SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate)>iprejema upravnlštvo in ekspedlclja ,'v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 127.
V Ljubljani, v sredo 6. junija 1894.
Letnik XXII.
O železnicah.
Govor gosp. poslanca Kluna v drž. zboru dne 31. maja 1894.
Visoka zbornica! Vladna predloga, o kateri razpravljamo in ki se tiče železnic, ki se imajo zagotoviti 1894 leta, ugaja bolj ali manj željam skoro vseh kronovin, le na našo domovino se nič ne ozira.
2e dvajset let je na dnevnem redu železnica Celovec-Ljubelj -Tržič-Kranj-Loka-Divača-Trst. Potrebna poizvedovanja in trasiranja so končana, in nujnost tega vprašanja se je v tej visoki zbornici že dovolj pogosto naglašala, in je brez dvombe, če se pomisli, da vedno bolj propada tržaško pristanišče.
Iz obravnav o železnicah, katere so se nedavno jako strastno vršile pri obravnavi proračuna trgovinskega ministerstva in pri katerih so se govorniki razdelili v dve skupini, jedni za železnico čez Ture, drugi za železnico čez Karavanke, in iz tega, da sta zadnji čas dva nova projekta se jako priporočala, da se Karavanke predero pri Javorniku in potem nadaljuje železnica skozi Bohinj čez Julijske planine k sv. Luciji in v Gorico ali pa da se gradi železnica iz Celovca v Železno Kapljo, potem čez Jezersko v Loko, katera železnica bi stala povprek dvanajst milijonov goldinarjev, se mora sklepati, da je rešitev te stvari še v daljavi, da se bode na Trstu uresničil stari pregovor: Roma deliberante Saguntum periit.
Moja naloga ni razpravljati v tej zbornici, naj se li gradi železnica čez Ture ali čez Karavanke, ker se je o tem nedavno dovolj govorilo. Toliko je pa gotovo, in so skoro vsi govorniki priznali, da bi
železnica čez Ture bila sicer velicega pomena za Južno Nemčijo in Solnograško in če se podaljša čez Predil tudi za Goriško, da je pa manj priporočati v eminentno avstrijskem ali celo izključivo avstrijskem interesu, kakor železnica čez Karavanke.
Da se v končno rešitev tega ne le za tržaško pristanišče, temveč za trgovino cislitavskih dežel sploh važnega vprašanja stori vsaj prvi korak, bi opozoril visoko vlado in visoko zbornico na progo Kranj-Tržič, katera je že bistveni del železnice, ki ima Trst zbližati z notranjimi deželami.
V kranjskem deželnem zboru se je že leta 1888 na to mislilo, da se gradi ta železnica kot lokalna železnica, in se je dovolilo za udeležitev dežele pri tem delu 50.000 gld., 80.000 bi plačali interesentje in pol milijonov stavbenih stroškov bi se pa pokrilo s prijoritetami. Deželni zbor kranjski vodila so pri tem prava načela, da je pravočasno izgrajenje železnic v tesnej zvezi z gospodarskimi pogoji, bodi si že industrije ali poljedelstva, ker je drugače konkurenca nemogoča. Triič j.ma največ industrije na Kranjskem, že od starih časov je ondu železna in čevljarska industrija, zadnji čas se je vpeljala velika tekstilna industrija, ki se je že jako razširila. Poleg tega so pa v kmetijskem oziru ravno imenovani kraji najboljši in najrodovitnejši v deželi, in s svojim prirodnimi lepotami in z zdravim podnebjem mnogo pripomorejo k povzdigi prometa tujcev.
Iz vseh teh okoliščin se vidi potreba, da se Tržič kako zveže z železnico, to je, da se gradi železnica iz Kranja v Tržič. To železnico bi se tako izplačala, da je poročevalec pri dotični obravnavi v kranjskem deželnem zboru lahko trdil, da bi se nobena druga železnica na Kranjskem tako ne izplačala kakor baš železnica iz Kranja v Tržič.
Tudi visoka vlada je potrebo te železnice nekako priznala, ko je, rstrezajoč peticiji vseh interesentov z dne 7. julija 1891 na visoko c. kr. trgovsko ministerstvo odredila, da se popolnijo že v začetku sedemdesetih let izvršeni projekti za ljubeljsko železnico in je tudi dala izvršiti potrebno merjenje na licu mesta. Vspeh vsega tega je bil, da se je naznanilo deželnima odboroma kranjskemu in koroškemu, z ukazom trgovskega ministerstva z dne 27. aprila 1893, št. 19.896, s pripombo, da se s prva zidate le obe delni progi iz Kranja v Tržič iu pa iz Celovca v Košentaver, in sicer kot lokalni železnici, toda vendar kot glavni železnici druge vrste.
Vsled tega se troški za prvo lokalno železnico proračunjeni več kakor podvoji, to je povišajo za 1,300.000 gld. Pa tudi v tem slučaju znašajo od dežele dovoljeni znesek in pa doneski interesentov deset odstotkov skupnega zgradbenega kapitala, kar je gotovo veliko v primeri s tem, kar se drugje do-naša za take železnice, in z ozirom na skromne razmere dežele naše gotovo ni malo, če se pomisli, da je prevzela jamstvo za dolenjsko železnico.
V ostalem so se pa interesenti že izrekli, da so pripravljeni dati večje doneske, ker od države zahtevajo samo, da jamči za štiriodstotne obresti od kapitala v najvišjem znesku jednega milijona.
Vsled daljših ukazov c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 4. julija 1893, št. 29.749, in z dne 12. septembra 1893, št. 46.771, na deželno vlado, oziroma deželni odbor, se je dne 30. oktobra 1893 izvršila revizija trase, ne da bi se bilo ugovarjalo od kake strani. Osnoval se je tudi kuratorij, da dobi dotično koncesijo.
Ko so se na jedni strani izpolnili vsi zakoniti pogoji in se tudi ni ugovarjalo v tem času naprav-
LISTEK.
Katoliški shod v Trnovem.
