PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI ★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA. SREDA, 1. AVG USTA 1973 LETO XV. • ŠTEVILKA 206 • CENA 1 DINAR »DELO« IZHAJA OD ». MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1041 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC Prodor z južne strani Vojaki v vladi? Dve rundi pogovorov Allend eja z voditelji opozicije — Preprečiti državljansko vojno — Vojska naj sodeluje SANTIAGO, 31. jul. (Reuter, UPI), čilski predsednik Salvador Allende in voditelji krščanskodemokratske opozicije v kongresu so se zadnjih 24 ur dvakrat pogovarjali o prizadevanju, da bi preprečili izbruh državljanske vojne ter izboljšali politični in gospodarski položaj v državi. LON NOL — Glavno mesto je v škripcih mestij. Kolikšno je število Sihanukovih enot okrog Phnom Penha, ni mogoče zanesljivo reči, znano je le, da ves čas dobivajo okrepitve iz osvobojenih severovzhodnih ozemelj Kambodže. Ameriška letala si prizadevajo, da bi s silovitim bombardiranjem razbila položaje osvobodilnih sil okrog prestolnice in jim onemogočile naskok. Gostje iz Dake končali obisk Bangladeški premier šejk Mudžibur Rahman je včeraj odpotoval iz Jugoslavije - Skupno sporočilo po pogovorih DUBROVNIK, 31. jul. (Tanjug). Predsednik vlade Bangladeša Mudžibur Rahman, ki je bdi v Jugoslaviji na uradnem obisku na povabilo predsednika ZIS Džemala Bijediča, je danes ob 10.45 odpotoval z dubrovniškega letališča iz Jugoslavije. Pred odhodom so zaigrali državni himni Bangladeša in Jugoslavije, nato pa je premier Rahman pregledal častno četo enot jugoslovanske vojne mornarice. Premier Mudžibur Rahman in člani njegovega spremstva so se, preden so stopili v posebno letalo, prisrčno pozdravili s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džema-lom Bijedičem, članom ZIS Emilom Ludvigerjem, podpredsednikom izvršnega sveta SR Hrvatske Milanom Ru- kavinom, jugoslovanskim veleposlanikom v Bangladešu Dejanom Kostičem, predsednikom dubrovniške občine Antejem Vetmom, kontraadmiralom jugoslovanske vojne mornarice Antejem Pajičem ter drugimi jugoslovanskimi osebnostmi, ki so prišle na letališče, da bi se poslovile od njih. Po končanih bangladeško-jugoslovanskih pogovorih so objavili skupno poročilo, ki ga objavljamo na 4. strani, obenem s pogovori na tiskovni konferenci, ki jo je premier Rahman priredil pred odhodom iz Jugoslavije. Potres stresa vulkan Na Etni potres med peto in šesto stopnjo — Kmalu novi izbruhi? CATANIA, 31. jul (AP) — Na sicilskem ognjeniku Etni je bil včeraj močan potres. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za povečano vulkansko dejavnost. Prebivalci Catanie in vasi ob vznožju Etne potresa niso čutili, čeprav je njegova jakost dosegla peto do šesto stopnjo po Mercaliju. Kaže, da je do potresa prišlo zaradi tega, ker se je skozi trdne plasti v žrelu prebila tekoča lava. 2e nekaj dni se te Etne vije gost črn dim. Nixonov govor narodu Predsednik bo govoril o aferi VVatergate po zaslišanjih WASHINGTON, 31. jul. (Reuter) — Predsednik Nixon bo ameriški javnosti spregovoril v zvezi z zadevo Watergate, je sporočil predstavnik Bele tuše. Datum za ta govor še ni določen, znano je le, da ga bo Nbcon imel, potem ko se bodo pred preiskovalno komisijo senata zvrstile vse poglavitne priče. Republikanski vodja v senatu Hugh Scott je pred tem dejal, da bo Nbcon govoril o zadevi Watergate 7 do 10 dni po končanih zaslišanjih. Kriza je izbruhnila zaradi tega, ker se opozicija postavlja po robu vladnemu programu korenitih družbenih reform. V dobro poučenih krogih se je izvedelo, da voditelji krščanskodemokratske stranke med drugim zahtevajo, naj bi v vlado prišli predstavniki oboroženih sil, čeprav so vojaški poveljniki med nedavno rekonstrukcijo vlade zavrnili ponudbo, naj sodelujejo v njej. Vodja krščanskodemokratske opozicije senator Patricio Aylwin, je izjavil, da je predsednik Allende pripravljen na konstruktivne pogovore. »Obe srečanji z njim sta bili odkriti in koristni,« je dejal. »Z rezultati bom seznanil čilsko ljudstvo.« Po njegovih besedah so se pogovori nanašali »na vprašanja, ki zadevajo položaj v državi«. Kakor je znano, je položaj vznemirljiv zlasti zaradi tega, ker stavkajo vozniki več desettisoč tovornjakov, tako da je marsikje že začelo primanjkovati raznega blaga. Vlada je rekvirirala okrog tisoč tovornjakov, vendar zanje ne dobi dovolj voznikov. Prišlo je tudi do sabotaž na železniški progi Santiago— —Valparaiso. Padavine niso nevarne WELLIN GTON, 31. jul. (Reuter) — Novozelandska fregata Camterbury, ki je od blizu opazovala francoske jedrske poskuse na Pacifiku, bo ostala še naprej na tistem območju, ker kapitan sodi, da so radioaktivne padavine neznatne. To potrjujejo tudi instrumenti, ki jib uporabljajo znanstveniki na fregati. Glede na to, da je nevarnost radiacije izredno majhna, se 253-članska posadka ladje zanjo sploh ne zmeni. UGLEDNA GOSTA V SLOVENIJI — Nizozemska kraljica Julijana in njen mož princ Bernard sta včeraj obiskala Portorož. Foto: Dušan Grča Osvobodilne sile 6 kilometrov od predmestij Phnom Penha Alžirska poslanica Titu Predsednik SFRJ je sprejel posebnega odposlanca Huarija Bumediena BRIONI, 31. jul. (Tanjug) — Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito je danes dopoldne na Brionih sprejel posebnega odposlanca alžirskega predsednika Huarija Bumediena ministra za visoko izobraževanje in znanstvene dejavnosti Mohameda Sadika Benjahja in se z njim dalj časa prijateljsko pogovarjal. Minister Benjahija je predsedniku Titu izročil osebno poslanico predsednika Bume- TITO SPREJEL BENJAHJA — Predsednik republike Tito je včeraj na Brionih sprejel posebnega odposlanca alžirskega predsednika Bumediena ministra Benjahja. Telefoto: Tanjug diena. Pri sprejemu je bil navzoč alžirski veleposlanik v Jugoslaviji M. L. Demag- 89 žrtev DC-9 Boston: 89 mrtvih v letalski nesreči, ko je strmoglavil Deltin »DC-9« BOSTON, 31.Julija (AP) — V megli nad mednarodnim letališčem Logan je v Bostonu strmoglavilo potniško letalo »Dc-9« ameriške družbe »Delta Airlines« z 90 potniki, ko je pristajalo nad letališčem, ki se razteza globoko v bostonsko pristanišče. Bostonska policija je objavila, da so prepeljali v bolnico le 1 potnika, ki je še kazal znake življenja. Pristajalna siteza in morje sita bfla prekrita z delci .razbitega letala. Razdejanje je bilo grozljivo. Trupla, kovčki, delci letala, vse je ležalo v blatu, po pristajalni stezi in daleč 'naokoli. PHNOM PENH, 31. jul. (APP, AP) — Predstavnik 'Nolovega vojaškega poveljstva je izjavil, da so se nasprotnikove enote danes še bolj približale Takmau, predmestju Phnom Penha. Proti mestu prodirajo z juga in so oddaljene od predmestij samo še 6 kilometrov. Osvobodilne sile so očitno izkoristile vse prednosti, ki so jih dobile z osvojitvijo utrjenega mesta Sanga, in zdaj neovirano napredujejo po bregu reke Basak Phnom Penhu. Sinoči so se z Noloviml enotami spopadle v neposredni bližini južnih pred- Alžir na očeh Dr. Anton Vratuša o predlogih za dejavnost neuvrščenih na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug). Podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša je dal agenciji Tanjug izjavo o aktivnosti neuvrščenih držav na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, vključujoč prenašanje znanosti in tehnologije razvitih držav deželam v razvoju. ANTON VRATUŠA: ▼ korist nerazvitim Znano je, da sta bila Alžir in Jugoslavija na konferenci zunanjih ministrov lani v Ge-orgetovnu določena za koordinatorja te dejavnosti. Po posvetu z drugimi zainteresiranimi državami bosta državi bližnji konferenci neuvrščenih držav predlagali najboljše možne poti ter izdelali osnovo za srednjeročni program aktivnosti na tem področju. Po besedah Vratuše je za uresničenje programa koordinatorjev odločilno, ugotoviti prednostne naloge ter metode sodelovanja za prihodnje obdobje. Vratuša je med drugim de- jal, da od konference neuvrščenih na področju znanosti in tehnologije pričakuje, da bo sprejela in podprla lanska priporočila ministrov za zunanje zadeve na tem področju ter sprejela program za njihovo uresničenje v prihodnjem obdobju »Lahko rečemo,« je dejal Vratuša, »da je izbor Jugoslavije za koordinatorja aktivnosti neuvrščenih priznanje njenemu doslednemu prizadevanju za napredek sodelovanja med vsemi narodi na temeljih načel neuvrščenosti.« Izjava predsednika ZIS na 2. strani. poskusi končani Dve jedrski eksploziji na Pacifiku — Kljub prote« stom nove gobe? PAPEETE, 31. jul (AP) — Glede na to, da sta v pristanišče Papeete na Tahitiju pripluli dve meteorološki ladji francoske mornarice, sodijo opazovalci, da se je prva serija francoskih jedrskih poskusov končala. Doslej so opravili dve eksploziji, vendar ju uradno še niso potrdili, saj Francija o jedrskih poskusih ne izdaja nobenih sporočil, dokler niso končani. Domnevajo, da bodo Francozi opravili še dve seriji poskusov, tako da bo skupno 5 ali 6 eksplozij. Poskusi bodo verjetno končani pred začetkom septembra. 14 rudarjev v smrt Huda nesreča v angleškem premogovniku — Dvigalo zgrmelo v brezno CHESTERFIELD, 31. jul. (AP) — Zaradi okvare na dvigalu v angleškem premogovniku Markhamu pri Chester-fieldu se je smrtno ponesrečilo 14 rudarjev, 14 pa je bilo hudo ranjenih- Kakor smo poročali, se je nesreča pripetila zjutraj, ko se je 28 rudarjev spuščalo V jamo. Ohišje dvigala se je odpelo z vrvi in zgrmelo v globino, potem ko se je ohišje drugega dvigala, ki se je medtem dvigalo, zaplete med vrvi in jih pretrgalo. Leta 1939 je v istem rudniku zaradi eksplozije umrlo 73 rudarjev. Kraljevski par v Portorožu Pozdravila ju je podpredsednica IS SRS dr. Aleksandra Kornhauser PORTOROŽ, 31. julija — Nizozemski vladarski paT, kraljica Julijana in princ Bernard, ki sta na povabilo predsednika Tita včeraj prispela na zasebni obisk v Jugoslavijo, sta danes z jahto Podgorica pristala v Portorožu. Na pomolu pred restavracijo Jadran je ugledna gosta s spremstvom pozdravila podpredsednica IS SRS dr. Aleksandra Komhaiuser. Od tod so gostje, kaitere so navdušeno pozdravili tudi številni turisti, peš odšli do hotela Metropol, kjer so jim priredili kosilo. Popoldne sta se visoka gosta vrnila na Brione. VODNA UJMA NA JAPONSKEM — Južna območja dežele je zajelo neurje z močnimi nalivi, pri čemer je bilo poplavljenih več tisoč hiš, na desetine ljudi pa je med poplavami umrlo. Telefoto: UPI Vnovič gorel gozd Med Kaštelom Starim in Sadinami požar besnel na 120.000 kv. m SPLIT, 31. jul. (Tanjug) — Na železniški progi Split — Zagreb med postajama Kaštel Stari in Sadine je danes zjutraj Izbruhnil požar, ki je na površini 120.000 kvadratnih metrov uničil gozd, sadovnjake in vinograde. Požar je izbruhnil na več krajih. Po zaslugi hitrega posredovanja gasilcev in mladine iz Kaštela, Trogira in Splita so ga pogasili v dveh urah. Še naprej vodilni položaj Na medeonskem šahovskem turnirju velemojster Ljubojevič zmaguje PETROPOLIS, 31. jul. — Jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič odlično igra na drugem medeonskem šahovskem turnirju. V 6. kolu je dosegel že četrto zmago, tokrat je premagal češkoslovaškega velemojstra Horta ter kljub še nedokončani partiji z argentinskim velemojstrom Pannom vodi s pol točke naskoka pred drugouvrščenim sovjetskim velemojstrom Polugajevskim. Medtem ko ima Ljubojevič 4,5 točk, pa ima naš drugi zastopnik na turnirju Bora Iv-kov 2 točki to dve nedokončani partiji. Ivkav je za dva dni zamudil začetek turnirja in zdaj igra non-stop. Podrobnosti na športni strani. ,Srečni' boeing Letalu družbe Britania Airways na beograjskem letališču razneslo gumi kolesa — Potniki ostali hladnokrvni BEOGRAD, 31. julija — Davi ob 1.30 je pri pristajanju velikega »boelnga 737« angleške družbe Britania Airways, s 127 britanskimi potniki na beograjskem letališču v Surčinu razneslo obe gumi na desnem kolesa letala. Na srečo je bilo poškodovano samo letalo, med potniki in člani posadke tega velikana, ki je na čarterskem poletu Atene—Luton, ni bil nihče ranjen. Potniki, Angleži, so hladnokrvno obsedeli na svojih mestih v letalu, kakor da se ni nič zgodilo . . . Potnike so začasno nastanili v letališkem poslopju, danes pa bo britanska družba, ki so jo takoj obvestili o nezgodi, poslala drugo letalo, da bi potniki lahko nadaljevali polet do Lutona. ZDRAVKO ILIČ Paloma žepnf robčki sladkogorska sladki vrh Kdo je (ne)pismen? Zveznemu zakonu, ki je na področju družbenih služb, še posebej v zdravstvu, stopil na prste samoupravi in vsemu tistemu, kar proklamira nova ustava o samoupravnih sporazumih, smo se v Sloveniji odločno uprli. Najprej naši zvezni poslanci, ki so v zvezni skupščini do poznih večernih ur vse do pičlega preglasovanja branili veljavo samoupravnih sporazumov, pa potem slovenski IS, ki je vložil predlog za spremembo diskriminiranega zakona in na koncu še Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ki je sprožila ustavni spor. Bistvo vloge na zvezno ustavno sodišče je, da državna regulativa ne sme in ne more po novi ustavi spodnašati samoupravnega sporazumevanja — še celo ne, če je to sporazumevanje skladno s stabilizacijskimi prizadevanji in skladno s sprejeto republiško politiko, kot je to primer v Sloveniji. Odgovor zvezne administracije je presenetljiv in nas pušča odprtih ust! V Slovenijo je prišel predstavnik zveznega sekretariata za finance in postavil pod vprašaj našo pismenost: pojasnil je, da omenjeni zakon lahko beremo in tolmačimo v več variantah. In da bi nasprotovanje, ki ga je bil zakon o trajnih obratnih sredstvih v Sloveniji deležen, spremenil v vihar v kozarcu vode, je ponudil tolmačenje, po katerem slovensko zdravstvo ne bi bilo oškodovano za 260 milijonov, ampak bojda !e za 10 milijonov. Naj bi torej ponujana varianta tolmačenja z manjšim slabim finančnim učinkom zadostovala. da o ustavnih načelih govorimo v ustavnih razpravah, v praksi pa ...? Tako sedaj ponovno strmimo v ta zakon in se sprašujemo tisto, česar zvezna administracija ni raztolmačila: — kako je napisan zakon, ki naj bi nas vse postavil v luč nepismenosti: — če zakona niso znali brati poslanci, ki glasujejo, ne pravniki, ki se po izobrazbi spoznajo na paragrafe, kako naj poslej zakone berejo samoupravljal-ci, neposredni proizvajalci v bazi, ki jim z ustavo in partijskimi dokumenti nalagamo, da vse razumejo in o vsem odločajo; — in še enkrat, ali lahko manjša finančna prizadetost, (če se zanesemo na tolmačenje), vpliva na odnos do ustave in do obrambe samouprave? Lahko rečemo, da vsemu temu ne bo tako, ker po besedah republiškega sekretarja za zdravstvo ostajata pri veljavi predlog za spremembo zakona kot vloga na zvezno ustavno sodišče. MARIJA NAMORS Znanost, tehnologijo razvitih - nerazvitim Dr. A. Vratuša o dejavnosti neuvrščenih držav na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja — Predlogi