Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Ur 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
m	
	iV
mi
Leto XL. - Štev. 40 (2019)
Gorica - četrtek, 20. oktobra 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 1000
Nekaj misli za misijonsko nedeljo Vrniti Sfi h krščanskim koreninam
Osnovna resnica o Kristusu je, da je ska. Prva taka nevarnost je mnenje, da	m	H	B IB WMII VIlllll ■■ W I VlllIlVvlll
prišel odrešit vse ljudi, vse človeštvo in ne morda samo belega človeka. Kristus ni Mojzes, ki je izpeljal v Obljubljeno deželo samo Izraelce. Ni Bog stare zaveze, ki je bil Bog samo za Izvoljeni narod. Kristus se je učlovečil za ves človeški rod in Oče, katerega je oznanjal, je Oče vseh ljudi. Največja razlika med staro in novo zavezo je v tem, da je Kristus »podrl steno«, ki je ločila izvoljeno ljudstvo od ostalih narodov.
To je Jezus izpričal pred svojim odhodom v nebesa, ko je apostolom naročil: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha« (Mt 28).
VESOLJNOST KRISTUSOVEGA EVANGELIJA
Ta resnica, da je Kristusov evangelij namenjen vsem ljudem, je bila težko sprejemljiva za prve kristjane iz judovstva. To je razvidno iz Apostolskih del in iz pisem sv. Pavla. Koliko se je ta apostol moral boriti in prepričevati, da je evangelij namenjen enako Judom kot Grkom, učencem Mojzesa prav tako kot poganom.
Zavedal se je pa, da gre za veliko novost, v očeh Judov za pravo revolucijo, oziroma za »skrivnost«, kot se sam izraža
v	pismu Kološanom, za »skrivnost, ki je bila skrita od vekov in v vseh rodovih, zdaj pa je razodeta njegovim svetim« (Kol 1). Težko so sprejeli to dejstvo, toda na zboru apostolov v Jeruzalemu leta 49 ali 50 so jo potrdili in ji kasneje nihče več ni oporekal.
Apostoli in prva Cerkev so torej sprejeli dejstvo, da je evangelij namenjen vsem ljudem in da ga morajo oznanjati »vsemu stvarstvu«. Cerkev ni potem nikoli več podvomila o tem svojem vesoljnem poslanstvu, da oznanja Kristusa vsem ljudem. Ali kot se izraža zadnji koncil: »Kristus je luč narodov. Zato ta cerkveni zbor goreče želi, da bi s to Kristusovo svetlobo, ki odseva na obrazu Cerkve, razsvetlil vse ljudi in da bi v ta namen oznanil evangelij vsemu stvarstvu« (LG 1).
OZNANJEVANJE ČASOM PRIMERNO
To svoje poslanstvo je Kristusova Cerkev vršila v zgodovini časom primemo. Vsled tega je bilo njeno misijonsko delovanje drugačno v srednjem veku, drugačno v novem svetu po odkritju Amerike in poti na Daljni vzhod. Drugačno je tudi sedaj zlasti po zadnjem koncilu, ki je dal ustrezne smernice tudi za oznanjevanje Kristusa v misijonskih deželah.
Ta novi način se tiče najprej liturgije. Kakor pri nas, tako tudi v misijonskih deželah pri liturgičnih obredih ne rabijo več latinščine, temveč domače jezike. Poleg tega danes Cerkev priporoča, naj nove mlade Cerkve v teh deželah ohranijo vse tiste ljudske in kulturne prvine, ki niso v nasprotju z evangeljskim naukom.
Zaradi tega govorimo o »inkulturaciji« krščanskega oznanila. Naj se, zlasti v liturgiji, čim bolj prilagodi običajem domačih ljudstev, da se le ohrani neokrnjena evangeljska resnica. Slišati je v zadnjem času, da v Afriki ponekod med mašo tudi plešejo, to se pravi, da se držijo svojih običajev pri verskih slovesnostih.
A11 niso srednjeveške procesije pogosto nastale tako, da so prejšnje poganske sprevode v čast kakemu božanstvu spremenili v sprevode v spomin kakega krščanskega svetnika? Pri nas so npr. zažiganje kresov ob začetku poletja, ki je bilo star poganski običaj, spremenili v čast sv. Janeza Krstnika. Podobno s koledovanjem o sv. Treh kraljih. Tudi ta običaj ima stare poganske korenine. Z modrostjo in potrpljenjem se da marsikak ljudski običaj pokristjaniti. Tudi to spada k »inkultu-raciji«.	'	"T
NEKATERE NEVARNOSTI PRI EVANGELIZACIJI
Toda vsaka doba ima tudi svoje nevarnosti, tako jih ima tudi naša pokoncil-
so vse vere dobre, da se jih le človek drži in po njih živi. Na to nevarnost je opozoril kardinal Tomko pred nekaj dne-
vi	na kongresu misiologije v Rimu. Nekateri misijonarji v Južni Ameriki, je dejal kardinal, so v težavah pred domačimi Indijanci, ki se trdno držijo svojih navad in se pri lem čutijo srečne. »Zakaj bi motili njihovo dobro vero z zahtevnimi predpisi krščanske morale, ki je zanje pretežka in jih vodi samo v stiske vesti? Na drugi strani pa, če se držijo svoje vere in živijo po vesti, se tudi oni zveličajo.«
Druga nevarnost je verski indiferenti-zem, češ vse vere so enako dobre. Koncil je res zapisal: »Katoliška Cerkev ne zameta ničesar tistega, kar je v teh naravnih verstvih resničnega in svetega. Z odkritosrčno spoštljivostjo gleda na one načine delovanja in življenja, na ona pravila in nauke, ki se sicer v mnogočem razlikujejo od tistega, česar se sama drži in uči, a neredko odsevajo žarek Resnice, ki razsvetljuje vse ljudi.«
Zapeljani od teh spoznanj, menijo nekateri, da oznanjevanje evangelija ni potrebno, pač pa je bolje, da ljudem pomagamo v njihovih socialnih potrebah in stiskah. Zato so se nekateri misijonarji odrekli oznanjevanju Kristusa in se posvetili le delu za kulturno in socialno izboljšanje življenjske ravni teh ljudstev, je še dejal kardinal Tomko.
KRISTUS — POLNOST RELIGIOZNEGA ŽIVLJENJA
Gre torej za to, da spregledamo pravo poslanstvo Kristusovo, ki ni samo »dobrot delil«, marveč predvsem »oznanjal božje kraljestvo«.
Če bi sv. Pavel tako sodil, bi bil ostal v arabski puščavi, tam molil, premišljeval in delal pokoro, češ saj se pogani lahko zveličajo brez Kristusa. Toda ni mislil tako in, ker ga je gnala »ljubezen Kristusova« in ker je hotel čim več ljudi »pridobiti za Kristusa«, je šel in postal apostol narodov.
V	tej zavesti je zadnji koncil v Izjavi o nekrščanskih verstvih zapisal: »Nenehno pa Cerkev oznanja in je dolžna oznanjati Kristusa, ki je pot, resnica In življenje, v katerem ljudje najdejo polnost religioznega življenja, v katerem je Bog spravil s seboj vse« (Nostra aetate 1).
K. H.
Štirje dnevi, od 8. do 11. oktobra, ki jih je papež Janez Pavel II. preživel v Franciji, so bili za vso Evropo nenehen poziv, naj poživi in obnovi svoje krščanske korenine. O tem je sv. oče prvič spregovoril že v novembru 1982 v Santiagu de Com-stela. Tedaj je dejal:
»Jaz, Janez Pavel, sin poljskega naroda, ki se je vedno čutil evropskega po svojem izvoru, tradiciji in kulturi, slovanski med latinskimi in latinski med slovanskimi; jaz, naslednik sv. Petra na rimskem sedežu, ki ga je Kristus hotel imeti v Evropi; jaz, rimski škof in pastir vesoljne Cerkve, tu, iz Santiaga, z ljubeznijo pozivam tebe, stara Evropa, najdi znova samo sebe, bodi spet ista. Odkrij svoje korenine, poživi jih. Znova začni živeti pristne vrednote, zaradi katerih je postala tvoja zgodovina slavna, tvoja prisotnost pa blagodejna. Obnovi svojo duhovno edinost!«
Šest let nato je papež ponovil ta poziv v Strasbourgu, mestu, ki ima za seboj že dva tisoč let življenja, mesto, v katerem je leta 1792 Claude-Joseph Rouget
de Lisle skomponiral francosko himno »marsejezo«, mesto, ki je po zadnji vojni postalo sedež Evropskega parlamenta.
Sicer ni bilo prvič, da je Janez Pavel II. obiskal Francijo. To je storil pred tem že trikrat; leta 1980 Pariz in Li-sieux, leta 1983 Lurd, leta 1986 Lyon. Vsakič je obravnaval probleme Francije in njene Cerkve. To pot pa je med 29 govori v Strasbourgu štiri posvetil Evropi: v soboto 8. oktobra pred Evropskim svetom, sodniki Sodišča za človekove pravice in pred 50.000 mladimi na stadionu Meinau, v torek 11. oktobra pa pred 518 člani Evropskega parlamenta.
POZIV K DEJAVNI VERI
Strasbourg je glavno mesto Alzacije. Alzačani se sicer čutijo Francoze, a so germanskega izvora in govorijo med seboj nemški dialekt. Zahodno od Alzacije proti Luksemburgu je Lorena, druga taka pokrajina, kjer se tudi precej nemško govori, a toliko bolj francosko čuti. Od 1870, ko je pruski kralj Viljem II. porazil Francijo, pa do 1918, ko so Nemci prvo
Zaskrbljenost slovenske Cerkve
■	Srbsko partijsko vodstvo je ostro napadlo predsedstvo slovenskih komunistov, ki je kot prvo odločno podprlo črnogorsko vodstvo, katero ni popustilo podivjani množici in ni odstopilo. Kasneje je isto podporo izrekla še Zveza ikomunistov Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter celo Makedonije. Srbi Slovencem očitajo, da se neupravičeno vmešavajo v črnogorske zadeve, da so krivični do Srbije, sovražni do srbskih zahtev po’ uveljavljenju enotne srbske države, obenem pa odkrito podpirajo albansko »kontrarevolucijo« na Kosovu.
V	času, ko jugoslovanska družba doživlja težko družbeno in gospodarsko krizo, se je oglasila tudi slovenska Cerkev. Spregovorila je Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in oglasil se je tudi nadškof metropolit dr. Al. Šuštar.
