Volilni zakon: Erjavec pisal Boninovi Tržaška knjigarna: po likvidaciji nov začetek? V čezmejnem prostoru neizkoriščena kultura Primorski št. 25 (20.95S) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami aplikacijo s spletne trgovine k\ □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 1. FEBRUARJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Ali nista DS in SSk politična zaveznika? SandorTence Preložitev obravnave novega volilnega zakona na 11. februar predstavlja dobro novico tudi za slovensko manjšino. Poslanka Tamara Blažina in naveza Slovenska skupnost-Južnotirol-ska ljudska stranka imata sedaj še okoli deset dni časa za poskus uskladitve stališč. To ne bo lahko, ni pa nemogoče, tudi zato, ker naj bi bila politika včasih umetnost kompromisov, čeprav je danes ta pojem precej zbledel, žal. V slovenski manjšini obstajajo od vedno zelo različna gledanja o volilnih zakonih, ki niso samo tehnično-pravne narave, ampak tudi vsebinske (nekoč se je reklo ideološke). S časom so se te razlike tako ali drugače precej omehčale in postale »prečne«, tako da nekateri na levici danes razmišljajo podobno kot SSk. Časi so se hvala bogu spremenili, kar je botroval tudi t.i. zaton ideologij. Na manjšinski politični sceni izstopa dejstvo, da sta Demokratska stranka in SSk politični ter volilni zaveznici na deželni in krajevni ravni, demokrati pa so v Rimu in v Bocnu volilni zavezniki zbirne stranke Južnih Tirolcev in Ladincev. Logika narekuje, da bi se tri omenjene stranke v zvezi z volilnim zakonom predstavile s skupnimi stališči, kar se doslej ni zgodilo. Logika je eno, politika pa nekaj drugega. To vemo in dobro poznamo stališča »na terenu«, prepričani pa smo, da bi vseeno veljalo poskusiti. Posebno zato, ker nam razmere v Rimu ob sedanji splošni zmedi niso ravno naklonjene. RIM / LJUBLJANA / VIDEM - Italijo in srednjo Evropo zajel močan val slabega vremena Velike težave z obilnim V • • 1 v • sneženjem in dežjem Kritične razmere se bodo nadaljevale vse do ponedeljka Trst: na pokopališču mrličem kradli zlato Na 4. strani Dolinska občina: kje so avtobusi? Na 5. strani Trst: nagrade natečaja za višje srednje šole Na 8. strani Demokratska stranka v Gorici izbira tajnika Na 12. strani A2A: dežela odredila epidemiološko študijo Na 13. strani TRST - Osrednja proslava bo 9. februarja SKGZ in SSO vabita na ArTSprehod v artfy. $5S2 RIM / VIDEM / LJUBLJANA -Italija, Slovenija, Avstrija in še druge evropske države so bile včeraj pod izrednim udarom slabega vremena, ki je povsod povzročilo vrsto težav. V nižjih predelih severne in srednje Italije je izredno močno deževje povzročilo obširne poplave, v alpskem loku pa je zapadlo veliko svežega snega. Močne padavine, tako snežne kot deževne, so bile tudi v Sloveniji in v naši deželi. Po napovedih se bodo take vremenske razmere nadaljevale vse do ponedeljka, zaradi česar pristojne služne opozarjajo ljudi na previdnost in spremljanje razmer. V Sloveniji je ponekod povrzročal hude preglavice tudi žled, tudi v hribovitem svetu naše dežele pa zaradi mokrega snega obstaja velika nevarnost plazov. Na 2., 3., 13. in 20. strani RIM Volilni zakon gre naprej RIM - Tudi včerajšnji dan je v parlamentu potekal pod vtisom serije provokacij, k jiih je v preteklih dneh zanetilo Gibanje 5 zvezd. Osnutek zakona o volilni reformi pa je včeraj v parlamentu naredil korak naprej, potem ko je bila na glasovanju zavrnjena ustavna pre-judiciala, ki jo je predstavila opozicija. Sekretar je glasovanje ocenil pozitivno in izrazil pričakovanje, da bo iter zakona prišel do konca. Na 11. strani m GOSTILNA IN PIVOVARNA MAH NIC BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA HDGIDfflD [MUMl GOSTI LNA MAH NIC PIVOVARNA NA KOZINI MAHNIČ Rezervacije: +386 (0)5 680 01 00 Naročila: +386 (0)5 680 01 00 www. ma h nie.s GOSTILNA MAHNIC V PARKU ŠKOC|ANSKE |AME Rezervacije: +386 (0)31335 015 Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 ŠTEVERJAN - Protipotresna varnost Za sanacijo šole Gradnik še najmanj pol milijona 9771124666007 2 Sobota, 1. februarja 2014 ALPE-JADRAN / VOLILNI ZAKON - Slovenska manjšina Poslanka Blažina in SVP potrdila svoje popravke Razstava P. Petričiča v Beneški galeriji RIM - Poslanka Tamara Blažina in poslanci Južnotirolske ljudske stran-ke-SVP so v poslanski skupščini predložili popravke k predlogu novega volilnega zakona, ki zadevajo slovensko manjšino. Slovenska poslanka je na zahtevo Demokratske stranke v poslanski ustavni komisiji umaknila dopolnila, ki jih je sedaj predložila v skupščini, kar je naredila tudi SVP na predlog Slovenske skupnosti. O volilnem zakonu bo v parlamentu spet govor od ll.februarja dalje. Poslanka Blažina je vložila tri popravke. V prvem popravku predlaga, da bi razpolovili sedanji splošni »manjšinski prag« na deželni ravni od sedanjih 20 na 10 odstotkov. V drugem dopolnilu predlaga, da bi eno od volilnih okrožjih FJK zaobjemalo 32 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer je uradno priznana navzočnost Slovencev. S tem predlogom je vezan tretji amandma, ki pravi, da bi v tem okrožju dobila parlamentarca manjšinska stranka v povezavi z vsedržavno stranko, ki bi presegla 10-odstotni prag. SSk se je, kot v preteklosti, za svoje tri popravke naslonila na poslance SVP. Prvi popravek SVP-SSk se sklicuje na t.i. evropski manjšinski volilni sistem, ki so ga uspešno udejani-li v volilni zakonodaji Furlanije-Julij-ske krajine. Stranki ali listi, ki je odraz slovenske manjšine, bi za izvolitev parlamentarca zadostoval najmanj en odstotek glasov na deželnem nivoju. Na osnovi drugega popravka SVP-SSk bi slovenska lista za izvolitev parlamentarca morala preseči 7 odstotni prag, tretji popravek je podoben prejšnjemu, le da 7-odstotni volilni prag v tem primeru velja za slovensko listo v povezavi z vsedržavno stranko. Omenjena dva popravka se nanašata na volilno okrožje na ozemlju občin in zahodnega in vzhodnega Krasa ter Lo-njerja v tržaški občini, kjer se izvajajo odloki o t.i. vidni dvojezičnosti. Medtem ko Demokratska stranka predlaga volilno okrožje 32 občin, se je Slovenska skupnost odločila za zemljepisno gledano nekoliko manjši okraj (brez mesta Trst in njegovih predmestij). VOLILNI ZAKON - Slovenski zunanji minister pisal Emmi Bonino Erjavec upa, da bodo v Rimu prisluhnili slovenski manjšini LJUBLJANA - Slovenija pričakuje, da bosta italijanska vlada in parlament v novem volilnem zakonu prisluhnili pričakovanjem slovenske manjšine. V ta namen je zunanji minister Karl Erjavec pisal svoji italijanski kolegici Emmi Bonino. »Dovolite mi, da v aktuaalnem kontekstu spreminjanja volilne zakonodaje usmerim vašo pozornost na prizadevanja slovenske manjšine po uveljavitvi pravice do volilne olajšave, ki doslej - kljub zakonski obvezi iz zaščitnega zakona - še ni bila realizirana. Gre za določbe, ki predvidevajo olajšave za izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini, v najvišje predstavniško telo italijanske države. Sprejem nove volilne zakonodaje je po mojem prepričanju pravi čas, novi zakon pa pravo orodje, da se to stori,« je v pismu Boninovi zapisal še vodja slovenske diplomacije. Erjavec sporoča italijanski zunanji ministrici, da so ga zastopniki slovenske manjšine pred dnevi zaprosili za posredovanje pri pristojnih italijanskih oblasteh. »Poleg povoda, Minister Kari Erjavec ki ga predstavlja zaprosilo slovenske manjšine v italijanski republiki, se na vas obračam tudi iz dolžnosti, ki mi jo nalaga skrb matične države do manjšine ter obvez, zapisanih v številnih mednarodnih dokumentih,« beremo še v Erjavčevem pismu. Dogajanjem okrog volilnega zakon, s katerim se ukvarja poslanska zbornica, od blizu spremlja tudi slo- Ministrica Emma Bonino venski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Pričakovanja slovenske manjšine in Republike Slovenije je diplomat med drugim iznesel vodji poslanske skupine Demokratske stranke Robertu Speranzi in vodji poslancev stranke Naprej Italija Renatu Brunetti. Tudi Mirošič je, podobno kot minister Erjavec, izhajal iz zaščitnega zakona. ŠPETER - Z razstavo likovnih del Paola Petričiča "Nel segno di Paolo/V Paolovem znamenju", ki jo bodo odprli v četrtek, 6. februarja, ob 18.30 v slovenskem kulturnem domu v Špetru, bo svoja vrata ponovno odprla Beneška galerija. Gre za že zgodovinski prostor, kjer je v desetletjih delovanja Društva beneških likovnih umetnikov razstavljalo veliko umetnikov iz Benečije, Furlanije in Slovenije. Z odprtjem razstave likovnih del Paola Petričiča na dan, ko bi praznoval 85 let, bodo v Benečiji počastili dan slovenske kulture in se oddolžili spominu intelektualca, politika, pedagoga in ustvarjalca, ki je bistveno prispeval h kulturni in splošni rasti slovenske manjšine na Vi-demskem. Med drugim je bil tudi pobudnik ustanovitve Društva beneških likovnih umetnikov ter Beneške galerije. Organizatorja večera sta Društvo beneških likovnih umetnikov in Inštitut za slovensko kulturo. Galerija bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure in ob sobotah od 10. do 17. ure. Ob istih urah bo odprt tudi center SMO - Slovensko multimedijsko okno. Info: 0432 727490 -isk.benecija@yahoo.it (NM) SLOVENIJA - Izredne snežne in deževne padavine se bodo nadaljevale do ponedeljka Rdeči alarm za severozahod Hudi zastoji v prometu, valika nevarnost proženja plazov - V alpskih dolinah je padlo čez meter snega LJUBLJANA - Padavine se bodo nadaljevale do ponedeljka, ponekod v gorah in Zgornjesavski dolini lahko do takrat na dan pade tudi do 30 ali 40 centimetrov snega, je včeraj na novinarski konferenci pojasnil meteorolog Agencije RS za okolje Aleš Pore-doš. Ljudem svetujejo dodatno previdnost in redno spremljanje razmer. Po Poredoše- vih besedah smo se zaradi mešanja hladnega zraka z vzhoda in vlažnega ter toplejšega iz Sredozemlja znašli v redki situaciji, ko na že zapadel sneg pade dež, nato pride do žledu in poledice, nato pa spet sneži. To lahko izdatno oteži mobilnost ljudi. Zato bo do proženja snežnih plazov prišlo tako v gorah kot predalpskem hri- ŠPETER - Predstavili tradicionalni zbornik z bogato vsebino Trinkov koledar v znamenju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ŠPETER - Leto 2013 je bilo Trinko-vo leto, tako je naslovila svoj prispevek Jole Namor v Trinkovem koledarju, ki ga je kulturno društvo predstavilo v četrtek v slovenskem kulturnem domu v Špetru. Res je bilo društvo v teku prejšnjega leta pobudnik velikih prireditev, kot je na začetku predstavitve povedal predsednik Miha Obit, začenši s prireditvami ob 150-letnici rojstva Ivana Trinka, ki so nastale v sodelovanju z Občino Sovodnja, z nadaljevanjem projekta Koderjana, s posvetom o identiteti in jeziku v okviru evropskega projekta Lex, z uspešno razstavo Claudie Raza v Čedadu in z drugimi pobudami. Vsa ta obsežna dejavnost se kaže tudi v zborniku, ki objavlja prispevke šestindvajsetih avtorjev in ki je kot vsako leto rezultat čezmejnega sodelovanja in ogledalo beneške ter posoške stvarnosti in ljudi. O vsebini zbornika, ki se odpre s pozdravom ministrice za Slovence v zamej- Lucija Trusgnach NM stvu in po svetu Tine Komel, je spregovorila tajnica društva, Lucia Trusgnach. »Trinkov koledar,« je med drugim rekla, »je kot črta, ki ima svoje korenine v preteklosti, se nanaša na sedanjo realnost na- še skupnosti, pa zna gledati tudi naprej.« Nato so imeli besedo nekateri avtorji zbornika. Jole Namor, ki je orisala delovanje Skgz v videmski pokrajini v obdobju 19542004, se je osredotočila na težave, ki so jih imeli Slovenci v Furlaniji v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Profesor Branko Marušič je napisal spomin na dr. Leva Svetka - Zorina ob stoletnici rojstva, bivši generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Sušmelj je pripovedoval o srečanju dveh partizanov, Danila Turka in Leva Svetka, z monsinjorjem Trinkom leta 1944. Edvard Erzetič, ki je prišel iz Škofije Loke, se je spomnil na svoja prva srečanja z Rezijo in Benečijo, arhitekt Ren-zo Rucli pa je napisal občuten spomin na beneškega intelektualca Paola Manzinija. Za glasbeni vložek sta poskrbela mlada harmonikarja Mitja Tull in Ric-cardo Crucil, ki pod vodstvom profesorja Claudia Furlana obiskujeta špetrsko Glasbeno šolo. (NM) bovju, tudi na neobičajnih mestih, je poudaril Poredoš. Neugodne vremensko dogajanje bo omejeno predvsem na zahodni del Slovenije, tam je pričakovati še veliko padavin, meja sneženja pa bo nihala, zato bodo tako težave zaradi snega kot tudi dežja, je pojasnil Poredoš. Od četrtka zjutraj do petka popoldan je največ padavin, skoraj 200 litrov na kvadratni meter, padlo na ilirskobistri-škem in bovškem. Prav na ilirskobistri-škem v prihodnjih dneh ostaja največja nevarnost naraščanja vodotokov. Od 50 do 100 litrov pa je padlo na Gorenjskem in v hribovitem svetu severne Primorske. Ponekod v alpskih dolinah je padlo že čez meter snega. Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja je reka Reka že poplavila, zlasti v srednjem in spodnjem toku, njen pretok pa bo še naraščal, prav tako bodo naraščale manjše reke v jugozahodni Sloveniji. Dodatno bo narasla reka Vipava s pritoki, zlasti tisti na goriškem območju. Naraščanje vodotokov se bo začelo že danes, v soboto pa nadaljevalo. Tudi morje je včeraj za 28 centimetrov že prestopilo obalno črto. Tako bo tudi danes med 9. in 12. uro ter v nedeljo. Na agenciji zato ljudi pozivajo, naj sproti preverjajo vremenske razmere. Na spletni strani meteo.si si lahko razmere ogledajo tudi za vsako regijo posebej, zraven so tudi navodila, kako ob takih razmerah ravnati. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA_Sobota, 1. februarja 2014 3 SKGZ-SSO - V tržaškem Kulturnem domu bo 9. februarja na sporedu ArTSprehod Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku letos v znamenju tržaških ustvarjalcev TRST - ArTSprehod, z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu. Tako je naslov letošnji osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga bodo Slovenci v Italiji obeležili v nedeljo, 9. februarja, v tržaškem Kulturnem domu. Prireditev že več let prirejata krovni organizaciji SKGZ in SSO; njena lokacija se iz leta v leto spreminja, spored pa izmenično izoblikujejo njune članice. Letos je vlogo organizatorja prevzela Zveza slovenskih kulturnih društev, kateri so se pridružili Glasbena matica, Slovenska prosveta in Slovensko stalno gledališče. Praznovanje slovenskega kulturnega praznika so si namreč zamislili kot nadgradnjo Artsprehoda, ki je na pobudo ZSKD septembra potekal po mestnih ulicah v sklopu Slofesta. Na velikem odru Kulturnega doma se bodo mladim članom dramskih skupin in glasbenikom, ki so septembra nastopili na pomolu Audace, Trgu Hortis in drugih krajih, pridružili nekateri novi obrazi, predvsem pa dva mešana pevska zbora: Jacobus Gallus iz Trsta in Lojze Bratuž iz Gorice. Na odru bo tako nekaj manj kot sto nastopajočih. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal Danijel Malalan, ki je podpisal režijo in scenarij, nas bo ArT- Z leve: Štoka, Pavšič, Malalan in Kralj med včerajšnjo predstavitvijo fotodamja@n Sprehod (tudi s pomočjo video posnetkov, ki jih pripravlja slovenski program RAI) virtualno popeljal mimo šestih postaj, od griča sv. Justa do palače Marenzi, Kanala, pomola Audace in še nekaterih mestnih lokacij, ki so tako ali drugače povezane s slovenskimi tržaškimi ustvarjalci. Občinstvo bo prisluhnilo tako odlomkom iz dokumentov, na primer iz pisem družine Marenzi, ki pri- čajo o zgodovinski prisotnosti Slovencev v mestnem jedru, kot besedilom sodobnih pesnikov in pisateljev (Marija Čuka, Marka Kravosa, Borisa Pahorja, Alojza Rebule in drugih). Med njimi bo tudi Srečko Kosovel, ki sicer ni bil Tržačan, a je kot znano rad zahajal v mesto; ravno sežanski pesnik vabi na proslavo s plakatov, ki jih je posrečeno oblikoval studio Sintesi. Pod izbor besedil pa sta se podpisala Ksenija Majovski in Martin Lissiach. Skladbe in pesmi, ki jih bodo izvajali tako učenci Glasbene matice kot pevci obeh zborov, bodo odražale obdobje, ki je značilno za posamezne »postaje«. Ravnatelj GM Bogdan Kralj je izrazil posebno zadovoljstvo, ker bosta zbora nekatere skladbe izvedla skupaj. V sklopu prireditve, ki se bo pričela ob 17. uri, bosta krovni organizaciji (včeraj sta ju zastopala predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka) podelili priznanja tistim posameznikom in skupinam, ki so v lanskem letu dosegli vidnejše rezultate na kulturnem področju. Slavnostni govornik pa bo pisatelj Marko Sosič. Razveseljivo novost letošnje proslave predstavlja dejstvo, da so organizatorji pomislili tudi na najmlajše. Medtem ko bodo njihovi starši sledili dogajanju na odru, se bodo lahko namreč otroci v mali dvorani zabavali z anima-torji Študijskega centra Melanie Klein. Udeležba je brezplačna, animatorji pa prosijo starše, da prisotnost otrok najavijo na telefonski številki 040 370846. V foajeju Kulturnega doma pa bo razstava, na kateri se bodo predstavile slovenske tržaške kulturne ustanove. (pd) FJK - Slabo vreme z obilnimi padavinami povzročilo nešteto težav V hribih sneg, v nižini pa poplave Na Trbiškem snežni plaz zasul avtobus VIDEM, PORDENON, TRBIŽ -Plazovi, poplave, prekinjene cestne in železniške povezave, izpad elektrike: to je »bera« včerajšnjega dne v videmski in por-denonski pokrajini, nad katerima se je znesla vremenska ujma z obilnimi padavinami, v hribovitih predelih Karnije, Kanalske doline in Rezije v obliki snega, v furlanski nižini pa kot dež, ki je prebivalstvu ter enotam civilne zaščite in gasilcev povzročil nemalo težav. V hribovitih predelih videmske pokrajine je bilo včeraj precej dramatično zlasti zaradi snežnega plazu, ki je popoldne na cesti, ki povezuje Trbiž z Rabljem, zasul avtobus in avtomobil, na srečo pa ni povzročil žrtev, saj so se vozniki in potniki rešili, posegli pa so gasilci in gorski reševalci. Drugače je na Trbiškem samo v nekaj urah zapadel meter snega, tako da je prišlo tudi do prekinitve železniškega prometa med Vidmom in Trbižem, kjer je na postaji v Ukvah obtičal vlak, ki z Dunaja pelje v Benetke. Zaradi slabega vremena so morali odpovedati za včeraj predvideno proslavo dneva slovenske kulture na Trbižu. Pri Tablji so zaprli cesto za Mokrine, prav tako je bila zaprta cesta od Rablja proti Žlebem, v Reziji pa je prišlo do izpada elektrike. Sinoči pa so nad Čento iskali 45-letnika, za katerim se je izgubila vsaka sled. S plazovi in izpadom elektrike (predvsem zaradi padca dreves na električne žice) so se morali soočati tudi v Karniji, kjer so zaprli prelaz Monte Croce Carnico, na številnih šolah pa ni bilo pouka. V porde-nonski pokrajini pa je plaz zasul cesto, ki pelje do vasi Casso v občini Erto blizu žalostno znanega jezu Vajont, kjer je petnajst prebivalcev ostalo odrezanih od sveta. Če je v hribih in gorah povzročal težave sneg, pa je v nižinskih predelih to delal dež. Pri Sacileju je reka Livenza prestopila bregove, zaradi poplave so morali zapreti štiri ceste in podvoz. Podobna slika se je včeraj kazala še v številnih drugih krajih v furlanski nižini tako v vi-demski kot v pordenonski pokrajini predvsem zaradi poplavljanja kanalov in manjših rek. Še posebej so pozorni do situacije glede odtočnega kanala med Kornom in Tilmentom in drugih tovrstnih kanalov. Težave so po poročanju V hribovitih predelih videmske in pordenonske pokrajine je sneg povzročil velike preglavice prebivalstvu, predvsem zaradi plazov agencije Ansa beležili tudi v Dreki v Benečiji ter v samem Vidmu. Gasilci so opravili več kot štirideset posegov, trideset vozil pa je plužilo ceste, ki so jih preventivno posipali s petsto stoti soli. Zelo zaposleno je bilo razumljivo tudi osebje Civilne zaščite in pristojnih pokrajinskih in občinskih služb. Verjetno bodo morale ekipe še v prihodnjih dneh delovati s polno paro, saj se bo po napovedih meteorologov slabo vreme nadaljevalo z obilnimi padavinami v obliki snega in dežja, v hribovitih predelih pa ostaja zelo visoko tveganje, da pride do snežnih plazov. POKRAJINE Gorica, Trst in slovenska manjšina TRST - Po četrtkovi formalni ukinitvi pokrajin je deželni svet včeraj odobril volilna pravila za izvolitev novih pokrajinskih svetov. Pokrajine bodo sedanjo vlogo ohranile do zapadlosti mandatov aktualnih pokrajinskih svetov (v Trstu in v Gorici do leta 2016), na kar se bodo prelevile v ustanovo, ki bo imela pretežno posvetovalne in usmerjevalne pristojnosti. Seveda pod pogojem, da bo italijanski parlament v dvojnem branju pristal na spremembo deželnega statuta, za kar je potreben ustavni zakon. Svetnike izvolijo občinski predstavniki Pokrajinske svetnike bodo po novem izvolili občinski svetniki iz posamezne pokrajine. Goriški občinski svet bo štel 22 članov, tržaški pa 24 članov (enako kot sedaj). Zakonodajalec je določil, da je na Tržaškem lahko največ 45 odstotkov pokrajinskih svetnikov odraz mestne uprave, preostali predstavniki pa obvezno odraz t.i. okoliških uprav. V deželni komisiji so sprva sklenili, da bodo ozemlja posameznih pokrajin razdelili na volilne okraje, nato pa so se odločili za oblikovanje enega samega pokrajinskega volilnega okraja. Deželni svet je z glasovi leve sredine (z izjemo Slovenske skupnosti) in ob nasprotovanju desno-sredinske opozicije ustanovil tudi skupščino županov. Opozicija je -kot smo poročali - podprla ukinitev pokrajin, ne pa volilnih pravil za »nove« pokrajine, tako kot jih je predlagala koalicija predsednice Debore Serracchiani. Vprašanje Slovencev ostaja še odprto Deželni parlament je sprejel obvezo, da bo v primeru pokrajinskih volitev po sedanjem sistemu v Trstu, Gorici in v Vidmu sprejel določila za olajšano izvolitev Slovencev. Priporočilo so vložili Igor Gabrovec (SSk), Stefano Ukmar (DS) in Giulio Lauri, sprejetje posebnih deželnih norm pa je odvisno tudi od parlamentarnega postopka ustavnega zakona za ukinitev pokrajin. Alessandro Colautti in Paride Cragnelutti iz nove desne sredine sta opozorila, da tako zastavljena volilna pravila prizadenejo tako majhne občine, kot zastopanost Slovencev v novih pokrajinskih skupščinah. Severna Liga za zaščito vseh manjšin v FJK Deželni svetniki so tudi osvojili priporočilo Severne lige, ki meni, da je treba - poleg slovenske - upoštevati tudi potrebe furlanske in nemške jezikovne skupnost. Li-gaši poudarjajo, da je treba vse tri manjšine obravnavati z enakimi merili in se je treba zato izogniti diskriminacijam. Skupščina je sprejela priporočilo Severne lige, čeprav se njeni trije deželni svetniki niso udeležili včerajšnjega glasovanja. / ŠPORT Sobota, 1. februarja 2014 4 J APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRŽAŠKA KNJIGARNA - Razprodaja v prostorih v Frančiškovi ulici in na Opčinah Likvidacija je lahko priložnost za nov začetek V izložbah Tržaške knjigarne že nekaj dni kraljujejo dvojezični napisi, ki kupce opozarjajo, da je podjetje v likvidaciji. Beseda likvidacija ima sicer skoraj katastrofalen prizvok, je pa tudi sinonim za posebno ugodne popuste. In tako je tudi v prostorih v Frančiškovi in Proseški ulici, kjer je v teh dneh mogoče kupiti celo knjige po en evro. Da predstavlja likvidacija podjetja Tržaška knjigarna tudi priložnost za nov začetek, je prepričana Ilde Košuta. Knji-garnarica, ki je od leta 2009 za krmilom edine slovenske knjigarne v Trstu, upa, da bodo pogovori, ki že nekaj časa potekajo med založbo Mladika in Založništvom tržaškega tiska, odobrili želene sadove. Založbi kot znano razmišljata o ustanovitvi novega podjetja, ki bi prevzelo Tržaško knjigarno, saj se dobro zavedata pomena, ki ga ta trgovina ima za tržaške Slovence in širšo javnost. O tem, da je Tržaška knjigarna pravi most med slovenskim in italijanskim svetom priča tudi dejstvo, da je v teh dneh vstopil v knjigarno marsikateri zaskrbljeni italijanski kupec. »Skrbi jih, kje bodo kupovali italijansko-slovenske slovarje in učbenike slovenskega jezika,« pravi knji-garnarica, »saj dobro vedo, da lahko tovrstne publikacije kupijo samo pri nas.