38. Itev.
Pavšalni franko v drlavi SHS.
V Llubllani, v torek 17. f«bru»rla 1920.
Leto IV.
Izhaja razen pondellka In dneva po prazniku vsak dan opelsfen.
Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-
obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1‘80, osmrtnice in zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstics po K 2T)0; večkrat, objavo po dogovoru primeren popust.
mm:
V !y
Glasilo jugoslov. socllalno - demokratične stranke.
Posamezna Stav. stan* — 60 vinarjev. —
Nar c en i n a: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. —- Reklamacije za list so poštnino proste.
Upravnistvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61, Učiteljska tiskarna.
Teaefonska St. 312.
Vesnič sestavi vlado? — Sklicanje
parlamenta.
VESNJCU poverjen mandat
za SESTAVO KONCENTRACIJSKE VLADE.
Belgrad, 15. Regent ie poveri! mandat za sestavo nove vlade Ves-
Mi v D0S*an*^u v Parizu. Toda ker je t>il Vesnlču ooverlen mandat samo za sestavo koncentracijske vlade nikakor oa ne koalicijske, ie njegova mi* sila že izjalovljena. Niti demokrati, niti soeHalisti ne vstociio v koncentracijski kabinet, ker ue popuste od svojih zahtev.
Sklicanje parlamenta.
Belgrad, 15. Za jutri, 16. t. m. !e sklicano začasno narodno predstav-
ništvo k zasedanju, bi pa bo najbrSe takoj odgodeno. ker je prvič ministrstvo v statu demisionis ln drugič, ker ie brez kvoruma. Demokratk in so-ciialisti ne gredo v parlament, ker so zahtevali razpust začasnega narodnega predstavništva in volitve v narodno skupščino.
Socialističnim in demokratskim poslancem.
Belgrad, 15. Demokratska zajed-nica in socijaiističnl parlamentarni klub onozariata svoje člane, da nai ne potuieio v Belgrad k zasedanju narodnega predstavništva, temveč nai ostanejo doma.
Vladna kriza.
Ker je krona pod pritiskom generalov v zadnjem momentu odrekla
svoj podpis na dektret za razpust parlamenta in za razpis novih volitev, je demokratsko - socialistična vlada demisijonirala in regent Je de-
misijo sprejel.
Naša vlada ni od prvega početka s posebnim navdušenjem sodelovala
v vladi. A treba je bilo samozatajeva-nja in izbrali smo med dvema zli manjše: v prvi vrsti zato. da pospešimo volitve v državi na podlagi modernega demokratičnega volilnega reda. V skorajšnjih volitvah vidl-rn° Pogoj za to. da se ustalijo razmere v državi tako. da bo mogoče začeti s smotrenim bojem za pravice in vlado proletariiata.
Ce danes odhajajo socijaiističnl zastopniki iz vlade, nam je žal le radi tega. ker so s tem odgodene volitve v konstituanto in v občinah za nedogleden čas.
Nastala je za nas nova politična situacija. ki nam bo omogočila, da po-vzamemo boj na celi črti proti meščanskim strankam. Reakcija, ki je na vidiku, bo strnila naše vrste, ka* kor niti za hip ne dvomimo o tem. da se bodo meščanske stranke kmalu našle v skupnem boju proti nam. Ne bomo imeli lahkega boja: a tudi največje nasprotje do meščanskih strank in njih vlade nai nas ne pelje na pot aventurske. pučistovske politike, ki samo razdira in ne zida. Kot razredna stranka smo nasprotniki meščanski družbi in nienim vladam, če smo kljub temu z demokratičnim delom te družbe v vladi sodelovali, smo to storili za to, ker vidimo da rabi Jugoslovanski proletarijat v danem momentu mira, redu in dela. In vso to bo potreboval tudi v bližnji bodočnosti — neizprosna, a brez demagogije in radikalnih fraz bo zato nasa opozicija.
Več vzgoje in dela.
Vojna je veliko Hudi napravila za socijaliste. Dolgoletno trplienje in hude izkušnje so ljudi spametovale. ^Pomnimo se na čase pred vojno. Socijaiističnl agitatorji in govorniki Večkrat niso bili svojega življeja Varni. Ljudje so jih spodili s shodov zborovanj. Naši shodi so bili večinoma le slabo obiskani, naše organi-zaciie so le polagoma napredovale in se razvijale. Danes ie narobe.Povsod se zahteva shodov in govornikov. 'se	v	naše	organizacije.	vse
Skratka" rt« zahteva- zabavlja ... Skratka, danes ima naša stranka veliko premalo ljudi, ki b? opravljali zank/ posle agitatoriev. govornikov in organizatorjev. Ljudje, ki so komaj včeraj pri?Ii v stranko, hočejo največ vedeti, govore o taktiki in nače-"» stranke po s /oje in se ne ozirajo na prave pttrebe. niti na dane žnosti. niti na i/.kušnie. Stranka ve l11? velike izatšnit za seboj. Ona onr« 0 mora stopati varno in biti Sedaf?13 na vse D*at’ *10^e svojo bodni vel,avo 'n moč utrditi za vso začaoU10sl ’n Hudstvu pridobiti ne 'e ^trankC' *emveč trajne dobrine, ne niora V0, se 2 slavo skozi zid lati ,e,*n da ie torej treba večkrat
delati
v<?like ovinke, da se s pametno
taktiJm "!"r oviiikc. ua kc s pametno
more p °seže t0, ^ar se s si*° ne da * a: vsai ne brez velikih in mor-Dro.Jjdi Oretežkih trajnih izgub za ialisr ll' ^,ast' ni' slovenski soci-v SvJtSe u*oramo .lofcro zavedati, da nmJ,1.1!a S slovenski proletariiat ne SfHo ,	odločilna sila, temveč, da
svetru	la' ta*<0 močni. da moremo
Com-»«ne-mu moletariiatu nekoliko „ :i' Na§e število ie premajhno. lflis««10ramP v velikih potezah pre-Rlh s\ Dr.Y° *)esedo proletariatu dru-dov- ^,Vl*t1° veliko močnejših naro-Anipri^ emcem* Rusom, Francozom, ^^erikancem. Angležem itd.
