žjgjjgr V—amxmm itotril&a «tea* 20 *. 29. li«Tilk&. i$® *?» '«wv- a &~ iSifef -Äw^te: w- Sb Sfe ,15 - ii-wim®. «» 3@f- vMarfw. ~ f ■■■ ■ ; \ $red»i§tv© in■upHeamS&tvci Maribor ?5®r©äka «illfc«. S. -- TalcSom SI. 11*. wmmmfmwmMmsxmBmmimsmmmM Uaril»or9 dm# 11« aprila 1919« #► hvtMlM • XL BS33I» InssraH all ostuafjgfJt. se računajo p« 49 «4a, od- 6 redne pdttvr* te: pt§ večkratnih o&wa&Rs. y®M — popust. „Straža* izhaja v posada! jek in petek popsldrve». Rokopisi se m vršenj®. ,..T ■ -rr y—TrimrTr™'"“"*“*'”™”"'“”™~inrnffYiTTiii«rnifiTiriTrTwiiiwin"«rirnT"^^-Trmi»i-Tnm~'i-irrr-T mm i j —. ——— mt«w»i i mni -*w- Neodvisen politt€en list za slovensko ljudsko. I Na cbaojni straži. Beograd, 4. aprila. Stremljenj« naših poslancev se osredoto Saje ©koli tiste točke, ki je v sedanjih časih ga ves naš narod prva in 'poglavitna: naš teritorij, naša slovenska zemlja. Vse, kar je slovensko., kjer sedaj doni slovenska beseda, kjer je v bližnji preteklosti nasilno raznarodovanje satrlo slovensko govorico, vsa tista zemlja, katerp je v potu svojega obraza ob deloval slovenski kmet, vsa ta zemlja mora ostati slovenska ter postati in ostati last države hHS. V to smer je uravnano vse delovanje na kih poslancev, zlasti onih, ki so člani Vseslo venske ljudske stranke. Kam v teh razmerah, v katerih se sedaj nahaja naša domovina, ne gre toliko za to, kako bo ta naša domovina na znotraj urejena, nam gre predvsem in v prvi vrsti zato, da dobimo celokupno svojo zeralj >. V Parizu se sedaj vrši vrifko teritorijelno barantanje. Ni še bilo, odkar stoji svet, toliko pogajanja in barantanja za zemljo v takem itfa in obsegu, kakor se sedaj dogaja v Pa rizu. Imperialistični pohlep po tuji zemlji še vedno ni ukročen. Wilsonu se še ni posrečilo povzpeti se do tiste idejne in moralne vilirie in moči, da bi z bičem narodne pravičnosti in prava o samoodiočevaojn narodov isgnal % mirovne konference imperialistične pohlepueže. Italijan še vedno drži svojo grabežljivo pest nad jugoslovansko zemljo, drugo roko pa proži prod Nemcu v tajno, za istim ciljem na severu stremeče ssavemiitvo. - Naši poslanci v Beogradu so @1 vedno bili v svesti, da je njihova naloga zbuditi, zainteresirati in organizirati vse sile, ki *o naši celokupni državi na razpolago za rešitev in obrambo našega jugoslovanskega teritorija. Njihovo nastopanje je pri vseh strankah, kt ati zastopane v Narodnem predstavništvu, našlo ne samo razumevanje, marveč toplo podporo Naše slovensko fetremljeuje je postalo str »m ljenje vseh srbskih in iirvatsklh strank. Vse debate, ki so se dosedaj vršile v zbornici, od adresne debate do razgovora o vloženih inter pelacijah, so prežete te obrambne misli. Vsa jugoslovanska zemlja na severu, na jugu, na Izhodu in na zapadu je sveta vsakemu Jugo slovanu. 2a vsak'košček jugoslovanske zemlje se vsak Jugoslovan, naj govori slovensko ali srbsko ali hrvatsko, zavzema z isto vnemo m tudi s isto požrtvovalnostjo. Tako je pred vso evropsko javnostjo iz podbita laž, katero so širili Italijani in s la tero so ti lokavi nasprotniki Jugoslovanov hoteli operirati v Parizu, da Jngc slo vani to je Slovenci, Hrvati in Srbi, niti ne želijo zedinjenja v eno državo ia da nimajo smisla za skupnost in vzajemno obrambo. Tako smo naši jugoslovanski delegaciji v Parian ustvarili dobro, trdao zaledje v domovini. X Jugoslovanski klub pa tudi ne opušča nobene prilike, da t)i s osebnim stikom z vlado In zlasti z voditelji naše zunanje politike v beogradski vladi nanovo sprožil, razvnel in pomnožil akcijo i-a reiitav slovenske zemlje. Vest , ki nam prihajajo iz naše domovine ia ki se dostajejo naših severnih krajev, so vedno novi impuiri za to delo. Spri 5o dogodkov, ki so se v zadnjem Časa dogodili v naših obmejnih krajih, so dane* poslanci dr Hohnjec, Smodej in Grafenauer kot deputacija Jugoslovanskega k!uba bili pri ministrskem predsedniku Pro tič a, da mu dajo tozadevne Mmformarije ter mn na svetdjejo primerne in potrebne korake. Tako naši poslanci v Beogradu zvesto izvršujejo narodno dolžnost kot obmejni stražarji. LISTEK, O mašili kraj epikih imenih« VL jSe enkrat „Marbreg.