PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Leto VII. - št. 245 j Ljubljana, sobota, 19. oktobra 1946 I Izhaja vsak dan razen ob petkih | Mesečna naročnina Din 45.— J Cena Din 2.- POZDRAV NAŠI DELEGACIJI, KI JE BRANILA CAST IN PRAVICE NAŠIH NARODOV: Maša delegacija se je vrnila Nocoj ponoči se je vrnila v 'domovino naša delegacija na mir o o ni konferenci v Parizu. Borbeni nastopi množic °b njenem odhodu o Pariz, prežeti z oso elementarno silo ljudskega stremljenja po zmagi pravice malih narodov, zaobljube ljudstva delegaciji in delegacije ljudstvu, da bo vztrajala v borbi, zlasti pa junaški boj naše delega-°ije na sami mirovni konferenci — vse to predstavlja novo pomembno stran 0 zgodovini naših narodov, zlasti v zgodovini slovenskega naroda! S ponosom in samozavestjo, okrepljeni o svojem Patriotizmu zro naši narodi na bogato bilanco dela delegacije. . Pokazala je vsemu svetu, kako se je treba boriti za pravice malih narodov tudi za zeleno mizo, kjer doslej v zgodovini mali narodi niso imeli besede. Slovenski narod, njegov boj in njegove pravične zahteve niso bile o Preteklosti znane svetu, bil je pač eden mnogih malih narodov, trajnih sužnjev hnperialvzma, tujca. Danes so težnje in Pravična, stremljenja slovenskega naroda znane vsemu svetu: demokratičnim silam o svetu, ki jih podpirajo in imperialističnim klikam v svetu, ki jih skušajo brutalno gaziti. Naša delegacija 1? z velikim ognjem in z oso silo argumentov tolmačila naše zahteve. Nadalje je pokazala naša delegacija> kako se je treba boriti za demokratični, trden mir, za mimo sporazumevanje med narodi, za novo metodo reševanja mednarodnih problemov, ki naj bi omogočila maksimum medsebojnega razumevanja in soglasja med zavezniškimi državami. Na konferenci je prevladala druga metoda vsiljevanja tuje volje suverenim državam, metoda diktata. To je tudi privedlo do negativnih strani konference. Toda boj za mir potom sporazumevanja, proti sistemu preglasovanja, boj, ki ga je poleg sovjetske delegacije in delegacij drugih demo-- kratičnih drža:) vodila naša delegacija in dala zglednih primerov takega dela (predlogi za razmejitev z [talijo), ta boj, ta načela imajo vso bodočnost, ker ima oso bodočnost velika ideja demokratičnega trdnega miru, suverenosti in bratstva narodov. Visoko se je na mirovni konferenci dvignil lik dolgoletnega borca in uresničevalca naših nacionalnih stremljenj — lik tovariša Kardelja, šefa jugoslovanske delegacije. V njegovih govorih je prišla do izraza vsa moralno politična sila naše argumentacije, vsa bridka resnica o »argumentih*, angleške, ameriške in nekaterih drugih delegacij, vsa modrost in globina državnika, ki vedno zna naše tisočkrat upravičene težnje vskladiti, usmeriti o splošni tok plemenitih stremljenj človeštva Po miru, po sporazumevanju med narodi, po napredku. Naša delegacija je visoko dvignila Ugled naše dežele. Prišla je do izraza velika moralno politična moč male države, ki tudi na mednarodnem popri-šču razbija sile reakcije, agresije, narodne izdaje in nasilja med narodi. Vse to je poleg delovnega poleta in borbenih tradicij naših narodov tudi vir — novega patriotizma, ponosa in ljubezni do naše domovine, do njenih voditeljev, prezira do vseh tistih podlih duš, ki bi hinavsko hotele »večje uspehe« in ki nočejo videti, v kako težki borbi z imperializmom, si pravica malega naroda utira pot o svet. Mirovna konferenca ni prinesla uresničenja naših teženj. Nuša delegacija je zato izjavila, da ne podpiše take mirovne pogodbe z Italijo /Vi ni prisostvovala zaključni plenarni seji mirovne konference, na kateri so sprejeman Vpisnik o glasovanjih na zadnjih plenarnih sejah. Naša delegacija je s tem Jasno izrazila voljo naših narodov, ki »e bodo nikoli pristali na gaienje naših osnovnih, življenjskih teženj. Maršal Tito je v razgovoru z ameriškimi novinarji dejal k temu vprašanju: »Razume se, da mi pričakujemo, da bo še govora o teli odločitvah, ki so padle na pariški konferenci, da bodo vzeli v obzir naši upravičeni argumenti in interesi naše dežele ter da bodo izvršene izoestne modifikacije v korist naših upravičenih zahtev. Mislim pri tem na konferenco predstavnikov štirih velikih zaveznikov.*. Ob povratku naše delegacije je naše ljudstvo prevzeto ne samo s čustvi ponosa in hvaležnosti do njenega dela, temveč tudi z borbeno voljo — vztrajati, nadaljevati z borbo! Naš boj z niirocmo konferenco ni končan in ne bo končan, dokler ne bodo naše osnovne življenjske težnje izpolnjene. ib. Jugoslovanska delegacija se ni udeležila zaključne seje mirovne konference Šef jugoslovanske delegacije E. Kardelj poslal predsedniku mirovne konference pismo o vzrokih, zaradi katerih se jugoslovanska delegacija ni udeležila zaključne seje Pariz, 18. okt. (Tanjug) Pariška mi- goslovanski delegaciji, da prisostvuje za-rovna konferenca je končala svoje delo ključni seji. ■ na popoldanski seji 15, t. m. Šef kitajske delegacije,' ki Je ; včeraj Na dnevnem redu, je bila odobritev predsedoval konferenci, je v začetku seje zapisnika o izidih, glasovanja na zadnjih obvestil konferenco o tem pismu,'prebral plenarnih sejah o vseh petih mirovnih pa ni besedila, čeprav je bil dolžan to pogodbah. Ti sklepi mirovne konference bodo poslani kot priporočila konferenci Sveta ministrov za zulnanje zadeve, ko bo pričel sestavljati končna besedila mirovnih pogodb. Jugoslovanska delegacija ni prisostvovala včerajšnji sklepni seji, ker je mnenja, da je način mehaničnega preglasovanja formalno in vsebinsko napačen in nepravičen, posebno, ker gre za odločitve, ki zadevajo neposredno življenjske interese zavezniških dežel. Še! jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je obvestil konferenco s pismom, ki ga je poslal predsedniku konference, o razlogih, ki so onemogočili ju- storiti. Izjavil je, da bo besedilo pisma naknadno razmnoženo in dostavljeno članom konference. To, da ni bilo prebrano polno besedilo pisma na včerajšnji plenarni seji-, v katerem pojasnjuje delegacija zavezniške dežele razloge, zaradi katerih ni mogla prisostvovati zaključni seji konference, ki je reševala vprašanja o mirovnih pogodbah z bivšimi sovražnimi deželami, in sicer delegacija države, ki je prispevala za zmago nad temi deželami sorazmerno največ, je novo dejanje brezobzirnega postopka glede na stališče ene izmed zavezniških dežel. Pismo šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja se glasi: Jugoslavija je pripravljena sodelovati še nadalje z zavezniki, da bi se dosegel sporazum in da bi mogli vsi zavezniki, ki so se skupno borili proti fašistični Italiji, tudi skupno podpisati mirovno pogodbo z njo Gospod predsednik! Čast mi je v imenu jugoslovanske delegacije zaprositi vas, da izvolite prebrati na zaključni seji pariške mirovne konierence naslednjo izjavo: Delegacija FLRJ, ki se zaveda svoje odgovornosti pred narodi, katerih interese je morala zastopati na pariški konferenci, in ki se zaveda tudi odgovornosti pred vsemi narodi, ki si želijo pravičnega in trajnega miru, se je zavzemala od začetka pariške konference za to, da bi sprejeli tako metodo dela, ki bi omogočila medsebojno razumevanje in soglasnost med deželami, ki so se borile v vojni ramo ob rami. To smo storili, ker smo menili, da je to edini način, da bi se dosegel mir, ki bi ga lahko smatrali vsi narodi in tudi narodi Jugoslavije za pravičnega. Toda naše pričakovanje se na žalpst ni uresničilo. Sprejeta je bila metoda sprejemanja sklepov s pomočjo glasovanja, to pa je metoda, ki je formalno nepravilna, kadar gre za življenjska vprašanja nekega naroda in za usodo^ miru med narodi, ker omogoča vsiljevanje volje neke skupine držav drugim suverenim in enakopravnim deželam, nepravična pa je tudi po vsebini, ker povzroča, da se vprašanja ne rešujejo po objektivnih merilih, ampak s stališča posebnih interesov skupin držav, ki predstavljajo na kon!erenci večino. Kljub vsemu temu jugoslovanska delegacija ni nehala aktivno sodelovati na konferenci, pri čemer je storila vse, da bi prišlo do sporazuma v vprašanjih, ki so izredne življenjske važnosti za narode Jugoslavije. Na tej poti se jugoslovanska delegacija ni strašila velikega popuščanja, ki pomeni težko žrtev na škodo ne-ovrženih pravic naših narodov. To je storila v pričakovanju, da bodo ocenili to njeno pozitivno sodelovanje pri graditvi miru pravilno in da bo naletela na primerno razumevanje pri ostalih delegacijah, Toda prizadevanje naše delegacije, ki s0. ^,a P°dprle nekaiere delegacije v komisijah in podkomisijah in tudi na zadnjih sejah plenarne konference, na katerih je dobila metoda preglasovanja v polni meri značaj prave brezobzirnosti in se končno spremenila v metodo, po kateri ni mogoče priti do pravične rešitve, ni naletelo na potrebno razumevanje in odgovor nekaterih delegacij. Rezultati konference glede vrste vprašanj osnovne važnosti za Jugoslovijo v načrtu mirovne pogodbe z Italilo so taki, da onemogočajo jugoslovanski vladi podpis te pogodbe, če ne bodo spremenjene glavne določbe, ki zadevajo življenjske interese Jugoslavije, Delegacija FLRJ meni, da je ravnala konferenca pri reševanju vprašanj, ki zadevajo najbolj neposredno interese narodov Jugoslavije, formalno nepravilno in nepravično, in smatra iz teh raz- Povratek delegacije FLRJ iz Pariza Ljubljana, 18. oktobra. TANJUG je obveščen, da je delegacija FLRJ na Mirovni konferenci s šefom delegacije podpredsednikom Zvezne vlade tov. Edvardom Kardeljem na čelu, odpotovala iz Pariza in bo prispela v petek 18. t. m. ponoči na Jesenice. Ljubljana bo sprejela velikega borca za pravice narodov Jugoslavije, šefa delegacije tov. Edvarda Kardelja v soboto 19. t. m. ob 9. uri dopoldne na Kongresnem trgu, kjer bo imel tov. Edvard Kardelj govor. Predsednik poljskega Narodnega sveta g. Boleslav Bierut in maršal Rola Zymierski. sta obiskala maršala Tita Beograd, 18. okt. (Tanjug) Danes ob 17. uri je predsednik poljskega Narodnega sveta g. Boleslav Bierut v spremstvu maršala Poljske Mibala Role Zy-• mierskega obiskal predsednika vlade FLRJ, ministra za narodno obrambo maršala Josipa Broza - Tita. Visoka gosta sta spremljala veleposlanik poljske republike v Beogradu g. Jan Karol Ven de in veleposlanik FLRJ v Varšavi Božo Ljumovič. Obisku sta prisostvovala pomočnik zunanjega ministera dr. Vladimir Velebit in generalmajor Ljubodrag Djurič. Predsednik poljskega Narodnega sveta g. Bierut je obiskal predsednika Prezidija Ljudske skupščine dr. Ribarja Beograd, 18. okt. (Tanjug) Danes ob 17.30 uri je predsednik poljskega Narodnega sveta g. Boleslav Bierut v spremstvu maršala Poljske Mihala Role Zy-mierskega obiskal predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr Ivana Ribarja. Predsednika g. Bieruta sta spremljala poljski veleposlanik v Beogradu g. Jan Karol Vende in jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Božo Ljumovič. Od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ sta bila prisotna podpredsednik Prezidija Ljudske skupeščine FLRJ Marko Vujačič in Bane Andrejev. Bolgarski zunanji minister se zahvaljuje za pomoč jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci Beograd, 18. oktobra (Tanjug). Včeraj popoldne je potoval na povratku z mirovne konference iz Pariza skozi- Beogradi bolgarski minister za zunanje zadeve Georgij Kulišev. Na postaji so pričakovali ministra Kuliševa predstavniki ministrstva za zunanje zadeve FLRJ in bolgarskega poslaništva. Bolgarski minister za zunanje zadeve Kulišev je dal kratko izjavo za jugoslovanski tisk, v kateri je rekel: »Posebno bi rad podčrtal našo veliko zahvalo predstavnikom FLRJ, ki so dosledno branili našo stvar na mirovni konferenci.