Kot poroča Družina z dne 16. okt., je komisija izdala Izjavo, v kateri »izraža naj-ivečjo zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednacionalnih odnosov v naši državi in predvsem zaradi vedno večje nevarnosti, da bodo nekateri skušali še naprej z nasiljem uveljavljati svoje zamisli o naši prihodnosti«. (Pri tem misli na Miloševiča in oceanske shode v Srbiji.) Komisija zato zahteva, naj se sporna (vprašanja rešujejo po demokratični poti s sporazumevanjem in ne z nasiljem ter ob spoštovanju človekovih pravic in pravic vsakega naroda, da sam odloča o svojem političnem vodstvu.
Nadškof šuštar pa je spregovoril na Kodeljevem ob proslavi sv. Janeza Boška. Dejal je med drugim: »V teh težkih in odločilnih trenutkih za naš slovenski narod in za vso Jugoslavijo so nam potrebni zaupanje in pogum, odločnost in vztrajnost v prizadevanju za medsebojno razumevanje in pravičnost, svobodo in enakopravnost ter spoštovanje človekovih pravic pri vseh brez izjeme. Zato podpiramo vse tiste, ki nosijo politično odgovornost in si pošteno prizadevajo, da najdejo pot iz današnjega položaja brez sovraštva in nasilja na demokratičen način in po zakoniti poti.« V nadaljevanju je pozval vse verne k molitvi za slovenski narod in
vse narode v Jugoslaviji.
K tem novicam lahko dodamo, da je prvi dan zasedanja Centralneva komiteja Zveze komunistov Jugoslavije (17. okt.) potekel v dolgih posegih, a precej mirno. Vsi nastopajoči so podprli zahtevo po korenitih reformah v držaivi, vendar po demokratični poti in ne z nasiljem ulice. Le Miloševič je potrdil svoje znane teze o Veliki Srbiji. Ostal pa je osamljen.
Koprski škof Metod Pirih na obisku pri misijonarju Pavletu Bajcu v Slonokoščeni obali
Pismo predsedniku predsedstva SRS Janezu Stanovniku
Svobodno misleči predstavniki Slovencev v Avstriji in Italiji, ki so se udeležili današnjega srečanja v Trstu, izražamo globoko zaskrbljenost zaradi ogrožanja slovenske državnosti, ki med drugim hudo slabi boj slovenskih manjšin za narodne pravice in manjša ugled matice v svetu.
Ker sta naši skupnosti v preteklosti že trdo doživljali razraščanje nacionalizma in centralizma, pozivamo vas, gospod predsednik, in slovensko politično vodstvo, da se takim pojavom takoj postavite po rodu.
V	tem smislu izražamo vso podporo naporom za demokratizacijo, gospodarsko ozdravitev, utrditev slovenske samobitnosti in razvoj v smeri evropskega povezovanja.
Pri svojem boju za obstoj in razvoj pa pričakujemo vašo nadaljnjo podporo.
Trst, 8. oktobra 1988
Za Narodni svet koroških Slovencev predsednik Matevž Grilc.
Za Slovensko skupnost deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar.
Za Koroško enotno listo državnozborski poslanec Karel Smolle.
★
■ Pri Fiumicinu, ki je glavno rimsko letališče, je prišlo v noči od 16. na 17. okt. do hude nesreče. Ugandsko potniško letalo s 45 potniki in 7 člani posadke je zgrešilo zaradi goste megle pristajalno stezo, zadelo stavbo v bližini, se vnelo in razbilo na tri dele, ki so nato obležali na sosednjem travniku. Pri tem je izgubilo življenje 31 oseb, 21 pa je bilo ranjenih.
★
■ Na tridnevnem obisku se je mudila konec preteklega tedna v Moskvi številna delegacija italijanskih ministrov in gospodarstvenikov, ki jo je vodil ministrski predsednik De Mita. Ob tej priložnosti je Italija podelila Sovjetski zvezi kredit 1.040 milijard lir. De Mita je imel izčrpen pogovor z Gorbačovom, ki je trajal skoro dve uri. Obisk je dosegel svoj višek z odprtjem gospodarske razstave »Italija leta 2000«.
svetovno vojno izgubili, sta bili obe pokrajini vključeni v nemško cesarstvo, a prebivalstvo si je želelo nazaj pod Francijo.
In v ponedeljek 10. oktobra je sv. oče obiskal dve mesiti Lorene: dopoldne Metz, popoldne glavno mesto te dežele, Nancy.
Metz je eno najbolj starih krščanskih mest še oz časov, ko Francije ni bilo in je tu bila rimska provinca Galija. Ponaša se z mogočno gotsko stolnico. Tu tje papež maševal in govoril o veri. Poudaril je, da vera ne sme biti le navezanost na versko tradicijo, kajti taka navezanost bo težko vzdržala pred današnjimi spremembami. Vera se mora hraniti s katehezo, molitvijo, verskim življenjem, s prejemanjem sv. Evharistije in z zakramentom sprave. Pa še to ni dovolj: vero je treba spre-vesti v življenje. To vključuje pospeševanje družine ter graditev bolj pravične in bratske družbe, solidarne s tujci in reveži, v kateri je treba gospodarstvo tako preustrojiti, da bo vsakdo mogel delati in dostojno živeti.
Popoldne je pri maši v Nancyju te misli o veri razpredel naprej. Res je, da je trenutno težko za vse najti zaposlitve in res je itudi, da vera ne nudi takojšnjih rešitev, nudi pa zato pogum za iskanje novih oblik razvoja; vera poveličuje delo in človekovo dostojanstvo; poziva podpirati tiste, ki so v družbi bolj prizadeti. Z eno besedo: vera oživlja upanje in pospešuje ljubezen, ki sta temelj novega sveta. Že pred mašo pa je delegatom škofijske sinode položil na srce: »Izhodišče vašega dela mora biti vera, razodetje, skrivnost Cerkve.«
PRED EVROPSKIM PARLAMENTOM
V	torek 11. oktobra je bil papež spet v Strasbourgu. Veliko je bilo pričakovanje med 518 evropskimi poslanci, kaj jim bo »mirovni romar« povedal. In da bi vsi doumeli, kako mir in sožitje zavisita od dvogovora, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, je bilo dano tem parlamentarcem doživeti izbruh najbolj nizkotnega verskega sovraštva.
Protestanski pastor lan Paisley, iz Sev. Irske je vstal, ko je papež komaj začel govoriti in začel vpiti: »Papež je antikrist! Sem proti rimskemu papežu, zaščitniku severnoirskih teroristov.« Več ni mogel izreči, ker so ga krepke roke redarjev porinile iz dvorane.
Sv. oče je ob vsem tem ostal miren, le v očeh je bilo brati izraze pomilovanja in sočutja do tega fanatika, ki v imenu Kristusovem sovraži katoliško Cerkev in njenega poglavarja. Ko se je spet naseiil mir v vrste poslancev, je začel s svojo poslanico. In kaj je dejal?
Zanj Evropa ni le celina 12 ali 22 držav, ki so v Strasbourgu zastopane, ampak celina vseh narodov in ljudstev, ki jih .je oplodila krščanska kultura. Če je Evropa danes v krizi, je to zato, ker je v krizi njena duhovnost. Nasproti si stojita vernost in agnostični humanizem, dostikrat brezbožen. Ta vidi v človeku začetek in konec vsega; etika ima za svoj temelj zgolj družbeni pristanek; politična in civilna svoboda je pojmovana tako, da naj bi bila vera le nekaj obrobnega ali celo odvečnega.
Toda družba, država, politična oblast so del sveta, ki se neprestano spreminja in ki nima stalnih struktur; nasprotno pa ohranjajo verske vrednote že skozi dve tisočletji svojo rodovitno moč. Naj zato država ne terja zase, kar pritiče Bogu.
In kako naj bo krščanstvo navzoče v Evropi narodov? Papež je naznačil tri pota: spraviti človeka s stvarstvom, da se ohrani celovitost, ravnotežje v naravi in njena lepota; spraviti človeka s svojim bližnjim pospešujoč sožitje različnih kulturnih izročil; in spraviti človeka s samim seboj z okrepitvijo duhovnih in kulturnih vrednot, ki so najboljše varstvo za njegovo istovetnost, svobodo in napredek.
Jk
USPBŠBII DOtOk	KOrOŠkUl	doovovPobude za svetogorsko jubilejno leto
3. Koroški dnevi, ki so jih organizirali Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, društvo Studenci iz Čedada in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, so se zaključili v nedeljo 16. oktobra z raznimi nastopi koroških kulturnih skupin na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji.
Celoten potek Koroških dnevov, ki so se začeli v soboto 8. oktobra, je bil uspešen in je gotovo prispeval, da so se vezi in poznanja na kulturnem področju med Koroško in našo deželo še okrepile in utrdile. V dobrem tednu je bilo več prireditev in nastopov, ki so dale precej popolno podobo o trenutnem kulturnem stanju na Koroškem. Zajele so tudi razna področja, tako da je bilo poskrbljeno za otroke, za mladino in seveda tudi za ostale.
Pravo presenečenje je predstavljal nastop mešanega zbora »Rož« iz Št. Jakoba, ki je izvajal pesmi zatiranih narodov pod naslovom »Ponižani in razžaljeni«. Ni šlo za navaden koncert, ampak za pevsko, glasbeno in gledališko predstavo z izredno učinkovitim in prepričljivim dogajanjem na odru. Zborovodja Lajko Milisav-■ljevič in režiser Marjan Stioker sta s pevci ustvarila živ in avtentičen prikaz nad dvajset zatiranih narodov z njihovimi značilnostmi.
Pretekli teden smo lahko spoznali del koroške zgodovine in sicer s predstavitvijo knjige »Zgodovina koroških Slovencev«, ki je bila 10. oktobra v Peterlinovi dvorani iv Trstu im s pričevanji na temo »Koroški Slovenci v času nacizma« v Gorici 13. oktobra. Knjigo sta predstavila dr. Andrej Moritsch in dr. Janko Zerzer. Ob predstavitvi knjige je bilo tudi odprtje razstave mladega koroškega umetnika Rudija Benetika:
Otroci so prišli na vrsto z lutkovno igrico Jane Kolarič »Festival ropotulj, zvoncev in kuhinjskih loncev«, ki so jo predstavili člani KPD Šmihel. Igra je navdušila otroke in tudi odrasle iz Gorice, Štandreža, števerjana, Doberdoba, Mač-kolj in Bazovice.