SFRJ in Alžirije konferenci neuvrščenih BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša je dal za agencijo Tanjug izjavo o dejavnosti neuvrščenih držav na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med njimi, vštevši prenašanje znanosti in tehnologije iz razvitih dežel v dežele v razvoju. iskan (dražji) bencin Več dela na naših črpalkah — Stavka italijanskih »bencinarjev« NOVA GORICA, 31. jul. — Zaradi štrajka italijanskih prodajalcev bencina se je v zadnjih dneh povečala prodaja tudi na naših črpalkah ob meji na severnem Primorskem. Le na bencinskih črpalkah v Rožni, dolini pri Novi Gorici — verjetno zaradi bližine — so celo podvojili prodajo bencina. Tako so na eni (najbližji) mejni bencinski črpalki v Rožni dolini v zadnjih dneh povprečno prodali dnevno od 23 do 28 tisoč litrov super bencina, prej pa so prodajali od 11 do 13 tisoč litrov tega goriva na dan. Ta prodaja pa je le na ravni pred podrožitvijo bencina in padca lire. Po podražitvi našega bencina in padca lire se je na vseh bencinskih črpalkah na severnem Primorskem prodaja goriva zmanjšala za 30 odstotkov. Kljub štrajku italijanskih delavcev na bencinskih črpalkah pa tako na Goriškem kot na Tolminskem, razen na bencinski črpalki v Rožni dolini, nekoliko povečana prodaja bencina ne dosega ravni prodaje pred zadnjo podražitvijo bencina. Tudi delavci na mejnih črpalkah Istra Benza imajo v zadnjih dneh nekoliko več dela, ki jim ga je »preskrbela« stavka tržaških prodajalcev bencina. Tako je opaziti številne Tržačane, ki so prevozili mejo samo zato, da napolnijo rezervoarje svojih avtomobilov. Na Istra Benzu so nam povedali, da imajo njihove črpalke ob mejnih prehodih za približno deset odstotkov več prometa, odkar se je začela stavka čez mejo. Stavka italijanskih prodajalcev benoina se bo končala jutri ob 7. uri zjutraj. PETER POTOČNIK IZTOK UMER Kakor je znano, je konferenca zunanjih ministrov, ki je bila avgusta lani v George-townu, določila Jugoslavijo in Alžirijo, da koordinirata to dejavnost. To je pomembna naloga spričo vloge, ki jo ima tehnološka revolucija v sodobnem svetu, zlasti pri uresničevanju ciljev strategije razvoja. »Jugoslavija in Alžirija sta usmerili svojo dejavnost po več poteh,« je dejal dr. Vratuša. »Najvažnejše so: analiza sedanjega stanja na tem področju, priprava ustreznih priporočil in pobud vladam neuvrščenih dežel, spreminjanje dejanosti OZN in drugih mednarodnih organizacij ter predložitev programa dejavnosti neuvrščenih v tem pogledu, vzpostavitev elementov za za-črtanje razkrojne in znanstvene politike neuvrščenih in držav v razvoju, posebni ukrepi v prid najmanj razvitim deželam. Ugotavljanje možnih novih pobud Ne začenjamo od kraja. Vključujemo se v sedanje tokove in si prizadevamo ugotoviti, kje so možne nove pobude. Usode neuvrščenih dežel ne izročamo v roke mednarodne birokracije, temveč si prizadevamo izkoristiti in podpreti vse. kar je v tej dejavnosti pozitivnega. Zlasti želimo, da bi neuvrščene dežele in dežele v razvoju odkrile lastne rezerve in da bi vse to veljalo kot naš prispevek prizadevanju, ki ga mednarodna skupnost vlaga na tem področju. Pri tem imamo pred očmi, da prenašanje znanosti in tehnologije ni izolirana tehnična operacija. To je zelo zapletena naloga, ki lahko rodi najboljši rezultat samo, če jo obravnavamo kot neločljiv del razvojne politike, če so zagotovljena ustrezna sred- stva, če imajo dežele v razvoju svoboden dostop do mednarone tehnologije in če jo je mogoče zagotoviti pod ugodnimi pogoji, to je na podlagi preferencialov.« ’ Predlogi konferenci neuvrščenih Jugoslavija in Alžirija bosta, ob posvetovanju z drugimi zainteresiranimi državami, dali predloge bližnji konferenci neuvrščenih dežel v Alžiru ter sestavili temelje za srednjeročni program dejavnosti teh dežel na omenjenem področju. Da bi uresničili program koordinatorske dejavnosti, je predvsem treba, da določimo, kaj ima v naslednjem obdobju prednost in kakšne naj bodo metode sodelovanja. Na vprašanje, kaj pričakuje od alžirske konference, kaj zadeva znanost in tehnologijo, je Vratuša dejal, da bi morala konferenca sprejeti in podpreti lanska priporočila zunanjih ministrov, kar tiče to področje, in pripraviti program akcije za uresničitev omenjenih priporočil v naslednjem obdobju. Posebna konferenca o prenašanju znanosti in tehnologije? »Upravičeno pričakujemo, da bo alžirska konferenca šefov neuvrščenih držav ali vlad v celoti posvečena ravno pripravi programa akcije na podlagi dosedanjih resolucij ter drugih dokumentov, kakor tudi na podlagi neizogibnih nalog, ki jih pred nas vse postavlja stopnja lastnega razvoja neuvrščenih držav in najnovejši razvoj na svetu. V tem smislu razpravljamo med drugim tudi o možnosti, da bi sklicali posebno konferenco neuvrščenih držav, ki bi obravnavala vprašanja v zvezi s prenašanjem znanosti in tehnologije, kakor tudi nekatere druge skupne pobude neuvrščenih dežel in dežel v razvoju v OZN ter v drugih mednarodnih organizacijah. Pomembnejši partnerji razvitih držav Pri tem imamo pred očmi objektivne razmere v neuvrščenih deželah in deželah v razvoju, ki imajo velikanske zaloge virov energije in nekaterih zelo važnih rud (baker, boksit, železo, nikelj itd.) ter kmetijske proizvode, upoštevamo pa tudi doseženo stopnjo lastnega ekonomskega razvoja. Dani so torej objektivni pogoji, da neuvrščene države postanejo tudi vedno pomembnejši partner razvitih dežel, ne samo prosilec. Treba pa je, da se njihove moči in zmogljivosti združijo in da organizirajo akcijo za uresničitev dogovorjenih ciljev in možnosti v okviru mednarodne delitve dela.« Razvita je že pomembna d^iavnost Na vprašanje, ali smo v Jugoslaviji ustrezno organizi- ’ rani. da bi opravljali funkcije koordinatorjev in da bi hitreje razvili naše tehnično sodelovanje z neuvršečenimi d deželami in deželami v razvoju je dr. Vratuša dejal, da smo, če gre za samo koordinacijo. Zvezni izvršni svet je v ta namen osnoval posebno komisijo, ki je že razvila pomembno dejavnost. Zdai se bo morala trdno povezati z gospodarstvom in interesnimi skupnostmi na področju znanosti. »Lahko rečemo,« je dejal na koncu Vratuša, »da so s tem. da so izbrali Jugoslavijo za koordinatorja dejavnosti neuvrščenih dežel na področju znanosti in tehnologije, izrekli priznanje njenemu doslednemu zavzemanju za zboljšanje vsestranskega prijatelj- skega - sodelovanja med vsemi narodi na podlagi načel o neuvrščenosti.« Neuvrščeni upravičeno pričakujejo pomoč »To je hkrati tudi nova spodbuda za nadaljnje proučevanje naše prakse na tem področju, upoštevajoč zlasti dejstvo, da se Jugoslavija po stopnji svojega ekonomskega in družbenega razvoja uvršča v zgornji del lestvice dežel v razvoju,« je dodal Vratuša. »Po eni strani je Jugoslavija zelo zainteresirana za prenašanje vrhunske tehnologije k nam, po drugi strani pa manj razvite dežele upravičeno pričakujejo tudi našo pomoč v procesu znanosti in tehnologije.« še zlasti, ker je predstavnik časopisno-založniškega podjetja »Borba« poudaril, da je predlagana sprememba nezadostna, in sicer zato, ker čez nekaj mesecev napovedu jejo novo podražitev roto pa pifja. Člani sveta so sklenili, da je treba do prihodnje seje, ki bo naslednji teden, zbrati nadrobne podatke o gmotnem položaju časopisno-založniških podjetij po podražitvi roto papirja, ptt storitev in drugih postavk, ki sodijo v ceno časopisa. Obenem je treba, kot so poudarili, zahtevati tudi stališče sindikata o spremembi cen dnevni- Dvojni praznik vSRM 70-letnica ilindenske vstaje in 29-letnica zasedanja ASNOM SKOPJE, 31. jul. — Makedonija bo 2. avgusta najslovesneje proslavila 70-letnico ilindenske vstaje in 29-letnice prvega zasedanja ASNOM, na katerem je bila Makedonija proglašena za samostojno republiko v okviru socialistične Jugoslavije. Tudi to leto bo osrednja proslava v Kruševu. Pred stolpom kruševske republike bodo danes zvečer odprli spominski festival »10 dni kruševske republike«. Okrog polnoči pa bodo izvedli improviziran napad na mesto. V četrtek se bo slavje nadaljevalo z velikim mitingom na zgodovinskem mestu »Medvedji kamen«. BOJANA POPOVSKA kov, oziroma se posvetovati s pristojnimi organi v drugih republikah, da bi v skladu s stališčem Socialistične zveze Jugoslavije določili iste cene časopisov na enotnem jezikovnem območju. Z današnjo dopolnitvijo prej sprejeta odloka o oblikovanju cen električne energije bo nova cena veljala od 6. avgusta in ne od 15., kot bi bilo. če bi veljala klavzula o obveščanju porabnikov o novih cenah. Nove cene pa bodo veljale v nekaterih primerih tudi kasneje, oziroma od dneva »odčitanja« električnih ur, ki se bo začelo 6. Razširiti razpravo o ustavi SZDL Vojvodine: kmetijska dela in dopusti je ne smejo zoževati NOVI SAD, 31. jul. (Tanjug) — Na razširjeni seji izvršnega odbora pokrajinske konference SZDL Vojvodine so širše analizirali dosedanji potek javne razprave o osnutkih ustave SR Srbije, SFRJ ter ustavnega zakona SAP Vojvodine. Ocenili so, da je politična razprava izrazila popolno podporo predlaganim ustavnim spremembam ter da so bili dani številni predlogi za izpopolnitev teb dokumentov. 2e zdaj pa je bilo opaziti nekatere neenakosti glede intenzivnosti razprave v posameznih okoljih: sklenili so, da je potrebno ukreniti vse, da bi javna razprava pritegnila najširši krog občanov ne glede na čas letnih dopustov in glavnih del na vojvodinskih poljih. avgusta. Na današnji seji so opravili tudi usmerjanje sredstev iz tujih finančnih posojil, na men j enih za naložbe v gospodarstvu Srbije brez pokra jin. Od skupno 39,9 milijona dolarjev, kolikor jih pripada ožjemu območju republike, so za potrebe 2TP Beograd porabili že 21.5 milijona dolarjev, za razvoj turističnega gospodarstva pa 500.000 do larjev. Preostala sredstva v znesku 17,5 milijona dolarjev bodo porabili za razvoj črne meta lurgije in električne energije, itd. Srbski izvršni svet ni podprl predloga za podražitev dnevnih politično-informativnih časopisov na 1,20 dinarja BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug). Srbski izvršni svet na današnji seji, vodil jo je podpredsednik Aleksandar Bakočevič, ni podprl predloga republiške uprave za cene o podražitvi dnevnih političnoinformativnih časopisov na l,20y dinarja oziroma nedeljskih izdaj na 1,50 dinarja, zaradi nepopolne argumentacije o gmotnem položaju tiska. Napad mravelj Rumene mravlje v stanovanjih uničujejo živila, gosenice metuljev žro nasade — Navodilo: Nuvan in — čakanje OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 31. jul. V več stolpnicah v Novem Beogradu, kjer stanuje več tisoč ljudi, so v stanovanja začele vdirati rumene mravlje. Poleg invazije rumenih mrar vel j pa so pred nekaj dnevi v Novem Beogradu opazili tudi naval metuljev, katerih gosenice so zredčile Ustje na drevju v Novem Beogradu. Rumene mravlje se pojavljajo predvsem v kuhinjah in shrambah, kjer uničujejo živila. »Ko smo se vrnili z letnega oddiha, smo našli v kuhinji celo vojsko majhnih rumenih mravelj,« pripoveduje gospodinja Rakica Vostrel iz Ulice Gheorghija Deja 28. »Skušali smo jih na razne načine uničiti, pa ne gre, ker lezejo od vsepovsod. V stanovanje se spuščajo po ceveh toplovodne napeljave.« V mestnem zavodu za de-sinsekcijo in deratizacijo so povedali, da je res, da posamezne dele Novega Beograda napadajo rumene mravlje, kajti v primernih toplotnih razmerah in če imajo dovolj živeža, se te žuželke neverjetno hitro razmno- žujejo. V zavodu priporočajo ogroženim občanom, naj golazen uničujejo z »NuVanom« in »Lipisonom«, dokler ne bodo prišle ekipe zavoda, ki bodo z razkužitvijo stanovanj (za ceno 50 do 60 dinarjev za stanovanje) uspešno zatrle invazijo nadležnih insektov. Mnogi občani Novega Beograda so danes protestirali, ker predstavniki mestnega stanovanjskega podjetja niso hoteli popraviti v nedavnem neurju razbitih oken tistim državljanom, ki več mesecev ali tudi leto dni niso plačali najemnine. Mestno stanovanjsko podjetje ima namreč že več let preglavice z izterjevanjem najemnine od več | sto nerednih plačnikov. Zdaj je sklenilo, da takim ne bo popravilo oken in poškodovanih fasad, dokler dolžne najemnine ne poravnajo. Toda občan, upokojenec Petar Joka, ki stanuje v Ulici Pariške komune 7, pravi: »Po mojem mnenju mestno stanovanjsko podjetje nima pravice, da tako kaznuje nas, ki najemnine nismo plačali, okna pa imamo prav tako razbita. Za kaznovanje je pristojno sodišče, da izreče kazni po rednem postopku, ne pa mestno stanovanjsko podjetje, ki s tem, da oken ne zastekli, ogroža življenje mimoidočih, saj jim lahko padejo na glavo kosi razbitih šip . . .« ZDRAVKO ILIČ DELO Mitja Gorjup [glavni urednik). Jak Koprivc (odgovorni urednik), Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Janez Stanič (zunanja politika), Tit Vidmar (kultura). Miro Zakrajšek (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Vojko Černelč (centralna redakcija), Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (sobotna priloga), Bogo Sajovic, Olga Ratej, Ivan Kranjc (kronika, reportaža), Aco Paster-njak (poslovna stran) ZAGREB, 31. jul. (Tanjug) — Po podatkih zagrebške gospodarske zbornice se je v 5 mesecih letos industrijska proizvodnja Hrvatske povečala za 4, zaposlenost pa za vsega 2 % v času, ko se je izvoz industrijskih izdelkov zmanjšal za 11,5, uvoz pa se je povečal za 11,6 “/«. Obenem se je proizvodnja električne energije povečala za 22, premoga za 13, kemičnih izdelkov za 11, elektroindustrije pa za 15 %; do zmanjšanja (7 %) je prišlo v industriji nafte, nekovin (5 °/»), in gradbenega materiala (5 odst.). Zaloge so bile nekaj manjše kot v ustreznem obdobju lani, porasle pa so v kovinski industriji (indeks 102), naftni (111), tobačni (114), usnjarski (107) in nekovinski industriji (147) fcr v industriji gradbenega materiala (indeks 111). Srečno leto za ribiče Čez rekorden ulov povsod razen v črnogorskem primorju REKA, 31. jul. (Tanjug) — Morski ribolov je letos precej bolj uspešen od lanskega, ki se je sicer lahko primerjal z ulovom v rekordnih letih. V prvih petih mesecih so ribiči nalovili 7.695 ton rib, kar je za 1.254 ton več kot v istem obdobju lani. Do takšnega porasta je pripomogel odličen ulov inčunov in sardel, dveh vrst rib, ki so za industrijsko predelavo izredno zanimive. Porast ulova beležijo vsa pomembnejša ribolovna področja na Jadranu: Slovensko primorje, Istra, hrvatsko primorje, Kvar-ner in Dalmacija. Slabši lov je bil le v Črnogorskem Primorju. Še zaloge Industrijska proizvodnja Hrvatske za 4, zaposlenost za 2 odst. višja Rojaki na proslavi 1 upora Izseljenci iz ZDA in Kanadi bodo prišli v Zagorje in Gornjo Stubico ZAGREB, 31. jul. (Tanjug) — Predstavnik Izseljenske matice Hrvatske je izjavil, da se naši izseljenci v ZDA in Kanadi zanimajo za to, da bi se v začetku jeseni udeležili osrednje proslave 400-letnice kmečkega upora v Zagorju in Gornji Stubici. Ne upoštevajoč tiste, ki nameravajo priti na obisk v »staro domovino« kot individualni gostje, je že zdaj gotovo, da bo prispelo na proslavo konec septembra najmanj tisoč naših izseljencev. Svoj prihod je napovedal tudi tamburaški orkester naših izseljencev »Vesela srca« (Happy Hearts Tamburitzans) iz Youngstowna (Ohio). Pričakujejo tudi prihod tam-buraškega zbora »St. George« iz Pennsylvanije. Ostarele kmetije v Srbiji BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug) — Po podatkih instituta za socialno politiko SR Srbije je v tej republiki okrog 130.000 ostarelih kmečkih gospodinjstev, ki imajo v lasti okrog 750 000 ha kmetijskih zemljišč. Cenijo, da jih bo leta 1975. okrog 230.000 s 1,00.000 ha zemlje. Za veliko teh gospodinjstev ni vprašanje samo obdelovanje zemlje in zagotavljanje gmotne eksistence, temveč jim posebne težave delajo tudi gospodinjska opravila, kot na primer kuhanje, vzdrževanje higiene in podobno. Zgodilo se ie Danes je sreda, 1. avgust, 213. dan v tem letu. Do konca je ostalo še 152 dni. Ob tem se spominjamo naslednjih pomembnejših dogodkov: 1944 — V Varšavi je izbruhnil upor privržencev poljske begunske vlade v Londonu. Vodil ga je general Bor-Komorovsld. 