MtđStoo fn uprauništua: Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ iahaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rwik dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Št. 45 Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 22. aprila 1910. flaratmna listu: Celo leto -»-, . . . r2 h Pol leta . . . , . . 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Na stražo in na delo! Ako se ozremo v našo preteklost, vidimo dolgo vrsto težkih in vročih bojev. Ko smo se vzbudili iz dolgega, stoletnega spanja, se vzravnali in hoteli pričeti hoditi, nam je na vseh straneh zastavil pot brezobziren in nasilen sosed. V neprestanih bojih smo si potem priborili postojanko za postojanko in naš nasprotnik, ki se je v začetku prezirljivo rogal našemu prerojenju in na zunaj dosledno zanikal naš obstoj, je začel počasi, prisiljen bd naše mlade, nezlomljive moči, nas vpoštevati. Vedno bolj se širi med nemškimi krogi prepričanje, da se! z ignoriranjem in negiranjem nas ne da več spraviti iz sveta in da treba zavzeti drugo taktiko. Prva etapa našega razvoja je za nami. Nasprotniki nas upoštevajo. Govoreč dokaz za to je uvodni članek v „Ta-gesposti“ od 21, t. m. Clankar izvaja med drugim: „Slovanski narodi okoli nas so se okrepili. Iz nekdaj nemške Prage je nemštvo pregnano in že nastopajo češke manjšine v čisto nemških krajih pot osvajalne politike. Na nasprotnem koncu države, v Dalmaciji, so Italijani že ob vso oblast in na Primorskem se morajo za njo boriti. Na Kranjskem so pa postali Slovenci neomejeni gospodarji. Ako premotrivamo ta razvoj, potem nam postane jasno, f da so Iraze o manjvrednosti Slovanov prazne 'in ne včinkujejo . . . Fakt je: Cela armada slovanskih juristov, profesorjev, zdravnikov in tudi tehnikov je vzrasla in prekaša Nemce, ako, 'ravno ne v strokovni izobrazbi, pa v znanju jezikov.“ Radi tega pozivlje člankar k učenju slovanskih jezikov in pravi, da se morajo alpski Nemci radi ali neradi učiti slovenskega ali hrvaškega jezika, ker „le možnost, 'da stopimo z nasprotnikom v najožji stik, nam lahko olajša obrambo.“ To so člankarjeve misli z ozirom na jezikovne in kultura,e razmere. Potem se dotakne pa gospodar skih razmer in pravi: „Mi smo toliko časa govorili o gospodarski premoči nemškega naroda, ' da so imeli Slovani čas, svoje manjše vrednote zboljšati in vse Šibkejše moči zbrati, ter so stali pred nami hipoma kakor mogočen faktor ... In sedaj se čudimo, kako je mogoče, da prihajajo velika posestva na Štajerskem v slovenske roke1 in da nastopajo večkrat kot kupci ljudje, ki nimajo nobenih lastnih sredstev. V takih slučajih tvorijo oporo slovenski denarni zavodi, ki v zvezi s češkimi predstavljajo slovansko-na-cionalno moč, ki je ne smemo podcenjevati, ker bi bilo to glupo.“ Logična posledica teh dejstev je potem za člankarja poziv k združenju in k boljšemu izrabljanju vseh nemških gospodarskih sil, ker „drugače bo naše nazadovanje še hitreje napredovalo.“ Konsekvence, ki jih moramo mi izvajati iz te spremenjene nemške taktike, so: Skrbeti moramo, da se naše uradništvo strokovno popolnoma izobrazi in usposobi, da bo boljša kvalifikacija nemških uradnikov nemogoča. Naše di-jaštvo se mora globoko zavedati, da ni strokovno izpopolnjeni e samo potrebno iz osebnih bodisi že mate-rielnih ali idealnih interesov, ( ampak da je to vele-važno narodno-obrambno delo, ker sposobno slovensko uradništvo bo gotovo krepka ovira prodirajočemu nemštvu. Nadalje mora biti naloga naših v to poklicanih faktorjev, v prvi vrsti poslancev, potem žurnalistike in sploh vse javnosti, da brezobzirno in dosledno pobijamo zloglasne kurze, iz katerih izidejo nemški u-radniki s sposobnostnimi spričevali, ' a brez znanja jezika. Ce je Nemec res sposoben slovenščine, potem mu gotovo ne moremo braniti na Slovensko, akoravno tako vsiljevanje ni ravno kulantno. 'Dopustiti pa ne smemo, da bi ljudje, ki imajo sicer spričevala, ki pa ne znajo ne mrvice slovenski, ali pa mrcvarijo našo lepo zvenečo materinščino, da morajo človeka ušesa boleti, veljali za enakovredne z našimi dveh ali treh jezikov popolnoma zmožnimi uradniki. Vsakega, ki govori samo kako spakedrano, nerazumljivo slovenščino, ki ima za njega samo par Ibesed, moramo smatrati za trdega Nemca in tako z njim postopati. Ako bomo vestno stražili, se bomo že ubranili takih „ni jih treba kurzovcev.“ Z ozirom na gospodarski moment, ki je tudi o-menjen v „Tagesposti“, pa nam veljaj načelo: Ljud- stvo moramo gospodarsko izobraziti in mu vkoreniti prepričanje, da je le v zadružništvu mogoča rešitev in napredek naših ekonomičnih odnošajev. Z dosledno zapovrstnostjo morajo kakor posledica)* tega izobraževalnega dela nastati v vseh naših župnijah razne zadruge in posojilnice. Ko bo vsa Slovenija, ali še boljše, vsa Jugoslavija, vsak njen kotiček, prepre-žena z raznimi gospodarskimi zadrugami, ki bodo vse strnene v mogočno, tesno organizacijo, potem bo to nacionalna sila, ob kateri se bodo razbili besni naskoki nasilnih tujcev. £)a se pa to vresniči: Na delo!________________________________ Siidmarka širiteljica protestantizma. Vedno bolj se kaže, da je Siidmarka: poslanica pruskega lutrovskega „Gustav-Adolf Vereina“. Mnogo vode je moralo poteči po Muri, predno so prišli nemški krščanski socialci do tega spoznanja. „V Gr. Volksblattu“ je še lansko leto vel Siidmarki zelo prijazen veter. Gospodje graški krščanski socialci so se kregali nad nami, če smo jih mirno opozorili na na-sclniško delo Südmarke, ki tudi v vrste katoliških Nemcev vliva polagoma idejo losvonromstva. Voditelji krščanskih socialcev in uredniki okrog „Grazer Volksblatta“ pa tega niso verjeli, in so bili popolnoma prepričani, da se bo malo število protestantov, ki jih je naselila Südmarka v St. liju, sčasoma prelevilo v pohlevne nemške katoličane. Pa kako so se ti preroški gospodje motili! Število protestantov v Südmarkini koloniji rase dan za dnevom. Vedno nove družine pošilja Südmarka potom Gustav-Adolf Vereina na jezikovno mejo, množijo se pa že tudi odpadi. Na to graški gospodje niti v sanjah niso mislili. Protestantovski naseljenci uplivajo na svoje sosede, podložnike, viničarje in posle v smislu svoje vere. Slikajo jim, kako prost je človek, ki se pridruži lutrovskemu veroizpovedanju. Ni spovedi, ni strogih postov, tudi drugi verski nauki so prilagođeni slabi človeški naravi. Ker že itak vlada v teh krajih verski indife-rentizem, pač ni čudno, če so se odpadi od katoliške cerkve začeli množiti. Izstopajo celo viničarji, hlapci, dekle itd. Na ta način je bilo mogoče, da se je protestantizem samo v St, liju do danes mogočno okrepil, in šteje okrog 200 vernikov. PODLISTEK. Naša misijonska dežela. (Slika iz Bosne). Več kot 400 let bila je cerkev v Bosni sužinja Islama. Verige so sicer že strte, cerkev se je osvobodila, a vendar je življenje bosanskih katoličanov še zelo žalostno vkljub neumornemu prizadevanju nadškofa Stadlerja. Turki so še vedno skoro v vsakem oziru mogočni gospodarji dežele. Katoličani