“ V V» delu „O naših krajepisnih imenih“ piše g« B. Cilenšek, naj bi se imenoval sedanji v Ljub -Ijani zrasli oficijelni „Marenberk“ za naprej „Marbreg“, ker prvotno ime „Radelje“ ni toliko zazriame-novalo sedanjega trga, kakor ono okolico, katera se skoro pol ure na daleč ob Radeljskem potoku in čez nekdanji samostan razteza in da so bile to dve sa -mostojne, še le pozneje v eno upravno celoto združene naselbine. Zgodovinsko pa to nikakor ni upravičeno, — Sajti listina iz leta 1268 pravi odločno „Forum, Reulach“ in kaže s tem torej naravnost na utrjeno me sto, t j. na kak tabor na mestu, kjer je že takrat ali grad stal ali kjer se je pozneje sezidal. Listina iz leta 1254 pa omenja samo samostan ob vznožju Radeljskega gorovja. Iz tega je razvidno, 'da je tu bilo ime „Radelje“ obenem v rabi za sosedno gorovje, za tabor, oziroma višino, z gradom in tudi za potok, kateri iz onega gorovja priteka. Povsem je torej reč taka: Imenovali so prvotno celo krajino ob Radeljskem potoku kot „Radelje.“ Eni so pod tem imenom tudi taborišče (grad) razumeli, drugi pa so to še posebej imenovali *ot Merin-feerch, Maerenperg, Marenberg ali res Marbreg. Predlog g, Cilenšek», naj se ta kr a] ne imenuje „Radelje“, ker bi se ljudstvo ne moglo na to novo ime navaditi, temveč „Marbreg“,'je pa lz praktičnih ozirov res opravičen, kajti pri prvem imenu bi se vedno vprašalo, ali se naj misli na gorovje, na potok ali na stari grad,. pri drugem je pa ostro dolo -Seno, da Je s tem zgoij trg v mnenju. Jaz sem hotel samo zgodovinsko dokazati, da ie prvotno ime Marbrega kol „Radelje* bilo izrecno slovensko, ker je to po starin listmah dokazano; dali so torej temu kraiu Slovenci svoje ime in to je merodajno za znanje nekdanjih jezikovnih razmer z ozirom na današnje pro*':.rdi;vo naših narodnih, sov-ražnikov-renegatov. Ako je „Marbreg* tudi slovenskega izvora, je težko po virih dokazati; očividno je pa tudi pristno slovensko, ker je ddločilna beseda ,,mar“ staroslovenska, Ostro pa odklonimo ime „Marenberk“, katero je nekak „valpet“ v Ljubljani zdaj iztuhtaJ, meneč: Ljubljan locuta, causa finita, Mi iz starih urbari] vemo, kako so v ponemčevalni dobi srednjega veka nemški „valpeti“ lepa domača imena pačili; mi smo Še osebno do*zr.rali, kako nam so nemčurski komisarjih pri okrajnih glavarstvih še ona imena dalje spakedrali, katera so Še nekaj slovenskega značaja imela; da bi pa sedaj kak Slovenec v Ljubljani .te jezikovne neslanosti še nadaljeval, tega pa ne bomo pod nikakim pogojem, dopustili. Ce je torej Za sedanje razmere ime „Radelje“ premalo natančno, potem se naj piše» „Marbreg“, a nikdar, pa „Marenberk“ t D, Žunkovič. Ali smo zopet v razmerah stare Avstrije ? Bivobodo, po kateri smo tako öolgo hrepeneli, smo flosegli. Ujedinjen je 'troimenski jugoslovanski narod v lastno kraljevino, ima večinoma že slovansko uradništvo, šole itd. Nismo sicer še ujedinjeni vsi bratje: na jugu nam hoče odtrgati nenasitni Lah najlepše kraje, a vendar smemo kolikor toliko govoriti o svobodni, lastni državi, kjer. nam več ne gospoduje in kraljuje tujec. V taki svobodni državi bi pač pričakovali in. upali, da bo v resnici vsak državljan svoboden t v. vsakem oziru. Saj govorijo o svobodi in jo oznanjujejo vse stranke, tudi Jugoslovanska Demokratska Stranka. V resnici pa, kakor se nam dozdeva veseli bi bili, če bi se varali — nas čaka mogoče še hujše suženjstvo^ kakor v stari Avstriji. JDS, Jri P07 vsod n vselej oznani! j e svobodo, jo v resnici sedaj v lastni svobodni državi krši huje, kakor prej pod starim režimom. Iz česa sklepamo to? Na Hrvatskom so začeli zatirati liste, ki ne pišejo po željah JDS. Ali je to svoboda?! Ali nas čakajo tudi v Sloveniji taka presenečenja? Izključeno ni, saj so v zadmem času listi stranke JDS naravnost preplavili celo Slovenijo. V Mariboru in/amo dnevnik „Mariborski Delavec“, v Celju „Novo Dobo“. ki izhaja trikrat na teden,, v Ptuju je začel iz -bajati »Ptujski List“, enkrat na teden in ti listi' se bodo gotovo potrudili, da na nelojalen način zatrejo naše liste. 