POROČILO O DELOVANJU SLOVENSKEGA GEOLOŠKEGA DRUŠTVA
V LETU 1965
Rajko Pavlovec
Člani Slovenskega geološkega društva so imeli 23. aprila 1966 izredni občni zbor, na katerem so sprejeli spremenjena društvena pravila, ki jih objavljamo na koncu poročila.
Poleg 120 rednih članov ima društvo dva častna člana (prof. I. R a -kovec in prof. O. Kiihn), izvoljena pa sta bila še dva dopisna člana (prof. V. Kochansky-Devide in prof. H. H a g n).
Društvo je delovalo v treh smereh: 1. strokovno delo in sodelovanje med geologi; 2. popularizacija geologije; 3. geologija v šolah.
Od zadnjega občnega zbora do aprila 1966 je bilo 12 predavanj, 7 diskusijskih večerov in 4 ekskurzije.
Društvo izdaja ciklostilno razmnožena »Obvestila« o svojih prireditvah.
Pregled prireditev
A. Ekskurzije — Excursions
17.10.1965:	Sv. Katarina—Toško čelo—Podutik (A. Ramovš).
13.3.1966:	Črnuče—Rašica—Dobeno (A. Ramovš).
3.4.1966:	Škof j a Loka—Lubnik (A. Ramovš).
24. 4.1966:	Moste—Vintgar—Bled (D. K u š č e r).
B. Predavanja — Lectures
13. 4. 1965. Anton G r i m š i č a r : Geološki razvoj in tektonske razmere na območju Ljubljane — Geological development and the tectonic conditions in the area of Ljubljana.
24. 4. 1965. Sonja T o v o r n i k & Franc Drobne: O mehanskih lastnostih sedimentov in hidrogeoloških problemih na območju Ljubljane — Mechanical nature of sediments and hydro-geological problems in the area of Ljubljana.
4. 5. 1965. Alojz Ser cel j: Mikrotektonski razvoj območja mesta Ljubljane na osnovi pelodnih analiz — Microtectonical development of the Ljubljana area on the basis of polen analyses.
11.	5. 1965. Anton Grimšičar: Osnove za geotehnično in potresno
rajonizacijo Ljubljane — The elements of the geotechnic and earthquake partition of Ljubljana.
26. 5. 1965. Herbert Hagn (Munchen): Das Alttertiar der Bayerischen Alpen und ihrer Vorlandes — Starejši terciar bavarskih Alp in njihovega predgorja.
1. 2. 1966. Emilijan C eve: Umetnost v paleolitiku — The art of Palaeolithic.
22. 2. 1966. Stanko Buser: Razvoj jurskih skladov v južni Sloveniji
—	Development of the Jurassic strata in southern Slovenia.
8. 3. 1966. Stanko Buser : Geologija zahodne Dolenjske — Geology of the western part of Lowland Slovenia.
22.	3. 1966. Mario Pleničar: O krednih skladih na Dolenjskem —
On the Cretaceous beds in Lowland Slovenia.
12.	4. 1966. Vera G r e g o r i č : Nastanek tal na triadnih dolomitih —
The origin of soils on Triassic dolomites.
23.	4. 1966. Ljubo Z1 e b n i k : Geologija in hidrogeologija pleistocenskih
plasti na Kranjsko-sorškem polju — Geology and hydro-geology of Pleistocene deposits in the area of Kranj sko-Sorško polje.
23. 4. 1966. Dušan Kuščer: Uvod v ekskurzijo Moste—Vintgar—Bled
—	An introduction to the excursion Moste—Vintgar—Bled.
C. Diskusijski večeri — Discussion meetings
22.	6. 1965: O reorganizaciji Prirodoslovnega društva Slovenije — On
a reorganisation of the Slovene Society of Natural History (R. Pavlo vec).
16. 11. 1965: Uvod v diskusijske večere o delovanju geoloških ustanov v Sloveniji — An introduction to the discussion on the activity of the geological institutions in Slovenia (R. Pav-lovec).
Geološki zavod, 1. del — Geological survey, part 1. (A. Ce-bulj,D. Ravnik, S. Gadj i č).
23.	11. 1965: Slovenska akademija znanosti in umetnosti — Slovene
Academy,of Sciences and Arts (R. Pavlo vec). Prirodoslovni muzej v Ljubljani — Museum of Natural History in Ljubljana (F. C i me rman).
7. 12. 1965: Rudnik Idrija — The mine of Idrija (J. Mlaka r).
Podjetje »Kremen« Novo mesto — The enterprise »Kremen«
from Novo mesto (F. M o r e 11 i).