1943 — V Ljubljani je bila pred sodno palačo velika demonstracija za izpustitev internirancev. V njej je sodelovalo približno 10.000 Ljubljančanov, predvsem žensK. 1941 — Na Obranci je prišlo do prvega pravega boja med Nemci in jeseniško partizansko četo. V spomin na ta boj praznujejo na Jesenicah danes občinski prazniK. 1927 — V kitajskem mestu Nankingu je izbruhnil upor oddelkov ljudske armade. Eden izmed organizatorjev upora je bil Cu En Laj. Uporniški oddelki so kasneje postali jedro kitajske rdeče armade. 1919 — Na Madžarskem je po porazu madžarske rdeče armade morala odstopit; vlada Bele Khuna. S tem je bil konec obdobja madžarske sovjetske republike. 1914 — Nemčija je objavila vojno Rusiji. 1806 — Srbski uporniki so pod vodstvom Karadjor-dja premagali turško vojsko. Ta zmaga je imela odločujoč pomen za razvoj srbskega upora. 1644 — Rodil se je Jean Baptiste Lamarck, francoski naravoslovec in filozof. V svojem delu »Zoološka filozofija« je podal prvo moderno znanost o izvoru vrst. Čez splavnico na Djerdapu v sedmih mesecih že 10.000 plovil DJERDAP. 31. jul. (Tanjug. V sedmih mesecih tega leta je šlo skozi našo ladijsko splavnico na Djerdapu 10.000 ladij in drugih plovil pod jugoslovansko im zastavami drugih držav z več kot 11 milijoni ton tovora. Lani vse leto je šlo čee to splavnico 13.300 ladij. Čeprav je bilo v projektu sistema Djerdap predvideno, da traja prevoz ladje v smeri s fokom ali v nasprotni smeri od 70 do 80 minut, so ta čas skrajšali na največ 70 minut, velikokrat pa tudi na manj kot 60. Med gradnjo so zelo zboljšali tehnične lastnosti naše splavnice glede na projektirane. Tako so gladino vode ob vhodu v splavnico zvišali od 4,5 na 5 metrov, kar omogoča, da plovejo po Donavi do Beograda tudi rečno-morske ladje do 5000 bruto registrskih ton. Čez dva dni bodo vrata na naši splavruci zaprta za mesec dni zaradi rednega letnega tehničnega pregleda, ladje pa bodo plule čez romunsko splavnico, kjer šo pravkar končali remontna dela. 1. avgusta Kadar kupujete sol zahtevajte zavitke po 100, 480 ali 750 gramov, ki jih za vas proizvaja SODA-SO shhei To so zavitki praktični za gospodinjstvo, gostinstvo, na campiranju, izletih, potovanjih itd. Novi starešine JLA Novi podporočniki z vojne akademije kopenske vojske na Banjici BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug) — Gojenci 26. razreda vojne akademije kopenske vojske so uspešno končali šolanje. Danes so jim na slovesnosti v Banjici podelili čin podporočnika. ~ To je prva generacija, ki je šolanje končala po novem učnem programu. Med novo imenovanimi podporočniki so pripadniki vseh naših narodov in narodnosti. Največ jih je iz delavskih (35 %), kmečkih (32%) in1 uslužbenskih družin (28 "/»); 98 % jih je včlanjenih v ZKJ. Podporočnike je pozdravil načelnik vojne akademije kopenske vojske, generalpolkovnik Bogdan Mamula, zatem pa jim je govoril odposlanec vrhovnega komandanta, generalpolkovnik Dušan Corkovič. Split: dva milijona,letečih* SPLIT, 31. jul. (Tanjug) — Na splitskem letališču v Ka-štelih so danes pozdravili dvomilijontega potnika na tem letališču. To je neki norveški turist, ki je letoval v hotelu »Solaris« pri Šibeniku. Letališče v Kaštelih so odprli leta 1967. Cez letališče je od začetka leta pa do danes potovalo 333.030 ljudi, to je 40 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Letos pričakujejo na letališču rekorden promet: računajo, da bo čez letališče potovalo skupno okrog 550.000 potnikov. iiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiij dobra knjiga najboljši prijatelj i!illlliililUiiiillililliillliliiiiilliill|||ii||||||||i|||||||j||i||||||iij|j|||;:;;jj|| Premalo mostov NOVI SAD, 31. jul (Tan jug) — Po podatkih pokrajinskega sekretariata za promet in zveze se je v zadnjih desetih letih v Vojvodini povečala mreža sodobnih cest za več kot dvakrat, medtem ko se je število metomih vozil v tem času povečalo kar za sedemkrat. Obremenitev glavnih magistralnih cest se je zaradi tega zelo povečala. Največ zastojev in ozkih grl je na stikališčih cest z obeh strani reke. Povečali so se tudi stroški prevozov. Za prevoz na istih relacijah pa je potrebno vse več časa. Zaradi takih razmer na vojvodinskih cestah so se marsikje občinske skupščine in delovne organizacije odločile, da bodo same gradile mostove, ki jih v Vojvodini zelo primanjkuje in kar bi najbolj razbremenilo prorpet na cestah. Letos več jaht KOPER. 31. jul. — V pot-niških pristaniščih na slovenski obali opažamo vsako leto več jaht in čolnov, s katerimi prihajajo k nam tuji turisti. Pri luški kapetaniji v Kopru in njenih izpostavah v Izoli in Piranu so letos zaue-ležili že nad pet tisoč jaht. Med obiskovalci je največ Italijanov. Precej jaht pa je tudi's panamsko, avstrijsko in zahodnonemško zastavo. V piranskem pristanišču imajo precej težav zaradi pomanjkanja prostora, saj se ob konicah vsidra nad sto jaht dnevno. V koprskem pristanišču ni toliko prometa, ker tu nimajo urejene oskrbe teh malih ladij tako kot v Izoli in v Piranu. Kljub temu, da se tovrsten turizem zelo hitro razvija pa na slovenski obali nimamo urejenih razmer, tako da se večina tujih jaht in čolnov odloči za pristanek v Dalmaciji in Hrvatskem Primorju. M. I. iiiiiiiiiifliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiniiiiininimiiiininiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Svet sektorja skupnih služb GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA . objavlja prosti delovni mesti: 1. VODJE oddelka za plan, analize in organizacijo ter 2. SAMOSTOJNEGA RAZISKOVALCA trga POGOJI: v obeh primerih prideta v poštev diplomirana ekonomista z najmanj tremi leti prakse na podobnih delih v stroki. Znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina, angleščina). Ev. stanovanje po dogovoru Prijave bodo sprejemali 30 dni od dneva objave na naslov: Geološki zavod Ljubljana, Kadrovska služba, Dimičeva ul. 16. 6968 'imiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiiimMiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiMiiiMiiiiiimMMiiiiiHiiMiinii Višja pomorska šola Piran sedež Portorož ponovno razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: 1. : da imajo višjo ali srednjo izobrazbo eko- nomske ali komercialne smeri, 2. : nekajletne izkušnje na podobnem delov- nem mestu. Poskusno delo 3 mesece, nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Višja pomorska šola Piran, sedež Portorož, Pot pomorščakov 4. Rok prijave je do 30. 8. 1973. 6972 ZAHVALA Sklada za gradnjo splošne bolnišnice Koper darovalcem, ki so prispevali za gradnjo nove obalne bolnišnice v Izoli Darovalci uprave Obalnega sveta Koper: 500 din, namesto venca na grob materi sodelavke mg. Marte Gosarjeve — kolektiv Gimnazije Postojna: 380 din, namesto venca pokojnemu Antonu Vergelju, očetu sodelavca — »Prijatelji« iz Portoroža: 400 din, namesto venca na grob pokojne Ele dr. Redarjeve — Krajevna organizacija RK Portorož: 1.000 din, v spomin pokojne Ele dr. Reharjeve — Kulturna skupnost občine Koper v imenu darovalca Vilhar Srečka: 500 din. prispevek za gradnjo nove bolnišnice — Skupnost Italijanov za Istro in Reko Koper, v imenu darovalcev Aurelio Juri, Sergio Seteomin: in Silvio Odogaso: 1.000 din, prispevek za gradnjo nove bolnišnice — Boris Filli in sodelavci Rafael Dodič, Ludvik Tašner.^dr. Branko Šalamun in Franc Pipan se odpovedujejo v korist sklada za gradnjo splošne bolnišnice delu avtorskega honorarja za izdelani elaborat, v znesku 10.000 din — Boris Filli, Koper, Srebmičeva 5: 15.000 din, prispevek avtorskega honorarja za izdelani Elaborat o združitvi od delkov Splošne bolnice Koper v korist sklada za gradnjo nove bolnišnice — profesorji Gimnazije Koper: 900 din, namesto cvetja na grob Mišu Martincu — Krajevna organizacija ZB NOV' 2ustema- 200 din. namesto venca umrlemu borcu za severno mejo Stergar Rudolfu. Vsem darovalcem lepa hvala! Prispevke lahko nakažete na žiro račun sklada za gradnjo splošne bolnišnice Koper. številka: 51400-652-61647. Darovalce prosimo za jasno sporočilo razloga nakazila. 6971 iiiimiiimiiiiiiniiiiiimiiinimiiiiiiiiimRiNiiimtiiiitmiiniiinnimumiiiiiiiiiiiiimtmimiijjmiRitmiiiiiiiniiiHiMiiiitiiimiMiiiiiniiiiiHiiiiimimnmmiiih Gradbeno podjetje »NOVOGRAD« Novo mesto vabi sodelavce za naslednja delovna mesta: 1. VODJO stranskih obratov in referenta za obrtniške storitve POGOJI, gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z večletno prakso; 2. VODJO priprave dela POGOJI: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z večletno prakso; 3. GRADBENEGA TEHNIKA za delo v kalkulacijskem oddelku POGOJI: gradbeni tehnik z večletno prakso 4. VODJO mizarskega obrata POGOJI: tehniška srednja šola — lesni oddelek ali ‘ delovodska šola — lesna: 5. TRAKTORISTA POGOJI- izpit F kategorije 6. VEČ DELAVCEV za delo v gradbeni operativi Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ali po dogovoru. Prijave sprejema uprava podjetja Germova 4, Novo mesto. Razpis velja do zasedbe, delovnih mest. 6969 DELO ir stran S Ob izhodiščih za pripravo X. kongresa ZKJ SODOBNI DELA VSKI RAZRED te sodobnega kapitalizma pljuska na nas teorija, ki zanika vlogo delavskega razreda in po kateri delavski razred sploh izginja, je ugotovljeno v izhodiščih za pripravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ. Tudi tehno-managerska ideologija pri nas išče ▼ takih teorijah svoja idejna oporišča. Po teh teorijah postajata tehnika in tehnologija v znanstveno tehnični revoluciji čedalje pomembnejši, s tem pa izginja tudi delavski razred. Zmanjševanje števila ročnih delavcev razlagajo namreč kot izginjanje delavskega razreda. Podobno sklepajo tudi zaradi tega, ker je delež terciarnih dejavnosti čedalje večji, s tem pa tudi število zaposlenih v teh dejavnostih hi je torej delež industrijskih delavcev čedalje manjši. Po teh teorijah pa so prav industrijski delavci delavski razred, ki pa po teh pojmovanjih torej izgineva. Dalje je opazen proces tudi v sami industriji, ko je čedalje več takih »z belimi ovratniki«, ki da seveda niso več delavci. Od tod potem tudi teorije o vodilni vlogi inteligence, ki to vlogo prevzema od delavskega razreda, z vsem tem pa pravijo tudi, da je Manc že zastarel, ker je svet danes drugačen kot pa je bil takrat, ko je Manc pisal svoj Kapital in ko je Engels opisoval razmere, v katerih so živeli delavci v Angliji. Ker doživljamo take spremembe tudi v. naši državi, se tudi pri nas pojavljajo _ take teorije, po katerih je delavski raz- ' red že odmrl, zlasti še, ko si razlastitev kapitalistov in zmago nad njimi razlagajo tudi kot konec delavskega razreda, češ da je s tem opravil svoje zgodovinsko poslanstvo. »Razred za sebe« Delavski razred je zgodovinsko določen in se je uveljavil v preteklem stoletju iz »razreda po sebi« v »razred za sebe«, se pravi, da se je zavedel svoje moči, se organiziral, teoretično oborožil in se spopadel z razredom kapitalistov. Manc je bil tisti, ki je spoznal, kakšna je zgodovinska vloga delavskega razreda — v tem, da odpravi razredno kapitalistično družbo, zgradi brezrazredno in s tem tudi sebe samega. Pot od razlastitve razreda kapitalistov do likvidacije delavskega razreda kot razreda pa je zelo dolga, kajti odpraviti je treba vsakršne oblike odtujenosti tako ekonomske kot politične in' ideološke. S samoupravljanjem smo pri nas na široko odprli fronto prav proti vsem oblikam odtujenosti. Na lastni koži skušamo, kako težaven in dolgotrajen je ta boj, ki tudi ni premočrten. Do kraja pripeljati pa ga je sposoben le delavski razred. Zato so vse teorije, ki trdijo, da delavski razred izginja ali je celo že izginil, naperjene zoper to, da bi odtujenost premagali, se pravi, da so naperjene proti socialistični revoluciji. In vendarle je treba pojem delavski razred podrobneje opredeliti. Prav zaradi pljuskanja takih in podobnih teorij k nam, pa tudi zato, ker so tehnokraciji in birokraciji ustrezale take teorije in pojmovanja, saj sta si s tem zagotavljali oblast, je zaradi vsega tega nastalo pri nas precej teoretične zmede. Zato je treba jasno povedati, kaj je delavski razred, kdo ga tvori in kakšna Je njegova vloga. V izhodiščih za pripravo X. kongresa je to jasno povedano. Kaj opredeljuje razredno pripadnost V delavskem razredu so pri nas včasih videli samo ročne delavce, ali, po drugi strani, vse, ki delajo v proizvodnem procesu, celo širše, vse, ki so zaposleni, se pravi tudi direktorje, načelnike, ravnatelje in druge vodilne delavoe. Za opredelitev, kdo je pripadnik delavskega razreda pa ni bistveno, ali je tehnik, inženir ali ročni delaivec, ampak je odločilno, kakšen je njegov položaj v proizvajalnih odnosih. Torej postaja tehnična in druga inteligenca, ki sodeluje v proizvodnem procesu v samoupravnih odnosih, del delavskega razreda, če že ni, je zapisano v izhodiščih. Toda »obstaja možnost, da se, kolikor vlada tehnokratski in birokratski sloj, priključi temu sloju, da postane del tehnokratske in birokratske grupacij e«. »Prav položaj v proizvodnih odnosih oziroma v razpolaganju s pogoji, sredstvi in sadovi dela opredeljuje razredno pripadnost. Pri družbeni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi sestavljajo vsi ljudje, ki delajo s temi sredstvi in živijo od svojega dela, bazo delavskega razreda,« je definirano v izhodiščih. Bistven položaj v proizvodnih odnosih Bistven je torej položaj v proizvodnih odnosih. To pa pomeni, kdo je tisti, ki ukazuje in kdo mora poslušati, kdo dejansko odloča o delu, o tem, kaj bodo delali, kako in po kakšni ceni, kako bodo uporabili sredstva in kako ter za kaj razdelili