1 Se drttgo, velikebolj žalostno dejstvo, ki nas' spominja na razmere y stan Avstriji, pa je podlo 0-vaduštvo in sumničenje, kakor ga poznamo samo od naših nemčurskih nasprotnikov i* leta 1914, Ti ovaduhi so večinoma pristaši JDS, ki so celo vojno držali skrivljen hrbet in se niso upali ziniti, ki so takrat, ko so bili najhujši boji za našo svobodo in ko so se Člani naše SKZ potegovali za naše interese r ■rsl poskrili v svoje brloge. Sedaj pa se silijo povsod v; ospredje in da bi poteptali našo stranko 7 tla, se poslužujejo podlega ovaduštva. Poslušajmo, kaj piše celjska „Nova Doba“ y svoji 31, številki k dne 3, aprila 1919: „In naša HunoyScina, to. ima prelepo priliko , da räz lečo. poučuie ljudstvo v tem smislu (namreč v utrjevanju in konsolidiranju naše državnosti. Ur.)? Naj se ne izgovarja, da je to politika, ki ne spada na lečo, Ce »pada tja svarenje pred časopisi drugih strank (kakor nam to z mnogih strani poročajo!) * gotovo tem bolj spada na lece navajanje ljudstva k ljubezni do naših bratov Srbov in do naše narodne vladarske rodbine; In Če so prej mogli vpletati pri litanijah molitev za habsburške' propalice, zakaj se-flaj ne bi mogli in smeli moliti a našega kralja Petra L? Namesto tega pa nam prihajajo iz neštetih krajev poročila, da nekateri, hvjalabogu ne večina, — zvesti postopanju svojega kuezoškofa v Mariboru — na tihem naravnost royajo proti naši edinstveno -sd in naši vladarski rodbini, da nespoštljivo”"govore o Srbih in dinastiji, da se zaničljivo muzajo in posmehujejo ter oddajajo dvoumne izjave. Kolikokrat se sliši med kmečkim ljudstvom izjava: „Naš gospod pa niso posebno vneti za Jugoslavijo id za kralja Petra!“ Dobro vedo, da bi njihova beseda v cerkvi mnogo izdala, a oni — preračunjeno molčijo. T» molk, _ali boljše, ta opustni greh, to posmehovanje in često dvoumne izjave' smatramo za previdno rovarenje proti naši edinstvenosti, proti naši državi.“ Tako tore), gospoda pri „Novi Dobi“, na takšno pot ste zašli! Vprašamo vas, kje pa! ste bili ta-'krat, ko je slovensko duhovništvo ječalo za svojo zvestobo po nemških temnicah, opljuvano in opsova-no po nemški in nemškutarski fakinaži ? Kdo se je naiveč trudil za ujedinjenje jugoslovanskega naroda? Ali ste že pozabili na nekšnega Kreka, Korošca, Jegliča? Kdo je edini v obmejnih krajih v ljudstvu vzbujal ljubezen do maternega slovenskega-jezika in branil slovensko posest pred tujcßm? D,a, 'da, nehvaležnost in podlo obrekovanje to naj bo naše plačilo! . 3daj nam manjka samo Še odlikovanj, da bode tekma tem večja, no, potem pa smo zopet v starem tiru, v stari Avstriji, Bog živi tato svobodo! Slovenci širite „Stražo“! ÖB. Fr., Kotuiic:- Gozdarsko šolo k Dravi ? 4 r i,;,v p*' T. „ ,,, Zborovalci na taboru zadravskih Slovencev v Breznu ob koroški železnici dne 25, marca t. 1. so izrazili željo po kaki strokovni (gozdarski) šoli, ki se naj bi ustanovila ob Dravi, blizu Maribora, na vznožju bogatega Pohorja. Take šole v materinem jeziku do sedaj nismo imeli. Naše ljmdstvo se je izreklo za njo. Taka šola nam je tudi potrebna. Kar pa je potrebno, to nam bo naša deželna vlada ustanovila- O tem smo popolnoma prepričani. 1 Gne samo za obliko šole in za kraj, kjer se naj ustanovi. Maöeha Avstrija je naše strokovno kmetijsko šolstvo zanemarjala. Imeli smo kmetijsko šolo na Grmu s slovenskim učnim jezikom, kmetijsko šolo v Gorici s slovenskim in laškim učnim jezikom, in po dolgih bojih so slovenski deželni poslanci na Štajerskem priborili narodu kmetijsko šolo v St.. Juriju ob južni železnici, To pa je bilo tudi vse, kar smo ime- li. V Mariboru so se vršili na viničarski šoli tečaji, na Koroškem nekaj let pri Velikovcu kmetijski tečaji. A ti so bili obenem politični kurzi za nemški koroški Bauernbund, Slovenščina je bila izključena. Jezik pa je vkoreninjen v; domači grudi in zato so bili ti tečaji na Koroškem za našo izobrazbo brez pomena. ” i , Kmetijski Šoli na Grmu in v St* Juriju sta prvovrstna zavoda. Vendar pa se pouk v gozdarstvu ui vršil v. taki meri, kakor bi si bilo- prebivalstvo z gozdovi obraŠČenih krajev želelo/ To tudi ni bil njih namen. Gojili sta tem intenzivnejše poljedelstvo, vinarstvo iu sadjerejo. Prikrojeni sta krajevnim po -trebam