Veličastno in slovesno vršil se je v nedeljo dne 3. junija shod katoliškega političnega društva v Trnovem na Notranjskem. Omenili smo že, koliko so se trudili narodno-napredni nasprotniki, da bi shod preprečili. Dopis v „Slov. Narodu" iz Trnova pri II. Bistrici, objavljen dne 5. junija, je najboljši dokaz za to. Ta dopis je najhujša obsodba narodnih naprednjakov v Trnovem, ki so se zoper shod katoliškega političnega društva borili s tem, da so ščuvali gostilničarje, naj ne dajo v ta namen svojih prostorov, da so branili postavljati mlaje, zabranje-vali streljanje s topiči, da je župan ob vršečem se shodu prikorakal na čelu bandi muzikantov, ki je nameravala v bližnji gostilni onemogočiti shod s svojim škripanjem.
Najbolj značilno je, da je vodil to bando župan Urbančič sam. Mislili smo do sedaj, da je župan v kraju zato, da skrbi za red, a sedaj nas je trnovski župan prepričal, da temu ni tako. Ne spominjamo se, da bi se bil še kedaj kateri župan pri nas tako osmešil pred javnim svetom, kakor trnovski župan Urbančič. Zupan na čelu bande muzikantov! Škoda, da ni bilo fotografa, ki bi bil naslikal to podobo ter jo ohranil v spomin poznejšim rodovom.
Surovost je bila skoro izključno orožje, katero se je vihtelo zoper snovatelje katoliškega shoda
v Trnovem. To ni bilo dostojno in ne lepo, a menili smo, da bo omejeno ostalo samo na Trnovo, toda istih mislij so tudi pri „Narodu", ker v omenjenem dopisu opravičujejo in lepšajo skrajno netaktno in negostoljubno ravnanje trnovsko-bistriških naprednjakov. Stavimo, ko bi bili napravili Lahi ali Nemci kak shod v Trnovem, da bi se zoper nje ne bilo tako grdo postopalo, kakor se je to godilo s somišljeniki katol. pol. društva.
Ia vendar vkljub ali recimo vzlasti radi tega neosnovanega, neolikanega ravnanja župana Urban-čiča, notarja Bahne-ta in drugih napredno-narodnih kričačev zvršil se je shod katoliškega polit, društva v Trnovem tako slavno in ob ogromni udeležbi, kakor malokateri drugi shod.
Iz Ljubljane pripeljali so se dopoludne v Trnovo odborniki katoliškega političnega društva, gospodje dr. Gregor i č, dr. Papež, Franc Peter ca, Ivan Peterea in dr. Šušteršič. Na kolodvoru vsprejeli so jih gg. dekan Vesel, kapelan Rudolf in več odličnih trnovskih mož. Trnovo je bilo ozaljšano z mlaji in zastavami, topiči so pokali. Cez cesto bil je napravljen slavolok z napisom : „Vse za vero, dom, cesarja!"
Ob 3. uri popoludne pričel se je shod. Ljudstvo jelo se je zbirati na določenem prostoru pod milim nebom. Čudno je bilo in nečastno, da so ljudem zbirajočim se na shod, ki se je vršil ob državni cesti, ukazovali bistriški notar Rahne, župan
Urbančič s tovariši, rekoč: „Cesta je prosta, stran s ceste!"
Toda vlaki ljudstva jeli so se množiti in množica pričujočih je tako silno narasla, da sta tudi Rahne in Urbančič izginila kakor kafra s ceste. Videla sta, da sta popolno osamljena in da se za nju spletke nikdo ne meni.
V ime odbora katoliškega političnega društva otvoril in predsedoval je zborovanju deželnega glavarja namestnik dr. Fr. Papež. V iskrenih besedah pozdravljal je pričujoče zborovalce ter izražal svoje posebno veselje na tem, da se je zbralo od blizu in daleč tako nepričakovano in ogromno število udeležencev.
Kot govornik je prvi nastopil dr. V. Grego-r i č ter v krepkem, navduševalnem govoru pojasnjeval krščansko-socijalna načela, za katera se je boriti vsem zavednim katoličanom, ako hočemo, da se na bolje obrnejo žalostne razmere na verskem, narodnem in gospodarskem polju. Ker je Slovencev tako malo, želeti bi bilo, da bi se vsi združili pod to krščansko-socijalno zastavo ter z združenimi močmi delovali za duševni in gmotni napredek slovenskega naroda.
Navzoči so gosp. govornika pazljivo poslušali ter glasno odobravali njegove besede.
Do tedaj je bilo na shodu precej mirno. A ko nastopi drugi govornik, domači kapelan g. Alojzij Rudolf, ki si je pridobil največ zaslug za ta shod, tedaj se je pričel hrup, ki je prihajal od navzočih na-
jeuira projektom, tudi ni bilo nobenega pomisleka za prehod čez Mali Ljubelj in je tudi koroška de-žela pritrjevala načrtu, bi bili po pravici pričakovali, da bode ta železnica našla mesto v sicer jako obširnem zakonu, tako da bi se, kakor je bilo lani pri ziljski železnici, že letos bilo lahko z delom začelo.
To se pa vendar ni zgodilo v veliko presenečenje našega prebivalstva, katero je s tem pokazalo
svoje presenečenje, da je po grofu Hohenwartu dne 17. aprila zbornici izročilo peticijo, da se proga Kranj-Tržič pri obravnavi o tem načrtu uvrsti mej železnice, ki se imajo zagotoviti 1894. leta. Ker se pa bliža konec zasedanja, to ni mogoče. Mislim pa, da bode visoki vladi mogoče, jeseni predložiti zbornici posebno predlogo o tej železnici in usojal si bodem koncem svojega govora priporočati resolucijo v tem smislu.	(Dalje slAdi.)
Politični pregled.
V Lju bljani, 6. junija.