ustvarjen dohodek — pa čeprav formalno dvigne delavski svet roke. Tu nastajajo in so nasprotja, da ne govorimo o tistih, ki nastajajo med organizacijo združenega dela in državno administracijo, ki še kako kroji njeno usodo. To . so nasprotja tudi sodobnega sveta, to so oblike odtujitve, ki jih pri nas premagujemo z oblikovanjem resničnih samoup-ravljalskih razmerij. Bolj ko je to razvito, bolj ko postajajo dovčerajšnji ukazo-valci izvrševalci samoupravno dogovorjenih sklepov, postajajo tudi ti sestavni del delavskega razreda. Gre potemtakem delno za ostanke starih razrednih razmerij, delno pa za razmerja, ki nastajajo na podlagi tehnokratskega in birokratskega monopola nad razpolaganjem z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. To je izvor za nastajanje birokratskega in tehnokratskega sloja, ki razpolaga z družbenimi sredstvi in nasprotuje neodtujljivi pravici delavskega razreda in delovnih ljudi v združenem delu, da upravljajo in razpolagajo s sredstvi družbene reprodukcije. Tako nastajajo in se ohranjujejo ostanki razrednih nasprotij v naši družbi. Zato morata delavski razred in zveza komunistov zaostriti boj proti razrednim ostankom in tehnokratskemu ter birokratskemu monopolu, kakor tudi proti pojavom protisamoupravnih odnosov, ki iz tega izvirajo, je rečeno v tem poglavju izhodišč za pripravo X. kongresa ZKJ. VLADO JARC „Delo“ je drugo Aprila so v Jugoslaviji med jutranjiki prodali vsak dan povprečno po 232.090 izvodov Politike, Dela pa 86.702 LJUBLJANA, 31. jul. Poslovno združenje časopisnih podjetij in ustanov Jugoslavije je objavilo, koliko posameznih večjih časnikov so povprečno prodali vsak dan aprila letos v Jugoslaviji. Med jutranjika je po številu prodanih izvodov na prvem mestu beograjska Politika, ki je aprila prodala vsak dan povprečno po 232.090 izvodov, na drugem mestu je Delo, ki je vsak dan prodalo povprečno po 86.702 izvodov, na tretjem mestu je zagrebški Vjesnik s 79.867 prodanimi izvodi, na četrtem sarajevsko Oslobodjenje s 55.479 izvodi itd. če pa primerjamo številko vsak dan prodanih jutranjikov s številom prebivalcev republike, kjer časopis tiskajo, pa vidimo, da je Delo med jugoslovanskimi jutranjiki na prvem mestu. Tako so letos aprila prodali en izvod Dela na vsakih 20 pre- Nova tovarna radialk V Pirotu bodo na leto izdelali 360.000 radialnih gum PIROT, 31. jul. (Tanjug) —■ Konec septembra ali v začetku oktobra bo v Pirotu stekla proizvodnja nove tovarne radialnih gum, ki jo gradi industrija »Tigar«. Novo dvorano s 23.000 m! so že zgradili, v njej pa zdaj postavljajo najsodobnejšo opremo. V začetku bo tovarna letno dobavila trgu 360.000 radialnih gum. Poskusno serijo radialnih gum so strokovnjaki zelo dobro ocenili. bivalcev Slovenije, izvod Politike na vsakih 22.6 prebivalcev ožje Srbije — vendar je treba povedati, da je to povprečje slabše, ker veliko izvodov tega časnika prodajo zunaj ožje Srbije na Kosovem, r Vojvodini, Bosni Zdravje je zdaj dražje Oskrbni dan v bolnišnici je najdražji na kirurgiji BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug) — Cene zdravstvenih storitev so se lani v primerjavi z letom 1971 povečale za 6.7 odst. Najdražji so interni oddelki (18.5 odst.), najcenejši pa na infekcijskih (15.6 odst,). Cena za dan v bolnišnici je za 20.1 odst. višja kot leta 1971, na klinikah pa za 10.8 odst. Najdražje zdravljenje je na kirurgiji. in Hercegovini ter v Makedoniji — po en izvod Vjes-nika so prodali na vsakih 56 prebivalcev Hrvaške, izvod Oslobodjenja na vsakih 68 prebivalcev Bosne in Hercegovine itd. DMA POPIT Sprejemi in obiski Tano Colov v Zagrebu ZAGREB, 31. jul. (Tanjug) — Prvi namestnik predsednika ministrskega sveta in član politbiroja KP Bolgarije Tano Golov, ki jena oddihu v Jugoslaviji, je obiskal dopoldne zagrebško tovarno »Rade Končar«. Munchenski študenti novinarstva v Sloveniji LJUBLJANA, 31. jul. — 14-član-sko skupino študentov inštituta za novinarstvo univerze v Mtinchnu pod vodstvom prof. dr. Otta B. Roegeleja, ki se mudi na tridnevnem študijskem obisku v Sloveniji, je včeraj sprejel sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan s svojimi sodelavci, dlje časa je razpravljala s člani novinarske katedre pni fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter obiskala Radio Študent. Danes je sprejel v republiškem izvršnem svetu skupino mlin-chenskih študentov v.d. sekretarja za informacije Ciril S ter in se s svojimi sodelavci dalj časa pogovarjal o naši zakonodaji na področju informativne dejavnosti, jutri pa bo obiskala uredništvo Dela, kjer jih bo sprejel glavni urednik Mitja Gorjup. Plače lovijo povečane življenjske stroške Najbolj so bili zaradi povečanja življenjskih stroškov prizadeti delavci z najnižjimi dohodki, zato so bile spremembe dogovora o dohodkih zelo nujne LJUBLJANA, 31. jul. Ker je v letošnjem letu prišlo do neskladnih gibanj med naraščanjem cen in osebnih dohodkov, so podpisniki splošnega družbenega dogovora na pobudo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije spremenili nekatera določila splošnega družbenega dogovora. Spremembe so bile namreč nujne, saj je kljub naraščanju osebnih dohodkov zaposlenih prišlo zaradi višjega porasta cen — zlasti cen življenjskih potrebščin do zaostajanja realnih osebnih dohodkov. Talno je povprečni osebni dohodek zaposlenega delavca v Sloveniji znašal junija lani 1909 dinarjev, decembra 2106 dinarjev, in junija letos 2183 dinarjev. V primerjavi z lanskim junijem so Mi OD večjii za 13,5 odstotka, od lanskega decembra, ko smo zamrznili osebne dohodke v negospodarstvu, čto junija letos, pa so se povečali le za 3,7 odstotka. Ce to povišanje primerjamo zgolj z dvigam cen življenjskih potrebščin, vidimo precejšen razkorak. Življenjski stroški so se namreč povečali od lanskega do letošnjega junija za 20,2 odstotka, samo od lanskega de- cembra do letošnjega junija pa za 13,4 odstotka. Ker so bili pri tem najibolj prizadeti delavci z najnižjdmi osebnimi dohodki, so bile spremembe splošnega družbenega dogovora o osebnih dohodkih nujne. Tako se lahko po novem poveča vrednost prve obračunske skupine za 150 dinarjev, druge za 100 dinarjev in tretje za 50 dinarjev. Da bi nekoliko več zvedeli o teh spremembah, oziroma koliko se bodo te poznale v kuvertah mesečnih plač, smo zaprosili Stjepana šauberta, direktorja centra za samoupravno sporazumevanje, za kratko pojasnilo. Kot smo izvedeli, spadajo v prvo obračunsko skupino nekvalificirani delavci, ki se jim bo OD povečal za 150 dinarjev. Ta obračunska skupina se torej poveča iz dosedanjih 900 dinarjev na 1050 dinarjev. Druga obračunska skupina, v katero spadajo polkvalificirani delavci, pa se poveča od sedanjih 1000 din na 1150 dinarjev, medtem ko se tretja — kvalificirani delavci — poveča le za 50 dinarjev oziroma od sedanjih 1450 dinarjev na 1500 dinarjev. S temi spremembami se bo vsota sedanjih kalkulativnih OD povečala za 4,8. odstotka, V lov za tečaji Hrvaški gospodarstveniki zahtevajo take konkretne ukrepe, ki bi zavarovali izvoznike na konvertibilni trg ZAGREB, 31. jul. (Tanjug). Gospodarstveniki na Hrvaškem vse bolj vztrajno zahtevajo, naj zvezni vladi predlagajo takšne konkretne ukrepe, ki bi pred morebitnimi novimi denarnimi pretresi zavarovali predvsem tiste proizvodne organizacije, ki so usmerjene v izvoz na konvertibilni trg. V enem izmed predlogov je rečeno, da bi vse pogodbe za izvoz blaga in storitev, sklenjene do 13. julija, obračunavali po dotedanjih veljavnih tečajih, oziroma z rabo do takrat veljavnega instrumen- tarija, če to izvoznikom bolj ustreza. Zahteva po sprejetju takšnih in podobnih ukrepov je rezultat vedno večje bojazni hrvaških gospodarstvenikov, da bodo komaj lahko hodili DOLAR ŠE PADA BEOGRAD, 31. jul. (Tanjug). Na jugoslovanskem deviznem tržišču se je vrednost dolarja danes znova znižala. TO je bilo tudi pričakovati, saj tudi danes ni nihče povpraševal po ameriški valuti, medtem ko je bila njena ponudba večja za nekaj več kot 20 milijonov. Po drugi strani pa je tudi intervencijska tečajna lista Narodne banke šilila k temu, upoštevajoč spodnjo mejo intervencije v višini 15,4000 in prav na tej ravni se je dolar danes ustavil. Za primerjavo naj navedemo, da je pred desetimi dnevi dolar veljal 15,6000, 24. julija 15,5800, 27. julija pa 15,5000. Tudi na današnjem medbančnem sestanku je bila ponudba zahodnoevropskih valut znatno večja od povpraševanja. Zanimivo pa je, da je kljub temu večina teh valult ohranila tečaj medbančnega sestanka prejšnji teden. Tako je na primer zahodnonemška marka, ki je danes niso ponujali, povpraševanje pa je znašalo 5 milijonov mark, ohranila tečaj v višini 595.3494. Pred desetimi dnevi je bil njen tečaj na jugoslovanskem deviznem trgu enak. Tudi tečaj britanskega funta, avstrijskega šilinga in francoskega franka je ostal enaik. NekoOdko živahnejše je bilo danes poslovanje z italijansko liiro, čeprav je povpraševanje po njej presegalo ponudbo za približno 250 milijonov. Na koncu je tečaj lire pristal na 2,4213, to je nekoliko nižje kot prejšnji teden, ko je lira veljala — 2,4234. Novi devizni tečaji drftava valuta tečaj velja za tečaj nakupni v dinarjih srednji prodajni ZDA dodaš- 1 15,3769 15,4000 15,4231 Avstrija šiling 100 80,3385 80,4590 80,5797 Belgija frank 1-00 39,0583 39,1170 39,1757 Danska krona 100 249,1061 249,4803 249,8545 V. Britanija funt 1 34,8476 34,9000 34,9523 Francija frank 100 344,2088 344,7259 345,2430 Nizozemska florin 100 538,1563 538,9647 539,7731 Italija lira 100 2,4177 2,4213 2,4249 Kanada do Lar 1 15,3769 115,4000 15,4231 ZRN marka 1.00 594,4564 595,3494 596,2424 Norveška krona 100 259,9882 260,3788 260,7694 Švica frank 100 492,8925 493,6330 494,3734 Švedska krona 100 341,3848 341,8978 342,4104 Španija pezeta 100 24,1060 24,1422 24,1784 Japonska jen 100 5,2863 5,2942 5,3021 Gornji tečaji veljajo od 1. avgusta 1973. leta. Tečaji s te liste se uporabljajo v smislu navodil Narodne banke Jugoslavije štev. 97/21-41 k štev. 269 od 23. aprila 1973. leta. Tečaji efektivnih valut drtaiva valuta tečaj velja za tečaj v nakupni dinarjih srednji prodajni ZDA dofcar 1 16,37 16,40 16,42 Avstrija šiling 100 80,33 80,45 80,57 Belgija frank 100 39,05 39,11 39,17 Danska krona 100 249,10 249,48 249,85 V. Britanija funt 1 34,64 . 34,90 34,95 Francija frank 100 344,20 344,72 345,24 Nizozemska florin 100 538,15 538,96 539,77 Italija lira 100 2,41 2,42 2,42 Kanada dolar 1 15,37 15,40 15,42 ZRN marka 100 594,45 595,34 596,24 Norveška krona 100 259,98 260,37 260,76 Švica frank 100 492,80 493,63 494,37 Švedska krona 100 341,38 341,80 342,41 Španija pezeta 100 24,10 24,14 24,17 Japonska jen 100 5,28 5,29 5,30 Irak ir. dinar 1 40,00 41,00 42,00 Avstralija a. dolar 1 18,80 19,00 19,50 Grčija drahma 100 55,50 56,00 56,50 Izrael izr. funt 1 3,50 3,76 4,00 N. Zelandija n. z. dolar 1 17,00 17150 18,00 Finska f. marka 100 430,00 431,00 432,00 Tečaji s te liste se uporabljajo za nakup in prodajo tujih bankovcev in kovancev v smislu navodil Narodne banke Jugoslavije št. 97/21-41 k štev. 269 od 23. aprila 1973 in veljajo za pooblaščene banke, pooblaščene menjalnice in trgovinske poslovalnice. Ti tečaji se uporabljajo tudi pri odkupu in prodaji čekov in kreditnih pisem kot tudi pri obračunavanju mednarodnih poštnih nakaznic. Tečaji s te liste veljajo od 1. avgusta 1973 in ostanejo v veljavi do objave nove tečajne liste za efektivne valute. vštric z »naglo inflacijo«. To se predvsem nanaša na šest ladjedelnic ob jadranski obali, ki imajo v poslovnih knjigah naročila za dobavo ladij v vrednosti 900 milijonov dolarjev. Poudarjajo, da več kot 80 % sklenjenih pogodb morajo uresničiti do konca leta 1976. To bo plačano v ameriški valuti, njena vrednost pa se je v zadnjem letu drastično zmanjšala. Ladjedelničarji opozarjajo, da bi ta gospodarska veja utegnila izkazati negativni učinek v višini pol milijarde dinarjev, če bodo še naprej veljale dosedanje paritete in sedanje izvozno-uvozne norme. Poleg tega pa so najnovejši monetarni »računi« na svetovnem tržišču nemajhna grožnja tudi drugim izvoznikom. To se predvsem nanaša na pomorsko trgovsko ladjevje, turizem, lesno industrijo in nekatere druge gospodarske veje. oglašujte v dnevniku DELO Velika selitev na morje Letalske vozovnice od Beograda do Jadrana prodane do 8. avgusta OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 31. jul. — Danes se je začela največja poletna zmeda in naval Beograjčanov na prevozna sredstva — železnico, letala in avtobuse v smeri Jadranskega morja. To bo trajalo dva ali tri dni. 2e pred dnevi so na železniški postaji prodali vozovnice proti morju v vseh vlakih, danes pa sta iz Beograda odpeljala v Split dva posebna vlaka. Tudi z avtobusne postaje je proti morju odpeljalo več deset avtobusov. Letalske vozovnice JAT proti morju so prodane vse do 8. avgusta, čeprav so uvedli več izrednih letal: v Split vsak dan odleti 9 izrednih letal, v Dubrovnik in Tivat pa po 6. Osem potnikov iz Majdan-peka, delavcev iz topilnice zlata, je ponoči 8 ur čakalo na letališču »Beograd«. Toliko prej so prišli, ker so se bali, da bi ne zamudili ali pa izgubili prostora v letalu. ZDRAVKO ILIČ 5,38 odstotka v gospodarstvu in 2,09 odstotka v negospodarstvu. Ta popravek splošnega družbenega dogovora bo V Sloveniji zajel 70 odstotkov zaposlenih, oziroma 76 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu in 32 odstotkov zaposlenih v negospodarstvu. Stjepan šaubert je še povedal, da se razen teh sprememb povečuje tudi stopnja kalkulativnih OD v negospodarstvu za 5 odstotkov cd sedanjih 95 odstotkov na 100 odstotkov. Prav tako pa je povečan tudi faktor stimulacije v negospodarstvu, in sicer cd sedanjih 15 odstotkov na 19 odstotkov. Z drugimi besedami bi pomenilo, da se bodo osebni dohcdki v negospodarskih delovnih organizacijah lahko povečali za več kot 10 odstotkov. RAJKO OCEPEK Banka ne da na lepe oči Reška banka »Torpedu« ne da jamstev brez mnenja strokovnjakov REKA, 31. jul. (Tanjug) — Preden bo sprejela sklep, če bo in s kolikšnimi sredstvi sodelovala v programu modernizacije in razširitve proizvodnje v tovarni motorjev in motornih vozil »Torpedo« na Reki, želi reška banka slišati mnenje enega izmed ekonomskih inštitutov. Banka namreč želi dobiti potrditev o racionalnosti predlaganega programa. »Torpedo« je prosil za dobrih 123 milijonov dinarjev investicijskega posojila, jamstvo za naložbo kapitala tujega partnerja ter jamstvo za posojilo tujega partnerja, ki bi ga uporabili za osnovna in trajna obratna sredstva. Na podlagi predlaganega programa bi »Torpedo« leta 1977 izdelal več kot 16.000 batnikov za nove motorje in 6000 traktorjev s tem, da bi obdržal del sedanjega programa. Vrednost proizvodnje bi se povečala e letošnjih 306 milijonov na 1,169.000.000 dinarjev. Število zaposlenih bi povečali z 2100 na skoraj 4000, skupne naložbe v osnovna