« Prof. Emile Sicard pri maršalu Titu Beograd, 18. oktobra (Tanjug). Predsednik vlade FLRJ maršal Josip Broz-Tito je sprejel v sredo popoldne profesorja slovanske sociologije pariškega vseučilišča g. Emila Sicarda. Švedski delegatki organizacije »Rešite otroke« pri maršalu Titu Beograd, 18. oktobra (Tanjug). Predsednik vlade FLRJ maršal Josip Broz-Tito je sprejel v sredo popoldne švedski delegatki organizacije »Rešite otroke« Sonjo Branting, odvetnico in članico eksekutivnega fonda organizacije »Rešite otroke« in urednico ženskega social-de-mokratičnega lista »Morgonbrif« May Jarke. Sprejemu je prisostvovala generalna sekretarka Rdečega križa Jugoslavije Jaroslava Ribnikar. Drugo redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ bo 15. novembra Beograd, 18. oktobra (Tanjug) Predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je izdalo 15. t. m. ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ na drugo redno zasedanje, ki se bo pričele 15 novembra. logov, gospod predsednik, da ne more prisostvovati zaključni seji konference in udeležiti se seje, ki sklepa o priporočilih konferenci Svetu ministrov za zunanje zadeve. Toda jugoslovanska delegacija izraža istočasno vso pripravljenost vlade FLRJ na še nadaljnje sodelovanje s svojimi zavezniki, da bi se našla sporazumna rešitev in bi lahko vsi zavezniki, ki so bili združeni v vojni proti fašistični Italiji, tudi skupno podpisali mirovno pogodbo z Italijo. Ko vam izražam svojo zahvalo za ljubeznivo objavo naše gornje izjave pariški konferenci, vas prosim v imenu jugoslovanske delegacije za prijaznost, da bi sporočili vladi francoske republike našo globoko zahvalo za toplo gostoljubje, ki ga je uživala naša delegacija v Franciji ves čas konference. Izvolite sprejeti izraze mojega posebnega spoštovanja! Predsednik delegacije FLRJ na pariški konferenci, V nadaljevanju seje se je pričelo glasovanje o zapisniku priporočil konferenci Svetu ministrov za zunanje zadeve glede mirovnih pogodb s petimi bivšimi sovražnimi deželami. Zapisnik je bil sprejet. Konferenca je nato sprejela dve resoluciji, ki ju je predlagal šef delegacije ZDA Byrnes. V prvi resoluciji se izreka priznanje delu in prizadevanju generalnega sekretarja in vsem udeležencem konference, v drugi pa je izražena hvaležnost francoski vladi preko njenega predsednika Bidaulta za gostoljubje, ki ga je pokazala do udeležencev konference. Pred zaključkom konference 60 imeli poleg Byrnesa krajše govore Molotov, Bevin in Bidault, ki je zavzel kot pred- stavnik dežele ško mesto. gostiteljice predsedni- Izjava Molotova Šef sovjetske delegacije Molotov je izjavil: Sovjetska delegacija se strinja z velikim zadovoljstvom z malo prej prebranimi resolucijami, ki izražajo Bidaultu in francoski vladi hvaležnost za izredno gostoljubje, ter priznanje generalnemu sekretarju in vsem sodelavcem te konference za veliko pomoč pri napornem delu ki smo ga tu izvršili. (Ploskanje.) Poslušali smo izjavo, ki govori o pomenu dela te konference. Vsak izmed nas misli v tem trenutku na to. O rezultatih dela te konference pa ne razmišljajo samo tukaj, ampak tudi ljudje izven te palače, katerih je mnogo, mnogo več kakor nas, ki sedimo v tej dvorani. O tem razmišljajo, ker se spominjajo težkih let vojne, zločinov fašizma, težav in preizkušenj v boju v teh zadnjih letih, ko je po drugi svetovni vojni tako narasla želja narodov po vzpostavitvi zares trajnega in trdnega miru ter varnosti narodov. Sovjetska delegacija zastopa deželo, ki je prispevala svoj delež k naši skupni zmagi. Vemo, da je naletel ta delež na največje priznanje pri vseh zavezniških in združenih narodih. Sedaj, ko delajo zavezniki za vzpostavitev miru in varnosti med narodi, meni Sovjetska zveza, ki jo tukaj zastopamo, da je njena dolžnost nadaljevati boj za cilje, za katere smo se borili v vojni. Prepričani smo,, da ustreza ta boj, ki ga vodimo za demokratični mir, najvažnejšim interesom velikih in malih narodov ter poglavitnim interesom vseh miroljubnih narodov, (Ploskanje.) LOČITEV TRŽIČA OD TRSTA BI UNIČILA NJEGOVO GOSPODARSTVO V spomenici Svetu zunanjih ministrov zahteva SIAU za tržiški okraj, naj bi bil Tržič povezan s Trstom Ne priznamo in ne bomo priznati krivičnih meja“ Trst, 18. okt. (Tanjug) Predstavniki 17.000 članov Slovensko-italijanske antifašistične unije za tržiški okraj so poslali z zasedanja plenuma zunanjim ministrom štirih velesil posebno spomenico, v kateri jih opominjajo, naj na svojem novem zasedanju upoštevajo gospodarske vezi Tržiča z mestom Trstom in odločno voljo vsega tržiškega prebivalstva, ki noče biti odtrgano od Trsta. Spomenica pravi med drugim: »Če je Tržič postal važno industrijsko in gospodarsko središče, je to posledica tesne povezave s Trstom. Gospodarsko in industrijsko je Tržič predmestje Trsta in ne more biti odtrgan od njega, ne da bi se povzročila njegova beda in uničile vse gospodarske in delovne sile. Tržič ne more živeti brez najtesnejših zvez s Trstom, na drugi strani pa bi bilo tržaško gospodarstvo zelo oškodovano, če bi ne imelo več zvez s Tržičem.« Potem ko spomenica s številkami dokazuje, kako se je Tržič' razvijal spo-redno z razvojem Trsta, nadaljuje: »Na stotine in stotine tržaških delavcev in uradnikov je zaposlenih v tržiških ladjedelnicah in drugih industrijah, furlanski kmetje ob levem bregu Soče pa izvažajo svoje vrtnarske in sadjarske pridelke v Trst. Da je tržiško gospodarstvo podružnica tržaškega gospodarstva, nam dokazuje dejstvo, da so vse industrije v Tržiču bile postavljene od tržaških industrij. Tako je bila leta 1907. postavljena ladjedelnica v Tržiču z imenom »Tržaška ladjedelnica« (Cantiere navale triestino), tako je leta 1905. nastala »Prva tržaška tovarna za stiskanje olja«, leta 1911. pa je nastala kemična industrija »Tovarne Adria S. A.« Zaradi potrebe razvoja ve- likega tržaškega tržišča so bile v Tržiču zgrajene še druge tovarne, nove železnice in električne centrale, predilnice, kemične tovarne barv in razne druge manjše industrije, vse najtesneje povezane z gospodarstvom in trgovino mesta Trsta. Če bi se sedaj Tržič odtrgal od Trsta, bi pomenilo to konec vsega industrijskega delovanja z vsemi posledicami, ki bi padle na vse prebivalstvo. Taka rešitev bi zadušila vsako trgovinsko in industrijsko delovanje. Začelo bi se trpljenje in beda vsega prebivalstva, ker bi mu odvzeli možnost dela in zaslužka. Ni mogoče, da bi se napravila taka krivica, ki bi odvzela prebivalstvu najosnovnejše pravice do življenja. Prebivalstvo tržiškega okraja je s svojo junaško borbo proti nacističnemu okupatorju mnogo prispevalo k skupni stvari Združenih narodov. Naš okraj s 43.000 prebivalci je dal 2538 borcev, ki so se borili po kraških dolinah. V tej slavni borbi je junaško padlo 342 najboljših sinov, 180 je pogrešanih, 522 ranjenih, 519 pa so jih deportirali v nacistična taborišča. Naše ljudstvo se je junaško borilo proti temu, da bi bilo zopet podrejeno italijanski vladi, ker mu je dovolj 25 let gospodarskega in političnega zatiranja. Pravica in demokracija zahtevata, naj se Tržič ne odtrga od Trsta, naj se ne razcepi ta gospodarska in jezikovna enota. Pravica zahteva odločitev, ki bo upoštevala vse, kar je navedenega v tej spomenici in ki bo združila in vezala Tržič z duševnim in gospodarskim središčem Trstom. Tržiško ljudstvo ne more sprejeti pariških sklepov in se bo vedno borilo proti njim za dokončno združitev s Trstom. Plenum SIAU za Trst poziva vse prebivalstvo k združitvi v enotni fronti, ki naj zagotovi demokratično pravice tržaškega prebivalstva Trst, 18. oktobra. Dopisnik Tanjuga poroča: Na usedanju plenuma Mestnega odbora SIAU za Trst je predsednik profesor Ferlan v otvoritvenem govoru izrazil zahtevo tržaškega demokratičnega prebivalstva, da morajo Koper, Piran, Izola in Gorica s svojo okolico pripadati Jugoslaviji. Tržič, ki je nedeljiva gospodarska in industrijska enota s Trstom, mora Ostati sestavni del svobodnega ozemlja. Poudaril je potrebo po združitvi vseh demokratov v borbi za demokracijo. Govoril je o poskusih Anplo-američanov, ki si skušajo s pomočjo svojih satelitov zagotoviti oblast na bodočem svobodnem ozemlju, da bi vsilili tukajšnjemu ljudstvu kolonialni statuit. Na podlagi predsednikovega govora je bil sprejet od vseh delegatov poeiv k enotnosti. V tem pozivu Mestni plenum SIAU-a za Trst ugotavlja, da obstoja zaradi statuta, ki ga nameravajo vsiliti Trstu, velika nevarnost za neodvisnost Trsta in njegov gospodarski procvit. Zaradi tega je nastopil trenutek, ko mora vsak iskren demokrat prelomiti sleherno vez z reakcionarnimi šovinisti. Pozivajo vse iskrene demokratične sile na tem ozemlju, da se združijo v Enotno fronto demokratične akcije, ki naj temelji na naslednjih programskih točkah: 1. resnično demokratični statut, ki naj zagotovi popolno suverenost krajevnega prebivalstva; 2. odstranitev vseh vojaških okupacijskih sil s tega teritorija v roku 30 dni po podpisu mirovne pogodbe; 3. dosledna demokratična ustava, ki naj zagotovi vso oblast domačemu prebivalstvu na polju zakonodaje, izvršne in sodne dejavnosti preko zakonodajnih sodnih in izvršnih organov, izvoljenih na osnovi demokratičnih načel; 4. uprava, sodstvo, policija in vse ostale javne ustanove morajo biti demokratični organi, sestavljeni iz domačih elementov, ki se niso kom primitirali s fašizmom ali z nacističnim okupatorjem; 5. borba proti vsakemu vmešavanju imperialističnih sil in proti vsaki obliki kolaboracion izma; 6. poglobitev bratstva med Italijani in Slovani, ki temelji na popolni enakopravnosti narodnostnih pravic im ki jo jamči zakonodaja, ki mora zatreti vsako narodnostno, Tasno in versko nestrpnost v kakršni koli obliki; 7. borba proti ostankom fašizma in neofašizma ter proti šovinizmu, kjer koli bi se vgnezdil in pod kakršno koli krinko bi se poskušal ponovno pojaviti v javnem življenju; 8. politika, ki naj na gospodarskem polju pripelje Trst do blaginje s pomočjo .krepitve industrije, financ, trgovine in pomorstva, s sadovi dela- primorskega prebivalstva, predvsem pa s pomočjo obnovitve pristaniškega