Češki parlamentarni govori. Praško deželno sodišče je potrdilo konfiskacijo . Narodnih Listov" zaradi priobčenih Čeških govorov v državnem zboru. Dokaza, da so se govori zares tako govorili v državnem zboru, kakor je je priobčil mladočeški list, sodišče ni dopustilo, češ da se ima presojati po § 493 kaz. pravn. reda le po zaslišanju državnega pravdnika in zagovornika. Omeniti moramo, da s takim postopanjem niti nemškoliberalni listi se ne vjemajo in zahtevajo, da se premeni zakon o konfiskacijah in sicer naj se nove določbe vsprejmo v novi kazenski zakonik. ,N. Fr. Pr." misli, da naj državni zbor drugače ne potrdi novega kazenskega zakona, da se premeni sedanjo objektivno postopanje proti časopisom. Bodemo videli, bode li levica tudi v državnem zboru se tako odločno na noge postavila, kakor se po listih.
Ogersko. Po liberalnih listih se razširja novica, da Wekerle sestavi novo vlado. V novo mini-sterstvo bi pa ne vstopila več ministra Csaky in Szilagyi, katera sta zgubila zaupanje krone. Mi ne vemo, če je v tem kaj resnice, ali tako prenovljenje ministerstva bi pač liberalcem posebno ne ugajalo, ker potem bi pač gospodska zbornica civilnega zakona ne dovolila. Glavno vprašanje ni, če ostane ali gre Wekerle, temveč ali še ostaneta Szilagji in Czaky, ki sta sprožila sedanjo cerkveno politiko. Ako ta dva moža morata odstopiti, bode dokazano, da krona ni za proticerkveno politiko ogerskih liberalcev. Sicer se pa pokličejo pred Wekerlom še nekateri drugi ogerski politiki. Wekerle pač pride na vrsto še le, ko bi nikdo drugi ne hotel prevzeti sestavo nove vlade. Banu hrvatskemu se je poskus menda ponesrečil.
Bolgarija. V Sredcu so se malo motili, ko so mislili, da po odstranjenju Stambolova Busija prizna kneza. Ko v Peterburgu odpust Stam-
rodnih naprednjakov. Nekateri so si za ta dan na-vlašč naročili piščalke ter z njih žvižganjem skušali motiti govornika, a vsi ti poskusi so se izjalovili, navzoča množica ljudstva se ni dala motiti in tudi govornik je nadaljeval svoj govor.
Toda prizor se zopet spremeni. Zborovalci zapazijo namreč, da se od županove hiše pomika tolpa muzikantov s slabo hreščečim orodjem; v svoji slabi vesti so se skrbno ognili zborovaleev, napravili so ovinek ter prišli zborovalcem za hrbet. Pred njimi se široko razkorači oče županov in na dano znamenje udari kor muzikantov na svoje škripajoče instrumente in župan si je gotovo mislil: Zborovanje je onemogočeno! Zmaga je naša. Mislil je, da bo njegova banda delala tako kakor trobenta pred Jeriho. Toda oder se ni hotel podreti in navzoči na odru se niso pogreznili, pač pa se je banda pod vodstvom župana Urbančiča podala v gostilno pred zborovališčem. Tedaj pa je bilo zborovalcem nagajanja dosti. Nekaj čvrstih mož stopi k gostilni ter zapre vrata. Bati se je bilo kakega izgreda od strani najete bande, zato je okrajni glavar stopil v gostilno in ondi županu pojasnil stališče. Nasledek je bil, da je bil ta intermezzo dokončan, piščala so obmolknila in godci so se skrivaj porazgubili.
Zborovanje se je potem mirno vršilo. Nasprotniki so bili osramočeni, zborovalci pa vedno bolj navdušeni, ker so videli kaka surovost da bi zavladala, ako bi taki ljudje že za naprej zvonee nosili.
(Konec sledi.)
bolova ni napravil zaželenega vtisa, hoče bolgarski knez ohraniti prijateljstvo z bivšim ministerskim predsednikom. Te dni ga je obiskal. Stambolov pa tudi neče nasprotovati knezu, ker si ne mara zapreti pota do vlade. Morda ne bode več dolgo, da bode zopet vlado prevzel Stambolov. Iz vseh krajev prihajajo knezu zahvale, da je odstranil bivšega ministerskega predsednika. Došlo je tudi več depu-tacij. Temu ni pripisovati veliko važnosti, in le kaže da so neki krogi stvar že dolgo pripravljali. Tukaj vidimo isto komedijo, kakor v Srbiji, kjer se pride za vsako bodisi kakeršnokoli vladno premerabo cela vrsta deputacij zahvalit v Belgrad.
Francoska zbornica. V ponedeljek je bila v francoski zbornici huda debata o interpelaciji zastran sestave nove vlade. Badikalec Goblet je imel jako oster, pa ne posebno srečen govor proti vladi. Hudoval se je, da se ni poklicala radikalna vlada, kar bi po njegovih mislih bilo jedino ustavno. Potem je očital novi vladi iu zmemorepublikanski stranki zvezo s klerikalci in nasprotje do vsacih reform. Jako neprijetno je bilo za Gobleta, da sta dva radikalca, Beurgeois in Brisson, izjavila, da se je jima brezpogojno ponujala sestava vlade, pa je nista hotela vsprejeti, da nova vlada le zaradi tega ni radikalna, ker radikalci vladnega krmila prevzeti niso hoteli. Goblet se je zopet oglasil češ, da njega niso vprašali, potem je pa prejšnji in sedanji vladi očital, da ni za davčno reformo, po kateri bi se bogatini višje obdačili in da sedanja vlada ni vzeta iz večine. Dupuy je potem zagovarjal vlado. Ce ima večino bode glasovanje pokazalo. Vlada bode gledala, da ohrani red in s pravočasnimi reformami prepreči vstaje. Kar se tiče cerkvene politike, bode vlada zahtevala, da se spoštujejo državni zakoni, sama bode pa tudi spoštovala vsa veroizpovedovanja. Stvari vesti ne spadajo v politiko. Duhovščina se nima mešati v državne stvari. Cerkveno politiko nove vlade bodo preveval pravi francoski duh. Iz teh besed ministerskega predsednika pač lahko sklepamo, da nova vlada ne bode posebno prijazna cerkvi. Zbornica je koncem seje izrekla zaupnico novi vladi s 350 proti 169 glasom.
Slovstvo.
Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Vredništvo tega izvrstnega lista za našo mladino je po smrti g. Ivana Tomšiča prevzel č. gosp. profesor Anton Kržič, mož, kateri ima kot pisatelj za mladino že neprecenljivih zaslug na našem slovstvenem polju. Ime njegovo nam je tedaj porok, da bode .Vrtec" tudi pod njegovim vodstvom prinašal le samo take spise, katere smejo odgojitelji svojim otrokom dajati brez najmanjše skrbi v roko. .Vrtec" bode tedaj ostal list strogo katoliških načel. Dve številki za novega vredništva nam to jasno dokazujete. Ne dvomimo, da nam bo še večkrat prijetna dolžnost pohvalno omenjati naš list za mladino. Priporočajoč ga najiskrenejše v gmotno in duševno podporo svojim bralcem, se za trdno nadejamo, da gospodu vredniku ne bo manjkalo raznovrstnega gradiva, oziroma marljivih sotrudnikov, listu pa ni bralcev, ni naročnikov ne. Vsak po svoji moči skrbimo, da se uresniči ta naša nadeja.
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 6. junija.
(Deželni predsednik baron Hein) odpeljal se je danes na Dolenjsko ter se bode mudil v Trebnjem, Mokronogu in Krškem.
(V mestnem zboru ljubljanskem) so se v sinočni seji vsprejeli predlogi, da se uvedejo po ljubljanskih mestnih ulicah samo slovenski napisi in sicer naj se vravna ta stvar vsaj do meseca septembra. Natančneje poročilo v seji objavimo v jutrajšnjem listu.
(Koneert .Glasbene Matice".) Opozarjamo še jedenkrat, da je jutri, dne 7. junija zvečer ob 8mi uri koncert .Glasbene Matice" v deželni redutni dvorani ter želimo, da bi narodno občinstvo prav mnogobrojno prišlo na koncert in s tem pokazalo, da ve ceniti blagi namen nGlasbene Matice" iu veliko požrtvovalnost njenega pevskega zbora. Nastopilo bode do 140 pevk in pevcev! Sedeži in vstopnice se dobivajo pri knjigotržou g. Zagorjanu na Kongresnem trgu in na večer koncerta pri bla-gajnici.
(Vodstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva) v Ljubljani naznanja, da ima imenovano društvo prihodnjo nedeljo 10. junija v cerkvi Jezu-
sovega Srca ob 10. uri vsakoletno sv. mašo za prospeh društva in za pokoj umrlih udov in dobrotnikov društva. Gospodje člani, podporniki in prijatelji društva vabijo se, da se omenjeni dan vdeleže cerkvenega opravila.
(Nemci zoper slovenske vsporednice na celjski gimuaziji.) Dne 3. junija zbrali so se nemški za-grizenci v Gradcu, da oporekajo osnovi slovenskih vsporednic na celjski gimnaziji. Navdušenja za to pa ni veliko, kakor je bilo videti iz maloštevilne udeležbe. Zvonec so nosili kot govorniki poslanci Wokaun, Forregger, Derschatta, Steinwender, Stfirgkh in Morre. Sprejel se je sklep, da Nemci štajerski oporekajo nameravani preosnovi celjske gimnazije; pričakujejo pa tudi, da bodo nemški državni poslanci svoje stališče glede koalicije le tedaj vzdrževali, ako se bo vlada uprla narodnim zahtevam Jugoslovanov sploh, vzlasti še glede slovenskih vsporednic na celjski gimnaziji. O tem shodu bomo še obširneje poročali, za danes omenimo ta dogodek, ki osvetljuje, kaj je nam Slovencem v prihodnjosti pričakovati.
(Nova pošta.) 0. kr. poštno brzojavno ravnateljstvo nam poroča: Dne 16. junija t. 1. odpre se v Škofljici pri Ljubljani nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po dolenjski železnici.
(Iz Kovorja) se nam poroča, da je umrli kanonik celovški Andrej Alijančič volil za podporo ondotnim šolskim otrokom 200 gld., ne 2000 kakor je vsled tiskovne pomote poročal .Slovenec"1
(Iz Rovt), 5. junija: Prihodnji teden prične se meriti nova cesta Rovte-Žiri do idrijske meje. Izpeljana bode po sosrški ali začevski dolini. V prvi vrsti pride v poštev črta, s katero bodo zvezane vasi, in opustiti bo paralelna črta.
(Nova sirarnica na Petkovcu) poleg Bovt prične dne 11. t. m. svoje delovanje pod voditeljstvom iz-vežbanega sirarja Ig. H1 a d n i k a. Izdelovalo se bode najprej fino namizno surovo maslo in limburški sir v paketih po 1/i kg. teže, kos po 4 kr. Prvi izdelki so se že pri poskušnji nad vse dobro obnesli. To blago razpošiljalo se bode na zunanja naročila proti poštnemu prevzetju, z naslovom :.Sirarnica na Petkovcu p. Bo vte (Gereuth) Notranjsko". — Po silovitej p 1 6 h i od zanjega četrtka, pomešanej s s o d r o, ki sta napravili po cestah in njivah veliko škode, dobili smo vendar že toliko potrebno lepo in suho vreme, in danes ko Vam to pišem, kaže toplomer v senci + 18»/, « B.
(Iz logaškega okraja) se nam poroča dne 4. junija: Logaški .lovski klub" sme letos biti ponosen na svoj — plen. Mladega zajčjega zaroda je po bližnjih tukajšnjih gorskih vaseh in planjavah na okrog vse polno! Od rovt. Ziberš proti Medvedjemu Brdu pa tja do Petkovca obdelujejo ti mladi ostro-zobi po njivah mlado zelje v takem številu in toli-kej meri, da kar vrši po noči. Zbog tega bode trud lovcev v prihodnji lovski sezoni na jesen obilo poplačan, kdor se bode potrudil v omenjene kraje. Nasprotno pa bode uničen trud naših kmetovalcev, ker škode nam itak nihče ne bo povrnil, novi lovski zakon pa tudi še ne zagleda belega dne 1 —Pa kaj bi govorili — stenam!
(Sv. misijon) obhaja se te dni Pod lipo pri Vrhniki. Vodita ga dva čč. oo. lazarista iz Ljubljane.