Naša stranka, ki se je številno in organizacijsko uveiJavila šele med vojno in sedaj, mora predvsem stremeti, da si ohrani to kar ima. in da svoje vrste uredi v pravo bojno, disciplinirano četo. Nas program pravi, da moremo uspeti šele tedaj, če se proletarske množice vzgoje za deio ln vodstvo družbe. Zakai pozabiti ne smemo, da nas čakajo velike naloge, ki jih bomo mogli uspešno in dobro rešiti zgoij potem, če se bomo vsestransko ciobro pripravili na nje. Veliko ljudi danes samo kriči, da le to in ono zanič, ne pomisl:jo pa. da morajo tudi sami se vzgoiiti in prim aviti za delo v iavnosti. Zelo malo imamo lju-kl so porabni za deio v iavnosti. z-akaj t Zato. ker nas ljudje niso hoteli pravočasno poslušati, se organi-zovati in ie vzgoiiti za delo. ki nas sedaj čaka. Veliko ic bilo poklicanih, le malo pa iih je prišlo na delo za ljudski bla^r. Vsakdo vidi le sebe samega in svoie lastne koristi, le malo Jih ie. ki se trudijo za blagor svojega bližnjega.
S tem. da se ljudje vpišejo v naše organizacije, še nikakor niso postali sociialni demokratje. Vsak novi član naše sttanke naj ve, da ie prevzel z vstopom še druge, važnejše naloge. Vzgojiti se mora. da bo razumel, da s tem, ako doseže povišek svoje plače ali svojih dohodkov, še ni dosegel pravzaprav ničesar. On se mora navaditi. da bo tudi trpel za ifelo soci-jalne demokracije, če pride čas in potreba zate. Zlasti pa moramo imeti zaupanje do svojega vodstva,ki je Izkušeno v dolgoletni borbi za pravice in dobrobit proletiriiata. Liudie, ki niso na to pripravljeni, ki bi samo radi v kalnem ribarili za sebe. pa ne spadajo k nam. ampak v druge stranke, ki morejo zadoščati njih sebičnim namenom.
LJUBLJANSKIM SODRUGOM!
Danes ob pol 20. uri diskusijski večer.
LJUBLJANSKIM SODRUGOM IN SODRRUŽ1CAM.
Krajevna politična organizacija za Ljubljano in okolico je otvorila s pondeljkom, dne 9. februarja
informativno pisarno.
kjer dobe vsi organizirani sodrugi in sodružice vse potrebne informacije v pravnih, podpornih, aprovizačnih, organizatoričnih, mezdnih zadevah; sploh pojde pisarna na roko vsem organiziranim, ki potrebujejo kake nasvete. Pisarna bo poslovala brezplačno. Uradne ure bodo začasno: ob pondeljkih od 6. do 7. ure zvečer, ob četrtkih od 6. do 7. ure zvečer v društvenih prostorih (Krekov trg št. 1.0). Sodrugi in sodružice, poslužujte se v obilni meri informativne pisarne, ki vas bo obvarovala mar-sikatere škode.
Najcenejši dnevnik je vsekakor
»Naprej**
ki stane mesečno samo 8 kron, počim stanejo drugi dnevniki po 10 K. Delavci, delavke, sodmgi, sodružice, sezite po njem!
OSTAVKA CELOKUPNEGA KABINETA.
LDU. Belgrad. 15. Včeraj popoldne ob 16. uri ie predsednik sedanje vlade g. Davidovič predložil regentu v podpis ukaz. ki zahteva razpust sedanjega začasnega narodnega predstavništva, iuvtskega sabora, srbske narodne skupščine in ostaiib pokraiinskih prezcntacijskih korporacij. dalje volitve za ustavodajno skupščino na dan 24. maia po srbskem volilnem redu. ki bi se imel prenarediti in razšiiiti na vse kraljestvo. Ustavodaina skupščina bi sc se-šla dne 9. iuniia. Ker regent Davido-vičevega predloga ni sprejel, se le ministrski predsednik vrnil v ministrsko predsedništvo, kjer so bili zbrani vsi ministri. Na ministrskem posvetovanju, ki ie traialo malo časa, so sklenili, da vlada poda ostavko ter so takoj sestavili nieno besedilo. Ministrski predsednik g. Davidovič ie okoli 19. ure ponovno šel k prestolonasledniku regentu ter je pismeno podal ostavko, ki jo je regent spreiel.