Zadnjo nedeljo Koroških dnevov 16. oktobra pa je popestril ansambel »Drava« iz Borovelj, ki se je predstavil z izvirnimi pesmimi. V slovensko Benečijo pa so ponesle slovenske koroške melodije Plazni-ška dekleta iz št. Lipša, družina Lipusch iz Šmihela in ansambel »Trio Libuče«.
Prihodnje leto se bodo vršili Primorski dnevi na Koroškem.
Srečanje med vodstvi NSKS in SŠk
Ob začetku 3. Koroških dnevov v Italiji je prišlo v Trstu do srečanja med vodstvoma Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Slovenske skupnosti (SSk); prisotna sta bila tudi državnozborski poslanec Karel Smolle an deželni poslanec Bojan Brezigar. Delegacijo NSKS je vodil predsednik dr. Matevž Grilc, delegacijo SSk pa deželni tajnik Ivo Jevnikar.
Posebno pozornost sta na sestanku obe delegaciji namenili sedanjemu stanju v matični domovini. Obe strani zaskrbljeno sledita dogajanjem v Jugoslaviji in upata, da bo prevladala težnja po resnični demokratizaciji jugoslovanske družbe tudi v okviru narodnostnega pluralizma, ki je eden glavnih temeljev jugoslovanske države. Ob tem izražata solidarnost slovenskim politikom, ki z dosedanjim prizadevanjem za uveljavljanje osnovnih pravic slovenskega jezika in slovenske državnosti pravilno tolmačijo čut in težnje celotnega slovenskega naroda. S tem v zvezi sta organizaciji naslovili poslanico predsedniku predsedstva SR Slovenije Janezu Stanovniku. (Objavljamo jo na drugem mestu.)
Na skupnem srečanju je bil tudi govor o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji, pri čemer obe delegaciji zahtevata brezpogojno vključitev celotnega ozemlja, kjer živijo Slovenci, tj. tudi videmske pokrajine. Izražena je bila zahteva, da italijanski parlament čimprej izpolni svoje obveze do slovenske manjšine, kot je med drugim zagotovil v svojih programskih izjavah tako italijanski ministrski predsednik De Mita, kot predsednik deželne vlade Biasutti. Poslanec Smolle se je pa obvezal, da se bo kot predstavnik avstrijskega parlamenta in član zunanjepolitičnega odbora zavzel pri italijanskem parlamentu za odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.
Stalni prijateljski stiki med NSKS in SSk omogočajo, da primorski Slovenci razumejo in podpirajo politiko novega dialoga med večino in manjšino na Koroškem. Na tej osnovi je bil dosežen že določen napredek. Deželni svetovalec SSk Brezigar bo posegel pri vladi Furlanije-
Julijske krajine, da se v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran zavzame za uveljavitev pravic Slovencev na Koroškem. Sedanjemu predsedniku skupnosti Alpe-Ja-dran sta organizaciji v posebnem pismu obrazložili zahtevo po ustanovitvi posebnega odbora za probleme manjšin v okviru iste skupnosti.
Obe slovenski politični organizaciji izražata ob tem srečanju svoje priznanje in zahvalo slovenskim kulturnim organizacijam, ki že šest let izmenično organizirajo Koroške dneve v Italiji oz. Primorske dneve na Koroškem in s tem utrjujejo prijateljske vezi med Slovenci v zamejstvu.
M. Terezija se je v Rimu udeležila krstnega slavja petorčkov, ki so se rodili lani. Sprva so bili v skrbeh, če bodo preživeli, a ljubezen staršev in skrbna nega zdravstvenega osebja jim je pomagala, da so premostili obdobje negotovosti. S svojo prisotnostjo je ta redovnica hotela ponovno pričati za življenje.
M. Terezija je sedaj stara 78 let. Nedavno so jo operirali na očeh z dobrim uspehom. Časnikarji so jo vprašali, če se boji umreti. Pa jim je odgovorila: »Zakaj bi se bala smrti? Umreti pomeni, vrniti se do-
V	okviru 3. Koroških dnevov je Zveza slov. katol. prosvete - Gorica 13. oktobra priredila v mali dvorani Katol. doma pričevanja pod naslovom »Koroški Slovenci v času nacizma«. To obdobje je trajalo dobrih sedem let: od 12. marca 1938, ko so Hitlerjeve čete zasedle Avstrijo do 8. maja 1945, ko je nacistična Nemčija bila prisiljena položiti orožje.
Udeležba je bila sicer večja kot smo jo navajeni za take večere, a bila bi lahko še bolj številna, zlasiti s strani mladih. Ker je čas zadnje vojne zanje že zelo odmaknjen, si le težko ustvarijo pravilno sliko in sodbo o tistih, za slovenski narod usodnih časih. Taka pričevanja, kot smo jim prisostvovali prejšnji četrtek, pa lahko veliko pripomorejo k osvetlitvi polpretekle zgodovine.
Gostje s Koroške so bili štirje: dekan Srienc iz Šmihela nad Pliberkom, Lovro KassI, župnik v Hodišah, dipl. trg. Janko Urank iz Celovca ter Marija Olip iz Sel pod Košuto.
Prvi je spregovoril župnik Kassl, ki je poudaril, da je leto 1988 za vso Avstrijo, posebej pa še za Koroško leto spominov, izpraševanja vesti, razmišljanj in pričevanj. Premnogi avstrijski Nemci to odklanjajo, češ da je treba čez preteklost narediti Črto; so tudi taki, ki v nacistične zločine še danes ne verjamejo. Prav zato so pričevanja o grozotah nacizma še danes potrebna. Na koncu je omenil še eno hudo razočaranje: leta 1946 je celovški škof Kdstner zbranim slovenskim duhovnikom izrekel, neverjetno se sliši, besede, ki so popolnoma v opreki z evangelijem: »Germanizacija na Koroškem je od Boga hotena, zato naj se ji slovenski duhovniki ne zoperstavljajo.«
G. Kassl je nato predal besedo dekanu Sriencu, ki je letos zlatomašnik. Opisal je tistih strašnih osem let, ko so slovenski duhovniki morali zapustiti svoje fare in prevzeti župnije v nemškem delu škofije. On sam je dobil gorsko faro na meji s solnograško nadškofijo. Pripovedoval je o ponižanjih, ki so jih bili Slovenci in zlasti duhovniki deležni, vmes pa vpletel tudi nekaj šaljivih zgodb. Zaključil je svoje pričevanje z ugotovitvijo, da je trenutno največja rana koroških Slovencev njih ideološka razdvojenost.
Marija Olip je prikazala mučeništvo svoje družine. Že leta 1938, po priklju-
Na rožnovensko nedeljo 2. oktobra je koprski škof Metod Pirih slovesno odprl svetogorsko jubilejno leto, ki se bo zaključilo drugo nedeljo v oktobru 1989. Prihodnje leto bomo namreč obhajali 450-letnico, kar se je Marija prikazala Urški Ferligojevi na Skalnici.
Pred 50 leti pa so slovesno obhajali 400-letnico Sv. gore in je ta jubilej zajel celo Primorsko. Vodstvo samostana na Sv. gori je takrat doseglo, da smo celo jubilejno leto imeli mesečnik v slovenskem jeziku »Svetogorska Kraljica«; urejeval ga je msgr. Mirko Brumat. Bila je to za tiste čase velika milost za nas Primorce.
Letošnji jubilej bi ne smel zaostajati za
mov. Ali se vi bojite vrniti se domov k svojim dragim? Hrepeneče čakam tisti trenutek. Našla bom Kristusa in vse ljudi, ki sem jim želela izkazati ljubezen; vse otroke, ki sem jim skušala ohraniti življenje, ki so umrli v mojem naročju, ki so me imeli za mater. Ali se vam ne zdi, da bo to srečanje nekaj čudovitega?«
■Njena redovna družba ima sedaj 376 redovnih hiš v 80 deželah. V kratkem bo odprla redovno hišo v Sovjetski zvezi. Dobila je že vsa potrebna dovoljenja. Tam so ji podelili celo nagrado za mir.
čitvi Avstrije k nemškemu Reichu, so se trije njeni bratje umaknili v Slovenijo, kjer jim je škof Rožman preskrbel zaposlitev. Ko so 6. aprila 1941 Nemci napadli Jugoslavijo in zasedli Gorenjsko in Štajersko, so znova pribežali na Koroško in se skrivali do konca vojne iv bunkerju. Nepozaben je ostal 15. april 1942, ko so nacisti izselili 300 slovenskih družin in jih prepeljali v Nemčijo. Med njimi je bila tudi njena. Mlajša sestra je umrla v taborišču v R.avensbrucku, očeta pa je ob koncu vojne smrtno ranil nemški eseso-vec. Omenila je tudi krivični proces proti skupini Slovencev iz Sel, od koder je sama doma, ki se je končal z obglavljenjem 13 Selanov 29. aprila 1942 na Dunaju. Ob koncu svoje pripovedi pa se je potožila, da med Slovenci na Koroškem gi-neva narodna zavest. To je sedaj najbolj žalostno dejstvo.
Tretje in zadnje pričevanje je podal dipl. trg. Urank. Dejal je, da zlodej na Koroškem tudi danes ne spi in da je nemški šovinizem spet na pohodu. Sam je doživel skupaj z očetom Dachau, oba pa sta se srečno vrnila domov. Opisal je nastopanja nacistov na Koroškem, ki so bili akti/vni že pred »Anschlussom«, opozoril, da je na Koroškem odporništvo bilo zgolj boj za svobodo, ne pa za kaj drugega. Še posebej je pokazal na korenine razdvojenosti Slovencev na Koroškem. Ko je že bila leta 1946 pripravljena slovenska lista za deželne volitve, ki bi prinesla dva do tri poslance, jo je moral nosilec liste dr. Jožko Tischler na silni pritisk levičarske OF umakniti. Vsi Slovenci naj bi glasovali za avstrijsko komunistično partijo! Seveda večina tega ni storila, a prepad med obema taboroma je ostal do danes, na veliko skupno nesrečo. Levičarski del je stalno postavljal maksimalne zahteve, namesto da bi se sprejelo ponudbe dunajske vlade. Sedaj ista vlada ponuja mnogo manj, a demokratični Slovenci iz katoliškega tabora so končno le uvideli, da manjšina le z dialogom kaj doseže.