rodne zemlje. Gozdarstvo pa smo zanemarjali — ne po lastni krivdi, ampak ker nismo imeli strokovne gozdarske Šole. Sedaj naj jo ustanovimo! Kakšna naj bo? Ali naj postane zgolj strokovna gozdarska šola za izobrazbo gozdarjev, ki naj čuvajo državne gozdove in gozdove velikih posestnikov, ki naj pazijo, da pri -vatni zajci in srnjaki ne napravijo Škode v držav nih deteljah. Ne. Takih figur iz ljube, stare, nekdanje Avstrije si ne želimo. Želimo pa si kmetov, ki so tudi v gozdarstvu temeljito izobraženi. Teh pa do-sedaj sploh nimamo, ali pa, so bele vrane med nami, Poljaneo proda žito, svinje in nekaj živine in pokrije letne stroške. Haložan in kmet iz Slovenskih goric proda vino, Pohorjanci in drugi planinski naši kmetje v Sloveniji pa krijejo letne stroške z lesom. Kar je Haložanu in kmetu s Slovenskih goric vinograd, to je planinskemu kmetu les,. Les je nam tista žlahtna trta, ki rodi naše blagostanje ter deloma preživlja tudi rodbino, ker skopa zemlja ne daje dovolj živeža. Les in živina — to je naš denar. NaŠi I gozdovi so glavno bogastvo zahodno-severne Slove - \ - #• Že pred vojno je imel les dobro ceno. Tudi sedaj, ko se bodo uredile razmere, bo cena ostala visoka, Izvoz se bo še povzdignil. Zato pa nam je res nujno potrebna strokovna Šola, To pa si mislimo urejeno tako, da bo popolnoma odgovarjala krajevnim razmeram severno-zahod-ne Slovenije. Sola, ki se bi ustanovila, naj bi bila ; kmetüska šola, na kateri se bi posebno gojilo goz -darstvo. Da bo pa dosegla svoj namen in da bodo u-Čenci lahko obvladali tvarino, naj se razširi na tri -letnike. Predmeti, ki se bi poučevali, bi bili isti kakor na drugih kmetijskih Šolah, na mestocvinograd-ništva pa bi stopilo gozdarstvo. (To pa bi se moralo gojiti z vseh strani. Uče- j n ec, ki bi dovršil šolo, bi, moral tudi vedeti, koliko i premoženja tiči v domačem gozdu, naučiti bi se mo- \ ral les meriti in preračunati kubično vsebino, učiti j se bi moral knjigovodstva. Ta Šola naj bi postala ob j enem mala trgovska sola za trgovino z lesom. Tudi 'i trgovina z lesom se bo morala organizirati v zadru- ; gah. Nastati morajo zadruge za izdelovanje lesnih ; izdelkov; in prodajo lesa. In fantje, ki bodo dovršili \ to šolo, bodo postali dobri voditelji-, takih zadrug. Ta i šola mora imeti svoje planinsko posestvo, kjer se bo- j do učenci po letu v svežem gorskem zraku praktično 1 učili planšarstva in gozdarstva, To bo lepo „letoviš- j če“ za učence in učitelje. ' -j- Po Pohorju, po Kozjaku, na gori sv. Uršule, v \ Savinjskih planinah, na .Jezerskem, y Železni Kap- l li, na Peci,' po Obirju in po Karavankah so Se pas- jj le pred 50—60 leti velike črede Ovac, Nemški grof je 1 pokupil gorske kmetije, pregnal kmete, živino in ov- jj ce. Jezerska ovca je svetovnoznana. Na Jezerskem ; in v Železni Kapli se nanaja najbolfša in najlepša j ovčja pasma v Alpah. In to pasmo je treba gojiti! j Zato se tudi ne moremo strinjati s tisto agrarno re- j formo, M jo izdelujejo v Beogradu, po kateri nai bi j sneliki gozdni kompleksi prešii v državno last. Ne! j Ti velikanski gozdovi, ki jin je nasadilo nemško gro- ‘ fovje, morajo postati kmečka last. Na teh kompleksih jj so stale'gorske kmetije, tu so se ubijali naši prade- j dje, stoletja in stoletja so zadovoljno živeli, a pre - j gnale sd jih socijalne razmere. Proučavati moramo, j zakaj so te kmetije propadle, zakaj so zbežale Žalik j Bene z zelenega Pohorja in z goro sv. Uršule. Za- | kaj ’e utihnila pesem? Zakaj je utihnilo zVonenje?J „ V polrazdrte kmečke domove se mora vrniti naš pl a- } ninski krnet! . jj Naša šola bo torej gojila tudi ovčarstvo. Na I planinski Šolski kmetiji pa bo tudi vzoren hlev za f ovce,. živino, tam bo mlekarna, sirarna itd. Iz ovčje volne pa bomo izdelovali domačo suk- s no, pohorsko sukno, ki po zimi greje, po letu pa bra- ! ni, da vročina ne pride do kože. Ne bomo ga delali doma, ampak ob Dravi bodo nastale majhne tovarne, ki bodo dobivale volno tudi iz Bosne, Hercegovine , Srbije, Dalmacije, ker Je bo za to industrijo doma še premalo. "> ■ Take in enake misli so mi rojile po glavi, ko sem bral poročilo o shodu