POLOŽAJ V BELGRADU.
LDU. Belgrad. 15. V opozicijonal-nih krogih se računa z možnostjo, da se bo dosedanji opoziciji poverila naloga. sestaviti novo vlado. Kot bodoča ministrska predsednika se imenujeta gg. Stojan Protič iri dr. Milenko Vesnič. Govori se tudi. da se bo morebiti sestavila nevtralna vlada, kateri bi predsedoval naibrže dosedanji predsednik prestavmštva dr. Draža Pavlovič. O. Pavlovič ie bil snoči sprelet pri regentu V zvezi s tem se smatra za verjetno, da ga je prestolonaslednik gerent vprašal, ne bi 11 mogel on sestaviti vlado.
dementl
LDU. Belgrad, 15. Presbiro javlja: Rimski list »ldea nazionale« Je objavil pred kratkim vest. da se je med našo kraljevino in Francijo dosegel sporazum o vojaški zvezi. Z merodajne strani smo pooblaščeni javiti. da le ta vest navedenega rimskega lista popolnoma neresnična.
TUŠAR O PLAČILU AVSTRIJSKIH VOJNIH POSOJIL
LDU. Praga, 14. (CTU.) Nemška obrambna zveza za vojna posojila na Češkem, Moravskem in Šlezkem se je no odposlanstvu prestavila ministrskemu predsedniku Tušarju, kl je izjavil: Vlado bodo pri rešitvi vprašanja glede voinih posojil vodili edinole ffosDOdarski razlogi. Finan-
čni minister Sonntag je izjavil, da so pri razpravah o tem vprašanju za vlado merodajni edinole gospodarski in finančni razlogi. Kar se tiče postopne rešitve tega vprašanja, se glede posojilnic in drugih denarnih zavodov morejo uporabiti tekom pripravljalnih del dobljene podlage, do-čim so za presojanje zasedbe posesti voinih posojil potrebna nova raziskovanja, kl doslej še niso končana. Na vprašanje, kai se bo ukrenilo glede zasedbe posesti vojnih posojil, je izjavil finančni minister, da za sedaj ne more dati obveznega odgovora.
USTANOVE ZA ČASNIKARJE V ČEHOSLOVAŠKI.
LDU. Praga, 14. (CTU). Ministrstvo za zunanje stvari je za tckoCe proračunsko leto dovolilo deset ustanov za časnikarje, vsako po 15.000 kron na leto, za oženjene pa po 20.000 kron.
RPOTI BREZDELJU V ITALIJI.
LDU. Dunaj, 14. (ČTU). Kakor poroča »Neue Freie Presse«, je bil v italijanski zbornici stavljen predlog, naj se brezdelje obdavči. Kdor ne dela, ali živi od rent, mora državi odstopiti polovico dohodkov. Glavnica v trgovinskih obratih se ne smatra za delo. Kdor noče delati, ga bodo izgnali.
NAS1LSTVA HORTVJA.
LDU. Dunaj, 14. (CTU.) »Neues Wierier Abendblatt« javlja iz Budimpešte; Vrhovni poveljnik Horthy ie izjavil odposlanstvu rudarjev, da so delavci glede plače in preskrbe mnogo na boljšem (?) kot srednji stan. Ako bi pa vseeno začeli stavkati, potem bi bil to zločin napram državi.
V	tem primeru, je dejal Horthy, bi smatral za svojo sveto dolžnost, upo-rabliati naiboli drakonična sredstva, ker ne trpim nobenih eksperimentov.
RUMUNIJA.
LDU. Bukarešta. 14. (RBA. »Da-mian«.) Minister za notranje stvari ie predložil zakonski predlog o reorga-nizaciii žandarmerije. — Vlada je sklenila, da zviša carinske tariie za trojno mero.
NOVA NOTA NIZOZEMSKI.
LDU. London, 13. (ČTU). *Eve-ning Standard« poroča:	Nota, na-
slovljena na Holandijo, poudarja, nevarnost, ki preti evropskemu miru. ako bi se bivši nemški cesar še nadalje nahajal v Holandiji. Nota je tako sestavljena, da more Nizozemska izjaviti svoje popolno sporazum-ljcnje z zavezniki in predlagati, naj se bivši cesar naseli v kaki holandski koloniji.
LANSING DEMISIONIRAL.
LDU. Washington, 13. (DunKU.) Državni tajnik Lansing je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Prireditve.
CIČERIN PROTESTIRA PROTI POLITIKI ANTANTE.
LDU. Moskva, 14. (DunKU-Brez-žično). Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin je poslal vladam Zedinjenih držav. Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske obširno noto, v kateri izjavlja, da je pogodba, ki so jo nedavno sklenili v Parizu glede Spitzbergov in ki priznava v nasprotju z državnima pogodbama iz let 1872 in 1914 Norveške su-verenitetne pravice nad Spitzbergj, neveljavna. Čičerin najodločneje protestira proti politiki zaveznikov, ki daruje pridobljene pravice tretjih držav drugim brez njihovega dovoljenja.