Hvaležni smo vsem štirim koroškim gostom za njihova pričevanja. In upamo, da bodo v svoji borbi vztrajali in uspeli, kajti po besedah g. Uranka se že oblikuje nov rod mladine, ki je pripravljen iti v boj za slovenske pravice brez strahu in občutka manjvrednosti. In prav zato je g. Urank optimist.	J.	K.
onim iz leta 1939. Izdelane so že številne pobude. Nekatere so že bile, npr. prvo nedeljo v oktobru veliko srečanje za duhovne poklice.
Prihodnja pobuda bo v nedeljo 30. oktobra. Ta dan se bodo spomnili 150-let-nice rojstva nadškofa in kardinala Jakoba Missie, ki je pokopan na Sv. gori. Obenem z njim se bodo spomnili tudi nadškofa F. B. Sedeja in apostolskega administratorja Mihaela Toroša, ki sta oba prav tako pokopana v svetogorski baziliki. Slovesno somaševanje bo ob 10. uri in ga bo vodil škof Pirih. Vabimo, da se tega slavja udeležijo verniki, in kolikor mogoče duhovniki, tudi s te strani državne meje. Saj nas meje ne smejo ločiti od ljubezni do Svetogorske Kraljice.
Na programu so že nadaljnje pobude: Škofije okrog Sv. gore naj bi si izbrale kako nedeljo za skupno škofijsko romanje. To pobudo so sprejele škofije Koper, Ljubljana, Maribor, Gorica, Trst in Videm. Vsi škofje omenjenih škofij z duhovniki in verniki naj bi se potem srečali na Sv. gori ob sklepu svetogorskega leta v nedeljo 8. oktobra 1989. Škof Pirih vabi, naj bi si tudi vsaka primorska župnija izbrala dan za skupno župnijsko romanje na Sv.
Zadnje volitve v naši deželi za obnovo deželnega parlamenta in občinskega sveta v Trstu ter pokrajinskih svetov v Trstu in Gorici so marsikateri stranki prinesle razočaranje. Tudi SSk je bila prizadeta, saj se je zmanjšalo število njenih volil-cev. Na srečo pa je to pot še ohranila svoje politično predstavništvo neokrnjeno.
Ni pa moč to reči o slovenskih socialistih v okviru PSI, ki so ostali brez svojih predstavnikov. Res, prava klofuta za slovenske volilce, ki so jim zaupali glas. Pa kljub vsemu vztrajajo v stranki, ki je do njih brezbrižna! Bode v oči, da se Slovenska komisija pri PSI doslej ni izrekla o nekaterih vprašanjih, ki so življenjskega pomena za našo narodnostno stvarnost.
V	mislih imam spremembo deželnega volilnega zakona, bi ga ponovno, če se ne motim že v tretje, vsiljuje iprav PSI. Nadalje ostri ugovor tržaških socialistov, da bi tudi SSk bila vključena v tržaške upravne odbore, pri čemer se poslužuje izsiljevanja v zvezi z nabrežinskim občinskim odborom. In potem Camber, od Liste za Trst, le kako more biti vključen v socialistično parlamentarno skupino, in to tisti Camber, o katerem je »Primorski dnevnik« 28. julija letos objavil ostro izjavo slovenskih socialistov in napisal: »Camber se obnaša naravnost nesramno!« Če bi se namera o volilnem zakonu, kot ga predlaga PSI, uresničila, bi sicer ne bila prizadeta samo SSk, ampak tudi razne druge stranke, a očitno gre socialistom predvsem za izločitev slovenske stranke.
To dokazuje tudi, kar je izjavil deželni tajnik PSI Saro, ki je na televizijskem intervjuju ob zadnjih volitvah o SSk de-jel: »L’Unione Slovena e uno zoccolo du-ro« (Slovenska skupnost je nadležna cokla). Ni mar hotel s tem reči, da je le SSk tista politična grupacija, ki dosledno brani slovenske interese v Italiji? SSk je socialistom trn v peti, ker je gonilna sila pri obrambi slovenske prisotnosti v Italiji.
čeprav glasuje zanjo le majhen odstotek Slovencev, ohranja že s samim obstojem svojo težo v italijanskem političnem življenju, saj pogojuje ravnanje največjih vsedržavnih strank kot so PCI in PSI in celo DC. Vse te stranke in tudi druge manjše so prav zavoljo SSk prisiljene zavzemati stališča do slovenskih zahtev.
Pri tem se vprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi SSK izginila s političnega prizorišča? Bi se npr. PCI ali PSI še zavzemala za slovenske interese? Upravičeno dvomim o tem. Ker jima nihče več ne bi vznemirjal vesti, bi se napravili gluhi in slepi za vse, kar je slovensko. Brez samostojne slovenske stranke bi Slovenci postali v Italiji le še folklora, ki se tu ali tam lahko pojavi na odru ali cestah s svojo pesmijo in narodnimi nošami.
Remo Devetak
Duhovniki mariborske škofije v Št. Andražu
Št. Andraž iv Lžibotski dolini na Koroškem je bil od leta 1228 do 1859 središče lavantinske škofije. Tu je začel svojo škofovsko službo tudi škof Slomšek. Leta 1859 je sedež škofije prenesel v Maribor. Nekako sto let po prenosu sedeža pa se je
goro: »Moja srčna želja je, da bi v tem letu vsaka župnija sama ali skupaj z drugimi župnijami poromala na Sv. goro.«
Tretja pobuda je romanje svetogorske Matere božje po posameznih župnijah koprske škofije. V ta namen je škof Pirih blagoslovil na Veliki šmaren osem kopij svetogorske Marije, ki bodo romale po primorskih župnijah. »Prav tako močno spodbujam, da bi se zavzeli in navdušili za romanje milostne podobe po župnijah, združeno z duhovno prenovo. Prepričan sem, da bo to naše ljudi utrdilo v veri in jo pomagalo najti tistim, ki so jo izgubili,« vabi g. škof.
Četrta pobuda so svetogorske šmarnice, ki so v pripravi in ki naj bi jih brali po vseh cerkvah v Sloveniji.
Končno še to: Ker so razširili ovinke ob poti na Sv. goro, sedaj vsaj jugoslovanski avtobusi brez težav vozijo do vrha. V soboto 15. oktobra npr. je bilo na gori šest avtobusov, kako nedeljo jih pripelje pa še več. Zatrdno so tudi povedali, da bodo še letos začeli z asfaltiranjem ceste in sicer od vrha navzdol.
Zastavimo še vprašanje: Kaj pa mi zamejski Slovenci? Kako bomo mi obhajali svetogorsko leto?
tudi škofija preimenovala v mariborsko škofijo.
V	sredo 5. okt. je 200 mariborskih duhovnikov skupaj s škofom Krambergerjem in pomožnim škofom Smejem obiskalo ta kraj. V bivši stolnici so imeli somaševanje. Z gosti je maševal tudi celovški škof Kapellari.
KRATKE NOVICE
■ Italijanski vladi je uspelo, da je rimski parlament po 150 letih spremenil pravila glasovanja: doslej je bilo v veljavi tajno glasovanje, odslej pa bo v večini primerov javno. Tajno ostane le za izrecno navedene zadeve; med njimi je zaščita narodnostnih manjšin in manjšinskih jezikov. Glasovanje ipa je pokazalo, da še vedno ostajajo tkim. prostostrelci, saj bi vlada morala prejeti 377 glasov, prejela jih je pa le 323, torej 58 manj kot je pričakovala. Zmagala je le za 7 glasov. Opozicija se je glasovanja vzdržala, radikali in demoproletarci pa so v znak protesta zapustili dvorano.
■ Predsednik italijanske republike Cos-siga je opravil v Avstraliji uradni obisk, ki je trajal šest dni. Obisk je potekal tudi v znamenju dvestoletnice te najkasneje odkrite celine ter v poudarku prispevka, ki so ga do sedaj dali italijanski priseljenci gospodarskemu in kulturnemu razvoju Avstralije. Računa se, da je teh priseljencev kar pol milijona. Cossiga je najprej obiskal zvezno prestolnico Canberro, kjer sta ga sprejela guverner Stephen (vladar je angleška kraljica) in ministrski predsednik laburist Havvke. Tu je razpravljal predvsem o gospodarskem sodelovanju med Avstralijo in Evropsko skupnostjo. Pot je Cossigo vodila nato na avstralski vzhod v mesto Brisbane, od tod proti jugu v Adelaide in Melbourne. V tem mestu so ga Italijani še posebno slovesno sprejeli. Njim je naslovil besede: »Lahko ste ponosni na Italijo, ki je postala država, da more govoriti z enakih pozicij s katero koli svetovno velesilo.« Obiskal je tudi italijansko križarko »Caio Duilio«, ki je prav tiste dni bila zasidrana v Melbournu, na krajevni univerzi pa so mu podelili častni doktorat iz pravnih ved.
Izpuščen litvanski duhovnik
Radio Vatikan je objavil novico (sklicujoč se na dokumentacijsko središče Krščanska Rusija), da so sovjetske oblasti izpustile iz delovnega taborišča Perm litovskega duhovnika Sigitasa Tamkevičiu-sa. Sedaj je v hišnem prostoru.
Prijeli so ga 2. decembra 1983 in ga obdolžili protisovjetske propagande in dejavnosti. Obsodili so ga nato na šest let delovnega taborišča in štiri leta hišnega pripora.
Tartikeviičius je bil posvečen v duhovnika leta 1962. Oblasti so mu v letu 1969 prepovedale za leto dni opravljati službo, ker se je zavzemal za izboljšanje delovnih razmer v bogoslovnem semenišču v Kaunasu. Leta 1978 je skupaj s prav tako pred kratkim izpuščenim duhovnikom Al-fonsasom Svarinskasom ustanovil Katoliški odbor za obrambo vernikov.
M. Terezija hrepeni po »domu«
M. Terezija iz Kalkute se je v Hongkongu srečala tudi z misijonarjem Stankotom Pavlinom SDB (na skrajni desni)
Tri pretresljiva pričevanja
Trn v peti italijanskim socijalistom
Kronika iz Mačkolj
L - •
Poletne počitnice so za nami. Z njimi je bilo konec potovanj, letovanj in taborjenj, ki so se jih udeležili tudi nekateri Mač-koljani. Še več pa je med nami takih, ki preživijo tudi najbolj vroče poletne dni kar doma.