« Po drugi strani pa Mladiko in ZTT skrbi izguba, ki jo obratovanje knjigarne skoraj neizbežno ustvarja. Res je sicer, da so sedanji lastniki (v prvi vrsti Jadranska finančna družba) tudi na straneh našega dnevnika zagotovili, da stari dolgovi ne bodo bremenili novega podjetja, dejstvo pa je, da bo tudi »nova« knjigarna zelo verjetno ustvarjala izgubo. In če se vsi načeloma strinjamo, da na Tržaško knjigarno ne smemo gledati kot na izključno komercialni objekt, ni še jasno definirano, kdo naj finančno podpre delovanje tega pravega kulturnega središča. Krovni organizaciji SKGZ in SSO? Slovenija? Dežela FJK? Ko bo odgovor na ta vprašanja jasen, bo najbrž čas tudi za ustanovitev novega podjetja, ki naj skrbi tako za tržaško kot za opensko knjigarno; Ilde Košuta je prepričana, da bosta obe obratovali tudi v prihodnje, ali bo to v dosedanjih prostorih, pa bo odločal nov lastnik. Medtem se je v knjigarni kot omenjeno začela razprodaja knjig, voščilnic, zemljevidov, raznih obrtniških izdelkov, ki ponuja marsikatero ugodno priložnost za nakup. Nekaterih med njimi se bodo najbrž posebno razveselili nostalgiki, na primer tistih usnjenih rdečih copat z belim kožuhom v pravem jugoslovanskem stilu, ki jih je bilo nekoč mogoče videti na marsikaterem zamejskem domu. Skratka, tudi obiskovalci spletne skupine Si za-mejc, če ... bi lahko v Tržaški knjigarni dobili kako zanimivo sugestijo. (pd) VZHODNI KRAS Trebče: bivše odlagališče še vzbuja skrbi Nekdanje odlagališče smeti pri Trebčah še vedno vzbuja skrbi, čeprav seveda ne kot v preteklosti. To izhaja iz sporočila Občine Trst na osnovi delovnega sestanka med občinskim odbornikom za okolje Umbertom Laurenijem ter zastopniki deželne okoljske agencije, zdravstvene ustanove in družbe AcegasAps. Predstavniki servisne družbe, deželne ter zdravstvene ustanove so zagotovili, da odlagališče, ki je že več let zaprto, ni nikoli prizadelo podzemne reke Timave, čeprav so naravovarstveniki svoj čas trdili drugače. Zagotavljajo, da je stvar stalno pod nadzorom, upoštevajoč dejstvo, da Timava ni več vir pitne vode, izjema so izredna sušna obdobja. Glede morebitnih posegov v tamkajšnjih jamah, ki so nasičene z odpadki, so stvar dali v presojo deželnemu tehničnemu omizju. ČRNA KRONIKA - Policija izsledila trojico romunskih tatov Pokojnikom kradli zlate zobe Gheorghe Buzzatoaia Del ukradenih protez so našli tudi v aretirančevem avtomobilu ZAVOD ZOIS - Na šoli je na ogled fotografska razstava Tu ostanemo o Palestini Palestina včeraj in danes Razstavo, ki so jo odprli preteklo sredo, je pripravilo gibanje BDS - Na šoli se pripravljajo na začetek vpisovanja za prihodnje šolsko leto Prostore Tehniškega zavoda Žige Zoisa krasijo stare in novejše fotografije, ki prikazujejo življenje v Palestini. Zavod namreč gosti razstavo Tu ostanemo, ki je bila pred časom že na ogled na Liceju Franceta Prešerna in v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo dopoldne pa so jo odprli na začasnem sedežu šole Zois v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob navzočnosti dijakov, učnega in neu-čnega osebja ter ravnateljice Milene Padovan, prof. Nade Pretnar, nekdanje profesorice na zavodu Zois, ki je dijakom predavala o Palestini in prof. Cirile Devetti, vodje projekta vzgoje za odgovorno državljanstvo, v okviru katerega je do postavitve razstave tudi prišlo. V okviru tega projekta na zavodu Zois vsako leto poglobijo kako temo: tako so v preteklosti npr. obravnavali Evropsko unijo, dalje pokol v Srebrenici idr., tokrat pa so se odločili za Palestino, na razstavo, ki jo je pripravila slovenska podružnica mednarodnega gibanja za bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu (BDS), pa so se pripravili s pomočjo predavanj in delavnic, ki so pod Razstavo so na zavodu Zois odprli preteklo sredo FOTO DAMJ@N vodstvom prof. Pretnarjeve, ki je članica slovenske podružnice BDS, stekle v vseh razredih. Na razstavi so na ogled starejše slike izpred leta 1948 in nastanka izraelske države iz zapuščine fotografa Erica Matsona in novejši posnetki, ki so delo še živečih slovenskih fotografov Jureta Eržena, Arneja Hodaliča, Mete Krese, Mateja Leskovška, Mateja Povšeta, Mihe Sagadi-na in Matica Zormana. V okviru projekta sta v načrtu še ogled dokumentarca ter srečanje z mlado Palestinko in Izraelcem, razstava pa je na ogled vsak delovni dan med 8. in 14. uro, popoldne pa bo na ogled 3. in 7. februarja med 16. in 19. uro. Drugače se tudi na zavodu Zois pripravljajo na vpisovanje za prihodnje šolsko leto, ki bo steklo v ponedeljek, trajalo pa bo do 28. februarja. Dnevi odprtih vrat, ki so jih na šoli priredili pred časom, so bili deležni precejšnjega obiska in zanimanja, kar kaže na skrb in razmišljanje o prihodnosti. V prihodnjem šolskem letu se tudi zaključuje prehod na nove učne načrte in smeri, tako da bo pouk v vseh razredih potekal na podlagi prenovljenih programov, predmetnika in novih učnih smeri. Kot znano, se je pravno gospodarsko podjetniška smer oz. smer za knjigovodje preoblikovala v smer za upravo, finance in marketing, stara geometrska smer pa v smer za gradnje, okolje in teritorij. Drugih večjih novosti v prihodnjem šolskem letu ne bo, večina projektov se bo nadaljevala, začenši z delovno prakso v podjetjih, kjer šola krepi stike s svetom dela, da dijake pripravi na možnosti, ki se ponujajo po končanem šolanju. Policija je prišla na sled združbi romunskih državljanov, ki so na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani kradli zlate zobne proteze in druge dragocene predmete ter jih potem prodajali. Do razkritja je prišlo na podlagi preiskave mobilnega oddelka tržaške kvesture, ki jo je koordiniral tožilec Federico Frezza. Policisti so namreč že več tednov iskali zlikovce, potem ko so ugotovili, da so številnim trgovinam, ki v Trstu kupujejo zlato, prodajali dragocene zobne proteze. Tako so odkrili, da so bili prodajalci omenjeni romunski državljani, ki so bili zaposleni pri nekem pogrebnem podjetju, ki opravlja pokope pri Sv. Ani. Z nečednim poslom se je trojica ukvarjala že kake štiri mesece ob izkopavanjih posmrtnih ostankov pokojnikov na polju št. 12, do katerih je prihajalo deset let po njihovi smrti. Glavni akter, 40-letni Gheorghe Buzzatoaia, je, namesto da bi ob izkopu položil predmete v posebno kovinsko škatlo, kradel poročne prstane, verižice ter zlate zobne prevleke in proteze. Predmete je položil najprej pod eno od dveh rokavic, s katerima je bil opremljen, potem pa jih je dajal v žep, kar je zabeležila tudi kamera. Potem ko so zbrali nekaj tako nakradenega blaga, so ga trije Romuni šli prodajat v razne trgovine za odkup zlata, ki delujejo v Trstu, pri tem pa so v štirih mesecih na tak način zaslužili kakih 25.000 evrov. Prav tak način prodaje zlata je vzbudil sum pri policiji, s katero sodelujejo lastniki tovrstnih trgovin z namenom, da se preprečijo nezakonite dejavnosti. Preiskava je trajala približno mesec dni, pri čemer sta s preiskovalci sodelovali tudi socialna zadruga Programma lavoro in podjetje Acegas Aps, na koncu pa so policisti mobilnega oddelka pod vodstvom načelnika Roberta Giacomellija zasačili Buzzatoaio, ko je pri sebi imel eno od ukradenih protez. Pri nadaljnji preiskavi njegovega stanovanja in avtomobila so odkrili še druge proteze, dragulje in predmete, ki so bili sad tudi drugih dejavnosti. Buzza-toaia se je znašel za zapahi, zaradi sodelovanja pri kraji pa je policija ovadila tudi njegova 30 in 39-letnega rojaka, katerih imen pa ni objavila. / ŠPORT Sobota, 1. februarja 2014 5 J DOLINSKA OBČINA - Poročilo županje Fulvie Premolin Združenje Morje-Kras: V I V9 • ^ V| več občin, manj stroskov OBČINA DOLINA - Javni prevozi pod vsako kritiko Kje so avtobusi? Krajevne uprave imajo vedno manj sredstev na razpolago. Prenosi iz državnih in deželnih blagajn so vedno skromnejši, cene storitev pa naraščajo. Kaj storiti, da bi se zoperstavili temu drsenju proti upravnemu propadu? Pet okoliških občin tržaške pokrajine je poiskalo in dobilo odgovor v medobčinskem združenju Morje-Kras. Ustanovljeno je bilo na podlagi deželnih zakonov in predstavlja »pozitiven preizkus modela, ki mu bodo morale javne uprave v določenih kontekstih slediti,« je med včerajšnjo sejo dolinskega občinskega sveta poudarila županja Fulia Premolin. Njeno poročilo o delovanju medobčinskega združenja, ki združuje občine Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina, ni bilo -v času ko na deželi strižejo peruti pokrajinam - naključno. Gospodarsko vprašanje bo še dolgo trkalo na vrata občinskih upraviteljev: »Dandanes si ne moremo zakrivati dejstva, da se težnja po zmanjšanju razpoložljivih sredstev ne bo tako kmalu zaustavila, zato bo v prihodnosti vedno bolj pomembno, da združimo moči v našem prostoru in da se izognemo potratam ali dvojnikom,« je opozorila. Morje-Kras je nastal prav s tem namenom. Cilj združenja je »prihraniti na sredstvih ob ohranjanju ustrezne ravni storitev namenjenih občanom. Glavni instrument, ki se ga je medobčinsko združenje posluževalo -tudi na podlagi deželnih financiranj - so bile konvencije. Te so omogočile sodelovanje med raznimi občinami na področju informatizacije, izobraževanja osebja, obravnave krajinskih dovoljenj, komuniciranju in še na drugih področjih, s čemer so posamezne občine prihranile pomembna sredstva. Izvršni organ združenja Morje-Kras je skupščina županov. Slednja omogoča stalni stik med javnimi ustanovami, »kar je zelo koristno pri preverjanju opravljenega dela in pri načrtovanju bodočega, tudi v smislu čez-mejnega sodelovanja,« je poudarila Fulvia Premolin. Dolinska županja je izrecno izpostavila promocijo prostora in njegovih posebnosti. Sektor Komunikacije združenja Marje-Kras je v zadnjem letu nudil ustrezna sredstva za uresničitev skupne promocije Krasa in obale preko spletne strani, ki je bila pripravljena v konvenciji z ustanovo Insiel (s čemer je bilo prihranjenih veliko stroškov). Stran bo grafično služila kot osnova za spletne strani posameznih uprav. Z istim namenom so bile tiskane brošure v štirih jezikih, ki so bile razdeljene na mednarodnih sejmih. Spoznavanje in promocija kraško-breške-ga prostora in obale zasleduje dva cilja: razvoj turizma v krajih, ki so večkrat tujcem neznano, a so - kot dobro vemo - očarljivi in edinstveni, ter dostop do zanimivih ekonomskih priložnosti, vezanih na trajnostni razvoj, kot so na primer obrtne cone, pristaniško območje in tržne ponudbe,« je županja Premolin sklenila svoje poročilo o medobčinskem združenju Morje-Kras. Občinski svet je nato soglasno sprejel tako imenovano »ne bistveno« varianto prostorskega načrta, ki omogoča številnim občanom ureditev nekaterih nedoslednosti. V tej zvezi je dolinski podžupan Antonio Ghersinich izpostavil »konstruktivno sodelovanje med večino in opozicijo, ki je s skupnimi močmi omogočila rešitev v prid občanom.« M.K. Z javnimi prevozi v dolinski občini nekaj ni v redu. Na to za dolinske občane sila pomembno vprašanje je na včerajšnji občinski seji opozoril svetnik Slovenske skupnosti Aljoša Novak. »Vasi na obronkih občine potrebujejo avtobusno povezavo, ker so sedaj -vsaj kar se avtobusov tiče - "odrezani" od ostalih predelov občine,« je zahteval. Prav tako pa je izpostavil tudi pomanjkanje avtobusne povezave med Bregom in Krasom. »Iz Doline in Bo-ljunca se ni mogoče zapeljati z avtobusom do le nekaj kilometrov oddaljene Bazovice, ker ni neposredne proge, ki bi to omogočila. Tako morajo naši občani, predvsem starejši, ki hočejo v Bazovico ali na Opčine, prej z avtobusom do mesta, do železniške postaje, in od tam šele z drugim avtobusom na Kras, kar je seveda zelo zamudno,« je naglasil Novak. Na to temo je bila vložena tudi interpelacija, ki je v bistvu postavila na zatožno klop avtobusno podjetje Trieste trasporti. Slednje je v začetku lanskega septembra »prekinila« progo avtobusa št. 40 ob praznikih in Aljoša Novak nedeljah. Številne pritožbe občanov niso zalegle. Prav tako pa niso zalegli protesti tistih, ki se ne morejo več poslužiti javnega prevoza ob nedeljah in praznikih za obisk Doline Glinšči-ce. Črtanje nedeljskih in prazničnih voženj avtobusov proge št. 49/ in »pasivnost« avtobusa proge št. 47 (dalj časa nepremično »dežura« pri Dom-ju ... ) sta tudi prispevala svoje k vse večjemu redčenju avtobusnih povezav v dolinski občini. Županja Premolin je pojasnila, da sedanja avtobusna zmešnjava »ni odvisna od nas«. Zadnje leto se je mnogo govorilo o javnih prevozih na trža- škem. Črtane so bile številne avtobusne proge, pri čemer pa so najbolj na-stradali podeželski kraji, saj so mestna območja bolje oskrbovana z avtobusnimi prevozi. Županja je večkrat zahtevala sestanek z vodstvom podjetja Trieste trasporti in tržaško pokrajino, na katerem naj bi preverili možnosti za izboljšanje avtobusnih povezav z Dolino in drugimi vasmi v občini. Odgovora ni dobila. Svetnica Demokratske stranke Rossana Pettirosso je opozorila na pomanjkanje avtobusne povezave med vasmi v občini in ponudila primer Gročane. V Gročano sicer vozi avtobus, ki pa pelje iz Bazovice in se vrača v Bazovico. Tako je Gročana dejansko »odrezana« od Doline in drugih vasi dolinske občine. Doslej je za javne prevoze »skrbela« pokrajina, je spomnila dolinska županja. Kaj bo, ko bodo pokrajine ukinjene? se je vprašala. Mogoče bo dežela prevzela to pristojnost, jasnega pa ni še nič, je ugotovila Premolin. M.K. Tudi Martina Malalan revizorka ATER Deželni svet je včeraj izvolil tri efektivne člane enotnega nadzornega sveta deželnih stanovanjskih ustanov ATER, ki so Pietro Colavitti, Andrea Zampar in tržaška Slovenka Martina Malalan, kot nadomestna člana pa določil Vasca Bernardija in Francesco Laudicino. Za edinega nadzornika družbe za železnico Videm-Čedad je izvolil Fran-cesca Mingottija. Dr. R. Mezzina ravnatelj službe za duševno zdravje Dr. Roberto Mezzina je bil včeraj imenovan za ravnatelja službe za duševno zdravje pri Tržaškem zdravstvenem podjetju št. 1. Generalni direktor podjetja Nicola Delli Quadri je imenovanje utemeljil z bogatimi poklicnimi izkušnjami dr. Mezzine v tržaških psihiatričnih službah že od leta 1979 dalje, njegovimi znanstvenimi dosežki in me-nedžersko sposobnostjo. Delli Quadri se je tudi zahvalil dr. Assunti Signorel-li, ki je vodila službo za duševno zdravje v zadnjem letu. Februarske pokojnine Poštna uprava sporoča, da bodo danes začeli z izplačevanjem februarskih pokojnin v vseh 33 poštnih uradih tržaške pokrajine. Upokojenci, ki jim je pokojnina nakazana na poštno knjižico ali tekoči račun, lahko s kartico Postamat dvignejo denar pri avtomatih (do 600 evrov dnevno in 2500 mesečno) in so pri tem zavarovani za primer kraje oz. ropa do vrednosti 700 evrov. Uporniški glas iz Indije V knjigarni »In der tat« v Ul. Diaz 22 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Azad - glas iz ljudskega upora v Indiji. Cherukuri Rajkumar - Azad je bil več let glasnik indijske maoistične stranke. ZAHODNI KRAS - Na območju sedanje prodajalne pohištva pri Božjem polju Elio, nov trgovski kompleks Sprememba trgovskega načrta, ki jo je na ponedeljkovi seji odobril tržaški občinski svet, je prižgala zeleno luč za gradnjo petih novih trgovskih kompleksov na občinskem ozemlju. Štiri območja se nahajajo v Trstu ali njegovem predmestju, eno na Krasu, pri Božjem polju. Nov, »kraški« trgovski kompleks bo nastal na desni strani pokrajinske ceste Prosek-Križ, tam, kjer že desetletja posluje prodajalna pohištva Elio, za katero se na obsežnem travniku pasejo srnice in koze. Njen lastnik Elio Stro-lego je dal že leta 2002 pripraviti načrt za razširitev svojih trgovskih dejavnosti. Občina je takrat izdala gradbeno dovoljenje, gradnja pa je zastala. Po desetletju je bil vložen na občino dopolnjen načrt, o katerem je maja lani razpravljal zahodnokraški rajonski svet, ki pa je zanj izdal negativno mnenje. Mestna skupščina je vsekakor načrt odobrila, tako se sedaj, po spremembi trgovskega načrta, ponuja možnost preureditve sedanje prodajalne v pravi trgovski center. Lastnik, 87-letni Elio Strolego, je - tako kaže - idejni oče tega novega gospodarskega podviga. Vso zadevo je predal v roke hčerki Manueli. Načrt je izdela tržaški inženir Giovanni Cervesi. Celotno območje (sedanji prodajni prostori in travnik) obsega kaka dva hektarja. Na njem bodo zgradili kakih 3.500 kvadratnih metrov obsežen nakupovalni center s vsemi servisnimi in drugimi prostori. Načrt predvideva porušenje dela dosedanjega poslopja prodajalne pohištva (od skoraj 10 tisoč kubičnih metrov Začelje sedanjega poslopja prodajalne pohištva Elio pri Božjem polju FOTO DAMJ@N prostornine naj bi jih ostalo nekaj več kot 5 tisoč), na novo pa bodo zgradili poslopje z nekaj več kot 33 tisoč kubi-ki. Novo poslopje bo zgrajeno na območju za obstoječim: seglo bo na del sedanjega travnika, tam, kjer ob obilnem deževju nastane kal. Poslopje bo visoko do največ 9 metrov. »Imeli smo možnost gradnje do 12 metrov, a smo višino omejili na dve nadstropji, da bi se novo poslopje bolje vklopilo v okolje,« je pojasnil projektant inž. Giovanni Cervesi. Izrecno je poudaril, da je pri pripravi načrta posvetil veliko pozornost na vpliv novega poslopja na okolje. Ta ne bo vpad-ljiv. Zgradba bo obložena s kamnom, da bo dobila kraški videz, mnogo bo lesnih elementov in kristalnih. »To ne bo preprosta prodajna hala, temveč kakovostna gradnja. V trgovskem kompleksu bodo na prodaj pohištvo in vse, kar ima opravka s hišno opremo. Center bo namenjen »industrijskemu in obrtnemu namenu, opremljen bo z laboratoriji, skladišči in zradi. Obenem bodo tu uredili »trgovino za prodajo izdelkov industrijske in obrtne proizvodnje, sestavne dele in tehnološke proizvode z izjemo proizvodov širše potrošnje,« kot je izrecno poudarjeno v načrtu. Nadalje je v gradbenem dovoljenju določeno, da mora lastnik urediti pločnik vzdolž lastne strani ceste, ki pelje od križišča pokrajinske ceste Prosek-Križ proti gostilni Savron na Devinščini. Nov nakupovalni center naj bi zgradili v dveh ali treh fazah. Ko bo dokončan, naj bi nudil zaposlitev 50 do 60 uslužbencem. To bodo prodajalci, izvedenci za pohištvo, vzdrževalci strukture in odgovorni za prevoze. Vsekakor bo novi trgovski kompleks pri Božjem polju zagotovil več novih delovnih mest. Skupna investicija naj bi znašala kakih 8 milijonov evrov, kar je za podjetje, ki ga vodi Elio Strolego, vsekakor lep podvig. M.K. 6 Sobota, 1. februarja 2014 TRST / GOSPODARSTVO - Kljub združitvi z ameriškim Chryslerjem Fiat bo še vedno Fiat Tako trdi Fabrizio Picchierri, grupe De Bona - Čakajoč na Bo Fiat po združitvi z ameriškim Chryslerjem in ustanovitvijo novega podjetja Fiat Chrysler Automobiles ostal še Fiat, ali pa bo od znamke turinske tovarne vozil kmalu ostal le še spomin? To je eno od vprašanj, ki ga potencialni klienti zadnje dni zastavljajo Fabriziu Pichierriju, vodji tržaške prodajalne avtomobilov De Bona. »Ljudje skušajo razumeti, kaj se dogaja, kaj bo prinesla združitev italijanskega proizvajalca avtomobilov z ameriškim. Odgovarjam jim, da znamka Fiat ne bo izumrla. Da bo - kljub združitvi z Američani - ostala na tržišču in proizvajala avtomobile, ki jih bomo mi prodajali.« Skupina De Bona je edini koncesionar avtomobilov grupe Fiat v Trstu. Pred leti sta na Tržaškem poslovala dva koncesionarja avtomobilov Fiat, Luccioli in Carnelutti, ki pa sta prekinila delovanje. Gospodarska kriza je pač neizprosna, na avtomobilskem področju še posebej. Tako je grupa De Bona prevzela prodajo avtomobilov skupine Fiat in drugih italijanskih znamk: Alfa Romeo, Lancia in Abarth. Picchierri ocenjuje, da nastanek nove italijansko-ameriške avtomobilske grupe ne bo negativno učinkoval na prodajo Fiatovih avtomobilov. Standard bo ostal nespremenjen, to znamko naj bi še bolj ovrednotili z novimi modeli. »V Melfiju bodo začeli proizvajati nov model Fiat 500 X, v prihodnjih mesecih bo ponujena tržišču cela vrsta novih tehnološko konkurenčnih modelov znamke Alfa Romeo, kmalu pa naj bi začeli prodajati tudi terence Jeep, ki jih bodo začeli proizvajati v Italiji,« je pojasnil Pichierri. Ljudje se torej zanimajo za »usodo« Fiata, kar pa še ne pomeni, da naj bi to pripomoglo k povečanju prodaje. »Kupna moč je zelo upadla, kar smo prodajalci avtomobilov močno občutili. Zato si pomagamo kot moremo in znamo, v prvi vrsti s popusti in promocijami. Navsezadnje kliente zanima prav to: koliko popusta bo lahko dobil, koliko mu bomo ocenili stari avtomobil za odpad.« vodja tržaškega koncesionarja Fiatovih avtomobilov deželni prispevek za nakupe - »Santa mamma Slovenia!« Nov sedež prodajalne Fiatovih avtomobilov v Ul. Flavia FOTO DAMJ@N Pichierri je izpostavil sedanje malce paradoksalno obdobje. Deželna vlada je odobrila sklep, ki ponuja kupcem novih avtomobilov prispevek, če zamenjajo dotrajani avtomobil. Na prvi pogled bi kazalo, da bo ta ukrep podkrepil nakup novih vozil, a ni tako. Deželna vlada bi morala po odobritvi zakonskega ukrepa izdati tudi izvršilne norme, česar pa še ni storila. Zato potencialni kupci čakajo na izdajo tega ukrepa, kar je dejansko v zadnjih tednih zaustavilo prodajo avtomobilov. Po odobrenem odloku bodo lahko deželnega prispevka deležni tisti, ki bodo dali na odpad več kot deset let staro vozilo, njihov letni osebni dohodek pa ne sme presegati 50 tisoč evrov letno. Nadalje se morajo odločiti za nakup okolju prijaznega avtomobila, takega, ki izpušča manj kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Skupni deželni sklad za »avtomobilski prispevek« znaša vsega 3 milijone evrov, zadeva pa celotno deželno območje. »V enem mesecu bo pošel,« je napovedal Pichierri. Trgovec pa je omenil še drugo grenko plat, ki zavira prodajo avtomobilov. »Davki so visoki, davek na dodano vrednost znaša 22 odstotkov, razne takse tudi učinkujejo zaviralno, drugod po Italiji občutijo podražitve goriva. Tu pri nas smo vsaj kar se goriva tiče na boljšem: "Santa mamma Slovenia!"« M.K. SKD Vesna: jutri v Križu predstava Ona-On V Ljudskem domu v Križu (restavracija Bita) bodo jutri ob 18.30 v priredbi SKD Vesna uprizorili gledališko predstavo Ona-On. Napisala sta jo izvajalca, študenta dramske igre na AGRFT v Ljubljani Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Predstava, s katero sta se igralca že predstavila tako zamejski publiki kot v Sloveniji, je doživela lep uspeh, v letošnji sezoni pa se ji obeta kar nekaj ponovitev. Predstava se na mladosten in zabaven način loteva odnosa med moškim in žensko v različnih starostnih obdobjih. Igralca v enourni predstavi namreč rasteta, odrasteta in se postarata, v vseh obdobjih pa se srečujeta z najbolj raziskanim in najmanj razčiščenim čustvom v našem življenju, ljubeznijo. Predstava se oblikuje pa s komičnimi monologi in dialogi ter priredbami znanih slovenskih popevk, ki jih igralca izvajata v živo. Razstave v Trstu V galeriji San Nicolo' je samo še danes na ogled razstava del Zorana Mušiča. Srečanje ob zaprtju bo dre-vi ob 19. uri. V nekdanji ribarnici je še danes in jutri na ogled razstava Jannisa Kou-nellisa. Jutri bo od 10. do 21. ure brezplačen ogled za vse, po 16. uri pa bo v razstavnih prostorih Praznik kulture, ki ga prireja Občina Trst. V Orientalskem muzeju v Ul. San Sebastiano 1 bo danes ob 16. uri voden ogled razstave umetniških izdelkov iz porcelana kolekcije Lokar, v muzeju Sartorio pa bo jutri 11. uri voden ogled slikarskih umetnin iz Istre. V Štalci v Šempolaju jutri igra 3 male račke SKD Vigred vabi ob dnevu slovenske kulture jutri ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na gostovanje skupine MTKB & sorodniki, ki se bo predstavila z igro 3 male račke. Igro je Veronika Gerdol priredila po znani norveški pravljici Trije kozlički, ki je ena izmed najbolj uprizorjenih pravljic s strani mladinskih in šolskih igralskih skupin v anglosaksonskem svetu. V originalu morajo kozlički čez most, pod katerim prebiva hudobni »troll«. V igri 3 male račke je »trolla« zamenjal bolj domači lačni volk, koze pa so iz kostumografskih razlogov postale račke. Le-te odločijo, da bodo veseljaškemu županu in nabriti županji pomagale odpraviti volka in odpreti pot do drugega brega, kjer seveda »travca zeleni«. Igro je Veronika Gerdol prišila na kožo lastne družine, saj skupaj z Veroniko nastopata otroka Goran in Katarina Polojaz, mož Fabrizio Po-lojaz in še bivška varuška Biserka Cesar. Tudi drugi družinski prijatelji so priskočili na pomoč: Carlo Staurini pri risanju in barvanju scen, Erika Odorico je bistveno pripomogla pri kostumih, Aljoša Saksida pa pri glasbi (igro spremlja kar v živo) Igra je primerna za vse, otroke in odrasle. Skd Vigred sporoča, da bo ob tej priložnosti tudi mogoče poravnati društveno članarino za 2014. