalnega gledališča in v upravni svet konzorcija za borbo proti ra-kastnim obolenjem. Na dnevnem redu je tudi sklep o imenovanju novega glavnega tajnika pokrajinske uprave, ker je prejšnji tajnik odšel na novo službeno mesto. Prošnje za posle v okviru Alpc-Adria Danes poteče rok za oddajo prošenj za sklepanje poslov v okviru 4. mednarodnega sejma obmejne blagovne izmenjave Alpe Adria, na ustrezen zunanjetrgovinski urad pri Generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo — Julij sko krajino v Ul. Genova v Trstu Doslej je na urad dospelo razmeroma malo prošenj, zato je lahko predvidevati, da bo večina prošenj sprejeta z zamudo. Kakor je tllo svoj cas napovedano, se bodo v zvezi z nedavnim sejmom Alpe Adiia v Ljubljani konec junija sestali predstavniki ljubljanske in zagrebške gospodarske zbornice ter omenjenega zunanjetrgovinskega urdda pri vladnem komisariatu, da proučijo dospele prošnje ln porazdelijo kontingente, k’ so bili določeni za posamezne postavke na obeh spiskih za blagovno menjavo v okviru ietošnjega sejma Alpe Adria. Turbinska ladja ((Raffaello* je včeraj priplula v Genovo, kjer so jo nemudoma spravili v dok, da jo dokončno pripravijo za prvo pot čez ocean. Med plovbo iz Trsta v Genovo so strokovnjaki izvedli še zadnje potrebne tehnične preizkuse pogonskega stroja in navigacijskih instrumentov. Ladja bo 10. julija odplula na sedemdnevno kri-žarenje, ki jo bo dovedlo najprej v Palermo, nato pa še v Atene. Na krstno vožnjo &ei5 Atlantik,-rr- «Raf-faello* bo plula., skupaj z .((Michelangelom* na progi Genova-New York — bo nova potniška ladja odplula 26. julija. iiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimitiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiuimiiiiiiHiiiliimmimiHiiiiiiiiiiiHn NEVARNOSTI MOKREGA ASFALTA Zopet trčenje pri lokalu «Tenda rossa» na obalni cesti Po dotiku z nasproti vozečim avtom je trčil jv drug avto, ki mu je takoj za prvim privozil nasproti - Štiri osebe ranjene Za veliki šmaren na Opčinah Kmečki tabor Kmetijske zadruge Kmetijska zadruga v Trstu bo tudi letos priredila na Veliki šmaren tradicionalni Kmečki tabor na Opčinah. Zadruga namerava letos dati večji poudarek razstavi domačih pridelkov, zlasti vina in zelenjave. Žato vodstvo zadruge o-pozarja vse kmete in vrtnarje, ki nameravajo sodelovati na razstavi s svojimi pritfelki, naj se čimprej prijavijo. Prijave sprejemajo na sedežu zadruge v Ul, .jjktstolo, pri njenih poslovalnicah! -v-”l. Flavia in v Miljah ter na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9. t_________ ____ pa je v ________________ prišel sam. Tam so mu nudili pr- Rilci, vo pomoč zaradi udarca po des-i Wili je odšel domov In se zvijal nem komolcu in bo okreval v 8 od bolečin. Doma, saj je bil od-dneh. I daljen le nekaj korakov, so mu iiliuiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiuiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiniiiitiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiimiii NEURAVNOVEŠENI IZPADI PIJANCA V policijskem avtu razgrajal in zagrabi! šoferja za vrat Izdajal se je mestnega stražnika, potem pa je začel zmerjati in napadati policiste Na nevarnem ovinku na obalni cesti pri lokalu «Tenda «Rossa», se je včeraj zjutraj spet pripetila cestna nesreča, pr! kateri so se ranile štiri osebe. Okrog 8 ure je 27-letni uradnik Vittorio Senic-Matuglia Iz Ul. Vecellio 2 v smeri proti Sesijanu vozil svoj fiat 500 TS 60978. Ko je privozil na omenjeni ovirfek. Je zdrsel na mokrem trnku in zavozil na levo stran ceste. kjer je dregnil v nasproti vo zečl tuj avtomobil. Sunek je bil sicer malenkosten, vendar se je kljub temu Matugliev avto obrnil okrog svoje osi in silovito treščil v fiat 600 GO 17463, ki ga je nasproti privozil 33-letni Luciano Delalle Iz Ronk, Ul. del Ronco 9. V Della-lovem avtu sta se peljala tudi 59-letni oče Giuseppe, ki stanuje v Ronkah v Ul. della Rotonda 12 ter 21-letnl Albano Coppo-Contesl iz Sv. Petra ob Soči, Ul. Roma 9. Pri nesreči so se ranili vsi štirje potniki, avtomobila pa sta se precej razbila. Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije in bolničarji RK, ki so ponesrečence odpeljali v bolnišnico. Senlc-Matu-glio so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarcev po zatilju in hrbtu, Delallova, očeta in sina, pa so pridržali na opazovalnem oddelku zaradi ran po udih. Zdraviti se bosta morala po 5 dni. Pet dni se bo moral zdraviti tudi Coppo-Contesi, ki si Je zvil levo zapestje. Njemu so nudili samo prvo pomoč. Agenti cestne policije, ki so na kraju nesreče opravili vse formalnosti, so uvedli preiskavo, da bi izsledili tuj avtomobil, ki Je pp nesreči nadaljeval vožnjo proti Trstu. rodnem velesejmu v Trstu v Hi-podromskem drevoredu odprla poštni urad, ki bo deloval ves čas velesejma. Poštna služba v tem uradu bo imela poseben pečat z napisom iiTrieste C. P. — PTT — Ser-vizi distaccati — Viale Ippodromo n. 18». S tem pečatom bo žigosana vsa korespondenca, ki bo predložena temu uradu ter korespondenca, ki bo prihajala v ta urad v pismih o-premljenih z redno znamko. Korespondenco z omenjenim po-čatom bodo vrnili pošiljateljem na poštne urade stalnega bivališča pošiljateljev, na zahtevo prizadetih pa na dom v priporočenih pismih s takso v breme prizadetih. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V TRSTU danes, 10. ln jutri 11. Junija ob 21. url V KULTURNEM DOMU Tifus Maccius Plautus MENEHMI (Dvojčka) komedija v dveh dejanjih Režija: Jurij Ursinl - Uršič Prevedel: Martin Jevnikar Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Lauro Crisman Glasba: Doriano Saracino. Osebe: Menehmo I., Stojan Žerjal; Menehmo II., Sergij Premru; Krtača Marijan Kravos; Mesenio, Vojmlr Tavčar; Herozlja, Tatjana Pipan; žena Menehma I., Neva Starec; Tast Menehma I., Stojan Colja; Zdravnik, Marko Hreščak; Cilinder, Rudolf žagar; Berač. Igor Dolenc; Dekle pri Hereziji, Lučka Faletič, Miriana In Vlviana Uršič; Decion, Piero Gruden; Hlapci Mitja Pertot, Piero Gruden, Rudolf žagar; Otroci, ljubimca, flavtist... V soboto zvečer so se v pijani glavi 46-letnega upokojenca Paci-fica Grisona lz Ul. Bergamasco 20 izrodile take izmišljotine, da so ga privedle v zapor. Grison se je namreč Izdajal za mestnega stražnika in je dal poklicati agente letečega oddelka, ki naj bi aretirali štiri izmišljene napadalce. Grison je v soboto okrog 23.45 prišel v neko gostilno v Ul. Ginna-stica ln od lastnika zahteval, naj pokliče agente letečega