(Nova cesta Sodražica-Hrib) prične se te d n i g r a d i t i, ker so vse dotične priprave dovršene.
(Nov kinč) dobila je pretekli teden vrhovska župna cerkev nad Idrijo, namreč dvoje po 2 in pol m. visocih dragocenih oken s slikama sv. Cirila in Metoda.
(S tira je skočil) nocoj tovorni vlak pri Glog-nicu na Štajerskem. Oba tira je tako sostavil, da je imel z Dunaja prihajajoči brzovlak dve uri, poštni vlak pa tri ure zamude. — Druge nesreče ni bilo.
(Napovedani boj koroškim Slovencem.) Ii Celovca, dne 4. junija. .Alea jacta est" — nemški liberalci so prekoračili svoj Rubikon in napovedali skrajni boj vsemu, kar se ldve na Koroškem slovensko ! Da .žvižgajo" na koalicijo, ker le-ta noče še djati .slovenskega zmaja" ob glavo, sem Vam vže poročal. Kar koalicija ne stori, hočejo doseči sami in kar tresti bi se morali koroški Slovenci pred bližajočo se nevihto, da bi ne poznali svojih
\
sosedov! Napovedali so nam najostrejšo borbo ; napoved berete na drugi strani zadnje številke glavnega liberalnega moniterja „Fr. St." od dne 2. t. m., kjer stoji Črno na belem : „Nun ist das Mass voli. Im Landtage und in allen Kdrperschaften wird end-lich deutsch gehaudelt werden. Wenn die Slovenen dabei wirklieh verlieren, so mogen sie sich in Lai-bach bedanken. Nocb bilden die Deutschen die Mehrbeit in Karnten, noch haben sie hier ein Recht und dieses zu iiben ist endlich an der Zeit. Auch ihre Geduld musste sich erschopfen; wenn der Gegner den Frieden nicht will, nun so werden wir den uns aufgedrungenen Krieg fiihren." — Tedaj, konec je nemškemu potrpljenju in nas čaka hud boj! Mi smo v svoji pohlevnosti mislili, da je boja bilo že do sedaj dosti, da se hujše sploh ne more boriti proti kakemu narodu, kakor se je bojevalo doslej zoper koroške Slovence. Pa kako smo se varali v svoji mladeniški neizkušenosti! Še le g. Do-bernik mora nas podučiti, da je bil doslej na Koroškem najlepši — mir, da so imeli »potrpežljivi" Nemci z nami — potrpljenje". No, kdor ne verjame, — plača groš za „Scbulverein" ! Kakšno je bilo to potrpljenje, vemo le predobro, saj »nulla dies sine linea", saj ni dneva, da bi se ne čulo o kakšnem napadu na pravice in poštenje Slovencev !
—	Pa kaj je Nemce koroške tako razburilo, da nočejo več poznati usmiljenja, da nam napovedujejo najostrejšo borbo? Zadnja razsodba, glede slovenskega uradovanja jim ne da miru, kar besne zavolj te mrvice ravnopravnosti, ki se je po dolgem prizadevanju privolila Slovencem, besnč zoper Slovence, zoper vlado, zoper koalicijo, zoper nemške poslance! Dasi se ne dela z ono znano razsodbo Nemcem niti za las krivice, kričš sedaj na vsa usta in mažejo po vseh svojih listih dolge uvodne članke, ki so zopet nov dokaz znane nemške nestrpnosti 1
—	Spravili so na noge tudi svoje državnozborske poslance, ki so napravili v združeni nemški levici vihar, da se je menda kar tresla koalicija, ker so hoteli izstopiti od nje koroški poslanci. Minister Plener in Wurmbrand morala sta priti pomirovat razburjence. Posrečilo se jima je; vlila sta na raz-ljutene valove potrebne kapljiee koalicijskega olja in nevarnost za obstoj nemštva in Avstrije je s tem menda prešla! Tudi dr. Steinvvender je pripravljal neko akcijo ter je hotel s svojimi koroškimi tovariši vlado prav ostro interpelirati, vprašaje, ali je nemški uradni jezik (!) na Koroškem še veljaven in ali ministerstvo v bodoče ne bode privolilo v nobeno jezikovno naredbo za Koroško, da bi prej ne prosilo privoljenja koroških poslancev !! Opustila se je pa, interpelacija ker je, kakor pravijo listi, dal minister notranjih zadev v tem oziru potrebna zagotovila ! Kakšna so ta »zagotovila", učila nas bode bodočnost! Vse le kaže, kako opreznim delavnim ter neustrašnim treba biti nam Slovencem, da dosežemo svojo pravico! Z vsemi sredstvi delajo zagrizeni nasprotniki zoper nas in potem se hvalijo, koliko — potrpljenje imajo z nami! — Napovedal -se nam je tedaj zopet boj ! Vsprejmemo ga z mirno vestjo ter zaupaje na pravičnost slovenske stvari! Saj itak miru doslej nismo imeli, saj nas itak povsod in z vsemi sredstvi zatirajo, saj se moramo, odkar se zavedamo svoje krvi, neprestano boriti za narodove pravice. Ravnodušni zato ostajamo i sedaj pri ponovljenem bojnem klicu zakletih sovražnikov, ki nas, kakor nas niso premagali dosle, tudi v bodoče ne bodo ! Po borbi k zmagi, — pa-tfitur pax bello !	—m—
(Volitve v upravni svet občine Pazin.) Pišejo nam iz Pazina dne 5. t. m.: Volitve v upravni svet občine Pazin prično se t sredo dne 6. t. m. in končajo v ponedeljek dne 11. junija. Dne 6., 7. in 8. voli tretji razred, ki ima 595 volilcev. Dne 9. voli drugi razred in 11. pa prvi. Kakor je že objavljeno, je dosedaj bila uprava občine v hrvatskih rokah šest let; v čegavih ostane za daljno dobo, o tem odločijo sedanje volitve. Nasprotniki so vse moči nategnili, da zmagajo. Za nedeljo je bil sklican shod volilcev od strani Lahonov; če prav ne priznavajo Hrvatov v Istri, so razposlali vabila tudi v hrvatskem jeziku, kajti računajo tudi na hrvatske glasove, brez katerih zmage ne bode. Gospodje Lahoni s o zmage gotovi, kajti naročili so v Trstu preko vredništva »Llndepen-denteja" pri nekem bukvovezu trans parente z raznimi napisi, katere bodo baje rabili po končanih volitvah pri razsvetljavi mesta; godba pa se pridno vadi znani pesem »Lasse
pur che subi e canti" ... V današnjih časih raznih iznenadenj se lahko zgodi, da bodo Lahi slavili Pirrhovo zmago, kakor so jo slavili pred dnevi v Dubrovniku, kajti njih desna roka je največji sovražnik strankam, kateremu hoče neki gospod, k i bi moral biti nad strankam, nož zadeti t srce. No, vkljub vsem nadejam od strani nasprotnikov mi tufli nismo zgubili poguma, vidimo se na junaškem mejdaou in če bode pravica in volitev nepristranska, upamo obdržati vsaj dva razreda, namreč tretjega in druzega. Torej: borba bode huda in naši ne smejo spati in tudi ne stati z rokami na-vskriž. Na rodoljubih je, da vsakdo svojo dolžnost stori, kajti ne sme se dovoliti, da Lah zopet zasede župansko mesto v Pazinu! — Resultat volitev priobčimo svoječasno, do tedaj: na svidenje!