prometa, kar je možno le z izpostavitvijo prijateljskih odnošajev z vsemi državami, predvsem pa z Italijo, Jugoslavijo in ostailimi državami našega zaledja; politika, ki naj zaradi tega na področju socialnih vprašanj poskrbi za zadovoljitev življenjskih potreb meščanov, za varstvo in razširjanje delovnih pravic, ki naj zajamčijo pravico do dela, obrambo domače delovne sile in delovnih pogojev; 9. borba za sindikalno enotnost v organizaciji, ki bi bila neposredno včlanjena v Svetovni sindikalni federaciji, ki bi temeljila na mednarodni demokratični osnovi in bila organizirana po industrijah. Delovala naj bi v obrambo interesov delavstva, ki jih je treba razumeti v čim širšem smislu, tako da bi vsebovala borbo za kontrolo med podjetjem in za obrambo demokratičnih načel in pridobitev; 10. začasna vlada z najmanj 9 člani, ki bi jo imenoval Varnostni svet Združenih narodov po predlogih narodnostnih in političnih skupin svobodnega ozemlja in ki bi ji stala ob strani posvetovalna skupščina, sestavljena iz najmanj 90 članov, izvoljenih po načelih in sistemih, ki veljajo za začasno vlado. Ob zaključku zborovanja plenuma so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti sklepom pariške konference, ki ni priključila Tržiča Jugoslaviji, in zaradi tega zahtevajo, da se Tržič vsaj priključi Trstu, s katerim tvori gospodarsko enoto. Tovarišema Molotovu in Kardelju pa so poslali zahvalna pisma za odločno obrambo demokratičnih pravic na pariški konferenci. Italijanski imperialisti hočejo z vsemi sredstvi iztrebiti Slovence v Slovenski Benečiji Trst, 16. oktobra. Dopisnik Tanjuga poroča: Zaradi sklepov, ki jih je proti volji zainteresiranih držav sprejela glede Julijske krajine Pariška konferenca, se je položaj v Slovenski Benečiji še poostril. Italijanski imperialisti vsak dan huje zatirajo Slovence, ki bi morali po pariških sklepih pripasti Italiji. Ne dobijo ne dela, ne zaslužka. Vedno znova odhajajo nove skupine iskat tlela v tujino. Skupina 50 Benečanov, ki se je ho- tela izseliti v Francijo in ki so jo v Piemontskih gorah zavrnili, se je te dni prebila v Julijsko krajino na Bovško. Pripovedovali so, kako italijanski imperialisti narodnostno in kulturno zatirajo Slovence na ozemlju Slovenske Benečije. Napadi ozopovskih tolp na bivše pripadnike narodno osvobodilnega gibanja so vedno pogostejši. To povzroča vsak dan večje nezadovoljstvo ^in odpor med prebivalstvom, ki hoče biti priključeno k novi Jugoslaviji. Izjava generala Eisenhowerja Trst, 18. oktobra. Dopisnik Tanjuga poroča: Načelnik Glavnega stana ameriške vojske general l>wight 1>. Elsenho-wer je včeraj pregledal ameriške čete in vojaške poloiaie vzdolž Morganove črte v coni A Julijske krajine. Med ostalimi položaji je general Eisenhower pregledal položaje v Kobaridu, postojanke vzdolž Morganove črte severno od Kanala, v Krmiuu, Butriji in končno vojaško bol- nišnico v Vidmu. Med obiskom ie general Eise.nhovver nagovorili nekatere skupine ameriške vojske. Eni teh skupin je dejal general med drugim: »Potrebno je, da ameriška vojska ostane v Evropi, ker je naša ni loga, da uredimo kaos, ki je nastal po koncu vojne.« Proti večeru je general Eisenh»wer odpotoval 2 videmskega letališča. Vse naš,? ljudstvo je budno spremljalo potek mirovne konference o Parizu. Zdaj, ko je naša delegacija na poti o domovino, se zbira naše ljudstvo na sestankih, s katerih, pošiljajo tov. Kardelju in celi naši delegaciji pozdrave in zahvalne resolucije, d katerih iriikb sem prišel, sem organiziral delavstvo, napravili smo štrajk za povišanje Plač.. .< Zasmejal se je: »... in sem letel ..« Po kratki pavzi je nadaljeval: »Nekajkratv na leto so me gotovo tudi zaprli... Štiri in tridesetega leta pa sem šel iz tovarne in se posvetil predvsem političnemu delu med delavstvom. Bil sem tajnik Zveze metalurških delavcev Slovenije, leto kasneje pa postal predsednik Strokovne komisije za Slovenijo in tako prav za prav sekretar delavskega razreda Slovenije. To je bila doba velikih štrajkov, ki sem jih z dru. gimi^ vodil in organiziral tudi jaz ...« »Štiridesetega leta pa sem moral v ilegalo. Ker sem povsod nastopal odkrito in dvigati v delavstvu razredno zavest, so me oblasti stare Jugoslavije na vse načine preganjale in mi legalno delo popolnoma onemogočile. Tako sem v ilegali nadaljeval svoje delo vse do 1941. leta, ko smo šli na poziv Partije v jugoslovansko vojsko, da bi rešili, kar hi se še dalo rešiti...« je pripovedoval. »Jugoslavija je propadla. V Ljublja-'ui smo organizirali 27. aprila 1941 OF. Takrat sem prevzel v njej vojaški sektor in postal 22. junija 1941 prvi komandant Glavnega štaba Slovenskih partizanskih čet. io sem bil do oktobra 1942. leta, potem pa sem šel spet na politično delo. «Mislim, da je dovolj. Saj ne vem več kaj povedati,« je. dejal in preko obraza ;e mu je razlezel smeh. »Zdaj pa sem, kakor vidiš, minister za industrijo in rudarstvo vlade LRS in «lan Centralnega komit&ja Komunistične partije Slovenije.« Tovariš Franc Leskošek - Luka je '■n a n vsemu delavstvu v Sloveniji po Jelu in borbi, ki jo je vodili vse svoje življenje za boljšo bodočnost delovnega iudstva. Zato so ga Celjani izbrali za kandidata v Ustavodajno skupščino LR Slovenije, ker bo samo človek, ki je poskusil vse trpljenje in boje delovnega "loveka, lahko zastopal njegove koristi. Zmut/a OF — udarec mednarodnim imperialističnim hliham Lidija Šentjurc Lidija Šentjurčeva je doma iz trboveljskih revirjev. Rodila se je 18. 3. 1911. leta. 2e v mladih letih je v domačem kraju spoznala vse trpljenje in borbe rudarjev, zlasti pa jo je presunilo trpljenje rudarske mladine. Obiskovala je učiteljišče v Ljubljani, nato pa se je vpisala na univerzo, kjer je dokončala študije na filozofski fakulteti. Že kot študentka se je vsa posvetila borbi za pravice delavskega razreda in za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva. Delovala je v organizacijah demokratične akademske mladine v Ljubljani, kjer je ta mladina vodila borbo za iste cilje kakor delavstvo v revirjih. V letih rastoče fašistične nevarnosti 1935-56-37 je bila med vodilnimi organizatorji gibanja mladine za mir in proti fašistični nevarnosti, ki je ogrožala našo deželo. Bila je v tem času tudi član Pokrajinskega komiteta^ SKOJ-a in član vodstva Antifašistične mladine Jugoslavije. V vsem tem času jo je policija neprestano preganjala, zlasti po obsodbi na dve leti robije. Velika predanost stvari delovnega ljudstva, iskrenost in strogost do sodelavcev, harmonija med odločnostjo in nepokolebl jivostjo v borbi na eni strani ter ljubeznijo in pozornostjo do človeka na drugi strani — vse to je visoko dvigalo njen ugled pri sodelavcih in pri množicah. Ta _ svojstva borca - revolucionarja, svojstva, ki so v tesni zvezi z vsem najboljšim v tradicijah delavskega središča, je Lidija Šentjurčeva razvijala v vsej svoji poznejši delavnosti. Takoj po okupaciji so jo gestopov-ci pregnali v Srbijo. Vendar se je kmalu ilegalno vrnila nazaj v Slovenijo. Delovala je v Ljubljani na različnih dolžnostih, zlasti kot sekretar Glavnega odbora mladinske Osvobodilne fronte. Po odhodu Izvršnega odboja OF na osvobojeno ozemlje maja 1942, je postala sekretar okrožnega odbora OF za Ljubljano in član IOOF. Vodila je organizacijo OF v Ljublja- Po osvoboditvi je v novih okoliščinah nadaljevala z organizacijskim im političnim delom, hkrati pa je posvetila vso svojo pozornost kulturno političnemu delu, prevzgoji ljudi, gradnji naše nove ljudske kulture. Ni dogodka v naši kultrni rasti, ki mu ne bi posvetila pozornosti in pomoči. Krepi in utrjuje naš kulturni razvoj z duhom predanosti stvari delovnega ljudstva, borbenosti, človečnosti, neprestanega premagovanja težkoč. Tovarišiča Šentjurčeva je član IOOF in CK KPS. Kandidira v domačem rudarskem kraju — v Hrastniku. Stane Kavčič m :J& • JaSlAV) L* "te h (hjja ^ c V / I ■) 'H-A iaaA SiJV~ias\ crft',v/ a^to loUn/) m.-J' Predvolivno zborovanje na Viču Lidija Šentjurc ni v težkih dneh blokad, streljanja talcev, množičnih internacij, združenega terorja belogardistov in okupatorja. Samo človek močnih kvalitet je lahko v tistih dneh zgradil in krepil v organizacijah OF tistega duha odpora in borbenosti, ki je takrat ustvarjal čuda v blokiranem mestu-heroju. Leta 19+3 je odšla iz Ljubljane. Z neutrudljivo energijo je odslej gradila organizacije OF, ljudske oblasti, Partije, ZMS in AFZ v Julijski krajini, na Gorenjskem, Dolenjskem in v Trstu. V Trstu je zlasti pomagala premagati nasprotja med Italijani in Slovenci, kazala je na njihovega skupnega sovražnika — imperializem ter utrjevala bratstvo med obema narodoma, ki se danes jasno kaže. M Tov. Stane Kavčič se je rodil 1919. leta v Ljubljani, potem pa živel v Borovnici pri Vrhniki. Že s 16, letom je moral iti v tovarno za delavca. Tu je na lastni koži spoznal izkoriščanje delav-I skega razreda, zato se je takoj začel boriti za njegove osnovne človeške pra-I vice. Med delavci, posebno pa med delavsko mladino, je delal na kulturnem, I političnem in sindikalnem področju v okviru delavskega kulturnega društva »vzajemnost«. Bil je član drama tskega I odseka in tajnik tega progresivnega društva, katerega člani so kasneje odšli v partizane, ali pa biili postreljeni kot talci. Kot 18 letnega delavskega mladinca so ga kapitalisti zaradi odločne obrambe osnovnih delavskih pravic vrgli na cesto. Od tedaj je delal po raznih kamnolomih do 1940. leta, ko je odšel, k vojakom. Po razpadu stare Jugoslavije je v svojem domačem kraju in okolici takoj začel organizirati osvobodilno gibanje. Julija 1941 je bil povezan s prvo partizansko skupino, v kateri sta bila tudi sedanji narodni heroj Luka Suhadolc in pokojni Bračiič iin sodeloval pri organizacijskih pripravah za znani partizanski napad na preserski most. Kot neustrašen borec in sposoben organizator je postal član ogrožnega odbora OF, decembra 1941 pa sekretar okrožnega komiteja KPS za Vrhniko. Tu je kot ilegalec širili in utrjeval organizacijo OF. Na težkem terenu v Dolomitih, "sredi sovražnih postojank je ostal do marca 1943. leta, ko je odšel na Dolenjsko, ker je bil malo prej imenovan za sekretarja PK SKOJ-a za Slovenijo. Kot organizator protifašistični mladine je tov. Kavčič prepotoval Dolenjsko, Notranjsko, Primorsko in Gorenjsko ter s svojimi izkušnjami utrjeval mladinsko organizacijo. Na koncu 1943. leta je postal član SK SKOJ-a in decembra 1943 odšel na Hrvatsko v Oto-čac. Z vojaškim in političnim vodstvom jugoslovanskega osvobodilnega gibanja je prepotoval vso Bosno in bil spomladi 1944 na I. kongresu USAOJ-a v Dr-varu izvoljen za predsednika. V Dr varu je doživel desant nacističnih divizij in se z 6. lisko divizijo prebijal skozi 7. sovražno ofenzivo v Bosni, od koder je V četrtek zvečer je bilo v dvorani gimnazije na Viču veliko predvolivno zborovanje terenov Kolezija, Tržaška cesta, Stan in dom, Nova vas in Bonifacija. Na zborovanju je govoril kandidat viške četrti podpredsednik vlade LR Slovenije tov. dr. Marjan Brecelj. Že pred osmo uro so prihajale v dvorano skupine volivcev z zastavami na čelu. Delavci, nameščenci, obrtniki in mladina so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Zborovanje je otvoril in vodil sekretar četrtnega OF odbora tov. Pavlin, ki je toplo pozdravil volivce in četrtnega kandidata tov. Breclja. Takoj za njim je spregovoril kandidat podpredsednik vlade dr. Brecelj, ki so ga zborovalci pozdravili z navdušenim ploskanjem. »Volitve, je dejal tov. Brecelj, »niso plebiscitnega značaja, ker tu ne gre za preizkušnjo, ali je naša država in gospodarska politika prava in trdna. Gre za to, da si bi naš narod izvolil svojo skupščino, ki mu bo dala značaj samostojne suverene države, v okviru FLRJ.