oddelka, ki bi morali aretirati štiri neznane napadalce. Povedal Je, da so neznanci napadli njegova znanca 41-letnega delavca Renata Rejo in 30-letno Mario Riccobon, oba iz Ul. Fra Pace Da Vedano 28. Da bi podprl svojo zahtevo, je Grison celo povedal, da je mestni stražnik. Agenti so prihiteli v Ul. Ginna-stlca in nekaj časa poslušali Grisona. Ko pa ga je agent vprašal naj pokaže izkaznico mestnega stražnika, se je Grison zmedel. Medtem je agent že uvidel, da ima opravka s pijancem. Policisti so Grisona povabili, naj jim sledi v bolnišnico ter ga posadili na zadnji sedež policijskega avta. Komaj je sedel v avto, pa j* Grison prišel do ne preveč brihtne ideje. Kar na lepem je šoferja policijskega avta, ki je sedel spredaj, zagrabil za vrat ter agente začel psovati. Ker se ga ni dalo ugnati, so agenti poskrbeli, da so Grisona v rešilnem avtu prepeljali v bolnišnico. Med prevozom pa je Grison Se bolj kričal in psoval policiste. Nočna vožnja v rešilnem avtu se je, po kratkem postanku v bolnišnici, končala na kvesturi, kjer je Grison, čeprav se mu je pijanost le razkadila, ponovno začel zmerjati in rjoveti. Grisonova nočna dogodivščina se je seveda zaključila v zaporu, kjer sedi v pričakovanju sodne razprave. Prijavili so ga zaradi pijanosti, upiranja ln žaljenja javnih funkcionarjev ter protizakonitve prisvojitve naslova, ker se j« h dajal za stražnika. Urnik kopališč županstvo sporoča, da bo javno kopališče na Opčinah 11. t.m. zaprto zaradi nekaterih popravil. Nadalje sporoča županstvo, da so morska občinska kopališča pri Lan-terni, v čedazu in «Topolino» odprta za javnost z začasnim urnikom od 9. do 18. ure. Poseben poštni urad za čas velesejma Tržaška poštna uprava sporoča, da bo na letošnjem XVII. medna- Izgubljeno - najdeno Na občinskem ekonomatu, občinska palača, II. rad., soba 128 so ca razpolago lastnikom sledeči najdeni predmeti na javni ulici, ki jih prizadeti lahko dobijo vsak delovni dan ob 9. do 12. ure: moške ln ženske ure, krila, jopa, čevlji (pe-dule), denarnice, dežniki, poročni fjrstan, domača ln tuja valuta, motorno kolo, zlata verižica, zaponke, obesek, uhana, ortopedska proteza, radlo-transistor, rokavice. Trčenje motorja v avto Na otorinolaringoiatričnem oddelku se bo moral zdraviti 25 dni 19-letni Serglo Suman iz Ul. Ponticel-lo 22, ki je sinoči postal žrtev prometne nesreče. Ko se je na motorju TS 27684 po Ul. I. Svevo vozil proti središču, Je na vogalu Ul. Baiamontl trčil v fiat 1100 GO 24550, ki ga je nasproti privozila 19-letna Alida Radin iz Gorice, Ul. Ascoli 25 in je tedaj obračala na levo. Pri padcu se je Suman pobil po nosu ter si prebil nosno kost. Ranil se je tudi po levi roki in kolenu. Cene — premiera: parter 1.000 Ur, balkon 600 lir; študentje 300 ilr. Ponovitev; parter 700 lir, balkon 500 lir; študentje 300 lir Prodaja vstopnic vsak dan od 17. do 19. ure ter eno uro pica pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosvetno društvo «SLAVK0 ŠKAMPERLE» obvešča vse člane, da bo danes, 10. junija t. 1. ob 20.30 redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu «1. maj», Vrdelska cesta št. 7. Prosimo za polnoštevilno udeležbo ODBOR OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora i. Volitve 4. Razno ODBOR OBIŠČITE RAZSTAVO RISB, LINOREZOV, PLASTIČNIH IZDELKOV IN ROČNIH DEL Nižje srednje šole in Enotne srednje šole pri sv. Jakobu Otvoritev razstave bo v soboto, 12. junija ob 11. uri; čas za obisk: vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. Ob priliki dvajsetletnice Nižje srednje šole bo del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let. LADJE V PRISTANIŠČIH TRST: Ilona (Grčija), San Gera-simos (Libanon), Lucrino (It.), Al Khelr (Libanon), Primorje (Jug.), Tritone (It.), U. Vivaldi (It.), Liven, za (It.), Ausonia (It.), Gavilan (Panama), Audax (Panama). Selene (It.), Saipa II (It.), Trleste-E. Cosu-llch (It.), C. di Slracusa (It.), lstra-Rudo (Jug.). Calipso-Paged Trader (Liberija), Gabriele (It.), Maria Dor-mio (It.), Santa Kyrlaki (Grčija), Fatrick M. (Liberija), Marietta (Liberija), Salaria (It.), Magdalena (Panama). KOPER: Richmond (ZDA), Mosla-vlna (Jug.), Spuma (It.), Hrvatska (Jug.), Ravello (It.), Mimina S. (It.), Dinara (Jug.), Naprijed (Jug.) Vittorl-a S. (It.). Šolske vesti Nazionale 16.00 «Assassinio di una ragazza squillo» Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 15.30 »Marni«* Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelslor 16.00 »Ragazze sotto zero* Technicolor. George Maharis, Robert Morse. Fenice 16j00 «A prova dil errore* — Henry Fonda. Grattacielo 16.00 »Madre Giovanna degli angeli* Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Per una valigla plena di donne* Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «FBI chiama I-stambul* Ken Clark, Bella Cortez. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Agente 007 licenza per uccidere*. Crlstallo 16.30 «Due minuti per de-cidere* Eddie Constanttne. Garibaldi 16.30 «Ad un passo dalla morte* Prepovedano mladini pod 16 letom. Capitol 16.00 «La quercia del giganti* Technicolor. Van Heflin. Impero 16.30 »Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Chi-amaml Buanna* Bob Hope, Anita Ekberg. Moderno 16.00 »I diavoli volantia — Stanlio in Olio, Astra 16.00 «Le motorlzzate* Astoria 16.30 «1 tre volti deila pau-ra» Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 15.30 «U 153 agguato sul fondo* E. Judd. Ideale 16.00 «Sexy che scotta* Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. LETNI KINO Paradlso (blagajna ob 19.30 ) 20.15 «Arrivano I Titami* Anto-nella Lual-di, Pedro Armendariz. Se ponovi prvi del. Obvestilo izletnikom v Prago Vse izletnike v Prago prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine za mesec junij, in sicer najkasneje do 10. t.m. Navodila o odhodu, menjavi denarja itd. bodo objavljena v našem listu v nedeljo, 20. junija. Poleg tega bodo vsi izletniki dobili poseben prospekt, ki bo vseboval najvažnejše podatke o potovanju, odhodih .prenočiščih itd. Ta prospekt bo na razpolago prav tako od 20 t.m. dalje v Ul. Montecchi št. 6 in v potovalnem uradu »Aurora* v Ul. Cicerone 4. UREDNIŠTVO GLASBENA MATICA V nedeljo, 13. junija 1956 ob 17. uri v dvorani Pd «Igo Gruden* v Nabrežini nastop gojencev podružnic šole Glasbene Matice iz Devina in Nabrežine s sodelovanjem harmonikarskega zbora ln pevskega zbora «Kraškl slavček*. Vljudno vabljeni Dne 12. jun. 1965 ob 17. url bo v