zadravskih Slovencev v Breznu iu sklenil sem, da jih obj avim, da jih tudi drugi premislijo in izdajo svoj načrt za našo novo kmetijsko-gozdarsko šolo v severno-zahodni Sloveniji, Kje pa naj s,e bi postavila, o tem se bomo pa prihodnjič zmenili. ob 5. turi popoldne za enkrat vse skopaj, Slanice 1 i-tm Pl Ljudsko glasovanje na Koroškem, Pri ljudskem glssovanju, ki se je vršilo v delti Koroške, ki je zasedena od jugoslovanskih Set, je bilo oddanih 33.957 slovenskih in 681 nemških glasov. \i Italijani odpeljali škofa Mahniča v Italijo. Krškega škofa dr. Mahniča so odvedle italijanske oblasti v i ali jo. K odgonu se poročajo nastopne podrobna-•;ti: Dne 4. t. m. ob 6 uri zjutraj je prišel k škofu italijanski častnik z brzojavko admirala Cagnija, ki je dovoljevala škofu, da se sms po svoji želji preseliti v Senj. Častnik je nato spremil škpfa na italijansko torpedovko, ki naj bi ga prepeljala v Senj. Na škofovo i srečno zahtevo so mu dovolili spremstvo dveh duhovnikov. Ko je priplula torpe c-ovka h» odprto morje, je stopil pred škofa po* /@ljnik. ladje in mu izjavil, da je isti trenutek pre jel brezžično brzojavko iz Reke, da škofa ne sme prepeljati'v. Senj, temveč da ga mora odvesti v Ancono. Vsi protesti škofovega spremstva so bili «amin. Torpedovka je odplula v Jakin, kjer so škcfa izkrcali, njegova spremljevalca pa prisilili, da sta se vrnila. ---- O nadaljni usodi škofa dr, Mahniča se ne ve ničesar. Varujte se korupcije. Ena največjih grieb, ki so Se uganjale v stari Avstriji, je bila korupcija m njena bSerks — koritarstvo. Enake pojave smo opazili tudi pri nas. Prihajajo pritožbe, da m pri nastavljanju uradnikov, učiteljev in drugih držav-uih nameščencev n« ozira vedno na zmožnost in starost, temveč na druge ozire. Ljubljančani, so rodniki in prijatelji vladnih mož, pristaši JDS ti dobijo boljša mesta, potem še. le pridejo drugi, korupcija in koritarstvo zopet cvete. Manjkajo še /amo odlikovanja, kakor v stari Avstriji. In kakor slišimo, se bo pričelo tudi z odlikovanji, Lepe reči! Somišljeniki pozor! Prirejajte shode SKZ pri vseh cerkvah in po vaseh. Ko je konec božje službe, naj kar nastopi govornik in naj povabi ljudstvo na zborovanje. Razjasnite ljudem potrebo organizacije naše stranke, V vsaki župniji osnujte lakoj krajevni odbor SKZ. in poročajte imena od« bornikov centrali v Maribor. Poročajte tudi o gibanju nasprotnih strank. Ljudska stranka za celo Jugoslavijo. Jugoslovanski klub v Beogradu je dne 9. t. m. popoldne razpravljal o ustanovitvi ljudske stranke, ki bi se raztezala po vsem ozemlju države. Temelj programa stranke so široka demokratična načela v vsem javnem žf vij en j s*. Razprava se nadaljuje Razprave se udeležujejo vsi delegati naših pokrajin t Tedenske novice* f Župnik in bivši dekan Henrik ¥erk. Komaj > črna zemlja zagrnila telesne ostanke nepozab nega č. g. Vida Janžekoviča, že je prinesel brzo jav v Maribor drugo žalostno novico, da je Vidmu ob Savi dne 6. aprila zvečer umrl tamkajšnji iu p nik č. g. Henrik Verk. Rojen je bil leta 1846 pri Sv. Petru na Medvedovem selu ;n v mašuika posvečen leta 1873. Kot kaplan je služboval pri Sv. Frančišku v Sav. dol., v Koprivnici in na Pilštan ju, kjer je postal provizor in leta 1885. župnik Od leta 1894. do 1900 je bil župnik: in dekan ni Vidmu, od leta 1900 do 1904 nadžupnik in dekan v Vuzenici, od 1904 do 1907 župnik in dekan v Kozjem, od 1907 do smrti zopet župnik (in dekan do leta 1910) na Vidmu. Blagi pokoj nik je na vseh krajih, kjer je služboval, bil neumoren ih neutrudljiv pastir neumrjočib duš. Za njegovo nesebično delo so ga predstojniki odlikovali s tem. da je leta 1897 postal duhovni sveto-, valeč. Bk genau duhovniku večni pokoj! Živež za Jugoslavijo iz Amerike. Beograjska »Pravda« poroča iz verodostojnega t(ira, da kmalu pridejo iz Amerike za državo SHS velike zaloge živeža za 15 do 20 milijonov dinarjev. „Orlice** na plan! Telovaditi pričnete v soboto v telovadnici čč. šolskih sester. Zberite se ondi f in naraščaj. Po Veliki noči boste teiovadiie ločeno, i Gospodične, ki vsled svoje službe ne morejo za • I hsjati k telovadbi že ob 5. uri