Sredi avgusta so se zaključila obnovitvena dela na cerkvi in zvoniku. Zdaj stoji tudi ta naš skupni hram s stolpom sredi naše vasi v prijetni, četudi ne povsem posrečeni novi obleki. Hvaležni smo podjetju Deklič za opravljeno nadležno in nevarno delo, kakor tudi g. župniku, ki je nosil breme vseh skrbi.
Župnijski svet se po počitniškem premoru znova sestaja enkrat mesečno (vsako prvo sredo), da pregleda in oceni opravljeno delo ter načrtuje in organizira novo. Zdaj se pripravljamo na škofov pastoralni obisk, ki bo predzadnjo nedeljo novembra.
Opasilo sv. Jerneja (28. avg.) smo tudi letos praznovali dostojno, ker menimo, da se mora ta naš osrednji župnijski praznik ohraniti in veselo opraviti vsako leto. Ob tej priložnosti smo imeli v svoji sredi dva letošnja srebmomašndka, g. Franca Vončino, (ki je pri nas župnikoval vrsito let, in prijatelja naših pevcev, g. Lojzeta Petriča, župnika iz Planine pri Rakeku. Bil je tudi blagoslov motornih vozil, kakor je pri nas za Jernejevo tradicija.
Vsakoletni izlet PD Mačkolje je bil v nedeljo 11. sept. V sončnem dnevu so izletniki uživali lepoto Gorenjske, od Brezij in Begunj do Bleda, Vintgarja in Krope. Še najlepše je bilo v soteski Vintgar, kjer se je ob sprehodu po mostičih nad brzicami in prozornimi globinami tolmunov
Pretekli so že skoro štirje meseci od junijskih volitev, da so se politične stranke dogovorile o sestavi novih upravnih odborov za vodenje tržaške občine in pokrajine. Glavno jabolko spora, 'ki je razdvajalo obe glavni stranki, ki sta se najbolj okrepili na zadnjih volitvah, je bilo mesto tržaškega župana in s tem povezane možne koalicije. Zaenkrat je prišlo do konkretnega dogovora, da si bosta DC in PSI delila mesto župana in predsednika pokrajine. Zamenjava naj bi se izvršila konec leta 1990.
V	petek 14. oktobra je tako prišlo do izvolitve tržaškega župana v osebi demokristjana Franca Riohettija, a volitve odbornikov so preložili na sejo 25. oktobra, da se v tem času razčisti še vprašanje dokončne sestave koalicije in odborov. Iz teh razlogov je svetovalec Slovenske skupnosti prof. A. Lokar podprl izvolitev župana Richettija kot ugledne osebnosti.
Medtem se je v ponedeljek 17. okt. sestal tudi tržaški pokrajinski svet, da bi izvolil predsednika. Z glasovi PSI, DC, PRI in PLI ter »zelenega« Pertusija je bil izvoljen socialist Dario Crozzoli. Predstav-
V	nedeljo 23. oktobra na Misijonsko nedeljo bo v Nabrežini odprtje
RAZSTAVE IKON
z razlago izvedenca p. Marka Rupnika SJ po maši ob 9. uri. Zvečer ob 18. uri pa bo v župnijski dvorani nastop Ekumenskega zbora iz Trsta, predvajanje diapozitivov o letošnjem romanju v Rusijo z razlago ikon ter pobuda za revne v misijonskih deželah. Razstava ikon bo naslednje dni odprta vsak dan od 16. do 19. novembra.
še sorazmerno čiste reke Radovne vsakdo naužil prelesti tega kotička nepokvarjene narave. Izlet se je zaključil ob razigrani družabnosti v gostinskih prostorih kmetije Hudičevec pri Razdrtem.
Začelo se je novo delovno obdobje 1988-89 zlasti s pevskimi .vajami mešanega oz. cerkvenega zbora, a tudi otroškega. Slednji je sicer maloštevilen, a vztraja v svojih dejavnostih. Tako je že sodeloval pri mladinski maši prvo nedeljo oktobra letos. PD Mačkolje je tudi sprejelo v goste lutkovno skupino KPD Šmihel, ki je v okviru 3. Koroških dnevov podala svoj program v nedeljo 16. okt. Tako otroci kot odrasli smo mladim lutkarjem hvaležni za prijetno urico zabave.
Ob vhodu v vas »Pri pilu« stoji kapelica sv. Jožefa. Skromna je in ni stara, saj je bila tam postavljena šele po prvi svetovni vojni. Nam pa je draga in smo jo zato pred tremi leti obnovili z denarnimi sredstvi dobrih faranov. Že prej je sosed na eni strani sezidal visok zid tako spredaj, da je z njim od vaške strani zakril pogled na kapelico. Zdaj je isti gospodar sosednje parcele začel »pridno« zidati še na drugi strani. Kapelica, ki so jo naši predniki postavili na vidno mesto, se je zdaj začela preveč »skrivati« še za novi zid. Zdi se celo, da se je to dogajalo brez napisanega dovoljenja. Po posredovanju Župnijskega sveta se je tehnični urad občine Dolina pozanimal za zadevo, pregledal položaj in ukrenil tako, »da bo volk sit in koiza cela« — zid dosledno raste v višino, le nekoliko zaokroženo ob kapelici, da je ne bo zakril ravno iv celoti. - L. P.
nik SSk Zorko Harej se je vzdržal glasovanja iz protesta, ker so socialisti preprečili vstop SSk v novo občinsko in pokrajinsko koalicijo na Tržaškem. Za pritegnitev SSk v odbore in večine pa se je izrekla DC, ki namerava to vprašanje dokončno razčistiti pri nadaljevanju pogajanj za porazdelitev odbomiških mest in sestavo večin.
Vodstvo SSk pa je s svoje strani opozorilo italijanske demokratične stranke na odgovornost, ki si jo prevzamejo, če v trenutku, ko Trst potrebuje splošno po-mirjenje duhov in odprtje proti sosedom in evropskemu sodelovanju, diskriminira slovensko manjšino pri upravljanju javnih koristi.
Učne knjige
Učenci in učenke I. in II. razreda osnovnih šol so te dni prejeli »Veroučno knjigo«.
Knjigi so v Turinu izdali salezijanci (Založba Elle Di Ci). Gre za točen prevod italijanskega originala, ki ga je za tisk in šolo odobrila italijanska škofovsika konferenca (CEI).
Knjigi sta zelo lepi (64 strani), krasijo ju številne barvne slike. Morda sta precej zahtevni, a sta obe dragocen pripomoček za šolski verouk.
Knjigi smo prevedli v Trstu, sestavili so ju v tiskarni »Viilaggio del Fanciullo« na Opčinah, tiskali pa iv Turinu.
Hvaležni smo salezijanski založbii za to pobudo z upanjem, da ne bomo ostali samo pri prvih dveh knjigah. Hvaležni smo pa tudi g. Pavlovichu, ravnatelju tržaškega škofijskega katehetskega urada, za njegovo prizadevanje in trud.
Lojze Škerl
Škof Bellomi se je srečal z misijonarji
Ljudski misijon 1989 je s prvim prihodom misijonarjev v Trst stopil v novo pripravljalno obdobje, kar nas spodbuja k bolj odgovornemu delu.
V četrtek 13. okt. je škof Bellomi sprejel italijanske misijonarje v tržaškem semenišču ter jim razložil svojo zamisel prihodnjega ljudskega misijona. Misijonarji so prišli iz raznih ikrajqv Italije, eni celo iz Sicilije, popoldne pa je vsak misijonar šel v svojo določeno župnijo. Tajnik Malnati je na kratko orisal sedanje stanje naše škofije.
V petek 14. oktobra pa je bilo dvojno srečanje s slovenskimi misijonarji: zjutraj s škofom v Marij anišču na Opčinah, popoldne pa s slovenskimi duhovniki in predstavniki laičnih organizacij. Škof je podal iste misli kakor italijanskim misijonarjem, nato je sledil razgovor. Slovenski duhovniki so na kratko opisali stanje v naših župnijah.
Skupno kosilo je bilo v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini«. Od 15. do 17. ure pa je bil drugi del razgovora in sicer bolj praktičnega značaja.
Iz debate povzemamo nekaj vtisov. Slovenski misijonarji, ki bodo prišli med nas, so strokovno dobro pripravljeni. Imajo bogate izkušnje, nekateri so bili v misijonih, predvsem pa imajo odprt pogled na današnjo stvarnost. Samo po sebi je razumljivo, da je bil razgovor zanimiv. Kaj več bomo poročali prihodnjič. - D. J.
Izjava Odbora za varstvo človekovih pravic - Trst
Ta Odbor, ki je bil ustanovljen 7. okt. 1988 v podporo delu in prizadevanjem Odbora za varstvo človekovih pravic v Sloveniji, je na seji dne 14. okt. obravnaval zadnje dogodke v zvezi z vojaškim sojenjem Janši, Zavrlu, Tasiču in Borštnerju.
Odbor obsoja potrditev in velo zaostritev prvostopenjske sodbe kot grobo kršitev pravil civilne družbe, za katero se zavzema vsa slovenska demokratična javnost, ter izraža vso svojo solidarnost štirim obsojenim, njihovim družinam, ZSM Slovenije, »Mladini« in Odboru za varstvo človekovih pravic. Prav tako izraža svojo ogorčenost nad obsodbo Toma Bogataja in mu izraža vso svojo solidarnost.
Odbor se namreč zaveda, da je suverena in demokratična matična domovina življenjskega pomena tudi za narodne tnanjšine onkraj državnih meja. Zato se obvezuje, da bo še naprej spremljal in po svojih močeh podpiral vsa prizadevanja za demokratizacijo slovenske in jugoslovanske družbe.
Istočasno izjavlja, da ceni napore slovenskega političnega vodstva v njegovem prizadevanju za ohranitev in utrditev suverenosti slovenskega naroda v SR Sloveniji.
Podpora obsojencem ljubljanskega procesa
Dogodki v Sloveniji in v Jugoslaviji zanimajo tudi dijake slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. To se je pokazalo na zborovanju višješolcev, ki je bilo 17. okt. na stadionu »1. Maj«. Zborovanje so organizirali predstavniki dijakov, potem ko je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo in celo poostrilo obsodbe četvorici iz ljubljanskega procesa Janši, Zavrlu, Tasiču in Borštnerju ter obsodilo tudi Toma Bogataja.