Kulturnem domu ponovitev zaključne prireditve osnovnih šol. Vabila so na razpolago samo na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu. V DALMACIJO! S skromnim stroškom bo pred vami zaživela Dalmacija v besedi, slikah in zvokih. Dvanajst krasnih dalmatinskih pesmi na gramofonskih ploščati vloženih v brošuro »Zvuci domovine* opremljeno s številnimi slikami in razlago, vam bo pričaralo Dalmacijo v vaš dom. V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, dobite navedeno in druge brošure s ploščami po 1.600 lir. Obiščite knjigarno in ne bo vam žal. Izleti Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 4. julija enodnevni izlet v Ljubljano. Kamnik in v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. PD Marij Matjaslč-Mllan v Bar-kovljah. Strada del Frluli 295. priredi v nedeljo 18. Julija izlet na Bled po sledeči poti: Trst, Nova Gorica, Most na Soči, Tolmin. Kobarid In Bovec k izviru Soče, nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Jesenice In Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne ln Sežane v Trst. Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18. do 20. ure do 20. junija do 12. ure. Izlet se vrši s kolektivnim potnim listom. Za morebitna pojasnila tel. 30597. • * * Ob 20. obletnici zmage nad naet-fašlzrnom priredi v nedeljo 27. t.m. prosvetno društvo «Ivan Cankar* izlet v bolnico «Franja». Urnik vpisovanja bo pravočasno obja\ Ijen v našem časopisu. Razstave V galeriji Rossonl bo v petek 11. t.m. ob 19. uri otvoritev slikarske razstave Ottona Grisellija. Razstava bo odprta do 20. t.m. Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. Je odprta samo še danes od 18. do 12. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9 junija 1965 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 76-letna Barbara Ric-co vd. Curcl, l dan stara Cristlna Furlan, 78-letna Emilla Jurlnelch, 73-letna Gioconda Giorgi por. Ben-tlvogllo, 70-letna Giuseppina Sullii-goi, 75-letnl Pietro Divaccia, 78-letna Cateri-na Barattin vd. Abbš, 46-letnl Lamberto Causi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (7. 6. — 13. 6.) Alla Sa-lute. Ul. Giulla 1; Benusst, Ul. Cavana 11: Plcclola, Ul Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura U; D’Am-brosi, Ul. Zorutti 19: Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Ravasinl. Trg Liberta 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. Od 13. do 16. ure D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Trg Liberti 6; Testa d'oro, ul Mazzini 43 NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Salute, Ul. Giulla 1: Benussl Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul Oriani 2; Vern-arl, Trg Valmaura 11, Darovi in prispevki Antonija Starc s Proseka št. JO daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Kristina In Enrik Sedmak iz Sv. Križa št. 137 darujeta 1000 lir za Dijaško Matico. Ob 21. obletnici tragične smrti moža daruje Ema Tomažič 5000 lir za Dijaško Matico. Mali oglasi Sintetične preproge ln preproge za hodnike lz plastike »BALATUM* in «MERA-KLONv). Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in »ARMSTRONG*. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919 RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri »ASTROMOBIL*, Via Giu-lia 108 (Rotonda del Boscljetto). VESPE LAMBHETE, vse potrebščine In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. — Trst, vla del Bosco N 6 — Tel. 41-946 PRI «AUTO STILE*. Trst, vla U Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev. sveč. električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deti so garantirani. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Spotaknila se je ob luknji na pločniku in za posledicami ran umrla v bolnišnici Zidar, ki ni zadostno zavaroval razkopanega pločnika, obsojen na pogojno kazen - Po hitrem postopku strogo obsojen avtomobilski tat Zelo banalna nesreča priletne ženske, ki je žal imela smrtne posledice, je bila vzrok, da se je včeraj zjutraj znašel pred sodniki kazenskega sodišča 63-letni zidar Francesco Possega iz IH. Melara 27, obtožen, da je nenamerno povzročil smrt 77-letne Amalie Mi-cheli vd. Sandri iz Ul. del Bo-sco 12. Zgodilo se je 4. septembra 1962. leta, ko je Possega, ki je imel dela v a^kupu v podzemeljskih prostorih stavbe v Ul. Muratti 11, last zavarovalnice «Assicurazioni Generali«, dal svojim delavcem ukaz, naj odprejo v tlaku pločnika, kjer so bile nameščene steklene ploščice, luknjo, da bo mogoče skoznjo speljati gumijasto cev kompresorja. Delavci so s tlaka odvzeli samo nekaj ploščic, tako, da je bila luknja zelo majhna Na luknjo, ki jo je že delno pokrivala gumijasta cev, so delavci postavili še desko. Usoda je hotela, da je nekaj časa potem po Ul. Muratti šla Miche-Jijeva. Stopila je v luknjo, se spotaknila, izgubila ravnotežje in padla. Pri padcu si je zlomila levi gleženj. Iz bližnje trgovine »Calzaturificio Centrale« so telefonsko poklicali rešilni avto RK, s katerim so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico. Tedaj so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 45 dneh. Ker pa ni bilo znakov, da bi se ženskino zdravstveno stanje izboljšalo in je celo zadobila rane po hrbtu zaradi dolgega ležanja, so jo premestili na prvi medicinski oddelek, kjer je, približno mesec dni PO nesreči, izdihnila zaradi pljučnice. Sodni zdravnik dr. Nicolini je pri obdukciji trupla ugotovil, da je bila pljučnica v. vzročni povezavi s poškodbo na gležnju. V tem pa so preiskovalni organi u-videli krivdo Michelijine smrti v nemarnosti Possege, ki ni s posebnimi znaki zaprl prehod na pločnik, kjer so se vršila dela, ter da ni pokril omenjeno luknjo, ali vsaj opozoril mimoidoče nanjo. Posledica tega je bila, da so preiskovalni organi izpolnili prijavo in jo poslali sodišču, ki je včeraj, pod predsedstvom predsednika Rossija, sodilo Possego. Possega, ki je bil obtožen nenamernega umora ter nemarnosti, da ni zaprl prehod po pločniku, se je izgovoril, da je po predpisih storil vse potrebno, da so bili pešci opozorjeni' na nevarnost. Dal je postaviti deske počez čez pločnik in celo na luknjo v pločniku je dal namestiti leseno ploščo. V glavnem so Possegovo izjavo potrdile tudi priče in sicer delavci, ki so tedaj opravljali omenjena dela. Potem ko je sodišče zaslišalo obtoženca in priče, je spregovoril javni tožilec, ki ni ijvi-del krivde v ravnanju Possege, zato je zahteval,- naj ga 'sodišče o-prosti zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnik Morgera, ki je branil obtoženca pa je bil rfinetija, da ga mora sodišče popolnoma o-prostiti. Sodišče pa ni sprejelo niti prve niti druge teze in je Possego obsodilo na dvš meseca in 20 dni zapora pogojno ter na plačilo sodnih stroškov brez vpisa v kazenski list. Včeraj smo v našem dnevniku poročali o tatu, ki je ukradel avtomobil, trčil v drugi avtomobil na obalni cesti pod Križem ter nato zbežal navzdol po paštnih proti morju. Včeraj zjutraj pa je bila proti njemu že kazenska razprava in sodniki so bili zelo strogi z 22-letnim delavcem Fabiom Casagran-dejem iz Ul. D’Alviano 64, saj bo moral sedeti v zaporu dolgih 5 let in dva meseca. Casagrande je sicer že star znanec policije in zelo domač v sodnih dvoranah, ker je že imel opravka s pravico, kljub svoji mladosti, saj bo imel 22 let šele 15. junija. Zadeva, ki je Casagrandeja privedla pred sodnike, je že znana, saj smo o njej obširno poročali včeraj. Casagrande je ukradel avtomobil trgovca Antonia Vidiza in se z njim najprej vozil po mestu, nato pa se odpeljal na kratek izlet v Tržič. Ko se Je vračal, je pri neuspelem prehitevanju trčil v zadnji del fiata 850, ki ga je v smeri proti središču vozil Bolonjčan Pie-tro Pannofino Po nesreči je Casagrande zbežal, vendar mu to ni kaj ■ prida koristilo ,ker so ga le eno uro potem prijeli agenti cestne policije. Včeraj je Casagrande vse priznal in javni tožilec je zahteval naj sodišče proglasi Casagrandeja za nepoboljšljivega kriminalca. Poleg tega je tožilec dr. Pascoli zahteval naj sodišče strogo obsodi obtoženca in sicer na 4 leta in šest mesecev zapora, na dve leti pripora v delavskem zavodu ter na plačilo 120.000 lir globe. Sodišče je bilo tudi mnenja, da je treba nepoboljšljivega tatu strogo kaznovati, zato je Casagrandeja obsodilo na tri leta zapora in plačilo 80.000 lir globe zaradi tatvine z obteše valnimi okoliščinami ter na tri mesece zapora in 10.000 lir globe zaradi vožnje avta brez predpisanega dovoljenja. Nadalje je preklicalo pogojnost obsodbe na šest mesecev zapora zaradi tatvine, ki jo je dne 30. marca 1963 izreklo prizivno sodišče za mladoletnike, pogojno obsodbo na devet mesecev zapora zaradi tatvine, ki jo je dne 14. junija 1963 izreklo prizivno porotno sodišče ter pogojno obsodbo na osem mesecev zapora zaradi tatvine, ki jo je dne 17. junija 1963 izreklo prizivno sodišče. Casagrande bo moral torej sedeti pet let in dva meseca in to vse zaradi nepotešljive in nepoštene želje, da bi se vozil na izlete s tujimi avtomobili. Tokrat pa ga je zadnji izlet v ukradenem avtomobilu drago stal. Tatovi v zabavišču Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli v zabavišče «Don Bosco» v Istrski ulici 53 in odnesli 45.000 lir. Najprej so tatovi preskočili mejni zid, ko pa so se znašli na igrišču, so se približali stavbi, razbili šipe vhodnih vrat in odši' v urad, kjer so iz nekega predala pisalne mize ukradli denar. Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel duhovnik Umberto Bittolo in jo prijavil na komisariatu pri Sv. Soboti. Z V SOBOTO OB 19. URI BO v dvorani kulturnega krožka «Ro-dolfo Morandi* na Trgu San Gio-vanni 1 prof. Silvo Benvenutti, asistent zu moderno zgodovino na filozofski fakulteti tržaške univerze, govoril o temi: »Gospodarski odnosi, politična gibanja in problemi manjšin v goriški pokrajini od leta 1918 do nastopa fašizma«. Sledila bo diskusija. •iiiiiiiiiifiiiiiiiiiMimiiminiiiHiiuiiiiiiiimiiifniHiiiiiiiiaiHiiiiiiiMiimiiiiiniiiiiiiiinimiiiiiuMiiiiitiiiiiiii NA POBUDO SLOVENSKEGA KLUBA Uspešen izlet v Tupelče kljub neugodnemu vremenu Odpadla pa sta likovni in pesniški «ex tenipore» • Simpatično srečanje z domačini Moški pevski zbor iz Branika v Jazbečevi gostilni v Tupetlčah. V ozadju slike tržaških slikarjev Kot je bilo napovedano je priredil SLOVENSKI KLUB v nedeljo, dne 6. junija izlet v Tupelče pri Štanjelu na Krasu, združen s kulturno - družabnim programom. Zaradi skrajno neugodnega vremena ni bilo mogoče izvesti programa, ki si ga je zadal SLOVENSKI KLUB in je moral odpasti tako likovni kot pesniški «ex tem-pore«, ki je obstajal v tem, da slikarji in pesniki na mestu pod vtisom kraške poarajine ustvarijo likovno ali pesniško delo s temo Kras. Čeravno vremenske neugodne prilike niso dopustile izvedbe programa, je bilo srečanje Tržačanov s tamkajšnjimi ljudmi, vaščani iz Tupelč in Kobjeglave, Goričani in uglednimi predstavniki oblasti tako prisrčno, da je potekel popoldan in večer, ko se je vreme izboljšalo, v vedrem in zelo prijateljskem vzdušju. Imeli smo vtis, da nas družijo skupna čustva do našega skupnega Krasa, ki je tako zelo priljubljen Tržačanom in ki je tudi v preteklosti navdahnil slikarje in pes- d. stavki za 375.000 lir, ki jih ni nikoli izročil svojemu gospodarju. Mosca je med včerajšnjo razpravo izjavil, da je imel za vsako dejanje privoljenje svojega gospodarja. Z njim se je sporazumel, da bo sprejeto blago nadomestilo plačo in pa nagrade, ki mu jih ni nikoli izplačal. Sodišče se je moralo dvakrat sestati, preden Je do kraja proučilo zapleteno zgodbo o električnih strojih. Zaradi tega je državni pravdnik Brenči popolnoma upravičeno ugotovil, da je morala takšna zmešnjava vladati tudi v podjetju ter da zaradi tega ni nič čudnega, če je šlo v stečaj. Državni pravdnik je zahteval, da se Mosca obsodi na eno leto in 9 mesecev zapora ter plačilo globe v višini 240.000 lir. Obdolžen- i težje ln padel z mopedom vred. Z čev branilec odv. Petracco pa je de. I avtom Zelenega križa so ga odpe- Od 21. junija do 18. septembra Enoten delovni las občinskih uradov v Gorici Na zadnji seji pbčinskega odbora v Gorici so na predlog odbornika Agatija sklenili, da bodo občinski uradi začeli uradovati po neprekinjenem delovnem času 21. junija; enoten delovni čas bo v veljavi do 18. septembra. Na predlog odbornika za javna dela Lupierija bodo prekrili s pirotiprai.no oblogo Coroninijevo ulica; za delo bodo potrošili milijon lir. Za ureditev Livade pa so odobrili nadaljnji milijon lir. Iz goriške bolnišnice Včeraj ponoči okrog 1.30 se je peljal s svojim mopedom po Ul. Aquileia v Gorici 35-letni Nicola Basile iz Ul. LunghTsonzo 111. Ko je hotel zaviti iz Ul. Aquileia v Ul. LunghTsonzo, pa je izgubil ravno- Zastopstvo «Seghizzija» na festivalu v Celju Mladinskega pevskega festivala v Celju ob 20-letnici osvoboditve so se na povabilo odbora, ki je ia festival priredil, udeležili tudi predstavniki pevskega zbora *Se-ghizzi« iz Gorice. V delegaciji so bili pevovodja France Valentinčič ter člana odbora Edi Bavcon in Simone Sergio. Poleg 2Q jugoslovanskih zborov so na tej vokalni manifestaciji sodelovali tudi otroški zbori iz Češkoslovaške, mladinski zbor iz Madžarske ter mladinski zbor iz Zahodne Nemčije. Na predstavnike »Seghizzija« je tako organizacija kakor tudi ob- 1............................................................................. Konzul SFRJ na šolski razstavi ljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi ter več manjših ran po obrazu. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Popoldne ob 16. uri pa so z avtom Zelenega križa pripeljali tudi 11-letnega Maura Picottija iz Gorice. Ul. Pasubio 3; ki je malo orel padel pri igri na dvorišču ter se pri tem ranil na desni nogi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 3 dneh. Avtobusni izlet SPD v Logarsko dolino Kot je bilo sklenjeno na zadnji odborov! seji. bo Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredilo v nedeljo 27. junija enodnevni avtobusni izlet v slikovito Logarsko dolino, ki spada med nallep-e gorske doline v Sloveniji. Avtobus bo vozil skozi Postojno, Ljubljano, Kamnik in Gornji grad. Na povratku bo postanek v Ljubiiani. Vpisovanie za izlet pri A ^ *u-ti v Gorici, Ul. Mameli 8 -5» 23. junija. Cena vožnje za člane no 2.100 lir, za nečlane po 2.300 lir. Za hrano poskrbi vsak zase. Za prehod mete zadostuje veljavna prepustnica ali Dotni Ust. Ocfbod avtobusa iz Gorice, na Travniku, ob 5. uri zfutraf: iz Po^eore ob 5.15 in iz Štandreža ob 5 30. Vsa nadaljnja pojasnila se dobijo pri vpisu. Volilni urad v Gorici ima še več volilnih potrdil Na goriškem volilnem uradu je še vedno več volilnih potrdil, ki jih občinski obhodniki niso mogli izročiti lastnikom, ker jih niso našli doma ali pa ker so spremenili bivališče. Zaradi tega naj se nemudoma javijo na volilnem uradu, kjer jih bodo dobili. Zahvala raznašalcev Primorskega dnevnika Raznašalke in raznašale! Primorskega dnevnika na Goriškem, ki so se v nedeijo udeležili izleta v Postojno, na Reko in v Opatijo ob priliki 20. obletnice obstoja časopisa, se tem potom prav lepo zahvaljujejo vodstvu Primorskega dnevnika za vso pozornost, ki jim jo Je izkazalo ob tej pri-Uki. Izlet nam bo ostal v najlepšem spominu in nas Je Se bolj povezal v eno samo veliko družino okrog našega časopisa. Zapadle izkaznice Goriško županstvo ofcozarja vse občane, da v smislu obstoječih predpisov veljajjo osebne izkaznice za ddbo ‘pet let. Zato priporočajo vsem tistim, ki jim je osebna izkaznica zapadla, naj jo čim prej obnovijo. ________________________________________ tllKllitmiiiiiiiiiillllllllllltiillllltlMilililiiiiiiitillliiiiiii itirtiiitilillllllliiHlil milili,n mm, OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Predstavniki oblasti na razstavi gojencev gluhonemnice v Gorici Moderne naprave in pripomočki za izpopolnitev in olajšanj‘e pouka PROSLAVA PREKOMORSKIH BRIGAD V ILIRSKI BISTRICI, 4. JULIJA V nedeljo 4. julija dopoldne ho v Ilirski Bistrici zbor bivših borcev prekomorskih brigad. Na sporedu Je slavnostno zborovanje in pester kulturno-zabavni program s sodelovanjem številnih pevskih zborov. Vsem bivšim borcem, pripadnikom prekomorskih brigad, bo za ro priliko na razpolago brezplačen avtobus za vožnjo na proslavo in za povratek. Odhod avtobusa v nedeljo 4. julija ob 6. uri iz Rožne doline pri bloku. Prijave sprejema odsek bivših partizanov v Gorici, Ul. Asco-li 1/1 do vključno v sredo 16. t. m. *3vi'dWivW*:*)i Danes zjutraj bodo v prostorih srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici razdelili nagrade dijakom ki so napravili najboljše risbe in ročna dela. Njihova dela so že nekaj dni razstavljena v pritličnem razredu. V nedeljo si je razstavo ogledal konzul SFRJ iz Trsta Jože Gačnik s soprogo, ki je kot svoj osebni dar poklonil dijakom večje število knjig V prostorih goriške gluhonemnice, ki je pod pokrajinsko upravo, so imeli te dni uraden zaključek letošnjega šolskega leta, ki so mu prisostvovali predstavniki pokrajinske uprave iz Vidma dr. Burtu-la Prisotnost predsednika iz Vidma je razumljiva, saj je v tem zavodu največ gojencev iz videmske pokrajine. Tako jih je bilo lani, od skupnega števila 76 učenk in učencev kar 65 iz te p"tcrajine. Po uvodnem predavanju strokovnjaka dona Massalonga, ki je govoril o splošnih problemih in vzgoji gluhonemih in kateremu se Je zahvalil ravnatelj zavoda don Belič, je govoril tudi predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, ki je pohvalil vodstvo in učiteljstvo tega zavoda. Nekateri gojenci pa so izrekli zahvalo pokrajinski upravi za pomoč, ki jo Je nudila zavodu. Nato so si ogledali zanimivo razstavo, ki so Jo gojenci pripravili in na kateri so prikazali zanimive mehanične, mizarske in krojaške izdelke. Oblasti so se predvsem zanimale tudi za moderne pripomočke pri proučevanju gluhonemih, predvsem za elektroakustič-ne aparature, s pomočjo katerih lahko v mnogo večji meri izkoristijo pri gojencih tudi najbolj šib-ke ostanke sluha. Vsak razred te šole ima po en centralni ojačevalec, gramofon in po osem ločenih slušalk, s katerimi gojenci sledijo lekcijam. Učni načrt namreč predvideva. da v vsakem razredu gluhonemih ne sme biti več kot po osem gojencev, če hočejo, da bo pouk dovolj učinkovit. Nove knjige v državni knjižnici Državna knjižnica v Gorici, Ul. Mameli 12, Je prejela v zadnjem mesecu med drugim tudi naslednje nove knjige; Gospodarstvo in sociologi« — DOBB: I salarl; FERRAROTTI: Max VVebereil destino della ra-gione; M AFERA: 11 commerciati-sta. Znanost ln tehnika — ASIMOV: Una coppiia di planeti; TKANO: Automazione. Slovstvo — ADVERSI: Stori« del libro; LUKACS: Breve stori« della letteratura tedesca; MASELLI-CIBOTTO: Antologla popolare dl poeti del novecento; MOUNIN: Teorla e storia della traduzlone; RAMAT: Vittorio Alfieri. Politik« — CHURCHILL: Car-teggio Churchill-Stalin; DIALOOO (II) alla prava: Cattollci e comuni- sti italiani; HAUSER: Storia sociale dellarte; NOBLE: Fuggiasco da Hoiiywood; STANISLAVSKI: La mla vita nell’arte. Zgodovina — BRENNER: La po-litica culturale del nazlsmo; JE-MOLCJ: Chiesa e Stato ln Itaila; LOEWITH: Signlficato della storia; PASCHINI: Dal mondo roma-no al mondo cristiano; PIERI: La Italia nella prlma guerra mondia-le; POLIAKOV: II nazlsmo e lo stermlnio degli Ebrei; ROSTOV-CEV Storia del mondo antico; SCHMOEKEL: Hammurabi di Ba-bilonia. OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega ln nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno ODBOR VERDI. 