popoldne, pa bi vendar rade telovadile, naj se javijo v prodajalni Cirilove tiskarne ali pri kateri odbornici in naj povejo, ob kateri uri bi jim bilo mogoče obisku -I vati telovadbo. Po Veliki noči se bodo zanje vpelji jsle posebne telovadne ure. — To so sklepi vče E rajšnje odborove seje. — Sestre in sestrice, pogumno na delo! Vaša stvar stoji kar najboljše, i Številen krožek najodličnejših mariborskih gospa I in gospodičen vodi priprave in skrbi za vaše dru f štvo. Zaupajte jim in veselo hitite pod zastavo Orla! Na zdar! Gasilski dan v Ptuju. Dne 25. marca se je vršil v Narodnem domu v Ptuju ustanovni občni zbor zveze gasilnih društev za ptujski okraj. Na vzcče tovariše je pozdravil sklicatelj tov. Rogač Anton, nakar je poročal tov. Fr. Pristovšek iz Žalca i o ustanovitvi Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani in organizaciji društev. G. dr. Fermevc pa je očrtal važnost gasilnih društev v naši mlađi državi. Nato se j© izvolil odbor. Zveza se imenuje Gasilska žapa ptujska pri Sv. Lovrenca na Drav. polj« in se naj vsa gasilna društva okrajnega glavarstva Ptnj obračajo na imenovano zvezo. Les za obrtnike na štajerskem. Vodstvo stvarne demobilizacije razglaša, da se nahaja na Va ričnici pri Rimskih toplicah večja množina razne ga lesa, katerega' hoče vodstvo stvarne demobilizacije oddati naprej obrtnikom na Spodnje Štajerskem, ki rabijo ies za lasta® obrtne namene. Ta les se bo zaračunoval po vodilni ceni od 15. ju nija 1918, da pride po zmernih cenah v roke upo r&hnikom, ki se morajo zavezati, da bodejo tudi pri svojih izdelkih Iz tega lesa uvaževali ceno, zs katero so les prejeli. Prošnje za ta les naj se vložijo na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Danajska cesta .St, 22 najkasneje do 15. aprila t, L, na poznejše prošnje se ne bo več oziralo. Za odpravo lesa in stroške bo moral skrbeti vsak sam. Kupno svoto bo moral vsak kupac položit; predao odpdje les. Prošnje m pokojnino in vzgojevalnino Vojaška intendanca ta Slovenijo je poslala oddelku za socijalno skrb ta le doph: *V Uradnem listu št L¥1I1, z dne 4. marca 1919 je natanko določeno, kako naj se ravna z vlogami za preskrbovalnino družinam padlih in pogrošanih vojakov. Toda ne občinski ne državni uradi s s tega ne držijo, ker prihaja mnogo prošenj, ki niso opremljene po pred piših omenjenega razglasa, in v Sasi tudi kar na »a* e ost od občinskih uradov mesto službenim potom. Radi tega se morajo vloge pogosto vračati, da se dopolnijo in opremijo s dokumenti, kar zelo zavlačuje rešitev in stranke ne dobijo nikoli svojih preskrbovalni!}. Rsdi tega se deželna vlada prosi, da pozove vse urade, da ravnajo po predpisih označenega razglasa m da gredo strankam na ro ke < Okrajna glavarstva in žapamtva se opozarjajo, da se strogo drže navodil naredbe, razglaše ne v Uradnem listu od 4. marca 1919 št. LVIII. Tudi naj glavarstva in županstva skrbe za to, da se omenjena naredba na najbolj izdaten način, še enkrat razglasi strankam škoda, uradom pa se delo prihrani le na ta načia, da se stranke in uradi strogo drž®-predpisanih navodil. Zopet roparske tolpe! V rogaškem in šmarskem in šmarskem okraju so se zopet pojavili roparski napadi. Tolp® kradejo iz hlevov živino ter jo po tem prodajajo v dragih okrajih. Poglavar te bande je bij® neki Anton' Verk p. d. Stiplovšek iz Plata, ki ga že delj čž sa zasledujejo. Orožnikom je že enkrat ušel. Najbolje bi bilo, da bi se poslala četa rojakov in mu sledila. Kmetje pozor! Nova slovenska posest v Maribora., Mydlilovo hišo štev.. 9 v Lutrovi ulici v Mariboru je kapil zavedni Slovenec Franc Starčič, narodni trgovec in posestnik pri Sv, ß&rbari v Halozah. Lepa hiša je bila dosedaj trdna nemška posest. Slovenski žitelj v Mariboru stalno narašča. Položaj naših akademikov v Zagrebu. — stanovska zveza. Da naši rojaki na Spod. Štajerskem ne bodo mislili, kako dobro se godi našim akademikom med brali Hrvati v Zagrebu, priobčujemo ta dobiš, ki naj'bi vzbudil sočutja do slovenskega visokošolca v sedanjem času, ko je zbegano vse in se jih prezira sem in tja kakor mrtva telesa. Švota 150.000 K» ki jo je dobil Akademski