« Navdušeno ploskanje je veduo znova prekinjalo tov. Breclja, ki je omenil tudi zunanje politični pomen volitev ter naglasil moralno politično zmago naše delegacije v Parizu. V dvorani so se culi ogorčeni klici proti tujim imperialistom in vzkliki vodji naše delegacije tov. Kardelju. »Naša borba v Parizu, je nadaljeval tov, Brecelj, je vzbudila občudovanje vsega demokratičnega sveta in strgala krin- potem odšel na Vis. Po osvoboditvi Beograda je prišel v Beograd, kjer je ostal v vodstvu jugoslovanske ljudske mladine. Decembra 1945 je postal organizacijski sekretar CK KPS in bil izvoljen za člana IOOF. Za svoje zasluge je odlikovan z redom bratstva in enotnosti I. reda, zaslug za narod I. reda, z redom za hrabrost in je nosilec spomenice 1941. To je kratek oris življenja tov. Kavčiča, delavca, ki je rasel vzporedno z razvojem delavskega gibanja in osvobodilne borbe, katera mu je dala jugoslovansko širino, ter postal eden izmed vidnejših političnih ljudi. Kot človeka, ki se je že v svoji mladosti posvetil borbi za demokratične pravice delovnega ljudstva, so ga volivci V. votivne enote ljubljanskega okraja izbrali za svojega kandidata. M. Čurusova, sekretar partijske organizacije tovarne za obutev »Pariška komuna« Poglobimo se v delo z vsakim komunistom (Misli partijskega funkcionarja.) Moč Boljševiške partije je v njeni Povezanosti z množicami, z ljudstvom. Za partijskega funkcionarja ni važnejše, bistvenejše naloge, kakor da se v vsem sVojem praktičnem delu ravna po Leninovi direktivi »živeti v gošči delavskega življenja, poznati ga po dolgem in po--•oz«. Vsa sovjetska dežela je zdaj v gozdovih gigantske graditve, bije se vseljudska borba za izpolnitev novega Sta- linovega petletnega načrta. Ta načrt uresničujejo sovjetski ljudje, v njihovi avantgardi so komunisti. Pred vsako Partijsko organizacijo stoji naloga, da nenehno dviga la avantgardno vlogo komunistov, da jiih vzgaja v duhu boljševiške idejnosti v aktivne, zavedne borce za komunizem. Med vojno se je Partija popolnila s stotisoči koununistov-borcev in naprednih delovnih ljudi zaledja. Ti ljudje so dragocen kapital Partije. V Partijo so vstopili v dneh težkih vojnih preizkušenj. V Partijski organizaciji tovarne za obutev »Pariška komuna«, kjer delam, je v organizaciji 70% mladih komunistov. Kdo so ti ljudje? Na zaključnem votivnem zborovanju Partijske organizacije je prosila za besedo mlada komunistka Tamara Trufa-nova. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali njen govor. Ostro je kritizirala partijski biro zaradi slabega vodstva komsomolske organizacije. Vesela sem sleherne njene besede: iz plahega dekleta, ki je bilo prišlo v tovarno leta 1942, se je razvila vrla komunistka^ Zdaj ni več navadna delavka, temveč mojster sektorja. Kolektiv nje- nega sektorja, ki so v njem sama dekleta, sistematično presega normo. Leta 1944 je prišla v partijski biro Sofja Mehanik. Prišla je, sedla in za-plakala. Ko se je potolažila, sva jeli kramljati. Izkazalo se je, da ji je že prej na fronti padel mož, včeraj pa je prišla vest o smrti njenega sina. Ko je povedala to, me je Sofja Mehanik prosila, da bi jo sprejeli v partijsko organizacijo. »Ne bojte se, ne bom vas razočarala« — je rekla. Priznati moram, da se je v meni oglašal dvom: ali more tako priletna žena kakor je ona, aktivno sodelovati v partijskem delu? Toda moji dvomi niso bili umestni. Postala je dobra komunistka, aktivna, iniciativna, predana stvari. Na njeno iniciativo je bila na zaostajajočem sektorju, kjer je začela delati kot kontrolor, organizirana iz deklet brigada. Zdaj je brigada tovarišice Mehanik ena izmed najboljših v tovarni. Takim ljudem kakor sta Trufanova in Mehanik, se mora naša partijska organi, zacija zahvaliti za svojo rast. Zdaj je glavno idejno prekaliti to novo popolnitev, vzgojiti nulade komuniste v duhu neomajne vere v svojo stvar, predanosti stvari komunizma. Naša naloga je vzgojiti iz vsakega komunista energičnega voditelja množic, ki zna premagovati vse težave. Naloga je jasna. Toda kako izpolniti jo? Odgovor je lahko samo eden: marljivo, iz dneva v dan delati z ljudmi, z vsakim komunistom posebej. Delati z ljudmi ni lahka stvar. Žirvi ljudje niso str.oji. Vsakemu se je treba približati posebej, vsak ima svoj značaj, svoj temperament, svoje navade. Če hočemo uspešno delati z ljudmi, moramo pokazati v odnosih z njimi mnogo topline, prisrčnosti, prave boljševiške pozornosti. Voditelj partijske organizacije mora znati priskočiti komunistu na pomoč pravočasno, ne Pa potem, ko se je že »spotaknil« im ga je treba znova 'postaviti na noge«. Za pravilno vzgojo mladega komunista je zelo važno partijsko naročilo. Na praktičnem delu ljudje raslo, vzgajajo v sebi čut odgovornosti, se kale v borbi proti težavam. Jekretar partijske organizacije mora znati dati vsakemu komunistu tako partijsko naročilo, ki ustreza njegovi želji, njegovim sposobnostim, ki mu, kakor pravimo »leži«. () teirt sem se prepričala iz izkušenj naše partijske organizacije. V monolitnem poslopju je biil izvoljen za sekretarja partijske organizacije tistega oddelka tovariš Sokolov. V partijskem biroju je pravočasno izjavil: »Temu delu pa ne bom kos. Voditi krožek — to je moj element.« Nato sem mu odgovorila: Član Partije si iz leta 1930, pismen, šlo bo, če le hočeš.« In izkazalo se je, da je bilo treba prisluhniti temu, I kar je trdil. Delo mu ni šlo izpod rok 1 in sicer ne zato, ker bi biil malomaren v 1 odnosu do dela, temveč zato, ker ni imel dovolj organizatorskih sposobnosti. Ko , smo se prepričali o tem, smo mu dali , drugo, njegovi želji ustrezajoče, zelo važno partijsko naročilo — voditi agit-kolektiv, potem p£ voditi krožek tekoče politike. Tov. Sokolov je začel nastopati z vsebinsko bogatimi referati, temeljito se je pripravljali nanje, ne da bi štedil s časom in silami. Žal se pri nas še ni povsem izživel formalni način dajanja partijskih naročil. Težko je računati z uspehom, če postavimo za čitalce, vodje diskusij, urednike stenskih časopisov ljudi, ki jih to ne veseli. Imeli smo tak primer. Tovarišico Anikijevo, mojstra prjkrojevalne-ga oddelka, smo določili za čitalko listov, čeprav nima za to potrebnega znanja in spretnosti. In tako je bila seveda samo formalno kot čiitalka v seznamih svoje partijske organizacije v oddelku. V monolitnem oddelku je bila določena za urednico stenskega časopisa dobra delavka tovarišica Zitikina. Stenski časopis je izdajala za silo, ob velikih praznikih. To partijsko naročilo ji očitno ni prijalo. In mar ni bilo mogoče najti posla, ki bi se ga bila lotila z veseljem? Seveda bi se to lahko storilo. V tem, da najdemo za vsakega komunista tak posel, tudi je umetnost partijskega voditelja. Dvigajoč vse notranje partijsko delo moramo pritegniti slehernega komunista k aktivni družbeni dejavnosti. Naš partijski biro skupaj s sekretarji partijskih organizacij po oddelkih opravlja veliko delo glede proučevanja možnosti in sposobnosti vsakega komunista. Potreba po aktivni družbeni dejavnosti se pri mla- ko z obraza tako zvanih »demokratičnih držav«. Naj bo naša domovina še tako majhna in skromna, svoje pravice bomo vendarle dosegli!« »V naši gospodarski politiki, je nadaljeval dr. Brecelj, bomo naredili velik korak naprej z načrtno industrializacijo naše države. Velike vsote so investirane za elektrifikacijo podjetij, kmetje pa bomo dobili na razpolago potrebna mehanična sredstva. To je posledica obnovitvenih uspehov v preteklem poldrugem letu, za kar gre hvala našim požrtvovalnim delavcem, kmetom in vsemu delovnemu ljudstvu.« Znova in znova se slišijo vzkliki, ki potrjujejo govornikove besede. Sekretar četrtnega OF odbora tov. Pavlin je otvoril diskusijo. Kot prvi se je oglasil tov. Mlekuž, tajnik zveze invalidov Sloveni je ter poudaril, da ne bomo nikoli dopustili razdiralnega dela reakcije. »Sovražni elementi naj si dobro zapomnijo Leninove besede, da kjer je ljudstvo vzelo oblast v svoje roke, je ne bi nikoli več izpustilo.« Mnogo glasov je pritrjevalo tovarišu Mlekužu, saj je povedal misli vseh volivcev. Nato se je oglasil tov. Repovž, namestnik drugega kandidata četrti Vič: »40 let že volim in lahko ugotovim, da takih volitev še ni bilo. 27. oktobra bomo volili kandidate, ki nam ne dajejo svojih obljub, ampak govorijo predvsem o tistem, kar je že narejeno. Sicer pa nismo slepi in jahko vsak dan vidimo nove ceste, mostove in železnice, ki se obnavljajo in gradijo pred našimi očmi,« Tovariš Mikuluž, starejši upokojenec, je poudaril, da ne smemo izgubljati vere v ljudsko oblast zaradi napak, ki jih lahko sami popravimo. »SvOje glasove pa bomo dali tistim, ki so nam prinesli svobodo.