(Občni zbor italijanskega političnega društva za Istro) bode dne 13. t. m., ob 3. uri popoludne v italijanski čitalnici v Pulju. Na dnevnem redu je: Političen položaj v deželi in predlog v tem smislu. — O tem zboru poročamo obširnejše.
(Italijanska šolska družba »Lega Nazionale") odpre v Holmu pri Buzetu jednorazredno ljudsko šolo, kar ji je deželui šolski svet že dovolil. Ker je ta kraj popolnoma hrvatsko-slovenske narodnosti, je očividno, da je tukaj namen le poitalijančevanje naših otrok.
(Predrugačena obsodba.) Pred meseci sta bila obsojena dva bujska meščana na leto, oziroma na mesec dnij zapora. Najvišje sodišče na Dunaju je obsodbo predrugačilo, tako da je Rajmond Bullo dobil osem mesecev, Tomaž Donato pa dva tedna zapora.
(Koliko piva izpijejo berolinski demokratje). Berolinski socijalni demokratje so sklenili, da iz nekaterih pivarn ne bodo več piva pili. Ta sklep je pouzročil, da te pivarne na dan sedaj za 1,068.000 litrov piva manj prodajo. Ako računamo, da je v Berolinu 100.000—200.000 socijalnih demokratov, pride najmanj 5 litrov piva na dan za enega samega mcža. — Kakor ta številka kaže, berolinski proletarci sicer stradajo, zato pa dobro popivajo.
Društva.
(Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Vabilo na veliki koncert kateri bode v soboto dne 9. junija 1894. v prid šolski družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu v gledišču „Fenice". Pri koncertu blagovoli sodelovati: operni pevec gospod I. K. Tert-nik, pevski zbor .Velesila" iz Škednia, »Slovansko pevsko društvo" v Trstu in dramatiški odsek telovadnega društva ^Tržaški Sokol". Orkestralni del koncerta izvaja veliki meščanski orkester. Vstopnina : v parter 50 kr., na galerijo 20 kr. Sedeži prvih vrst 50 kr., ostali 30 kr. Vstopnice in sedeži prodajajo se v gledališki blagajni na dan koncerta od 9. ure zjutraj naprej. — 2 loži po 5 gld. Glede na prevažno šolsko družbo prejema predplačila in darila jeden gospodov odbornikov v preddvorani gledišč«. Začetek ob 8'/» uri zvečer. Odbora. Vs-pored: 1. Pedrotti: »Tutti in maschera", svira orkester. 2. F. S. Vilhar: »Spljetu" moški zbor, poje pevsko društvo »Velesila* iz Škednja. 3. F. S. Viihar: »Mornar", samospev, poje operni pevec g. I. K. Trtnik, na glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 4. Waldteufel: »Konec stoletja", valček, svira orkester. 5. E. H. Mčhul: Recitativ in velika arija iz opere »Jožef v Egiptu", poje operni pevec g. Ivan K. Tertnik. na glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 6. F. S. Vilhar: »Himna Guuduliču", veliki zbor, pojeta združena zbora »Velesile" iu „Slovanskega pevskega društva". 7. Petrella: Potpourri iz opere „Jone", svira orkester. 8. Rubinstein : Arija iz opere »Asra", poje operni pevec g. I. K. Tertnik, na glasoviru spremlja g. Iv. Macak. 9. Verdi: Ouver-tura iz opere »Trovatore", svira orkester. 10. Igra: »Zapirajte vrsta". Saloigra za slovenski oder priredil Viktor Eržen.
Rokovnjači.
(Izpred porotnega sodišča).
(Dalje.)
14. A. Prelovšek in A. Jenko sta obdolžena, da sta s sodrugi v noči na 2. julija 1879 izvršila tatvino v uradnih prostorih c. kr. sodišča škofjeloškega in da je A. Prelovšek pri tej priložnosti za-vratno umoril c. kr. okrajnega sodnika dr. Adalb. Kraus-a.
Glede tega zločina prečital je prvosednik zapisnik, katerega je sestavila takrat v Loko poklicana komisija deželnega sodišča. Iz njega posnamemo : Dr. Krausa so zjutraj 2. julija 1879 njegovi do-mači dobili na glavi težko ranjenega in brez zavesti. Krvavi sled je kazal, da je bil sodnik pred vratmi ranjen in da je bil skozi vrata in po stop-
njicah še sam šel v svojo sobo. Lokalni ogled je tudi dognal, da so bila grajska vrata v onej noči na silovit način vlomljena, da so tatovi vlomili tudi vrata v sodne prostore in v pisalno mizo sodnikovo. Kaso, katera je bila tako težka, da sta jo dva moža komaj nesla, so orožniki dobili na prostem za gradom. Ves denar j« bil iz nje pobran, le samo dve hranilni knjižici so tatovi pustili.