in obratna sredstva pa bd po programu segle skoraj 677 milijonov dinarjev. Mediana postane muzej Poletna rezidenca Konstantina in Teodore vsem na ogled NIŠ, 31. jul. (Tanjug) — Najbolj znano arheološko najdišče bizantinske kulture na območju ožje Srbije — Mediana, za katero trdijo, da je bila poletna rezidenca cesarja Konstantina in cesarice Teodore, bodo spremenili v muzej. To arheološko odkritje bo dostopno vsem obiskovalcem. Pravi arheološki park med Nišem in Niško banjo je le kakšnih 20 metrov stran od mednarodne ceste Niš-Sofija-Is-tanbul. Sklep o takšni ureditvi Mediane so sprejeli muzeji, zavodi za varstvo spomenikov in arheološki inštitut iz Beograda in Niša. Za letošnja dela bodo porabili 250.000 dinarjev. Jeseni bodo, kot pričakujejo, končali najpomembnejše delo za nadaljnje varstvo Mediane. To je konzerviranje mozaikov, ki sodijo med najlepše doslej odkrite mozaike na tem območju. IDEALNA ŽENA SVETA 73 V JUGOSLAVIJI V novem hotelu »CROATIA« v Cavtatu pri Dubrovniku bo od 26. do 30. avgusta tekmovanje za »Idealno ženo sveta«. Tekmovanje, ki bo prvič ▼ Jugoslaviji, organizira uredništvo »Praktične žene« časopisno založniško podjetje »DUGA« v sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi firmami: »Mitros« iz Sremske Mitroviče, »Emo« iz Celja, »Servo Mihalj« iz Zrenjanina, »Delamaris« iz Izole in »Umetnost« iz Bačke Topole. Na tekmovanju bodo sodelovale nacionalne zmagovalke »Idealne žene« iz Avstrije, Španije, Portugalske, Plinske, Švice, Italije, Francije, Velike Britanije, škotske. Malte, Belgije, Luxemburga, Monaka, Holandske, Grčije, ZR Nemčije, Liechtensteina, Irske, dokončno potrdilo za udeležbo pa pričakujejo od predstavnic iz Kanade, Češkoslovaške, Egipta in Etiopije. Jugoslavijo bo na tekmovanju »Idealna žena Jugoslavije 73« zastopala Bojana Valčič-Simič. Tekmovanje, ki bo štiri dni v hotelu »Croatia« bo obsegalo naslednje: tekmovanje v splošni kulturi, kulinarstvu, pripravljanju koktejlov in ugotavljanje napačnega pogrinjanja mize, prva disciplina — aranžiranje cvetja — bo v letovišču Žanjič pri Hercog novem 27. avgusta. V programu te svetovne prireditve, ki bo v vseh dvoranah hotela »Croatia« 28. in 29. avgusta bodo sodelovali: Mino Reitano, zmagovalec festivala v Pesaru 1973, vokalni solist Paolo Mengoli, vokalni ansambel »Kčeri VETRA«, orkester »La vera Ro-magna« in vodjo Corrado, Jugoslavijo pa bo zastopal vodja Ljuba Stepanovič, ki bo prvič nastopil pod novim imenom Jugo Stepanovič, nadalje ansambel »4 M« s svojim orkestrom, orkester Toše Elezoviča in vokalni solisti Gordana Runjajič, Nataša Popovič in Mile Bogdanovič. Pričakujejo, da bo neka velika modna jugoslovanska hiša prikazovala jugoslovansko modo. 6965 NAGLUŠNOSi Tudi ta prijatelj slabo sliši in rabi slušno protezo. Ali opazite? Ne! Nova čudovita individualna slušna proteza MIKKO TIMPANO, katera leži v notranjosti sluhovoda ne posredno v kontaktu s slušno membrano. Popolnoma enostavna za uporabo. ČUDOVITA NOVOST INŠTITUTA ACUSTICO ITALIANO - VIA ROMA 4 -TEL. 81372 — GORICA (Italija). GLAVNI PRED STAVNIK SLEDEČIH FIRM. AUDIOTONE U. S. A. — QUALITONE U. S. A. — KANADSKI UNITRON s 35 vrstami in modeli slušnih protez, najmočnejših na svetovnem trgu. Vabimo vas na brezplačen ogled aparatov, kjer vam bo že dolgoletno izkušen, diplomiran specialist AVDIOFROTEZIST prikazal vrsto slušnih protez, ki bodo lahko uporabne tudi v vašem primeru. Ne zamudite priložnosti!!! STRANKE SPREJEMAMO NASLEDNJE DNEVE V MESECU AVGUSTU: petek, 3., soboto, 4., petek, 10., soboto, 11., petek, 17., soboto, 18., petek, 24., soboto, 25., petek, 31. avgusta 1973. Ob petkih od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. Ob sobotah samo od 8.30 do 13.ure po italijanskem času. vaš dinar več velja, če kupujete ' ^ izdelke JUGOPLASTIKE za katere dobite v vseh prodajalnah JUGOPLASTIKE * 20 do 50 popusta Diverzija Kanada je uresničila grožnjo, ki je že nekaj mesecev visela v zraku: kanadski člani mednarodne kontrolne komisije (Kanada, Indonezija, Madžarska, Poljska) so se včeraj vkrcali na dve letali m se vrnili domov. Mednarodna kontrolna komisija je izgubila enega člana in svoje politično ravnotežje, s čimer je postalo njeno delo še bolj težavno. Dogodek ni prišel nepričakovano. Ottaioa ga je že dolgo napovedovala. Nepričakovano je nekaj drugega, takoj, ko so se kanadski člani komisije vrnili domov, so v Ottawi in v Saigonu uradno sporočili, da sta obe državi navezali diplomatske stike na ravni veleposlaništva, kanadski zunanji minister Sharp pa je imel za potrebno v zvezi s tem poudariti, da »kanadska vlada priznava saigonsko vlado za edino zakonito vlado Južnega Vietnama«. Ta gesta je v očitnem nasprotju s črko in z duhom pariških sporazumov, po katerih predstavljata Južni Vietnam dve vladi — saigon-ska in začasna — dokler se obe ne sporazumeta o koalicijski vladi nacionalne enotnosti in sprave. Kanadsko priznanje je hkrati mednarodna podpora Thieujevi tezi, da ima njegova vlada suverenost nad vsem ozemljem Južnega Vietnama in da bo politična ureditev v deželi južno od 17. vzporednika možna le v okviru sedanje saigonske ustave in predsednikovih dekretov o obsednem stanju. Skratka, Ottawa je še od zunaj postavila coklo pogajanjem med južnimi Vietnamci. Nekaj podobnega je že storil Pariz, ki je po osmih letih prekinjenih odnosov s Saigonom v prvi polovici julija spet odprl svoje veleposlaništvo v Južnem Vietnamu, potem ko je predsednik Pompidou lani javno deza-vuiral svojega zunanjega ministra, ko je ta govoril o južnovietnamski »tretji sili«, in povzel tezo, ki jo v tej zvezi zagovarja Thieu. Vsiljuje se mučen občutek. Vtem ko se ZDA »umikajo« iz Vietnama, zamenjuje njihovo dosedanjo aktivno vojaško podporo saigonski vladi diplomatska podpora drugih zahodnih držav. Le-ta ima za cilj, ustvariti videz mednarodno priznane juriš-dikcije Saigona nad vsem južnovietnamskim ozemljem, s čimer bi bila začasna vlada avtomatično postavljena zunaj te zakonitosti. To pa je izhodišče, s katerega hoče Thieu urejati politično prihodnost Južnega Vietnama. M. ŠUŠTAR V nemilosti? Vodja palestinske osvobodilne organizacije (ki združuje več gverilskih skupin) Jaser Arafat je ondan v Berlinu izjavil, da njegova organizacija v celoti obsoja ugrabitve letal in da podpira libijski sklep o sojenju štirih ugrabiteljev japonskega »boe-inga 747«. Ta izjava se zdi logično nadaljevanje poprejšnjih odločnih ograditev vseh gverilskih organizacij od nedavne ugrabitve: vse palesiin. ske skupine zapored, vključno s Habaševo ljudsko fronto, so zanikale vsakršno zvezo s štirimi ugrabitelji japonskega »boeinga« in hkrati javno razglasile, da takšno dejanje samo škodi palestinski stvari. Kaže torej, da se je odnos tako arabskih držav kot pa. •lestinskega gibanja do ugrabitev - korenito spremenil. Svojčas se je tako enim kot drugim zdel ta spektakularen način palestinskega opo-zarjanja nase sprejemljiv in opravičljiv. Zdaj pa je celo Libija, ki je poprej nudila ugrabitelem zatočišče, označila ugrabitev letala kot navadno kriminalno dejanje, ki ne more iskati zase političnega opravičila. Posebno zanimivo se zdi stališče Habaševe fronte, ki se je bila pred tremi leti pro. slavila s štirimi ugrabitvami letal v enem dnevu in je kasneje navezala stike z ekstremistično japonsko rdečo armado«. Njen predstavnik Abu Sarif je sporočil, da se je fronta odpovedala 'ugrabitvam že lani in da z nedavno ugrabitvijo ni v nobeni zvezi. Po vsej verjetnosti je bil za to spremembo odločilen pritisk s strani arabskih držav, zlasti Egipta, ki so mu takšna dejanja že večkrat prekrižala diplomatske poteze v svetu. Možno pa je tudi, da je v ozadju želja gverilskega gibanja, da si pridobi v svetu čim širšo podporo in s tem možnost, da se kot upoštevajoč partner vključi v nadaljnje bližnjevzhodne razprave. Zadnji čas je možnost politične rešitve palestinskega problema — zaključenega problema za ves bližnjevzho-dni spor — še posebno stopila v ospredje in tudi gverilske organizacije, sicer nasprotnice političnih iskanj rešitve, niso mogle dovoliti, da bi pri tem stale ob strani. Zato pa so morale sprejeti določena pravila igre. Vsaj navzven. Navznoter jim namreč ostaja še dovolj manevrskega prostora za razno ilegalno dejavnost, ki pravil ne upošteva in ki utegne tudi še v prihodnje — kljub zdajšnjim izjavam — pretresti tvet, T. DOBERSEK J2232EEI KAMBOSK! UPI — Se dva tedna ... »The International Herald Tribune«, Pariz Kam po zmagi? Predsednik republike je že vnaprej razbil vse sanje opozicije — Po referendumu pričakujejo še ostrejši režim Giorgios Papadopulos je v zadnjih nekaj dneh govoril dvakrat: prvič v petek pred nedeljskim referendumom, drugič pa v ponedeljek, ko je že bilo znano, da so republika in ustavne spremembe potrjene z 78,5 odstotka glasov. V petek je bil takšen, da je zares deloval kot svarilo: z enoličnim glasom je prebral napisan govor, ne da bi vsaj enkrat dvignil pogled s papirjev. V ponedeljek je bil vesel in ponosen, govoril je »na pamet« o »novem obdobju blaginje« za Grčijo, ki je zdaj dokončno predsedniška parlamentarna republika. Njen predsednik je za osem let Papadopulos, podpredsednik pa general Angelis. Poglabljanje stikov V skupnem sporočilu o pogovorih jugoslovanskih državnikov s premierjem Bangladeša ugotovljen napredek v sodelovanju med obema državama DUBROVNIK, 31. jul. (Tanjug). Po obisku predsednika vlade Ljudske republike Bangladeš Banga-banduja" šejka Mudžiburja Rahmana od 27. do 31. julija, na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča, so objavili skupno jugoslovansko-bangladeško sporočilo. Predvolilna kampanja je bila v zadnjih dneh tako silovita, da so nasprotniki režima, ki pravijo, da polkovniki uživajo podporo ZDA, trdili, da so morali uvoziti tudi kakšnega ameriškega strokovnjaka za predvolilne boje. Vsa Grčija je bila prelepljena z lepaki, na katerih je bila besedica »Nai!« (Da!), po vseh krajih so iz zvočnikov noč in dan donela na magnetofonski trak posneta gesi3, ministri so potovali po državi in prirejali zborovanja. Celo opoziciji je bila dovoljena beseda: nekaj njenih predstavnikov z nekdanjim pre-mderom Kanetopulom na čelu je priredilo tiskovno konferenco v salonu atenskega hotela »Hiiton« in v nerazumljivem zanosu so napovedovali množični odgovor »Oxi!« iNe!). Tisk si je v tistih dneh privoščil nekaj karikatur in dovtipov na rovaš režima — kaj drugega razburljivega pa se ni zgodilo. Papadopulos je v petkovem govoru obljubil Grkom »de-mocracy up to date«, kot je bilo uradno prevedeno v angleščino: se pravi »najsodobnejše demokracijo«. To opazovalcev ni toliko zanimalo. Značiinejše je bilo, da ni ne odpravil izjemnega stanja ne razglasil amnestije, kar so mnogi pričakovali — da bi ogrel vo-Iilce. To je bilo spet eno izmed znamenj, da se režim ne počuti preveč trdnega, ali pa celo, da napoveduje ostrejše uk- Sadat izpolnil obljubo Izpustili so študente, ki naj bi poskusili vreči vlado KAIRO, 31. jul. (AF)*— štirinajst študentov z univerze v Aleksandriji so danes izpustili iz zapora, v katerem so bili z obtožbo, da so sodelovali v poskusu za strmoglavljenje vlade. študente ne bodo postavili pred sodišče, ampak bodo odgovarjali pred disciplinsko komisijo zveze egiptovskih študentov. Menijo, da so jih izpustih zato, ker je predsednik Sadat prejšnji torek v nekem govoru izjavil, da se bo zavzel za to, da bi prenehali sodno preganjati te študente, njihov primer pa naj rešuje zveza študentov. Izpuščeni študentje so del skupine 101 študent, ki jo je junija lani po demonstracijah glavni tožilec obtožil, da je skušala nasilno strmoglaviti sedanjo vlado. repe v ravnanju z nasprotniki (zlasti še zdaj, ko je zmagal na referendumu). Dosti huje je Papadopulos presenetil tiste, ki so se veselili morebitnega poraza režima na referendumu. Govorili so sicer, da režim tega ne bo priznal, ker bo tako ali tako ponaredil rezultate referenduma. Toda Papadopulos je dejal dvoje: ni dvoma, da bom zmagal (»revolucija je prepričana, da bo rezultat pozitiven«), sicer pa — če bi le izgubil — »bo prenos odgovornosti na ljudstvo nekoliko počasnejši, kajti niti negativni odgovor na referendumu ne bo spremenil nepreklicnega sklepa revolucije, da do konca izpelje svoje poslanstvo«. Pojasniti je treba, da je »revolucija« izraz za vojaški udar 21. aprila 1967. Kralj Konstantin, ki se je v nekaj tednih po tistem, ko so ga vrgli s prestola sprevrgel v najglasnejšega nasprotnika režima v Atenah in nekakšnega »voditelja« vse grške opozicije, je očitno v svojem novorojenem političnem zanesenjaštvu pozabil na to, da si je vročo kašo skuhal sam in da je prav gotovo največji krivec za vse, kar se je zgodilo po marcu 1964, ko je sedel na prestol. Prav v tistem času se je politično življenje po dolgoletnih nemirih (vrhunec je bil uboj levičarskega poslanca Lambrakisa v letu 1963) in desničarstvu umirjalo z uveljavljanjem napredne Unije centra Giorgia Suša in voda morita Milijonom ljudi v Afriki grozi lakota — Na Japonskem hude povodnji DAR ES SALAAM, TOKIO, 31. jul. (Tanjug, UPI) — »Suša, zaradi katere trpijo afriške države, je dosegla točko, na kateri bo treba sprožiti resno mednarodno akcijo za pomoč, če želimo rešiti milijone ljudi na ogroženih ozemljih,« je v Nairobiju izjavil generalni sekretar OAE Ekan-gakl. Japonsko pa je danes zju-' traj prizadelo silovito deževje, tako da je na tisoče hiš poplavljenih. Več deset ljudi je utonilo ali umrlo zaradi zemeljskih plazov. Najhuje je na jugu države. Prekinjen podcelinski dialog NEW DELHI, 31. jul. (Tan jug) —■ Sklep o prenehanju sedanjih Indijsko-pakistanskih pogajanj v Islamabadu, ki se bodo čez dva ali tri tedne nadaljevala v New Delhiju, v tukajšnjih političnih krogih ni povzročil malodušja. Sodijo, da je ta premor nujen za radi indijsko-bangladeških posvetovanj. Papandreua. Konstantin je Papandreuu metal polena pod noge, naposled pa ga je odstavil. Ko je vse kazalo, da bo Unija centra zmagala tudi na volitvah, napovedanih za 28. maj 1967, se je Konstan tin odločil za državni udar, samo da bi »Grčijo rešil komunizma«. Toda prehiteli so ga polkovniki z »revolucijo« v aprilu 1967. Konstantin bi potem lahko prepustil oblast Papadopulu in se zadovoljil s formalnimi vidiki kraljevanja — ali pa bi se spremenil v središče prave opozicije. Toda izbral je tretjo in najslabšo pot. Po skusil je državni udar z nekaj generali, ki so mu še bili zvesti. To ga je tudi za zmerom pokopalo, čeprav tega noče verjeti in je »prepričan, da se bo vrnil na prestol«. STANE IVANC Kitajsko posojilo Kongu PEKING, 31. jul. (Hsinhua) — V Pekingu so včeraj podpisali sporazum o posojilu, ki ga bo vlada LR Kitajske dodelila vladi Ljudske republike Kongo. Podpisala sta ga kitajski zunanji minister či Peng Fej in kongovski zunanji minister David Ganao. Te slovesnosti sta se udeležila tudi kongovski predsednik