« Te besede so žele živahno odobravanje v dvorani, ki se je še povečalo, ko je tov. Pavlin pozval volivce, naj se udeleie v soboto dopoldne velikega votivnega zborovanja, na katerem bo govoril tov. Kardelj. Tov. Repovž je predlagal naj odpošljejo naši delegaciji pozdravno resolucijo, ki jo bo posebni kurir odnesel na Jesenice. Resolucijo so zborovalci enoglasno sprejeli. Zborovanje je bilo zaključeno^ z vzkliki Osvobodilni fronti ter naši delegaciji na mirovni konferenci. iiiiiiiiiTOiiiiii®^ dem komunistu posebno poveča, če partijski biro pazljivo in vsakodnevno sledi njegovi politični rasti. Tudi tu se zahteva individualno Obravnavanje, pozornost in pomoč partijskega biroja. Če vpišejo, recimo, komunista v krožek, ki ne ustreza njegovemu teoretičnemu znanju in kulturni ravni, bo izgubil veselje do učenja. Tako je bilo pri nas na primer s komunistom Volkovim. Ko pa so ga premestili v drug krožek, je postal njegov odnos do učenja čisto drugačen. Prej je dremal med poukom, zdaj pa aktivno sodeluje v njem. Partijski biro je sklenil organizirati za mlade komuniste vrsto predavanj o statutu naše Partije in o drugih vprašanjih. Bolj na široko moramo prakticirati obiskovanje muzejev, razstav, vzbujati in kultivirati v mladih komunistih željo po znanju, prizadevanje, da bi dvignili svojo kulturno raven. Za skupino mladih komunistov, ki jim je pretežko proučevati »Kratki tečaj zgodovine VKP(b)«, smo organizirali krožek za tekočo politiko. Vodi ga član partijskega biroja tov. Sokolov. Prizadevamo si vzbuditi v teh komunistih veselje do političnega učenja in pripraviti jih na proučevanje »Kratkega tečaja zgodovine VKP(b)«. Prav tako važno je, da vzgojimo vsakega komunista v duhu brezpogojnega izpolnjevanja partijske discipline.'Komunisti. ki imajo za seboj temeljito šolo , partijskega življenja, si nikakor ne morejo misliti brezbrižnosti do izpolnjevanja partijskega naročila, ali da bi zamujali zborovanja, nepravočasno plačevali članske prispevke itd. Toda sekretar partijske organizacije mora marljivo delati na to, da se tudi mladi člani in kan- Nadaljevanje na 4. strani. Sle v. 245. — —-—i Naše delo in uspehi Primorska tekmuje, da ne pride praznih rok k Titovi Jugoslaviji 'Našemu malemu in revnemu človeku je treba pomagati«, s tem geslom je bilo lani 2. oktobra ustanovljeno v A jdovščini Pokrajinsko podjetje za desti. lacijo in predelavo sadja (PDDPS), ki si je zadalo nalogo zbirati zdravilna zelišča in sadje ter sadne odpadke za predelavo v žgan je. Prostore je podjetje dobilo v zapuščeni tekstilni tovarni, ki pa jo je bilo treba še popraviti in preurediti. Podjetje je ustanovilo svojo mizarsko delavnico, ki je opremila zapuščene zidove s potrebnimi oljni in vrati, mizami, kadmi in drugim inventarjem. Podjetje je začelo s petimi delavci, ki so bili hkratu nameščenci, danes pa je 34 delavcev in nameščencev. Vse delo je plod pridnosti in samoiniciativnosti preprostih delavcev. V prostoru za destilacijo so postavili veliik kotel s kapaciteto 700 litrov — po zamisli in načrtu tovariša Lampe Mirkota. Ta kotel proizvaja na uro 20 do 25 litrov žganja, voda, ki služi za hlajenje, se odvaja v kopalnico, kjer gorka služi delavcem za kopeli. Ta tovariš je tudi mojster za iz-deiavo likerjev,; 20 vrst jih izdelujejo po zaslugi njegove pridnosti. Bil je v inozemstvu in je doma svoje znanje še izpopolnil. Gorkič Venčeslav, delavec in sodar obenem ie opremili podjetje s kadmi in drugim potrebnim inventarjem. Sezidali so tudi štiri velike silose s kapaciteto 180 hi vsak — za shrambo in vrenje sadnih odpadkov ter tropin. Sedaj montirajo veliko sadno stiskalnico in pripravljajo betonsko kad za 4000 litrov sadnega soka. Iz te kadi se bo sok odvajal po posebnih ceveh v pasteriza-torje. Glavni namen podjetja je izdelava zdravih brezalkoholnih pijač. Del« bo zelo olajšano, ker bodo pripeljano sadje dali v poseben kanal s tekočo vodo, ga tu očistili in nato z avtomatičnim dvigalom dvigali v stiskalnico. Do prihodnje- ga map bo podjetje dogotovljeno in bo lahko že pričelo izdelovati sok iz češenj. Oddelek za destilacijo je že lani nakupil v okraju Herpelje-Kozina če« 500 stotov brinjeviih jagod in jih predelal v olje in brinovec. En milijon sto tisoč lir je po zaslugi tega podjetja prišlo v ta okraj. Od Vinarske zadruge v Vipavi je podjetje prevzelo 350 stotov tropin, ki jih bodo predelali v žganje. Zadruga bo žganje sikuipno prodala, ali pa ga bo razdelila članom. V letošnji sezoni so odkupili od nabiralcev 842 stotov malin; 190 stotov so predelali v podjetju, 652 stotov pa so jih poslali v Ljubljano. Tako je najrevnejši sloj izkupil en milijon dve »to tisoč lir. Nabavili so tudi 31 stotov bezgovih jagod, 6 stotov šipkovih jagod im več stotov koščic breskev. Podjetje je odkupilo tudi 295 stotov lubja smrdeljiike (rhammus f»lax), 23 stotov cvetja arnike, 3 stote volčjih češenj, 200 stotov encianovih korenin in 58 stotov pelina; skupno za dva milijona lir. Kakšnega pomena je to podjetje za naše gospodarstvo je razvidno iz tega, da je že v dobi, ko se šele gradi, nakupilo za štiri milijone in pol proizvodov, ki bi se sicer uničili. Če pomislimo, da so ta denar prejeli ravno tisti kraji, ki so največ pretrpeli v NOB, se še jasneje pokaže pomen in potreba ustanovitve takega podjetja. Podjetje ima pred seboj velike možnosti razvoja in mu bo treba posvetiti največjo skrb. Obsojanja vredno pa je, da se za delavstvo tako malo skrbi. Videli smo, da spijo na podstrešju na nekakih zasilno pripravljenih deskah, ki niso niti od daleč podobno posteljam. To bi se nikakor ne smelo več dogajati. Sami so vzeli to vprašanje v roke, ko so napravili 317 prostovoljnih ur pri pripravljanju skupne spalnice. Ogarev. Uspehi koprske okrajne zadruge Lani dne 7. novembra je bila ustanovljena v Kopru okrajna zadruga. Dan za dnem je zavzemala in utrjevala svoje delovanje na gospodarskem poprišču v se-verozapadni Istri Istrsko ljudstvo je kmalu spoznalo pomen in korist zadružništva ter se je tesno oprijelo zadruge Ob ustanovitvi je zadruga štela 326 članov, konec leta že 1582, ob koncu letošnjega prvega polletja pa že 3264 članov. Do sedaj ima zadruga 28 poslovalnic, 2 zadružni gostilni, 7 nabiralnih baz za 6adje in zelenjavo. V svoji režiji ima mlin, tvornico paradižnikove mezge, vinske kleti ter stiskalnico olja. Za gospodarske razmere istrskega kmeta, za njegovo gospodarsko neodvisnost je to ogromnega, odločilnega pomena. Poslovalnice so po vsem okraju, tudi najoddaljenejših vaseh in najbolj zapuščenih krajih. Okrajna zadruga je postala v koprskem okraju močan činitelj na ekonomskem področju in ima vse pogoje, da postane v kratkem odločilen. Člani zadruge kakor tudi njeni uslužbenci so Slovenci in Italijani. V prejšnjih časih je bil istrski kmet politično in ekonomsko zatiran in izkoriščevan od mestne gospode in domačih prekupčevalcev. Dobro se še spominjajo kmetje iz koprske okolice, kako so metali gnile paradižnike v morje, kako so se ž njih norčevali mestni trgovci in mešetarji. Sedaj vidi naš kmet v zadrugi svojega zaščitnika in ji docela zaupa. Okrajna zadruga je kupila od začetka poslovanja do konca letošnjega junija 6adja, umetnih gnojil, hrane, usnja, obleke, semen, železnine, modre galice itd. za 108 milijonov lir. Njeni člani so dobili za svoje pridel- Gospodarsktt močna P Lit J — ključ blagostanja slovenskega naroda! ke v poletnem času 626.340 lir več kakor nečlani. Bilanca za zadnja dva meseca preteklega leta je izkazovala čisti dobiček 0.6 milijona lir. Obračun za prvo polovico t. 1. pa čisti dobiček skoraj 4.5 milijona lir. Da bo zadruga še močnejša, so na skupščini odločili, da bodo povišali članarino od 300 na 500 lir in pridobili še več članov, Tako si ljudstvo v slovenski Istri pod ljudsko oblastjo gradi svojo ekonomsko neodvisnost in boljšo bodočnost. Delovanje koprske zadruge in njeni usphi so najlepši dokaz uspešnega dela zadružništva v coni B. Borovniški viadukt razstreljujejo V četrtek so razstrelili ostanek borovniškega mostu na oni strani, kjer bo stala bodoča postaja. Ostanki so ovirali gradnjo in so zato minerji pričeli z delom in hitro pripravili vse za razstrelitev. Komore, od katerih je imela naj večja obseg 5.50 m, so vložili 3.060 kg močnega eksploziva. Ko se je razpršil ogromen oblak dima in smo se približali ruševinam, je inžener razložil, kako koristno se bodo ruševine lahko uporabile. Iz ruševin bodo odbrali najmanj 100.000 kosov zidne opeke, s katero bodo zgradili domove kmetom, katerih domačije so se morale umakniti nasipu, po katerem bo speljana nova proga. 20.000 m® ostalega materiala, peska, drobnega kaimenja itd. bodo uporabili za nasipe, dočim bodo velike kamenite kvadre uporabljali za zidarska dela. Tako bo most izkoriščen res dosledno in še po porušenju koristil novim namenom, novi progi. Na Suiaku so spustili v morje ladjo »Hrvatska« Dne 13. oktobra so v sušaškem pristanišču sveča'no spustih v morje ladjo »Hrvatska«. Ta ladja je bila v času vojne v lošinjskem pristanišču bombardirana in do 80 /o poškodovana. Po osvoboditvi so delavci in nameščenci ladjedelnice »La-zarus« na Sušaku dvignili ladjo iz morja, jo popravili in usposobili za plovbo. V podrinskem okrožju je bilo odkupljenih 95,4°/* obveznih previškov žitaric V Podrinskem okrožju je bilo doslej odkupljeno 95.4% obveznih previškov žitaric. Izmed žitorodnih okrajev je na prvem mestu Mačvanski, kjer so odkupili' vse obvezne previške. Nato pride Jadar-ski okraj, ki je napol žitoroden, za njim pa Posavo-tamnava in Pocerina. Do novega gospodarskega leta bo oddana celokupna količina obveznih previškov žitaric. Delo pri gradnji proge Foča—Brod V okraju Foča so se pričela obnovit vena dela na gozdni železnici, ki veže Zelen goro z Drino, od koder s pomočjo splavov prevažajo les naprej. Letos v maju so izročili prometu progo Brod—Jelec To progo je bilo treba v najkrajšem času zvezati s Fočo zaradi izvažanja'lesa in oskrbovanja gozdnega podjetja »Varda«. Pred mesecem so se pričela dela na tem delu proge. Zemeljska dela so že kon-člana. Preostaja še postavitev 17 večjih in manjših mostov ter popravilo nekaj pro pustov. Za boljše življenje našega delavca Porast števila zaposlenega delavstva v I in pol letu X V LETU KO Neodvisnost slovenskega naroda je plod junaške narodno - osvobodilne borbe vseh narodov J ugoslavije. Spremembe pri naročanju vagonov na železniških progah Zaradi uspešnejšega poslovanja in boljšega izkoriščanja voznega parka ter zaradi zadovoljitve ogromnih zahtev gospodarstva v zvezi s prevozi, zlasti z obnovo države in jesenskimi prevozi poljedelskih proizvodov vseh vrst, ima železnica namen, da s pomočjo novih metod dela poveča do najvišje možnosti svojo zmogljivost. S tem v zvezi je predpisano, da morajo železniške postaje z veljavnostjo od 20. oktobra t. 1. dalje sprejeta naročila prijaviti vsak dan brzojavno pristojnim železniškim upravam ob 10.30 uri in ne ob 18. uri, kakor so to delale doslej. To je bilo vpeljano zaradi boljše razporeditve tovorov in prevozov v posameznih dneh. Zato morajo podjetja in ustanove, kakor tudi vsi ostali interesenti svoja naročila vagonov na železniških postajah za prihodnji dan izvršiti najkasneje do de- setih dopoldne prejšnjega dne. Naročila po 10. uri dopoldne ne bo mogoče vključiti in sprejeti v prevozni načrt tekočega dne. Ob tej priliki železniška uprava ponovno opozarja, da je treba mesečne potrebe prevozov po železnici obvezno prijaviti za prevozni načrt, na način, kakor je vsak mesec v dnevnem tisku objavljeno. Opozarjamo, da lahko železnica prevaža samo po načrtu prijavljene količine blaga. Prevoz druge, izven načrta predlagane robe, se bo izvršil samo v toliko, kolikor bodo na razpolago vagoni. Intervencije v zvezi s prevozom načrtno prijavljenih količin blaga niso potrebne, ker bo železinica vse te prevoze pravilno izvršila. Intervencije glede nenačrtnih prevozov so brezpredmetne in samo škodujejo transportni zmogljivosti železnic. (Iz prometnega ministrstva, dne 15. oktobra 1946.) lllPni!l!l!WWj!|||IIUI!l!||||l!!l!ll!||||t!BII|gWIII|||PiulMll||||llll!!^^ Nadaljevanje s 3. strani. didati Partije privadijo temu, da usvoje statut, da se poglobe v duha partijske discipline. Nekateri mladi komunisti raz. glabljajo takode: »No, kaj zato, enega šolanja v krožku se nisem udeležil, zaradi tega revolucija ne bo trpela.