BOJI RDEČE ARMADE.
LDU. Moskva, 14. (DunKU-Brez-žiČno). Frontno poročilo z dne 13. t. m.: Na severni fronti Ijuti boji. Na zapadnl fronti topniški ogenj. Na južno-zapadni fronti, 35 vrst južno-vzhodno od Tiraspola so rdeče čete zavzele železniški postaji Ivanovka
in Veselij kut. Pri tem so zaplenile oklopne vlake. 25 vrst južno-zapad-no od Tiraspola so zavzele železniško križišče Kučurgan in nekateret kraje vzdolž istoimenskega jezeta. Severno-vzhodno od Ovidijopola bc-ji. V Odesi so med drugim zaplenil 5 milijonov patron. Na karpatski fronti smo v bližini Stavropola in prt Kcnstantinovki zavrnili sovražne napade.
KRIZA NA ŠPANSKEM.
LDU. Madrid, 14. (DunKU-Agen-ce Havas). Vsled ostavke delovnega ministra Gimena je ves kabinet odstopil. Kralj Alfonz pa je ministrstvu izrazil svoje zaupanje, vsled česa*! ostane vlada Allende Salazarja. Ministrski predsednik prevzame listnico delovnega ministrstva.
Jugoslovanski polk cel ujet od boli* ^ ■'ovlkov.
ČTU. poroča iz Moskve v front** nem porjčilu sovjetske vlade, da je bil pred kratkim vzet vzhodno od Nižjega Udlnska cel drugi jugoslo* vanskl polk. Na iugnvzhodni fronti je pa zavzela rdeča armada mesta Cherson in Nikolaicvsk. Na Kavkazu nanreduleJo. _______________________
Nova mezdna pogodba rudarjev s trbovelisko premogokopno družbo.
Velik uspeh Uniie rudarjev za Slo« venijo ln sodruea Čohala ter zaupnikov organizacije.
Razmere v rudarski stroki pri tr« boveljskih premogovnikih so bile 20 naravnost bedne. Posamezne skupine so že dolgo zahtevale primerno izboljšanje socijalnih razmer, toda treba je biio, da se ta boj osredotoči v organizaciji. Ko se je Uniji rudar-iev posrečilo zbrati vse potrebne podatke, Je predložila zahteve družbi. Obravnava se ie vršila v Ljubljani pod predsedstvom sodruga A. Kristana minuli teden in se je o njej napravil naslednji
z a p i s n sestavljen dne 12. februarja 1920.
Dne 11. in 12. februarja 1920 so se vršila pod predsedstvom ministra za gozdarstvo in šumarstvo Antona Kristana, v navzočnosti rudarskega glavarja, predstojnika Osred-niega urada državnih montanističnih obratov, vladnega nadzornika trboveljske premogokopne družbe, odposlanca poverjeništva za socijalno skrbstvo, trgovske in obrtniške zbornice in Zveze industrijcev. dalje zastopnikov podjetništva in delavstva, pugaianla v mezdnili zahtevah delavstva premogovnikov trboveljsk# premogokopne družbe.
Po temeliiti razpravi in razgovoru se Je slednjič dosegel med stran-t kama sledeči sporazum:
I.
Minimalne plače se zvišajo za
77%.	,	v	x
Minimalna plača se izplača, č^ akordant ne doseže večjega zasluž-J ka. doseže pa 75% povprečne storitj ve njegove kategorije v letu 1917J Če iz lastne krivde ne doseže ome^ niene storitve, se mu Izplača le za* služek po akordu (glej odlok z dn« 28. marca 1919. št. 424).
V	tem poslednjem slučaiu odpadejo tudi spodaj pod točko HI. navedene draginjske — družinske oo-
klade.	.	„	,	. . „
Vse uvrstitve delavstva v katef. gorile ostanejo kakor Je določeno ^ Odloku z dne 28. marca 1919. št. 4241
II.
Obstoječe pogodnitie (Geding) iti stalno določene plače (Herrenschich) se zvišajo za 77%.
III.
Poleg zaslužka sc plača vsakemu delavcu z družino za vsakega družin-.
sitega člana za vsak napravljen Siht
doklada pc 4 K.
Ta doklada se izplačuje tudi za celi čas bolezni.
Kot družinski člani se upoštevajo osebe, kakor le bilo to določeno v zapisniku z dne 7. oktobra 1919 v Trbovljah.
IV.
Nabavni prispevek se Izplača ža četrtletje za vsakega delavca 300 K. ter z vsakega družinskega člana 100 kron od 1. do 9. aprila 1920. V polni meri se izplača nabavni prispevek onim delavcem, kateri so pri družbi od 1. januarja 1920 dalje nepretrgoma zaposleni.
Onim delavcem, kateri so vstopili v službo med 1. januarjem in 31. mar-ccm 1920 se izplača nabavni prispevek za sč in za družinske člane v razmerju dobe službe percentualno.
Kot družinski člani se upoštevajo zgoraj pod točko III. omenjene osebe.