Marien Nguabi, ki je na obisku v Pekingu, in kitajski premier Cu En Lai. V njem je med drugim rečeno, da sta se predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik vlade Mudžibur Rahman pogovarjala o vprašanjih, ki zadevajo mednarodne odnose in stike med Jugoslavijo in Bangladešom. Pogovori so potekali v prijateljskem in prisrčnem ozračju. V enakem ozračju so potekali tudi pogovori med predsednikom ZIS Džemalom Bi-jedičem in predsednikom vlade Bangladeša in njunimi sodelavci. Predsednika sta s posebnim zadovoljstvom ugotovila nadaljnji napredek v krepitvi in poglabljanju prijateljskih stikov in sodelovanju med državama na vseh področjih. Izrekla sta mnenje, da je obojestransko koristna praksa vzdrževanja stikov in izmenjave mnenj na različnih ravneh dala doslej dobre rezultate. Delegaciji sta izrekli pripravljenost nadaljevati in razširiti sodelovanje med državama, tako na dvostranskem področju kot tudi v MUDŽIBUR RAHMAN: težaven položaj Bengalcev v Pakistanu. okviru mednarodnih organizacij . Med pogovori sta predsednika Bijedič in Rahman izčrpno izmenjala mnenja o mednarodnem položaju. Z zadovoljstvom sta ugotovila istovetnost ali sorodnost stališč glede večine pomembnih mednarodnih vprašanj. Enakopravno sodelovanje vseh držav Ko sta predsednika obravnavala mednarodni položaj, sta pozdravila proces popuščanja in pogajanj na svetu. V tem pogledu sta ugodno ocenila doslej dosežene rezultate v Evropi. Pozdravila sta napredek glede ustavitve vojne in obnovitve miru v Vietnamu in Laosu kot tudi ustvarjanje pogojev, da bodo narodi Vietnama in Laosa neodvisno in suvereno odločali o svoji usodi. Poudarila sta, da je izboljšanje odnosov med velikimi silami pomembno za nadaljnje popuščanje napetosti. Podčrtala pa sta, da proces popuščanja napetosti in pogajanj nujno terja popolno in enakopravno sodelovanje vseh držav v reševanju vseh važnih mednarodnih problemov. Z zaskrbljenostjo sta ugotovila, da kljub težnjam po popuščanju še zmerom obstajajo v nekaterih delih sveta nevarna žarišča tako na Bližnjem vzhodu, Indokini in na jugu Afrike. Predsednika sta znova po- udarila podporo upravičenim zahtevam arabskih narodov za odstranitev posledic izraelske agresije na podlagi resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 in drugih resolucij OZN o tem vprašanju. Podčrtala sta potrebo po takojšnji uvedbi resničnega miru na Bližnjem vzhodu in nujnost popolnega spoštovanja zakonitih pravic arabskih držav in arabskega ljudstva Palestine. Za mir na indijski podcelini Obe strani sta zahtevali dosledno uresničevanje sporazumov o miru v Vietnamu In Laosu ter takojšnjo ustavitev bombardiranja Kambodže. Izrekli sta prepričanje, da je trajen mir v Indokini mogoče doseči le s priznanjem zakonitih pravic narodom tega območja do svobode, neodvisnosti in odločanja brez tujega vmešavanja. Predsednik vlade Bangladeša je pojasnil položaj na pod- D2EMAL BIJEDIČ: cenimo pobude Bangladeša za mir na podcelini. celini in opozoril na nadaljnje poslabšanje težavnega položaja Bengalcev, zadržanih v Pakistanu. Ponovil je iskreno željo svoje vlade po vzpostavitvi miru na podcelini in seznanil predsednika ZIS z ukrepi, ki se jih loteva njegova vlada za reševanje odprtih problemov in normalizacijo odnosov z deželami tega območja. V tem konteks tu se je dotaknil skupne deklaracije Bangladeša In Indije z aprila letos za človekoljubno rešitev problemov na podcelini. Predsednik ZIS je poudaril, da ceni pobude Bangladeša kot pozitivne jp konstruktivne ukrepe 'za človekoljubno rešitev problemov in uvedbo trajnega miru na podcelini. Skupno sporočilo dalje poudarja, da sta predsednika med pogovori izrekla prepričanje, da se je politika ne-uvrščanja pojavila kot pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih, ki prispeva k popuščanju mednarodne napetosti in krepitvi miru na svetu, ohranitvi miru in pospešitvi gospodarskega in družbenega razvoja na svetu, zlasti dežel v razvoju. S tem v zvezi sta predsednika podčrtala pomen 4. konference neuvrščenih, ki bo septembra v Alžiru. Jugoslovanska stran je tako kot doslej izrekla pripravljenost še naprej podpirati sprejetje Bangladeša v vrste neuvrščenih držav kot tudi v OZN. Podpora boju za neodvisnost Predsednika sta izrekla popolno podporo boju za neodvisnost narodov, ki so pod kolonialno in rasistično dominacijo ter podčrtala potrebo po takojšnjem uresničevanju sklepov, odpravi vseh oblik kolonializma in rasne diskriminacije na svetu. Obsodila sta rasistično politiko na jugu Afrike kot flagrantno kršenje temeljnih človekovih pravic. Predsednika sta med pogovori poudarila tudi potrebo po uvedbi takojšnjih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prepada med nerazvitimi državami in državami v razvoju, saj je ta prepad resen razlog za nestabilnost in vse ostrejša nasprotja na svetu. Med pogovori so poudarili pomen nadaljevanja stikov med obema državama na vseh ravneh ter se sporazumeli o občasnih posvetovanjih med zunanjima ministroma obeh , držav, na katerih bodo govo- | V odgovor na vprašanje časnikarjev je premier Rahman poudaril, da so pogovori za jeli najvažnejša vprašanja mednarodnih odnosov, dejavnost neuvrščenih držav ter nadaljnjo razširitev dvostranskih stikov, zlasti na gospodarskem področju. »Jugoslovani so zmeraj dobrodošli«, je odgovoril Rahman na vprašanje, ali se mu zdi možno, da bi specializirana jugoslovanska podjetja sodelovala v nadaljnjih raziskavah zemeljskega plina in naf te, ki so ju našli v Bangladešu. Poudaril je, da je takšna koperacija z jugoslovanskimi podjetji dobrodošla tudi na drugih gospodarskih področjih. Bangladeš je zdaj soočen z različnimi problemi — od prehrane in komunikacij do za poslenosti — je dejal premier Rahman. Prav zato nam je dobrodošla tudi pomoč s katerekoli druge strani. Pripravljeni smo jo sprejeti, vendar brez postavljanja pogojev. To je najpomembnejše v naši zunanji politiki. Glede vloge neuvrščenih držav v svetu m prispevka Bangladeša je premier Rahman poudaril: »Neuvrščanje je naša glavna politika. Smo za neuvrščeno politiko, politiko pozitivne nevtralnosti, verujemo v svetovni mr. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi prispevali k uresničevanju ciljev neuvrščene politike, ker smo trdno prepričani, da je prispevek neuvršče- Dvesto beguncev dnevno Doslej jih je iz Burundija v Tanzanijo prišlo več kot 40 tisoč DAR ES SALAAM, 31. jul. (Tanjug) — v Tanzanijo vsak dan pride Iz Burundija približno 200 beguncev. Računajo, da jih je doslej prišle več ko*t 40.000. Nekateri begunci so ranjeni, kar dokazuje, da medplemenski spopadi v Burundiju ne pojenjujejo. ' Naj večje begunsko taborišče je v kraju Uliankuli v srednji Tanzaniji, v taborišču zdaj živi že 30.000 beguncev, novih pa ne more sprejemati. Sporočilo o ponovni ureditvi odnosov med Tanzanijo in Burundijem, ki so ga objavili po kratkem obisku predsednika Micombera v Tanzaniji, ne omenja beguncev, kar je v skladu s tanzanijskim stališčem o »nevme-šavanju v notranje zadeve« Burundija. Tanzanija ne bo ukrepala, da bi težave, ki jih preživlja Burundi, postale še hujše. rili o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. Šejk Mudžibur Rahman je v imenu predsednika Ljudske republike Bangladeš in v svojem imenu povabil predsednika SFRJ, Josipa Broza Tita, naj obišče Bangladeš. Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije pa je povabil predsednika Ljudske republike Bangladeš J. A. Sajeda Caudrija, naj obišče Jugoslavijo. Državnika bosta izmenjala obiska v času, ki jima bo ustrezal. Brandt zaključil dopust BONN, 31. jul, (DPA) — Zahodnonemški kancler Wiliy Brandt se je sinoči vrnil v Bonn po štiritedenskem dopustu, ki ga je preživel na Norveškem. Pričakujejo, da se bo kancler takoj lotil državniškega dela. Tako to obravnaval osnutek zakona po udeležbi večjega števila delavcev in administrativnih uslužbencev v upravljanju družb ter odlok, ki sodi v okvir vladne politike boja proti inflaciji. nih držav izrednega pomena za svetovni mir in za vse človeštvo.« Potem ko je premier Rah man poudaril, da je Bangla deš pri tem deležen podpore večine neuvrščenih držav, se je posebej zahvalil za podporo Jugoslavije m njeno pobudo za sprejetje Bangladeša v vrste neuvrščenih. V odgovoru na več vprašanj je predsednik bangladeške vlade poudaril, da skrbno spremlja stike med velikimi silami, sedanje indijsko-paki-stanske pogovore in druge dogodke na mednarodnem prizorišču, ki so pomembni za njegovo deželo. Glede stikov med velikimi silami je dejal, da je »treba upati najboljše«, vendar je treba biti previden O indijsko-pakistanskih pogovorih pa je dejal, da bo Ban gladeš zavzel dokončno stališče, ko bo znan njihov izid. Dejstvo, da Pakistan še m priznal Bangladeša, kljub temu, da so to doslej storile 103 države po vsem svetu, je bangladeški premier Rahman ocenil kot »zapiranje oči pred realnostjo«, obenem pa tudi prelaganje rešitev za mnoge aktualne probleme na indijski podcelini. Kot problem, ki najbolj obremenjuje te odnose je premier Rahman navedel 300.000 Bengalcev, ki živijo v Pakistanu. Medtem ko vsa mednarodna javnost skrbno spremlja ali se v zvezi s pakistanskimi vojnimi ujetni-niki v Bangladešu izvajajo Zavrnjena osvoboditev Te dni se je v Južnem Vietnamu odigral na videz absurden dogodek. Začasna revolucionarna vlada ni hotela sprejeti treh političnih ujetnikov, ki jih je osvobodila saigonska policija, osvobojeni jetniki pa niso hoteli prevzeti status svobodnih ljudi na ozemlju, ki je pod kontrolo osvobodilnih čet. V čem je stvar? Saigonska policija je osvobodila bivšega poslanca Tran Ngoc Chaua, ter bivša študentska voditelja Nguyen Langa in Hupunh Tan Mama; vsi trije so se deklarirali za pripadnike »tretje sile« in so bili kot taki tudi zaprti. S tem, da jih je hotela saigonska policija izročiti oblastem začasne vlade, je hotela podčrtati, da »tretje sile« ni, in da so tisti, ki se za to proglašajo, »navadni komunisti«, kar je v popolnem skladu s splošno politiko Saigona, ki sploh zanika obstoj »tretje sile«, v pariških sporazumih in od začasne vlade priznanega političnega subjekta v Južnem Vietnamu. Zato vsi trije osvobojeni jetniki niso hoteli prevzeti statusa svobodnih ljudi na osvobojenem ozemlju in so se vrnili v zapor. M. S. določila ženevske konference, pa se malo pozornosti posveča izredno težavnim razmeram, v katerih živijo nedolžni ljudje, bengalske nacionalnosti v Pakistanu. Rahman je jjoudaril, da Jugoslovani bolj kot večina drugih držav na svetu vedo, kaj so koncentracijska taborišča irt kaj pomeni tuja okupacija. S tem v zvezi je dejal, da Bangladeš globoko ceni podporo, ki jo je dobil od Jugoslavije med osvobodilno vojno kot tudi v sedanjem obdobju obnove in razvoja. »Zelo hvaležni smo vaši državi, vaši vladi in predsedniku republike Josipu Brozu Titu za podporo, ki Jo Jugoslavija daje narodu Bangladeša. Pomoč, ki smo jo prejeli od Jugoslavije v času boja in po osvoboditvi je za nas izredno pomembna. Osebno sem srečen, da sem imel priložnost obiskati vašo državo in se zahvaliti v imenu naših ljudi za pomoč. Francoska banka ustavila posredovanje PARIZ, 31. jul. (Reuter) — Francoska centralna banka je danes prenehala posredovati na tržišču javnih vrednostnih papirjev na dnevni osnovi. Pariški finančni krogi so prepričani, da so ta ukrep uvedli zato, da dovolijo večje delovanje tržnih zakonov. Računajo, da bo to pripeljalo do višjih obresti. V mesecu juniju je francoska banka ustavila intervencije na področju zasebnih vrednostnih papirjev. Z današnjim ukrepom pa Je opustila zadnje sredstvo, da vpliva na tržišče kapitala. Pred konferenco neuvrščenih Mehiški obrat Po devetih letih od kairske konference Mehika znova v krogu neuvrščenih — V Alžir pride Echeverria Na bližnji konferenci neuvrščenih v Alžiru bo mehiško delegacijo prvič vodil predsednik te latinskoameriške države. Mehika je v preteklosti sicer s simpatijami spremljala gibanje neuvrščenih, vendar se doslej ni aktivneje udeleževala konferenc. Na kairski konferenci je bila Mehika opazovalec, potem pa se osem let ni udeleževala sestankov. Šele na konferenci zunanjih ministrov v Georgetownu se je Mehika znova pojavila v krogu opazovalcev. Mehiška odločitev, da vstopi v krog neuvrščenih, je del širšega procesa, ki ga doživlja zadnji dve leti vsa Latinska Amerika. Sedanji mehiški predsednik Echeverria, ki se je prebil v vrsto najbolj progresivnih latinskoameriških državnikov, se je odločil, da se čim trdneje poveže z neuvrščenimi. Echeverria je v zadnjih dveh letih delal na tem, da bi se država čimprej izkopala iz »provincijske mentalitete« v zunanji politiki ter se otresla navezanosti na Washington. Mehika je država v razvoju in po mnenju Echever rie je njeno mesto v »tretjem svetu« in y njem morajo iskati rešitve za vse svoje probleme. Probleme Mehike, kot tudi vsake druge države v razvoju pravi Echeverria, je mogoče rešiti samo, če še raz rešijo odnosi med razvitimi in nerazvitimi državami. Da pa bi se ta splet odnosov razrešil pravilno, morajo države v raz- voju delovati aktivno, enotno m koordinirano. Samo na ta način se lahko Mehika iztrga iz »objema« odvisnosti od ZDA ter začne reševati zaostrena protislovja svojega notranjepolitičnega in gospodarskega življenja. »Mehika ne želi biti niti kolonija niti satelit niti vplivno področje Združenih držav Amerike,« kategorično izjavlja Echeverria, ki poskuša najti za Mehiko ustrez-nješe mesto v svetu ter se odpreti vsem deželam, ki hočejo sodelovati z njo na načelih medsebojnega spoštovanja in nev-mešavanja v notranje zadeve. Pred letom -dni in pol se je mehiški predsednik Echeverria v Združenih narodih zavzel za organiziran in enoten nastop neuvrščenih v tej svetovni organizaciji. »Mehika ima svojo lastno politiko,« izjavlja Echeverria«, politiko, ki je zrasla iz lastnih izkušenj. Nikakršnega »ideološkega strupa« se ne bojimo in pripravljeni smo do konca spoštovati družbene forme drugih narodov, kar terja enak odnos drugih do nas.« V Alžir prihaja Mehika kot član tistega latinskoameriškega kroga držav, v katerih prihaja v zadnjih letih do izraza vse večja samozavest in odločenost, vztrajati pri poti, ki bi preprečila, da bi se na zelenem kontinentu »stabilizirali beda in revščina in odvisnosti vsake vrste«. mirnimiiiiiiiiMiiiiMiiiii—inwiiiiiiiiwiiiiiiiniiiiiiwwiiiiiiiiiii—ii »■ •* v - w r ČGP DELO TOZD — Časopisi LJUBLJANA zaposli takoj v PODRUŽNICI DELA. LJUBLJANA RAZNAŠALOA časopisa Delo za teren NOVO POLJE Raznašanje v zgodnjih jutranjih urah. Zaslužek do ber. Delo primerno za študente, upokojence, gospo dinje. Interesenti naj se javijo takoj v pisarni podružnice Dela, Ljubljana, Tomšičeva 1, pritličje. IIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIII Komisija za delovna razmerja podjetja METALFLEX TOLMIN razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA za delo v razvoju POGOJI: dipl. ing. strojništva in tri leta delovnih izkušenj poskusno delo dva meseca aktivno znanje enega svetovnega jezika Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Pismene vloge z dokazilom o strokovnosti sprejema splošni sektor podjetja Metalflex Tolmin 15 dni po objavi. 