Dijaki so povabili medse predstavnika Odbora za varstvo človekovih pravic Bogdana Biščaka, ki je zbranim dijakom pojasnil ozadje ljubljanskega oz. beograjskega procesa in ga vključil v širše dogajanje v jugoslovanski stvarnosti. Biščak je naglasil, da smo vsi Slovenci povezani med seboj, zato bodo imele zahteve zamejskih Slovencev večjo težo in možnost uresničenja, če se bodo razmere v Sloveniji razvijale v smeri večje demokracije in enakopravnosti med jugoslovanskimi narodi. Obenem pa je poudaril, da je dolžnost nas vseh izvajati demokratičen pritisk na slovensko vodstvo, tako da se proces demokratizacije ne zaustavi. Dijaki so tudi sprejeli naslednjo izjavo: Dijaki višjih srednjih šol v Trstu, zbrani na zborovanju dne 17. oktobra, z ogorčenjem spremljamo dogodke v Jugoslaviji, ki rušijo bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi. Le na podlagi enakopravnosti in spoštovanja namreč lahko gradimo možnosti za rešitev hude jugoslovanske krize. Solidarni smo z ZSM
Slovenije, z revijo Mladina, z Odborom za varstvo človekovih pravic, z ljubljanskimi obsojenci Janšo, Tasičem, Borštner-jem in Zavrlom ter s Tomom Bogatajem, ki se ne borijo le za demokratizacijo Slovenije, ampak tudi Jugoslavije.
Bazovica
Veseli smo sprejeli mladino iz Šmihela nad Pliberkom na Koroškem, ki je male in velike zabavala s svojimi lutkami. Všeč nam je bila njih sočna slovenska govorica ne samo med prireditvijo, ampak tudi izven nje. Kako boli, ko slišiš nekatere naše mlade, ki se pogovarjajo v tujem jeziku in ne znajo ceniti svojega materinskega. Mladini iz Podjune čestitamo in ji želimo, da bi vztrajala v zvestobi slovenskim izročilom.
V nedeljo 23. okt. bomo imeli mlade iz Gorenjske in sicer dva pevska zbora iz Cerkelj. Nastopila bosta pri maši ob 10.30. To bo gotovo veliko doživetje za našo župnijo. Pričakujemo, da se bodo vaščani iz vse župnije udeležili tega nastopa. Pevci prihajajo iz kraja, kjer so pogostni nastopi cerkvenih zborov. Sami so za petje navdušeni in želijo svoje doživetje posredovati tudi drugim.
Naš otroški zbor »Slomšek« je tudi začel z vajami; vodi ga prof. Andrej Pegan. Prvi nastop bodo imeli na Slomškovi proslavi v nedeljo 20. novembra. Govoril bo dr. Maksimilijan Jezernik, ravnatelj Slo-venika v Rimu. Upamo, da nas bodo razveselili tudi mladi pevci z Opčin, ki jih vodi Franc Pohajač.
Objavljamo darove za obnovo zunanjosti naše cerkve, ki se bo začela v prihodnjem marcu. Objavili smo tudi že par-krat darove za nova barvna okna v naši cerkvi. Tržaški umetnik Edi Žerjal pripravlja to zahtevno delo, ki ga bodo izvršili v Benetkah. Dve okni bosta predstavljali sv. Marijo Magdaleno, ki gre na velikonočno jutro h grobu in se sreča z vstalim Kristusom, tretje sv. Cirila in Metoda, zavetnika podružne cerkve na Pa-dričah, četrto okno sv. Roka, zavetnika podružnice Gropade, peto okno izgublje-ga sina, ki se vrne k očetu (pod oknom je spovednica) in šesto našega velikega svetniškega kandidata Slomška.
Obnova in okna bodo presegli 100 milijonov lir. Zato se obračamo na vse strani za učinkovito pomoč, zlasti na dobra srca naših preprostih ljudi. Že vnaprej hvala!
Druga letošnja premiera SSG
V Kulturnem domu v Trstu je SSG v petek 14. okt. postavilo na oder svojo drugo letošnjo predstavo. Je to komedija angleškega pisatelja O. Wildeja z naslovom »Kako važno je imenovati se Ernest«. Vodstvo gledališča je s to igro želelo nuditi našemu občinstvu nekaj razvedrilnega, saj si ujeti v vsakdanje probleme večkrat zaželimo nekaj vedrine.
Wildejeva komedija je kakor nalašč za to. Literarno je na dostojni višini, saj spada nje avtor v ivrh uglednih dramatikov. Njegov namen je osmešiti britansko visoko družbo, ki je živela povečini od prejemkov, ki so jim jih prinašale delnice industrializirane države. Kolonialni sistem je omogočil tem ljudem brezskrbno, a prazno življenje; njihovi edini problemi so bili vabila na družabna srečanja, pa naj so bile to čajanke, kosila ali večerje.
Wilde je veroval v umetniško poslanstvo literature, ki lahko tudi etično spremeni svet in ga napravi vrednega, da v njem živimo. Nič spolzkega ni v naši komediji, vse je salonsko čisto, polno bleščeče angleške duhovitosti, paradoksov ter na glavo postavljenih resnic in modrosti. In na koncu, po številnih zapletih, trojna poroka. Tudi teh bi rv našem času potrebovali! - A. R.
Razpis študijske štipendije
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo drugo študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Znašala bo 2.000.000 lir letno in bo trajala vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Namenjena je slovenskim zamejskim visoko-šolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo iv akademskem letu 1988/89.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Machiavelli 22/11, tel. (040) 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
Na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu bo v nedeljo 30. oktobra ob 14.30
MAŠA ZA VSE POKOJNE
ki tam počivajo. V novi kapeli bo maševal škofov vikar dr. Lojze Škerl.
Skrivnostni Jezusov prt
Kot znano v Turinu v stolni cerkvi hranijo sv. sindon oz. sv. Jezusov prt. Tradicija trdi, da gre za prt, v katerega so zavili Jezusovo telo, ko so ga položili v grob. Vendar so številni dvomili, da gre res za ta prt. Zato je turinski nadškof kardinal Ballestrero hotel napraviti konec negotovostim. Tri specialne inštitute, in sicer v Arizoni (ZDA), v Oxfordu (Anglija) ter v Švici je poveril, naj raziščejo starost tega prta. Dobili so odrezek tkanine in napravili kemični poskus, ki mu pravijo »karbonij 14«. Vsi trije inštituti, ivsak zase, so prišli do ugotovitve, da je sv. prt nastal med leti 1260 in 1290 po Kr. To izjavo znanstvenikov je kardinal Ballestrero prebral v 'četrtek 13. oktobra pred številnimi časnikarji.
Novica je seveda bila velika senzacija, saj je ovrgla mnenje, da gre za pristno Jezusovo relikvijo. O tem so pisali po vsem zahodnem svetu.
Kaj sedaj? Turinski kardinal je izjavil: »Znanost naj prevzame odgovornost za sklepe, do katerih je prišla. Cerkev pa znova poudarja svoje spoštovanje do te častitljive Kristusove ikone, ki ostane predmet češčenja iv soglasju z dosedanjimi predpisi o sv. sindonu. Za Cerkev velja podoba Kristusova, vtisnjena v sv. prt, več kot pristna starost tkanine.« Ali preprosto povedano: Kakor častimo Kristusove podobe, naslikane na platno ali vrezane v les, tako bomo še naprej častili to podobo Kristusovo, ivtisnjeno v sveti prt, četudi morda ta ni iz Kristusovih časov. Ceščenje namreč ne velja stvari, predmetu, temveč tistemu, ki ga stvar ali predmet predstavlja. V tem primeru Kristusu. Zato bomo turinski prt kristjani še naprej častili.
Za znanost pa sv. sindon ostaja še nadalje skrivnost, kako je namreč nastala v prt vtisnjena podoba moža, ki se jasno na njem odraža. Gre za nekaj resnično enkratnega v zgodovini krščanstva.
Umrl je dr. Anton Ravnik
V prvi polovici oktobra je prišla iz Združenih držav Amerike žalostna vest, da je v Ooklandu po dolgi in težki bolezni umrl naš primorski rojak dr. Anton Ravnik. Daljši članek o pokojnem objavimo prihodnjič.
Tri Benečije za združeno Evropo
V soboto 22. in n/ nedeljo 23. okt. bo v Pordenonu na sedežu »Centro studi« v Mat-teottijevi ulici študijsko srečanje, posvečeno Trem Benečijam, tj. Furlani j i-Julij-ski krajini, Beneški in Tridentinski, kjer bodo govorili profesorji z raznih univerz. Razpravljali bodo o vlogi, ki so jo te dežele imele v preteklosti in nalogah, ki jih imajo danes in v prihodnje.
Predavanja in okrogle mize bodo ob 9.30 in 15.30. Med predavatelji sta tudi prof. Darko Bratina s tržaške univerze, ki bo govoril o stikih Treh Benečij s slovanskim svetom in prof. Emidij Susič, ki bo govoril o različnostih in stičnih točkah prebivalcev in kultur Treh Benečij.
V nedeljo ob 12. uri bo pordenonski škof A. Fresichi maševal v tamkajšnji stolnici za udeležence.
Posvet v Strasbourgu
Ob koncu prejšnjega tedna je bilo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu srečanje manjšinskih strank v Italiji s parlamentarno skupino Alliance Libre Euro-peenne, ki pod znakom Mavrice združuje evropske manjšinske poslance.
Na sestanku so sodelovali predstavniki strank.Union Valdotaine, Slovenske skupnosti, okcitanskega gibanja in Sardinske akcijske stranke. Od parlamentarcev pa flamski, baskovski in sardinski evropski poslanci.
Posebej je na srečanju tekla beseda o sedanjem problematičnem položaju v sklopu manjšinskega parlamentarnega zastopstva v Italiji in to v okviru zgoraj omenjenih strank, ki so leta 1984 skupno nastopile na evropskih volitvah pod geslom »Za Evropo narodov in federalizem«. Nadalje je bilo govora o načelni politični povezavi manjšin v evropskem okviru za volitve leta 1989, kjer bi tudi sprejeli skupne programske točke.
Misijonar Radko Rudež SJ, ki se je letošnje poletje mudil na Goriškem, je bil za praznik sv. Roka tudi v Nabrežini; vidimo ga na sliki v družbi domačinov (četrti od leve)
•• . 7	-	iSMKfmar	......