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 1. februarja 2014 IGNAC Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 7.56 in zatone ob 19.36. Jutri, NEDELJA, 2. februarja 2014 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, veter 15 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,9 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 27. januarja, do sobote, 1. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »La mia classe«; 21.30 »Spaghetti story«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage Coun-ty«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.00 »Nebraska«; 16.20, 20.00 »Tutto sua madre«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »47 Ronin«; 19.00, 20.40, 22.50 »Agent Ryan«; 18.00, 20.15 »Ameriške prevare«; 14.45 »Gremo mi po svoje 2«; 15.20, 21.30 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40 »Herkul: Začetek«; 16.00, 22.50 »Jaz, Frankenstein«; 14.10 »Jelenček Niko 2«; 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 14.40 »Ledeno kraljestvo 3D«; 14.45 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 21.10 »Ona«; 14.00, 16.00, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 13.30 »Sprehod z dinozavri 3D«; 16.50, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 16.45, 19.20 »Zoran, moj nečak idiot«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Maček Muri«; 10.10 »Ledeno kraljestvo - Frozen 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.10 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 18.15, 21.00 »La grande bellezza«; 15.15, 16.40 »A spasso con i dino-sauri«; 15.00, 16.40, 18.20 »Hercules - La leggenda ha inizio«; Dvorana 3: 20.30, 22.20 »Il segnato«; 20.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 4: 18.05, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; 15.15, 17.00, 18.45 »Belle & Sebastien«; 15.15, 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«. SUPER - 15.30 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; 17.15 »Philomena«; 19.00 »The Counselor - Il procuratore«; 21.15 »American Hustle«. THE SPACE CINEMA - 15.40, 17.30, 21.00, 21.45 »The Wolf of Wall Street«; 15.30, 17.35 »Belle & Sebastien«; 15.40, 17.40 »A spasso con i dino-sauri«; 19.40 »The Counselor - Il pro-curatore«; 20.05 »I, Frankenstein«; 15.00, 19.05, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 17.15, 19.40 »I segreti di Osage County«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La gente che sta bene«; 15.10, 19.40, 20.05 »Hercules - La leggenda ha ini-zio«; 20.00, 22.00 »Il segnato«; 11.00 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; 15.30, 17.30 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 20.00, 22.10 »La gente che sta bene«; Dvorana 2: 18.15, 21.30 »The Wolf of Wall Street«; 15.00, 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Dallas Buyers Club«; 14.45, 16.30, 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; Dvorana 4: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »I segreti di Osage County«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Tutta colpa di Freud«; 14.40, 16.15 »A spasso con 1 dinosauri«. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure, popoldne pa 3. in 7. februarja, od 16. do 19. ure. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) od ponedeljka, 3., do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v otroški vrtec Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi na predavanje »Zdravo odraščanje - motnje prehranjevanja in zasvojenosti«, ki bo v torek, 4. februarja, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo Fani Čeh (Višja svetovalka za zdravstveno vzgojo - Zavod RS za šolstvo). UČITELJI NA COŠ S. GRUDNA v Šempolaju vabimo starše bodočih prvo-šolcev na dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 5. februarja, od 14.30 do 15.30. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. / ŠPORT Sobota, 1. februarja 2014 7 J KULTURNO DRUŠTVO kraški dom vabi danes, 1. februarja, ob 19.30 v Kulturni dom na Colu na ogled komedije v tržaškem narečju EL MAGIORDOMO IN GIALLO v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali M Izleti KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vicenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Mone-tu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZÜ] Obvestila TELOVADBA S PLESNO AEROBIKO poteka vsak ponedeljek, ob 19.15 v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vabi SKD Prešeren. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične pravljice »Sinjerdeča - Rossoazzurra« avtorice Maše Ogrizek. Predstavitev bo popestrila likovna delavnica, ki jo bo vodila ilustratorka Dunja Jogan. Pričakujemo vas danes, 1. februarja, ob 11. uri v knjigarni Lovat. ZUMBA - SKD Drago Bojan nadaljuje s tečajem ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v prostorih Dom Briščiki, v Bri-ščikih 77. Vabljeni na brezplačno, poskusno lekcijo. Info na tel.: 3480633569 (Katia). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 2. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in rezervacije na tel.: 3355476663 (Vanja). PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padri-čah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 3290695001 ali 340-2762765. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lau-ravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v ponedeljek, 3. februarja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM ZA SLOVENIJO IN EU - Na pobudo združenja MARX XXI bo v torek, 4. februarja, v dvorani Ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, Ul. Valdirivo 30, predstavitev nove slovenske antikapitalistične stranke, ki snuje širšo socialistično fronto za majske volitve. Opisali jo bodo Anej Korsika, Ana Štromajer in Sašo Furlan. Začetek ob 18. uri. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 4. februarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni! OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na četrto ustvarjalnico, ki bo v to- rek, 4. februarja, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjigo Maček Muri avtorja Kajetana Koviča nam bo prebrala ga. Magdalena Pahor. PLAY & LEARN: Tečaj angleškega jezika za otroke se bo začel v torek, 4. februarja, za skupino od 3 do 5 let, 16.45-17.35. Za otroke od 6. do 9. leta pa v četrtek, 6. februarja, 17.3018.20. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 4. februarja, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdob-ski ulici 20/3. TEČAJ LEPE GOVORICE IN ODRSKEGA NASTOPANJA za najmlajše se bo začel v februarju in trajal tri mesece. Radijski oder vabi starše, ki se zanimajo zanj, da kličejo najkasneje do torka, 4. februarja, na tel.: 3401209192 (Lučka). TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 4. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 5. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. Po predsedniškem, tajniškem, blagajniškem poročilu in razpravi bodo sledile volitve novega odbora. KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Dom-jo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizman-cic@gmail.com. Toplo vabljeni! SLOVENSKI ABC - tečaj slovenskega jezika za otroke od 3. do 8. leta se bo začel v četrtek, 6. februarja, 16.2017.10. Skupno bo 10 srečanj, enkrat tedensko v društvenih prostorih. Zadnja mesta! Info: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu Barolo. Pokušnjo vina bomo izpeljali v petek, 7. februarja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpisnina: 333-9857776 in trie-ste@onav.it. SRENJA BORŠT vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Bor-štu. ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395. ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI iz Občine Dolina (Domjo, Ricmanje -Log, Boršt - Zabrežec, Boljunec, Dolina - Mačkolje - Prebeneg) in ZB iz Sežane organizirajo (avtobusni prevoz) v soboto, 15. februarja, obisk zanimive razstave na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani »Tito - obraz Jugoslavije«. Po ogledu in kosilu bomo obiskali še nekatera zgodovinska obeležja protinacifašističnega odpora. Prijave do 8. februarja. Tel. št.: 040228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina), 333-6843573 (Germano). OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na info-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. H Čestitke Naj naša voščila pridejo do Dualnj'ga konca v Boljuncu, kjer se naša MIRJAM danes spopada z Abrahamom. Da bi ji teh 50 let rednega treninga še naprej delilo odlične rezultate ji iz srca želita Viviana in Roberto. Danes FRANCO CEJ 55. rojstni dan slavi. Zdravja in veselja ti iz srca želi mama. 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi danes, 1. februarja, ob 19.30 v Kulturni dom na Colu, na ogled komedije v tržaškem narečju »El magiordomo in giallo«, v izvedbi dramske skupine Proposte teatrali. 20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB, v organizaciji ZSKD in JSKD, bo 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni. PRVI KONCERT 20. revije kraških pihalnih godb bo v nedeljo, 2. februarja, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo GD Prosek (dir. Ivo Bašič), PO Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič in Simon Tomažič), Kraška pihalna godba Sežana (dir. Ivo Bašič), gost večera Vrhovska vaška godba (dir. Leander Pegan). SKD VESNA vabi v nedeljo, 2. februarja, ob 18.30 v Ljudski dom v Križ na ogled predstave »Ona-On« v izvedbi Patricije Jurinčič in Lovra Finžgarja. SKD VIGRED vabi, ob 8. februarju -dnevu Slovenske kulture, v nedeljo, 2. februarja, ob 18.30 v Štalco v Šempo-laju, na uprizoritev »Tri male račke«, v izvedbi MTKB in sorodniki. Igra je primerna za vse, otroke in odrasle. Ob tej priliki bo tudi mogoče poravnati društveno članarino za 2014. SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: v nedeljo, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresni-ček Radovana Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad. DSI vabi v ponedeljek, 3. februarja, na večer z Jožetom Dežmanom, ki bo predstavil slovenski zgodovinski magazin »SLO-časi-kraji-ljudje« ter ob tem govoril na temo: Tabuji padajo, učimo se dialoga! Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 4. februarja, predstavitev italijanskega prevoda prvega dela trilogije »Prišleki« Lojzeta Kovačiča (I nuovi arrivati. La scuola dell'esilio). O delu bosta spregovorila prof. Miran Košuta in Mas-similiano Schiozzi, ki bo vodil tudi krajši pogovor s prevajalko Darjo Be-tocchi. Nekaj odlomkov iz romana bo prebral Matija Kralj. Predstavitev spada v niz dogodkov, ki jih ob dnevu slovenske kulture, v sodelovanju z raznimi ustanovami in društvi, promovira Slovenski klub in so namenjeni tudi italijanskemu občinstvu. Vabljeni ob 18.30 v kavarno San Marco! SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi v sredo, 5. februarja, ob 20. uri na potopisno predavanje Bruna Križ-mana »No hay falta de cobre en Chile (V Čilu nam ne manjka bakra)«. KRD DOM BRIŠČIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Bri-ščikih. Gosta večera bosta MoPZ Kraški dom in slikar Marjan Miklavec. NŠK vabi na odprtje Oddelka za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, ki bo v petek, 7. februarja, ob 16. uri. Nastopila bo otroška folklorna skupina OŠ F. Milčinskega s Katinare, ob 18. uri pa bo na sporedu pravljična urica. KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) v soboto, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: MePZ Mačkolje in člani Mladinske skupine. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. ö Poslovni oglasi IŠČEMO GEOMETRA za pisarno. Curriculum vitae na geom.pisarna@gmail.com TRGOVINA Z OBLAČILI v nakupovalnem centru Tiare Shopping (Vileš) išče prodajalko/ca z znanjem slovenskega jezika in po možnosti tudi hrvaškega. CV poslati na naslov: osebje@gmail.com S Mali oglasi Prispevki RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 347-4879766. DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave in 400 trt, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040-823828. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034. IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251. PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15 v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 329-4068919. PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522. Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. Primorski mobile _ Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snami , aplikacijo \ •l ^^ Available on the LJ App Store s spletne trgovine ^C-iii^k-iiFy V spomin na Davorina Trampuža daruje Vera Škabar vd. Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 50. obletnici smrti, v počastitev spomina na našega predragega in nepozabnega deda Aldalberta Stubla, darujemo Pavel, Tanja in Pupica 100,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. V spomin na dragega Bruna Zobca darujeta Erika in Pavel 100,00 evrov za Šentjakobsko KD. V spomin na Borisa Zuljana darujejo prijatelji iz Ricmanj in Loga 120,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin. V spomin na Marijo Coretti in Livijo-ta Blokarja darujejo družine Zacchi-gna, Colombo in De Grassi 100,00 evrov za Agmen - Onlus. V spomin na Marijo Coretti in Livijo-ta Blokarja darujeta Edda in Tamara 100,00 evrov za Agmen - Onlus. V spomin na Marijo Coretti in Livijo-ta Blokarja darujejo družine Dobril-la, Marchesich in Gobbo 120,00 evrov za Agmen - Onlus. V spomin na Giovannija Ušaja daruje Marija 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor v Nabrežini. V spomin na dragega moža Pepija daruje žena Vige 50,00 evrov za mav-hinjski cerkveni pevski zbor. V spomin na dragega moža, očeta in no-nota Pepija, daruje družina Legiša 100,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina.V spomin na Pepija Legišo darujeta Valerija in Romano 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.V spomin na Pepija Legišo darujeta Lučka in Danči 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.V spomin na Pepija Legišo daruje družina Fabec 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.Namesto cvetja na grob Pepija Legiše, Marice Gruden in Davorina Trampuža daruje Nadja Doljak z družino Košuta 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Pepija Legiše daruje Miloš Košuta z družino 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dragega Bruna Zobca daruje družina Zobec 40,00 evrov za KD Ivan Grbec, 40,00 evrov za Dom Jakob Ukmar in 40,00 evrov za Šentjakobsko KD. V spomin na drago Silvano Peric - Regent darujejo prijatelji Bruno, Marija, Marta, Pepi, Ondina, Marjo, Do-rina, Paolo, Cvetko, Zmaga, Marčela, Ivan, Lenčka in Boris 110,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob drugi obletnici smrti Laure Zerjal por. Kofol darujeta mož Claudio in sin Marino 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Danila Puntarja daruje družina Zorn 30,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na Ivana Bana daruje sestri-čna Nadja Ukmar 30,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na Pepija Legišo daruje Ida Škerk 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob dragega Silvana Corbatija daruje družina Legiša 50,00 evrov za Namiznoteniški odsek ŠD Kras. V spomin na našega dragega moža, očeta in nonota Pepija Legišo daruje družina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. 8 Sobota, 1. februarja 2014 TRST / ŠOLSTVO - Nagradili zmagovalce natečaja Tokrat uprizori ...spomin Preko sto sodelujočih in visoka kakovost del OPČINE - Jutri v Prosvetnem domu Revija kraških pihalnih godb Preko sto sodelujočih dijakov iz Trsta, Kopra in Vidma, visoka kakovost izdelkov in širjenje kroga sodelujočih šol. To je izkupiček umetnostnega in fotografskega natečaja z naslovom Tokrat uprizori ...spomin, ki ga je že devetič priredilo kulturno združenje Opera Viva skupaj z zavodom za geometre Max Fabiani ob podpori Občine Trst in Zadružne kraške banke ter pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, tržaškega centra Unesco in Trgovinske zbornice in v sodelovanju s Pokrajino Trst, visoko šolo Sissa in Obalnimi galerijami Piran. Nagrajevanje je potekalo včeraj dopoldne v zborni dvorani zavoda za geometre Max Fa-biani ob prisotnosti tržaške občinske od-bornice za šolstvo Antonelle Grim, glavne tajnice tržaškega centra Unesco Rosalbe Trevisani, pobudnice natečaja Lorene Matic, nekaterih članov ocenjevalne komisije ter množice dijakov in profesorjev, ki so prisluhnili tudi krajšima predavanjema ne-vroznanstvenika visoke šole Sissa Alessandra Trevesa in kustosinje tržaškega poštnega muzeja Chiare Simon. Na natečaju, ki je namenjen višješol-cem, sta letos prvič sodelovala umetnostni zavod Sello iz Vidma in Gimnazija Koper, tokratna tema pa je bil spomin. V kategoriji stripov je zmagal Matteo Urbano s tržaškega umetnostnega zavoda Nordio, drugo mesto je zasedla njegova sošolka Claudia Valentini, tretje pa dijakinja Tehniškega zavoda Žige Zoisa Kristell Potočnik. V kategoriji lepljenke so vsa tri mesta zasedli dijaki zavoda Nordio: prva je bila Micaela Licata, druga Benedetta Percat, tretja pa skupina sedmih dijakov, medtem ko je po- sebno priznanje prejela Gaia Bruch z zavoda Max Fabiani. V kategoriji risanja sta prvo in drugo nagrado prejeli dijakinji Nor-dia Sharon Stary in Dominique Leissner, tretjo pa dijakinja Zoisa Jasmina Gruden, medtem ko je posebno priznanje šlo dijakinji Nordia Asii Del Core. V kategoriji slikarstva je prvo mesto zasedla Ester Tom-masoni z zavoda Fabiani, drugo in tretje mesto pa skupini dijakinj zavoda Nordio, medtem ko je posebno nagrado centra Unesco prejel dijak zavoda Zois Matej Bencina. V kategoriji fotografije je prva nagrada šla dijakinji Gimnazije Koper Melissi Bartol Misson, druga dijakinji zavoda Sello Giulii Poloni, tretja pa dijakinji gimnazije Carli iz Kopra Mateji Jakac, medtem ko so posebno priznanje prejele tri dijakinje zavoda Sello: Sara Corazza, Tanja Marmai in Alessia Tosoratti. V kategoriji »mixed media« je zmagala Alessia Bukavec z zavoda Fabiani, druga je bila Arianna Posega s koprske gimnazije Carli, tretja pa Marta Jerian z zavoda Nordio, ki ga obiskuje tudi skupina dijakinj, ki je prejela posebno priznanje. V kategoriji video posnetkov sta prvo in drugo mesto zasedla dijaka zavoda Sello Vittorio Maria Serra in Ilaria Inguscio, tretji je bil dijak zavoda Volta Leandro Urbani, posebna priznanja pa so šla dijakoma zavoda Sello Alessii Tamer in Paolu Tor-cuttiju ter dijaku Liceja Franceta Prešerna Sebastianu Castriotti. Posebni priznanji sta prejela tudi profesorja Alessandro Zorzi z zavoda Sello in Daniele Grigoletti z zavoda Fabiani. Izdelki dijakov bodo v prihodnjih dneh na ogled na zavodu Fabiani, od 7. do Nagrajeni so bili tudi dijaki zavoda Zois in liceja Prešeren FOTO DAMJ@N 14. februarja pa v gledališču Miela, dijaki pa bodo o svojih delih lahko spregovorili v okviru oddaj RAI in TV Koper. Obenem bodo v prihodnje v Trstu, Vidmu in Kopru stekle izobraževalne delavnice, pri čemer bodo končni izdelki sodelujočih na ogled najprej v Galeriji Meduza v Kopru, nato pa v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu. (iž) Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti bosta letos, že dvajsetič priredila Revijo kraških pihalnih godb, ki bo od februarja do maja obiskala kulturne in prosvetne domove na Op-činah, v Postojni, Lonjerju in Hrva-tinih. Prvi koncert jubilejne izvedbe se bo odvijal jutri ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bodo zaigrali Godbeno društvo Prosek, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Kraška pihalna godba iz Sežane. Revija je nastala za povezovanje godbenikov z obeh strani meje, kar je v teh letih odločno preseglo simbolični pomen pobude, kot nam je povedal pokrajinski odbornik ZSKD in član organizacijskega odbora revije Rinaldo Vremec: Na začetku se je edini koncert odvijal v Sežani, kjer sta se pred pultom pojavila tudi Bojan Adamič in Vinko Štrucl, tretja izvedba pa v Kulturnem domu v Trstu. Število sodelujočih godb se je povečalo in posledično tudi trajanje koncerta, zato je postalo nujno povečati tudi število srečanj, ki so se kasneje odvijala na Tržaškem, Goriškem in v Sloveniji. V tem dvajsetletju se je mreža sodelovanj in prijateljskih stikov okrepila in povečala. Godbeniki si med seboj pomagajo, si priskočijo na pomoč ob priložnostnem pomanjkanju klju- čnih članov, si izposojajo literaturo. Katere pa so še neuresničene ali dodatne želje prirediteljev? Danes imamo v sklopu revije štiri koncerte in vedno odprto vprašanje primernih prostorov, saj ni tako lahko najti društvene dvorane primerne velikosti, v telovadnicah pa bi se pojavil problem akustike. Največja želja pa je, da bi revija pripomogla k obogatitvi slovenskega glasbenega zaklada. Ob novih usmeritvah pri izbiri koncertnih programov, je slovenska literatura nekoliko manj izpostavljena. Veselili bi se novih skladb mladih glasbenikov, ki bi pisali za godbe. Bo dvajsetletnica tudi priložnost za kakšno presenečenje ali novost? Na koncertih bo nastopilo več solistov. Literatura se je v teh letih spremenila in se prilagodila povpraševanju publike. Vsak kapelnik skuša uvajati prikupne novosti, od filmske in lahke glasbe do pogoste uporabe solistov, predvsem pevcev. Lahko razkrijem tudi, da bo uvodni nedeljski koncert na Opčinah obogatil gost izven programa in sicer Vrhov-ska vaška godba, nova skupina, ki jo je ustanovil pobudnik revije Leander Pegan. ROP OPČINE - Jutri ob 16. uri v Finžgarjevem domu Mladinska spevoigra Pevsko društvo Vesela pomlad bo ob svoji 35-letnici uprizorilo glasbeno pravljico Kresniček Nastopajoči na vaji pred jutrišnjim krstnim nastopom SALEŽ - Zanimivo literarno srečanje v občinski knjižnici Bralci srečali Marka Sosiča Potem ko so v akciji Primorci beremo prebrali njegov najnovejši roman, so se lahko neposredno soočili z njegovimi pogledi V preteklih dneh je bil pisatelj in režiser Marko Sosič gost uprave Občine Zgonik in bralcev občinske knjižnice v Saležu. Po pozdravu odborni-ce za kulturo občine Zgonik Monice Hrovatin je stekel živahen pogovor z gostom, ki ga je vodila Jaruška Ma-jovski (na sliki - Foto Damj@n), in v katerega se so aktivno vključevali tudi navzoči obiskovalci knjižnice, tako da je večer bil sproščen in neformalen, a poln vsebin. Pogovor je segel od začetne analize Sosičevega literarnega dela in podrobnejše obravnave njegovega najnovejšega romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (roman je med drugim bil v knjižni ponudbi akcije Primorci beremo 2013, v katero so se vključili tudi bralci iz knjižnice v Sa-ležu), vse do problema konvencional-nosti oz. nekonvencionalnosti v družbi, o identiteti, odprtosti in stikov ter sodelovanja med Slovenci in Italijani v Trstu, o pisateljici Susanni Tamaro, kulturnem in siceršnjem odporu oz. apatiji. Gosta sta se dotaknila tudi tržaške stvarnosti, vprašanja obmej-nosti in domovine, ki je za Sosiča predvsem jezik, medtem ko so Slovenci v Italiji za osrednjo Slovenijo zanimivi predvsem, ko gre za neko krizno situacijo ali stisko, kot se npr. sedaj dogaja z gledališčem. Vsebinsko bogat večer je pri udeležencih vzbudil željo po še drugih podobnih srečanjih tudi v bližnji bodočnosti. Leta 1928 je Radovan Gobec uglasbil pravljico Marije Jezernikove o prevzetnem kresničku, ki izgubi svojo lučko in jo zaman išče med gozdnimi živalicami, rožicami in vilami, saj mu jo lahko povrne le usmiljeno sonce. Nastala je tako prva slovenska mladinska spevoigra. Sin skladatelja, Mitja Gobec, je kasneje posodobil besedilo. Skladba bo prvič zaživela na tej strani meje ob 35-letnici openskega pevskega društva Vesela pomlad. Članice mladinske vokalne skupine in otroški zbor bodo jutri ob 16.uri v Fin-žgarjevem domu uprizorili spevoigro s petjem, igranjem in plesom ob klavirski spremljavi Jane Zupančič. Glasbeno vodstvo celote je prevzela zborovodkinja Andreja Štucin Cergol, ki je tudi avtorica zamisli za bolj neobičajno praznovanje obletnice društva: »Vokalna skupina Vesela pomlad ni masovni zbor, zato sem pomislila, da bi jo ob tej priložnosti primerneje ovrednotil nekoliko drugačen projekt, ki bi tudi bolje ustrezal starosti pevkam kot klasični koncert. Individualne vloge so bili dodeljene na osnovi barve in težavnostne stopnje parta. Pevke se v spevoigri morajo izkazati na več področjih, saj gre za preplet glasbe, besede in plesa. Prvič se bodo soočile s tako skladbo, ki je iz pedagoškega vidika zelo koristna za krepitev samozavesti. Izvirnika nismo spremenili, saj imamo ravno primerno skupino za vse vloge. Mislim, da je s tem študijem vsaka pevka naredila korak naprej tudi iz vokalnega vidika.