Denarja pa je bilo v njej 649 gld. 44 kr. v gotovini in neka srečka vredna 100 gld. Zjutraj po zločinu kazala je velika luža krvi mesto, kjer je bil Kraus napaden. Na kupu smeti pa se je dobila 36 centimetrov dolga vozna igla, katera je bila krvava.
Dr. Kraus je umrl 28. julija 1879. Zdravnika Fui in Arko sta izrekla, da je bil dr. Kraus z ono iglo na glavi ranjen. Smrtni vdarec je bil tako silen, da je sodnikov klobuk prebil in mu črepino vtisnil. Ranjenec je bil skoraj vedno brezavesten in na zadnje je postal celo besen. Sodnji komisiji je samo izpovedal, da je bil včeraj v noči do 11. ure v mestu, ker ga je obiskal kamniški sodnik dr. Klavžar. Ko je hotel pri zadnjih vratih v grad, je dobil vrata odprta, kar ga je jezilo. Ko pa je stopil čez prag, ga je nekdo silno po glavi udaril, da se je na tla zgrudil iu tam brez zavesten obležal. Kako da je v svojo sobo prišel, ni mogel povedati. Tudi to je pravil, da so sodno kaso mimo njega nesli; spoznal pa ni nikogar.
Zatožba nadalje dokazuje, da se je te tatvine v prvi vrsti udeležil znani tat škofjeloški Franc Volčič. Ta je namreč dobro poznal krajevne razmere sodišča; v katerih ja druge udeležence natanko poučil.
Drugi udeleženec je bil A. Jenko, kateri je tatinsko družbo na svojem vozu v Loko pripeljal in na njo zunaj mesta čakal ter zopet domu odpeljal. A. Prelovšek, Fr. Čebul in Jan. Do lin-šek so pa tatvino neposredno izvršili. Poslednja dva sta nesla kaso, Ant. Prelovšek pa je ravno domu se vračajočega dr. Kravsa zavratno pobil. — Izmed teh so že trije umrli. Franceta Volčič so leta 1883 v nekem poboju ubili. Fr. Čebul in Dolinšek pa sta prvi 1.1884., drugi 1. 1885. umrla, kakor kaznjenca. Bila sta obsojena vsled drugih zlodejstev.
Ant. Prelovšek in Ant. Jenko odločno zanikata vsako sokrivdo. Poklicali so zoper nju 27 prič, katere so zaslišali tretji dan porotne obravnave.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
Ogerske zadeve.
Budimpešta, 6. junija. Koloman Tisza je bil pri cesarju jedno uro v avdijenciji, Koloman Szell tri četrt ure. Danes se pričakuje odločitev. Včeraj opoldne je cesar vsprejel v kratki avdijenciji Khuen-Hederva-ryja, potem pa Fejervaryja. Wekerla danes z nova vsprejme cesar.
Budimpešta, 6. junija. Danes dopoldne ni cesar vsprejel nobene politične osebe. Iz nekaterih znamenj se sklepa, da ostane cesar dalje časa v Budimpešti.
Ministerska kriza v Italiji.
Rim, 6. junija. Vsi ministri so dali Cri-spiju svoje portfelje na razpolago, da mu pokažejo brezpogojno zaupanje.
Rim, 6. junija. V zbornici naznanil je Crispi, da je ministerstvo dalo ostavko. Kralj si je pridržal odločitev. Kralj je vsprejel predsednika obeh zbornic. Odločitev pričakuje se jutri. Splošno prepričanje je, da Crispi dobi nalog, sestaviti .tovo vlado.
Dunaj, 6. junija. Gospodska zbornica je vsprejela valutne predloge, izvolila delegate, potem se je državni zbor odložil. Permanentni davčni odsek zbornice poslancev se je posvetoval o predlogih pododseka zastran reforme pridobitkarine. Vsprejel je paragrafe od prvega do sedmega.
Dunaj, 6. junija. Mej premikanjem na kolodvoru Gloggnitz južne železnice je ušlo 9 nepokritih voz in so se peljali na postajo Ternitz, kjer so zadeli v tam stoječi tovorni vlak in več voz poškodovali. Druge nesreče ni bilo. Brzovlak in poštni vlak imela sta več ur zamude.
Jf
iiiiniiinimiiiniiuiiiiuiiuiiiuniiiiumuiiiiiiiuuiuiiiiiiuiiiuiiiiiiuiiinaunninnii
¥
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!

ifflmmmmniiuimmiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiimiiiniuufiiJiiiiiiiiiiiiiniifDn
Umrli ho:
4.	junija. Konrad Šerbec, klobučarjev sin, 7 let, Hre-»ove ulice 16, earies.
5.	junija. Marija Tratnik, delavka, 32 let, Gospodske ulice 3. otrpnjenje pluč. — Marija Pust, tesarjeva žena, 49 let, Hradeckega t as 19, spridenje trebugnih dolov. — Jožef Fregel, mizar, 31 let, Hradeckega vas 24, jetika.
Tu) c i.
2. junija.
Pri Maliiu: Schwabach, vinotržec, iz Boly-ja. — Bruwald iz Barča. — Petermichl, Hahn, trgovca, z Dunaja.
—	Landecker, trgovec, iz Monakovega. — Koller s hčerjo z Reke. — GSschl iz Gorice. — Warchel iz Opatije. — Schiebel iz Breitenau-a. — Krimer, potovalec, iz Ichcn-hausen-a. — Gradišar iz Senožeč. — Strohbach iz Maribora.
—	Schimitchek iz Novega Jičina. — Baron Buol iz Fristing-hof-a. — Profesor Kestercanek od Križa.
Pri Sionu: Burgarski, Hellersberg, Mandl, Nowak in Pressburger, trgovci, Tilsch, potovalec, z Dunaja. — Glo-bočnik, notar, in Skofic, pristav, iz Vel. Lašič. — Traven, trgovec, z Jesenic. — Medved, posestnik, iz Zagorja. — Franki s soprogo; Schillizz, trgovec; Kucler s soprogo , in Grandi, zasebnik, iz Trsta. — Globočnik, notar, in Gradišar iz Kranja. — Homan iz Radovljice. — Pecile iz Vidna. — Grofinja Moran iz Gradca. — Eisler iz Prage. — Kralj, duhovnik, iz Gorice.