16.30: «Una pištola per Ring«. Montgomery VVood; ameriški barvni kinemaskopski film. CORSO. 17.30: «Nudo, crudo e...». Italijanski barvni dokumentarni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «7 contro le morte«. Rossana Schtaffino In J. Saxon; ameriški črnobeil film. VITTORIA. 17.30: «Le confessloni di una sedteenne«. Barbara Frey in M. Hinz; nemški črnobeli film. CENTRALE. 17.15: «Slerra Baron«. Rick Jason, Rita Gam; ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carduoci 12, tel. 22-88. TEMPERATURA VCERAJT Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 20 stopinj ob 14. uri. najnižjo 12,4 stopinje opolnoči, povprečne dnevne vlage Je bilo 80 odstotkov, dežja j« padlo 3,8 mm. — 6 10. junija 1965 KOŠARKA PRVI DAN ZAKLJUČNEGA DELA V MOSKVI Po včerajšnji zmagi nad Italijo Jugoslavija danes proti SZ Italija za tretje mesto borila s Poljsko MOSKVA, 9. — Od jutra do ve- ska zveza s Poljsko, čeprav je ta čt ra je bilo danes v Moskvi kar osem košarkarskih tekem, ki so odločale o razvrstitvi reprezentanc, ki se udeležujejo tekmovanja za evropsko prvenstvo. Medtem ko so že prejšnje tekme določile skupine po štiri ekipe, tako da so bila že vsaki skupini določena po štiri zaporedna mesta, so današnje tekme dale prvi odgovor na vprašanje, kdo bo zasedel prvi dve mesti v vsaki skupini in kdo drugi dve mesti. Tako so se na podlagi dosedanjih tekem Romunija, Madžarska, Z. Nemčija in švedska danes borile le za mesta od 13. do 16. Romunija je igrala s švedsko in zmagala, Z. Nemčija pa je premagala Madžarsko. S tem je postala stvar bolj jasna; zmagovalki bosta jutri v tekmi med seboj odločili, katera bo zasedla 13. in katera 14. mesto; poraženi ekipi pa se bosta borili za 15. mesto. Omenjena moštva so sestavljala IV. skupino, ki je najprej igrala. Seveda je veljalo največje zanimanje za tekme I. skupine, v kateri sta nastopili najprej Jugoslavija in Italija, nato pa SZ in Poljska. Glede prve tekme so bile prognoze tako jugoslovanskih kot italijanskih tehnikov na splošno take, da so dajale možnosti bodisi Jugoslovanom bodisi Italijanom. Da so bile te prognoze dokaj točne, kaže sam končni rezultat tekme, v kateri so Jugoslovani zmagali z eno samo točko prednosti. Prav gotovo morata biti moštvi zelo izenačeni, da dosežeta obe čez 80 točk, nakar eno zmaga s točko prednosti. Z borbenostjo in nepopustljivostjo, ki Jim je lastna, so italijanski igralci v drugem polčasu dosegli celo več kot Jugoslovani, vendar še vedno za en koš premalo, da bi tekmo odločili v svojo korist. Dokaj lažji posel je imela Sovjet- v drugem polčasu igrala znatno bolje kot v prvem. Jutri bosta torej igrali med seboj SZ in Jugoslavija. Za izid tekme ne bi moglo biti nikakega dvoma. Ker se igra v Moskvi, ga tudi res skoraj ne more biti. če bi se igralo kje drugje, pa bi bil izid lahko tudi drugačen, saj je Jugoslavija že premagala SZ v tekmovanju za svetovno prvenstvo. Tega je sicer že nekaj let, vendar se zdi, da je Jugoslavija tudi sedaj v dobri formi. Italija je pred nedavnim igrala proti Poljski v Varšavi in zmagala. Potrebno bi ji torej bilo, da samo uspeh ponovi. I. SKUPINA Jugoslavija . Italija 83:82 (50:41) SZ . Poljska 75:61 (37:22) II. SKUPINA Izrael - Grčija 69:67 po podaljških (61:61:, 40:30) Bolgarija . CSSR 77:70 (37:25) III. SKUPINA Francija - Finska 55:42 (25:26) V. Nemčija - Španija 78:76 po podaljšku (35:38) IV. SKUPINA Romunija ■ Švedska 86:60 (43:23) Z. Nemč. . Madžarska 53:52 ( 30:21) Motta v etapi Janssen v lestvici RODEZ, 9. — V drugi etapi dirke «Midi libre« je zmagal Italijan Giarrni Motta. Nizozemec Jan Janssen je ohranil prvo mesto v splošni lestvici. VRSTNI RED NA CILJU 1. MOTTA (It.) 6.02’00” (Millau-Rodez 200 km), 2. Janssen (Niz.), 3. Anquetil (Fr.), 4. Wright (V.B.), 5. Planckaert (Bel.), 6. Raymond (Fr.), 7. Novales (Fr.), 8. Alomar (šp.), 9. Chappe (Fr.), 10. ex ae-quo: Foucher (Fr.), Garcia (Šp.), Esteban - Martin (šp.) in Aimar (Fr.) vsi v času Motte; 43. Fezzar-di (It.) 6.02’55”. SPLOŠNA LESTVICA 1. JANSSEN (Niz.) 11.46'35” 2. Cazala Fr.) 3. Rajmond (Fr.) 4. Rostollan (Fr.) 5. Milesi (Fr.) 11.46’50” 6. Wright (V.B.) 11.46'51” 7. Motta (It.) 8. Anquetil (Fr.) 9. Foucher (Fr.) 10. Planckaert (Bel.) V lestvici za gorsko nagrado vodi Motta. ............................„„„„„„„ im,.. Juventus in Inter finalista v tekmovanju za pokal RIM, 9. — V semifinalu za italijanski pokal sta se danes na o-limpijskem stadionu srečali Roma, ki si je lani osvojila pokal, ln pa Inter, novi državni prvak. Čeprav je Inter že od vsega po-četka zaigral zelo odločno, se je vendar prvi polčas končal v korist Rome z rezultatom 2:0. Igralci In-terja so zapravili mnogo zrelih priložnosti za gol. Pri tem so zagrešili še nerodnost, da so v kritičnem položaju, z roko ustavili žogo ter tako povzročili enajstmetrovko, ki se je po Manfrediniju spremenila v gol. V 28’ pade po kombinaciji Ardizzon-Francesconi drugi gol za Romo. V prvih desetih minutah drugega •iiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii Dolga turneja italijanske nogometne reprezentance RIM, 9. — Prihodnji ponedeljek odpotuje italijanska nogometna reprezentanca z letalom iz Milana ter prispe po dveh urah vožnje v Ko-penhagen. V posebnem poletu (20 min.) bo nadaljevala pot v Mal-moe, kjer bo v sredo prijateljska teekma s švedsko. Drugi dan se bo reprezentanca odpeljala v Halsing-borg, nato s trajektom v Helsingor in nato spet z avtobusom v Fre-densborg, ki je 38 km. sev. od Ko-penhagna. Tu bo ostala do ponedeljka 21. junija. V petek, 18 Junija bo odigrala trening tekmo pro. ti izbranemu moštvu Zeelanda na stadionu v Ljmgbyju. V ponedeljek 21 t.m. bodo reprezentanti odpotovali v Helsinke in v sredo, 23 junija bo tam tekma s Finsko, ki velja kot izločilna za svetovno prvenstvo. V četrtek bo moštvo še ostalo v Helsinkih; v petek pa odpotuje v Budimpešto preko Frankfurta ln Ztiricha. Tekma proti Madžarski bo v nedeljo, 27. t.m. ob 18. uri. Naslednjega dne se reprezentanca s posebnim letalom vrne v Milan. Z vseh treh tekem bo radijski prenos, samo tekmo Madžarska -Italija pa bo prenašala tudi televizija. Določeni so že tudi sodniki za te tekme: V Malmoeju sovjetski sodniki Kestutis Andzulis, Karlo Kruašvili in Nikolaj Krilov; v Hel- Bahramov, Pavel Kazakov in Zvezen; v Budimpešti Avstrijci