Il skih narodskih reci Odgovorni vrednik Jrme« lileiivei*. Tečaj sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851 List 4M / zatlevah Tuherjeve grojztlne bolezni. % - é j X JL- fc 1 Ju-Jp * J ' ' V + ^FQr- -, Ce se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka tišti gr oj z du i je mende tudi o je va plesmna imenuje in seje jih Laškiga in Francoskiga prikazala bolezni, ki se Tu ker letos po mnogih kra , od ktere se je pa kmalo po već druzih krajih hrup povzdignul. Ali letosnje nenavadno mokro vreme je lahko tu kl tam tersje in grozdje tista prava Laska ali Francoska kuga bila. Vidi se ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje obeje noter do višave 64. stop-nje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je y pokvarilo, brez da bito ravno tadaj sončja to da se prava 1 e ga kraja zastran osončja, prek y vetrov, mokrotě ali suse itd. izbere, kamor se y y kamor uno sadno pleme posadi y za za mnogoverstni sad, y ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih na način da se izbere da se gleda res jagod nar več bolnih 5 ki so na tišti strani grozda , ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, j y kot una stran jave lise po tem lahko je tedaj mogoce, da so se tište ru prikazale, ko so sonlčni žarki med tem pripravna zemlja na koristniši plemena , like drevesa ali pertljikovci jaj o iz sadovnikov, — kako naj se sej e jo . cepij o itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda , ako se s izr ej e : ali naj so ve kako naj se presa na jagode pripekali, ki so se zlo mokre bile. pođiikam iz bukev tudi djanska vaja sklene y je ta Ce pa to ravno ni tersje in grozdje, vunder ki se bolno dozdeva, tako , kakor mislim, je potreba. da se natanjko preiše, preden se reći zamore, da je ta bo lezin zares Tu ker je va bolezin. (Ail Of L. u. F. Zeit.) tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar većim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je , da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo , kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila , v kterim bo potern pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške se- IJciteljem na Krajnshim• (Konec.) jati, mlade drevesa glestati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše od Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira za- ločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših željeni napredek sadjoreje : pervič, ker koristnost njena kmetijskih opravil učili v prid srenji sami. še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sad ne drevesa pripravni kraji s sadnimi mo) In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakuje bilo mladino djansko v sadjoreji vaditi nemogoce drevesi zasadili, in ker zastran dreves, poleg polja bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve posajenih, je še mnogo napcnih misel, polja so poljskim pridelkam škodljive da drevesa blizo kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja • -m «V . « m « . U y y gosp y in drugič zato y Pirea za slovensko y m » katekizem der Obstbaum ker zavoij slabe vednosti v izberi in glestanji dreves zucht" von Franz Diebl, Briinn 1840 za nemško se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar priča- mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik zmoti, da ne zapopade, da je le napčna z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo ga kuje ; to střež ba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. rec razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjo Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, reje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pri Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno pri pomoći. Mlade serca se še niso napile mnogoverstnih zadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in ko one so tedaj se vgodne šice nabirati, drevesa gosenc trebiti in malih krivih misel in napcnih presoj za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku tiče v, ki gosence pokončujejo, ne loviti. ga sin po očetu podédva, namrec Skusnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves vsiga kmetovanja, ki ter d o v ratni m u zaderžanju stariga, se na to iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih div vižo vésa nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da dre- jakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krep-, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo , bi imela ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesa y sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno za- gladke kože in tako lepe rasti. veržena biti, in to toliko bolj, ker se lahko zapopade, Ali od več strani se slišijo pritožbe, da je teško da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več sadnih pešk in košić dobiti, in če se tudi dobé, so ta- dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje košne, da jih le malo kalí. okoli njih dalje obderži, in je po drevésih obvarovana Ce pa učenik otroke spodbada, da naj pridno ako jih poduči, ktere so presilne vročine. Ali dokler ne bo mladina zastran sadne peške nabirajo, téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napcnih misel dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za za podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudi, se vreči , ako jim veléva, da naj mu nabrane peške do-tegá ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, našajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za 208 njih trud kaj podari, se bojo otroci kmalo skušati zacelí, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v tré bi g ose ne, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam ! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim pred vsim mladost v tem podučiti in jito škodljivo nemar- popada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra ; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v ne m celô k bij bil P ali Cesar staroslovenski sl dánje sicer obiln y za se 5 potrebe, o védah in umah (Kunst und Wis-senschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodava po ízg ledu kakor si drugi izobraženi na rodi svojo domáčo besédo s tujkami Latinskeg itd.) Gerške bogátij po drevésih,in kako gotovo znamnje necimerniga gospo v se V • f ZI Vî ne samo s ampak tudi s to je niku svojim duhom jim truplom, s svojimi udí y y po pak sih svojih življejih v slovnici in v slov nost prav prav globoko v serce vtisniti. Ce bo že otrok d) Kdor morebiti še ne vé , mu pak tu pri svoji veri podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak en živí in darja da so, bo domů pridši od tega staršem pripove- včs živí! doval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje dre-vesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvaro-vati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bo»* je pomoč zavoljo bratovske nesloge t sen med narecji. Na primér: Tako imámo mi Slo venci, Luzicanje in Kašubj sti praeterit na v S-S h běh vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na l^^fe^J1 '^r w L At mM I L-l I ' Til^rJ I ' L & Luzicanje, Jugoslovánje in tudi a še popoîni dual; pro- dělaše, rekoste imájo djectiv définit i naši • m in i Rozeanci; tako je def i nit f ali neumni ljudje pokončujejo te koristile ži-valice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé m v y venščina čjih toliko zméšan y da mu le staroslo k terdnemu pravilu pomore. Potier „slana starkam g njezda in mlade , in prepustijo tako jemljejo drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti«nar več pomagati. Po vsih teh potih sebopo podliku mladostis in po i z gle dili sadjoreji močno na noge pomagalo; — bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnićna beseda : Reifí; imámo le mi Slo Starostováni Wange" ; „san, » «j link" y v> lan it imajo samo nasi Rozeanci hov Ehrenstelle" samo Rusje itd. ancozov in Spanjcev (Rumuno y še veči prid se knj II. , Francozov in J, za nas ne veljá, ker ne Izgled Via in Angliča i » V ájo jed Kar jezik slovanské „Na vsak prostor posadi drevó , kt » J zadéva. da bi se y sledéče ováditi za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem Gleštaj ga , splacalo se ť bo a globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo Ceski in Poljski jezik, ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih po- letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer mehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodoblta je kraj za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili (Poglej, kar sim o tem v rJahrbùcher fiir Slav. Lite z bogatim sadjem obložene drevésa v spričbo umnosti ratur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini ! In sladka Vam bo y S ospodje, zavest, ko boste reci zamiV ^li: „Tudi mi smo k temu pripomog- li!« strani 43—46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svo jem bitstvenein značaju Ceški in Poljski, pak, ker raz ? domovine, tako Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede družen m razderzavljen, je v slovstvu in moči daleko kakor je treba; začnite si za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij , postavim, S love n- v jedno celotino spovzeli v prid svoje prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte y y ako skega in Bulgarskega y Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi da bi ta zmés staroslovenšcino naj bliže dosegla. truda vredna! Verh vsega tega ni misliti y da se nezmerna vecma V Ljubljani 30. augusta 1851. Slovanov kteremu teh treh narečij vklonila , bodi si tudi, Gustav grof Chorinskg l.ir. da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar jako!} c. k. dež. poglavar. je navdahne! -» IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književnik! Siarostovenslii in vseslovanski kniim Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: bol o to (blato), v oro i a (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak zevni jezik• Veliko se o izvolji vseslovanskega knjizevnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne mi sli poterdim, kar so Novice in g. Podlipski v Ljubljan skemČasniku spisali, namreč, da bi se starosloven ski jezik za knjizevnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vse slovanski književni : a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovan Tako bode ko le nekaj po svojem domaćem popravljali in se po staro-slovenšćini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne Zares! bode drugi, kakor ravno star oslov ensk i. le pridajte Ruskému narečju še Slovenski, Lužicki dual Jugoslovanski praeterit; Ceški y genitiv singular y kamene, břemene, telête, tedaj tudi telese itd., Ceški y scine naj primerjenejsi pravopis, nec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi ! (Poglej „Slov. Novine Celjske" 1849 str. 62—63). Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih nare- Jugoslovanski vocativ singular, nektere nase kriv® imenovane nove oblike, pravilno omčhčanje v g> hy k; Bulgarski, Poljski o ûj y , Slovenski a: ruka, Hand 7 c v 7 Poljski ia, ie (ê): svet, heilig; Ceski, Serbski Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r : troi" 119 y Bulgarski in včasih Ceški vocal l: vina ; natenenost Poljskega / m moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile (Konec sledi.) * * CJJ ? kakor rumeno solnee svoje svetle žarke > za Ker nam pismenk cirilice in druzih manjka, nismo mogli vsih od gosp. pisatelja podanih pravopismih izgledov natis niti dati. Vred 209 Nov lé at slov ans hih hra je v. voljo je se zdaj većina zelena ; pšenica je prccej do bro obrodila: ajda se lepo kaže dosihmal; grozdje je lz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung u y pise : Y) Vsi cesarski vradniki so ze prisege na vstavo pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito y kar odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si pri-zadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim pla- ga je, ne more zavolj mokrotě in premalo gorkote zre jati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj ta mesec 9 po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala cilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odio jo pa po visoki ceni ; ceravno je ni veliko bilo, smo prodajali, tako da že zdavnej ne čil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se boji, da bi se na že tako tako. Jez sim jo po 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi se dražji je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra rec visoke davke se kakosne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaš-kiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo y zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mo goče tukaj živeti, zlasti pa o veliki suši ne, ki nam še to malo žita in ajde pomori. 0 slabih letinah pride veselo příhodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Danaji, večkrat je plačilo za po tem takim še ena druga nesreča čez reveže, nam rec voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri m muzeg spivajo izdelek (Ion) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da Kp. Iz Celja. (Dalj e.) Pri porotni obravnavi, pri kteri bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozčrie vecjo natanjcnostj manjši malenkosti pre in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojni ga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V voj tresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavila ; tako je, ženitvami razglasile, vođini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor je sedaj rekla, da rajnca ni bila Ie to ji ni bilo tudi je rekla, kar je prav potrebno bilo , če bo le kaj pomagalo ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive". toliko spremenila , da njeni ljubezni do Augusta L. nasproti da A. L. ni hotel v hišo priti V 5 Ceskiga se bere v novícah D unaj ske kmeti j s k e družbe, da je v nekterih krajih Šumavě (veliciga ceskiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih «r » libánj (gobánj ali jurčkov , Herrenpilze) , da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pra prav, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Ban-kalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arse nika) domů přinesla. Za ložeji presojo : ali je Ana Ale ksander rajnci zavdala ali ne ? naj sledijo iz zatožni pisma važniši zadeve, ki sojo zavdanja sumljivo sto- ki so v poroti na. dan rile y s tistimi řečmi ed y VIJ o y da se bo letosnje leto ondašnji stari pregovor „ve prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanj iko gób y veliko nadlóg", žalibog! poterdil. áÉK íBlHM W^fcrl f^'h^WTT » íffiSr^mTi^rai "i ^J^^^E - JABfcBaA^P^ri fja "i1 Sleskiga piše zastran slovanskiga jezika sale. Aua Aleksander je bila v Augusta v f ljena in ga je želela za moza; v kan ćelija h Dunajski časnik riga prepovedbe se 55 Oest. Corresp/', kte bila tako je pri prediskavi govorilo L. zaljub-mati Tur cei pa je zoper to vecidel rade zgotovijo, da 1 e nemski jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo , da bi jih tudi nenemci na Sles-kim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost per-votniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važni mi besedami: „Kakor slišimo, po-terdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v vsih. razglasih in pri vradijah tako ravnati". zenilev, zato ji je moglo prav biti y ako bi mati kmalo umerla žila y Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo sluje pa v poroti rekla, da je bila rajnca le zato per to Ijubezin y y ker August L ni hotel v hiso priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode na- pravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa poroti rekla, da se ji je to le zd ker je rajnca osla Versta se bere v „Triest. Zeit. Angleško a jeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospo- da je veliko dični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan y Poljske pšenice iz Odese na prišlo y ki je ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove je gospodična Kaban T y boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en iz Marburga mišice přinesla star 6 