dom, ja skoraj popolnoma izčrpana, menza je pred prepadom, ker mora delovati z ogromnimi diferencami (10000 K na teden). Kam naj gremo po Veliki noči?! Kdt’ bo skrbf l za nas? Takih bogatinov j med slovenskim dijaštvom paß ni. ki bi lahko pla Sevali za najslabšo sobo po 300 K in Be več, raken tega pa Be hrano. Zato se obračamo na za vedno slovensko občinstvo, ki je njegova dolžnost, da skrbi za svoj naraščaj na visokih šolah. Vlada v Beogradu, ki je za nas v tem ozira merodajna, nam ne da in nam baje tadi ne more dati nič. Edino kar'imamo, je naša stanovska zveza slov. akademikov, ki obsega celokupno slovansko viso košolstvo. Ta zveza je pa dosedaj še brez vsakih sredstev in zato tadi ne more pomagati Akad. doma niti jagoslov. menzi. 26. in 27. aprila bodo po celi Sloveniji cvetlični dnevi in prireditve sta novske zveze slov. akademikov. Gotovo tadi naš Maribor ne bo in ne sme zaostati za dragim; mesti. Ker pa akademiki sami vsega dela ne bodo mogli zmagati, se tem potom obračamo na naše narodno ženstvo, ki bo gotovo toliko požrtvovalna, da bo pomagalo oziroma vzelo celo akcijo v svoje roke. Taliko samo v kratkih besedih našim na vodnjakom v obvestilo, da bodo slovenske akade mike, če potrkajo na njihova vrata, prijazno spre Jeli. Podrobnosti bodo poročali poverjeniki ustmeno. Klasifikacija Jtonj v ljutomerskem okraja. Iz ljutomerskega okraja dobivamo pritožbe o čudnem postopanja klasifikacijske komisije. Da si moremo ustvariti pravo Sodbo, prosimo vse prizadete po s&stnike, da nam takoj poročajo o vseh podrob nostih. Mi stojimo slej ko prej na stališča, da dela vsakdo proti Jugoslaviji, kdor v se Janji dobi po nepotrebnem razburja ljudstvo ali pa pristransko postopa. Deželna vlada v Ljubljani je o zadevi že poučena. Za nameravani slovenski misijonski zavod je nabrala Antonija Duh v Radgoni med tamošnjim! Slovenci 58 K. v Kdo rabi hlapca? Mariborsko podporno dru štvo za odpuščene kaznjence priporoča v službo pridnega, 30 letnega hlapca, ki je dobro izurjen slasti v živinoreji. Pojasnila daje ravnateljstvo ma viborske kaznilnice. , Znamenje časa. Trgovski sinko je dobil od ečeta novo knjigo: »Zgodbe sv. Pisma«, v kateri I« pridno Čitalj Ko prebere nekega dne do od stavka o nebeškem kraljestva, katerega pa ni dobro razumel, vpraša očeta: »Ate, kaj pa se pravi to *■— veliko poklicanih, pa malo izvoljenih?« —Oče mu odgovori: »Moj ljubi Radko, to se pravi pri nas je veliko goljufov in šmucigarjev, pa malo pravičnih«. — Sinko je sedaj razumel Kristove besede. Zemljemerci v Jugoslaviji. Glasom odloka mi-mstrstva financ z dne 15. marca 1919, Pr. štev. 1363 je vlada čehoslovaške republike naznanila, da zemljemerci, ki služijo v kraljevstva Srbov, Hr vatov in Slovencev nimajo nobenega upanja, da M dobili mesto na Češkem, ker je tam žs itak veliko zamljemercev brez posla. Dva vajenca se takoj sprejmeta v Tiskarni sv. Cirila v Maribora. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika v govora in pisavi ter dva razreda srednje šole ali pa tri razrede meščanske šole. ' - Kraljica cerkvenega leta — Šmarnice za leto 1919, spisal M. Volčič, župnik v Brezna, izdala Cirilova tiskarna v Maribora, so ravnokar izšle. V mični obliki razpravljajo razne Marijine praznike. Obsegajo lepe nanke za Marijine častilce. Ob koncu so pridejane mašne, spovedne in obhajilne mn iitve in litanije Matere božje. Gena lični knjižici s poštaino vred znaša K 3 40. Naročajo se v Cirilovi tiskarni v Maribora. Častilci Marijini, sežite čafcoj '(to te? neinowjgi knjižici, Katoliško delavsko društvo poživlja delavstvo, železničarje, rokodelske pomočnike, nastavljene® v trgovinah, in ohrtih, posle, posebno pa še naše de -lavsko ž nstvo in somišljenice, da pridejo na Cvetno nedeljo, dne 13. aprila, popoldan ob S. uri, polnoštevilno in' zanesljivo na važen shod v dvorano Katol. delavskega društva (Flösser-ulica 4). Jugosl. Strokovna Zveza. Vsi, ki so bili pred vojsko pri mariborski skupini Jugoslovanske Strokovne. Zveze, se poživljajo še enkrat, da se javijo vsaj do Velike noči ali med tednom v uredništvu „Slovenskega Gospodarja“ ali v nedeljo predpoldne v dvo -rani Katoliškega delavskega _ društva (Flösser-ulica 4)».