Za vsak »blau* se odtegne delav-cu-samcu in družinskemu očetu 6 K na dan.
Za čas dopusta sc določi:
V slučaju bolezni ali smrti v družini, vabil k uradom, če ni delavec vabljen kot obtoženec, in v drugih nujnih slučajnih kralših dopustih se delavcu za necbhodno potrebni čas dopusta od nabavnega prispevka nič ne odtegne.
Za druge dopuste v zasebnih zadevah se mu odtegne dnevno po 3 K in za vskaega družinskega člana po
1	krono.
Za čas bolezni odpade procetu-alni nabavni prispevek za delavca samega, Izplača se pa nabavni prispevek za družinske člane v polni Izmeri.
V
Ta pogodba velja od 8. februarja 1920 do konca I. plačilne perijode v mesecu Jujii"! 1920. Za ta čas odpadejo vse doklade iti vsa doplačila, ki piso v tej pogodbi Izrecno naštete. Zadnja diferenca na cenah iivfl se izplača do 8. februarja 1920.
VI
Predstoječa pogodba velia za delavstvo vseh obratov Trboveljske premogokopne družbe.
m
Uradnlštvu in poduradništvu se bodo priznali priboljški v istem razmerjih___________________________'
Zanimiva diskusija v ljubljanski polit, organizaciji.
Vprašanje ministerijalizma je v socialističnih strankah že od nekdaj Jako sporno vprašanje. Eni pravijo, da je udeležba socijalistov v vladi napačna. drugi pa. da ie v nujnih primerih potrebna stvar. Pri nas v Jugoslaviji pravzaprav še nimamo državno-pravne vlade, zato je to vprašanje še bolj nejasno, kakor pa tam. kjer je legalna meščanska vlada. Vlada v Jugoslavil5 ima pa dejansko le administrativen značaj, ki obstoia po dogovoru med strankami.
Na omenjeni diskusiji se je raz-pravlialo o ministenjalizmu, ki se je pobHal zlasti s tem, češ. ne maramo, da bi se delavčevo stališče izboljšalo, ker bi potem »sito« delavstvo ne bilo več pristopno socijalističnim idejam. O tem stališču je povedal svoje mne-nle tudi sod rur Ostojič iz Belgrada, ki gotovo ni minister iialist.
Ta srbski sodruR je posetil v četrtek diskusijski večer v Ljubljani (v Mahrovi hiši), kjer ie bilo na dnevnem redu haš vprašanje, kaj je za našo stranko boljše, ali da se delavstvu godi boljše, ali slabše. Vsi. ki so se priglasili k besedi, so bili z referentom vred tasta mnenja da ni prav. če se ponavlla in izrablja fraza: čim sla bejše se proletariatu eodi. tem boljše sra sociializem. Le eden izmed govornikov ie oll nasprotnega mnenja. In temu — svojemu prijatelju, ki ga je uvedel — je odgovoril sodrug Ostojič. Govoril je popolnoma jasno v daljšem govoru, v k«terem je odločno obsodb vse. ki operirajo s to fraso In proglasil, da kapitalisti pač nočejo, da bi se nam čim naislabše godilo, in v kapitalističnem interesu ie. če vrivalo to bazo tudi med naše vrste Vsestransko moramo delati mi na to, da se stališče delavstva dan na dan izboljšuje.
H koncu se je s<cer Izjavil proti rrbisterijalizmu. češ da Srbi nač ne čutijo kot stranka tako kakor mi. da se država izpreminja. da ni vseeno, ali so zastopane pri grajenju nove držaja tudi naše koristi, ne glede na to, . da jd slovenskemu delavcu eksistenca že tudi danes ogrožena. Zatu tudi na Srbskem ni prorokov. ki bi govorili: što gorle. to bolie. dočim moramo ml nekaterim zaslepljencem šele razlagati, da je bolje.
Novice.
— Druga Internacionala »Het Volk« poroča Iz Haaga, da »e bo vršila 13. marca v Amsterdamu konferenca izvrševalnega odbora druge jnternacijonale.
— Sovjetska Rusija je otvorila koncem decembra m. 1. na moskovski univerzi delavsko fakulteto.
— Calllausov proces. Danes, 17. februarja se je pričel pred pariškim najvišjim sodiščm proces proti Cail-lauxu In tovarišem.
— Enoletna vojaška služba v Franciji. Po zakonu, ki ga sedaj obravnavajo v francoskem parlamentu, bo trajala aktivna vojaška služba eno leto; brambna dolžnost bo pa trajala pri prvem pozivu 9 let, pri drugem pa 5 let. Zakon stopi v vellavo 1. januarja 1922.
— Bogdana Nemcova. hčerka pisateljice Božene Je umrla v starosti 79 let v Pragi. Stoletnico rojstva svoje matere Je preživela le za en sam dan. Nekaj dni preje jo Je zadel mrt-voud in na posledicah tega Je umrla.
— španščina namesto nemščine ▼ Šolah New Yorka. Iz šolskega programa države New York se Je letošnje leto Črtalo pouk nemščine. Nadomesti naj Jo španščina, kar se Je zgodilo že v več drugih severnoameriških državah. V New Yorku se uči nad 26.000 učencev španščine.