gold, veljá; tudi v Banatu, žitni založnici ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti pokli- austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšenice cana, poterdila, rekoč : da ji je Ana tisti dan, ko je 16 gold, in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot rajnca zbolela, v popirju na Angleskim. Iz tega zavito mišico pokazala. Gosp. se vidi, da je kruh na Au- apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga strianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena iz apoteke dane strupe zapisuje, pové, da Ana ni pred se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko 15. kimovcam po strupa prišla, pa tudi pozneje ne. da y ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško pe- je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje rednice pri ljalo, — bolj ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Stajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo draga in zavolj izdelovanja železnice Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnina iz Ter- 1 gold, in y je vožnja ker po sta v Ljublj ano namest 30 krajc. sedaj 6 krajc. veljá tistiga časa, y kar je lahko zapopasti iz tega, da od kar je železnica iz Celja v Ljublj an o izdelana, ne vozijo več ne Stajarci ne Horvatje k nam. cr. Krasa blizo Tersta 20. kim. M. Spom lađi je terta močno lepo pokazala , pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala ; turšice ali sirka zavolj mokrotě ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega nadzdravniku Dek., v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek., pa je rekel, da to ni res. 5) Aloj-zia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil : da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da vala. se obdolžena dalje zavolj » tega sodijsko preisko wyi V • » 1 • • • X lsji sodija je cr enofe lasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi.) 210 Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bo- nikov vnovič za pošamesne od de ike niestnih opra gú ! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan ne- vil posebni svetovavci; tudi names tni ka župan o koliko Scer vam tudi ob kratkim naznanim bil 3. dan tega mesca sklep nase porotne sodbe da je , pri viga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 z 18 sovi sopet or HP ■ H^la. Ambrož izvoljeli za to, ker so njemu kteri sta bila F L Hausm N Cei j s k e grajšine vlastnik poprejsne mestne zadeve nar boij znane, v kterih morata žu y njegov oskerbnik Fr. P li č, obdolžena goljufije, enoglasno ne do lžna spoznana V Iz F.rauheimske okolice na Slajarskem. Te dni sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že vec let svojo répo bol h varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z re- , kedar je tihovreme; če pak pan in njegov nam es t n i k dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novicav t mnogih hrqjev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot podali y V Galicio. Ubogim v Milanu so podarili 20.000 111 y sami vred dobi, potroši je treba, to delo tudi ponovi Letos se vidi, kolik slépišnici 6000, prebi va vcam vaši Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj dobiček da pri dna sadjoreja verže , sosebno ako je posebnih razmér v Lombardii (na Laskim) so poukazu ministerstva hise tistih kmetov . ki svoje zemljise samí vsega druzega malo. Nek Goričan nad .Mariborom je potegnul za svoje slívě 1500 gold, srebra, nek dru obdelujejo, hišniga davka oproštene. Kdor dolsro pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato prosi, na zadnje vunder dobi, kar prosi: to se je po terdilo pri Koroscih, ki bojo vunder stransko želez ali od Bruka čez Cel jo vec do hvala Bogu! da se tudi uri nas okoli in okoli sliši y da se bodo otroci v soli tudi sadjoreje učili. nico Nekoliko in sicermlajsih in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na po-boljšek šolskih dohodkov še bojč niso siti, zato se po-dajo s trebuhom za kruhom ; šolskih pripravnikov pak " ■■ HBËi MH MNpo bili ali od Marburga , kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovea stan svojiga premozenja y iz kteriga se vidi, da je imela je malo ! ! Gosenc je pri nas nezmerno veliko konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov in 40.995 gold, premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 njenih bankovcov gold. sreberniga denarja in srebra, j v mulu • • vpv/Duuv J\J jiii li <4 (j u\s ju uiLi li u y V/iino^ o----- ---------c" ------u ----------i u----- sebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje P» je bilo za 229 mil. in 263730 gold, medljudstvam. Nekdanji minister Meternih, ki se je přetekli me- ondj prav zadovoljili. sovraznike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev , kjer ajdo s ej ej o, se vu lider vesela novica sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. 5 Ljubljane 7. oktobra. sec spet na Dunaj preselil v • 9 Z1V1 Ban Je la čič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. slabo godi ; kot Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav kmet ne imenuje naseinika drugač, ogerski Cesarjev god je bil beraškiga Švaba", in če ga ta za kaj prosi y mu herbet pokaže, godernaje : ;5odIazici. Zato odsvetuje v saboto s slovesno sv. mašo , ktero so g. knezoškoS vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v ft* . V • 4 m A * V # ® . 1 ' ^_ V . • V * y -a V