« Pri uprizoritvi sodeluje širša ekipa ustvarjalcev: koreografijo je podpisala Karmen Kobe, sceno in kostume Magda Samec in Veronika Škerlavaj, za oblikovanje luči je poskrbel Samuel Kralj, režijo pa je prevzela Manica Maver: »Izvedba je velik izziv za pevke, a tudi zame, saj sta govor in petje drugačna svetova in njuna ubrana združitev z gibom in plesom je kar zahtevna naloga. Skoraj vse pevke imajo tudi druge odrske izkušnje, zato sem bila od samega začetka prepričana, da bodo zmogle. Iz glasbenega vidika je navidezno preprosta skladba, v resnici pa ponuja kar zahteven izziv na osnovi zgodbe, ki je primerna in zanimiva za vse starosti.« ROP / MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Primer, ki mu noče biti konca Darja Kocbek ODPRTA TRIBUNA Sporno slovo od Pokrajin V tem tednu so v Sloveniji, predvsem v medijih, odmevale odločitve, povezane z obtožbami podkupovanja politikov. Nekdanji evropski poslanec iz Slovenije Zoran Thaler je tri leta potem, ko se je ujel v past novinarjev britanskega časopisa Sunday Times, potrdil, da je s specializiranim državnim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde zaradi jemanja podkupnine. Do priznanja v tem tednu je Thaler zanikal, da je bil pripravljen od britanskih novinarjev, ki so se izdajali za lobiste finančnega sektorja, v zameno za to, da bi vložil njihova dopolnila k zakonodaji, ki jo je takrat obravnaval evropski parlament, vzeti podkupnino. Novinarji so njemu in še trem evropskim poslancem iz Španije, Avstrije in Romunije ponujali podkupnino v višini 100 tisoč evrov, dogovarjanje o tem so tudi posneli s skrito kamero. O podrobnostih sporazuma s specializiranim tožilstvom nekdanji evropski poslanec ni želel govoriti. »V Murdochov resničnostni šov Sunday Timesa sem bil pred tremi leti porinjen neprostovoljno, zdaj iz njega prostovoljno izstopam,« je sporazum utemeljil Thaler. Po neuradnih podatkih sporazum vsebuje določilo, da bo še pred prvim narokom na račun Pediatrične klinike nakazal 15.000 evrov, dogovoril se je za zapor ob koncih tedna, denarno kazen in nekajletno prepoved opravljanja poklica. Zoran Thaler je bil leta 2009 izvoljen za poslanca evropskega parlamenta kot kandidat stranke socialdemokratov, takrat največje vladne stranke, zdaj pa druge stranke v levosredin-ski vladni koaliciji. Po objavi afere s podkupovanjem je odstopil z mesta evropskega poslanca. Nič manj kot Thalerjev sporazum v slovenskih medijih ni odmevala oprostilna sodba finskega okrožnega sodišča v zadevi Patria. Finci so v sodbi navedli, da jim ni uspelo dokazati obtožb, da so predstavniki njihove oro-žarske družbe Patria do posla za prodajo oklepnikov v Sloveniji prišli s podkupninami. Je pa finsko sodišče tudi navedlo, da ostaja razumen dvom glede tega, da so obtoženi storili očitano dejanje, a ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo. Dekan finske pravne fakultete Kimmo Nuotio je za slovensko komercialno televizijo Pop TV dejal, da primer Patria na Finskem najverjetneje še ni končan, saj sodba ni pravnomočna in je glavni tožilec že nakazal, da se bo pritožil. Nuotio je prepričan, da so podkupnine bile in nekdo jih je dal. Leta 2006 je Patria podpisala pogodbo za prodajo 135 oklepnikov za slovensko vojsko v vrednosti 278 milijonov evrov. Finsko sodišče prič iz Slovenije kljub prvotnim namenom ni zaslišalo. Njegova sodba, ki še ni pravnomočna, je v Sloveniji odmevna zato, ker je okrajno sodišče v Ljubljani junija lani predsednika največje opozicijske stranke desnosredinske Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janšo in še dva soobtožena spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodišče se je strinjalo s predlogom tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora in plačilo 37 tisoč evrov kazni. Janez Janša in preostala dva soobtožena od začetka procesa septembra 2011 zavračajo krivdo in trdijo, da je proces proti njim politično motiviran. Vsi so se pritožili na višje sodišče, ki o pritožbah še ni odločilo. Obsodilno sodbo na prvi stopnji je na podlagi obtožb o podkupovanju pri nakupu Patrij za slovensko vojsko aprila lani izreklo tudi sodišče v Avstriji. Zaradi podkupovanja v Sloveniji, poskusa prevare in davčne utaje je na triletno zaporno kazen (od tega dve leti pogojno) obsodilo Wolfganga Riedla, ki je bil v času nakupa oklepnikov posrednik Patrie v Sloveniji. Avstrijska sodnica je ob izreku sodbe dejala, da ni dvoma, da so bili podkupnine namenjene v Slovenijo v korist Patrie. Janez Janša se je na sodbo finskega sodišča odzval prek omrežja Twitter. Da je doseg Murgel (ljubljanska četrt, kjer stanuje nekdanji predsednik zveze komunistov in nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, op. p.) prekratek za finska sodišča, je bil njegov komentar. Mediji pa so predvsem ugibali, kako bi lahko sodba finskega sodišča vplivala na odločanje višjega sodišča v Sloveniji o pritožbah Janše in soobsoje-nih. Nekdanja ustavna sodnika Tone Je-rovšek in Lojze Ude po poročanju agencije STA ocenjujeta, da gre sodba na Finskem v prid nepravnomočno obsojenim v Sloveniji. Ali, kako in koliko bo morda višje sodišče, ki je pritožbe na sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča prejelo v začetku lanskega novembra, upoštevalo ugotovitve finskih kolegov, seveda ni mogoče vedeti. Formalno je vezano le na dokazni postopek in sodbo prvostopenjskega sodišča v Ljubljani in seveda slovensko zakonodajo. A pritisk na pritožbeno sodišče, naj kar najhitreje odloči (in to v prid obsojenim), se bo po oprostilni finski sodbi, čeprav še ne-pravnomočni, gotovo okrepil. Prav tako pa je že dolgo jasno, da bo z odločitvijo višjega sodišča, ne glede na to, kakšna bo, spet veliko nezadovoljnih in da se kovanje političnih točk iz primera Patria z njo ne bo končalo. Igor Gabrovec, Deželni svetnik Poslavljamo se od Pokrajin, ne da bi vedeli, s čim, kako in kdaj, jih bomo nadomestili. Kraška gorska skupnost je ostala v zgodovini krajevnih psevdo-reformisti-čnih reform kot edina med nekdanjimi gorskimi skupnostmi, ki je bila ukinjena in pozabljena. Druge so enostavno preoblikovali in še delujejo ter ohranjajo, kljub vsemu, koordinacijsko vlogo ter spodbujajo razvoj teritorija. KGS je bila edina oblika javno-upra-vne povezave kraškega območja med tržaško in goriško pokrajino. Bila je koristna in zagotovo ni delovala slabše od drugih. Toda njen problem je bil drugačne narave, kar je nekega dne nerodno izjavil vidni predstavnik desnice iz prve republike v deželnem svetu. KGS je bilo treba ukiniti, ker se je znotraj nje, po njegovih besedah, militarizirala slovenska narodna skupnost. Zagotovo gre njegov izraz razumeti v političnem smislu. Šlo pa je za instrument, ki je slovenski narodni skupnosti omogočal aktivno vlogo pri upravljanju lastnega teritorija. Po ukinitvi Kraške gorske skupnosti, so se pristojnosti nad širšim teritorijem porazdelile med tržaško in goriško Pokrajino. V minulih dneh je deželni svet sklenil, da začne postopek njihove ukinitve in prehoda na nove, recimo ji lažje oblike povezave med Občinami ter med slednjimi in Deželo. V deželnem svetu sem jasno povedal, da ukinitev Pokrajin ob odsotnosti širšega načrta za reformo krajevnih uprav zmanjšuje pravice slovenske narodne skupnosti in krši mednarodne sporazume. Zlasti Tržaška in Goriška pokrajina sta opravljali nadvse pozitivno in propozitivno vlogo v povezovanju manjših občinskih stvarnosti, pa tudi na področju uveljavljanja pravic slovenske narodne skupnosti, začenši z uvajanjem vidne dvo-jezičnosti. Naša Dežela je avtonomna in ima poseben statut predvsem zaradi prisotnosti priznanih jezikovnih manjšin, ki so zaščitene, med katerimi je slovenska tudi narodna manjšina, ki jo ščitijo posebni mednarodni sporazumi. Zgodovinski okvir udejanjanja manjšinskih pravic ima pravno podlago ki je utečena. Ukinitev Pokrajin ali njihova sprememba brez jamstev za ohranitev vsaj sedanjega stanja, bi spremenila ravnovesja v krajevnih institucijah ter politične soudeležbe Slovencev pri upravljanju naselitvenega prostora. Svoje nasprotovanje predlogu o ukinitvi Pokrajin s postopkom spremembe statuta sem utemeljil z razčlenjenim dokumentom, ki je vključen v zapisnik s seje deželne skupščine in bo kot tak na voljo rimskemu parlamentu, ko bo obravnaval zakonski predlog ustavnega značaja. Edina svetla točka z razprave minulih dni je sklep, da se Deželni svet jasno in dokončno odpove zamisli o ustanovitvi mestne občine, ki bi odprla novo fronto v sporu z majhnimi občinami, s slovensko narodno skupnostjo, ki tu živi in z dojemanjem vsebine in pomena že omenjenih mednarodnih sporazumov. V minulih dneh mi je kolega ugovarjal, da varstvo neke manjšine ni vezana na obstoj Pokrajin in svoj tezo podkrepil tudi s podatkom, da Dolina Aoste ni razdeljena na Pokrajine. Prav tako da sta Trento in Bocen le formalno Pokrajini zase, saj imata popolno avtonomijo in zakonodajne pristojnosti. Vse drži, vendar resnica je tudi druga: Aosta šteje nekaj čez 120.000prebivalcev, približno polovica tržaškega prebivalstva, in je samostojna. Trento in Bocen štejeta vsaka po pol milijona prebivalcev, približno kot Videmska pokrajina, in sta vsaka zase samostojni. Obe deželi sta varčni in učinkoviti, kot taki pa trn v peti vsem pristnim rimskim centralistom, ki po mnenju mnogih uglednih politologov že dalj časa kuhajo nezdrave sanje ... Kaj, ko bi tudi za FJK razmislili o dveh zaokroženih in vzajemno povezanih celotah, ki bi ju družila kulturna, gospodarska in geografska sli-čnost? Morda pa bo še kdaj aktualno. Deželni svet je predlog o ukinitvi Pokrajin pospremil z rednim zakonom, ki ureja začasen, recimo mu »tranziten« odnos Sobota, 1. februarja 2014 m med Deželo in še živečimi Pokrajinami v obdobju, ki naj bi nas ločilo do njihovega izbrisa. Spremni zakon pa je nekaj povsem drugega, saj smo v pričakovanju na rimski blagoslov nesrečni odločitvi spremenili obstoječe Pokrajine, ki so bile oz. so do danes neposredno izvoljene in torej nam (Deželi) in Občinam enakovredno legitimirane, v drugostopenjsko ustanovo, ki naj bi ji usodo krojili občinski svetniki posameznih pokrajinskih območij. Argument bi lahko bil nevreden časa, ki smo mu ga posvetili, saj naj bi nov upravni red trajal le za krajši čas - dokler se italijanski parlament ne odloči, da potrdi spremembo našega Statuta. Vemo pa, da je to časovno obzorje nepredvidljivo - morda manj kot leto, morda več let, morda pa nikdar ... Zato pa je bila razprava, smo jo razvili, zelo resna. Z novim ustrojem se bodo prvi soočali v Pordenonu, čez dve leti pa bi lahko bili naslednji na vrsti Goričani in Tržačani, takoj za njimi, če bo ustavni zakon obtičal v kakem rimskem predalu, še Videmčani. Že uvodoma sem bil v razpravi spregovoril o zaskrbljenosti zaradi zastopanosti teritorijev zlasti manjših občin in, kako naj ne bi, slovenske narodne skupnosti, ki zlasti v Pokrajinah Trst in Gorica odigrava pomembno in aktivno vlogo tako v skupščinah kot tudi v odborih. Videmska je zgodba zase, a tudi tam bi lahko s časom dosegali boljše rezultate. Glede zastopanosti manjših občin se preprosto izhajal iz ugotovitve, da je bil dokončni zakonski osnutek, ki je priromal v dvorano, celo slabši od začetnega. Že res, da se je mimogrede podvojila začetna sestava novih pokrajinskih svetov, vendar so se istočasno prejšnja majhna okrožja poenotila v okrožja pokrajinske razsežnosti, kar bo zlasti manjšim občinam odvzelo vsako možnost zastopanosti v novih skupščinah. Pri tem se z mislijo vračam na območje, ki ga še najbolje poznam - na Tržaško. V sedanjem pokrajinskem svetu je polovica članov odraz okoliških občin in polovica glavne, tržaške občine. To se odraža tudi v narodni sestavi pokrajinskega sveta, v katerem sedi lepo število Slovencev in Slovenk. Nekdo mi bo ugovarjal, da se je to zgodilo kljub odsotnosti kakršnekoli norme, ki bi ščitila slovensko zastopanost. Pa vendar tudi to razmišljanje ne drži, saj je ustavno sodišče šele leta 1995 odredilo, da neka občina, pa naj bo še kako velika, ne more izraziti več od polovice pokrajinskih svetnikov. Na osnovi novega zakona te garancije ne bo več. Tega dejstva ne more ublažiti ali kompenzirati niti novopečena skupščina županov, ki bo dejansko le posvetovalnega značaja za proračunske dokumente. Predlagal sem popravek, s katerim bi uvedli minimalno olajšano zastopanost slovenske liste na osnovi t.i. evropskega modela, ki je preizkušen in ustavno neoporečen, saj je že preko deset let zapisan v deželnem volilnem zakonu, veliko prej pa v volilnem zakonu za olajšano izvolitev evropskega parlamentarca iz vrst francoske, slovenske in nemške manjšine v Italiji. Kolega sta v tem smislu predlagala drugo obliko zajamčene zastopanosti, ki bi odprla široko razpravo o ustreznosti ene ali druge. Naposled smo se dogovorili, da svoje predloge umaknemo in bo o tem tekla razprava le v primeru, da bi rimski parlament ne zaključil postopka in bi tako čez dve leti prišlo do potrebe po obnovi tržaškega in goriškega pokrajinskega sveta. Osebno ostajam mnenja, da se je deželni zakonodajalec prenaglil in v tem smislu se glasovanja nisem udeležil in svojo odločitev tudi politično utemeljil. Čas bo povedal svoje. EDINOST TA TEDEN Edinost se še vedno sooča z zahtevami tiskarskega osebja in izhaja v skrčeni obliki. Tokrat so o kritičnem stanju pisali novinarji. »V sedanjem tarifnem gibanju je tiskarsko osobje dobilo glasnih zaščitnikov in braniteljev v socijalni demokraciji. Podčrtujemo: le glasnih! Ali pa tudi resničnih in nesebičnih? To mi zani-kujemo najodločneje. Mari ni presimptomatično, da se ti »branitelji« in »zaščitniki« tiskarskega osobja zadnji čas trdovratno izogibljejo edini nalogi resničnih prijateljev? Ne stra-pacirajo svojih peres za stvaren dokaz o upravičenosti zahtev stavcev in drugega tiskarskega osobja, temveč vso svojo silo konsumirajo le v osebnih napadih — pridi prava beseda — na politične nasprotnike. Da ni gospodom le do tega, da bi sedanje tarifno gibanje izkoriščali v strankarsko - politične namene, bi pač z mirno in stvarno besedo pojasnjevali javnosti: kako bi vsled zahtevanega skrčenja števila mezdnih razredov od 6 pa PRED 100 LETI na 4 v mnogih krajih mezde poskočile kar za 7, oziroma 9 kron na teden! Nič ne govore, kako bi po novem zahtevanem tarifu cena za tisoč črk porastla za 25, oziroma 32%. Molče o zahtevanem povišku vseh doklad, tako, da bi se deloma kar podvojile! Tiskarskemu uslužbenstvu ne oporeka nihče pravice do brambe svojih interesov. Ali potem naj bodo tudi oni — ker se že toliko razmeče s temi pojmi — toliko moderni, demokratični in liberalni, da ne bodo osebno psoval i ubogo paro žurnalista, ker brani — svoj interes!! In mari ne tvori življenjskega interesa žurnalista vprašanje, da se ne pogubi podjetje, na katero je navezana njegova ekzistenca?! In mi vprašamo tiskarsko uslužbenstvo, mari misli res, da je upravičenost njegovih zahtev dokazana s tem, da se je komu — denimo — očitalo, da je kot človek tak ali pa tak, in ga obsulo s toliko in toliko psovk?!!« TA TEDEN A PBIMOHSKI DHEVHIK V l.ll .1 III JLIL . Il I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 lil llli.,1 PRED 50 LETI V Čedadu so v teh dneh odprli nov sedež prosvetnega društva Ivan Trinko. »Beneški Slovenci so dobili dostojen prosvetni sedež, ki so ga imenovali po svojem največjem sinu Ivanu Trinku. Otvorili so ga v Čedadu, naravnem središču, proti kateremu gravitirajo vsi pripadniki naše manjšine živeče v videmski pokrajini. Temu nadvse pomembnemu dogodku so prisostvovali številni beneški Slovenci iz Čedada in okoliških vasi ter številno zastopstvo slovenske manjšine iz Trsta in Gorice. Dvoranica je bila za to priliko lepo pripravljena: po stenah so visele lepe umetniške slike, med vsemi pa je prihajala najbolj do izraza izvirna Kraljeva slika iz leta 1936, ki prikazuje Ivana Trinka v naravni velikosti. Uradno svečanost je otvoril tajnik prosvetnega društva Izidor Predan, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, nato pa prebral pismene čestitke posameznikov, med katerimi pozdrav odvetnika Avgusta Sfiligoja, ki je v svojem obsežnem pozdravnem pismu dejal, da je že samo ime velikega narodnega buditelja in voditelja msgr. Ivana Trinka porok za njihovo uspešno delovanje. Za njim je predsednik društva Mario Kant dejal: »Medtem ko svečano otvarjamo nov sedež našega prosvetnega društva, ne moremo mimo, ne da bi se spomnili človeka, pisatelja, filozofa in pesnika, katerega ime nosi naše društvo, to je profesorja Monsignorja Ivana Trinka, velikega sina naše zemlje, branitelja običajev, šeg in navad naših staršev in nas samih, katerega rojstvo smo praznovali prav v teh dneh.« Za njim je profesor Severino Bergnach, Trinkov učenec, v izbranih besedah orisal lik velikega Slovenca, katerega smo slavili in kateremu smo se oddolžili s tako lepim sedežem. Člani pevskega zbora Gallus iz Trsta so nato pod vodstvom Ubalda Vrabca zapeli v komorni zasedbi več pesmi, poleg njih pa so nastopili tudi gojenke in gojenci goriškega Dijaškega doma.« 10 Sobota, 1. februarja 2014 KULTURA / SSG - Rdeči abonmajski sklop Z lahkotnim prijemom o ljubezenski predanosti Zabavna predstava Parole, parole Gledališča Koper Zabavna komedija, nekoliko absurdna, ali bolje kar precej absurdna, a vendarle s potezami močno zakoreninjenimi v resnični stvarnosti, z briljantnim besedilom, zlasti pa z dognanim tempom in dobrimi igralskimi prijemi je povsem razvedrila gledalce prve predstave rdečega abonmajskega sklopa, ki so se predsinoči zbrali v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Na sporedu je bilo gostovanje Gledališča Koper s predstavo Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta, kot bi bil dobesedni prevod naslova (Non era la quinta, era la nona) izvirnega besedila plo-dovitega italijanskega avtorja Alda Nico-laja. Besedilu so koprski gledališčniki dodali nekaj nepozabnih italijanskih ever-greenov in tako so komedijo ob spremljavi na klavirju v živo spremenili v prikupen komorni musical. Pred desetimi leti umrli Aldo Nico-laj velja zaradi raznovrstnosti del za enega temeljnih italijanskih gledaliških avtorjev 20. stoletja, vendar v domovini ni bil nikoli med najbolj popularnimi, čeprav je bil v tujini vedno zelo cenjen, zlasti v deželah vzhodne Evrope. Njegova Classe di ferro (pred mnogimi leti je delo uprizorilo tudi Slovensko stalno gledališče, ki je postavilo na oder tudi novejšo komedijo Amleto in salsa piccante) velja v Rusiji za solidno delo klasičnega repertoarja, medtem ko mu je v ZDA Columbia University posvetila študijski tečaj. Kakorkoli že, Nicolajevo popularnost je leta 1997 priznala tudi družba SIAE z nagrado za na tujem največkrat uprizorjenega italijanskega avtorja. Alda Nicolaja je težko opredeliti, preizkusil se je v različnih žanrih, od neoreal-izma, nadrealizma, gledališča krutosti in gledališča absurda. Njegova besedila so duhovita, inventivna, brez moraliziranja. Vse to se odraža tudi v komediji, ki jo je postavilo na oder Gledališče Koper. Glavna junakinja je Eva, nedvomno šarmantna, a izredno zahtevna ženska, še zlasti v ljubezni: od partnerja terja popolno predanost; če ji je ne more več dati, si pač poišče druge- ga, ki mora poskrbeti, da prvi izgine, umorjen, seveda. Sicer pa sta oba njena življenjska tovariša, čeprav sprva pohlevna in popustljiva, dovolj žilava, da si zagotovita srečnejši konec. Režiser Jaka Ivanc je povsem ohranil avtorjevo izvirno lahkotnost in rahli prijem, zaradi katerega ostaja ponekod spotaklji-va tematika povsem v območju domišljije kot, denimo, v risankah in nemih filmskih farsah, na katere se komičnost predstave marsikdaj navezuje, tako da se gledalcu ni treba ubadati z etično sprejemljivostjo pri-povedovanega, temveč se lahko ves čas sproščeno smeje. Izbrani italijanski šansoni se po stilu ubrano spajajo s tematiko komedije in ne pretiravajo z iskanjem doslednosti med prikazano situacijo in petim besedilom. Poleg tega je bilo tržaškim gledalcem v veselje ugotavljati, da je bil prevod songov obenem dober in zvest. Vsi trije nastopajoči igralci so se dobro ujeli z režiserjem in našli pravo mero med burkaškostjo in briljantnostjo, poleg tega je po številnih ponovitvah opazna ui-granost v ansamblu, tako da je glede na pre-miero v lanski sezoni predstava postala še bolj prijetna. Spogledljivo in zahtevno protagonistko Evo igra Lara Jankovič, njenega novega ljubega Bruna, ki se ji zaman na vse kriplje upira, igra Igor Štamulak, vdanega moža Maria Rok Matek. Dobra je tudi glasbena plat predstave, tudi po zaslugi klavirske spremljave v živo; v četrtek je za klavirjem sedel Davor Herceg. Kakorkoli že, predstava je tako zelo prijetna zlasti zaradi skladnosti vseh elementov, iz katerih je sestavljena; poleg igre je omeniti še funkcionalno sceno Jaka Ivan-ca in kostume Barbare Stupica. Besedilo je prevedel Srečko Fišer, songe Igor Saksida, Davor Hercog je avtor priredbe in glasbe, koreograf je Miha Krušič, oblikovalec luči Jaka Varmuž. (bov) TRST - Zanimiva debata o gledališki kritiki »Tudi najslabše gledališče je boljše od najboljše TV« Med sodelujočimi je bil tudi Moni Ovadia Ali si lahko predstavljate, da bi športni dnevniki napovedovali nogometne tekme, ne da bi objavljali tudi strokovnih poročil o njihovem poteku in končnih izidov? Najbrž ne, prav to pa se je zgodilo z gledališkimi recenzijami, ki so skoraj povsem izginile z italijanskih časopisnih strani. Nekako tako je v svojem uvodnem posegu dejal Stefano Curti, organizacijski direktor Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine, sicer pa tudi pobudnik zanimivega srečanja, ki je v četrtek potekalo v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Večer, ki je potekal pod naslovom Gledališka in glasbena kritika v času socialnih omrežji, je priredil Krožek za kulturo in umetnosti. Curti je izhajal iz ugotovitve, da so časopisi v zadnjih letih izredno omejili prostor, ki je bil namenjen TOMIZZEV DUH lI dk à Tingl-tangl & Mens sana Milan Rakovac_ j Teran in pršut sta »sporna«. Kaj pa malvazija in Parencana, pa fešta v Kucibregu, Forum Tomizza ...? To pa ne, to je nesporno in skupno. Čudni smo, Hrvati in Slovenci, znamo se prepirati, potem pa se tik-tak sporazu-memo o skupnih projektih. Kot je v pesmi »Jugo« napisal veliki pesnik Mate Balota: » ...napili smo se vina, najedli polente, in Čožoti so rekli: per Dio, che gente!