Dnevne vesti.
Zamenjavanje kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronsko-dl-narske bankovce.
Z zamenjavanjem se začne pri nas dne 16. februarja 1.1. Zamenjavali sa bodo bankovci Avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K. ki so pravilno kolkovani. Te bankovce bodo po vsei Sloveniji zamenjavali davčni uradi, in sicer vse Štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisočake bo zamenjavala v Ljubljani samo finančna deželna blagajna na Krekovem trgu. Tudi podružnici Avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno, pa samo bankovce po 20. 50 jn 100 kron. Od 1. februarja 1.1. dalje so novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako. da se z njimi plačujejo polnoveljavno vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinatjih. Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih Avstro-ogrske banke ali v dinarskih bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronsko-dinar-Ske bankovce. Dne 15. marca 1.1, prenehajo biti kronski bankovci Av-strc-ogrske banke oo 20. 50, 100 in 1000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Ostanejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci po 1, 2 in 10 K. Ti se boao vzelj. pozneje iz prometa. — Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Preskrba Slovenije s sladkorjem
Odsek za prehrano objavlja: Radi nepričakovane slabe produkcije v domačih sladkornih tovarnah bo dobila Slovenija samo še enkrat majhen kontigent domačega sladkorja.Ta kontingent ie sicer že odkazan, vendar ga doslel še ni bilo mogoče pre vzeti ker le manjkalo gotovine za plačilo kupnine. Cim bo gotovina na razpolago, pride ta sladkor In se bo razdelil sorazmerno na posamezne okraje. Ker ie. kakor rečeno, odkazan le majhen kontingent, bo prišla na posameznika le mala količina. Prebivalstvo bo treba odslel preskrbovati s sladkorjem.® ki se bo uvozil v prosti trgovini iz inozemstva. Tr gov.sk? krogi v Sloveniji so se že začeli zanimati za uvoz sladkorja. Tako bo ljubljanska tvrdka Anton Kil-sper Coloniale (imejitelj g. ravnatelj Lilleg) koncem tega meseca, ali pri četkom marca dobila iz Trsta 40 vagonov amerikanskega sladkorja, ki ga bo v sporazumu z odsekom za prehrano razdelila na Kranlskem in Koroškem. Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Na drugi strani dobi zveza slovenskih trgovcev v Celju ta mesec 20 vago nov sladkorja lz Čehoslovaške in g nosrdovanjem tvrdke Anton Krisper 20 vagonov amerikanskega sladkor ja iz Trsta, ki se bo razdelil na štajerskem in v Prekmurju. — Cena temu sladkorju bo 35 do 40 kron za en kilogram. Tudi za naprej bodo morali trgovci s sodelovanjem denarnih zavodov dobavljati sladkor jz inozemstva, dokler ne ho domača produkcija tolika, da bo krila potrebo domačega prebivalstva. Dobava sladkorja iz inozemstva dandanes ni lahka, temveč zadeva nanajvečietež-
koče, Radi visoke tuje valute je seveda tudi cena sladkorju tako visoka. *
Zvišanje cen premoga. Vsled poviškov plač rudarjem Je bilo treba na novo preračunati ceno premoga,
kajti trboveljska premogokopna družba je na nje pristala pod pogojem da se ti prizna zvišanje cen za premog. Ob tej priliki je družba zahtevala tudi posebne poviške kot nabavno in amortizacijsko kvoto za nove investicije v Reichenburgu in Hudi jami. Dokler ti proračuni ne bodo končani, ie minister za šume in rude dovolil sledeče cene: za debeli premog K 302.50, za drobni premog K 274.50 za 1 tono.
Razstava bosanskih vezenin se je otvorila 16. t. m. v obrtni šoli v Ljubljani, v pritličju, prva soba na levo. Razstava bo odprta mesec dni. Vstop je za vse šole brezplačen, za posameznike 10 K.
Slovenska Koroška, (leneralni ko. misarijat za tujski promet in turistiko (Tourist-Office, Ljubljana, Dunajska cesta št. 18) namerava izdati za letošnjo sezono obširen ilustriian vodnik po Koi oški Sloveniji, katerega tako zelo primanjkuje. Vsa društva, javne korporacije, rodoljubi in predvsem fotografi-amaterji se najuljud-neje naprošajo, da blagovolijo prepustiti gori označenemu uradu negative, klišeje, skice itd., da bo vsebina in lice vodnika tem popolnejše in lič-neje. Izposojeni materija! se po vpo-rabi vrne.
Subskrlpcija novih delnic Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki se je vršila v času od 15. do 31. januarja t. 1., je zaključena s popolnim uspehom. — Poleg dosedanjih delničarjev, ki so skoro polnoštevilno podpisali v smislu subskripcijskih pogojev rezervirane jim delnice, se je zanimalo za novo emisijo znatno število drugih interesentov in večkrat pre-subskribiralo novim delničarjem namenjene delnice, katerih končna dodelitev se izvrši koncem tega meseca. — Z zaključkom ravno izvršene X emisije delnic se zvišajo glavnica in rezerve Ljubljanske kreditne banke za okroglo 5u.000.000 K.