Tovarna Anhovo — The factory Anhovo (N. K r o š 1).
14.12.1965: Geološki zavod, 2. del — Geological Survey, part 2. (A. N o -s a n , M. P1 e n i č a r).
21. 12.1965: Univerza v Ljubljani — University of Ljubljana (S. G r a -f e n a u e r).
11. 1. 1966: Rudnik Mežica — The mine Mežica (I. Š t r u c 1).
Zaključni razgovor — The final discussion (H. P a v 1 o v e c).
23 — Geologija 10
353
PRAVILA SLOVENSKEGA GEOLOŠKEGA DRUŠTVA
1.	člen
Ime, sedež in delovno področje društva
Društvo se imenuje Slovensko geološko društvo. Sedež (naslov) društva je v Ljubljani, če občni zbor tega ne določi drugače. Delovanje društva obsega vse slovensko ozemlje.
2.	člen Naloge društva
Namen društva je, da pospešuje geološko vedo in njeno uporabo v gospodarstvu ter skrbi za njeno popularizacijo.
Ta namen dosega s tem, da:
1.	skrbi za strokovno izpopolnjevanje članov;
2.	podpira vsa stremljenja, ki služijo razvoju geologije;
3.	izdaja publikacije ali sodeluje pri izdajah;
4.	v okviru svojih možnosti podpira delo geoloških ustanov;
5.	zastopa strokovne interese članov v javnosti;
6.	prireja predavanja, sestanke, ekskurzije, tečaje in podobno;
7.	pomaga pri izpopolnjevanju zbirk in knjižnic geoloških ustanov;
8.	vzdržuje zveze s sorodnimi društvi in ustanovami doma in na tujem; zlasti tesno sodeluje s Prirodoslovnim društvom Slovenije, kolikor bi to organiziralo poljudno-znanstveno in drugo delo za vse naravoslovne panoge.
3.	člen Sredstva
Sredstva društva so: članarina, darila, podpora, subvencija m dohodki od prireditev ali uslug. Višino članarine določa občni zbor.
Članarino plačujejo samo redni člani.
4.	člen Člani društva
Člani društva so častni, redni, dopisni in izredni.
Častne člane voli občni zbor na utemeljen predlog odbora. Redne člane sprejema odbor na predlog dveh članov. Dopisne člane sprejema na predlog dveh članov občni zbor.
Redni člani morejo postati geologi, geofiziki, rudarski, gradbeni in kemični inženirji ter znanstveni delavci, katerih dejavnost sega v geološko stroko, profesorji geologije na srednjih šolah in geološki tehniki. Redni člani pa lahko postanejo tudi drugi, ki pokažejo sposobnost in zanimanje za geologijo.
Izredni člani so študentje geologije.
Dopisni člani so geologi iz drugih republik in inozemski geologi, ki so se odlikovali v geoloških raziskovanjih na slovenskem ozemlju ali so kako drugače povezani z geološkimi raziskavami v Sloveniji.
Za častne člane izvoli društvo tiste domače ali tuje geologe, ki so si pridobili posebne zasluge za geološko vedo oziroma za njeno uporabo v gospodarstvu.
Članstvo preneha s smrtjo, izstopom ali izključitvijo. Predlog za izključitev da častno razsodišče občnemu zboru, ki o tem odloča. Članstvo preneha avtomatično, če član kljub opominom tri leta zapored ne plača članarine.
5.	člen Pravice članov
Častni in redni člani imajo aktivno in pasivno volilno pravico na občnih zborih, pravico udeleževati se vseh društvenih prireditev, uporabljati društveno knjižnico ter tudi med letom imeti vpogled v delo odbora. Dopisni in izredni člani imajo posvetovalni glas na občnih zborih, pravico udeleževati se vseh društvenih prireditev in uporabljati društveno knjižnico.
6.	člen Dolžnosti članov
Vsi člani so dolžni pospeševati društveno dejavnost, ravnati se po društvenih pravilih ter plačevati članarino.
7.	člen Organi društva
Občni zbor, odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče, referati in komisije.
8.	člen
Redni in izredni občni zbor
Redni občni zbor je v prvem trimesečju vsako drugo leto. Naloge občnega zbora so:
1.	da sklepa o odobritvi poročil odbora in nadzornega odbora;
2.	da voli predsednika in do 10 odbornikov, študentje pa med seboj izvolijo svojega zastopnika;
3.	da voli nadzorni odbor;
4.	da voli častno razsodišče;
5.	da voli častne in dopisne člane;
6.	da sklepa o predlogih odbora in članov, o spremembi društvenih pravil in o prenehanju društva. Predloge za občni zbor morajo člani predložiti odboru vsaj 5 dni pred občnim zborom. Ce predlogov ne pošljejo v določenem roku, sklepa o njih občni zbor le, če jim prizna nujnost večina prisotnih članov;
7.	da določa višino članarine;
8.	da odloča o izključitvi članov.