6991 Premier Bangladeša Mudžib ur Rahman poudarja, da je sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji zelo zaželeno DUBROVNIK, 31. jul. (Tanjug).»Prišli smo v Jugoslavijo z ljubeznijo in dobro voljo bangladeškega naroda — odhajamo v Bangladeš z dobro voljo in ljubeznijo narodov Jugoslavije« — to je izjavil premier Rahman na tiskovni konferenci. Pogovore s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi je ocenil kot zelo- ugodne in izrekel prepričanje v uspešen razvoj sodelovanja med državama. Novice Violini Ozima in Novšaka LJUBLJANA — V petek, 3. avgusta bo v križevnišfci cerkvi v okviru 21. Mednarodnih poletnih kulturnih prireditev koncert violinskega dua IGO® OZIM in PRIMOŽ NOVŠAK. Igor Otzim Je po diploma Akademije za glasbo v Ljubljani nadaljeval študije pri prof. Rostalu v Londonu. Prejel je prvi nagradi na mednarodnih tekmovanjih za medaljo Carla Flescha 1951 ta Nemške televizije v Miinchnu 1953. Sedaj je profesor na konservatoriju v Kblnu v Nemčiji. Primož Novšak, ki se bo tokrat predstavil na skupnem koncertu s svojim učiteljem Igorjem Ozimom, je študiral tudi pri prof. Szeryngu. Sedaj poučuje na glasbenem konservatoriju v Bielu. Umetnika bosta izvajala dela Leclaira, Boccherinija, Spo-hra In Kreka. Za svoj drugi nastop na Slovenskem pa sta naša odlična violinista izbrala nov spored. V Zelšah pri Cerknici, kjer bosta koncertirala v po-ponedeljek, 6. avgusta ob 19. uri (njun nastop v okviru prireditev ljubljanske Komorne scene je moral biti prestavljen na ta datum iz tehničnih vzrokov), bosta izvedla skladbe Luigija Boccherinija, Josepha Haydna, Bele Bartoka in Sergeja Prokofjeva. Odveč je ponavljati, kakšni uspehi spremljajo naša violinista. Omenimo naj le, da se je Igor Ozim pravkar vrnil z izredno uspele turneje po Ameriki in da je Primož Novšak, ki deluje stalno v Švici, dosegel tamkaj, v Nemčiji in drugod v zadnjem času nekaj izjemno ugodnih ocen. Oba umetnika delujeta občasno kot komorni duo. V tej obliki prihajata 6. avgusta tudi v Zelše pri Cerknici. Za njun koncert bo podjetje KOMPAS organiziralo avtobusni prevoz iz Ljubljane in Postojne. Na sliki: violinista Ozim (zgoraj in Novšak (spodaj). Kmečki upori Gorenjske RADOVLJICA — Delavska univerza Radovljice vabi ▼ počastitev praznika občine Radovljica, na razstavo »Kmečki upori na Gorenjskem«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju, in na koncert »Consortium musicum« (na vabilu piše »Oonsorcium« . . .) iz Ljubljane. Uvodne besede o kmečkih uporih na Gorenjskem bo imela Majda Zontarjeva, kustos Gorenjskega muzeja v Kranju. Odprtje razstave s koncertom, ki bo zajemal dela von Dittersdor-fa, Mozarta, Hindemitha, Gallusa in Monteverdija, bo v petek, 3. avgusta ob 20. uri v dvorani radovljiške graščine. Koncert v Loškem gradu ŠKOFJA LOKA — V sklopu kulturnih prireditev ob tisočletnici škofje Loke bo domačin, mladi, nadarjeni violončelist Miloš Mlejnik izvajal na koncertnem večeru v soboto, 4. avgusta, ob 25.30 v grajski kapeli Boccherinije-vo Sonato A-dur, Brahmsovo Sonato F-dur, Pendereckega Capricoio in Debussyjevo Sonato d-mol. Pri klavirju bo sodelovala pianistka Vlasta Doležal-Rus. Partizanska preteklost na ogled KRANJ — V počastitev občine Kranj in 30-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju prireja Gorenjski muzej razstavo »Partizansko zaledje na Gorenjskem 1941—45«. Odprtje razstave bo jutri, 2. a/vgusta, v prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43. Likovna razstava PIRAN — Drevi ob 20. uri bodo v Mestni galeriji v Piranu odprli razstavo del Josipa Diminiea. šansone ob otvoritvi bo pela Lada Kos. Diminič je bil rojen leta 1937 v Diminičih pri Labinu, kjer tudi zdaj, po končanih šolah, živi; samostojno ta skupinsko je razstavljal v številnih galerijah doma, pa tudi v tujini. Razstava v Piranu bo odprta do 19. avgusta. Muzej o čebelah RADOVLJICA, — Muzeji radovljiške občine bodo za praznik občine Radovljica in ob 200-letnici smrti znamenitega slovenskega čebelarja Antona Janše odprli prenovljen in dopolnjen »Čebelarski muzej«. Otvoritev bo v soboto, 4. avgusta ob 11. uri v prostorin radovljiške graščine, Linhartov trg 1. Kratek kulturni program ob tem bo pripravil moški komorni zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Dodati velja, da so obnovo muzeja omogočili kulturna skupnost Radovljice, kulturna skupnost Slovenije, zveza čebelarskih društev Slovenije ter Medex iz Ljubljane. Nagrade pionirskim filmom PULJ — žirija' revije jugoslovanskega pionirskega filma je podelila nagrade najboljšim od 77 prijavljenih filmov. Grand prix revije je dobil kino-klub Iskra iz Jasenovca za film »Praznik bodočih žab«. Prvo nagrado — zlata diploma — za dokumentarni film je podeljena filmu »Pri babici« kino-klubu osnovne šole Ivan Mažuranič iz Zagreba. Prvo nagrado za igrani film pa je dobil kino-klub Slavica iz Pitomace za film »Fračke«. Zlato diplomo — prva nagrada za animiran film je bila podeljena filmu osnovne šole Dorde Natoševič iz Novega Sada. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiitiNmiHimiiiiiiiiiHiimiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Poslovni odbor RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA razpisuje prosta delovna mesta za: A) TEHNIČNEGA VODJO RUDNIKA B) TEHNIČNEGA VODJO JAME C) VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: A — diplomiran rudarski inženir, tri leta prakse v metanski jami kot tehnični vodja jame B — diplomiran rudarski inženir, tri leta prakse v metanski jami in opravljen strokovni izpit ali rudarski tehnik s šestletno prakso, od tega tri leta v metanski jami in opravljen strokovni izpit C — diplomiran pravnik s triletno prakso ali kandidat s končano višjo pravno ali upravno šolo s petletno prakso. Kandidati naj ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnitvi reazpisnih pogojev pošljejo najkasneje do 15. 8. 1973 na naslov: Rudnik rjavega premoga Kanižarica, 68340 Črnomelj. 6992 Predvajani filmi postajajo igračka v rokah zdolgočasenega občinstva v Areni — Kako puljski festival prispeva k rasti kulturnega okusa pri občinstvu? OD NASE POROČEVALKE Optimisti se sicer tolažijo, da ja hiat v verzu tisti ritmični premor, ki daje vezani besedi možnost za nadaljnjo dinamično rast. Toda letošnji puljski festival ni poezija', je zelo suhoparna proza. Pričakovali smo sicer sušno letino filmske proizvodnje, a tako skromnih, od želja in potreb današnjega časa In prostora odmaknjenih rezultatov, kakršne je dal festival doslej, pa vendarle ne. Resda nas čaka »Sutjeska« in pred njo še en festivalski večer, a niti visoki vzponi, ki se nemara skrivajo v napovedanih filmih, ne bodo mogli docela popraviti dosedanjega vtisa. O včerajšnjem festivalskem sporedu ni mogoče reči kaj posebno spodbudnega. Začelo ga je »Cvetje v jeseni«, filmska priredba televizijske nanizanke, ki si je med domačimi gledalci, ne le v Sloveniji, temveč tudi v jugoslovanskem televizijskem prostoru, nabrala veliko naklonjenosti. Matjaž Klopčič je inteligentno uporabil montažne škarje za krajšavo, tri nadaljevanke je strnil v ubrano celoto, ki je ohranila vse odlike izvirnika — od dobro ubranega razpoloženja do pozornega spremljanja igralskih dosežkov. Vendar ga je nekoliko unesel filmski čas. Več krajšav filmu zagotovo ne bi vzelo značilnega mehkega ritma, preprečile pa bi dolžino, ki zahteva zbranost, nost. Arena takšne zbranosti ni zmožna. Galerija se je zamajala v vetru, v katerem so se mešali popolnoma nelogični, naravnost pobalinski žvižgi s trenutki tihega prisluškovanja. »Cvetje« je bilo zanjo pač »nemoderen« film. Premalo akcije in erotike je bilo v njem. Preveč lirike, pirotehnike pa sploh nič. To-da — kljub prozaičnosti festivala — bi s pesniško primero le lahko sporočila, da se »Cvetje« ob takšnem sprejemu vendarle ni osulo. Vsaj ocenjevalcem govori o letos redki dosledni profesionalnosti in globljem občutenju filmskega oblikovanja, o skladnosti med sliko ta glasbeno spremljavo, o srečnem združevanju nadrobnosti v harmonično zaokroženost. Drugi film, »Bombaša«, je uvedel sicer znanega ustvarjalca kratkih filmov, Predraga Goluboviča, kot debutan-ta v krog ustvarjalcev celovečernega filma. Prehod je bil precej sunkovit. Golubovič obvlada lapidarnost, zgoščeno učinkovitost kratke filmske pripovedi, ki jo tudi nevsiljivo, smiselno poanti-ra — celovitosti, kakršno zahteva celovečerni film, pa še ne obvlada. »Bombaša« Sta poskus vedrega, kljub vsem tegobam razigranega pogleda na čas NOB, nekakšna mlajša brata Nikoletine Bursača, za katerima pa ne stoji niti njuna ljudska, niti Copičeva literarna modrost. Oblikovno razpadata v dve zgodbi, v nekakšen omnibus, ki bi ga lahko označila tudi kot zdru- žitev predloge ekspozicije z razpletom brez poante. Kaj bi v areni ostalo od Ulma, če ne bi glavnih vlog igrala ljubljenca publike Bata Zi-vojdnovič in Ljubiša Sa-mardžič, če ne bi bogato razsipal besedne balkanske »folklore«, če ne bi vsipal niza humornih domislic v dialog? Ostalo bi, kar Je: možnost dveh kratkih ali enega srednjedolgega televizijskega filma, prijetnost, spretnost, veliko trenutkov odprte iskrenosti — a vse skupaj brez repa ta glave, brez trdne notranje gradnje in rasti. Ne samo zaradi »Cvetja« ta njegove puljske usode, tudi zaradi filmov, ki so se prostovoljno umaknili iz arene, da bd svojih pričevanj o iskanju novega in intenzivnega ne prepuščali na milost in nemilost muhavosti publike, ki je zdolgočasena, kadar ne gleda eksplozij, nasilja in golote, bi veljalo že pred iztekom festivala zapisati nekaj vprašanj, kakršna sicer odpirajo šele komentarji. Ostanimo za danes pri vprašanju, kaj je Pulj prispeval v svojih dveh desetletjih oblikovanja filmskega okusa? Ali bolje: kaj je sploh mogel in zmogel prispevati? Kot vzgojitelj publike je odpovedal spričo močnejših oblikovalcev javnega oziroma množičnega filmskega okusa in občutljivosti, spričo popolne nekritičnosti in sko-mercializiranosti našega filmskega uvoza. Zato pa je po drugi strani povzel nestimulativno vlo- go v domačih filmskih snovanjih. Zelja po ugajanju ni nobena napaka, je odpustljiva in razumljiva težnja, ki filmskemu oblikovalcu ni prihranjena. Ce pa se ji pridruži mentaliteta celotnega kinematografskega sistema, usmerjana zgolj skozi prizmo materialnih koristi, če obvlada proizvodne načrte in realiza-cijsko prakso, če ji botruje . uradno uveljavljeno načelo nagrajevanja odmevnosti med publiko in ne kvaliteta, potem se na domače platno piše to, kar gledamo že nekaj let in letos še posebej. Nikar gnjaviti ljudi s problemi njihove neposredne eksistence, zavesti, etike, nikar nikogar opozarjati na žulj, ki peče, na dolžnost, ki ni opravljena — ko pa imamo idilične sprehode v preteklost, mušketirstvo partizanstvo, ganljive usode z roba našega v standard uje-. tega prizadevanja, konflikte, ki so se dogajali pred stoletjem in se bodo tudi v prihodnje. Zakaj bi vlekli pred kamere kamen spotike in večno nevarnost nepopularnosti, ki se ji reče film s sodobno temo? STANKA GODNIČ dobra knjiga najboljši prijatelj USTAVA O KULTURI Duh in črka Celoten osnutek slovenske ustave preveva duh modernega, v prihodnosti stremečega humanizma. Ta humanizem bi bil v zraku ta prazen, če bi družba zanj ne ustvarjala materialnih temeljev. Samo takšni temelji lahko učinkovito pomagajo na noge našim družbenim ciljem, ki so po svoji naravi socialistični. V tem sklopu osnutek posebno mesto daje kulturi. Zanimivo je, da sta že v temeljnih ustavnih načelih kultura (pod čimer je vključeno izobraževanje, razvijanje ta uporaba znanosti ter razvijanje kulture ta umetnosti) in družbeni razvoj postavljena v razmerje soodvisnosti. Ta soodvisnost je celo tako poudarjena, da je govora o kulturi kot o bistvenem dejavniku razvoja socialistične družbe. Soodvisnost kulture in družbenega razvoja izražajo temeljna načela tako, da kulturo povezujejo z dviganjem proizvodnosti dela in s splošnim napredkom družbe. Nič manj pomembna pa je formulacija, ki pravi, da kultura bistveno razvija človekove ustvarjalne sile, vpliva na vsestranski razvoj osebnosti ta na humanizacijo socialističnih samoupravnih odnosov. Ta formulacija ima tri dele. Človekove ustvarjalne sile so nedvomno osnovno bogastvo vsake družbe. Družbene formacije preteklosti so sicer tudi pospeševale kulturo, vendar le za ozko plast. Razlika je očitna. Razvoj proizvajalnih sil je dosegel pri nas takšno stopnjo, da organizirana družba v svojem temeljnem zakonu noče mimo dejavnosti, ki spodbuja ta razvija ustvarjalne sile ljudi. Razvita družba, ki priznava kulturi tako pomembno vlogo za dviganje proizvodnosti dela, se hkrati zaveda, da kultura v vseh svojih oblikah odločilno sodeluje pri vsestranskem formiranju človeške osebnosti. Spirala modernega razvoja je brez razvite osebnosti nemogoča. V tretjem delu je rečeno, da kultura vpliva na humanizacijo socialističnih samoupravnih odnosov. Tukaj je izraženo stanje v socialističnih samoupravnih odnosih, ki ga je treba preseči s humanizacijo teh odnosov, k čemur lahko bistveno pripomore kultura. Videti je torej, da smatra ustava kulturo za nepogrešljivo sredstvo, da bi prispeli do ciljev družbenega razvoja. Nič nam o tem področju človekove dejavnosti ne govori tako razločno kot naslednji odstavek iz temeljnih načel: Izobraževanje, kultura, znanost ta umetnost postajajo del vsakodnevnega življenja ljudi, s čimer se presega stanje, v katerem so ta področja privilegij maloštevilnih in ne splošna človekova potreba. Znanstvena resnica, ustvarjanje in uživanje pridobitev kulture in doživljanje umetniških vrednot je bistveni sestavni del pravice človeka do dostojnega življenja. Lahko rečemo, da sta se v tem odstavku, ki zrcali novo razmerje med družbo ta kulturo, idealno združila duh in črka nove slovenske ustave. FRANCE NOVŠAK META — Milena Zupančič v »Cvetju v jeseni«. Izreden uspeh pianistke Dubravke Tomšič — Nekaj sprememb v konceptu letošnjih ohridskih festivalskih dni Tudi letošnji festival »Ohridsko poletje« prinaša vrsto kvalitetnih koncertnih in deloma dramskih prireditev. Festival, ki so ga odprli 13. julija — otvoritev, ki je bila letos še posebej slovesna, je bila posvečena 70-letnici Ilin-dena — bo trajala vse do 24. avgusta. Med nastopajočimi najdemo tudi nekaj slovitih imen kot so: Andre Nevarra, Nikita Magalov, Viktor Tretjakov, Igor Ojstrah, Leonid Kogan in drugi. Skrbno pa so izbrani tudi tisti umetniki, ki še nimajo slovečih imen, kaže pa, da si jih bodo še pridobili. Tisto, o čemer so lani v Ohridu še govorili, se letos že