«... Ah, to je navaden tingl-tangl, naj bi Wagner izjavil, ko je poslušal Verdija .V Zagrebu smo nekoč imeli slovito gostilno Tingl Tangl, kjer so se zbirali umetniki, v Pulju pa je deloval kan-tavtorski ansambel istega imena. Pulj-skemu Tingl Tanglu, ki sta ga sestavljala umetniški in življenjski dvojec Arinka Šegando in Franci Blaškovic je bilo dovolj istrskega tingl-tanglanja, preimenovala sta se v »Gori Ussi Wi-netou«, ki še danes smeši malomeš-čanstvo s sarkastičnimi songi in duhovitimi tiradami »Istra ti materina«, »Rolling stronzs«, »Big bljak«, »Za dim spremni«, in domala ponarodelo »Mens sana in malvasia istriana« (pa-rafraza znanega latinskega reka »zdrav duh v zdravem telesu«). Pridelovalci malvazije z obeh strani Dragonje bo- do torej v bodoče proizvajali in plasirali skupno istrsko malvazijo po celi EU. Mens sana! Brez državnih aparatov iz Ljubljane in Zagreba so se resni ljudje združili in se resno lotili resnega posla: kako bolje delati, zaslužiti, živeti. Da so na pravi poti, potrjuje tudi podpora iz evropskih fondov, do katerih ni prav lahko priti. Poreški Inštitut za kmetijstvo in turizem uresničuje tri projekte: iz programa čezmejnega sodelovanja bo prejel 922 tisoč evrov, od tega 85% iz EU. V projektu Po poteh istrske mal-vazije sodeluje z združenjem Vinistra, slovenskim Kmetijskim inštitutom in Društvom vinogradnikov Slovenske Istre. V drugem projektu, organizaciji neposredne prodaje kmetijskih proizvodov po medmrežju, so partnerji mesto Vodnjan in Univerzi v Mariboru in Kopru. Tretji projekt se ukvarja z oživljanjem značilnih sadnih vrst na področju slovenske in hrvaške Istre: mandelj, granatno jabolko, žižo-la, koprivovec, jagodičnica ... katerega nosilec je Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s poreškim Inštitutom, združenjem Triada iz Sv. Lovreča in Občino Viži-nada. Zaključena je tudi druga etapa cro-slo projekta Parencana - pot zdravja in prijateljstva, revitalizacije ozkotirne proge, ki je pred 110 leti povezala 33 istrskih krajev med Porečom in Trstom. EU je prispevala 520.000 evrov, v prvi fazi od 2006. do 2008. je bila obnovljena trasa leta 1935 opuščene železniške proge. Leta 2009 so projekt nadaljevali, popravili 16 mostov in 6 viaduktov, obnovili muzej Pa-rencane v Livadah, revitalizirali odseka Vižinada-Poreč in Lama-Dekani, postavili večjezične informativne table, pozidali replike miljnih kamnov, 15 počivališč in 5 razglednih točk. Istrska županija bo v sodelovanju s slovenskimi partnerji kandidirala za sredstva EU s projektom Parencana III, ki predvideva fitnes točke v naravi, gradnjo mladinskega hostla v stari šoli v Tribanu, veliki zimski ultra-maraton od Poreča do Kopra, povezovanje z Vinistro ... Ma ti ga visto ti, chi diria che noi altri a volte savemo far come dio comanda? Vero na bote mi se vidi da mi drugi nismo propio zasvin šturli, co muoj? Naše dvi države dvajset lit su načinile sve ča su mogle, i još vec, da bi nas to kako svadile, ma se nismo ni- kad mai capali na tu ješku! Naši ljudi su se navadili na barufe, pak kad rabi i sami smo fanjski barufanti. I znamo da je najhuja barufa z susedon: bolje dobar sused nego fameja! Istranom vseh treh etnosov (plus priseljencev z vseh vetrov) je vsemu navkljub le uspelo ohraniti vzajemno privrženost. Seveda k normalizaciji slovensko-hrvaške klime prispeva tudi vstop Hrvaške v EU; sedaj smo bolj enakovredni, nihče ni bolj »enakopraven« in , kar je najpomembnejše, nihče razen nas samih ne misli, da so naše medsebojne težave kakorkoli pomembne za Evropo. Nemara nam je to pomagalo, da smo na novo odkrili staro modrost: kakor si boš postlal, tako boš ležal. Pet velikih vinarjev bo z mal-vazijo skupaj nastopalo v Evropi, od Kopra do Poreča bodo množice tekle najlepši in najtežji maraton. Komuna, zadruga, delništvo, imenujmo to kakor komu ljubo: gre za zdrav razum, ki ustvarjalno združuje ljudi. Lahko pa tudi samo čakamo, da bodo naše vlade in bogatuni rešili naše probleme, ali pa sanjamo o jackpotu na loteriji . Domača in svetovna kriza je en sam prevarantski ting-tangl, ki ga lahko užene le - mens sana. FOTODAMJ@N recenzijam. Mediji dajejo prednost televiziji in lahki glasbi, če pa poročajo o gledališkem svetu, se pisanje omejuje na predstavitve in v najboljšem primeru intervjuje z »zvezdo« predstave. Res je, da se danes, ko svoje mnenje izražamo na in-ternetnih straneh, blogih, facebooku in twitterju, lahko vsakdo prelevi v »gledališkega kritika«, brez strokovnih kritičnih ocen pa se kajpak manjša tudi naša sposobnost kritičnega presojanja. Curti je med svetlimi izjemami omenil tudi Primorski dnevnik, ki je eden redkih časopisov, ki še objavljajo gledališke recenzije. Za govorniško mizo pa povabil tudi Rossano Paliaga, odgovorno za odnose z javnostmi v Slovenskem stalnem gledališču, ki je številnim prisotnim spregovorila tudi o položaju v Sloveniji. Gledališče in sploh kultura uživata tu neprimerno večji ugled kot v Italiji, je dejala Pa-liaga: za predstave velja veliko zanimanje, vsaka nova premiera je za slovenske novinarje potencialni dogodek, kritične recenzije (tudi zelo ostre) pa zagotovljene. Pravo nasprotje rmišljenja, o katerem je spregovoril Moni Ovadia, ki je citiral nekega italijanskega novinarja: gledališče -za razliko od televizije in filma - ni novica. V novinarskih in širših krogih očitno obstajajo predsodki do gledališča, pravi Ovadia, ki pa je prepričan, da je tudi »najslabše gledališče boljše od najboljše televizije«. Gledališče namreč vedno ponuja določen nauk, v sebi ima človeškost in resničnost, kljub temu, da gre za fikcijo: bitka za gledališče in kritiko je bitka za centralnost človeka. Človek pa mora znati kritično ocenjevati sebe in družbo, v nasprotnem primeru je brezumen ... »in ravno to hoče oblast«. Antonio Calenda se je spominjal svojih gledaliških začetkov in časopisov, ki so recenzijam namenjali tudi celo stran: analizirali so tako umetniško vrednost kot moralno in družbeno plat predstave. Danes se zadovoljimo s tem, ali nam je nekaj všeč ali ne, kritična presoja je postala nezanimiva. Kritika ne more biti objektivna, je pripomnila Cristina Benussi, slediti pa bi morala jasnim smernicam. Da nimajo italijanski mediji na gledališkem področju nobene strategije, sta potrdila tudi novinarja Umberto Bosaz-zi in Erica Culiat; slednja je na faceboo-ku ustanovila celo skupino Ne zbrišimo gledališke kritike, medtem ko je Omar Scala predstavil svoj blog Dom gledališkega gledalca. Oba sta priznala, da si na spletu le redki izmenjujejo mnenja, kritike in ocene o gledaliških predstavah. Scala pa je kljub vsemu optimist in vztraja v prepričanju je, da je tudi v italijanskih državljanih mogoče vzbuditi zanimanje za gledališko umetnost. (pd) / ITALIJA, SVET Sobota, 1. februarja 2014 11 FIRENCE Knoxova ín Soiiecíto se bosta príto»ia Amanda Knox ANSA FIRENCE - Odvetniki Američanke Amande Knox in njenega nekdanjega fanta Raffaela Sollecita, ki sta bila v četrtek obsojena na 28 in pol ter 25 let zapora zaradi umora britanske študentke Merdith Kercher v Perugii leta 2007, sta napovedala pritožbo na sodbo sodišča v Firencah. »Prestrašena in žalostna sem ob tej nepravični sodbi. Glede na to, da so me prej spoznali za nedolžno, sem od italijanskega pravosodnega sistema pričakovala kaj več,« je Knoxova zapisala v sporočilu za javnost iz domačega Seattla. »To je ušlo izpod nadzora,« je dodala 26-letnica, ki končuje diplomo iz kreativnega pisanja na univerzi Washington. Knoxova in Sollecito sta bila leta 2009 že obsojena za umor Britanke, vendar sta bila po pritožbi leta 2011 oproščena, ker naj bi bili nekateri dokazi zbrani nezakonito. Vrhovno sodišče je nato leta 2013 razveljavilo odločitev sodišča in zahtevalo novo sojenje. Umor Kercherjeve je leta 2007 sprožil veliko medijsko pozornost. Britanko so na pol golo in s prerezanim vratom našli v postelji. Sum je padel na sostanovalko Knoxovo, njenega bivšega fanta in njunega znanca Rudyja Guedeja, ki so ga kasneje zaradi pomoči pri umoru obsodili na 16-letno zaporno kazen. Izrek sodbe sta v četrtek spremljala tudi brat in sestra Kerc-herjeve, Lyle in Stephanie. Lyle je po koncu dejal, da to ni trenutek za praznovanje, je pa dodal, da so »ves čas zaupali temu, kar počne tožilstvo«. Odvetnik družine Kercher, Francesco Maresca je izrazil veliko zadovoljstvo ob odločitvi sodišča. Sollecitova odvetnica Giulia Bongiorno je dejala, da je pripravljena nadaljevati »ping pong« pritožb, dokler njen klient ne bo oproščen. »Ta obsodba ne temelji na ničemer. To je absurdno. Raffaele Sollecito je nedolžen,« pa je dejal njegov drug odvetnik Luca Maori. Odvetnik Kno-xove, Luciano Ghirga je izjavil, da je sodba »resničen udarec« in napovedal pritožbo. Italijanske oblasti lahko postopek za izročitev Knoxov sprožijo šele po končni sodbi vrhovnega sodišča, kar bi lahko trajalo več mesecev ali celo let. Do te odločitve Knoxova ne bo imela nobenih omejitev potovanj, saj sodnik zanjo ni zahteval pripora. Njenega soobsojenca so policisti ponoči prijeli na severovzhodu Italije blizu slovenske meje. Ujeli so ga v Pušji vasi (Venzone) v videmski pokrajini, vendar ga niso aretirali. Ker sodba ni pravnomočna, Sollecitu še ni treba v zapor, mu je pa sodišče zaseglo potni list, da ne bi pobegnil iz države. Policija je sporočila, da so ukrepali prav na podlagi te odločitve. RIM - Z glasovanjem v poslanski zbornici Volilna reforma skozi ustavno prejudicialo RIM - Tudi včerajšnji dan je v parlamentu potekal pod vtisom serije pro-vokacij, k jiih je v preteklih dneh zanetilo Gibanje 5 zvezd. Osnutek zakona o volilni reformi pa je včeraj v parlamentu naredil korak naprej, potem ko je bila na glasovanju zavrnjena ustavna prejudiciala, ki jo je predstavila opozicija. Sekretar je glasovanje ocenil pozitivno in izrazil pričakovanje, da bo iter zakona prišel do konca. Vendar, večina je tokrat res še zdržala, toda pojavilo se je preko dvajset prostih strelcev. Vseh skupaj (v vrstah DS in FI) naj bi bilo po izračunih kakih trideset disidentov, ki na-sprotuejo predlogu zakona, nikjer pa ni jamstva, da se jih v nadaljnjem poteku razprave ne bo pojavilo še več. Prikazen 101 poslanca, ki so na predsedniških volitvah lansko leto onemogočili Romana Prodija, vsekakor straši v vrstah Demokratske stranke. Odobri- t ? - fÄ [YfFflMrJ. SÉÍÍÍSgg^ -•-■ fftWKewn.; is* jifrTpfic: m V avli Poslanske zbornice med včerajšnjim glasovanjem ANSA -j CF£FP*n£ ■ 1 SI tev zakona vsekakor ne bo lahka, razprava o njem pa se bo v avli nadaljevala 11. februarja. Na politični sceni se je včeraj oglasil sekretar Nove desne sredine Ange- V-.T" -i lino Alfano, ki je Renzija pozval, naj sodeluje s svojimi ministri pri preoblikovanju vlade, drugače je pred vrati kriza. Alfano ja tudi napovedal, da se bo njegova stranka v parlamentarni raz- pravi o volilnem zakonu borila za uvedbo preferenc. Beppe Grillo se je medtem včeraj sestal s parlamentarci Gibanja 5 zvezd, katerim je dejal, da je prišel v Rim, da »jim izrazi solidarnost« po tem kar se je v poslanski zbornici zgodilo v prejšnjih dneh. Gibanje bo s spletno anketo vprašalo svoje člane, če soglašajo s tem, da se predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini pozove k odstopu. Boldrinijeva si je od pristašev Grillo-vega gibanja prislužila novo serijo žaljivk, med drugim to, da je »zombie«, ki da zavestno laže. Predsednik republike Giorgio Napolitano je medtem izrazil zaskrbljenost za nasilne in žaljive tone, ki jih je bilo v zadnjih dneh slišati v parlamentu. Kar zadeva njega samega, potem ko je dobil obtožbo o veleizdaji, pa je dejal, da je popolnoma miren, obtožb pa naj gre po formalni poti naprej. KIJEV - Prvič od izbruha krize poziv ukrajinskih oboroženih sil Vojska svari pred razpadom države Predsednika države kot vrhovnega poveljnika vojske je obrambno ministrstvo pozvalo, naj v okviru zakonodaje sprejme nujne ukrepe KIJEV / BRUSELJ - V srditem boju za oblast v Ukrajini se je včeraj prvič oglasila vojska. Kot je sporočila, v primeru nadaljnjega zaostrovanja krize grozi celo razpad države. Zasedbe državnih poslopij s strani protestnikov so nesprejemljive, še ocenjujejo v vojski in predsednika države Viktorja Ja-nukoviča pozivajo k nujnim ukrepom za stabilizacijo razmer.Vojaški vrh se je s pisno izjavo za javnost oglasil po srečanju, ki ga je vodil ukrajinski obrambni minister Pavel Lebedev. Predsednika države kot vrhovnega poveljnika vojske je obrambno ministrstvo v imenu vseh pripadnikov oboroženih sil pozvalo, naj v okviru obstoječe zakonodaje sprejme nujne ukrepe za »stabilizacijo situacije v državi in doseganje harmonije v družbi«. Če mu to ne bo uspelo, je lahko ogrožena celo ozemeljska celovitost Ukrajine, je še posvarila vojska. Medtem so v Ukrajini v četrtek našli hudo pretepenega opozicijskega aktivista Dmitra Bulatova, ki je izginil pred dobrim tednom dni. Ugrabitelji so mu med drugim odrezali uho in mu zabijali žeblje skozi dlani, je včeraj razkril v pogovoru za televizijo Channel 5. Potem ko so ga ugrabili in mučili, so ga odvrgli v gozdu, nakar se je uspel priplaziti v bližnjo vas. »Moje roke (... ) križali so me, pri-bili so me, odrezali so mi uho, razrezali obraz,« besede Bulatova povzema francoska tiskovna agencija AFP. Na grozljivo zgodbo Bulatova se je včeraj odzvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Kot je zapisala, je zgrožena ob očitnih znakih daljšega mučenja in krutega ravnanja z njim. Spomnila je tudi, da to ni edina ugrabitev opozicijskih aktivistov v Ukrajini v zadnjem času. 22. januarja so npr. mrtvega našli vidnega protestnika Jurija Verbickija. Kot je ocenila, gre za primera »namernega ciljanja organizatorjev in udeležencev mirnih protestov«. »Vsa takšna dejanja so nesprejemljiva in jih je treba takoj ustaviti,« je pozvala in dodala, da je odgovornost ukrajinskih oblasti, da se spopadejo s »trenutno atmosfero ustrahovanja in nekaznovanosti, ki dovoljuje, da prihaja do takšnih dejanj«. (STA) Vojaški vrh se je s pisno izjavo za javnost oglasil po srečanju, ki ga je vodil ukrajinski obrambni minister Pavel Lebedev. ANSA ITALIJA - Odlok ministrice za šolstvo Začetek mature 18. junija Za drugo nalogo tudi grščina RIM - Na višjih srednjih šolah v Italiji se bo državni izpit za petošol-ce letos začel 18. junija s prvo pisno nalogo in nadaljeval 19. junija z drugo nalogo. To izhaja iz odloka, ki ga je včeraj podpisala ministrica za šolstvo Maria Chiara Carrozza in ki določa tudi predmete, ki bodo prišli v poštev pri drugi pisni nalogi. Kot znano, se državni izpit oz., kot se mu pravi po starem, matura, začne s pisno nalogo iz italijanščine (za manjšinske šole pa z nalogo iz slovenščine oz. nemščine), medtem ko je druga pisna naloga posvečena predmetom, ki so značilni za vsako posamezno učno smer. Tako bo na klasičnem liceju druga naloga iz grščine, na znanstvenem liceju iz matematike, na jezikovnem liceju pa iz tujega jezika. Maturanti pedagoških licejev bodo pisali drugo nalogo iz pedagogike, medtem ko se bodo morali tisti, ki obiskujejo tehnične trgovske oz. geometrske zavode, spopasti z nalogo iz gospodarskega poslovanja oz. iz cenitev. Med predmeti, ki bodo prišli v poštev na tehničnih in poklicnih zavodih, je treba omeniti turistično tehniko na zavodih za turizem, elektroniko, informatiko oz. elektrotehniko na tehničnih industrijskih zavodih, agrarno ekonomijo na kmetijskih zavodih, prehrano na zavodih za gostinstvo in hotelirstvo, splošno in uporabno psihologijo na zavodih za socialne storitve ter tehniko proizvodnje in laboratorij na mehanskih smereh poklicnih zavodov. Odlok med drugim tudi določa, katere predmete bodo poverili zunanjim članom maturitetnih komisij, medtem ko bo kar 122 šol (lani jih je bilo 50)vključenih v t.i. projekt Esabac, na podlagi katerega bodo izdali dvojno, italijansko in francosko maturitetno diplomo, kot to predvideva itali-jansko-francoski dogovor iz leta 2009. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 29.650,12 +9,53 SOD NAFTE (159 litrov) 107,36 $ -0,55 EVRO 1,3516 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. januarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 31.1. 30.1. ameriški dolar 1,3516 1,3574 japonski jen 138,13 139,28 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,500 27,594 danska krona 7,4619 7,4622 britanski funt 0,82135 0,82380 madžarski forint 313,26 310,97 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot romunski lev 4,2488 4,4943 4,2312 4,5110 švedska krona 8,8509 8,8347 švicarski frank 1,2220 1,2233 norveška kron 8,5110 8,4680 hrvaška kuna 7,6515 7,6605 ruski rubel turška lira 47,7482 3,02829 47,58025 3,0808 avstralski dolar braziljski real kanadski dolar 1,5131 3,2829 1,5131 1,5459 3,2955 1,5167 kitajski juan 8,1923 8,2302 indijska rupija 84,6880 85,0840 mehiški peso 18,1614 18,1111 južnoafriški rand 15,2836 15,2700 / ŠPORT Sobota, 1. februarja 2014 12 J APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ŠTEVERJAN - Zagotavljanje protipotresne varnosti Za utrditev šole morajo • * • V • I najti še vsaj pol milijona Notranji prostori šole Gradnik Nenadno udrtje stropa na goriškem klasičnem liceju Dante Alighieri, o katerem smo v minulih tednih večkrat poročali, je ponovno postavilo v ospredje vprašanje varnosti šolskih stavb na Goriškem. S tem problemom so se v zadnjih letih soočale tudi slovenske šole in občine, predvsem so-vodenjska in števerjanska. Sovodenjska občina je morala pred tremi leti zaradi zaskrbljujočih razpok na stenah zapreti ru-penski vrtec, ki v pričakovanju na novo stavbo domuje v prostorih civilne zaščite na Vrhu. Števerjanska občinska uprava pa je v zadnjih dveh mandatnih dobah morala vložiti več sto tisoč evrov v protipotresno utrditev stavbe osnovne šole Alojz Gradnik. Obnova, ki se je zaključila lani poleti, pa je potekala le v desnem oziroma spodnjem krilu šolskega poslopja, medtem ko telovadnica in levo krilo stavbe še vedno čakata na sanacijo. »Spodnji del šole, ki smo ga v minulih letih prilagodili varnostnim predpisom in kjer je z letošnjim šolskim letom stekel pouk, je bil v najslabšem stanju, zato je imel prioriteto. Sedaj, ko je le-ta obnovljen in varen, pa bi bilo treba ukrepati tudi na zgornjem delu, ki je trenutno neizkoriščen, in še na delu stavbe, ki se ga učenci - le-teh je okrog 40 - poslužujejo pri pouku telesne vzgoje. Ta del poslopja seveda ni v tako kritičnem stanju, da bi kogarkoli ogrožal, saj je varnost otrok naša prva skrb, potreboval pa bi temeljito prenovo. Dežela nam je že namenila 250.000 evrov, kar pa niti zdaleč ne zadošča za protipotresno utrditev,« pravi števerjanska županja Franka Padovan in pojasnjuje, da je občina pravkar naslovila na deželo Furlanijo Julijsko krajino ter gorsko skupnost za Brda, Nadiške in Ter-ske doline prošnjo po dodatnem prispevku. »Potrebujemo še vsaj pol milijona evrov,« dodaja županja, po kateri bi obnovljene prostore uporabili za občinski arhiv, kulturne dejavnosti, pobude društev, ipd. »Pomislili smo, da bi lahko vanje selili tudi vrtec. Tako bi ustvarili enoten šolski center, kar bi bilo seveda lepo, po drugi strani pa je stavba vrtca povsem urejena in opremljena - v njej deluje tudi kuhinja -, zato ne verjamem, da se bomo odločili za selitev,« še pojasnjuje Franka Padovan. Števerjanska občina je na deželo, gorsko skupnost in goriško pokrajino v teh dneh naslovila še prošnje za financiranje drugih projektov, med katerimi izstopa obnova športnega igrišča ob osnovni šoli. Zanj, pravijo na občini, bi potrebovali 200.000 evrov. (Ale) BUMBACA ROMJAN - Dež načel stabilnost strehe Kljub nevarnosti nista hotela zapustiti doma Zaradi obilnega deževja je bila stabilnost strehe vprašljiva, toda starejša stanovalca - zakonski par - na noben način niso uspeli pregovoriti, da bi odšla z doma. Oklepala sta se ga in se reševalcem upirala, saj je najdražje, kar imata. Nazadnje pa sta le popustila, saj sta se tudi sama zavedela, da se izpostavljata resni nevarnosti. Včerajšnji močni nalivi so prizadeli predvsem občino Ronke. V centralah gasilcev in krajevne policije so prejeli na desetine klicev ljudi, ki jim je voda vdirala zlasti v kletne prostore; poseči so morale tudi krajevne ekipe civilne zaščite. Tolikšna količina meteornih voda je načela stabilnost strehe na hiši v Drevoredu Garibaldi 12 v romjanski četrti. Gre za eno izmed najstarejših stavb v Ronkah, ki so jo dalj časa že nadzirali zaradi dotrajane strukture. Prvo nadstropje je sicer prazno, stanovalca pa prebivata v pritličju. Zaradi nevarnosti so zanju odredili začasno izselitev, čemur pa sta se upirala. Več ur so ju gasilci in redarji zaman prepričevali. Na kraj so prišli tudi socialni delavci, ki jim ju je le uspelo pregovoriti, da sta zapustila nevarni dom. Stanovalec ogrožene hiše BONAVENTURA ŠTEVERJAN Položnice prihajajo Tares bo treba plačati v roku 15 dni Števerjanska občina BUMBACA Tudi Števerjanci bodo v kratkem dobili na dom položnice za plačilo zadnjega obroka davka za odvoz odpadkov Tares za leto 2013. Kuverte bi morali dostaviti že v prejšnjih tednih, zaradi težav, do katerih je prišlo pri delovanju računalniškega sistema davčne službe v Krmi-nu, ki skrbi tudi za občine Koprivno, Moraro, Moš, Šlovrenc, Gradišče, Romans, Fara, Vileš, Medeja, Dolenje, Sovodnje in Števerjan, pa je prišlo do precejšnjih zamud. Rok za plačilo položnic, ki je naveden v spremnih pismih, se je namreč že iztekel, davkoplačevalcem pa ni treba biti v skrbeh, saj ne bodo plačali nobene zamudnine ali obresti. »Rok plačila bo 15. dan od dneva prejema obvestila na dom«, sporočajo iz medobčinskega davčnega urada. Za dodatna pojasnila in informacije je osebje urada v Krminu na voljo ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih med 10.30 in 12.30 ter ob ponedeljkih popoldne med 16. uro in 17.30. Ob četrtkih dopoldne (med 11.30 in 12. uro) bo osebje na voljo na šte-verjanskem županstvu. Za informacije lahko občani pokličejo tel. 0481-637198. GORICA - DS Izbirajo novega tajnika V Kulturnem domu v Gorici se bo danes začel niz skupščin krajevnih krožkov Demokratske stranke (DS), na katerih bodo imenovali novega pokrajinskega tajnika, novo sestavo pokrajinske skupščine, nove tajnike krajevnih krožkov in njihove ožje sodelavce. Za mesto pokrajinskega tajnika, ki je doslej pripadalo Omarju Grecu, tokrat ni prišlo do dogovora o enotni kandidaturi: 1.331 članov stranke bo izbiralo med 32-le-tnim Marcom Rossijem, ki je zbral 172 podpornih podpisov, in županjo iz Škocjana Silvio Caruso, ki jih je zbrala 67. Šele danes pa bo znano, koliko kandidatov se bo potegovalo za mesto tajnika goriško-števerjanskega krožka. Uradno je svojo kandidaturo že napovedal Bruno Cro-cetti, dosedanji tajnik Enzo Dall'Osto pa je pred časom izjavil, da je na razpolago. Kandidature, ki jih lahko vloži vsak član (le-teh je v Gorici in Števerjanu 244), bodo v Kulturnem domu zbirali v dopoldanskem času: opoldne se bodo začele volitve, ki bodo trajale do 19. ure. V kavarni Teatro pa so včeraj predstavili seznam osemnajstih goriško-števerjan-skih podpornikov Marca Rossija, ki se bodo potegovali za mesto v pokrajinski skupščini. Rossi je poudaril, da pri izboru kandidatov ni upošteval njihove struje - nekateri so na primarnih volitvah podpirali Renzija, drugi Cuperla in Civatija -, »saj je bilo delitev v preteklosti že dovolj«. Polovico ekipe sestavljajo ženske, slovensko narodno skupnost pa predstavljajo Aleš Waltritsch, Daria Kogoi in Maja Humar. Ostali kandidati so Giuseppe Cingolani, Teresa Candita Cassese, Oliviero Furlan, Liviana Cechet, Bruno Crocetti, Angiola Restaino, Marco Rota, Annamaria Mirarchi Gaggioli, Claudio Cressati, Fabri-zia Perco, Livio Rossi, Patrizia Peressin, Gian-franco Cilurzo, Daniele Ungaro in Elisabet-ta Tofful. »Sestavil sem ekipo ljudi, ki so bolj znani zaradi svojega udejstvovanja na družbenem, sindikalnem in gospodarskem področju, kot pa zaradi svojih političnih prepričanj,« je povedal Rossi in poudaril, da so med njegovimi cilji premostitev delitev med »dušami« DS, zmanjšanje razdalje med volivci in stranko ter izboljšanje koordinacije med krajevnimi upravitelji DS. Skupščine krajevnih krožkov bodo potekale vse do sobote, 8. februarja, ime novega pokrajinskega tajnika pa bo verjetno znano že jutri zvečer, ko bodo prešteli glasove članov tržiške-ga in ronškega krožka. (Ale) GORICA - Nadlegoval goste lokala Izpustili so ga, ko se je streznil Goriški karabinjerji so v četrtek posredovali na Rojcah, kjer so zaradi nadlegovanja in upiranja silam javnega reda prijavili 35-letnega moškega, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Sile javnega reda je poklical upravitelj javnega lokala, ki obratuje v Ulici Carso; v njem se je v četrtek zvečer zadrževal tudi 35-letni nigerijski državljan C.O., ki že veliko let stanuje v goriški občini. Moški, ki so ga karabinjerji v preteklosti že obravnavali zaradi podobnih dogodkov, je tudi v četrtek zvečer pretiraval z alkoholnimi pijačami. Ko mu je osebje za pultom dalo razumeti, da mu ne bo natoči-lo še enega piva, se 35-letni Nigeri-jec ni odpravil domov, temveč je začel nadlegovati ostale goste in natakarico. Ker ni odnehal, so navzoči poklicali karabinjerje, ki so bili nekaj minut kasneje že na kraju. Ob njihovem prihodu se moški ni pomiril: ko so zahtevali, naj jim izroči osebne dokumente, jih je začel porivati in se jim upirati. Karabinjerji so ga zato odpeljali na poveljstvo na Verdijevem korzu, kjer je ostal, dokler se ni streznil. Zaradi nadlegovanja in upiranja silam javnega reda so ga prijavili na prostosti. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 1. februarja 2014 13 GORIŠKA - Voda zalila ceste, podvoze in kleti Dez obilen, civilna zaščita v stanju pripravljenosti, • «V«« ■ ■ VI najvišji alarm v Laškem Tudi na Goriškem je včeraj obilno deževalo. Največ nevšečnosti so zabeležili v Laškem, kjer je voda zalila ceste, podvoze in kleti, na slovenski strani meje pa so imeli zlasti težave z dobavo elektrike. Civilna zaščita in občinske uprave so pozorno spremljale stanje rek, predvsem Vipave, višina vodostaja pa je bila sinoči še krepko pod kritično točko. »Slabše je kazalo v četrtek zvečer, ko smo bili že v stanju pripravljenosti, po zadnjih podatkih pa naj bi voda ne prestopila bregov,« je včeraj popoldne povedal Slavko Tomsič, podžupan v Sovodnjah. Polne roke dela pa so včeraj popoldne imeli goriški gasilci, ki so našteli preko petnajst intervencij. Najhuje je bilo na Trži-škem, kjer so ob 16. uri morali zapreti podvoz na cesti, ki povezuje letališče s krajem Bistrigna, ter podvoz v bližini nakupovalnega središča Sorelle Ramonda. Tu so morali gasilci premakniti kombi, ki je ostal ujet v poplavljenem podvozu. Voda je zalila tudi kleti omenjenega nakupovalnega središča ter Ulici None in Pietro Micca, Ulico Solaschiano pa so morali zapreti za promet. Slabo vreme je povzročilo nevšečnosti tudi na ronškem letališču, kjer so letala iz Rima pristajala z veliko zamudo. Obilnim padavinam so bili priča tudi na slovenski strani državne meje. »Vse je odvisno od tega, koliko časa bo močno deževalo. Najbolj problematična zna biti Vipava na območju Mirna-Kostanjevice,« je popoldan povedal poveljnik regionalnega štaba civilne zaščite, Samo Kosmač. Civilna zaščita je budno spremljala situacijo na terenu, ki se »iz trenutka v trenutek lahko Zaliti podvoz (zgoraj) in protipoplavne zaščitne vreče (levo) v Ronkah hitro spremeni«, je opozoril poveljnik. Zaradi obilnih padavin, predvsem snežnih, je imelo podjetje Elektro Primorska včeraj velike težave z dobavo električne energije. Zaradi izpadov na telefonskem omrežju T-2 so bili včeraj celo onemogočeni klici na številko njihovega klicnega centra. Zaradi sne- ga in žleda je bilo največ težav na postojnskem in pivškem, pa tudi na tolminskem, kobariškem in idrskem območju. Žled je povzročil izpade tudi na daljnovodih Če-povan in Banjšice. Ob 15.30 je bilo brez napajanja na celotnem območju Elektra Primorska 9.900 odjemalcev. (ur, km) GORICA - Španske izkušnje in slovensko-italijanske prakse Šolska večjezičnost Trije izpostavljeni nosilci uporabe in izobraževanja v slovenskem jeziku na Goriškem -Dijaški dom, konzorcij Slovik in Kulturni dom -so v torek gostili izvedenca za večjezično izobraževanje, kakršno poteka v Španiji na treh različnih območjih. V imenu prirediteljev je ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez uvedla večer, ki se ga je udeležilo dve desetini staršev, vzgojiteljev in izvedencev. Matejka Grgič, Slovikova znanstvena direktorica, je podrobneje predstavila predavatelja in njegovo delo: Cristiano Procentese je napisal besedilo z naslovom »Educazione e pluriliguismo -Uno studio sul sistema scolastico spagnolo« (Vzgoja in večjezičnost - Raziskava o španskem šolskem sistemu). Opisi in rezultati se osnujejo na trikratnem večletnem bivanju v Barceloni, San-tiagu in Bilbau po študiju na tržaški univerzi. Bil je tudi v Braziliji in doktoriral na univerzi Ca' Fos-cari v Benetkah. Grgičeva je uvedla nekaj miselno teoretičnih pristopov, ki so dandanes značilni pri obravnavanju jezikovnih pojavnosti. Izogibamo se namreč prepričanju, da obstaja ena in edina zveličavna oblika nekega jezika, medtem ko so vse ostale drugorazredne. Da ne dregnemo v krajevno obarvana sršenja gnezda, naj velja razmislek o lizbonski portugalščini, ki je veljala dolgo desetletij za »pravilno«, medtem ko je tista v Braziliji bila na drugem tiru. Ob upoštevanju velikosti Brazilije, njene oddaljenosti od »matice« (kar se portugalskega jezika tiče, seveda) in vseh doprinosov domorodcev ter ostalih jezikovnih skupin, ne moremo govoriti o nekem podrejenem južnoameriškem narečju. Po svetu se uveljavlja »jezikovna pragmatičnost«: slovnica je sicer pomembna, a prav tako je pomembna vsakodnevna raba. Slovenščine se lahko naučimo z učenjem, preko spleta, knjižnic, a ni ničesar boljšega od praktične uporabe. Avtor je postavil tezo, da jezikovni sistem, kjer ga sploh premorejo, ne more biti ločen od celotnega izobraževalnega sistema. Slednji pa je tesno povezan s političnim. Številčno manjšinski jeziki so v Španiji bili dokaj upoštevani pred Fran-kovo diktaturo, v času slednje je obveljalo načelo »ene države, enega naroda, enega jezika«, v času levosredinskih vlad so na primer Katalonci ogromno pridobili, sedaj pa je spet čutiti večji »hlad«. Na primer: oblasti podpirajo posebnosti govorice, ki jo uporabljajo v Valenciji, da bi šibi-li enotno pogajalsko moč celotne Katalonije. Enako velja za Balearske otoke ... In pomislimo, kaj se je pripetilo v Bosni s skupnim jezikom, ki so ga razkosali na hrvaščino, srbščino in bosanšči-no. Poznamo to v domači inačici v Reziji in Na-diških dolinah. Vsekakor velja v Kataloniji popolna dvoje-zičnost. V nekaj letih je bila kastiljščina vključena v vse šole in sedaj je po eni generaciji na primer Barcelona povsem dvojezična. Morda tega ni Matejka Grgič in Cristiano Procentese, avtor knjige o vzgoji in večjezičnosti v španskem šolskem sistemu FOTOK.D. toliko opaziti prav v tem mestu - je pripomnil Procentese -, a to izvira iz velike prisotnosti turistov, zaradi česar tudi domačini govorijo angleško in precej španščine, saj tujci katalonščine ne poznajo. Sicer pa povsem nepojmljivo - ne zaradi slovenske narodne skupnosti seveda - za primer slovenščine v Furlaniji Julijski krajini, ki jo sistem zgodovinsko odklanja v večinskih šolah. Še nekaj: družbeno vzdušje je v Kataloniji prav posebno v smislu, da se čutijo vsi Katalonci ne glede na etnični, kulturni in jezikovni izvor. Kdor pride v Katalonijo, se čuti Katalonec. Za Baske so okoliščine in pogoji precej različni: jezik ne sodi v indoevropsko skupino, množičnost je precej manjša, v preteklosti so se odločili za koreni-tejše oblike protesta ... Na torkovi predstavitvi španske jezikovne problematike, ki je potekala v mali dvorani Kulturnega doma, odnos ni bil frontalnega značaja predavatelj-poslušalci, temveč je postopoma postal pogovorni. Nekaj je bilo vprašanj, nekaj dopolnil, nekaj starševskih izkušenj s trijezičnostjo. Ni izostala pritožba nad stanjem na slovenskih šolah v Gorici, kjer je pred poukom, po njem in med odmori pogovorni jezik italijanski ne le med otroci, temveč tudi med starši, ne glede na njihovo narodnost. Tako ostaja slovenščina omejena na razredno dejavnost. Ocenjeno je bilo, da prihaja do občutnih težav in strahovitih protislovij tudi zato, ker se italijanski šolski sistem osnuje na izhodiščih izpred petdesetih let, stvarnost pa se je v veliki meri spremenila. (ar) GORICA - Sosol (SEL) »Po ukinitvi pokrajin le zmeda« Proti ukinitvi pokrajin se je izrekel tudi Marjan Sosol iz stranke Levica, ekologija, svoboda (SEL). »Ukinitev ne bo prinesla prihranka, temveč le popolno zmedo, saj ne bo jasno, komu bodo šle pristojnosti, ki jih imajo danes pokrajine. Poleg tega so popoln nesmisel imenovani pokrajinski sveti, ki ne bodo imeli legitimacije volivcev,« pravi Sosol, ki nasprotuje tudi predlogu volilnega zakona »Italicum«. »S takšnim volilnim zakonom bo šlo volit še manj ljudi. Volivci malih strank bodo kar ostali doma, tudi v drugem krogu bo število volivcev izredno nizko,« poudarja Sosol, ki ni zadovoljen niti s svojo stranko SEL. »Prisotni bi morali biti pri obravnavi teh velikih sprememb, ne pa dopustiti, da se med sabo dogovorita Berlusconi in Renzi,« opozarja in še dodaja, da bo ukinitev javnega financiranja strank hud udarec za demokracijo. »Ostali bomo v rokah lo-bijev in velike finance, ki bodo podpirale stranke v zameno za uresničevanje svojih zahtev,« je pesimist Marjan Sosol. TRŽIČ - Termoelektrarna Količino težkih kovin bodo ugotovili z lišaji Dežela FJK bo opravila epidemiološko študijo Deželna okoljska agencija ARPA Furlanije Julijske krajine bo v sodelovanju z Univerzo v Trstu pripravila poglobljeno študijo o kakovosti zraka na Tržiškem. »Učinkov industrijskih in drugih izpustov v ozračje ne bodo preverjali samo z avtomatskimi napravami, ampak tudi s kartiranjem epifitskih lišajev in z analizo akumulacije težkih kovin,« je deželna odbornica Furlanije Julijske krajine za okolje in energijo Sara Vito odgovorila deželnemu svetniku stranke For-za Italia Rodolfu Ziberni, ki je nanjo naslovil svetniško vprašanje v zvezi s tržiško termoelektrarno družbe A2A in morebitno nevarnostjo, ki jo le-ta predstavlja za zdravje občanov. Odbornica je Ziberni dalje napovedala, da bo opravljena epidemiološka študija: skupaj z deželno odbornico za zdravje Mario Sandro Telesca je Vitova to nalogo poverila deželni direkciji za zdravje, ki se bo o postopku dogovorila z okolj-sko agencijo ARPA. Odbornica Sara Vito je izpostavila, da se je deželna uprava Furlanije Julijske krajine šele v tej mandatni dobi začela resno ukvarjati s problemom tržiške termoelektrarne, saj je odbor Renza Tonda po njenem mnenju to vprašanje zanemaril. »Dežela v preteklosti ni uvrščala vprašanja stopnje onesnaženosti na Tržiškem med prednostne teme. Uprava ni namreč nikoli odredila t.i. biomonitoringa z uporabo lišajev in epidemiološke študije, ki pa nam bosta zdaj omogočila, da bomo razpolagali z vsemi znanstvenimi podatki, na podlagi katerih bi lahko zahtevali tudi ponovno uvedbo postopka za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. S tema raziskavama bo dežela preverila koncentracijo težkih kovin na Tržiškem in ugotovila, kakšni so učinki na okolje in zdravje občanov v tem prostoru,« je pojasnila Sara Vito in spomnila, da je agencija ARPA že izvedla biomonitoring z lišaji v raznih krajih dežele FJK, ni pa preverjala količino težkih kovin v ozračju. Na Tržiškem so doslej merili koncentracijo žveplovega dioksida, dušikovega oksida, ogljikovega monoksida in prašnih delcev, o težkih kovinah pa so zbrali bistveno manj informacij. Odbornica je pristavila, da je Furlanija Julijska krajina v sozvočju s tržiško občino in goriško pokrajino prižgala zeleno luč za načrt družbe A2A, ki namerava opremiti bloke tržiške termoelektrarne s sistemom za zmanjševanje izpustov dušikovega monoksida, spomnila pa je tudi na ustanovitev dveh tehničnih omizij, ki se ukvarjata z vprašanjem termoelektrarne: prvega so ustanovili občina Tržič, družba A2A, dežela, pokrajina in zdravstveno podjetje, drugega pa goriška pokrajinska uprava, ki je imenovala mednarodno skupino izvedencev. (Ale) Tržiška termoelektrarna 1 4 Sobota, 1. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Nepoznavanje jezika ovira v čezmejnem prostoru Neizkoriščena kultura Neizkoriščene priložnosti čezmejne-ga in mednarodnega sodelovanja na področju kulture na Goriškem so predvsem nepoznavanje jezika, kulture in dogajanja na področju kulture sosedov, so ugotavljali gostje na včerajšnji okrogli mizi, ki se je odvijala v prostorih novogoriške gledališke gimnazije. Dijakom so na srca položili poziv, naj se že sedaj ozrejo čez mejo, spoznajo tamkajšnjo bogato kulturno ponudbo in navežejo stike z vrstniki, saj s spoznavanjem drugačnega lahko obogatijo in nadgradijo lastno kreativnost. Okrogle mize o primerih dobrih praks, še neizkoriščenih priložnosti in izzivih čezmejnega in mednarodnega sodelovanja na področju kulture na Goriškem, so se udeležili predvsem dijaki nekaterih smeri novogoriške gimnazije, organizator, zavod Krog, pa je kot goste povabil ravnatelja gimnazije Bojana Bratino, direktorja goriškega Kulturnega doma Igorja Komela, direktorico novogoriškega Kulturnega doma Pavlo Jarc, Matejo Zorn, vodjo projektov pri Ki-noateljeju, in Tadeja Stolica, muzikologa, aktivista in vodjo kulturnih projektov. Sodelovanje med novogoriško gimnazijo in slovenskimi in v zadnjem času tudi italijanskimi liceji je osvetlil ravnatelj Bratina. Povedal je, kako je vse skupaj najprej izgledalo skoraj utopično, postopoma pa so se povezave krepile, najuspešneje na področju športa in kulture. »Za vas mlade si želim, da bi začutili ta prostor v celoti. Vsaka generacija v našem prostoru je doživljala 'svojo' mejo. Vi ste generacija, ki lahko živi popolnoma drugače. Mejnih pregrad ne čutite,« je dijake nagovoril Komel in dodal, da bi morale biti nove generacije čezmejnega prostora najmanj štirijezične - kot pred sto leti. Komel meni, da je po padcu meje veliko več formalnih stikov med prebivalci obeh prostorov, življenjskih pa občutno premalo. Izpostavil je tudi željo, da bi mladi enako zahajali v kulturne prostore na obeh straneh meje. »Vloga nas, kulturnih institucij, pa je spodbujanje teh povezav,« je pristavil. »Ko je leta 2004 padla meja, smo mislili, da bo kulturni dialog med obema prostoroma kar sam od sebe stekel. A močnejše kot fizične so se izkazale meje v glavah,« je dopolnila Jarčeva, ki meni, da pri skupnih pobudah Novogoričani lažje prehajajo mejo kot pa Goričani. Da so meje pravzaprav bogastvo, zaradi katerih razmišljamo tudi o »drugem« in ne le o »sebi«, je poudarila Mateja Zorn. In na obeh straneh meje lahko veliko črpamo prav iz različnosti obeh prostorov. Da dolgoročni projekti, ki v mestu pustijo viden pečat, niso le domena odraslih, je izpostavila Zornova. Kot primer je navedla novogoriško filmsko gledališče, ki neprekinjeno živi že od sedemdesetih let minulega stoletja. »Projekt se je v resnici zgodil prav na gimnaziji. Tedanja dijaka Jože Dolmark in Silvan Fur-lan sta prišla na idejo, da bi se v mestu začele projekcije avtorskih filmov. Projekt še vedno živi,« je dijake k razmišljanju o kreativnih projektih spodbujala Zornova. Gostje okrogle mize so se strinjali tudi, da sodelovanje med obema prostoroma ne sme temeljiti le na evropskih projektih, da kaže nadaljevati z že uveljavljenimi projekti s področja kulture, ki že združujejo občinstvo z obeh strani meje, ter da projekti, ki nastajajo samo zato, da se »nekaj naredi«, ne prinesejo dolgoročnih učinkov. Katja Munih Bojan Bratina (z leve), Igor Komel, Pavla Jarc, Mateja Zorn in Tadej Stolič FOTO K.M. VRH - Nocoj S pesmijo po Sloveniji Danica ob kulturnem prazniku Niz goriških dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku se letos začenja na Vrhu. Prireditev bo danes, 1. februarja, ob 20. uri v kulturnem središču Danica in bo posvečena ljudskim pesmim. Odborniki Danice so v goste povabili avtorje knjige »Pojdi z menoj - S pesmijo po Sloveniji«. Izšla je pri ljubljanski založbi Oka in jo bo skupaj z založnico Irmo Toman drevi predstavil Blaž Pu-cihar, ki je avtor priredb osemnajstih zbranih ljudskih pesmi. Vrhovski večer pa ne bo ponudil le predstavitve publikacije, čeprav je ta izredno bogata in zanimiva, ampak tudi splet petih in recitiranih ljudskih pesmi. Za uvod v ljudsko pesem bodo poskrbele članice domače vokalne skupine Danica pod vodstvom dirigentke Jane Drassich, ki jim bodo pomagali vrhovski otroci. Knjigi »Pojdi z menoj« je priložena zgoščenka, pri snemanju katere je sodeloval tudi moški pevski zbor Chorus 97 iz Mirna. In ravno Mi-renci bodo zaključili nocojšnjo prireditev s spletom slovenskih pesmi. Program bodo povezovali otroci domače osnovne šole, ki so za to priložnost izbrali nekaj vrhovskih izštevank, ugank in zbadljivk. Večer bo tudi priložnost za letno društveno včlanjevanje, ne nazadnje pa tudi za klepet v prijetni družbi. Jana Drassich »Uresničite svoje vizije! Čim bolje se šolajte, začnite se ukvarjati in ustvarjati tudi z "drugačnimi", spoznajte drugačnost prostora, ki vam je tako blizu. Tako ste lahko kreativni v povezavi z drugo kulturo in tako se lahko rodijo zelo zanimive stvari. Italijanska kultura je iz vidika filma in glasbe zelo bogata,« je dijake spomnil Stolič. NOVA GORICA - Zamenjava na občini Dolgoletni načelnik Niko Jurca premeščen Vodil je oddelek za okolje, prostor in javno infrastrukturo - V kratkem razpis Na novogoriški mestni občini bodo v kratkem objavili razpis za novega načelnika oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo. Dosedanji dolgoletni načelnik Niko Jurca bo premeščen na delovno mesto podsekretarja za področje urejanja prostora na istem oddelku. »Župan Matej Arčon se je zaradi želje po večji učinkovitosti projektov in nalog s področja prostora odločil za menjavo na načelniškem mestu oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo. Po reorganizaciji občinske uprave so se na omenjenem oddelku združile naloge urejanja prostora, okolja in infrastrukture v občini. Po oceni župana se nekatere naloge s področja urejanja prostora niso iz- vrševale dovolj hitro in uspešno,« so pojasnili na občini. Jurca, ki v mestni upravi dela že vrsto let, bo na podlagi sporazumnega dogovora še naprej opravljal strokovne naloge na istem oddelku. »V želji, da župan zaokroži najožjo ekipo oseb, s katerimi bo uresničevanje projektov in ciljev mestne občine bolj učinkovito, bo mestna uprava v kratkem objavila razpis za zasedbo prostega delovnega mesta skladno z zakonodajo. Cilj je pridobitev kompetentne osebe, ki bo uspešna pri vodenju tako kompleksnega oddelka, in sicer sprva za določen čas enega leta,« so še sporočili iz županovega kabineta. Niko Jurca ostaja na mestu načelnika do 28. februarja, novo ime načelnika pa bo znano po zaključenem razpisu. (km) NOVA GORICA O izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi V novogoriški mestni hiši danes ob 10.30 odpirajo razstavo o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi med drugo svetovno vojno. Zbrane bosta najprej nagovorila Ivi-ca Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, in Milan Turk, župan občine Šempeter-Vrtojba. Kulturni program bodo oblikovali Polona Žigon in Viktorjevi harmonikaši. Razstavo o izgonu Slovencev in nasilju nad slovanskimi narodi sta pripravila Društvo izgnancev Slovenije in Muzej novejše zgodovine ob 60. obletnici vrnitve iz izgnanstva. V okviru prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev, žrtev fašizma in nacizma vse od leta 1920 do 1945 v Ljubljani pa je Društvo izgnancev Slovenije razstavo še dopolnilo s predstavitvijo genocidne politike fašistov in nacistov nad drugimi slovanskimi narodi. Razstava v mestni hiši bo na ogled do 28. februarja. (km) GORICA - Dogajanje ob robu razstave o Nori Gregor Bogati sadovi raziskav Režiserka Neda Rusjan Bric pripravlja gledališko predstavo z mednarodno zasedbo - V ponedeljek Norin rojstni dan Še pred petnajstimi leti povsem neznana filmska in gledališka igralka Nora Gregor je po zaslugi Kinoateljeja postala predmet temeljitih raziskav, ki so rodile bogate sadove. O Goričanki nemškega rodu, ki je v filmu in teatru dosegla sloves, kakršnega ni do danes noben drug Goričan, je že izšlo nekaj knjig in ji je bilo posvečenih kar nekaj javnih dogodkov. Še do 9. februarja je na ogled likovna razstava, ki ji je igralka glavni motiv, v pripravi pa je gledališka predstava, ki bo luč sveta predvidoma zagledala septembra letos. O vsem tem je tekla beseda na torkovem dogodku v pritličju palače Attems Petzenstein na goriškem Kornu. Priredili so ga Kinoatelje, društvo likovnih umetnikov Prologo in Pokrajinski muzeji. Maloštevilna publika je slišala marsikaj še neznanega o igralki, rojeni leta 1901 na Placuti, ki je že kmalu po začetku prve svetovne vojne odšla iz Gorice, zato da bi zasledovala svoje igralske ambicije. Le-te je uresničila zlasti na Dunaju, medtem ko je filmske vloge odigrala v Avstriji, Nemčiji, Hollywoodu, Franciji in Čilu. Pod pritiskom nacizma je morala v izgnanstvo v Južno Ameriko, kjer je umrla komaj 48-letna. Pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli je uvodoma igralko uvrstil med osebnosti avstro-ogrske Gorice. V nadaljevanju večera, ki ga je vodil Kinoatelje-jev predsednik Aleš Doktorič, sta sodelovala še pisatelj in germanist Hans Kitzmuller ter režiserka in gledališka igralka Neda Rusjan Bric. Pogovor s Kitzmullerjem, ki živi v Bra-čanu pri Krminu, je bil osredotočen na njegov najnovejši roman »L'altra regola del gio-co« (Drugo pravilo igre), ki v dnevniški pripovedi obelodani življenjsko pot Nore Gregor. Skozi njeno zgodbo je pisatelj prikazal stanje duha v srednjeevropskem prostoru, v katerega je bila Gorica vpeta in ki ga je Nora Gregor pogrešala do takšne mere, da ji je bilo izgnanstvo neznanska muka. Pisatelj iz Bračana se je nekajkrat odpravil tudi v Južno Ameriko, zato da bi vi- Hans Kitzmüller in Neda Rusjan Bric (na njegovi desni) FOTO B. R. del kraje in poiskal ljudi, ki hranijo spomine na igralko. Poseben poudarek je bil namenjen pripravam na gledališko predstavo o Nori Gregor, ki jo bosta na oder postavila Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, kjer je Neda Rusjan Bric zaposlena. Režiserka je pojasnila, da se nadejajo sodelovanja z gledališčema iz Italije in Avstrije, predstava bo zato trijezična in opremljena s podnapisi. Razkrila je še, da z gledališkim delom o Nori Gregor želi prikazati kompleksne odnose med ljudmi v narodnostno mešanem prostoru, kakršen je goriški in kakršna je nekoč bila Avstro-Ogrska. Med večerom so odvrteli video projekcijo o Nori Gregor, ki jo je pripravila Neda Rusjan Bric in v kateri se prepletajo podobe in trijezični odlomki iz Kitzmüllerjeve knjige. Sledil je še sprehod po razstavnih prostorih v spremstvu nekaterih umetnikov iz društva Prologo; razstava bo odprta do 9. februarja in je vredna ogleda. Organizatorji torkovega dogodka že vabijo na novo srečanje v palači Attems Petzenstein. Potekalo bo v ponedeljek, 3. februarja, z začetkom ob 17. uri, imelo pa bo praznični pečat, saj