- Kdor se do takrat ne javi, se ga ne bo več opominjalo in izgubi vplačane zneske, Slovenjgoriškemu prebivalstvu. Okrajni gjLa-” var dr. LajnšiČ je rešil slovenjegoriške kmete odira’ n j a po nemških mlinarjih onstran Mure s tein, da je sklical za pondeljek, dne 31. marca sestanek slov.-' goriških županov. Na tem sestanku se je g. Ehrlih , posestnik paromlina v Kaniži pri Pesnici, zavezal, dati vsakemu, ki mu pripelje zrnje v mlin, mlinskih izdelkov v navedenih množinah: Za 100 kg lepe In sBÜraye, osnažene pšenice: 30 kg bele moke sb§ ate 0, 30 kg bele moke' vrste 1, 15 kg krušne moke B 20 ka otrobov, Za 100 kg žita (« Ž i); 80 kg moke, 17 j. kg otrobov. Za 100 kg ječmena: 7Q kg boljše mo- I k«, 10 kg slabše moke, 17 kg otrobov.. Za 100 kg pk o r u z e: 60 kg bolj trde moke, 2Ö kg bolj jnehke moke, 17 kg otrobov. Za 100 kg prosa: 55—60 % kaše. Za 100 kg ajde: 50—60 kg (po kakovosti) ajdove moke. Za malni.no se ima 'g. Ehrlihu plačati: Za 100 kg zrnja 11. K, od katerih pripade 10 K g. Ehrlihu in 1, K nadzorniku, za katerega se je do preklica imenoval , g, j.osip Muršec, _g!erent v, Kaniži. Pritožbe zaradi kakovosti zrnja ali zaradi kakovosti mlinskih izdelkov se imajo naznaniti gerentu Mur -šecu, da jih preišče in takoj potrebno ukrene. Razpuščeni občinski odbori, gerenti in sosveti. Za- prisednike v sosvet za m e s t n o c e 1 j s k o občino so imenovani: Odvetnik dr. Ernest Kalan, o-krajni sodnik dr, Fran Žiher, veletrgovec Ant,. Ko lenc, urednik Vekoslav Špindler, ključavničar Ivan Rebek, profesorja Anton Cestnik in Ivan Vračko, nas ar Konrad Kager, vratar južne železnice Josip Marn in železničar Vinko Orosel, vsi v Celju. — Za jgerenta za Dravo g ra d je imenovan Gv, Kaiser, trgovec v Dravogradu. — Za Solnic o ob Dravi i.e imenovan za gerenta Franc Fornezzi, za prisednike : župnik Ferdinand Ciuha, - posestniki Alojz Pečnik, Ivan Kozjak, Ivan Zorko, Lovro Verdnik in J. Kraner. — Za S v, 11 j v Slov. gor. za prisednike: župnik Evald Vračko, Franc Frajham, Karel Swa-iy„ Frame Fluher, Matija Kren in Mirko Bauman, — Razjjuščen je občinski odbor v Teh ar jih. Za gerenta Je imenovan posestnik Martin Stojan, za pri -sellnike pa: Jože! Rebov, Jošip Suster.iČ, /Jan. Bu-celi, Franc Sodin, Janez PotuŠ in Jožef Kač, -* Občinski odbor v Konjicah. Za gerenta je imeno -van odvetnik dr, Anton Prus, za prisednike: odvetnik dr. Iv. Rudolf, kaplan Jož, Mirt, lekarnar Pro-razil, Martin Ogorevc, Ignacij Kuk in Franc Zore. — [Občinski odbor v Kovačevi vesi, gerent Simon Leskovar. — Občinski odbor v Vojniku, gerent Julij Kovačič, za prisednike': Župnik Jožef Potov šek in Janez Vratarič. — Pleterje, gerent Martin Kink, prisedniki: Franc, Kozinc, Rob,' Iva nuš, Rudolf Presnik in župnik Alojzij Soba. Ferdo Seidl, „K od n a j se potegne p r ar vična drž ia,.v na m t Jnr ob j. % Uradniitvo ioInfi»a albums prejšnjega pešpolka št. 87 plača vsem naročnikom šibama vplačane svete nazaj. Zneriri, ki ne bodo zahtevani od dne razglašanja v dobi šestih mese cev, pripadejo invalidnema fonda celjskega pešp, Hrane Korošak naznanja vsvojem in v imet« svoje soproge Pavle vsem pr jatel jem in »naceem pretaino vest, da jo njt go? srčnol)wt»»jea edini sinček Artur v pond ijek dn« 7 1919 ob 5. uri popoldne v nešm -_^oi 6 let mirno v Gospo- i.r -ASpal Pr gre b nepozabnega deteta se je vršil v sredo dne 9. aprila 1919 ob 5 nri popoldne iz h, še žalosti Pobrežka cesta I n» cerkveno pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 8. »prila 1919 734 K Izdajatelj in založnik: Konsoroü „Straža,* [Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan# Zalivala Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom n sploh v«em, ki so r» jno ženo ozir. mater Lizo Šori spremljali dne 7 aprila k zadnjemu pcö'tku pri Sv. Urbano, izrekam najiskrenejšo z hvalo Posebno se sahvaljmemo č. g. duhovnikom in pevkam za, kresno slovo na grobu. Bl?go po kpjnioo, ki zapušča 8 malih otrok, priporo čarno v molitev. Sv. Urban pri Mariboru, 8. aprila 19 -9. 728 Žalnjoši ostali. (Tlak tiskarne sva Cirila .k Mariboru.