Prireditve.
Izredni občni zbor slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani in
mesečni sestanek se vršita dne 16. t. m. ob 16. uri v porodnišnici javne bolnice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Razdelitev Loschner Maderjeve ustanove. Referent dr. Oregorič. 3. Častni sod. 4. Znanstvena predavanja.
Na rednem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, dne 29. ian. t. 1. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: dr. Zalokar Alojzi* Tajnik: dr. jamar Tone Tajnikov namestnik; dr. Matjašič Prane. Blagajnik: dr. Derenal Ernest. Knjižničar: dr. Brecelj Anton. Odborniki: dr. Kraigher Alojzij, dr. Lapajne Živko, dr. Homan Alojzij, dr Černič Mirko, dr. Raišp Ivan. dr. Kogoj Franc. Kot revizor: dr. Geiger Ivan, dr. Praunseis Alojzij.
Občni zbor delniške stavblnske družbe »Union« v Ljubljani se vrši v srebrni dvorani hotela »Union« dne 1. marca 1920 ob štirih Doooldne In ne 14. istega meseca, kakor je bilo Pomotoma v inseratu naše nedeljske številke objavljeno.
Iz Slovenije.
Kropa.
Pod naslovom »Proč od socijalnlh demokratov« prinaša »Večerni List« v svoji krščanski pravičnosti in poštenosti lažniiv dopis o socijalnih demokratih v Kropi. Da bo stvar, kdo da je vzrok razdora med tukajšnjim delavstvom, jasna, odgovarjamo: Kdor je bral zadnje številke »Naše Moči«, se bo še prav dobro spominjal, da so naši krščanski socijalci pisali, da bo treba stopiti nasprotnikom na prste, dasi »teli« nasprotnikov Kropi sploh še ni bilo. Zakai se le torej tako pisalo? Samo zato. ker pri klerikalnem koritu ni bilo nobenega prostora več. Sedaj seveda skušajo naši klerikalci na zavit način dokazati. da iščejo v soc. dem. organizaciji posamezniki le osebne koristi. Ali ste pozabili, gospodle, da so vam še takrat sedanji socilalnl demokrati pomagali pri umazani vaši politiki, ker so vam prevarani veneli, dokler niso prišli do pravega spoznanja. Proti zadrugi in njenim voditeljem zabavljamo. In zakal? Ker je gospodarska politika v podjetju, kakršno je ta zadruga, tako reakcijamirrm. da ie veliko zlo za vse delavstvo. Dokazov je več kot odveč. Omenimo le zidavo tisoč let starih »vigencov« ki nimajo prav nobenega pomena in vrednosti za prihodnjost moderno
urejene Industrije. Ali naj vas spominjamo tudi mladih fantov, ki iščejo rajši službe v tujini, kakor da bi rpeli pod kropenškim klerikalnim terorjem? Najboljše delavne moči preganjate in posledice gotovo ne bodo izostale. Kar se tiče vzgoje, povemo samo toliko: Ko smo dne 28. oktobra socijalni demokrati manifestirali ob prilijd obletnice Jugoslavije, ste dejansko pokazali, kakšna je vaša klerikalna vzgoja. Nekaj Članov vašega vzgajališča je stopilo na cesto in se obnašalo tako, kakor se obnašajo pijanci, kadar gredo iz gostilne. To ie krščanska vzgoja! Tukajšnji vzgojitelj je pa zažigal s smodko naš letak :n s tem dal vzgled svojim'gojencem, ki so ga dosledno posnemali prt zadnjem našem shodu. Knjižnica »bogo-Ijubnega« društva se odpre pred službo božjo, da čita naraščaj kratkočasne romr.ne v cerkvi! Zelo pametno! Sicei pa župniku ni prav nič všeč. če gremo v cerkev ali ne. Če ne gremo, se pravi, da nimamo vere, če pa gremo, smo farizeji. Prepričani smo, če bi n. pr. priobči! pomilovanja vredni »Večerni List« imenik tistih poštenjakov, pri katerih socijaj-ni demokrati nimajo nobenega ugleda, da bi čitali v tem imeniku imena ljudi, ki so svoječasno prenašali iz občine za delavce namenjeni sladkor, usnje itd. Vedno slišimo, koliko dobrega so klerikalni voditelji storili za delavstvo. Najnovejša njihova dobrota obstoia v tem. da so preskrbeli za delavce slanino po 60 K kilogrami »Slovenec« silno žaluje za razpuščenim občinskim odborom, zato ga hočemo o stvari informirati. Poštenim odbornikom je nepošteno delo v občini že presedalo, in zato so sklenili, pozvati deželno vlado, da občinski odbor razpusti. In sicer so to bili tile odborniki: Franc Varl, Valentin in Franc Solar, Luka Hafner, Ignacij Ažman, Ignacij Blaznik, Franc Ažman. Slednji je bil ob tej priliki zaposlen, po odbornika Hafnerja je pa šel Franc Varl in ga je končno našel na njegovem domu. Toliko »Slovencu« v pojasnilo.
Kočevje - Banjaloka.