Pri avstrijskem caru: Čepernic iz Zagreba. — Frolich iz Škofje Loke. — Wadile, zidarski mojster, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: Mahler, trgovec, s soprogo, z Dunaja. — Tribolo iz Turina. — Kunčič iz Zatičine. — Slavkofli iz Škofj e Loke.
Pri bavarskem dvoru: Zorko iz Št. Vida. — Braune iz Kočevja. — Appel iz Pyesten-a.
Tržne cene v Ljubljani
due 6. junija.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, .. . Maslo, kgr. I Mast,	„
, Špeh svež, „
gi-Jkr
7 6
5
6 7
5
6 1
12 11 ,8
96
68 08
Bi kr.
kgr.
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter Goveje m Telečje Svinjsko „ „ , Koštrunovo „ „ Piščanec . . . Golob .... Seno. 100 kgr. . Slama, 100 „ . Drva trda, 4 kub. m „ mehka, 4 „ „
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celtiju			
5	77~a. zjut. 2. u. pop. 9. «. zveč.	735'7 734-2 734-6	17-6 27-2 19-8	si. vzh. si. jzap. n	jasno M oblačno	000
Srednja temperatura 21'55. za 3-7 nad normalom.
Poslano.
V Ljubljani izhajajoči list »Rodoljub", glasilo ondotnega »Slovenskega društva«, priobčil je v svoji 9. številki v podlistku sestavek »Nekaj o petroleju ali kamenem olju« z do-stavkom »Slovenskim šolarjem« in z mojim podpisom.
Ker so mi v tej zadevi došla že od več stranij različna vprašanja, med drugim tudi »jeli sem morda mnenja, da je »Rodoljub« primeren tudi za roke šolske mladine, ker v
njem spisujem »slovenskim šolarjem«, zato sem primoran na taka in slična vprašanja na tem nestu v pojasnilo odgovoriti sledeče:
Spis »Nekaj o petroleju ali kamenem olju« je vzel gospod urednik »Rodoljuba« brez mojega vedenja, torej tudi brez mojega dovoljenja iz 3. zvezka moje pred kratkim iziile »Zabavne knjižnice za slov. mladino« |pr ga ponatisnil z dostavkom »slov. šolarjem« v 9ti Številki svojega lista.
Da je g. urednik objavil moj članek z opombo, da je vzet iz »Zab. knjižnice«, ne bil bi se glasil, saj delajo tako priporočevaje moje podjetje tudi nekateri drugi slov. listi n. pr. „Slov. Gospodar", s katerega g. urednikom sva se o tej stvari svoječasno ustno domenila.
Ker pa me je slavno uredništvo »Rodoljubovo« iz svoje moči postavilo za svojega sotrudnika, ki naj bi imel, kakor je iz opombe »slovenskim šolarjem" sklepati, r listu skrb za slov. šolsko mladež*), zato moram proti takemu svojevoljnemu ravnanju na tem mestu odločno protestovati ter opomniti, da ;se postopanje „Rodoljubovo" v tej stvari nikakor ne vjema z določbami tiskovnega zakona.
V Središču, dne 2. junija 1894.
Anton Kosi,
učitelj in izdajatelj mladinskih spisov.
*) Da se politični listi ne devajo v roke šolske mladine, to ve pač vsak pameten vzgojnik.	A. K.
326 1
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ___gS" po pošti, "gg
Ubald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
i^Kurjcočcsno tinkturo.-*«
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marij&celjske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju. in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 4
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo - pošto razpošiljajo.
l?o znižani oeni!
Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko.
Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine.
Dobivajo se v ..Katoliški družbi za Kranjsko"
v Ljubljani, Stari trg: it. 13.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50—33 za voz a ve nje
ima
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
^ Ceniki zastonj in franko.
Najsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice ss
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravnjo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavo! J;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
J. G. Mayerjn, menjalnica in tiančni zarod
v I-ij nl>lj ani. 295 7



Ana Hofbauer
izdelovalnica in zaloga cerkvenih naprav in paramentov v Ljubljani sie 3-2
javlja prečast. duhovščini in vsem cenjenim naročnikom, da za das prenov-ljenja hiše it. 4 v Gledaliških ulloah, v kateri ima svojo prodajalnico,
vsprejema in izvršuje cenjena naročila
v svojem stanovanju, Gledališke ulice št. 8
(v Achtschinovi hiši), I. nadstropje.
Ob tej priliki se ob jednem zahvaljuje prav prisrčno za obilno izkazano naklonjenost ter prosi, da bi jej ohranili isto velespošt. naročevalci tudi v bodoče. Konečno zagotavlja, da jej bode kot doslej i nadalje najvestnejša skrb vsestransko zadovoljiti s poštenim blagom, natančnim delom in točno postrežbo.
*
K l
K
ri M TfV. T« J9.
V,	,.r!V -r- r."!-
O u n a j s k a borz a .
98 gld. 30 kr.
Dne 6. junija.
Papirna renta 5%, Iti* davka , . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta K%, davka prosta 1% avstrijska kronina renta, 2JO kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.....
98 120
97 9 94 350 125 9 5 61
15
65 .
85 .
80 „ 05 , 95'/, 90 „ 25
Dni 4. junija.
Ogerska zlata renta 4% .	. .
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . K% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zern. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 gld.......
125 itld.	35	kr.
94 „	90	n
146 .	75	m
158 ,	25	
196 ,	25	n
98 .	50	'
196 ;	50	n
70 ,	—	n
K% srečke dunajske parobrodne družbe . .	142	gld. —	fcr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	40	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............22	,	25	.
Salmove srečke, 40 gid........74 ,	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gid......50	.	—	,
Ljubljanske srečke.........25	,	—	,
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.	—	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v	3075	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . .	106	.	75	,
Papirnih rubeljev 100 ............184	r	60	„
L
AT Nakup ln prodaja ~>ja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku K h I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C V R"
UVollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
2dP Pojasnila "£35 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulseijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovani* pri popolni varnosti n n toženih glavnic.