< Ali pa: »Prava reč, če sem prišel 10—15 minut prepozno na partijsko zborovanje.« Nedavno sem bila po naročilu rajonskega komi teta VKP(b) na partijskem zborovanju partijske organizacije prve tvornice za bombažno prejo. Tam je govoril eden izmed starih članov Partije, kadrovec tov. Šmelev. Zelo lepo je povedal nam, sekretarjem partijskih organizacij, kako naj delamo z ljudmi. V svojem govoru je rekel: »Bolelo me je, ko sem danes slišal iz ust našega sekretarja partijske organizacije, da so v biroju rajonskega komiteta našo partijsko organizacijo pošteno ošteli zaradi slabega stanja propagande v tovarni. Hudo mi je bilo poslušati to zato, ker je bila naša partijska organizacija pred vojno na dobrem glasu — bila je ena izmed prvih. Zdaj pa gremo počasi nazaj. Povedati vam hočem, zakaj. Sekretar partijskega biroja v tovarni in sekretarji partijskih organizacij po oddelkih često nastopajo z besedami: »Treba je, treba je delati!« Toda preko teh besed ne gredo. Če star komunist ne izpolni partijskega naročila, ga pokliči v partijski biro in ga oštej, pa bo začel takoj hitreje hoditi. Če pa ne izpolni naročila mlad komunist, ga pokliči v partijski biro in pokramljaj z njim iskreno, kako mora komunist izpolnjevali svoje obveznosti. Tedaj se bo razvijalo življenje naših partijskih organizacij drugače.< Star komunist nam je dal pameten mu vet. Z tiuiui merilom ne smeuio ob- ravnavati vseh. Nedavno se je pripetilo v naši partijski organizaciji tole: Komunist inž. tovariš Lapšin bi bil moral nastopiti z referatom na teoretičnem posvetovanju o petletnem načrtu. Na referat se ni pripravil. Teoretično posvetovanje je bilo treba odpovedati. Vprašanje o ravnanju tovariša Lapšina se je obravnavalo v partijskem biroju. Člani partijskega biroja so ostro kritizirali tovariša Lapšina in ga strogo posvaril. Po sklepu partijskega biroja so biili obveščeni vsi komunisti v tovarni. Tov. Lapšin je dobil pošteno lekcijo in priznati je treba, da ta lekcija ni bila zaman: zdaj se je v njem dvignil čut odgovornosti za izpolnitev partijskega naročila. Iz tega sledi, da je treba pravočasno opozoriti člana Partije. Zamolčati še ne sme niti najmanjša kršitev Statuta in tedaj ne torno dopustili velikih kršitev. Ponavljam: Individualno obravnavanje, marljivo, poglobljeno delo z vsakim komunistom posebej — to je ključ k zboljšanju vsega notranjepartijskega dela. Vsak izmed nas, partijskih funkcionarjev, se mora naučiti, kako je treba ravnati s tem ključem. Samo po sebi se razume, da morajo tudi same partijske funkcionarje, zlasti nižje, više stoječi partijski funkcionarji obravnavati različno, posebno če so mladi, nezadostno izkušeni funkcionarji. Naj povem nekaj o sebi. Pred tremi leti so me izvolili za sekretarja partijske organizacije v tovarni Pariška komuna«. Partijska organizacija in delavski kolektiv tovarne sta mi bila nova. Prvikrat sem imela opravka s proizvodnjo obutve. Kaj bi moral storiti rajonski komi-tet Partije? Zdelo se mi je, da bi me moral od časa do časa, vsaj trikrat v mesecu poklicati sekretar rajonskega komi- teta in me vprašati, kako mi gre delo, na kakšne težave zadevam, istočasno pa tudi povedati mi. na kaj je treba predvsem obrniti pozornost, kakšna vprašanja postavljati pred partijsko organizacijo. Osebno občevanje sekretarja rajonskega komiteta Partije s sekretarji naj. nižjih partijskih organizacij je nujno potrebno. Vendar se pa sekretar rajonskega komiteta Partije v treh lotili ni no-benkrat spomnil, da bi se pomenil z menoj kakor bi bilo treba. V rajonski l.o-mitet kličejo bodisi zaradi »napumpanja« ali pa na redno posvetovanje Žal so ta posvetovanja često taka, da odhajamo mi, sekretarji partijskih organizacij, z njih nezadovoljeni. Nedavno so nas poklicali v rajonski komitet. Govorilo se je o potrelbi, da se bolj na široko razvijeta kritika in samokritika. To je važna, pereča tema. Govorila je sekretar partijske organinaciije prve vzorne tiskarne tov. Solovjer/a. Izrekla je pravilno misel o tem, da je naš rajonski komitet nezadostno povezam s partijskim aktivom. Človek bi mislil, da bi moral sekretar rajonskega komiteta, ki je vodil to posvetovanje, pazljivo poslušati ta govor. Slišali pa smo eno repliko, drugo, tretjo. Tov. Solovjeva je prišla v zadrego in je svoj govor zmečkala. Po tem se niti meni, niti drugim tovarišem ni hotelo govoriti odkrito. Zdi semi, da mora, če sploh kdo, sekretar rajonskega komiteta Partije pokazati zgled, kako je treba sprejeti od spodaj prihajajočo kritiko. V osebi rajonskega komiteta Partije hočemo videti zahtevnega, strogega voditelja, obenem pa dobrega pomočnika in vzgojitelja. »Pravda«, št. 226, 22. sept. 1946. Ljudska oblast je napravila vse, kar je bilo mogoče, da bi se položaj delovnemu ljudstvu izboljšal. Posebno skrb je posvetilu delavskemu razredu, ki je bil pred vojno najbolj zapostavljen. Delavci so s svojimi žulji ustvarjali milijone tujim kapitalistom, kadar pa ga ti niso potrebovali so jih metali na cesto. Nova Jugoslavija skoraj ne pozna brezposelnosti. Gornji grafikon nam kaže zaposlenost delavstva pod kapitalistično protiljudsko oblastjo v letu 1920 m zaposlenost delavstva v novi ljudski državi leta 1946. Po prvi svetovni vojni so se cene dvigale, sedaj pa padajo -soo*- 400* -3002 -200 100* w/. IOO'/ (C STANJE CENO® UVE00I MQV£VALUTE! 3 MESCI * MESCEV 9 MESCEV I LETO PO KONCU PRVE OZIMOMA ORU^E SVETOVNE VOJNE. Ljudska oblast je tudi napfavila vse, da bi se standard delavstva dvignil. Medtem ko so po prvi svetovni vojni cene rastle, v novi državi cene padajo. Na grafikonu nam prva črta kaže, kako so po prvi svetovni vojni cene rastle, druga pa kako po tej vojni padajo. Kako cene padajo nam kaže tudi naslednji indeks v primerjavi z letom 1938. november 1945 .................. 651.53 din december 1945....................047.89 » januar 1946 . . . . . . . 867.21 » februar 1946 753.13 » marec 1946 .................... 719.15 » april 1946 509.46 » maj 1946 . .............................305.40 » junij 1946 296.40 » julij 1946 ............................. 219.50 » Istočasno ko cene padajo pa zaradi uvajanja akordnih postavk zaslužek našega delavstva raste. Spodnja tabela nam kaže porast povprečne zavarovane dnevne mezde v razdobju od novembra 1945 do julija 1946. november 1945 december 1945 . januar 194fi . , februar 1946 marec 1946 . . 78.54 din april 1946 81.45 » maj 1946 . 83.33 » junij 194G 84.48 » julij 1946 . 85.97 » 85.64 » 87.14 > 88.90 > 90.98 » Iz te tabele je videti, da se dnevna zavarovalna mezda neprekinjeno zvišuje in je v mesecu juliju že dosegla 90.98 din. To zvišanje je zdrav pojav v našem gospodarstvu, ker vzrok ne leži v zmanjšanju vrednosti dinarja ali zvišanju plač in mezd. si „Zmaga ljudstva« končujejo naši fizkulturniiki poletno sezono. Če se ozremo na preteklo leto, lahko s ponosom ugotovimo, da je naše jnlado fizkulturno gibanje dokazalo veliko življenjsko silo. Tudi naši športni uspehi, doseženi v tem letu, dokazujejo, da je pot, po kateri gremo, pravilna. Jesenski krosi naj prikažejo letošnje delo in uspehe naših fizkulturnikov. Jesenski tek čez drn in strn naj bo prehod iz poletne sezone v zimsko, naj bo Pobuda za fizkulturnike in vso našo mladino, da se resno pripravi za zimski športni čas, ki naj bo poln novih Uspehov. Poleg tega mora jesenski kros zbrati nove množice mladine in delovnega ljud-slva v organiziramo fizkulturno gibanje !a z tijim še bolj razširiti vrste aktivnih ^kulturnikov. Končno mora dati tek l'°2. drn in strn ZREN-u nove tisoče sposobnih tekmovalcev. Kros bo služil usposabljanju telesnili sposobnosti fizkulturnikov in bo na ta način olajšal doseči norme ZREN-a. Za razliko od letošnjega »Pomladnega Krosa«, na katerem so množice fizkultur-niikov sodelovale v tekmovanju na enem ttieslu, se mora »jesenski kros« izvršiti decentralizirano. To Domeni, da naj vsa.. 1'0 društvo, vsak aktiv od 1. do 15. novembra samostojno organizira kros. feol-ski aiktiiv naj organizira tek za učence svoje šole, tovarniški aktiv za delavce svoji' tovarne itd. Na ta način bodo ime. ja fizkulturna vodstva možnost, da za kros zainteresirajo najširše množice delovnega ljudstva in mladine in bodo lahko vso pažnjo posvetili telesnovzgoj-t'einu delu krosa. Vodstva bodo lahko prilagodila čas in kraj tekmovanja po lokalnih razmerah šole, tovarne, ustanove, podjetja itd. Jasno je, da ta način VREMENSKA NAPOVED za soboto, 19. oktobra: . Zjutraj megla in zelo hladno. Nato Jttsuo iu toplo. organizacije krosa prihaja v poštev v večjih mestih, dočim bodo v manjših mestih tudi tokrat tekmovali skupaj na enem kraju. Taka organizacija krosa v nobenem primeru ne pomeni, da smemo prepustiti skrb nad izvajanjem tekmovanja samo društvom in aktivom. Nasprotno, vsi višji odbori morajo v polni meri takoj pričeti s pripravami, izdelavo načrtov, pomagati in kontrolirati delo društev in aktivov. Kros je odlično sredstvo za krepitev zdravja in fizične sposobnosti. Tako smotrno množično tekmovanje v krosu mora predstavljati samo končno fqzo načrtne akcije za vadbo fizkulturnikov. Zaradi tega mora biti temu tekmovanju prehodno posvečen soliden trening. Samo s sistematičnim treningom čez drn in strn človek doseže dragocene lastnosti in navade, kot so brzina, vzdržnost, spretnost. Rato Dugonjič o balkanskih igrah Predsednik Ljudske mladine FLRJ Rato Dugonjič je albanskim novinarjem o vlogi balkanskih iger izjavil: »Balkanske igre nam bodo koristile v političnem, športnem in organizacijskem pogledu. Po mojem mišljenju je tukaj pomembno, da snio takoj po vojni pričeli organizirati balkanske igre in to v Tirani, kjer ni nihče pred vojno verjel, da bi se to moglo zgoditi. Korist, ki so jo imeli naši športniki s tem, da so prišli v stik z drugimi, nam bo pripomogla, da se bo športna raven združila v vseh balkanskih državah. Mislim, da bomo prihodnje leto ne samo dosegli uspehe balkanskih iger, temveč jih bomo tudi prekoračili. To je velik uspeh za države, ki so med vojno pretrpele veliko škodo, kot je to v primeru Jugoslavije in Albanije. Moji tovariši, kakor tudi jaz, smo bili iznenadeni, kakšno smelost so prikazali albanski igralci pri teh srečanjih. Želim jim, da bi dosegli še druge uspehe. Želim, da bi zavzela Albanija častno mesto v balkanskih igrah, kakor ga je zavzela med vojno.