Srebrni jubilej slovenskega podjetja
Zdravko Klanjšček, znani goriški prosvetni delavec in pevovodja, je 7. oktobra slavil 25-letnico obstoja svojega zidarskega podjetja. Ob tej priložnosti je v taverni Palače Hotela v Gorici pripravil sprejem z večerjo za svoje najožje sodelavce, prijatelje in svojce. Med svojci je treba v prvi vrsti omeniti hčerko Emanuelo in sina Damjana, ki nista mogla skriti sreče, ljubezni in veselja, da sta navzoča pri tako pomembnem očetovem prazniku. Poleg sodevalcev Zdravka Klanjščka sta bila navzoča tudi predsednik in ravnatelj Kmečke banke z več drugimi, z italijanske strani pa inž. Mizzon, inž. Ciani in geom. Cusulin ter že nekaj drugih poslovnih partnerjev.
Med /večerjo je lastnik Palače Hotela Vinko Levstik slavljenca nagovoril najprej v materinem slovenskem jeziku, nato pa še v italijanščini. Poudaril je pomen tega srečanja in slavja ter naglasil pomembnost njegovega podjetja. Gospodarstvo, je nadaljeval Levstik, je za manjšino »najmočnejša obramba proti asimilaciji«. Potem je govornik naglasil, da je slavljenec iv prvi vrsti delavec in šele nato podjetnik ter da je poleg gospodarstvenika tudi kulturnik, saj vodi najpomembnejši moški zbor »Mirko Filej« na Primorskem.
Po tem nagovoru so povabljenci slavljencu izročili priložnostna darila. Dve spominski darili so mu izročili njegovi delavci. Hčerka Emanuela in sin Damjan sta mu poklonila Kosičevo sliko »Brda«, od koder je slavljenec doma. Hčerka je očeta ob tej priložnosti tudi ljubeče nagovorila, pri čemer ni mogla skriti solz sreče in ganjenosti. Družina dr. Vrtovca se je slaivljenca spomnila s šopkom rož, ki je krasil mizo.
Vnetemu kulturnemu delavcu in uspešnemu podjetniku njegovi prijatelji želimo, da ga Bog ohrani čilega v naši sredi še veliko let, saj so ljudje njegovega kova v naši manjšini v Italiji še kako potrebni.
Čestitkam se pridružuje tudi naš list.
Postane naj samostojen zavod!
O nujnosti, da postane sekcija Trgovski tehnični zavod »l. Zois« v Gorici samostojen zavod, je tekla v Sindikatu slovenske šole v Gorici že večkrat beseda, vložile so se tudi zadevne prošnje in zahteve, ki jim je botrovala gor. pokrajina ob zavzetosti odbornika za šolstvo dr. M. Špacapana. V tem smislu je bila vložena zadnja zahteva goriške pokrajine dne 10. okt. na šolsko skrbništvo, ki mora zahteivo posredovati na pristojno ministrstvo za šolstvo s priloženim mnenjem šolskega skrbnika in pokrajinskega šolskega sveta. Odvisi torej od šolskega skrbništva, kakšno mnenje bo izrazilo o zadevi.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica je na svoji seji 12. okt. ponovno vzel v pretres predmet in ugotovil, da ni več razloga, da bi pristojno ministrstvo ne ugodilo zahtevi, saj sekcija presega sto vpisanih, kakor je to predvideno po zakonu, ne glede na to, da gre za manjšinsko šolo. Pripomniti je treba, da je funkcionalnost šolskih svetov, enotnega zavodnega sveta, prof. zbora, zbora staršev nemogoča dn da se dejansko ne izvaja, poleg tega je usmerjenost goriške sekcije in tržaškega zavoda različna.
Ob preverjanju razporeditve učnih moči na vseh slovenskih šolah je odbor SSŠ za Goriško dal priznanje ravnateljem po-
sameznih zavodov, predvsem raivn. zavoda ITI prof. Guadagniju, ki so ob pomanjkanju ustreznega kadra po danih možnostih najprimerneje rešili vprašanja.
Nova delovna pogodba predvideva 40 ur za izobraževanje in posodabljanje učnih metod. Tržaški šolniki se lahko udeležijo tudi seminarjev v Sloveniji, gori-škim pa to ni dano. Odbor je zato sklenil, da naslovi na /višjega Šolskega skrbnika prošnjo, da izposluje od ministrstva zase pristojnost za taka dovoljenja, kakor jo že ima za ekskurzije in izlete v Slovenijo.
Didakt. ravn. Mirka Braini je poročala, da je podgorska slov. osnovna šola bila za letos prenesena v Pevmo zaradi premajhnega vpisa učencev in ker starši odklanjajo enorazrednico. Sindikat je mnenja, da bi ob prizadevanju rajonskih svetov in večje zavzetosti staršev morali na vsak način skrbeti, da se obstoječe osnovne šole ohranijo, saj tvorijo pomemben kulturni center v neki skupnosti. Isto velja, po poročilih didakt. ravn. Nataše Paulin za Rupo, kjer grozi za prihodnje šolsko leto ukinitev krajevne osnovne šole.
Slovenske vrtce obiskuje precej otrok italijanske narodnosti, zato se ne smemo čuditi, če se vsi ne vpišejo v slovensko osnovno šolo. Perspektive naših šol so v odprtosti do italijanskih dijakov ali da hočemo čisto slovensko šolo? Vse se nagiba k odprtosti, ki ustvarja pravo sožitje, vendar terja mnogo več dela od učnega in vodstvenega osebja. Tudi javnost se zato ne sme zgražati, če se na kakem sestanku govori v obeh jezikih.
Goriški sindikat bo organiziral v ponedeljek 14. nov. zadnji dve učni uri zborovanje za učitelje v Sovodnjah, iv petek 18. nov. pa za profesorje na Trg. zavodu »I. Cankar«. Isti dan bo sindikalna večerja v Sovodnjah.
* * *
V sredo 12. oktobra sta novi predsednik pokrajine G. Crisci in odbornik za šolstvo dr. M. Špacapan (SSk) bila na obisku pri šolskem skrbniku S. Leotti. Med drugimi zadevami se je slovenski odbornik zavzel tudi za problem avtonomije slov. trg. zavoda »Ž. Zois« v Gorici. Dr. Leotta je obljubil, da bo dal povoljno mnenje na ministrstvo.
Pričetek gledališke sezone v Gorici
V ponedeljek 10. okt. je tudi v Gorici Slovensko stalno gledališče odprlo letošnjo igralsko sezono. Abonentom in drugim gledalcem je ponudilo delo italijanskega dramatika (rodil se je leta 1922 v Milanu) Franca Brusatija »Galantni pogovori«.
Ne vem, ali je bilo res primerno, prav s takim delom pričeti novo sezono. Ko sem odhajal, sem se spraševal, kaj naj bi hotela ta igra sploh povedati. In se mi je zazdelo, da se avtor sam ni dokopal do pravega odgovora. Zastavil je vrsto vprašanj o medčloveških odnosih, ki naj bi prišli do izraza v osebni stiski in ujetosti dveh parov, brata in sestre Rommyja in Anne (Silvij Kobal in Mira Sardoč) ter ljubezenskega para Michela in Marine (Stojan Colja in Maja Blagovič).
Delo je že vsebinsko težko, zahteva pozorno posLušanje, pa tudi odrsko ga je bilo težko podati. Zato režiser Boris Kobal ni imel lahkega dela, a mu je vsekakor to kar dobro uspelo. Tudi za vse štiri igralce so bile vloge zelo zahtevne. Že sami pogovori terjajo veliko duševnega napora, prav tako pa predvajanje pravzaprav malo razgibanega dogajanja.
Kot vedno sta Kobal in Sardočeva bila v svojih vlogah prepričljiva; ni pa zaostajala tudi Maja Blagovič, ki je zelo dobro znala izraziti svoje občutke. To pot je bila pomembna glasbena spremljava, ki je povezovala spomine in ljubezenska hrepenenja brata in sestre z ljubeznijo mladega para, ki sta se umaknila /v naravo, da bi morda tako odkrila smisel svojega razmerja. Pa sta tudi onadva ostala neu-tešena: Michele poln notranje praznine in zato ne more doživeti ničesar, Marina pa negotova same sebe, razdvojena in razbolela.
Sramežljiv aplavz ob koncu igre je najbolje pričal, da delo ni ogrelo prisotnih. Ne zaradi podajanja nastopajočih, ki so dali vse od sebe, kar so mogli, ampak zavoljo praznine, ki jo v gledalcu igra pusti. Upajmo, da nas bo naslednja komedija O. Wildeja bolj zadovoljila in popravila nelagodje, ki ga je pustilo Bru-satijevo delo. - J. K.
Ekipa prostovoljnih gasilcev na Vrhu
Vrh je vas na obronkih doberdobskega Krasa, ki se ponaša z bogato vegetacijo. Veliko je tudi borovega gozda, ki prav zaradi svoje smolnate sestave predstavlja v poletnih sušnih obdobjih nevarnost za nenadne požare. Ker so stalne gasilske ekipe le v večjih krajih, pride pomoč lahko že prepozno.
Zato so na Vrhu leta 1982 ustanovili Društvo prostovoljnih gasilcev z nalogo, da proti požaru takoj sami stopijo v akcijo, obenem pa nadzirajo kretanje posameznikov in skupin, ki bi utegnile povzročiti izbruh ognja. Tako beremo v kroniki Katoliškega glasa z dne 27. maja 1982, da je bil pod okriljem sovodenjske občinske uprave 14. maja 1982 ustanovni občni zbor. Navzoči župan Vid Primožič je pohvalil pobudo domačinov ter jih seznanil s pristojnostmi in obveznostmi občinske uprave, katera lahko prek Dežele nudi svojo pomoč. Sestavljen je bil odbor in razdeljene funkcije. Načeluje mu G. Tuniz, tajnik je O. Murenec, blagajnik K. Grillo, ekonom pa A. Berlot.
Danes je ta skupina gasilcev ena najbolj aktivnih na Goriškem in šteje nad 70 članov. Posegli so že učinkovito v nad 50 požarov, pri čemer so uporabili kar 800 ur. Redno se tudi udeležujejo raznih tečajev. Zelo je delaven predsednik te skupine Tuniz. Da je vrhovska skupina sodobno opremljena in ima svoje terensko vozilo, je predvsem sad njegovega stalnega zanimanja.