bi na ta dan Nora Gregor praznovala svoj rojstni dan. Napovedana je udeležba filmskih avtoric Anje Medved in Nadje Velušček ter raziskovalca Norine-ga življenja Igorja Devetaka. Eno uro pred dogodkom bo voden ogled razstave. (vip) GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 1. februarja 2014 1 5 / GORICA - Drevi Trigeminus s furlanskim kabaretom V goriškem Kulturnem domu se bo nocoj ob 20.45 nadaljeval 14. festival furlanskega komičnega gledališča, ki privablja tudi slovensko publiko. V gosteh bo ena izmed najbolj priljubljenih furlanskih skupin - I Trigeminus iz Manzana. Igralca Mara in Bruno Bergamasco bosta tokrat predstavila izbor svojih najboljših in najnovejših skečev v predstavi z naslovom »Il mior dal cabaret furlan« (Naj ... iz furlanskega kabareta). Besedila njunih skečev nastajajo v lastni proizvodnji in se nanašajo na naš vsakdan. V zadnjih letih se je kabaretna skupina Trige-minus predstavila tudi zunaj dežele FJK, zanjo pa je značilno, da spreminja jezik oziroma furlansko narečje glede na kraj oziroma gledališče, kjer nastopa. Tako se še dodatno približa občinstvu, ki se prepoznava v prikazanih okoliščinah, nabitih s komičnim nabojem. Festival furlanskih veseloiger prireja ustanova Gorizia Spettaco-li v sodelovanju z združenjem Ter-zo Teatro in s Kulturnim domom; Predprodaja vstopnic poteka v knjigarni Antonini na Korzu Italia 55/A v Gorici. VRH - Otroški in mladinski zbori Zlata grla bodo štirinajstič zapela Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela je v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice objavilo razpis za udeležbo na vsakoletni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla, ki bo letos potekala že štiri-najstič zapored. Revijski del bo na programu v soboto, 5. aprila, z začetkom ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici, tekmovalni del pa dan kasneje, v nedeljo, 6. aprila, ob 16. uri na istem mestu. V primeru velikega števila prijavljenih bo tekmovanje potekalo v dveh delih: v jutranjem in popoldanskem času. Če pa bo prijav manj, kot se organizatorji nadejajo, bosta revijski in tekmovalni del potekala isti dan. Na revijski del se lahko prijavijo otroški in mladinski zbori. Program naj obsega dve pesmi po lastni izbiri: vsaj ena skladba naj bo slovenska umetna ali priredba ljudske pesmi. Na tekmovalnem delu revije lahko nastopijo naslednje zasedbe: otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 2003, in mlajši (v zboru lahko 15 odstotkov pevcev presega starostno omejitev); mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1998, in mlajši. Zbori naj predstavijo tri skladbe: slovensko umetno, priredbo slovenske ljudske pesmi in skladbo po lastni izbiri. Izvajanje je možno »a cappella« ali s klavirsko spremljavo. Samo pri eni skladbi je dovoljena poljubna instrumentalna spremljava (če je ta predpisana v izvirniku predložene partiture). Strokovna žirija bo nastopajoče zbore ocenila in jim dodelila naslednja priznanja: zlato priznanje z odliko, zlato priznanje, srebrno priznanje in bronasto priznanje. Žirija lahko podeli tudi posebna priznanja. Organizator sporoča, da prijavnico gre poslati najkasneje do 28. februarja letos po faksu na številko 0481882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Preko istega naslova je mogoče vprašati prijavni obrazec. Zbori, ki bodo sodelovali na tekmovalnem delu revije, naj do 15. marca pošljejo še seznam nastopajočih z letnico rojstva in štiri čitljive izvode partitur izbranih skladb na naslov: P.D. Vrh sv. Mihaela - Karen Ulian, Brežiči 1 - Vrh sv. Mihaela, 34070 Sovodnje ob Soči (Gorica). Za dodatne informacije naj interesenti zavrtijo tel. 347-1425443 ali 00386-31-807036 (Mateja Černic) ali pa pišejo na elektronski naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 1. februarja, »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja »La grande foresta«, 22. februarja »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA«: V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri v župnijskem gledališču Pija 10. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Se fa, ma no' se disi!« (po ideji Johna Chap-mana in Daveja Freemana), nastopa gledališka skupina Il Gabbiano iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri dramski odsek PD Štandrež s komedijo »Trije vaški svetniki«, tekst Max Real - Peter Militarov, režija Jože Hrovat. V četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nakup vstopnic pri blagajni pred pričetkom predstave. V DVORANI BERGAMAS v Gradišču bo danes, 1. februarja, ob 21. uri gle-dališko-plesna predstava z naslovom »Le mie lettere d'amore«; informacije na info@actistrieste.org (tel. 0403480225) ali na a.ArtistiAssociati-Cir-cuitoCinema (tel. 0481-532317). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 7. februarja, ob 20.45 balet »Amarcord« (Luciano Cannito iz filma Federica Fellinija), nastopa Rossella Brescia. 13. februarja ob 20.45 »Il discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini; informacije v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 4. februarja, ob 21. uri »Eva con-tro Eva« (Mary Orr), igrajo Pamela Villoresi, Romina Mondello in Mas-similiano Franciosa; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 1. februarja, ob 10.30 »Čarovnica Hillary gre v opero« (Peter Lund); v ponedeljek, 3. januarja, ob 19.30 plesna predstava »Rdeči čeveljčki«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 7. februarja ob 20.45 bo koncert skupine Tango Inmortal; informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo od ponedeljka, 3. februarja, do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.00-16.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.0010.00; informacije po tel. 0481-78009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole začne v ponedeljek, 3. februarja, in se bo zaključilo v petek, 28. februarja. Vpisovanje bo potekalo v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 18.15 - 21.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 16.00 »Belle & Seba-stien«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 3: 14.50 - 16.30 »A spasso con i dinosauri«; 18.10 - 20.10 - 22.15 »Tutta colpa di Freud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -20.00 - 22.10 »La gente che sta bene«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Dragon Ball Z - La battaglia degli dei«; 18.15 -21.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 3: 14.45 - 16.30 - 18.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.50 - 22.00 »Dallas Buyers Club«. Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »I segreti di Osage County«. Dvorana 5: 14.40 - 16.15 »A spasso con i dinosauri«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tutta colpa di Freud«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Piovono polpette 2«. S Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). SPDG prireja v nedeljo, 9. februarja, nezahtevno zimsko turo na Blegoš (1562 m), skupne hoje je za približno 5 ur. Obvezna prijava do četrtka, 6. februarja, in prisotnost na sestanku istega dne ob 20. uri na društvenem sedežu; nformacije in prijave na andrej@spdg.eu in po tel. 320-1423712 (Andrej). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo pote- Tečaji SPDG odpadejo Slovensko planinsko društvo sporoča, da bodo jutrišnji tečaji alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra odpadli zaradi obilnih snežnih padavin. Iz istega razloga bo jutri, 2. februarja, odpadel tudi avtobusni prevoz. Biolabov tržni uspeh Goriško podjetje Biolab, ki je med glavnimi italijanskimi proizvajalci bioloških prehrambenih artiklov, je povečalo prihodke s 3,3 milijona evrov v letu 2012 na 5,5 milijona evrov v pravkar zaključenem letu. Trideset odstotkov biološke soje, ki jo uporabljajo v proizvodnji, prihaja iz dežele FJK, do leta 2016 pa naj bi podatek narasel na 100 odstotkov. Peticija radikalcev Goriško združenje radikalcev Traspa-renza e Partecipazione bo z nabirko podpisov zahtevalo, da občinska uprava seznani stanovalce in trgovce v Ulici Morelli ter sosednjih ulicah v Gorici s potekom del na podzemnih ceveh, ki bodo ovirala promet in komercialne dejavnosti. Bezjaška umetnost V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bodo danes ob 10.30 odprli razstavo »Svetloba morja«, ki bo izložba bezjaških umetniških izrazov ter turističnih in kulturnih znamenitosti iz Tržiške. kal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). Obvestila DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE sklicuje redni občni zbor na društvenem sedežu na Palkišču danes, 1. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Priložnost bo za poravnavo članarin, dobrodošli bodo predlogi za nove dejavnosti in pobude. Občni zbor se bo zaključil ob prigrizku s klobasami in zeljem. DRUŽBA ROGOS organizira ob Svetovnem dnevu mokrišč v nedeljo, 2. februarja, ob 15. uri vodeni ogled naravnega rezervata ob izlivu Soče. Glavne protagonistke bodo ptice, ki prezimujejo na otoku Cona (sive gosi, žličarke, kreheljci...). Vodeni ogled bo v italijanščini, svetujejo primerno obutev; obvezna prijava po tel. 3334056800 ali inforogos@gmail.com. Število mest je omejeno. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00. PRI ZADRUGI BRAJDA urejajo in preverjajo gradivo za dopolnitev seznama umrlih avstroogrskih vojakov iz sovodenjske občine. Iščejo informacije pri sorodnikih Franca Mozetiča (1896), bratov Jožefa (1888) in Franca (1890) Devetaka, Karla Devetaka (1892), Alojza Tomšiča, Antona Luk-mana (pd Brkezu), Emila/Friderika Vizintina/Vižintina, Franca Češčuta (pd Paško), Jožefa Devetaka (pd Konto) iz Sovodenj. Za območje Gabrij iščejo podatke o Bernardu Devetaku (1894), Andreju Mozetiču (1896), Leopoldu Pipanu (1893), Petru Urši-ču; v Rubijah o Janezu Cotiču (1890), na Vrhu o bratih Angelu in Francu Devetaku (pd Doljankina), na Peči o Andreju Kovicu in Antonu Kovicu ter Alojzu Suliču (1892). Ker bo v sklopu načrta postavljena tudi razstava z naslovom »Odšli so brez slave in brez spomina«, se priporočajo za fotografsko in drugo dokumentarno gradivo. Informacije zbirajo Ljubica Bu-tkovič (tel. 329-7411459), Marija Češ-čut, (tel. 0481-882657), Walter Deve-tak (337-536056), Vlado Klemše (0481-882079). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). 12. POHOD PO TRIM STEZI ŠEMPETER prireja športno društvo Mark Šempeter v nedeljo, 2. februarja, s startom s Trga Ivana Roba v Šempetru od 9.30 do 10.30. Možna izbira dolžine trase in sicer 6, 10 ali 15 kilometrov. POKRAJINA GORICA razpisuje v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica literarni natečaj »Glas ženske« za leto 2013/14 na temo »Kriza. Nevarnost ali priložnost?«. Prispevke je treba izročili do 7. februarja 2014, literarni natečaj je objavljen na spletni strani www.provincia.gorizia.it in www.nova-gorica.si. 0 Prireditve GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na pobudo »La Rosa di Gorizia a tavola!«, večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; kulturno plat niza bo prirejal novinar Roberto Covaz: v gostilni Ca' Di Pieri danes, 1. februarja, Al Fa-legname 6. februarja, Ai Tre Amici 7. februarja in pri Luni 9. februarja. »MULI FEMO FESTA!!!« v organizaciji operaterjev centra za duševno zdravje in združenja FUSAM v dnevnem centru Mare pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: danes, I. februarja, od 18. ure dalje večer z glasbo v živo z lastnimi inštrumenti, sledila bo družabnost s »paštašuto«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 3. februarja, med 16.30 in 18. uro srečanje z naslovom »La biochimica dei cosidetti "Psicofarmaci": quali effetti, quali danni«, ki ga bo vodil Marco Bertali. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA bo potekala v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri. Vabljeni učenci osnovne in srednje šole; informacije po tel. 0481-533495. UPOKOJENCI SINDIKATA SPI CGIL občinska zveza Doberdob vabijo na kongresno zborovanje v petek, 7. februarja, ob 15. uri v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK vabi na »Dan slovenske kulture« v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 8. februarja, ob 20. uri. Nastopili bosta čistilki na klepetu Rita, ki je že vsega sita (Tatiana Turco) in Helena, ki ima vsa »z'nuc'na« kolena (Valentina Strain). Večer bodo obogatili društveni harmonikaši. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno Matico, Slovenskim stalnim gledališčem in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Art-sprehod« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. DIJAŠKI DOM GORICA prireja v torek, II. februarja, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Monte-santo) 84 v Gorici srečanje za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika. Nasveti in navodila za starše«. Sodelovali bosta Suzana Pertot in Matejka Grgič. 0 Mali oglasi DARUJEMO železne knjižne police; tel. 0481-531733. POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 0038640272290. PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409. / ŠPORT Sobota, 1. februarja 2014 16 J APrimorski r dnevnik Kurtic v Torino, Mevlja na Otok TURIN - Nekateri slovenski nogometaši so v teh dneh vsaj začasno zamenjali klube. Reprezentant Jasmin Kurtic (na sliki) bo tako do konca sezone kot posojen nogometaš Sassuola igral za Torino. Novo sredino našel tudi primorski napadalec Etien Velikonja. Ta pri Car-diffu ni igral skoraj nič, zdaj pa ga je klub posodil v portugalski Rio Ave. Na Otok pa se seli dosedanji branilec Maribora, nekdanji dijak tržaškega znanstvenega liceja Prešeren, Nejc Mevlja (doma iz Lokve), ki bo sezono končal pri škotskem drugoligašu Livingstonu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu »Bil bi najsrečnejši človek na svetu« INDIANAPOLIS - Slovenski košarkar Goran DragiCje v ligi NBA spet blestel: proti Indiani (Phoenix jo je premagal s 102:94) je bil z 28 točkami najboljši strelec tekme, v statistiko pa je vpisal tudi sedem podaj in tri skoke. Kljub izvrstni predstavi pa Dragica, kot kaže, ne bo na tekmi zvezd, niti ga ni med rezervisti, ki so jih izbrali trenerji. Po novici, da ga ni med rezervisti, kar razočaran, glede možnosti, da ga na tekmo povabi komisar lige namesto poškodovanega Bryanta dodal: »Bil bi najsrečnejši človek na svetu, če bi se to zgodilo!« PRIZNANJE - Nekdanja večkratna svetovna prvakinja v umetnostnem kotalkanju Tanja v tržaški Hiši slavnih TRST - S priznanjem, ki ga je nekdanja večkratna svetovna prvakinja v umetnostnem kotalkanju Tanja Romano prejela včeraj zvečer v tržaški dvorani Trip-covich, si je 30-letna tržaška Slovenka zaslužila mesto v, sicer neuradni, tržaški Hiši slavnih. Poleg Romanovi so organizatorji večera, ki so ga poimenovali »Trst proslavlja svoje šampione v spomin na Gior-dana Cotturja« (Občina Trst, Odbor za organizacijo tržaške etape 97. kolesarske dirke Po Italiji, Dežela FJK v sodelovanju z društvom Atleti Azzurri d'Italia in deželnim sedežem Rai) podelili priznanja še nekdanji zmagovalki olimpijske kolajne v Atenah, strelki Valentini Turisini, olimpijski jadralki Giovanni Micol (napovedala je, da se je vrnila na jadrnico skupaj z Lo-renzom Bressanom in si želi nastopa v Riu de Janieru leta 2016), nekdanjemu parao-limpijcu Stefanu Lippiju, predsedniku tržaškega rokometnega kluba Pallamano Trieste Giuseppeju Lo Duci, hitrohodcu Abdonu Pamichu, košarkarju Gianfran-cu Pieriju, boksarju Ninu Benvenutiju, nekdanjemu nogometašu in selektorju Ce-sareju Maldiniju (Benvenuti in Maldini sta bila sinoči odsotna) ter Giovanniju Cot-turju, Giordanovemu sinu. Večer, ki so ga obogatili posnetki nastopov vseh športnikov, je vodil Andro Merku. Nekdanji ko-talkarici Poleta Tanji Romano, ki tačas trenira mlade pri tržaškem klubu Gioni, je podelil priznanje (in ji čestital v slovenščini) tržaški občinski odbornik Edi Kraus, ki se je spomnil, da je bil prvi predsednik (in tudi med ustanovitelji) openskega Poleta prav njegov oče Egon. (jng) . jr^ k: w m w m («a ALPSKO SMUČANJE Tina Maze po lisičko s številko 4 KRANJSKA GORA - Kljub obilici snega bo danes in jutri v Kranjski gori potekala jubilejna 50. Zlata lisica po predvidenem programu. Prva vožnja današnjega veleslaloma se bo začela ob 10. uri. Odprla jo bo Mikaela Shif-frin. Tina Maze ima številko 4. Jutri pa bo na vrsti še slalom: v ob 9.15 prva vožnja, finale pa bo ob 12.15. Težave z novozapadlim snegom so imeli tudi prireditelji svetovnega pokala v švicarskem St. Moritzu. Start smuka bo ob 11.45. A-LIGA - V nogometni A-ligi bo danes igrali tri tekme: 18.00 Bologna - Udinese in Ca-gliari - Fiorentina, 20.45 Milan - Torino. Jutri zvečer (20.45) bo na sporedu derbi tekma 22. kroga Juventus - Inter. ODBOJKA - Finale odbojkarske svetovne lige (World League) bodo letos gostile Firence od 16. do 20. julija. ITALIJANKA ZA TOGO - Italijanska smučarka Alessia Dipol bo v slalomu in veleslalomu na zimskih olimpijskih igrah v Soči-ju branila barve Toga. 18-letnica iz San Vita di Cadore bo tudi zastavonoša ob zaključku iger. RAGBI - Pokal šestih narodov: 15.30 Wales - Italija (neposredni prenos Dmax TV). TENIS - Davisov pokal: po prvem dnevu Argentina - Italija 1:1. KOŠARKA - Evroliga: Panathinaikos -Barcelona 56:63, Vitoria - Efes 66:72, Galata-saray - Kaunas 90:83, Partizan - Kuban 81:87. KOŠARKA - C-liga Bor na Judovcu, Breg v Tržiču V deželni C-ligi bosta Bor Radenska in Breg igrali v gosteh. Bor bo igral na Judovcu pri Servolani (ob 20.30), ki jo je v prvem delu prvenstva po eni najlepših predstav v letošnji sezoni tudi premagal. Takrat je tržaška ekipa igrala brez organizatorja igre, izkušenega Pierpaola Palombi-te, odsoten je bil tudi center Godina, danes pa bodo trenerju Stafanu Bis-cu na razpolago vsi igralci, vprašljiv je le nastop mlajšega brata Palombi-ta zaradi bolečin v hrbtu. Skratka, varovance trenerja Oberdana čaka težka naloga, med tednom so trenirali v nepopolni postavi, a se vnaprej nikakor ne predajajo. Odigrati morajo sproščeno, omejiti bodo morali predvsem Palombito, da se ne razigra in za sabo povleče celo ekipo, pod košem pa bodo ob Godini morali dobro braniti tudi Slovenca Vujoviča. »Upam, da nas bo podpiralo tudi veliko naših navijačev, saj v tem trenutku potrebujemo njihovo podporo,« je povabil gledalce trener Oberdan. Breg bo igral pri Monfalconu (ob 19.00), drugi tržiški ekipi. Kot smo že napovedali, gotovo ne bo Spigaglie, ki je odsoten iz družinskih razlogov, prav tako pa trener Vatovec ne bo mogle računati na Metza. Organizator igre je klubu sporočil, da bo iz osebnih razlogov letos prekinil z nastopanjem. Vatovec se bo torej na gostovanje podal z okrnjeno postavo: režijo bo zaupal mlademu Crismaniju, čisto vsi pa bodo morali ob pomembnih odsotnostih prevzeti več odgovornosti. Breg je v prvem delu izgubil proti Monfalconeju, ki sicer sodi med skromnejše ekipe, gostitelji pa so vsekakor že premagali tudi višjeuvrščeni Tarcento in Fogliano. Na domačem igrišču so zelo nevarni, dodaja Vatovec. KOŠARKA - Državna divizija C: jutri tekma v Mestrah Jadran proti vodilnemu »Vse, kar smo doslej dosegli, bomo morali v nedeljo (jutri op.a.) konkretizirati,« je bil jasen trener Jadrana Franco Andrea Mura pred tekmo proti prvouvršče-nim Mestram. Jadranovci imajo jutri namreč priložnost, da ohranijo stik z vrhom, poraz pa bi jih nasprotno skoraj odpisal od najvišjih mest in dovolil prvouvrščenim Mestram, da bi »zbežale« naprej. Jadran Franco ima sicer ravno z Mestrami odprte račune. Na prvi tekmi na Opčinah je bil na pragu zmage (kljub temu da je igral brez Daniela Baticha in Carla de Petrisa), zato je motivacija upravičeno na višku. V taboru Jadrana se sicer zavedajo, da so Mestre solidna ekipa izkušenih igralcev, med katerimi izstopata Causin in Chi-nellato, ki je na prvi tekmi dosegel kar 22 točk. Kot Jadran je v letu 2014 še brez poraza, njeno izkušenost in moč pa izkazuje na tekmah predvsem v končnicah, ko večinoma zmaguje. Ker se njihova igra osredotoča predvsem na napad, bo moral Jadran predvsem staviti na intenzivno obrambo, pomembna pa bo tudi skupinska igra, ki jih je doslej privedla do štirih zaporednih zmag. (V.S.) DEŽELNO PRVENSTVO U19 San Vito - Dom Mark 76:56 (21:9, 39:25, 60:37) Dom: Cianetti 2, Coz 2, Vasic, Gag-gioli 4, Mattiussi, Antonello 4, Peteani 15, Bogaro 9, Raida 20. Trener: Jan Zavrtanik. Okrnjeni domovci (poškodovanemu Franzoniju sta se v zadnjem trenutku pridružila še Termini in Bensa) so v gosteh izgubili proti solidnemu San Vitu. Po slabem začetku je Dom odreagirali v drugi četrtini in se približal na tri točke zaostanka (26:23). Po minuti odmora pa je San Vito ponovno zbežal na štirinajst točk prednosti in na začetku tretje četrtine popolnoma nadigral utrujene domovce, ki so v zadnjih desetih minutah po zaslugi Raide (najboljši strelec z dvajsetimi točkami) in Peteanija le rahlo omilili končni rezultat. (av) KOŠARKA - V Nabrežini slovenski derbi D-lige Prevladal Sokol Kontovelci so vseeno poskrbeli za bolj pester konec - Okrog 200 gledalcev Košarkar Sokola Saša Ferfoglia v prodoru na koš FOTODAMJ@N Sokol - Kontovel 78:72 (12:13, 35:37, 55:50) Sokol: Ferfoglia 16 (6:9, 4:7, 0:5), Do-ljak 10 (4:4, 0:2, 2:2), Štokelj 9 (3:4, 3:4, -), Sossi 4 (-, 2:5, 0:1), Hmeljak 12 (5:7, 2:2, 1:2), Sardoč 2 (-, 1:1, 0:1), Visciano 4 (0:2, 2:5, -), Ušaj 2 (-, 1:1, ), Budin 11 (5:8, 3:4, 0:1), Jev-nikar 5 (-, 1:2, 1:3), n.v. Daneu in Coloni. Kontovel: Škerl 16 (6:6, 5:10, 0:4), J. Zaccaria 2 (2:4, 0:1), -), Gantar 8 (3:4, 1:1, 1:2), Lisjak 8 (2:4, 3:4, -), Starc 13 (2:5, 4:8, 1:3), D. Zaccaria 2 (0:2, 1:5, -), Regent 3 (1:2, 1:2,-), Hrovatin 20 (5:5, 6:14, 1:4), n.v. Ma-jovski, Bufon, Zhok. Derbi deželne D-lige je drugič v tej sezoni pripadel Sokolu, ki je tako prekinil ne- gativno serijo porazov. Naposled je zmagala ekipa, ki je zaigrala vselej bolj mirno: so-kolovci so predvsem v drugem delu srečanja, ko so začeli diktirati ritem, zadržali mirnejšo kri, tudi takrat, ko so se mladi kon-tovelci nekajkrat približali, gostje pa v iskanju vodstva niso zadržali pritiska, zaigrali na silo, svojo piko na i pa je v napeti tekmi pristavila tudi sodniška dvojica. Kot se za derbi spodobi, je bila tekma vselej zelo izenačena in razburljiva, kar je najbrž razveselilo približno 200 gledalcev. V začetku tekme je pobudo prvi prevzel Kontovel, ki je dobro omejeval prostor pod košem, v napadu pa je bil raznolik in preciznejši od Sokola, tudi napak je bilo v tem delu veliko manj kot v nadaljevanju. Pred odmorom je povedel tudi s 30:37, a je naskok že v začetku tretje četrtine izgubil. Sokol si je v tem delu znal pridobiti dovolj manevrskega prostora, da je v napadu metal iz izdelanih položajev, v obrambi pa je dobro zmedel kon-tovelce, da je prvič više povedel v 26. minuti (47:41), nato pa si najvišjo prednost priigral štiri minute pred koncem (69:54). Kazalo je, da bo Sokol mirno pripeljal tekmo do konca, a se borbeni kontovelci (brez trenerja Švaba, ki je bil izključen in Lisjaka, ki je že v tretji četrtini zbral pet osebnih napak) zbrali in se minuto pred koncem približali na štiri točke (69:65), nato še 74:72. Več niso zmogli. (V.S.) / ŠPORT Sobota, 1. februarja 2014 1 J ODPOVEDALI VSE TEKME IN NEKATERE TEČAJE Zaradi obilnega sneženja so odpovedali vse smučarske tekme v naši deželi, ki bi jih morala deželna smučišča gostiti danes in jutri. Slalom za dečke in naraščajnike so prenesli na soboto 22. februarja, kvalifikacije na državno fazo Ostržek na smučeh (Pinocchio) za vse otroške kategorije pa bo na Piancavallu v soboto, 1. marca. Nadomestne datume za tekme članov in veteranov, ki so bile na sporedu ta konec tedna, pa še niso določili. SK Brdina in SPDG sta odpovedala tudi nedeljske smučarske tečaje v kraju Forni di Sopra. PRI BRIŠČIKIH ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Danes popoldne bo v Domu Briščiki pri Briščikih zamejsko prvenstvo v pospešenem šahu, na katerem lahko nastopijo tako mlajši kot starejši zamejski ša-histi. S tako enodnevno formulo bo zamejsko šahovsko prvenstvo sedmič zapored. Vsakič je doslej zmagal veteran Pino Lakovič. Zamejsko šahovsko prvenstvo se bo začelo pb 15.30. Vpisovanja pa bodo možna od 15. ure dalje. Prvenstvo se bo z nagrajevanjem končalo okrog 18.30. Hi KATRIN DON V ŠKOFJO LOKO Na prestižni mednarodni tekmi FIS v Škofji Loki, ki jo postavljajo ob bok mednarodnemu finalu Topolino, bo nastopila tudi naraščajnica Katrin Don, tekmovalka Brdine, ki trenira pod vodstvom Lovrenca Gregor-ca (na fotografiji s tekmovalko). Donovo so namreč vpoklicali v deželno reprezentanco FJK po uspešnem začetku sezone. Med naraščajnicami bosta 15. in 16. februarja v slalomu in veleslalomu nastopili še Di Francesco in Skofca, reprezentančno ekipo pa sestavljajo še trije naraščajniki in po dva tekmovalca v kategoriji dečkov in deklic. Na prestižni tekmi na Starem vrhu sta pred Donovo nastopili v zadnjih desetih letih še Lara Purič in Veronica Tence. NOGOMET - Odločitev deželne nogometne zveze Znova brez nogometa Zaradi slabega vremena konec tedna ne bo deželnih amaterskih in mladinskih prvenstev Domači šport Danes Sobota, 1. februarja 2014 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 19.00 v Tržiču: Monfalcone -Breg; 20.30 v Trstu: Servolana - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Pall. Bisiaca ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA - 19.00 v Štandrežu: Val -Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Pierisu: Pieris -Govolley UNDER 16 ŽENSKE - 17.00 pri Briščkih: Zalet Kontovel B - Coselli; 19.30 pri Briščkih: Zalet Kontovel A - RGB UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 v Nabrežini: Sokol -Coselli HOCKEY IN LINE MOŠKA A2-LIGA - 20.30 v Forliju: Sanbenedettese - Polet Kwins ŠAH ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO - Od 15.00 v v Domu Briščiki pri Briščikih NAMIZNI TENIS MOŠKA C2-LIGA - 16.00 v Gorici: Azzurra - Kras MOŠKA D1 -LIGA - 17.30 v Vidmu: Cus - Kras Jutri Nedelja, 2. februarja 2014 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Mestrah: Mestre - Jadran Franco ODBOJKA DEŽELNI POKAL ZA MOŠKE - 10.