so le njihovi ubogi kmetje brez lastne zemlje, brez premoženja, ali pa ubogi delavci in rokodelci; je redkokje ima katoličan precejšnjega premoženja. ■ Na mnogih krajih ni cerkva, ali spodobnih božjih hiš; dušni pastirji morajo živeti od radovoljnih milodarov ljudstva, ki živi že itak v velikem pomanjkanju. Pred 80 leti niso imeli kristjani še nobene svoje šole. Sedaj jih imajo katoličani 32, razkolni Srbi 69 in Turki 1033. Vlada je seveda že ustanovila 417 šol za vse brez razlike vere. Vkljub temu je še črez 80%' prebivalstva, kine zna čitati. Samo malo otrokom je dana prilika, obiskovati šole in se v njih učiti krščanskega nauka; molitve in najpotrebnejše verske resnice uči bosniško deco — kakor 'že pred stoletji — še zdaj edino le skrbna mati. Temeljit veronauk je bil doseldaj na mnogih krajih nemogoč. Da se pri takih razmerah širi takozvana moderna kultura in moderno brezvcrstvo v Bosni bolj kakor drugod, se nam ni čuditi. Škodo pa trpi katoliška mladina, najsibode v šolah, ali pa tudi pri de- lu. Da se reši mladina, f posebno 'dijaki in učenci, preteče ' nevarnosti,:! in da se vzgoji dobro katoliško izobraženstvo, to je vprašanje, ki je za katoličane v Bosni najvažnejše, da, vitalnega (pomena. Kakšna mladina, taka bodočnost! Tudi protestantizem, ki prireja takozvane družinske večere, ni male nevarnosti. ,fOb teh prilikah se agitira za, protestantizem z velikim vspehom; vrh tega še izdaja Gustav-Adolfova družba protestantom v Bosni velikanske svote za zidanje cerkva in molit-venic. [Prva protestantovska cerkev se že zida pri Prnjavoru. Največja nevarnost pa preti katoliški cerkvi od Srbov. iTeh je v deželi 800.000, dočim Turčinov samo 600.000, in katoličanov k večjem 450.000. Ta nevarnost je lem večja, ker so Srbi večji del sami bogatini, poleg tega dobro organizirani in zelo vstraj-ui pri izvrševanju svojih namenov. Da čim lažje dosežejo svoje namene, si skušajo pridobiti kolikor mogoče zemlje, polastiti se delavstva s pomočjo socialnih demokratov in njihovi inteligenci priboriti polagoma vsa vplivna mesta v deželi. Ako se jim to posreči, tedaj so se Srbi polastili dežele brez orožja. In nobena državna modrost ne bo mogla več na tem kaj spremeniti. V novem deželnem zboru bodo imeli 'Srbi 34 poslancev, Turki 24, katoličani pa samo 16! Katoličani bodo tedaj v veliki manjšini.- In vendar so samo ti edina zanesljiva zaslomba avstrijske vlade., Ako pade ta zaslomba, potem je težko misliti, kako se bodo uresničili upi, katere ima Avstrija glede Bosne in Balkana. Zatorej se morata edina zaslomba utrditi. .' Tega pa ne morejo katoličani v Bosni sami. Ni jim mogoče vsled njihove revščine in stiskanega položaja ustanoviti posebnih cerkva, Šoj in dobrodelnih zavodov. Od vlade, ki v svoji kratkovidnosti ne računa s prihodnostjo, nimajo dosti pričakovati, ker ona se ne drži samo gesla enakopravnosti, ampak še protežira Srbe in Turke. Radi tega so katoličani1 navezani na podporo svojih zunanjih verskih sobratov. Bosna se mora tedaj prištevati misijonskim deželam. Posebno za Av-stro-Ogrsko je brezdvomno ' najvažnejša misijonska dežela. Podporno delo pa ne sme obstajati samo v tem, da podpiramo posamezne cerkve in duhovnike v Bosni. Ustanoviti se morajo zavodi, najti se morajo sredstva, katera omogočijo, da se katoliške moči združijo, organizirajo in oborožijo za boj za najsvetejšo svetinjo. Tako delo je posebno važno za mladino, posebno za dijaštvo. V tem smislu se je že pričelo delovati. Sklenilo se je, v Sarajevu ustanoviti katoliški. mladinski dom s cerkvijo. Ta zavod bi naj bil zavetišče moške mladine, ob enem pa tudi zbirališče marijanskih kongregacij in družb, središče in ognjišče katoliškega življenja in vrvenja. Temu podjetju načeljuje znani jezuit P. Pupti-gam, profesor na nadškolovskem seminišču v Sarajevu, ki nujno prosi za mile darove v podporo dobri stvari. Prva Slovenca na švicarskih ledenikih. Potop’sne črtice — episal A. Cilenšek, 1. Titlis *(3239 m). Kaj ne, da je čudno ime, s katerim se ponaša najvišji vrh ‘ zapadnih končin. mogočne Pdisteraar-hornske gorske skupine?! Prav rad bi razložil uje- Sücünarka gre še dalje. Da položi trden temelj protestantizmu, stavila bo z denarjem Gustav-Adolf Vereina v St. liju protestantovsko cerkev in šolo. To je taktum! Določen je že prostor za obe stavbi, kjer se bo potem en gross delalo za širitev lutrovstva in — protiavstrijske državne misli. Ali bo nemške .gospode krščanske socialce mikalo iti k polaganju temeljnih) kamnov teh stavb, nam še danes ni znano. Dne 18, aprila je pastor Albani, ki je z neopro-testantom Fraissom organizator Šentiljske lutrovske kolonije, v Ljubnem na Gornjem Štajerskem v svojem poročilu o teh kolonijah, zjasnil krščanskim1 socialcem njihovo prejšnje mnenje. Izjavil je med drugim: „Süd-marka naseljuje na Štajersko izključno same prote-stantovske inozemce.“ Zabavljal je na drzen način čez štajerske katoliške Nemce in rekel je: „Nemški Štajerci niso za nič, nadomestiti jih moramo z Nemci iz Rajha.“ No, sedaj je postalo „Grazer Volksblattu“ vendar preveč. Prišel je do spoznanja, da se je korenito, motil, ko se je tako vroče zavzemal za Siidmar-kino delo, in je omalovaževal naše opomine, da se je Siidmarka le zato najbolj vrgla v naše kraje, da, ne samo ponemčuje, ampak tembolj vkorenini v pomembnih krajih losvonromstvo in vsenemško državno misel. Razočaranje, ki je zavladalo v nemških krščan-sko-socialnih krogih, je umevno, a so ga gospodje sami zakrivili, ker so redili toliko časa gada na svojih prsih. Nekoliko številk. Položaj naših državnih financ je silno žalosten. Ako v kratkem ne pride do temeljite sanacije, je polom neizogiben. Nasilna nemška nadvlada, ki ji je lastna udobnost in polne vladne jasli — vse, interesi države in drugih narodov pa prazen — nič, ! je dovedla državo v te financielne težkoče. In vendar se Še sedaj merodajni krogi nočejo spametovati in otresti onih, ki so največji škodljivci državnih koristi. Naša država ima sedaj 11.982 milijonov kron dolga, to je skoro 12 milijard. Od tega dolga moramo plačati na leto 469 milijonov kron samih obresti, ' to je za 120 milijonov več, kakor donašajo vsi direktni davki. Ako h temu Še dostavimo, da je od teh dvanajst milijard naloženih šest milijard v podjetjih in napravah, ki so neproduktivne, potem je ves tristen položaj očividen. Res je, da so od leta 1902 stroški za vojaštvo silno narasli. Naša državna polovica je izdala od 1. 1902 za izvanredne vojaške potrebščine, v prvi vrsti za mornarico, 418 milijonov. A ravno tako je pa tudi fakt, da se je v nekaterih dobrih letih, ki so pa žalibog že; za nami, silno malomarno in ležerno gospodarilo. 