Franz Majer, Eduard Babauczek in Frank Kremser. polčasa Inter izenači. Najprej doseže gol Bedin, potem pa strelja Jair, zadevne v Ardizzona in žoga se odbije v gol mimo Cudicina, ki ni pričakoval take preusmeritve žoge. Igra se je potem nadaljevala precej mlačno in rezultat je ostal nespremenjen do konca tekme. Po pravilih je bilo treba igrati še dva podaljška po 15 minut, ki pa tudi nista prinesla spremembe. Končno so morale odločiti enajstmetrovke: Manfredini je iz 6 enajstmetrovk dosegel 4 gole, Suarez pa vseh šest. Zmaga je torej pripadla In-ttrju z rezultatom 8:6. TURIN, 9. — V pokalni temi med Juventus in Torinom je Juventus že v 8’ prešla v vodstvo po Meni-chelliju. Ta rezultat se potem ni več spremenil, tako da se je tekma končala z 1:0 za Juventus. V finalu torej nastopita Juventus in Inter. ša 1261 km. Dirke se bo udeležilo 9 moštev po 7 dirkačev. Poleg treh švicarskih, dveh belgijskih, ene nemške, ene francoske in ene nizozemske se- bosta dirke udeležili tudi dve italijanski moštvi: Maino in Filotex. Od Italijanov bodo dirkali poleg drugih Mugnaini, brata Moser in Bitossi. sinkih tudi sovjetski sodniki Jofik gralo. Pri Romi je treba marsikaj spremeniti RIM, 9.'— Izredni komisar Rome Francesco Marina Dettina je dal izjavo, s katero energično zavrača glasove — imenuje jih obre-kovalne — da bo moštvo razpuščeno. Pač pa potrjuje, da je treba gospodarsko in finančno vse skupaj spremeniti in dati gledalcem moštvo, ki bo vredno slavne tradicije. Govoril je danes dopoldne z igralci, ki so s svojim navdušenjem potrdili navezanost na društvo. Juan Carlos Lerenzo, ki je trenutno še trener Rome (pogodba mu izteče konec junija), je potrdil, da je nesoglasje med njim in vodstvom kluba. Poudaril pa je, da ne gre za vprašanja denarja, temveč za mišljenje o nekaterih ukrepih. Lorenzo se ne strinja z vodstvom, v kolikor namerava to prodati igralce za 400 milijonov, češ da potem ne bo jamstva, da bi moštvo lahko še vendar dobro i- Ostre kazni za klube in igralce MILAN, 9. — V zvezi s tekmami .serije A in B 6, junija so bile dosojene sledeče kazni: Michelotti (Catania) je diskvalificiran za dva tekmovalna dneva in prav tako Signorelli (Pro Pa-tria); za en dan Nielsen (Bologna), Maccacaro (Catanzaro), Recagno (Pro Patria), DelPAngelo (LR Vi-cenza), De Paoli (Brescia). Do 30. junija je diskvalificiran trener Reg-giane Ballacci. Po pravilniku bo moral Michelotti v prihodnji sezoni najprej »odslužiti« kazen, pa čeprav bi šel h kakemu drugemu klubu. Globe morajo plačati: Cagliari 450.000, Catania 300.000, Potenza 150.000, Monza 125.000, Napoli 125 tisoč, Alessandrla 60.000, Brescia 60 tisoč, Lecco 50.000. Kot vzrok za kazen se v nekaterih primerih navaja tudi streljanje z možnarjl. Nekate.-i igralci so dobili zadnji opomin; med temi je tudi Scala (Triestina). Globe pa bodo plačali: Moschino (Torino) 50.000, Ferretti (Torino) in Pagni (Lazlo) 45.000, Bartu (Lazio) in Correnti (Mantova) 30.000 itd. • * • KOPENHAGEN, 9. — Danska je premagala Finsko s 3:1 (0:1). BASEL, 9. — Jutri se v Moratu prične 28. dirka po Švici in se zaključi 16. junija v Bernu. Med sedmimi etapami je ena na kronometer v strmino. Celotna dolžina zna- Jazy na 1 miljo svetovni rekorder RENNES, 9. — Francoz Michel Jazy je izboljšal svetovni rekord na 1 miljo (1609,32 m) s časom 3’53”6. Prejšnji rekord je imel Novozelandec Peter Sneli s 3’54”1; postavil ga je v Aucklandu 17. novembra lani. Jazy je dosegel rekord na tekmovanju v Courtemacheu pred 3000 gledalci. Večer je bil idealen, brez vetra. ČE SE BOMO ODLOČILI ZA POSTANEK VCAMPINGU !* , *>' - : ; - - . -; v f .. ... rsff ‘ ‘ .‘."V , *■- CAMPINGI SLOVENIJI Morda bo tudi deževje prenehalo in začeli bomo misiiti na dopuste in potovanja. Lahko, da se bo kdo odločil, da prenoči ali pa se tudi za več dni ustavi v kakem campingu namesto v hotelu. Tu podajamo del seznama campingov v Sloveniji z vsemi potrebnimi podatki, kot nam jih je poslala Turistična zveza Slovenije. (Ostali del seznama bomo objavili prihodnjič 1. AUTOCAMP LESCE — ŠOBEC, 425 m. Površina 144.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, topli in mrzli tuši, restavracija, recepcija, trgovina, pralnica in likalnica, športni prostori in naprave, kopališče, week-end hišice. Leži v gozdu ob umetnem jezeru ob cesti Lesce - Bled. Informacije TD Lesce. Cene v sezoni 1965: prenočitev , 150.— din parkiranje osebnega avtomobila 100.-— din parkiranje motornega kolesa 50.— din turistična taksa 120,— din Glavna sezona: julij, avgust. 2. AUTOCAMP BLED — ZAKA, 486 m. Površina 60.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, bife, delikatesa, recepcija, kopališče, športni prostori in naprave, likalnica, otroško igrišče, ribolov. Leži na travniku nad Blejskim jezerom. Informacije TD Bled. Cene v sezoni 1965: prenočitev 150 — din parkiranje osebnega avtomobila 100 — din parkiranje avtobusa 500.— din parkiranje motornega kolesa 50.— dni turistična taksa 120,— din Glavna sezona: julij, avgust. 3. AUTOCAMP BOHINJ — ZLATOROG, 523 m. Površina 10.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, trgovina, hotel in Ki restavracija, recepcija, kopališče, čolnarna, pralnica in likalnica, ribolov. Leži v gozdu ob Bohinjskem jezeru poleg hotela »Zlatorog«. Informacije hotel «Zlatorog» in TD Bohinj, p. Stara Fužina. Cene v sezoni 1965: prenočitev 150.— din parkiranje osebnega avtomobila K)Q.— din parkiranje avtobusa 500,— din parkiranje motornega kolesa 50.— din turistična taksa 120._din Glavna sezona: julij, avgust. AUTOCAMP BOHINJ — MLADINSKI DOM, 523 m. Površina 5.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice s toplo in mrzlo vodo, recepcija, čolni, trgovina, hotel in restavracija. Leži na jasi pred in nad Bohinjskim jezerom. Informacije »Mladinskim domom« «Mladinski dom« in TD Bohinj, p. Stara Fužina. Cene v sezoni 1965: prenočitev parkiranje osebnega avtomobila parkiranje avtobusa parkiranje motornega kolesa turistična taksa Glavna sezona: julij, avgust. 150.— din 100,— din 500,— din 50,— dni 120,— din ............ Hlinili Hlinili.mil .... V Športne vesti s Primorskega Koprski plavalci so se že začeli pripravljati na bližnjo prvenstveno sezono. Pod vodstvom strokovnega trenerja se pripravljajo tako plavalci kot vaterpolisti. V pripravah pa jih dokaj ovira slabo vreme, tako da bodo najbrž tudi letos prišli v formo nekoliko pozno. Koledar prireditev Plavalne zveze Slovenije je zelo bogat ter obsega okrog 20 raznih tekmovanj v plavanju in vaterpolu za članska, mladinska in pionirska moštva. Koprčani bodo nastopili bržkone na večini od teh tekmovanj. Največ možnosti imajo mladinci v vaterpolu, kjer že dve leti branijo naslov republiškega prvaka, pa tudi članska ekipa, ki je lani zasedla tretje mesto, ima lepe možnosti. V nekoliko težavnejšem položaju bodo plavalci, kajti v republiški plavalni ligi nastopata letos tudi bivša člana zvezne lige Radovljica in trboveljski Rudar. Kljub vsemu bodo Koprčani še zmeraj posegli za mesta pod vrhom lestvice, saj bodo okrepljeni z nekaterimi talentiranimi pionirji in mladinci, ki so se začeli uveljavljati ob koncu lanske sezone. Za ljubitelje plavalnega športa na koprski obali naj povemo, da bodo tekmovalni bazen v Zusterni pre- uredili (ureditev sanitarij in bifeja), zelo verjetno pa bodo preuredili tudi tekmovalni prostor, vanja za najširši krog prebivalcev. • * * Iz Zuericha se je vrnil v Koper sekretar SCIRA za Jugoslavijo in sekretar vzhpdnoevropskega dis-trikta Aleksander Lukež. Udeležil se je sestanka evropske organizacije za jadranje razreda snipe in je našemu sodelavcu povedal nekaj podrobnosti s tega sestanka. Predvsem so razpravljali o letošnjem svetovnem prvenstvu za jadrnice snipe, ki bo v Las Palmas v Španiji med 10. in 16. septembrom. Nastopilo bo okrog 25 držav, med katerimi ima največ možnosti Brazilija s svetovnima prvakoma bratoma Schmidt. Jugoslavijo bo zastopal državni prvak Grego z Reke, ki je bil lani drugi na evropskem prvenstvu. Mnogi strokovnjaki menijo, da bi se Grego, če se bo dobro pripravil, edini utegnil uspešno upirati Brazilcem. V Zuerichu so nadalje razpravljali o Vključevanju jadrnic snipe med olimpijske discipline. Zdaj nastopajo jadralci na olimpiadah v razredih star, finn, dragon, R 5.5 in F.D., medtem ko je dokaj krivično, da ni zastopana snipe, ker je ta razred najbolj popularen na svetu in v organizacijo da bi lahko začeli s poukom pla-SCIRA je vključenih največ držav. Dokončno formulacijo predloga bodo sestavili na jesenskem zasedanju svetovne jadralne zveze v Londonu, ne vemo pa seveda, kako se bo odločil olimpijski komite. Na sestanku SCIRA za Evropo so govorili tudi o razširitvi organizacije v vzhodni Evropi. Zdaj so članice vzhodnoevropskega dis-trikta Jugoslavija, Turčija in Avstrija, možnosti pa so za Madžarsko, Češkoslovaško, Romunijo in še za nekatere države vzhodne Evrope, kjer stalno narašča zanimanje za jadranje z jadrnicami snipe. V Novi Gorici je bilo v nedeljo atletsko mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem so pobrali največ lovorik domačini. Novogoričani so osvojili prvo mesto v kategoriji mlajših mladincev in mlajših mladink. Pri tem je treba omeniti uspeh Orla, ki je bil prvi v skoku v daljavo in v troskoku, ter Cejeve, ki je osvojila prvo mesto v skoku v višino z rezultatom 146 cm. 5. AUTOCAMP TRŽIČ, 680 m. Površina 1.800 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, kopanje v potoku, stalni oskrbnik, umivalnice, gostilna in trgovina 500 m. Leži na travniku ob potoku, ob cesti Ljubelj . Tržič. Informacije TD Tržič. Cene v sezoni 1965: prenočitev i00._ din parkiranje osebnega avtomobila 100.— din parkiranje avtobusa 200,— din parkiranje combija i50'_ djn parkiranje motornega kolesa 50 _ din turistična taksa 100,— din Glavna sezona: julij, avgust. 6. AUTOCAMP IZOLA — BELVEDERE, 40 m. Površina 40.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, restavracija in hotel trgovina, recepcija, kopališče. Leži na jasi nad morjem, poleg hotela «Belvedere», ob cesti Koper - Portorož. Informacije hotel »Zora« in hotel »Belvedere« — Izola. Cene v sezoni 1965: prenočitev m- din parkiranje osebnega avtomobila i50 _ din parkiranje avtobusa 500 — din parkiranje combija 200 — din parkiranje motornega kolesa 100 — din turistična taksa 120 — din Glavna sezona: 15.IV. - 15.IX. 7. AUTOCAMP STRUNJAN, 1 m. Površina 5.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, tuši, restavracija, trgovina recepcija, kopališče. Leži na jasi v neposredni bližini morja ob cesti Koper . Portorož. Informacije Turistično gostinsko podjetje «Metropol - Portorož«, Portorož - Lucija. J J Cene v sezoni 1965: prenočitev parkiranje osebnega avtomobila parkiranje avtobusa parkiranje combija parkiranje motornega kolesa turistična taksa 200,— din 150,— din 500.— din 200,— din 200,— din Glavna sezona: 15.IV. - 15.IX. 60' din 8. AUTOCAMP PORTOROŽ - LUCIJA 1 m Površina 18.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priklluč- ((Portorož .^Lucija"0 B°StlnSk° P°djetje ‘" » iptimbrllS SSSet ,moemw PWll,S1“« »nat™ Man ’ k nam obudi v sP°min tisto razpravo v trža skem občinskem svetu pet let prej, ob kateri smo morali naj prej kritično osvetliti slovenske narodnjaške predstavnike i njem: ((Slovenska delavska stranka (!) naložite fe^^ podpisa ”en™’ da st.aYI l političnem društvu sledečo prošnjo v brar m korist naših delavcev v naši mestni plinarni. - Znano j« ka£or in Zdravju bolj Pogubnega dela jafa Pn J0rečih Pečeh v Plinarni. Delavc: kurjači delajo nepretrzno od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer a drugi zopet od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj. To neznosne m vnebo vpij oče stanje povzročilo je tisti nesrečni štrajk leta 1889 ob kateri priliki je pripoznala zdravstvena komisija, da je 12 urno delo pri pečeh nemogoče in tudi ni uvedeno nikjer drugod. Komisija je zaukazala ravnateljstvu, da naj delo omeji na osem ur. In tudi to je preveč, kar je prizna; celo (podjetnik) Economo sam, ki je uvel za svoje kurjače le osemurno delo na dan, ne da bi bil on sam pri tem kaj na škodi. *) Na tem odinam mestu se je pisec «Popravka» podpisal «Ludovik Zadnik Florjančič«, t- j. nemara.,dodal k priimku materi še očetov priimek? (Se nadaljuje j 94-638 Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II Telefon 33-82 ______ UPRAVA- TRST _____ ttt ppivctisvi ,, ------------■--- -------------- tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun Založništvo' tržlškee^fsif1^ Telef°n f£338 _ NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnapre - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni žSO osmrttoce ISO^r - Ma. ozDsi 40 Hr ADIT’ DZS’ Ljubljana’ Star‘ ^ 3/1., tel drugih pokrajin BUJ« pri «Societk Pubblicitii Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENko - Izdaja in tiska ZMožnistvo tržSšklga tS,' Trst ® “ g°riSke pokraJine se nar0Čaj0 pri