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - Mortegliano (finale ob 17.00) UNDER 18 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul.Veronese: OMA - Zalet Barich NAMIZNI TENIS MOŠKA D2-LIGA - 10.00 in 11.00 v Zgoniku: igra Kras open; 10.00 v Vidmu: Udine 2000 - Kras MOŠKA D3-LIGA - 10.00 in 11.00 v Villanovi di Latisana: igra Kras TENIS ZIMSKO PRVENSTVO - 10.00 v Gorici: TV Campagnuzza - Gaja □ Obvestila AŠD BREG Košarkarska sekcija prireja smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 23. 2. Zbirališče pred občinsko telovadnico ob 6.45. Cena izleta je € 15,00 na osebo (smučarske karte niso vključene). Zagotovljena je dobra družba, zabava in ples ob spremljavi našega priznanega DJ-ja Alyosa Paps. Za informacije in vpisnine so vam na razpolago Aleš Stefančič 3495196951, Gioia Sala 3358445365 in Martina Mauri 3484718440. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. primorski_sport facebook ^ primorski_sport y fcuuifefeer Tudi ta konec tedna bo minil brez amaterskega in mladinskega nogometa. Slabo vreme, predvsem obilica dežja, ki je v zadnjih urah padla v naši deželi (precej hudo stanje je predvsem v okolici Pordenona), je krivo, da se je vodstvo deželne nogometne zveze odločilo, da bo današnji in jutrišnji 19. krog v raznih deželnih amaterskih prvenstvih, vključno z vsemi mladinskimi ligami, preložila na kasnejši datum. Torej, tudi ta konec tedna (vključno s ponedeljkom) ne bo nogometnih tekem. 19. krog, kot piše v novinarskem sporočilu zveze, bodo morali nogometaši nadoknaditi do vključno srede, 12. februarja. Večina društev se bo bržkone odločila prav za tisti datum. »Lahko bi igrali tudi kasneje, celo 1. maja, ampak takrat bodo na sporedu že zadnji krogi. Ne bi bilo pravično,« je dejal podpredsednik deželne nogometne zveze Ermes Canciani. (jng) Vrstni red po sredinem ZAOSTALEM 17. KROGU ELITNA LIGA: Kras 39, Fontanafredda 38, San Daniele 31, Virtus 30, Azzanese 28, Tricesimo 27, Gemonese 27, Lumignacco 26, Chions 25, Ism 23, Cjarlins Muzane 21, Tolmezzo 20, Manzanese 19, Muggia 16, San Luigi 14, Rivignano 13. PROMOCIJSKA LIGA: Vesna 40, Zaule 38, Juventina 37, Torviscosa 33, Ol3 32, Trieste Calcio 30, San Giovanni 29, Torreanese 29, Valnatisone 24, Sangiorgina 23, Cervignano 21, Sevegliano 18, Ronchi 14, Terzo 11, Romans 8, Isonzo 7. 1. AMATERSKA LIGA: Cormonese 41, Breg 39, Costalunga 34, Primorec 32, Domio 28, Gradese 28, Mariano 28, Isontina 27, Pieris 23, Aquileia 21, Turriaco 20, Muglia 19, Sovodnje 16, Pro Gorizia 15, Ponziana 14, Begliano 5. 2. AMATERSKA LIGA: S. Andrea 52, Sistiana 33, Azzurra 32, Moraro 31, Villesse 30, Romana 30, Zarja 29, San Canzian 24, Sagrado 22, Roianese 22, Campanelle 21, Centro Sedia 20, Montebello 14, Alabarda 14, Aurisina 10, Piedimonte 10. PRIZNANJE CONI »Zvezda« M. Kokorovcu Danes ob 11. uri bodo v Vidmu podelili tradicionalna priznanja deželnega olimpijskega komiteja CONI »Stelle« (zvezde) za športne dosežke v minulem letu in še druga priznanja. Priznanje »Stella d'argento« (srebrna zvezda) bo prejel tudi dolgoletni predsednik openskega Poleta Marino Ko-korovec (na sliki), ki je tudi član državnega vodstva zveze FIHP (umetnostno kotalkanje in hokej na rolerjih). Bronasto zvezdo bo med klubi prejelo tudi tržaško šahovsko društvo Societa Scacchistica Triestina, pri katerem igra veliko slovenskih, predvsem mladih, šahistov. ODBOJKA - Jutri finalni del deželnega pokala Olympia za pokal BALINANJE Slabo obiskan turnir trojk in huda konkurenca na turnirju dvojk v Bazovici Prejšnji teden je balinarska komisija ZSŠDI oziroma njen predsednik Eligij Kante organiziral običajno tekmovanje trojk. Udeležba je bila nekoliko pod pričakovanji, saj se je udeležilo le 8 ekip. Po dvodnevnem tekmovanju je bil končni vrstni red naslednji: 1. Riva, Tavčar in Gabrielli, 2. Morganti, Kojanec in Muiesan, 3. in 4. mesto so si delili Milič, Giraldi in Skupek ter Di Giorgio, Cosutta in Milkovich. Istočasno je podobno tekmovanje, a tokrat za dvojice, potekalo v Bazovici, kjer domači balinarski odsek s Križmančičem na čelu v teku zimske sezone priredi dva do tri podobna turnirja. Konkurenca je tu zelo ostra, saj redno obiskujejo bazovsko balinišče balinarji iz bližnjih Hrpelj in Kozine ter Obro-va. Za običajna pršuta (s praktičnimi nagradami so nagradili prve 4 uvrščene ekipe) se je tudi takrat potegovalo 16 dvojic. Natanko polovica igralcev je prihajala iz mesta in s Krasa, ostala polovica pa kot rečeno iz Slovenije. Končno prvo mesto sta osvojilo Matej Kristančič in David Frank, člana Jadrana iz Hrpelj. Njima sta morala v finalu priznati premoč Elio Visconti in Zdravko Skupek. Na zmagovalni oder so stopili še Erik Čeh, to je odlični 15-letnik, sin primorske balinarke Helene Ludvik, ki brani barve videmskega Buttria (v Bazovici je nastopil skupaj z Andrejem Čeparjem) in Toni Dodič, ki je igral najprej s Stojanom Žagarjem, nato pa s Pi-nom Naturalom. (Z.S.) Med minuto odmora BUMBACA Ta konec tedna ne bo tekem v deželnih odbojkarskih prvenstvih, zato so ekipe proste. Izjema je goriška Olympia, ki se bo jutri pomerila v četveroboju za deželni pokal deželne C-lige. Pravico do nastopa so si priborile prve štiri ekipe po prvem delu prvenstva. Najugodnejši položaj ima ravno Olympia, ki vodi v deželni C-ligi in bo tudi gostila tekmovanje. V jutranjem polfinalnem delu se bo Olympia ob 10.00 v telovadnici bratov Špacapan pomerila s četrtouvrščenim Mor-tiglianom, v Sovodnjah pa bosta igrala Fincantieri in VBU. Tekmi za 1. in 3. bosta v Gorici, za 3. mesto ob 15.30, finale pa ob 17.00. Goriška Olympia bo jutri imela možnost, da osvojil prvo letošnjo lovoriko. Pri klubu sicer razmišljajo, da bi nekatere nosilce spočili, vselej pa nočejo razočarati gledalcev in se seveda želijo uvrstiti v popoldanski finale. »Pokal je dobrodošel tudi zato, ker bo odličen trening, saj bomo odigrali dve tekmi na visokem nivoju,« je še dodal športni direktor Andrej Vogrič. Olympia bo v deželnem pokalu igrala že tretjič zapored, letos prvič pa ima edinstveno priložnost, da osvojil naslov prvakov. Trener Marchesini bo tekme bržkone izkoristil tudi zato, da preizkusi nekaj variant, ki bodo prav prišle v drugem delu prvenstva. MILOŠ KALC »Nanos je najboljše zdravilo« A ti< t »Najboljše zdravilo je Nanos,« pravi Miloš Kalc, še ne 69-letni Prosečan, ki živi v Gabrov-cu. Sam v bistvu ne zdrži brez pla-ninarjenja. Vsak teden se vsaj dvakrat odpravi na Nanos, tako da je od kar redno hodi (vsaj petdeset let) bil na vrhu vsaj 700-krat. Pot seveda rad spreminja, tako da se je na vrh povzpel z vseh strani, pozimi pa se je v dolino spustil tudi s smučmi. Ob planinarjenju je pred leti tudi kolesaril (zdaj mu je to zdravnik odsvetoval), še vedno pa rad smuča, alpsko in turno. Čeprav je na Proseku doma predvsem nogomet, sam se za ta šport ni odločil. Pri dvajset letih je vzljubil najprej tek, nato pa pla-ninarjenje. Letos je bil glavni pobudnik pohoda v spomin na Marjana Štoko s Proseka do Štorij. Zelo radi planinarite. Kaj ste že prehodili? Vse Julijce, všeč pa so mi tudi daljše ture. Dvakrat sem se udeležil pohoda v Dražgošah. Pred tremi leti sem se v enem dnevu povzpel na Nanos, s tem da smo startali z Gabrovca. Pohoda se je udeležila petčlanska skupina, poleg mene še Luciano, Boris, Igor in Ivo. Prehodil sem že skoraj celo Parenzano: v treh dneh sem prišel do Novigrada, letos pa načrtujem še zadnjo etapo. Imate še kak načrt? Letos bi rad prehodil pot iz Grljana do Nanosa. Torej pohod bom začel pri morju. Ukvarjate se tudi s turnim smučanjem, kajne? Tako je, ne izbiram pa zahtevnih strmin. Moram priznati, da je bil eden najlepših turnih smukov ravno lani, ko sem se s prijateljem povzpel na Vremšči-co, nato pa sva smučala v dolino. Kaj pa kolesarstvo? Omenil bi le daljšo devetdnevno turo ob Donavi. Približno pred dvajsetimi leti sem s skupino Prosečanov prekolesaril približno 1000 kilometrov od Linza do izvira Donave. Zakaj pa izbirate ravno rekreacijo? Hoja me sprosti, v vseh pogledih, noter in zunaj. Obenem pa vzdržujem tako formo in zdravje. (V.S.) prej do novice www.primorski.eu1 / f / \L t / T i / / / Wa / IOO odtenkov vsakdana Ne zamudite zadnjih dni. Še je čas, da postanete naročniki Primorskega dnevnika. naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku dnevnika brez dodatnih stroškov. lahko objavljali brezplačno. Primorski r dnevnik info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Mruga / RADIO IN TV SPORED Sobota, 1. februarja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 7.00 9.00 Dnevnik 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Orizzon-ti 11.10 Rai Educational - RES 12.00 La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Lineablu 15.25 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 0.30 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone ^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: C'e posta per te 0.30 Speciale Tg5 O Italia 1 6.55 Nan.: Cyber girls 7.45 Nan.: True Jackson, VP 8.35 Nan.: Glee 10.30 Nad.: The Secret Circle 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Batman 16.25 Film: Zathura - Un'avventura spaziale 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.15 Film: The Mask - Da zero a mito (kom., '94, i. J. Carrey) 21.10 Film: Harry Potter e la camera dei segreti (fant.) 0.05 Film: Aiuto vampiro (fant.) La l 7.20 Film: Nancy Drew 8.40 Inside the World 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.30 Cronac-he Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Serija: Sea Patrol 14.50 Voyager Factory 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto Serie B 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Razza Umana 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 23.45 Dnevnik in rubrike 23.00 Športna rubrika LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.40 Film: Ladri per la pelle 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Film: Non uc-cidevano mai la domenica (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Il nemico alle porte (voj.) 23.30 Film: La pianista (dram.) ^ Tele 4 7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Film: De-litto in bianco 9.20 Film: Colpo di mano a Creta 11.00 Tg Regione - BellItalia 11.30 Tg Regione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Setti-manale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational 16.50 Per un pugno di libri 17.55 Serija: Un caso per due 18.55 23.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 FiIm: Indiana Jones e iI regno deI teschio di cristaIIo (pust., i. H. Ford, S. LaBeouf) 0.05 Stelle nere K Rete 4 6.35 Media Shopping 7.10 Nad.: Valeria medico legale 9.00 Nan.: Carabinieri 10.05 Donnavventura 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Serija: Le indagini di Padre Castell 17.00 Film: Poirot - Gli elefanti hanno buo-na memoria 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Serija: The Closer 23.15 Serija: Rizzoli & Isle 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: 7.00 8.35, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Chioggia tra cielo e acqua 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 17.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.20 Aktualno: Musa Tv 17.35 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.05 Zgodbe iz školjke 7.35 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.50 Film: Ptičica 12.05 Bukvožer 12.10 Odpeti pesniki 12.20 Odd.: Moja soba 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Med valovi 15.10 Dok. odd.: Zbiralci 15.50 Alpe-Donava-Jadran 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Človeški planet 18.30 0.10 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Dok. feljton: Frane Milčinski Ježek, mlad 100 let 20.20 Koncert: Od tod do vesolja 22.00 Nan.: Življenje Tomaža Kajzerja 23.25 Nad.: Svet brez konca (t Slovenija 2 6.55 Slovenci v Italiji 7.30 Tarča 8.45 Opus 9.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal, zlata lisica, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, smuk (m), prenos 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, zlata lisica, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.50 Športna oddaja: Zima je zakon 15.25 Nogomet: FIFA magazin 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki, ekipna tekma (m), prenos 17.45 Umetnostno drsanje -EP, revija, pon. 20.00 Film: Računaj name 21.50 Phil Collins in Motown 22.35 Odd. o modi: Bleščica 23.10 Med valovi (f" Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.15 10.00 Žarišče 7.50 Kronika 8.40 Redna seja DZ (poslanska vprašanja ministrom), povzetek 9.00 Studio city 10.35 Redna seja DZ (zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora), povzetek 10.45 Redna seja DZ (zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija), povzetek 11.00 Redna seja DZ (energetski zakon), povzetek 11.15 Redna seja DZ (zakon o arhivih), povzetek 12.10 Na tretjem... 13.30 14.30 Prvi dnevnik 13.55 Redna seja DZ (poslanska vprašanja pre-mierki), povzetek 14.15 Redna seja DZ (zakon o zdravilih), povzetek 14.45 Odkrito 15.40 Tedenski pregled 15.50 Interpretacija zoper ministra Sama Omerzela, povzetek 16.20 Redna seja DZ (zakon o slovenskem državnem holdingu), povzetek 16.35 Redna seja DZ (zakon o bančništvu), povzetek 16.50 Redna seja DZ (zakon o finančni upravi), povzetek 17.30 Poročila ob petih 17.45 Redna seja DZ (zakon o RTSV), povzetek 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba: intervju z vodjem Varnostnega centra SI-CERT Gorazdom Božičem 20.50 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 12.45 Alpsko smučanje, slalom (ž) 14.10 Biker explorer 14.40 Čezmejna Tv 15.00 Boben 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Koncert: Francesco Piu 20.50 Koncert: Mississippi Heat 22.15 Pogovor z... 22.45 „Q" Tv Primorka 11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Zgodbe o glasbi 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Naselbinska kultura na Krasu 20.45 Med nami 21.45 Nabiranje zdravilnih zelišč 22.15 Glasbeni večer pop Pop TV 7.05 Risanke in otroške serije 12.25 Serija: Mentalist 13.25 Serija: Opremljevalci v zasedi 13.50 Serija: Prenovimo kopalnico 14.20 Serija: Zvezda dizajna 15.15 Serija: Sanjski moški 16.20 Film: Počitnice z dedkom 18.15 Serija: Okusi brez meja 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: V nevarni modrini (akc., i. P. Walker, J. Alba) 22.00 Film: Nell Kanal A 6.00 Risanke 8.10 Serija: Uresničite sanje 8.45 Serija: Igrače za velike 9.15 16.45 Serija: Akcija 9.45 Serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Čarovnije Crissa Angela 13.10 Film: Črni lepotec 14.45 Film: V dobri družbi 17.10 Serija: Rubikon 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Živali na delu 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Policijska akademija 4 21.30 Film: Veseli taborniki 23.15 Film: Vojna sreča RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena Janez Povše: Vsi smo mladi - radijska nad., režija Tomaž Susič - 6. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, Sobota, 1. februarja La 7, ob 23.30 VREDNO OGLEDA La pianista Avstrija, Francija 2001 Režija: Michael Haneke Igrajo: Isabelle Huppert, Annie Gi-rardot, Susanne Lothar Povzet po istoimenskem romanu Elfriede Jelinek, je Hanekejev film, pretresljiva a kljub vsemu zelo lepa in na festivalih bogato nagrajena filmska zgodba. Erika Kohut poučuje klavir na dunajskem konzervatoriju. Kljub temu da je stara že več kot 40 let, še vedno živi skupaj s priletno materjo. V njeno življenje vstopi Walter Klemmer, študent, ki je v pianistko zaljubljen in se prijavi na njen tečaj. Erika pa njegove ljubezni ne more vračati. Namesto tega mu izroči seznam s svojimi nenavadnimi željami. Walter takega seznama ne sprejme in po daljšem prigovarjanju, ko poskusi prepričati Eriko za normalno ljubezensko razmerje, izbere nasilno odločitev. vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 1. februarja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Ciklonsko območje se stalno obnavlja ob prihodu številnih atlantskih vremenskih front. Nad našo deželo še vedno dotekajo zelo vlažni južni tokovi. Po vsej deželi bo oblačno vreme, na obali bo močno do obilno deževalo; v hribih pa močno do obilno snežilo. V Alpah bo meja sneženja na okoli 800-1000m, v Predalpah pa 1500m. Padavine bodo sicer obilnejše na zahodu. Ob morju bo pihal vzhodni do jugovzhodni veter, lahko tudi okrepljen; plimovanje bo povišano. E» - Danes bo oblačno s padavinami, ki bodo močnejše v zahodni Sloveniji. Na severozahodu države bo ponekod snežilo, drugod deževalo. Ob morju bo pihal jugo, tam lahko tudi zagrmi. Temperature bodo okoli 0, na Primorskem od 7 do 14 stopinj C. Nadaljevalo se bo oblačno vreme. Ob morju in v nižinskem pasu bodo padavine v glavnem znatne. V hribih bo v Alpah snežilo nad okoli 600-800m; v Predalpah pa nad 1300-1500m. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo na Primorskem deževalo, v notranjosti Slovenije pa bo dež prehajal v sneg. ££ Kanin - Na Zlebeh . . .470 Vogel ................220 gg Kranjska Gora.........90 te Krvavec..............100 Cerkno...............110 Rogla..................60 REKA SS&a 7/9 JUTRI i? Piancavallo . . . . ......250 Forni di Sopra .......300 Zoncolan............280 Trbiž .................230 Osojščica ............180 Mokrine .............330 Ekonomistka Janet Yellen od danes na čelu FED WASHINGTON - Ameriška ekonomistka Janet Yellen danes prevzema vodenje ene najpomembnejših finančnih ustanov na svetu, ameriške centralne banke Federal Reserve in to kot prva ženska v njeni 100-letni zgodovini. Naloge, ki jo čakajo, so težke, vendar pa vsaj uvodoma ni pričakovati sprememb v monetarni politiki ZDA.Yellenova je bila doslej podpredsednica Fed pod vodstvom Bena Bernankeja, ki je centralno banko in ob pomanjkanju dejavnosti kongresa celotno ameriško ekonomijo porival iz krize, ki jo je povzročil finančni kolaps leta 2008. Začel je z znižanjem kratkoročne obrestne mere na praktično ničlo, kjer ostaja še danes in bo ostala še naprej tudi pod vodstvom Yellenove vsaj do leta 2016. RIM / PISA / CELOVEC - Obsežne poplave in obilica snega Odkrili doslej neznani pesmi grške antične pesnice Sapfo LONDON - Znanstveniki iz oxfordske univerze so potrdili, da se v fragmentu antičnega papirusa nahajata dve doslej neznani pesmi grške pesnice Sapfo. Po mnenju ameriškega strokovnjaka Dirka Ob-binka sta deli iz pesničine prve knjige. Po poročanju britanskega BBC je ena izmed pesmi ohranjena nepoškodovana, medtem ko so se od druge ohranili le fragmenti.Prvo delo omenja imeni pes-ničinih bratov Karaksosa in Larikosa, drugo pesem pa je Sapfo posvetila grški boginji Afroditi. Obe deli sta bili napisani v tretjem stoletju. Sapfo, ki je bila znana po ljubezenski liriki, se je rodila na otoku med 630 in 612 pr. n. št. na otoku Lesbos. Snega in dežja kot za stavo PISA / RIM / CELOVEC - Močno sneženje je včeraj zajelo sever Italije, medtem ko imajo na jugu težave z obilnim deževjem. V Pisi v Toskani so včeraj ostale zaprte šole, ker se bojijo poplavljanja reke Arno. Njen pretok naj bi bil največji po 20 letih. Obilne padavine so zajele tudi območje Rima, kjer se je ponoči razbesnela huda nevihta. Ob obali so poplavljene številne ceste, predvsem v okolici krajev Fiumcino in Fregene. V državi so tudi narasle temperature, kar povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnih plazov v gorovju. Vremenska napoved za konec tedna je slaba za celotno Italijo. V nekaterih delih avstrijske Koroške in Tirolske je močno sneženje povzročilo številne nevšečnosti. Več cest je neprevoznih, ponekod so ostale zaprte tudi šole. Na vzhodu Tirolske je v noči na petek zapadlo do 85 centimetrov novega snega, zaradi česar so se sprožili številni plazovi. Na petstopenjski lestvici je nevarnost plazov označena s stopnjo štiri. Mediji poročajo, da je zjutraj plaz zasul hišo v kraju Irschen, pri čemer je bila ena oseba ranjena. Snežne razmere v Avstriji so doslej terjale dve smrtni žrtvi. Enega človeka je sneg zasul med odstranjevanjem posledic plazu, drugi pa je padel v potok, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Do prve tragedije je prišlo, ko je 63-letni domačin v kraju Inn-vervillgraten na vzhodnem Tirolskem odstranjeval posledice plazu. Ob tem se je sneg znova utrgal in moškega z vozilom zasul. Moški je utrpel usodne poškodbe. Na vzhodu Tirolske je ponoči zapadlo do meter novega snega. Druga žrtev vremenskih razmer pa Z leve v smeri urinega kazalca: Poplava v Rimu, narasla raka Arno v Firencah, luknja na cestišču v okolici Rima, sneg v Cortini in v Švici ANSA je moški, ki je v Thurnu pri Lienzu padel v potok ob odstranjevanju nakopičenega vejevja. Pomoč je zanj prišla prepozno. Zaradi plazov so sicer na Tirolskem zaprte nekatere ceste, oblasti svarijo pred možnostjo dodatnih zapor. Izpadov električne energije doslej ni bilo, so pa ostale zaprte nekatere šole. Podobno je na avstrijskem Koroškem, kjer so prav tako zaprte šole in vrtci. So pa vsem otrokom, ki so kljub temu prišli, zagotovili varstvo. Zjutraj so zaradi snega - ponekod ga je zapadlo do 1,2 metra - zaprli nekatere železniške proge. Zimsko vreme nevšečnosti povzroča tudi na Balkanu. Potem ko so v četrtek agencije poročale o težavah v Bolgariji, je včeraj zima življenje močno ote-ževala v Srbiji. Pristojne srbske oblasti so namreč državljane pozvale, naj se zaradi snega, močnega vetra in ledu na večjem delu cestnega omrežja v državi ne odpravljajo na pot, če to ni res nujno. (STA)