Dne 9. t. m. je bila v Kočevju sod-nijska obravnava, pri kateri je iskal »veliki prijatelj« delavstva, gospod Ant Kajfež. zadoščenje za svojo razžaljeno čast. Pred sodiščem ie stal naš sodrug Rebič, ki ga je nekdo de-nunciral g. Kajfežu, da je rabil v razburjenosti nad tiranstvom napram delavcem, ki ga je uganjal Kajfež, nekaj takih besed, zaradi katerih d5 g. Kajfež lahko obsoditi človeka, ni pa skušal ovreči trditev, ki se tičejo njegovih dejani, da je namreč postavil sto delavcev pozimi na cesto, da je po nizki ceni ob prevratu pokupil ži-te. da je »zaslužil« milijone iz potu delavcev in s svoiimi špekulacijami, kakor to delajo brezobzirni izkoriščevalci delavstva. Pred sodnijo se je g. Kajfež držal tako prijazno in nedolžno kakor znana Vodiška Johanca. Ovrgel pa ni dejstev, kako dela z delavci in kako je nagrabil »svoje« milijone. S. Rebič je bil sicer obsojen zaradi besed na 8 dni strogega zapora, toda g. Kajfež se s tem nikakor ni opral. Iz Banjaloke so pričale za g. Kajfeža tri priče, ki bi bile rade spor poravnale. Sicer pa delavstvo predobro ve. da bi g. Kajfež za socijali-ste najrajše kar na svoje stroške dal napraviti vislice, najnrel pa za našega sodruga Rebiča. Ali žal, da tudi vislice ne bi mogle spraviti preklicanih socijalistov s sveta...
S Koroškega.
Kljub večkratnemu opozorjenju naše merodajne oblasti zanemarjal®
aprovizadjo. Ni ne sladkorja, ne petroleja in tudi soli r,am že primanj* kuje. Kaj se bomo potem čudili, da ljudje — prisiljeni od notrebe. skušajo te reči od tam dobiti, kjer jih dobijo — Iz Nemške Avstrije — vtihotapiti sem. Zato jih pa naše oblasti občutno kaznujejo. In to so večinoma maft ljudje, reveži ob meji. Zakaj se pa veliki gospodje ne kaznujejo, ki si dajo obleko v Celovcu narediti in Jo poten* spravijo čez mejo, kakor je to stori narodnjak in vpliven gospod v Borovljah? Ali ni pravica enaka za vse?
Spuhlje.
Začetkom t. m. se je pri nas vršfl shod naše stranke. Dasi je deželni poslanec in vladni komisar Brenčič Iz Sv. Marka prepovedal gostilničarju Šampel shod in sam potrgal letake, smo vendar dobili drugi lokal, kjer se je zbralo preko 30 zborovalcev, ki so pazno poslušali izvajanja sodr. Rožetu o programa naše stranke in o splošnem političnem položaju naše države ter o delovanju meščan-* skih strank. Po shodu se je takoj vpisalo 17 članov v novo ustanovljeno kraj. organizacijo JSDS. v SpuhljitL
V	odbor so bili izvoljeni sledeči so-drugi: za predsednika Brus Anton, tajnika Plotnički, blagajnika Rožen-« feld Adolf in odbornike ss. Kostanje« vec Josip, Kostanjevec Martin la Majcen Pavel, — Vemo, da je strah’ g. Brenčiča pred socijalnimi demokrati zelo velik, ker po teh volitvah' ne bo nikdar več ne poslanec in tudi ne vladni komisar! Prihodnji shod bomo imeli v Budini. Zelo nam bi bilo po volji, če bi se g. poslanec potrudil na ta naš shod, da mu moremo povedati kar mu gre. Pridemo pa tudi k Sv. Marku ... — Parvus.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit, tiskarne« v l.lnbUaril
Ne morete spati? Niti delati?. Imate nervozne bolečine? Občutek
zadovoljstva doprinese Vam Feller-jev oravi Elza-fluid. 6 dvojnatih ali
2	veliki špecijalni steklenici 24 K.
Trpite na počasni orebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza - !•: rogljič a ml. 6 škatljic 21 K. -- Želodec okrepču-joča švedska tinktura l steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller. Stupica donja. Elzalrg št. 2S2, {Hrvatsko).
—D—	930
  mm in m s
=== KGBTiOrMII	Z HMEJEtifl HTH0. =*=■
TISKOVINE ZA SOIE, ŽUPANSTVA IN URADE. JNAJMOSER-NEJSE PLAKATE IN GABILA XA SHODE IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE CASOPSSOV, KNliO,
BROŽIČ tTD. STEREOTIPIJA. LITOGRAFIJA.
Priporoča se
trgovina z galanterijo in drobnarijo.
Velika izbira
= potnih košar in raznih pletarskih izdelkov =* BALOH & ROSINA, Maribor, Grajski trg št. 3.
Zahvala.
Vsem znancem in prijateljem, ki so ■premili našega dragega očeta In soproga
Ivana Wallend
k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo organizaciji steklarjev v Hrastniku za zastavo, vsem darovalcem vencev in steklarski
organizaciji v Zagorja. ^	Žalujoči	ostali.
238