770 milijonov je bilo še pred par leti v državnih blagajnah in vsi se spominjamo, kako se je vlada in vse reptilno časopisje hvalilo, ' ko je predložil bivši finančni minister proračun, ki je izkazoval črez 300 milijonov prebitka. Dve, tri leta so minula, in vse te slave' že ni več. V naših državnih kasah vlada že brezprimerna suša. V teku 16 mesecev 1 zahteva vlada že v tretje, da ji zbornica dovoli kredit. Še-le v decembru se je sklenilo najeti 139 milijonov kron posojila, in po preteku par mesecev bomo sedaj že zopet šli iskat 220 milijonov kron na posodo. To je na vsak način nezdravo in nevzdržno. Da se pa to temeljito zboljša, bo treba korenito reformirati skoro vse panoge, ki so s finančnim v- gov pomen, toda z Jankotom Mlakarjem sva imela res premalo časa, baviti se s (švicarskim nemškim narečjem, ki je inostrancu 'knjiga, zapečatena s sedmerimi pečati. Naji so bolj mikali nja razriti ledeniki, ki se tako krasno vidijo od planinskega hotela Hess (1790 m), kamor sva po večurni, deloma jako strmi hoji čez Pfaffenwand došla iz idiličnega Engel-berga ob 6. uri zvečer dne 17. avgusta m. 1. Ko sva v čedni sobici prvega nadstropja odložila dokaj težka nahrbtnika,, cepina, dereze in vrv, ter naročila večerjo, sva se podala takoj na rekog-nosciranje nadaljne poti. Švicarski alpski klub ne pozna one lepe navade naših planinskih društev, ki tako skrbno z barvami mažejo gorske steze; odveč so jim tudi potne tablice. Z natančnim zemljevidom v roki sva se povspela na Laubersko Škrbino ter se kmalu prepričala, da bode že šlo brez vodnika na le-derm vrhove Titlisa, kojega so ravnokar zlatili zadnji žarki večernega solnca. Po okusni skupni večerji, katere se'nas je udeležila dVanajstorica, sva se s tovarišem še nekaj časa zaupno pogovarjala s kraljem Davidom ter se potem za kratke tri urice vrgla v sladko naročje 'Mor-fejevo. _ Točno ob dveh naju zbudi živi budilnik v osebi hišnega sluge. v*- Kar skokoma dava slovo mehfldm posteljam ter hitiva odpirat balkonova vrata. Jasna noč naju takoj spravi v izborno voljo; prepričana sva, da bova imela krasno vreme. Da se ohrani na licu naravna maščoba, ki zabrani na ledenikih zelo neprijetno vnetje kože, se nič ne umijeva, ter sva kmalu pri zajutrku, ki sestoji iz surovega masla, čistega naravnega meda, sira, slad-ko-vkuhanega grozdičja, bele kave in kruha Vsem tem dobrim rečem pravijo Švicarji „Frühstück com-plet.“ Mislim, da mi ni treba še posebej povdariati da sva se lahko najedla do sitega. ’ prašanjem le v rahli zvezi. V prvi vrsti pride v poštev naše uradništvo. Svote, ki jih izdamo, da redno funkcionira državni aparat, so tako ogromne, da je reorganizacija v tem oziru brezpogojno potrebna. Leta 1908 so znašale vse uradniške plače z di-jetanii vred 565 milijonov, penzije 80 milijonov, in 41 milijonov se je izdalo za orožništvo, financerje in ju-stično stražo, torej vsega; vkup 698 milifonov. Leta 1909 znaša ta svota gotovo že nad 700,000.000 kron. To se pravi z navadnimi besedami, da stane uradništvo državo eno četrtino vseh državnih dohodkov. Minister za notranje zadeve baron Haerdtl sam je z o-zirom na te številke izjavil: Katero privatno podjetje bi moglo izhajati, če bi ga samo perzonal stal eno četrtino? Tega tudi ni v nobeni državi, in, v Prusiji n. pr., ki je hudo birokratična, poleg tega pa bogatejša, kot mi, opravlja v mnogih resortih en uradnik toliko, kolikor pri nas trije. Zmanjšanje števila državnega uredništva je zato res prenujna zahteva. Da pa ni taka reorganizacija, ki naj olajša breme, ki tlači vse stanove, potrebna samo pri državni upravi, ampak v Še mnogih drugih ozirih, nam m treba poudarjati. Gotovo pa je, da se bodo te neprijetne številke spremenile samo tedaj, ako se bodo zaceli merodajni faktorji naslanjati na vse, državo ohranjujoče elemente, drugače ne. Politični pregled. Usoda štajerskega deželnega zbora. Nemško-nacionalna korespondenca javlja: Ve- sti, ki so v zadnjem času krožile glede delamožnosti v štajerskem deželnem zboru v javnosti, sQt neresnične. Odločno moramo povdarjati, da ni misliti, kakor prej tako tudi danes na to, da bi Nemci s ^kakimi koncesijami napram Slovencem odkupili njihovo obstrukcijo.'1 To je t principielno stališče štajerskih nemških nacionalcev, katerega ne morejo opustiti. Ako je to trmoglavo negiranje opravičenih slovenskih zahtev 1 res prepričanje nemško-nacionalne večine, potem so avspicije za usodo štajerskega dež. zbora, gotovo zelo slabe. Državni zbor. Seja 20. aprila. Službena pragmatika. Zbornica nadaljuje danes debato o službeni pragmatiki. ' Izmed mnogih govornikov, ki :so se o-glasili k besedi, omenjamo češkega agrarca Kotlara, ki je kritiziral vladni načrt, ker. hoče oropati sodnike neodvisnosti in jih veže, da tudi pri jurisdikciji pazi na interese države in prebivalstva. Iz tega vzroka in pa ker so državnopravne svobodščine uradništva sploh po tem načrtu v nevarnosti, bodo glasovali češki agrarci proti predlogi. Tudi Poljak Swiertina se je izjavil, da je službena pragmatika v sedanji obliki nesprejemljiva. Končno je bila vladna predloga odkazana odseku za državne nastavljence. Dalmatinske železnice. K Vukovičevem predlogu, ki je prišel zopet v razpravo, je govoril samo češki agrarec Zahradnik, ki se je toplo zavzel za dalmatinske železnice in za Dalmacijo sploh, ker z okrepitvijo dalmatinskih Slovanov se ojačijo tudi vsi drugi avstrijski Slovani. Ko sva ob treh odhajala, prikazali so se nekateri še precej zaspani turisti v jedilnici. 'Želeli so nama srečno pot in skorajšnje svidenje na vrhu Titlisa. V mrzlem jutranjem vzduhu precej krepko korakava ob svitu male leščrbe po Lauberski škrbini strmo navzgor ter stopiva ob prvih jutranjih žarkih na takozvani Stand (2466 m), kjer nudi turistu ob času nevihte par ogromnih skal' prav ( prijetno zavetišče. Odslej postaja pot vedno bolj napeta. Po kratkih serventinah zavijeva v strme skale Rotheggove; kmalu sva na njegovem vrhuncu (2752 trn). Precej globoko pod seboj zagledava silno razpokan ledenik. Toda kako priti nanj po navpičnih skalnatih stenah? Po kratkem preudarku se odločiva za nekak žleb na vshodni strani Rothegga; skrbi naju samo oster rob ledenikov, ' na katerega je treba stopiti ob žlebovem vznožju. Kaj lahko bi se Egodilo, da naju vrže silni ledenomrzli krivec v zevajoči prepad. „No saj bo zadnjikrat!“ tako se tolaživa ter brzo naveževa na 25 m dolgo svrv. Previdno spuščam tovariša ' po žlebu navzdol, da mu kje ne spodrkne ter še mene ne potegne za seboj. Na ledeniku se moj Janko varno zasidra s cepinom ter si odveže vrv, katero takoj potegnem k sebi, da jo v njeni sredini ovijem okoli skalnatega stebriča, ki_ je kakor nalašč stal tik mene. (V par minutah čepim tudi jaz poleg tovariša ter potegnem z jednim koncem vrv raz stolpič. Ko se zopet naveževa, ! previdno stopava po ostrem robu ter prideva kmalu na prostrani ledenik. Goste razpoke naju prisilijo, da si pritrdiva na kovane čevlje Še dereze, kar se hama radi I hudega mraza ni baš prenaglo posrečilo. Naenkrat začujeva človeške glasove; ozreva se ter zagledava več turistov, ki so ravnokar na zapadni strani Rothegga vstopili na ledenik. Ravno proti koncu seje je došla brzojavna vest o smrti poslanca Ješovnika. Predsednik Pattay se je v toplem nagovoru, ki ga je zbornica stoje poslušala, spominjal ranjkega, ki je bil do svoje bolezni vesten in marljiv delavec. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja dne 21. t. m. * * Seja 21. aprila. Državno posojilo.. Danes je na dnevnem redu drugo čitanje predloge glede državnega posojila. Odsekov referent dr. Steinwender započne debato. Proti koncu svojega govora, v katerem je na podlagi številk zagovarjal potrebo posojila, je okrcal one nemške prenapeteže, ki vedno trfdijo, da bodo vse plačali Nemci. To ni resnično, ker so Slovani vtudi bogati in mora vsakdo plačati od svojega premoženja nekaj odstotkov državi. Češka poslanca Hrasky in Šilinger ostro bičata ponemčevalno nemško vlado, ki ne zna drugega, kakor zatirati Slovane in delati dolgove. Grof Sternberg, ki je tudi govoril, je vehementno napadel finančnega ministra, ki je steber vlade, katera stoji < pod vplivom „losvonromovca“ Wolf a in pa Žida Moritza Benedikta, lastnika „Neue Freie Presse.“ Sternbergu je odgovarjal finančni minister Bi-linski, ki je zatrjeval, da ne goji „Neue Freie Pr.“ že dolgo vrsto let do njega nobenih simpatij in da ni z njo v nobeni zvezi. V svojih nadaljnih izvajanjih je zagotovil, da je glavna skrb vlade reorganizacija uprave, potom katere se bodo znižali izdatki v tem oziru, ki so sedaj naravnost horendni. Dalmatinske železnice. K temu predlogu, ki je danes tudi prišel na vrsto, je govoril poslanec Jvčevič. H koncu seje je dobil grof Sternberg ukor, ker je v svojem govoru osebno napadal nemške radikalce. Prihodnja sej’a danes dne 82. t. m. * * * P o s 1 a n e c R o š k a r za vinogradnike. V odseku za vinarstvo je zavzel poslanec Roškar pri razpravi postave za poškodbe po trtni uši stališče, da se naj namesto brezobrestnih posojil u-pelje subvencije, katerih bi ubožnjim vinogradnikom ne bilo treba vrniti državi. Utemeljeval je to zahtevo posebno s tem, da so dosedaj večinoma;( gospodarsko 1 krepkejši vinorejci prenovili svoje vinograde in da pridejo sedaj ubož-nejši na vrsto, katerim bi se potom tega nameravanega zakona pomagalo obnoviti njih vinograde z državnimi sredstvi, ne da bi taiste morali vrniti. S tem bi se jim omogočilo ohraniti obstoj družin, pa -tudi premagati vinsko krizo, katera je vsled nizkih cen, ki ne pokrivajo producijskih stroškov, postala za njih gospodarstvo nevarna. Zahteval je tudi, da se naj zakon spremeni v tem smislu, da državna 'podpora ali subvencija ne sme biti v bodoče odvisna od enako visoke svote od strani dežele; kakor predpisuje sedaj veljavni zakon, ker bile na Spodnjem Štajerskem nadaljne podpore vinogradnikom onemogočene vsled tega, ker je črtal deželni odbor to svoto 200.000 K iz proračuna za leto 1910. Sedaj sva spoznala, da sva pač imela smolo, ker sva ustopila na vshodni -strani ter po nepotrebnem plezala po nevarnem žlebu. No r— lasje naju radi te zmote niso boleli; da sva le odnesla naše cele kosti! Ko ubeživa sitnim razpokam, ' čez koje je, bilo treba pogostokrat} skakati, |o naglo briševa po zasneženem ledeniku navzgor, dokler naju (huda strmina ne prisili k ponižnejši hoji. Radi obilnih snežnih mostov, ki se prav lahko uderejo v zeleno-temno glo’ bočino, iz katere ni baš prijetno po vrvi zopet plezati na beli dan, hodiva vedno narazen, ' da je vkv vedno napeta. Kmalu sva morala kreniti precej na desno, ker se Tiitlisov vrh dviga skoraj navpično pred nama. Globoko se vdirajo stopinje v mehek sneg; tupatam se zapiči noga v ozke, skrite špranje r- hodiva, kakor -bi sadila fižol! Prav od srca si oddahneva, ’ ko f stopiva 1 slednjič na oster, skalnat greben, ' kjer zavijeva pravokotno na levo. (Odslej je pot prav zložna — tuintam skoraj vodoravna; samo mrzel veter si preveč prisvaja pravice Krivčeve; kar obril bi naju, ko bi tega ne bila storila že sama prejšnji dan. Zdaj po skalovju, zdaj po ledu hitiva proti toli zaželjenemu vrhu, ki se nama predstavlja kakor velikanski poveznjen kotel. Še par sto korakov — in Titlis zaškriplje pod nogami prvih slovenskih turistov (3239 m). V-par trenutkih se iznebiva vrvi in derez, katere vrževa pred okrogli kameniti steber, kojega krije velikanska železna triangulacija. Kmalu prisopihate za nama dve partiji turistov z vodnikoma,, tudi mlada duma. jo mod njimi Prav veselo se pozdravimo, kakor bi bili bogve kako dobri znanci. ' (Dalje prih.) Po dvourni .debati se je sklenilo z veliko večino, naj c. kr. poljedelsko ministrstvo čim prej izdela načrt postave, v katerem bi Ibile vse dosedaj v •veljavi stoječe vinske postave enotno po sedanjih skušnjah m potrebah vrejene, posebno z ozirom na zahtevo odseka za spremembo brezobrestnih' posojil v nevračljive subvencije. ; Iz s^e j e klubovik načelnikov. Dne 21. t. m. se je vršila seja klubovih načelnikov. V tej se je določilo, da bo prihodnja plenarna seja po tekočem tednu radi pravoslavnih praznikov dne 0. maja. Prihodnji teden bodo samo seje raznih odsekov. Za binkoštne praznike bo Jdnevna pavza. Glede italijanske univerze je dr. Šušteršič odločno ugovarjal, da bi prišla ta predloga v razpravo pred proračunom, ali pa, da bi se odkazala šolskemu odseku, ker je to proti sklepu zbornice. OVova mažaronska doba na Hrvaškem. Dne 18. t. m. so se vršile v nekaterih okrajih dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Po paktu z banom Tomašičem ' je morala koalicija v nekaterih o-krajih narediti prostor vladinovcem. Tako je v Varaždinu na priporočilo koalicijo-naša dr. Magdiča bil izvoljen mažaron dr. Rorauer, osebni prijatelj banov, z 325 glasovi proti 108 glasovom, ki jih je dobil kandidat Starčevičancev dr. Ju-, rinac. Pritisk na uradništvo je nadkrilil ves pritisk Khuenove dobe. Vsi uradniki so morali glasovati za mažarona. Vsi mažarski železničarji so glasovali za Rorauerja. Hrvaški naprednjaki so bili glavni kor teši za Rorauerja. V Gospi ču ste se združili obe starčevićanski ' struji, a je bil vsled vladnega pritiska izvoljen mažaron dr. Kriškovič z 148 glasovi proti 120 glasovom.* ki jih je dobil kandidat združenih Starčevičancev dr. Ružič, V Bošnjacima je izvoljen dr. Amruš o 310 glasovi. Kandidat čiste stranke prava Prebeg je dobil 167 glasov, a kandidat seljačke stranke Babogredoo 68 glasov. V okraju Bošnjacima je tekla kri. Na hiši kmeta. Ilijaševiča je bil nalepljen lepak za Prebega. Ilija-Ševič se je uprl redarjem, ki so trgali lepake s hiše.