« Prvenstvo Slovenije v crossu V nedeljo 20. oktobra bo v Novem mestu tekmovanje za prvenstvo Slovenije v krosu. To prvenstvo, ki se ga bodo množično udeležili atleti in atletinje vseh, fizkulturnih društev, bo merilo moči in napredka starih atletov ter novih, ki so odkritje pomladanskega množičnega krosa. Ti mladi fizkulturniki oo-mladneka krosa so celo poletno sezono marljivo trenirali in v tekmovanjih za ZREN pokazali dobre rezultate, ne samo v teku na »rundi«, temveč tudi v vseh drugih fizkulturnih disciplinah. Zato bo tudi to tekmovanje za prvenstvo poziv vsej oni mladini, ki še od str ini gleda na fizkulturo, da se udeleži jesenskega krosa — »ZMAGA LJUDSTVA«. ŠAH 18., 19. in 20. oktobra bo v Sarajevu šahovski turnir za prvenstvo LR Bosne in Hercegovine. Na turnirju bodo sodelovali šahisti dobojskega, mostarskega in banjaluškega okrožja ter fizkulturna društva »Udarnik« šahovskega prvaka Sarajeva. Med ljubitelji šaha v Sarajevu vlada veliko zanimanje za ta turnir. Na Cetinju 90 te dni odigrali finale šahovskega turnirja za prvenstvo LR Črne gore. Cetinjski šahisti so osvojili z zmago nad titovgradskimi šahisti šahovsko prvenstvo Crne gore. OBJAVA G. O. FZS javlja v«em fizkulturnim društvom in samostojnim aktivom, da se vrš© občni zbori od 15. do 25. novembra in ne od 1. do 15. novembra, kakor je bilo t« prej pomotoma javljeno v okrožnicah in oglasih. Za uspegno izvedbo občnih zborov bodo osnovne organizacije dobile še podrobna navodila. Društveni odbori naj javijo na Zvezo URADNE OBJAVE Izdajanje dovolilnih izkaznic Navodila vsem KLO-om in ČLO-om V smislu Odredbe Ministrstva za soc. politiko NVS z dne 30. junija 1945. (Uradni list SNOS-a in NVS-e štev. 14/125 z dne 4. 7. 1945) so neveljavne poslovne knjižice, delovni izkazi in podobno, okupatorskih in drugih izdaj, izvzemši stare jugoslovanske delovne knjižice (izdane po Uredbi z dne 24. 3. 1938). Odsek za posredovanje dela pri ESZDNJ-Federalneinu odboru za Slovenijo je založil delovne izkaznice, za potrebe našega delovnega ljudstva. Ker se še vedno dogajajo primeri, da naše delavstvo nima predpisanih delovnih izkaznic, opozarjamo vse krajeyne in četrtne ljudske odbore na njihovo pristojnost in dolžnost izdajanja delovnih izkaznic, ki začasno nadomeščajo poslovne knjižice.* Delovne izkaznice naj KLO-i in ČLO-i naročajo neposredno pri ESZDNJ-Federal-nem odboru za Slovenijo — odseku za posredovanje dela. Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, kjer prejmejo istočasno z izkaznicami tudi podrobnejša pismena navodila. Število potrebnih delovnih izkaznic (za potrebe do konca tega leta) naj ti odbori sporočijo najkasneje do 25. oktobra 1946 že navedenemu Odseku- za posredovanje dela. Pri naročilu delovnih izkaznic naj odbori navedejo svoj točen naslov z navedbo pošte. Delovne izkaznice prejmejo krajevni in četrtni ljudski odbori brezplačno ter jih brezplačno izdajajo delavcem in nameščencem. — ESZDNJ - Federalni odbor za Slovenijo, Odsek za posredovanje dela. TU 1142 RAZPIS za prijavo v »Zadružno šolo v Ljubljani« 1. novembra t. 1. se odpre I. razred dveletne zadružne gospodarske šole, v katerega bodo sprejeli učence(-ke), ki čutijo veselje in imajo sposobnost za zadružno delo. Pogoji sprejema so: 1. Dovršitev dvomesečnega zadružnega tečaja ali strokovne gospodarske šole za trg. vajence, ali dovršitev meščanske ali nižje gimnazije; 2. Najnižja starost 18 let in neoporečna karakteristika. Prijave s karakteristiko naj se pošljejo do 20. oktobra t. 1. na Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo v Ljubljani, Tyrševa cesta 38-1. Sprejem in vpisovanje bo odredilo ravnateljstvo Zadružne šole v Ljubljani, Blei-weisova 8. TU 1139 Vpisovanje v apotekarsko srednjo Šolo v Ljubljani bo na Zenski gimnaziji za Bežigradom od 18. do 25. oktobra t. 1. v času od 14—18 ure. V prvi letnik se sprejemajo dijaki(-nje), ki so uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali bivšo meščansko šolo in niso stari manj kot 14 in ne več kot 18 let. V tretji letnik se bodo sprejemali absolventi 6 gimnazijskih razredov, ne mlajši od 16 in ne starejši od 18 let in tisti absolventi 3 mesečnega apotekarskega tečaja, ki preJ-lože potrdilo, da &o najmanj eno leto praktično delali in bodo položili sprejemni izpit iz predmetov, ki so predvideni za prva dva letnika srednje apotekarske šole. Ob vpisu je treba predložiti: zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Absolventom te šole bo omogočeno, čim bodo izpolnili za to predpisane pogoje, vpis na farmacevtsko fakulteto, -r Ministrstvo za ljudsko zdravje vlade LKS. TU 1140 OBVESTILA Gradbena dela na cesti LJUBLJANA—JEŽICA so v srednjem tlakovanem pasu širine 7.50 metrov gotova ter je cesta zato že delno sposobna za promet, vendar le samo za lokalne potrebe. Modernizacija ceste se vrši naprej v celotni širini ceste 21 motrov ter bodo v9a gradbena dela dokončana šele prihodnje mesece. Na sedanji cesti se pa poleg samega lokalnega prometa samovoljno razvija tudi močan tranzitni promet, ki samo gradnjo ceste ovira ter povzroča tudi prometne nesreče. Zato je ministrstvo za gradnje odredilo, da sme na cesti obratovati samo lokalni promet in promet potreben za samo gradijo ceste. Ves drugi promet pa' mora biti kot dosedaj usmerjen po paralelnih cestah, kjer se že vrši ves čas gradnje co- 8 te. Zaradi tega se bo cesta Ljubljana—Je-2ICA v celem odseku gradnje vsak večer popolnoma zaprla z zapornicami, kot je to predpisano po cestnih predpisih za v delu se nahajajoče komunikacije. Gradbeno vodstvo za modernizacijo ceste Ljubljana—Ježica Ukinitev obratovanja turistič. avtobus, prog LJUBLJANA—BLED In LJUBLJANA— KAMNIŠKA BISTRICA Sporočamo občinstvu, predvsem turistom, da sta turistični avtobusni progi Ljubljana—Bled in Ljubljana—Kamniški Bistrica prenehali obratovati. Avtobusa na teh dveh progah v soboto in nedeljo t. j. 19. in 20. t. m. ne bosta več obratovala. SPREMEMBA OKOLIŠEV POŠT GROSUPLJE IN VIŠNJA GORA Dne 1. 11. 1946 se izločijo naselja in zaselki Blečji vrh» Dolenja vas, Gorenja vas, Goričane, Kozljevec, Mali konec, Peč, Polica in Troščine iz okoliša pošte Višnja gora ter se priključijo okolišu pošte Grosuplje. — Poštna direkcija v Ljubljani. ODKRITJE SPOMENIKA TALCEM V LJUBNEM NA GORENJSKEM V Ljubnem na Gorenjskem bomo v nedeljo 20. oktobra ob 14.30 slovesno odkrili spomenik prvim talcem in borcem. Odkritju spomenika bo prisostvoval tov. minister za gradnje dr. Miha Kambič. Udeležite so te spominske svečanosti v čim večjem številu! ŠOLSTVO Rektorat Akademije za Klasbo v Ljubljani obvešča svojo slušatelje in učence, da se je redni poufc začel in «e vrši raz-| pored ur po razglasu objavljenem na šol-! ski razglasni deski. Na I. drž. moški gimnaziji v Ljubljani bodo posebni izpiti, nostrifikacijski izpiti in popravni izpiti teh v ponedeljek 21. oktobra ob 8. uri zjutraj. in na okrožja točen dan in uro občnega zbora. GO FZS prepoveduje vsak nejavljen občni zbor, ki se bo smatral neveljaven. Od 1. do 15. novembra naj se vrše množični jesenski krosi »Zmaga ljudstva«, kakor je to že bilo javljeno. — Iz sekretarl-jata FZS. RAZPIS cestne krožne motorne dirke na cesti Maribor—Kamnica v nedeljo, dne 20. oktobra t. 1. ob 14. uri popoldne, ki se priredi v okvirju prireditev dneva avtomobilistov in motoristov y Mariboru. Proga je cestna ter znaša ca 7 km. Cesta je obnovljena ter je v zelo dobrem stanju. Start: Start je stoječ s prižganimi motorji po posameznih kategorijah. Pravico starta: Pravico staria imajo vsi člani fizkulturnih društev v Jugoslaviji, motorna vozila morajo ustrezati pravilniku FICM. Opremljena morajo biti j. dvema medsebojno nezavisnima, sigurno in hitro delujočima zavoroma. Vozači morajo biti opremljeni z zaščitnimi čeladami. Prijave: Prijave sprejema Motosekeija FD Polet«, Maribor—Grajski trg št. 2. Razpored t«ikem: I. kategorija, novinci: a) motorji do 250 cem, b) motorji nad 250 oom. II. kategorija turnih motorjev: a) motorji do 200 cem, b) motorji do 350 ccm, c) motorji nad 850 cem. III. kategorija športnih motorjev: a) motorji do 250 ccm, b) motorji do 350 ccm, c) motorji nad 350 cem. IV. kategorija motorjev e prikolicami: brez ozira na jakost. * G. O. FZS javlja vsem fizkulturnim organizacijam, da v urah predvolivnih sestankov in na dan volitev odpadejo vse prireditve. Termini prireditev, ki so že predvideni za čas trajanja predvolivnih sestankov in 27. oktobrom, naj fizkulturne organizacije prestavijo na drugo uro oziroma drug dan. — G. O. FZS. DSHEV1VE VESTI \ zvezi z razpisom nagradnega natečaja za izdelavo osnutka tovarniškega znaka sporočamo vsem udeležencem, katerih osnutki niso izžrebani, da dvignejo osnutke pri upravi »Litostroja«. Nagrajenci bodo pismeno obveščeni. — Uprava »Litostroj«. Sindikalno gledališče Trbovlje. 19. oktobra, sobota ob pol 8. uri zvečer. Kosmač Skrinar »Zadrega nad zadrego«. Tretja repriza. Specialist za otroške bolezni Dr. Marjan Stegnar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1, tel: 39-94 zopet ordinira za pasete pri bolnikih na tlomu. Zdravniško dežurno službo opravlja od sobote 19. X. t. 1. opoldne do ponedeljka 21. X. do 8. u.ro zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Franc, Zelciznikarjeva 20, tel. št. 36-41. Miting! civilnega in vojaškega avtomobilizma in motociklizma Slovenije združen z avtomobilskimi in motociklističnimi tekmami bo v nedeljo, dne 20. t. m. — Rep. odbor za avtomobilizem in motociklizem. PREDAVANJE Nocojšnje predavanje dr. Župančiča v prirodoslovnem društvu odpade. PRESKRBA SVEŽE MESO ZA BOLNIKE Bolniki prejmejo na odrezke bolniških nakaznic v soboto 19. oktobra pri svojih stalnih mesarjih na mesarskih stojnicah sveže meso od 7. do 11. ure. KATEGORIZACIJA UPRAVIČENCEV DO DODATNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC Kategorizacija upravičencev do dodatnih živilskih nakaznic za težke (TD), srednje (SD), in lahke (LD) dela vce obenem s podrobnimi navodili sindikatom glede izdajanja potrdil za TD, SD in LD bo objavljena v posebni prilogi »Slovenskega poročevalca« v nedeljo 20. t. m. in naj si sindikati in drugi, ki pridejo v poštev za izdajanje teh nakazil, nabavijo omenjeno Številko »Slovenskega poročevalca«. Rok za oddajo potrdil o vrsti zaposlitve se podaljša do vključno srede 23. oktobra t. 1. — Iz pisarne ministrstva za trgovino In preskrbo LRS. ^U 1138 Zn klobase •ipecialni. mlet, umeten hud poper italijanskega tipa iExtra pepe nero artificiale) s konzervirajočim sredstvom, specialiteta za klobase, meso in čevapčiče v originalnih zavojih po 1 kg dobavlja, dokler traja zaloga, v prosti prodaji ..Merkur". Zagreb. Vlaika 12. tel. 77 20 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DE A M A 19. oktobra, sobota ob 20: Proslava osvoboditve Beograda v Operi 20. oktobra, nodelja ob 20: Moli čre-Vidmar: »Učene ženske«. Premiera. Izvem. P. n. občinstvo opozarjamo, da bo odslej začetek predstav »Gospoda Glembajevi« in »Velike puntarije« ob pol 20. uri in ne ob 20. uri, kakor doslej. OPERA 19. oktobra, sobota ob 21. uri: Proslava osvoboditve Beograda. 20. oktobra, nedelja ob 20: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven. KINEMATOGRAFI LJUBLJANA, UNION: Sovjetski film »Poslednji tabor«, filmski »Obzornik« »Triglav — filma«. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MATICA: Sovjetski film »Brez dote«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Agueriški film »Otroci matere Carqy«. tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Finski film »Na pragu slave«, tednik. Predstave ob 20. MARIBOR, ESPLANADE: Tranooski film »Werther«, tednik. GRAJSKI: 'Sovjetski barvni film »Kameniti cvet«, tednik. CELJE, METROPOL: Sovjetski film »Vrnitev«, tednik. DOM: Sovjetski film »x\.rinka«, tednik. KRANJ: Ce£ki film >Mlada srca«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Trije bratje*, tednik. KONCERTI KONCERTI PEVSKEGA ZBORA MORAVSKIH UČITELJEV: 17. oktobra v Mariboru, 18. oktobra v Ptuju, 19. oktobra v Celju, 20. oktobra ob 15. uri na »Jesenicah, 20. oktobra ob 20. uri v Kranju, 21. oktobra ob 20 . uri v Ljubljani. • Pevski zbor moravskih učiteljev se pripelje v Ljubljano jutri v nedeljo ob pol 10. uri. Pripravlja so velik sprejem na glavnem kolodvoru. Vse prijatelje zborove-. ga petja opozarjamo na koncert ki bo v ponedeljek ob 20. v Unionu. Predprodaja v Matični knjigarni. RADIO 50 m/449 ai 4t m DNEVNI SPORED ZA SOBOTO 13. X. 6 Jutranji program — 9 Prenos velikega zborovanja s Kongresnega trga — 12 Lahka opoldanska glasba — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Glinka: Iv,an Susanin — odlomki iz opere — 13 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13.30 Iz obnove in izgradnje naše domovine — 13.45 Kozina: Lepa Vida. Poje Komorni zbor RL pod vodstvom Cirila Cvetka — 14—14.30 Popoldanski koncert orkestralne glasbe — 14.45—15 Slovenske narodne igra na harmoniki Avgust Stanko — 17.30 Lahko in plesno glasbo igra Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča — 18 Pionirji — za domovino, s Titom naprej! — 18.30 Po bratski SZ: Kako je sovjetsko ljudstvo volilo poslance V Vrhovni sovjet ZSSR — 19 Iz sovjetskih zvočnih filmov — 19.15 Pogovor s poslušalci — 19.30 Lahka glasba na ploščah *— 19.45 Napoved Časa in poročila — 20 Jugoslovanska narodna glasba — 20.30 Pojo Fantje na vasi — 21 Proslava osvoboditve Beograda. Prenos iz Opere — 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 22.15 Lahka nočna glasba — 22.45—24 Plesna glasba. MALI OGLASI RADIO-APARATE najboljše in po najboljših pogojih kupite pri »Valt trgovina radio-aparatov, Zagreb, Franko-pansko 2/a. PREKLICUJEM osebno izkaznico £t.55099, legitimacijo OF, zadružno izkaznico, krošnjarsko dovoljenje ter krošujarsko izkaznico ne ime Zajc Anton, pod Klanec 14. Vzeto mi je bilo z večjo vsoto denarja pri vstopu na vlak v Vinkov-cih. 3730(1) ŠIVILJO za obleke sprejmem za par dni na dom. Resljeva cesta 4/b. desno. 3725(1) STROJEVODJA z državnim izpitom želi zaposlitve kot strojnik kjerkoli v tovarni. Ponudbe na podružnico Poročevalca, Maribor. 119(1) KAVO, JEČMEN IN VSA ŽITA pražim takoj vsako količino. Pražarna J. Likozar, Kranj. • 110(1) PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Kozel Marija, Primskovo št. 3, KranLi, za neveljavno. 111(1) KUPIM 1 brezhiben, v dobrem stanju pol-tovorni avto. Ponudbe na Drago Vrabič, Ptuj, Prešernova ulica 16. 14(1) HLAPCA h konjem za poljska dela in vožnjo lesa sprejme takoj Vračko Ivan, kmet, Kamnica pri Mariboru. 118(2) DEKLE, stara trideset let, pridna in poštena gre za samostojno gospodinjo k eni do dveh oseb. Ponudbe na upr. »Lj. prav.« pod »Dekle z dežele« 3743(1) RABIMO za takoj srednjeletnega prvovrstnega kuharja. Menza v hotelu Slon, Ljubljana. '3734(1) KUPIMO kompletno kopirno napravo za tehnične risbe na Ozalid-papir. 1 steklen kopirni boben, elik ca 1 m premera, 1.5 m dolžine, lahko tudi manjši in 1 obločno luč za osvetlitev. Ponudbe na Plamen, Kropa. 3735(1) RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno izkaznico in OF legitimacijo na ime Šemrov Ivan st., Maribor, Žitna ul. 13. 120(1) NAŠLI sta se 2 kolesi: moško, evidenčna št. 1985^ ter žensko, evid. št. 2286. Lastniška dobita vrnjeno v Tomačevo št. 33. 3737(1) KMETIJSKA RAZSTAVA V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU Kmetijstvo okraja Ljutomer priredi v nedeljo, dne 20. oktobra 1946 PRVO KMETIJSKO RAZSTAVO v prostorih Nabavne in prodajne zadruge v Križevcih pri Ljutomeru. Razstavljali bodo: 1. Naproze Križevci, Ljutomer in Ivanjkovci; 2. Živinorejska zadruga Križevci; 3. Državna posestva Jeruzalem-Svetinje in Podgradje; 4. Vinarska zadruga Ljutomer; 5. Vinogradniške zadruge Ljutomer, Presika, Kog in Svetinje; 6. Kmetijska strojna postaja Križevci; 7. Čebelarske podružnice Ljutomer in Križevci; 8. Sadjarska podružnica Ljutomer. Otvoritev in ogled razstave bo ob 9 dopoldne. Popoldne istega dne bo v prostorih NAPROZE v Križevcih pri Ljutomeru LJUDSKA VESELICA. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za pospeševanje kmetijstva ljutom. okraja. RAZSTAVNI ODBOR. ZAHVALA Toplo zahvalo izrekam za prisrčno in ganljivo slovo na Lokvah. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste prišli od blizu in daleč spremit in se poslovit na poslednji poti od nadvse ljubljenega sina DRASCEKA STOJANA cand. iur. — kulturnika 17. Simon-Gregorčičeve brigade ga bogato obsuli s cvetjem, mu zapeli krasne žalostinke in mu spregovorili lepe besede v slovo. Zahvaljujem se vsem zastopnikom oblasti na Lokvah, v Mostah, Polju in Zalogu. Pravtako vsem, ki ste v času najhujšega preganjanja nudili mojemu sinu svojo pomoč, in vam, ki ste stali meni v naj-bridkejših časih na strani. Vsem in vsakemu: prisrčna hvala! Ljubljana, 17. oktobra 1946. DRAŠČEK ELA Za lepšo bodočnost slovenskega naroda so darovali svoje življenje borci-partizani: DOLENC RADOVAN - PERUN, pom. politkomisarja Vojkove brigade, FAJGELJ VALENTIN - VIKTOR, borec Vojkove brigade, KOBLAR ANTON - FERDO, borec IX. korpusa, POTOČNIK JOŽEF - ILJA, komandir čete Prešernove brigade, ŠMID VALENTIN - TINE, obveščevalec štaba IX. korpusa, ŠTALC JANKO - JANKO, terenski organizator ZSM in SKOJ-a, ki jih bomo prepeljali iz Primorske na domače pokopališče in pokopali v nedeljo, 20. oktobra 1946, ob treh popoldne. Železniki, 18. oktobra 1946. ŽALUJOČI SVOJCI. Oglašujte! PRAVICA podružnična uprava Maribor sprejema vsakovrstne: oglase objave notice dopise H osmrtnice f Kupimo elektromotor 50 do 60 konjskih sil Lesno-produktivna zadruga I Begunje pri Cerknici Livarna zvonov in kovin KVIRIN LEBIŠ — Zagreb Goranska ul. 50 — Telefon 64-76 prevzema v ulivanje in izdelavo nove cerkvene zvonove, kakor tudi stare počene in razbite zvonove ter vse vrste kovin. Večja tovarna usnja v Sloveniji potrebuje POMOČNIKA za rezkanje kromovega usnja. Nastop takoj. Naslov v Upravi lista št.3736 NA BLEDU ob sobotah in nedeljah v toplo zakurjenih prostorih »TURIST-HOTELA« ob zvokih Blejcem dobro znanega tria »Blejskih trojčkov« PLES Ob sobotah od 11. ure dalje; ob nedeljah od 17. do 19. ure ter od 21. ure dalje. MAPPOza ŽUŽEMBERK potrebuje za takojšnji nastop samostojnega knjigovodjo-bilan-cista. centralnega poslovodjo z znanjem strojepisja in koren-spondence. Pismene ponudbe s karakteristiko na naslov zadruge. Plača po uredbi. Posmrtne ostanke ljubljenega očka, moža, sina in brata ing. škarabota Franceta ki je kot partizan »Gradnikove brigade« dne 17. novembra 1943 žrtvoval svoje življenje za svobodo, bomo v nedeljo, 20. t. m. prepeljali iz Raven v Škofjo Loko in jih na mestnem pokopališču ob 16.30 položili v grob. Škofja Loka, 18. oktobra 1946. Žena z otroki, mati in brat. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je danes zjutraj umrl naš dobri mož, oče, stari oče, brat in tast, tovariš Ankon Alojz železniški čuvaj v pokoju Pogreb rajnkega bo v soboto, 19. t. m. ob 8 zjutraj z Lavercc na pokopališče v Rudnik. Laverca, Škofljica, Sava, Ljubljana, Kranjska gora, Slovenjgradec, Brčko, dne 17. oktobra 1946. Žalujoči: žena, sinovi, hčerke in ostalo sorodstvo. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani in njegove podružnice priporočajo naslednje knjižne novosti: Prežihov Voranc: BORBA NA TUJIH TLEH. Ilustriral E. Justin, cena broš. din 80.—, vez. din 98.—. V pripovedni obliki spisani potopisi iz velikih tujih mest (Pariz, Praga itd.), spomini na Romunijo in Norveško, pestra doživetja in zanimiva srečanja: izredna knjiga v našem slovstvu. Prežihov Voranc: POŽGANICA. Cena broš. din 105.—, vez. din 130.—. Eden najboljših slovenskih romanov je izšel v drugi izdaji. Mogočna podoba slovenske Koroške, njenih socialnih in nacionalnih bojev v času pred plebiscitom, kar daje »Požganici« trajno vrednost. Lojz Kraigher: NOVELE. Cena broš. din 74.—, vez. din 92.—. Enajst najboljših novel in povesti enega izmed slovstvenih predstavnikov našega realizma. Povesti se odlikujejo po krepkih opisih slovenske malomeščanske družbe v času pred prvo svetovno vojno. »PREŠERNOVA KNJIŽNICA« JE TIK PRED IZIDOM. Za ceno 69.— dinarjev nudimo knjige: 1. KOLEDAR OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1947, odlično opremljen in ilustriran, z bogato pripovedno in poučno vsebino. 2. Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI, knjiga, ki spada med najboljšo slovensko pripovedno prozo. 3. SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA, prispevki naših junakov, partizanskih borcev, ilustrirani od vodilnih slikarjev-partizanov. NAROČILA ZA »PREŠERNOVO KNJIŽNICO« SPREJEMAJO SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI IN POVERJENIKI PO TERENIH. NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA za MežiSko dolino, Prevalje sprejme v službo K0RESP0NDENTA-TK0 z večletno prakso, z znanjem strojepisja, ki je po možnosti dober govornik (-ca). Teodoiit in nivelirni instrument v dobrem stanju znamke Wiechmann odnosno Zeiss-Jkon ali katere druge znamke po možnosti s priborom potrebuje Steklarna Hrastnik. Ponudbe dostaviti upravi Steklarne Hrastnik Oglasni oddelek »Ljudske pravice« ima telef. štev. 36-85! Sprejmemo IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII strojne inženirje, strojne tehnike, samostojne konstruktorje, več samostojnih administrativnih moči s trgovsko izobrazbo ali prakso samostojnega skladiščnika Nastop službe takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati na upravo »Litostroja" Gutsmanova 30, Ljubljana Za svobodo je padel 8. oktobra 1944 naš ljubljeni sin, brat, svak in stric DOLENC RADOVAN-PERUN pomočnik politkomisarja Vojkove brigade ki ga prepeljemo iz Otlice v Trnovskem gozdu na domače pokopališče v Železnikih. Železniki, dne 19. oktobra 1946. Žalujoči: starši, brata Drago in Joža, sestri Dragica in Krista s svojimi družinami. Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da smo prepeljali iz začasnega bivališča v Ljubljano našo ljubljeno hčerko, sestrico POVH SONDO partizanko, administratorko oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS ki je umrla v Črnomlju 17. marca 1944 v starosti 19 let. Pogreb naše ljubljenke bo v nedeljo, 20. oktobra ob štirih popoldne iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1946. POVHOVI