Od lani imajo vrhavski gasilci tudi svoj statut, ki ga je sovodenjski občinski svet odobril 3. novembra 1987. Tako poimenovanje skupine kot napis na praporu sta dvojezična.
V nedeljo 2. oktobra je bila na Vrhu v kulturno-športnem središču »Danica« uradna izročitev terenskega vozila, ki ga skupina že nekaj mesecev uporablja. Prisotni so bila predstavniki domače občine, deželne gozdarske službe, jamarji itd.
Pozdravni govor je imel načelnik /vrhov-skih gasilcev Tuniz, ki je orisal aktivnost skupine in naštel opremo, ki jo imajo na razpolago. Zahvalil se je tudi za pomoč, ki so jo v tem času z raznih strani prejeli.
Govorili so še župan Primožič, ki je poudaril požrtvovalno delo domačih gasilcev ter obljubil nadaljnjo pomoč občinske uprave. Načelnik pokrajinskega urada deželne gozdarske uprave dr. G. Bertoldo je s svoje strani poudaril pomen gasilcev na tem območju, saj varujejo kraške gozdove, obenem pa vršijo tudi hvalevredno poslanstvo zbliževanja treh jezikovnih občestev, kar vse prispeva k sožitju v teh krajih. Take dobrine je treba čuvati, gojiti in razvijati.
Poseben pečat slovesnosti so dali člani društva v gasilskih oblekah, prijetna pa je bila tudi temu sledeča družabnost, ko so bili vsi deležni primerne 'in bogate pogostitve. - Remo Devetak
Nove orgle v Novi Gorici
Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je dobila velike in dragocene orgle. Predstavitev tega instrumenta je bila 7. oktobra zvečer, slovesna blagoslovitev pa bo na zahvalno nedeljo 6. novembra. Orgle je izdelalo italijansko podjetje Mascioni in imajo tri manuale, pedal, 33 registrov in 2.261 piščali. Služile bodo za bogoslužne namene pa tudi koncertiranju in glasbenemu izobraževanju organistov Primorske.
Na dan predstavitve orgel je bil tudi koncert z uglednimi glasbenimi osebnostmi. Osrednji gost je bil prof. Hubert Bergant; ob njem so nastopili še: Alfredo Marcosig - violina, Ksenija Rupel - flavta, Zlata Ognjanovič - sopran, Marcel Osta-ševski - bariton, Anton Grčar - trobenta, Jože Falout in v sklepnem delu Slovenski oktet pod vodstvom Antona Nanuta.
OBVESTILA
V Gorici v cerkvi sv. Ignacija bo na misijonsko nedeljo 23. okt. ob 15. uri molitveno srečanje za misijone. Naslednjo nedeljo, 30. okt., pa v Katoliškem domu ob 16. uri misijonska prireditev s filmi in diapozitivi. Srečanje bo združeno s tombolo.
Cerkveni zbor Iz Cerkelj pri Kranju bo pel v nedeljo 23. okt. v Rojanu ob 9. uri pri maši s .prenosom po radiu Trst A.
Slovenski kulturni klub, ul. Donizetti 3, vabi na dve predavanji, s katerima zaključuje spored tega meseca. V soboto 22. okt. bo govoril časnikar Saša Rudolf, ki nam bo ob diapozitivih prikazal, kako je doživel »Seul ’88«. Začetek bo izjemoma ob 19. uri. - V soboto 29. okt. ob 18.30 pa bodo v gosteh člani uredništva »Mladine« iz Ljubljane. Ker bo ta sestanek še prav posebno aktualen in zanimiv, vabimo k številni udeležbi.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi na srečanje s p. Markom Rupnikom ob odprtju njegove osebne razstave v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 v ponedeljek 24. okt. ob 20.30.
Slovensko stalno gledališče uprizori v Kulturnem domu v Trstu komedijo O. Wildeja »Važno je imenovati se Ernest« v soboto 22. okt. ob 20.30 red F, in v nedeljo 23. okt. ob 16. uri red G.
V	Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 30. okt. ob 17. uri prireditev za misijone. S Koroškega pride g. Krištof, da bo skupno z nekaterimi laiki osvetlil probleme misijonske Cerkve. Na sporedu so tudi skioptične slike. Nastopil bo tudi cerkveni zbor sv. Antona v Trstu. Kakor že običajno bodo družbenice pripravile bogat srečolov.
DAROVI
Za Katol. dom: N. N., Gorica 1.000.000 lir; Janez Grum, USA 100 dol.
Za Katoliški glas: skupina zavednih Slovencev po prireditvi 16. okt. ob Katol. domu, zbrana v gostilna »Pri Pavlinu«, 100.000; druž. Brecelj, Devin namesto cvetja na grob Pavle Kertelj 20.000; Matija in Johana Hrvatin, Trst 20.000; Ljudmila Gruden, Zgonik ob 25. obletnici poroke sina Zdravka 20.000 lir.
V	spomin rojstnega dne naše none: družina F. P. za Olympio 50.000, za zbor »M. Filej« 50.000, za zbor Rupa-iPeč 50.000, skupaj 150.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Vili in Danila Ban namesto cvetja na grob Pavle Gec 20.000; druž. Sincovich ob srebrni poroki 50.000; druž. Škerlavaj v spomin na mamo Marijo ob drugi obletnici smrti 50.000; Karla Malalan v spomin na mamo Pepko 50.000; Roberto Magris in Anamarija Taučar ob poroki 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Olga Piščanc v spomin na Netko Ferluga 50.000; Fani Ferluga v isti namen 10.000; druž. Ferluga-Renzi v spomin na ženo in mamo Netko 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: ob blagoslovu hiš 532.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Meri Brce 5.000; Vera Koštomaj 30.000; N. N. v spomin Pepke Brce 10.000 lir.
Za cerkev na Padričah: Criti 15.000; Lidija v spomin Marije Vardjanove 15.000; Zofka Mahnič 50.000; Marija Kraljeva
5.000 lir.
Za dvorano v Bazovici: Marija Barta-Ijeva 40.000; M. C. 50.000 lir.
Za obnovo cerkve v Bazovici In barvna okna: Pleščevi 40.000; A. K. 20.000; ob poroki Grgič-Vccchiet 85.000; srebrnoporočen-ca Silvio in Lucijana Komar 100.000; N. N. 20.000; Kusovi, Gropada 10.000; Silvestra Tinetova, Padriče 20.000; N. N. za okna 100.000; Zofija Križmančič 40.000; Sonja Leban 10.000; Mara Kenda ob obletnici matere 100.000; Marta Kocijan 10.000; romarji iz Verone 42.000; romarji iz Va-reseja na povratku iz Medjugorja 260.000; ob pogrebu Franceta Jenakovega 97.000; Jenakovi v spomin očeta Franceta 200.000; Pickotovi, Gropada v spomin očeta Alberta (za okno sv. Roka) 15.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: Lo-redana Vatovec, Ricmanje 50.000; Marčela Vatovec, Ricmanje 50.000; druž. Petaros-Predonzani 50.000; druž. Kuret, Log v spomin pok. moža in očeta Justa in Ninota Hrvatiča 50.000; Natalija Pregare v spomin pok. sestre Grozdane 20.000; Marta Komar, Ricmanje 20.000; Mery in Zofka Komar 20.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: N. iN., Trst v spomin pok. Marčela Visintin 35.000; N. N., Trst 30.000; N. N., Domjo
20.000 liir.
Za popravilo farne cerkve v Ospu: N. N.
50.000; I. S. 100.000; O. K. 50.000; S. K. 13.000; Slava Slavec 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. 100.000; Jože čotar v spomin pok. Franca Keteja 30.000; I. K. 65.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Mila Sosič 10.000; N. N. 20.000; N. N. 20.000; Tončka Gorkič v spomin na starše Gorkič in Škerlavaj 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega Usta Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mb Trsti
Spored od 23. do 29. oktobra 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Aliča v čudežni deželi«. 11.45 Vera dn naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 D. Fo: »Burkaški misterij«. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Spomini na Alberta Rejca. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 O ljubezni v književnosti. 12.40 Cecilijan-ka 1987: pevska skupina Števerjan. 13.20 Gospodarska problematika. 15.00 I. Tavčar: Izza kongresa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8^10 Svet Boga - Bog sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Cecili-janka 1987: mešani zbor Štandrež. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije. 15.00 I. Tavčar: Izza kongresa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 D. Fo: »Burkaški misterij«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 Cecilijanka 1987: dekliški zbor Devin. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 I. Tavčar: Izza kongresa. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Violončelist A. Petrač ter pianist B. Gorišek. 18.00 M. Dvorak: Slovenec v Pragi pred 20 leti.
Četrtek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta.
10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Debelost dn akupunktura. 12.40 Cecilijanka 1987: mešani zbor Peca iz Globasnice. 13.20 iNeddški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 1. Tavčar: Izza kongresa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Seghizzi 1988 v Gorici. 18.00 Iz arhiva Ciril-Metodove šole v Trstu ob stoletnici ustanovitve.
Petek:: 8.10 Pogled v restavratorsko delavnico. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Filmi na TV zaslonih. 12.50 Cecilijanka 1987: moški zbor Provox iz Nove Gorice. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Goriški -razgledi.
15.00 I. Tavčar: Izza kongresa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Koncert za srce in orkester. 12.35 Cecilijanka 1987: mešani zbor Hrast iz Doberdoba. 14.10 Glas od Rezije. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester in otroški zbor Glasbene matice. 18.00 W. Shakespeare: »Koriolan«.
Šport
Zaradi spremembe urnika odbojkarske tekme C1
ROVIGO - OLYMPIA
ki bo v Rovigu 29. okt. ob 21. uri (namesto ob 18. uri), sporoča ŠZ OIympia svojim navijačem, da je odhod z avtobusom izpred Katoliškega doma v Gorici prenesen na 15.45 (namesto 13.15).
Telovadba za odrasle. ŠZ 01ympia obvešča, da se bo v petek 21. okt. pričel tečaj rekreacijske telovadbe za odrasle, ki se bo odvijal ob petkih v telovadnici ob Katoliškem domu, ob sredah pa v telovadnici šole (ITI, ul. Puccini 22. Pričetek ob 21. uri. Tečaj vodi prof. M. Kranner.
•
Za Sv. goro: Matija in Johana Hrvatin, Trst 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in nonota
Alojza Tomšiča (Usarja)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Komjancu, zdravniku dr. Tommasiniju in vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči sin in hčere z družinami
Sovodnje, 20. oktobra 1988