-Redarji so se navalili na Ilijaševiča in ga smrtnone-varno ranili. Ni upanja, da bi IlijaŠevič okreval. Pri dopolnilnih volitvah dne 20. t. «n. je zmagal v okraju Kloštar pristaš Mile Starčeviča dr. Ba-lasko, v okraju Novska pa mažaron Silarič, ki ga je podpirala koalicija. Bojimo se, da se bo postopanje koalicije, ki prepušča vsa vplivna mesta mažaronom, in voli sedaj tudi mažaronske zastopnike,, silno maščevala. Gotovo je, da dela' Khuen po dobro začrtanem sistemu. V hrvaško delegacijo v ogrski državni zbornici hoče spraviti nekaj svojih zvestih pristašev. Po sedanjem paktu s koalicijo, ki je na slepo zavervana v njega, se mu to gotovo posreči. (Sedaj ga bo sicer celokupna državnozborska hrvaška delegacija podpirala in mu pomagala priti do moči. Ko bo pa enkrat imel vajeti v rokah, ter kot neomejen gospodar ne bo rabil več hrvaške koalicije, 1 potem jo bo lepo odslovil. In potem bo prišel čas, ko bo koalicija žela, kar sedaj seje. Hrvaška državnozborska delegacija, že tako ne ravno številna, ne bo več kompaktna, ker ti osebni in intimni prijatelji Khuenovi, ki jih sedaj potiska koalicija v ospredje, ne bodo zapustili svojega zaščitnika, in vsaka odporna sila od hrvaške strani bo nemogoča. Naša iskrena želja je, da bi se naše pesimistično naziranje ne vresničilo,ker je že skrajni čas, da bi zasijali hrvaškemu narodu dnevi svobodnega in krepkega razvoja, a upanje, da se to vresniči, je minimalno. Khuen in njegova garda Hrvatom pač ne bosta nikoli iz prepričanja ali ljubezni naklonjena* Volilna reforma na Hrvaškem, „Pokret“ priobčuje nekatere podrobnosti volilne reforme, ki se ima v kratkem predložiti hrvaškemu saboru. Po novi volilni reformi imajo volilno pravico po mestih vsi, ki so izpolnili 24. leto in ki plačujejo najmanj 10 K, v Bakru, Senju, Karlobagu, Gospiču, Otočcu ‘in Ogulinu pa najmanj 6 K direktnega davka. V drugih okrajih imajo volilno pravico tisti, ki plačujejo najmanj 15 K, v Liki pa najmanj 6 K direktnega davka. Pasivno volilno pravico imajo tisti, ki vživajo že najmanj 5 let domovinsko pravico na Hrvaškem, ki znajo pisati in so vešči hrvaškega jezika. Od voljnosti so izključeni vši deželni in občinski uradniki, učitelji in profesorji^ izvzemši vseučiliških profesorjev. Za kandidata se proglasi tisti, ki ga kandidujgr najmanj 15 volilcev. Ako je v kakem volilnem okraju prijavljen samo en kandidat, ga volilna komisija proglasi za izvoljenega brez volitve — to je brez glasovanja. Ako je ta načrt avtentičen, potem smo pač še zelo oddaljeni od res temeljite izpremembe na Hrvaškem, ker po tej reakcionarni in nedemokratični volilni reformi hrvaško ljudstvo fee ne bo prišlo zdaj do besede, posebno ker se bo glasovalo ' javno in ustmeno. f Razdor v socialdemokratki stranki. Češki listi poročajo iz Dunaja, da se je dno 19. t. m. vršila deželna konfrenca nižjeavstrijskih češ- kih strokovnih organizacij. Predmet posvetovanja je bil spor čeških strokovnih organizacij z r dunajskim strankinim vodstvom. Po dolgi, burni debati se je sprejela resolucija referenta Doležala, v kateri Se izrekajo nižjeavstrij-ske strokovne organizacije za dunajsko centralistično vodstvo. Resolucija je bila sprejeta ’ s 40 proti 22 glasovom. Iz tega glasovanja se jasno razvidi, da je struja v socialdemokratični stranki, ki zahteva lastno češko organizacijo, zelo močna, l in da boj, M je vz-bruhnil, ni samo dnevnega pomena, ( ampak korenini globoko v masah in bo za avstrijsko socialnodemo-kracijo najbrže usodnega pomena. Polkovnik Mašin umrl. Po daljši in mučni bolezni je umrl ,v Bel-gradu vpokojeni polkovnik Aleksander Mašin, ki je bil leta 1903 glava in duša zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Po umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage je bil na pritisk angleške vlade s štirimi svojimi tovariši vpokojen. Bil je poslanec v narodni skupščini f ter pristaš ' staroradikalne stranke. Turški prestolonaslednik na potovanju. V vladnih krogih potrjujejo vest, 1 da bo ’ prestolonaslednik Jusuf Izedin v kratkem posetil Sofijo, Belgrad, Dunaj, Berolin, Petrograd, London in tudi Pariz. Raznoterosti. f Poslanec Vinko Ježovnik. V sredo, dne 20. t. m. popoldne je umrl v Velenju po daljšem bolehanju državni poslanec Vinko Ježovnik. Rajnki je bil rojen leta 1856 v Velenju. Dolgo vrsto let je bil občinski svetovalec, in enkrat tudi župan. Bil je tudi načelnik okrajnega zastopa in predsednik posojilnice. Leta 1907 je bil po vročem volilnem boju na programu Narodne stranke v ožji volitvi izvoljen za poslanca marenberškega, slovenjegraškega in šoštanjskega o-kraja. N. v m. p.! Cenen izlet v Benetke in Padovo. Poroča se nam: Izletniki, ki se o Binkoštih pridružijo izletu slovenskega glasbenega društva „Ljubljane“ v Benetke, kjer je sedaj velika mednarodna umetniška razstava, naj svojo udeležbo takoj javijo uredništvu „Slovenca“ v Ljubljani. — Odhod bo iz Ljubljane v soboto, dne 14. maja ob 9. uri 45 minut dopoldne, nato ogledovanje Reke, Trsata, Opatije. Odhod z Reke s parnikom opolnoči. Na'morju bo krasen pogled na Halleyev komet. Dohod v Benetke v nedeljo, 15. maja, odhod iz Benetk v Trst binkoštni ponedeljek ob 1. uri popoldne, nato ogledovanje Trsta,-in v torek ob 4. uri 40 minut zjutraj povratek v Ljubljano. Cena za vožnjo tja in nazaj z vso preskrbo, hrano, prenočišči v hotelih, raznimi vstopnicami k beneškim znamenitostim, kakor tudi vožnja z gondolami ter vožnja s parniki na Lido, je samo 65 K za osebo. Ker je število izletnikov omejeno (izleta se more udeleževati le 250 oseb), se je treba oglasiti takoj! Preskrbljeno je, da v pon. zj. izletniki obiščejo lahko tudi mesto Padovo in ondi slovečo cerkev sv. Antona.. Cena vožnji po morji in po železnici iz Benetk v Padovo in nazaj iz Padove, je samo okoli 2 K. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Mensi-Rossa na delu. Protestant S uske pride v Sevnico k davkariji. Večkrat smo že imeli priliko opozoriti slovensko ja\nost na naravnost turške razmere po davkarijah na Sp. Štajerskem, in pa na razna imenovanja, ki se vrše v področju teh uradov. Grof Mensi in njegov referent Rossa, katera sedita radi svaštva docela proti zakonu v prezidi,ju finančnega ravnateljstva, plešeta vedno bolj po taktu nemškega Volksrata. Kolikor nam je znano, so poslanci K. Z. že meseca septembra in januarja zahtevali, da se spremeni do sedaj prakticirani nečuveni zistem, po katerem nastavlja finančno ravnateljstvo po uradih na Spodnjem Štajerskem slovenščine nezmožne davčne uradnike. Zato je umevno, da mora naravnost izzivajoče včinkovati vest, da je sedaj prestavljen asistent Suske, ki je bil dosedaj v Mariboru, v Sevnico ob Savi. Prosil je neki iz Maribora za Srednji ali Gornji Štajer,-Rossa ga je pa poslal na državne stroške v Sevnico, da bi tam nadaljeval svoje „vspešno“ delo, kakor so ga hvalili pri odhodnici nemški tnrner-ji. Mož ne zna niti besedice "slovenski. V Mariboru je izzival celo v uradu s plavicami in nemškim znakom. Takega moža pošilja torej finančno, ravnateljstvo v slovenski trg, kjer bo imel opraviti samo s slovenskimi strankami. Rossa se pri nastavljanju svojih posilinemških uradnikov naj Spodnjem Štajerskem nikdar ne briga za kvalifikacijo in zmožnosti uradnikov, ampak gleda le na to, da so zvesti propagutorji nemškega Volksrata, s katerim so višji uradniki graškega finančnega ravnateljstva v najožji zvezi. Kakor slišimo, hoče trg Sevnica in sevniški okraj, kjer vlada veliko razburjenje, protestirati radi tega imenovanja na merodajnem mestu. Slovenski napisi na železnici Celje—Sp. Dravograd. Ker Še niso doposlale vse občine svojih peticij glede slovenskih napisov na tej železniški progi, se obrača deželni poslanec dr. Verstovšek zopet na občine s prošnjo, da mu takoj dopošljejo