Kraj in čas občnega zbora objavi odbor najmanj 14 dni poprej. Občni zbor je sklepčen, če se zbere ob določeni uri vsaj polovica članov. Ce tega ni, se začne občni zbor pol ure pozneje in je sklepčen ob vsakem številu članov.
Odbor sme sklicati izredni občni zbor, kadarkoli se mu zdi potrebno. Na pismeno zahtevo najmanj 10 rednih ali častnih članov je odbor dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v 14 dneh.
9.	člen Zborovanje
V tistem letu, ko ni rednega ali izrednega občnega zbora, mora biti zborovanje slovenskih geologov. Na zborovanju se obravnavajo tekoči društveni in splošni geološki problemi.
10.	člen Način volitev
Kandidate lahko predlagajo častni in redni člani. Volitve so tajne, in sicer z listki, če občni zbor izrecno ne določi volitev z dviganjem rok. Volitve vodi in ugotavlja rezultate tričlanska volilna komisija, ki jo določi občni zbor.
11.	člen
Odbor
Odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, prvi in drugi tajnik, blagajnik, referent za predavanja, referent za tisk, referent za šolsko geologijo, gospodar, dva odbornika in zastopnik študentov, ki ima samo posvetovalni glas.
Odborniki volijo iz svoje srede vse funkcionarje razen predsednika, ki ga volijo člani na občnem zboru neposredno.
Odbor sklepa in odloča o vseh važnejših društvenih zadevah, ki niso pridržane občnemu zboru, vendar je neposredno odgovoren vsem članom. O svojem delu poroča na občnem zboru in na zborovanju ali na drug način, ki ga zahteva vsaj 10 članov društva.
Odbor je sklepčen, če je prisotna vsaj polovica odbornikov. Pri sklepanju odloča navadna večina. Pri enakem številu glasov odloča predsednik ali njegov namestnik.
Odbor ima pravico kooptirati enega ali kvečjemu dva nova odbornika, če kateri od izvoljenih iz tehtnih vzrokov ne more več opravljati svoje funkcije.
Važne društvene in blagajniške listine podpisujeta dva odbornika in sicer društvene listine predsednik ali podpredsednik in tajnik, blagajniške pa predsednik ali podpredsednik in blagajnik.
12.	člen Referati in komisije
V okviru društva delujejo referati, ki jih po potrebi ustanavlja in razpušča odbor. Referenti poročajo o delu referatov na občnem zboru in na zborovanju.
Komisije ustanavlja odbor. Razpušča jih takrat, ko izpolnijo poverjeno jim nalogo.
13.	člen Nadzorni odbor
Dvočlanski nadzorni odbor ima pravico dobiti vsak čas vpogled v delo odbora, posebno blagajnika. Pred rednim občnim zborom mora pregledati račune za preteklo poslovno obdobje ter društveno knjižnico. O tem poroča na občnem zboru.
14.	člen Častno razsodišče
Častno razsodišče sestavljata dva člana, ki rešujeta spore v društvu in dajeta predloge, o katerih sklepa občni zbor.
15.	člen Zastopanje društva
Na zunaj zastopa društvo predsednik, če je ta zadržan, pa odbornik, ki ga določi predsednik.
16.	člen Pečat
Društveni pečat je okrogel in vsebuje ime društva, sedež in geološki znak (prekrižani kladivi).
17.	člen Prenehanje društva
Društvo preneha delovati po nalogu pristojnih oblasti ali s sklepom občnega zbora v smislu člena 8, točke 6 teh pravil. V prvem primeru postane lastnik premoženj a Geološki zavod v Ljublj ani ali ustanova z enakimi nalogami, v drugem pa odloča o imovini občni zbor. Če se
geološko ali podobno društvo v treh letih ponovno ne ustanovi, postane trajni lastnik premoženja tisti, ki je premoženje prevzel ob prenehanju društva.
Ta pravila je sprejel izredni občni zbor Slovenskega geološkega
društva v Ljubljani dne 23. aprila 1966.
*
Socialistična republika Slovenija Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana
Stev. 11/1 l-S-024/1-91 Dne 1. 6.1966
Ta pravila so v skladu s temeljnim zakonom o društvih. Sprememba pravil je zabeležena v tukajšnjem registru društev pod zaporedno številko 59.
Načelnik oddelka: Vinko Zeleznik