te peticije. V prošnji jo treba čisto na kratko omeniti in navesti sklep občinskega odbora v tej zadevi in podpisati po županu. Ge je tudi katera občina to prošnjo odposlala na drugo merodajno mesto, naj to peticijo vendar še enkrat dopošlje poslancu dr. Verstovšeku, kaieri bi rad na podlagi sklepov vseh občin storil potrebne korake, da se vendar enkrat ugodi tem upravičenim zahtevam. „ ,v Prestavljen je konceptih praktikant Arnold pl. Halbermatten iz Ptuja v Murau, namestniški kon-ceptni praktikant Julij Reiiiinghaus pa iz Murau v Ptuj. Javno vprašanje na višje šolske oblasti. Ali je že civilni zakon pri Sv. Juriju ob: Pesnici in pri Sv. Križu nad Mariborom uveljavljen pri učiteljskem o-sobju? Odgovora prosijo davkoplačevalci pri' Sv. Juriju ob Pesnici in Sv, Križu nad Mariborom! Brezstidna laž od konca do kraja, tako je Slovenski klub označil trditve voditelja slovenskih štajerskih liberalcev o pogajanjih in opustitvi obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. In ne samo naš list in drugi slovanski listi, temveč tudi nemški listi vseh političnih struj so obsodili Kukovčeve besede kot neresnične. In kaj pravi na to „Narodni Dnevnik“? Vse na svetli laže, samo mi ne, mi — imamo prav. „Ob-striikeije ni več,“ je pisal „Narodni Dnevnik“, in pri tej izjavi, tudi vstraja kljub vsem dementijem, on ima prav. Ker pa lažnjivec ne zna logično misliti, in kaj rad v drugi sekundi pozabi, kar je v prvi trdil, se navadno dogaja, da lažnjivec samega sebe desavuira, ter se krepko bije po lastnih ustih. „Narodni Dnevnik“ namreč nekaj vrst pozneje pravi o obstrukciji, katere po njegovi trditvi ni več:, „Sedaj klerikalci ne smejo in ne morejo ven, ako so politično pošteni in dosledni, dokler ne priborijo slovenskemu ljudstvu neomejene svobode za narodni in gospodarski napredek.“ Lažnjivec samega sebe bije po umazanih ustih. V prvem hipu trdi: obstrukcije ni več, v drugem hipu pa dostavlja: klerikalci ne smejo iz obstrukcije ven! „N. Dnevnik“ mora računati na velikansko omejenost svojih bralcev, ki mu naj verujejo tako debele laži, in o-čividna protislovja, ki jih lahko prime tudi vsak slepec. Obžalovati moramo tiste „inteligente“, ki morajo dan na, dan zavživati tako neumno in lažnjivo godljo. „Narodni Dnevnik“ v svoji liberalni finesi mariborske urednike kaj rad imenuje teličke. Ge bi hoteli vračati surovost za surovost, bi morali reči, da so te koristne živalice vendar Še bolj brihtne, kot gotovi pisci in bralci liberalnih listov. Liberalna retirada. Rolitikastri okoli „Narod, Dnevnika“ so se vstrašili svoje parole, / da ni treba skupne jugoslovanske delegacije, in so korajžno zbežali. ' „Narodni Dnevnik“ od 19. t. m. že piše: „Naj se oživi Narodna zveza, če se jo že rabi.“ To so pa junaki, ti liberalni politiki. V tako velevažnih političnih ' vprašanjih, kakor je skupna (jugoslovanska parlamentarna organizacija, ne vedo drugega, kakor „da naj se jo oživi, če se jo že rabi!“1 Umevno pa je to početje. Svojega prvotnega izdajalskega stališča v-kljub svoji zvezi s štajereijanci ne ‘smejo in ne morejo zagovarjati, ker jim obrne hrbet Še najbolj zaslepljeni pristaš. Zato pa taka naivno-smešna retirada. Ciril-Metodovo družbo tudi izrabljajo naši liberalci, da zagovarjajo svoje razdiralno delo v Gradcu in na Dunaju. Farizeji! Najprej pomečejo naše pristaše iz družbe, : potem počasi in sistematično, iz-podkopujejo tla, šolskim sestram, ki uče deco v kr-ščansko-nravnem duhu, in konečno spreminjajo Ci-ril-Metodove podružnice v ekspoziture liberalne agitacije, a pri vsem tem zahtevajo, da bi jih mi podpirali. Gabiti se mora človeku [ tako * nečuveno ravnanje ! Liberalci nimajo nobenega smisla za veliki boj, ki ga naše slovensko ljudstvo bije za obstanek in za enakopravnost v štajerski deželi.. Našim poslancem, ki so bili prisiljeni pograbiti za obštrukeijsko orožje, so padli za hrbet z zmagonosnim krikom : Obstrukcije ni več! In to so storili ravno v tem času, ko je nemško veleposestvo sklenilo, da bo posredovalo med nemško-Jiberalno ideželnozborsko večino in slovenskimi poslanci, in so nemško-nacionalni poslanci izjavi- li,. da ne izpolnijo niti najmanjše J in najbolj opravičene zahteve Slovencev. V tem trenutku kričijo slovenski liberalni listi: Obstrukcije ni več! Poslanci Kmečke zveze so se slabotno udali! Tako slovenski liberalci nemški večini pomagajo, da Še nadalje izvršuje svojo krivično nadvlado, in se trudijo, kolikor je v njihovih močeh, da bi zmanjšali ( odporno silo slovenskega ljudstva in njegovih zastopnikov. In vendar se imenujejo narodnjake ' in vrhtega še naprednjake. Ploj popravlja. Z ozirom na članke v Vašem listu od 15. aprila t. 1. „Ploj v službi vlade“, „Ploj sumniči naše poslance“, „Oprati se hoče Ploj“, „Pozabljivi Ploj“, „Ploj je na shodu pri Sv. Marjeti izjavil“ zahtevam, sklicujoč se na par. 19. tisk. zakona, da prinesete sledeči popravek: Ni res, da sem jaz poslal liberalnim listom poročilo o mojem shodu; res je marveč,, da jaz nisem . nobenemu listu kakega poročila o shodu poslal, Ni res, da hočem krivdo radi neprijetnih razmer v jugoslovanski delegaciji zvaliti na slovenski klub; res je marveč, da sem trdil, da vzbujajo te razmere neutemeljena in neresnična poročila v nasprotnih listih. Ni res, da sem jaz onemogočil v začetku skupno postopanje obeh klubov; ni res, da sem se na zunaj hinavsko potegoval za skupnost; res je namreč, da sem resno, odkritosrčno delal za skupno postopanje. Ni res, da jaz sumničim poslance Ljudske stranke, da delajo za svoj žep; res je marveč, da sem povdarjal. da sem vstopil že kot hofrat v politično Življenje, da tekom teh 11 let javnega ziv- ljenja nisem postal nič več, kakor kar sem bil prej, in tudi nisem obogatel, kar vse bi se našlo lahko drugod. Ni res, da sem v zadevi vseučiliškega vprašanja na trditve vašega lista še komaj po osmih dneh odgovoril; res je marveč, da sem trditve lista koj popravil, ko sem o njih zvedel. Ni res, da sem na shodu pri Sv. Marjeti očital poslancem Kmečke zveze ali Ljudske stranke zahrbtnost, tgoljufijo in nasilstvo; res je marveč, da sem trdil, da so se zgodile pri de-želnozborski volilni agitaciji goljufije in nasilstva. Ni res, da ;sem bil jaz izvoljen na programu in kot kandidat Kmečke zveze; ni res, da sem potem skočil v tabor slovenskih liberalcev; res je marveč, da sem kandidiral na, svoj stari konservativni program, da je Kmečka zveza to mojo kandidaturo podpirala, in da sem v klubu, ki stoji na krščanski in demokratični podlagi. Ni res, da moja dejanja izjavljajo čisto kaj drugega, ko moje besede; res je marveč, da so moja dejanja v soglasju z mojimi besedami. — S spoštovanjem Dr. Ploj, državni poslanec. — — Dunaj, 18. IV. 1910. Dostavek: Popravek tiskarskega vajenca k popravku g. holrata. Sklicujoč se na Vašo prijaznost, o. g. urednik, Vas prosim kot spoštovatelj pravilne slovenščine, da sprejmete sledeči popravek: „Ni res, da zna g. dr. Ploj pravilno slovenščino, ker je zapisal v svojem popravku: „Ni res, da sem jaz poslal liberalnim listom poročilo o mojem shodu“; res je marveč, da g. hoirat pravilne slovenščine ne zna, ker sicer bi bil moral pisati: „Ni res, da, sem jaz poslal liberalnim listom poročilo o svojem shodu.“ — Kot večleten vajenec, prosim Vas, c. g. urednik, ki še ne delujete toliko časa pri istem tiskarskem podjetju, za sprejem tega-le popravka: ,„Ni res, da g. hoirat ni bil izvoljen na programu in kot kandidat Kmečke zveze, res je marveč, da je bil izvoljen; saj sem jaz kot vajenec stavil tiste plakate, na katerih je K. Z. gosp. Ploja proglašala za svojega kandidata, in vabila svoje pristaše, naj ga volijo.“ — Nazadnje Vas v imenu politične somišljenosti prosim, da sprejmete Še sledeči popravek, če tudi ni natanko sestavljen po par. 19, namreč: „Ni res, da so v Plojevi politiki dejanja v soglasju z besedami, res je marveč, da je hofratska politika podobna tistim živalicam, ki spredaj ližejo, zadi pa praskajo.“ — Z velespoštovanjem vdani tiskarski vajenec. Vabil» 'na III. redni občni zbor Slovenskega lovskega društva, ki se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v hotelu Ilirija v Ljubljani. Spored. 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. S. Volitev predsednika in podpredsednika. 6. Volitev 4 odbornikov 1 in 2 namestnikov, stanujočih v Ljubljani/ 7. Volitev 8 zunanjih odbornikov in 4 zunanjih namestnikov. 8. Samostojni predlogi. (Po par. 20 društvenih pravil je samostojne predloge poprej pismeno naznaniti odboru.) 9. Slučajnosti. Po par. 20 društvenih pravil je za sklepčnost občnega zbora potrebno, da je ena tretjina članov navzočih, ali vsaj veljavno zastopanih. Pooblastila so-dopustna, vendar sme vsak član; na občnem zboru zastopati samo 5 odsotnih članov, ' in se mora izkazati z društveno izkaznico zastopanih članov. (Kdor nima izkaznice, naj da pooblaščencu položnico o plačani članarini.) V slučaju, da na 3, uro popoldne sklican občni zbor ne bo sklepčen,,' se bo vršil uro pozneje, torej ob 4. uri popoldne, jv istih prostorih, drugi občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število udeležencev. Ker je v zadnjem času pristopilo k društvu že mnogo članov s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, bi bilo želeti, da bi bili slovenski lovci, teh dežela tudi v odboru zastopani. Zato prav prisrčno vabimo vse slovenske lovce, vzlasti pa one s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, da se občnega zbora zanesljivo udeleže in sicer v? častnem številu, saj je občni zbor edina prilika celega leta,, kjer se moremo lovci obrazložiti svoje težnje in želje. Pričakujemo pa tudi od ostalih slovenskih lovcev, v prvi vrsti od Kranjcev kot najbližjih, da ta dan pokažejo svojo zavednost. Komur je res lov pri srcu, kdor želi, da se slovensko lovstvo ojači in konsoliduje, ta ne bo ostal - doma! Odbor. Za naš muzej. Pri vseh kulturnih narodih so muzejske zbirke važno sredstvo ljudske vzgoje 'in vidno znamenje narodne individualnosti. Spodnještajerski Slovenci smo še v tem oziru daleč zaostali. Imamo Še dragocenih reči, ki jih tujci vidijo in grabijo, mi pa spimo. Rodoljubi Štajerski od Mure do Save, zbirajte starinske predmete in jih pošiljajte Zgodovinskemu društvu v Maribor za muzej. Ravnotako narodopisne in naravoslovne predmete. Pazite na najdbe v prazgodovinskih grobiščih, posodbo, nakitje in orožje, na stare umetniške slike, staro pohištvo, orodje kmečko in rokodelsko, stare knjige in listine. Rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo je istotako važno, da dobimo v muzeju nazorno sliko Spodnje Štajerske. Lovce in najemnike lova prosimo, da pošljejo spodnještajerske ptiče za gačenje in manjše živali g. Antonu Godec, učitelju v Lembahu pri Mariboru, ki gači za naš muzej, večje živali pa na Zgodovinsko društvo v Mariboru. ®^zP^sa,no je mesto stalnega učitelja, oziroma učiteljice na petrazredni ljudski šoli v Jarenini Prošnje se morajo vložiti do 10. majnika pri krajnem šolskem svetu v Jarenini. Dokazati se mora zmn? nost obeh deželnih jezikov. Vedno lepše. V „Neues Wiener Tagblatt“ priobčuje hoirat Ploj članek, v katerem se izreka proti trializmu, kakor si ga želijo vsi avstrijsko-ogrski Jugoslovani, ter se izreka samo za kulturno skupnost vseh Jugoslovanov v okviru naše države. To nam mora celo Dobernig dovoliti, pred kojim je Ploj sedaj očividno zlezel pod klop. Beseda rekonstrukcija rodi čudne sadove. Župnijskim uradom in našim somišljenikom.^ V Ljubljani je otvoril naš rojak gospod Maks Tušek svojo novo stavbeno-umetno steklarsko obrt. Priporočamo, 1 da se naši somišljeniki' pri nabavi slikanih cerkvenih oken in drugih steklarskih potrebščin o-brnejo na gospoda Tušek a v Ljubljani. ,Glej inserat! Svoji k svojim! O Binkoštih se vrši na Dunaju' prvi vseav-strijski esperantski dan. Ker je takrat že otvorjena mednarodna lovska razstava, pride ta čas mogoče tudi kateri slovenski esperantist na Dunaj. Ta naj ne zamudi prilike, obiskati esperantski dan, ! da bo videl, kako zmaguje naša ideja. Natančnejša pojasnila daje radevolje gospod Lj. Koser, JurŠinci pri Ptuju, Štajersko. Zadnji Radeckijev veteran v župniji Sv. Ruperta v Slov. gor., gospod Anton Čuček, je dne 6. t. m. umrl, 85 let star. Služil je že cesarju Ferdinandu od 1844 ter se je pod poveljstvom Radepkija 1. 1848 vojskoval v Italiji, kjer je bil v bitki pri Kustoci ranjen. Kot invalid je živel na majhnem posestvu na Stražeh ter dobival razne podpore za invalide, kar mu je zlasti na stare dni dobro došlo. Naj počiva v miru! Podpornemu društvu i ža slovenske visokošolce na Dunaju so dalje darovali: 135 K: gospodje drž. poslanci Jugoslovanskega kluba, in sicer po 20 K: dr. Frid. Ploj, Ivan Hribar in Franc Roblek; po 10 K: Franjo Ivaniševič, Matko Mandič, dr. O. Rybar, Vekoslav Spinčič, Alojzij Strekelj (in Ant. Vukovič vitez Vučjidol; po 5 K: Dušan Baljak, Mijo Bjeladi-novič in dr. Matko Laginja; f 100 K: Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet, Ljubljana; i 50 K: dr. Fr. Jesenko na Dunaju; 40 K: posojilnica v Logatcu; 30 K: okrajni odbor Laški trg; po 20 K: Josip Dobida, c, kr. dvorni svetnik, Ljubljana, in J. Bole, Reka; po 10 K: Josip Pauer, Braslovče, dr. Janko Sernec, Celje', Fr. Sadnikar, Celovec, c. kr. Šolski svetnik Anton Fras, Ivan baron Roscher-Roth, prof. Jakob Zupančič v Gorici, .Rajko Arce in ravnatelj Lovro Požar v Ljubljani, inž. agr. Valentin Flerin v Žužemberku; 8 K: vladni svetnik Andrej Senekovič, Ljubljana; 6 K: dr. »Fr. Žižek, Dunaj; po 6 K:i Fr. Kavčič, kavarnar : v Idriji, 1 dr. Andrej Korenčan, Pulj, dr. Mihael Truden, Dunaj, stotnik Josip. Velkavrh, Banjaluka; 4 K: dr. Jakob Toplak, Ljubljana; po 3 K: Dora Klobovs, Gorenjavas, Fr. Ilovar, Brunn a. G.; 2 K: Miha Žmavc, Rajhenburg. Darove sprejema Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v pokoju, na Dunaju, III., Reisnerstrasse štev. 27. Baron Rokitansky.; bivši deželni poslanec in organizator liberalnih kmetov v Srednjem in Gornjem Štajerju v — kridi. Sodišče vodi proti njemu preiskavo.,. Tudi na Slov. Štajerju, posebno okrog Maribora, je bil baron Rokitansky med nemškutarskimi kmeti in renegati znana oseba. Matice .Slovenske 173. odborova seja se je vršila dne 45. aprila. Predsednik naznanja,, da je zastopal Matico pri pogrebu rajnega pesnika Medveda« in v spremstvu treh drugih članov pri glavni skupščini Matice Hrvatske v Zagrebu. Poroča o dopolnilnih volitvah' na letošnjem občnem zboru Matice Slovenske. Vsi vnovič ali nanovo voljeni odborniki so voljeni na štiri leta. Pri volitvi predsedstva, blagajnika in dveh ključarjev se voli enoglasno dosedanji predsednik gospod dr. Ilešič, enako blagajnik in oba ključarja. V knjižni odsek se uvrstita na občnem zboru novo izvoljena odbornika 1 gospoda Koder in pl. Bleiweis; gospod Koder se pridruži še poleg tega gospodarskemu odseku. Odda se tisk „Letopisa“ in „Prevodov iz svetovne književgosti.“ Oddaja „Zabavne knjižnice“ se odloži na prihodnjo sejo. V deželni umetniški svet pošilja Matica kot svojega zastopnika gospoda ravnatelja Ivana Šubica. Določijo se recenzenti nekaterim rokopisom; prevod Zeyerje-vega romana „Jan Marija Plojhar“ je izgotovljen. Za 1909. leto se je prodalo 4255 garnitur,, med dijake se jih je razposlalo po 2 K 150. Za tekoče leto se je nabralo do zdaj 822 naročnikov, skupno število naročnikov slovenskega zemljevida pa znaša 900. Iz šole. V Skalah pri Velenju je razpisano provizorično mesto učitelja. Gor n j esavimjsko splavarstvo. Iz gornje Sav. dol. Pod gornjim zaglavjem je priobčil liberalni advokat dr. Anton Božič jz Celja v „Narodnem Dnevniku“ in „Narodnem Listu“ dopis, v katerem je pokazal, da se toliko razume na plav in tukajšnje razmere in vodne postave, kakor---Ali ni temu tako? Ali: „prazne kase ljubljanskega Škola, šent-vidski zavodi, avstrijske oblasti, ponližne služkinje škofov“ in enake čenče spadajo na — plav? Ali govorijo kaj vodim postave o tem in graščinah Škotovih? Ničesar tega, torej je to samo neznanje ali pa liberalno zabavljanje na „Škote“ in „avstrijske oblasti“ pri ljudstvu, katero treba poučiti,1 kakor je storila slavna ekspozitura, katera je že za glavarja Su- pančiča ' dobila nalog, da vse potrebno uredi. Dr. Ljuibec se je že lotil tega težavnega dela, 'a je od-išel, zato je vse prišlo na sedanjega komisarja gospoda dr. Hohla. Ta hoče dobro ivsem, ne samo lesnim trgovcem, ampak tudi vsem posestnikom obrežja, žag in mlinov in drugih naprav, kakor jezov, mostov in brv. Zato je poklical (že lansko leto vse, kateri le imajo koncesijo ali plavno pravico, 'da se medseboj zedinijo v konkurenčne odbore in vsakdo vloži malo kavcijo po številu lesa. To je popolnoma pravično. Mi, kateri imamo kaj sveta ob vodi, Vemo dobro, «kako so se „Škode sproti poravnavale“ od raznih lesnih trgovcev — izvzete so seveda pri tem gotove častne izjeme. Marsikateri je uamreč rajši trpel škodo, kakor bi se_ toža-ril, ako se mu ni plačalo na lepo besedo, ker je dobro vedel, da bi mu kak liberalni advokat napravih v prilog lesnemu trgovcu, kakor jež lisici. In pri tem moramo reči resnici na ljubo, da so se Škode poravnale pod oskrbnikom grajščinskim Di Centa prav mastno, ali v gotovem idenarju, ali pa v lesu. Toda marsikateri je les za drugo uporabil ali prodal, in se ni vse storilo; zato kažejo zdaj tuin-tam obrežja Savinje in Drete in drugih pritokov drugo Jice, kakor bi bilo, če bi se bilo storilo, kar bi se storiti moralo.; Odtod „je bilo vedno več škode ugotovljene“ pri zadnji vodni komisiji. Tudi ni resnično, da je grajščinski les največ škode napravil. Tukajšnji lesni trgovci spravijo več kot polovico več lesa po vodi, in tudi jih navadno več skupaj plavi, torej v zelo velikih množinah naenkrat. Ii* še eno je: grajščinskih plavcev je bilo zmi-rom večje število in so zalagali obrežja, da so tako škode varovali. Plavci mnogih lesnih trgovcev tega ne delajo. Koncesija ali plavna pravica se je vsakemu podelila, kdor jo je zaprosil in se udal postavi, kakor je bilo že lansko leto nasvetovano, in se jih je tudi mnogo udalo. Toda vsled liberalnih hujskarij se je v kratkem vse skoraj razbilo. Pa zdaj je že dobro, pa ne vsled Kukovčevega rekurza, ali Božičevega pisarjenja, ampak po pametnem prevdarku vrlih Savinjčanov in po previdnem ravnanju komisarjevem. Ali pri tem ne smemo ostati. Napravimo še en korak naprej in naredimo vodno cesto. Razstrelijo naj se vse večje peči v sredi vode od Solčave doli skoz, kjer je potrebno, koder se les preveč obeša, in na strani jih pustimo, in pri plovbi lepo zalagajmo. S tem si prihranimo mnogo splavarjev, stroškov, časa, in tudi nevarnosti za splavarje ne bo. Po tem se ravnajmo, ker to je naša korist, in- ne poslušajmo „Nar. Dnevnika“ in „Nar. Lista“, ki pišeta v škodo trgovcev in kmetov! v Štajersko. Mariborske novice. Glasbeno društvo v Mariboru priredi na korist dijaški kuhinji koncert, ki se vrši v soboto, dne 7. majnika 1910 v veliki dvorani Narodnega Doma s popolnim orkestrom in s prijaznim sodelovanjem koncertne pevke gospe Jeanete pl. Foedransperg iz Ljubljane. Orkester šteje 40 oseb. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: 1. do 4. vrsta 3 K, 5. do 8. vrsta 2 K, 9. do 1 K 50 vin. Sedež na galeriji 1 K. Za dijake 00 vin. Stojišča na galeriji 50 vin. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gosp. Fr. Burešu, urarju v Mariboru, Tegetthof. cesta 33, ih na dan koncerta popoldne od 3. do 4. ure v Ljudski knjižnici (pritličje Narodnega doma). Spored: 1. G. Meyerbeer. — Venčevalna koračnica iz opere „Prerok“. 2. K. M. pl. Weber. — Overturn k operi „Oberon“. 3. Smetana. — Uvod in kraljevi prihod, iz opere „Dalibor“. 4. a) Haydn. — Arija iz oratorija „Stvarjenje“: „Z zelenjem okrasi polja,“, b) E. Hil-daeh. — Pesem: Pomlad je prišla. 5. Beethoven. — „Larghetto“ iz II. simfonije. 6. Ant. Jaki. — Narodni potpuri: Potovanje po Kranjskem. — Odmor. — 7. Offenbach. — Barkarola iz „Hoffmanovih pripovedk“. 8. Pesmi: a) Viktor Parma. — Poslednja noč. b) Dr. B. Ipavec. — Ciganka Marija, c) K. Goldmark. — Studenček, d) E. Grieg. - Jaz ljubim Te. 9. a) V. Parma. — Intermezzo iz opere „Xenia“, b) Moszkow-ski. — Serenada. 10. R. Wagner. — Bojna himna iz opere „Rienzi“.---- Točke 4 in 8 sporeda poje kon- certna. pevka, gospa J, pl. Foedransperg, vse druge točke izvaja orkester. — Ker je prireditev za dobrodelne namene, pričakujemo obilne udeležbe. Maribor. Dne 16. aprila se je vršil v Mariboru občni zbor zbor ženske in moške podružnice nemškega šulferajna. Zanimivo je, da je večina podružničnega odseka sestavljena s slovanskimi imeni, kakor: Filipek, Posek, Valentinčič, Šetina itd. Na občnem zboru je govoril med drugimi tudi pastor Mahnert, ki je slavil Roseggerja in delo šulferajna. Ce ima, pri zborovanjih šulferajna glavno besedo lutrovski pastor, kakor je Mahnert, potem bi pač lahko sleherni slovenski oče, ki pošilja svojo deco v nemške šole, sprevidel, kak duh veje po teh šolah. Prijeti tatovi. Mariborska policija je aretirala dne 17. aprila Martina in Terezijo Vertič, dninarm. •