uresničuje. Gre namreč za spremembo v konceptu festivala. Čeprav je težišče še vedno na komornih konter-tih, pa so letos priredili že tri simfonične koncerte, na sporedu pa je tudi več dramskih predstav. Vse komorne koncerte prirejajo v cerkvi Sv. Sofije; otvoritev festivala, združena s simfoničnim koncertom, pa je bila v Samuilo-vi trdnjavi. Dramske predsta- ve prirejajo v Dolnem Sara-ju, nekaj večjih prireditev pa so pripravili tudi v preddverju Sv. Sofije. Skratka, v Ohridu želijo obogatiti festival z večjimi prireditvami, izkoristili pa bi radi tudi vse navedene lokacije. Za zdaj je večina prireditev še zmeraj v restavrirani cerkvi Sv. Sofije, ki je zaradi izredne akustike naravnost idealen kon-"certni prostor. V tem prostoru je v nedeljo, 22. julija nastopila naša pianistka Dubravka Tomšič, ki je izvajala dela Bacha, Scarlattija, Beethovna in Liszta. Tomšičeva je v Ohridu doživela izreden sprejem tako pri kritiki kot pri občinstvu. Dnevnik »Nova Makedonija« je objavil intervju s Tomšičevo, v katerem izraža naša pianistka svoje veliko zadovoljstvo nad ambientom Sv. Sofije, ki daje tako s freskami kot odlično akustiko podobo idealnega komorno koncertnega prostora. Koncert Makedonske filharmonije, ki smo ga poslušali v preddverju Sv. Sofije, nas Je razočaral. Namesto obolelega dirigenta Kirila Kondrašina je dirigiral T. Muratovski, solist pa je bil čelist Andre Navarra, ki že eno leto dela na skopski glasbeni akademiji kot profesor s posebnim statusom, zdaj pa v Ohridu vodi seminar za čelo. Makedonska filharmonija je nastopila z deli Nikolovskega (Suita In modo antico), Beethovna (6. simfonija) in Dvoržakov (koncert za čelo in orkester). Slišali smo bledo in zvočno neenotno izvedbo Beethovnove Pastoralne, medtem ko dirigent pri Dvoržaku ni ujel solistove temperamentne' interpretacije. Zagrebški godalni kvartet, ki ga tudi v Ljubljani dobro poznamo, je nastopil z deli Cipre, Proševa, Golabovskega in Ravela. Zagrebčani tudi tokrat niso zanemarili domače ustvarjalnosti. Pri vseh izvedenih delih so pokazali mojstrsko godalno igro, ki je dosegla vrh z imenitno izvedbo Ravelovega Godalnega kvarteta. PAVEL MIHELČIČ Mali jubilej BEMUS Na programu je dvajset reprezentativnih glasbenih prireditev Poglavitna dela svetovne glasbene literature z nekaterimi najpomembnejšimi skladbami jugoslovanskih avtorjev so že izbrana za letošnje V. beograjske glasbene slovesnosti (BEMUS). Izvajali jih bodo najbolj znani tuji in domači solisti in ansambli. Ta velika glasbena manifestacija, ki bo od 7. do 19. oktobra, bo imela dvajset reprezentativnih prireditev. Povezana je z obletnico osvoboditve našega glavnega mesta. Jugoslovanska glasbena literatura bo med drugim predstavljena z deli Josipa Slavonskega, Mila Cipre ter z deli slovenskih skladateljev Štuhca in Škerla, ki bodo prvič izvedena. Dubrovniški dnevnik Številke povedo, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi poglablja naprej — Kje je upanje za tretji svet Tako smo se po zaslugi Nizozemca Fergusona nekako le približali spekulativnemu dokazu, da se velika večina splošno človeške sreče, potemtakem ne samo znanstvenikove sreče, marveč tudi politikove, ekonomistove ta pravnikove sreče, ki jo radostno razburka pogled na uspehe sočloveka, dogaja obrnjena vase za posamičnimi človeškimi kožami ta prebivališči ter je zaradi te zaprtosti nekako egoistična in zanesljivo ne splošno učinkovita. Take domneve naj bi podpirala znana dejstva, po katerih se mora nerazviti ali tretji svet izmotavati iz mrež svoje nerazvitosti tako sam, da je to kar grozno. Seveda, naj se tukaj še bolj odločno opredelimo, da te sorazmerne samote nerazvitih niso krivi zgolj znanstveniki, čeprav le-tl konkretno poganjajo civilizacijo ta bi lahko s splošnim, skupnim nastopom mnogo bolj vplivali na gospodarsko-politlčne odločitve, kot vplivajo sedaj. Kaj, recimo, bi se zgodilo, če bd zdaj vsi vesoljni znanstveniki naenkrat izjavili, da se ne bodo lotili od danes naprej nobenega dela, dokler ne bodo te ta te vlade pravno veljavno sklenile, da bodo odsihmal te In te materialne presežke, te in te dolarske zneske, ta in ta tehnološka in znanstvena spoznanja in tako naprej nepreklicno odvajali zadevnim državam v razvoju? Svetovna stavka znanstvenikov bi prav gotovo povzročila ugoden praktičen politič-no-ekonomski rezultat, in ni niti nujno, da bi stavka bila, nemara bi zadostovala grožnja. Tedaj bi mogli doseči stanje, v katerem bi bila sreča ob uspehih sočloveka odprta, javna, aktivna ta delujoča. Sploh pa se ustavljamo ob svetovni stavki znanstvenikov, ali svetovni pretnji zategadelj, ker znanstveniki tako kategorično, moderno, svetovljansko, svobodno itd. izjavljajo, da je znanost internacionalna, da je torej brezmejna in brez posamičnega državljanstva, da je torej planetna. Smešna misel Vendar, ker smo morali zdajle nekam oditi po snovnih in čvrstih tleh vsakdanje realnosti, saj je poziv na svetovni upor znanstvenikov v prid nerazvitih najbrž smešna utopična misel, ki jo mdre raztopiti že najbolj rahla otoplitev, in tako že izginja izpred naših oči, ali ni tako? Zato povejmo v enem zamahu, da je samote nerazvitih kriva navadna človeška sebičnost, in to je pravzaprav vse. In nihče ne more zanikati, da to ni vsem dana človeška lastnost. V tem trenutku sl lahko ogledamo tista dejstva, ki zelo ostro osvetljujejo omenje- no nevrlino in njeno, če lahko tako rečemo, delovanje. Na primer, bogate zahodne države so obljubile, kot je pred kratkim izjavil vodja organizacije FAO Addeke Bo-erma, da bodo državam v razvoju oziroma tretjemu svetu odrinile 1 odstotek od svojega bruto nacionalnega produkta. Vendar pa ta odstotek ni bil nikdar dosežen. Leta 1971, recimo, so bogate zahodne države odrinile tretjemu svetu le po 0.81 odstotka svojega bruto nacionalnega produkta. Pred desetimi leti* je ta delež znašal 0.95 odstotka, kar pomeni, da se vsota zmeraj bolj oddaljuje od obljubljenega enega odstotka in da torej dajejo razviti nerazvitim zmeraj manj pomoči. Tu pa je predsednik mednarodne banke Robert McNa-mara, ki nedvoumno pravi: »Razviti svet bi moral odriniti revnim državam najmanj 2 odstotka od svoje gospodarske rasti.« To je jasno znamenje, govorijo zdaj intelektualci iz držav v razvoju, da postaja tehnološki prepad med razvitimi in nerazvitimi iz trenutka v trenutek globlji. Toda poziv k svetovnemu uporu znanstvenikov, ki jim v glavah žari visoka internacionalna zavest, je pač smešna, drobna utoni čn a misel, ki jo je ta vročina že davno pokopala pod seboj. Poslušajmo, kaj še izreka v Dubrovniku dr. Ferguson, poleg prepričanja o veliki znanstvenikovi moči čutenja sreče. Za novo civilizacijo »Družbena funkcija znanosti v državah v razvoju, to je od sile pomembno vprašanje, kajti doslej smo se vpraševali zgolj po družbenih funkcijah znanosti v razvitih državah. Od tod, na primer, izhaja, da je nevarno kar tako prenašati razvojne stopnje razvitih v nerazvite dežele. Pazite, tukaj je primer. Akademije znanosti imajo tudi v državah v razvoju, vendar pa tam te ustanove ne predstavljajo in ne pomenijo ničesar.« Predstavnik službe za uporabo znanosti pri OZN, Ber-trand Chatel drobi Ferguso-nove misli v še bolj praktične. uporabne detajle ta reče: »Državam v razvoju je treba dati prilagojeno tehnologijo, kar moramo, recimo, razumeti tako, da bomo deželi, ki jo tare suša. poslali aparature za pridobivanje vode.« »Pošiljanje« prilagojenih stopenj z višine zahodne civilizacije kajpada pomeni, da morajo razviti po svoje tudi misliti za nerazvite. To verjetno ni povzročanje lenobe, čeprav bi bila teoretično tudi le-ta možna, ampak je ustvarjanje splošne solidarnosti, katere najbolj praktična, in tudi teoretična posledica, če hočete, je, da se lahko nerazviti s prilagojeno tehnologijo v rokah lotijo zidanja svoje lastne civilizacije. Nigerijski fizik Okoye je namreč pomenljivo dejal: »Navsezadnje, vsako prizadevanje, da bi v deželah v razvoju spodbudili znanstveni in teh- nološki napredek, je mogoče najbolje oceniti po tem, ali ta tehnologija služi človeku ali pa je narobe, ali človek služi njej. Kaže, da so industrializirane dežele na tem izpitu padle, in mogoče tu tiči upanje za tretji svet.« To idejo je najbrž mogoče sprejeti. PRIMOŽ ŽAGAR Republiški odbor ZZB NOV Slovenije razglaša prosto delovno mesto STROJEPISKE — ADMINISTRATORKE za nedoločen čas POGOJ: ustrezna srednja šolska izobrazba. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na na-slov: RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10/1. Razpis velja do zasedbe. 6963 oglašujte v dnevniku DELO Knjižni trg VIKTOR JERIHA — KOVAČEV: FANTJE Z VSEH KONCEV SVETA — roman o španski državljanski vojni — Knjiga se tematsko res nanaša na to obdobje špansko zgodovine, toda opisuje slovenske oziroma jugoslovanske udeležence spopada, ki so s« v mednarodnih brigadah bojevali na strani španske republike. Govor je torej o skupini slovenskih fantov, ki se odpravijo ilegalno čez mejo ta se nato vključilo v boj, ki ga avtor opisuje tako rekoč na epski način, ne da bi zanemarjal nekatere tipične romaneskne epizode ali zaplete v pripovedi, dasi njego.o delo bolj ali manj temelji na dokumentirani podlagi. Seveda pa se pisec ni ravnal po strogo literarnih zapovedih proznega pisanja, se pravi, da bržkone niti ni računal na »tipične« literarne ambicije. Knjiga potemtakem, zajemajoč čas od 1936 do 1939, posreduje zgodovinske dogodke bralno in pregledno, v tem pa je domnevno tudi njena naj večja vrednost. Izšla je pri Partizanski knjigi, stane pa 76 din. viktor j«r(ha-kova£»v fantje z vseh koncev sveta ANTON INGOLIČ: POTOPLJENA GALEJA — mladinska povest — »Vesela počitniška zgodba o skupini fantov ta deklet, ki se na smrt dolgočasijo v koloniji. Tudi vodstvo kolonije ne najde stika z mladimi. Siti strogega režima se fantje in dekleta polastijo tuje motorne bante in se na lastno pest odpravijo taborit... Pri potapljanju odkrijejo potopljeno benečan-sko galejo, kar dš njihovemu potepu nov smisel. Naposled se vrnejo kot zmagovalci m občudovani od svojih tovarišev spet v kolonijo.« Ta vsebinska informacija, zapisana na platnicah knjige, je nemara za marsikoga res privlačna, dodati pa velja, da Je delo napisano v znanem Ingoll-čevem stilu, v veselju do ta-buliranja in s tem tudi blizu nevarnosti malce površnega in preprostega prikazovanja ljudi, njihovih problemov in zlasti »reševanja« njihovih težav. REBERT NEUMANN: NE-MOGOČ SIN — tudi mladinska povest? — Pisec te knjižice ni neznan, saj ga poznamo vsaj po tem, da je nedavno izšel pri nas njegov roman »Z dekletom na pat« — in prav pričujoči tekst je nekakšno nadaljevanje imenovane pripovedi, dasi se zdaj težišče avtorjevega zanimanja nekako »prevesi« na problematiko razmerja sin — starši. V ospredju je odraščajoči Martin, sin starejšega gospoda Ronalda H., ki je poročen z mlado Hčlčne — in tako je bralec priča raznim aktualnim in sodobnim mladostniškim aferam, ki jih kot skrbni »stari« mora preživeti oče. V bistvu pa pri vsem ni ntč tragičnega, najmanj seveda »revolucionarni« sin, ki je v resnici soliden mladenič, na katerem bo pozneje družba bržkone gradila svoj nadaljnji razvoj, brez posebnih skokov ... J. H. ■ --------------------------------------V PRVI KORAKI V NOVO SOLSKO LETO SKOZI KNJIGARNE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE t • f *' ob večjem nakupu* vas čaka darilo LJUBLJANA (Mestni trg 26, Šubičeva 1, Čopova 3, Titova 25, Titova 71 in Celovška 156), ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED, JESENICE, RADOVLJICA, LITIJA, TRŽIČ, CELJE (Trg V. kongresa 3), MARIBOR (Tyrševa 2), TREBNJE, KRŠKO, BREŽICE, KOČEVJE in ČRNOMELJ. Solidarnost Pomoč Bangladešu V našem uredništvu se je mudil na obisku predsednik evropskega odbora za pomoč tej novi neodvisni državi, Mohamed Jaherudin — Povedal je naslednje »Čeprav sem bil tokrat v Jugoslaviji prvič in povsem zasebno, sem vendar spoznal vso gostoljubnost jugoslovanskih ljudi in vaše simpatije do Bangladeša,« je med pomenkom v našem uredništvu dejal Mohamed Jaherudin, predsednik evropskega odbora za pomoč Bangladešu iz Roermonda na Nizozemskem. Obenem je zelo konkretno zaprosil: »Pri nas doma v Bangladešu je silno malo možnosti za šolanje in višji študij. Zelo lepo bi bilo, če bi lahko študenti iz Bangladeša dobili v Jugoslar viji kake štipendije za študij.« Droben in temnopolt, skromen v obnašanju, a z nekam dolgimi, stegujočimi se rokami, s katerimi je hotel podkrepiti svoje besede, se je Jaherudin pripeljal v Ljubljano Iz Litije, kjer se je mimogrede ustavil pri nekih svojih znancih oziroma sva-štvenih sorodnikih. Svet je namreč majhen in preko žene Nizozemke je vneti Ban-gladeševec prišel v stik tudi z našimi rojaki. Jaherudin se je rodil v pokrajini Majme-nin v sedanji državi Bangladeš. Kot študent in učitelj je mladi Bengalec naredil križ čez Pakistan. Ereselil se je na Nizozemsko in se tam tudi poročil. Morda prav zaradi tega, ker je na Nizozemskem zlasti veliko temnopoltih Indonezijcev iz nekdanjih nizozemskih kolonij. Jaheru-dina še danes mnogi na hitro označujejo za »Indonezijca«. Odbori za pomoč Pokazal je cel šop izrezkov iz nizozemskih in drugih časopisov s članki o Bangladešu, o njegovi dejavnosti za pomoč in o obisku sedanjega predsednika nove republike Bangladeš, Abu Sayeeda Chowduryja v Haagu takrat, ko je bil še potujoči veleposlanik novo nastajajoče države v osvobodilnem boju. »S predsednikom Chowduryjem sem se tako srečal že dvakrat; zdaj pa, tako kot vi v Jugoslaviji, tudi mi pričakujemo obisk predsednika vlade Mudjiburja Rahmana.« Predvsem pa je Jaherudin povedal troje: da je Bangladeš ne glede na osvoboditev še kako potreben vsega, ker praktično razen prenaseljenosti ničesar nima; da kot Ban-gladeševec v tujini ni mogel zatajiti svoje krvi in da je tudi zahodnoevropska javnost pokazala do bangladeških potreb dokajšnje razumevanje. »Z akcijo našega odbora za pomoč smo začeli takoj, ko se je vnel osvobodilni boj. MOHAMED JAHERUDIN — Pomoč z razumevanjem Foto: S; Busič Odbor smo 'namenili vsej Evropi; sedež je bil na Nizozemskem, podružnice pa v ZR Nemčiji, Belgiji, Švici in Veliki Britaniji. Zdaj se pridružujejo še v Avstriji in na Danskem.« Na vprašanje, kaj pa ostali del Evrope in konkretno Jugoslavija, pa se je v tem pogledu nekoliko izmotaval, češ da je v tem delu sveta stike težje navezati. Odbor, ki je bil ustanovljen leta 1971, ima v svojem programu zbiranje gmotne in moralne pomoči ter boj proti ostankom vojaškega gospodstva Pakistana.« V pomenku je ugotovil, da so na Nizozemskem že doslej zbrali za več kot pol milijona guldnov denarnih sredstev oziroma zdravstvenega materiala; prav toliko pa. tudi v ZR Nemčiji. Seveda pa so to v bistvu le kapljice v morju grozljivih potreb. Gradivo, ki so ga zbrali, je že prišlo na cilj in je seveda zelo dobro služilo. Na Nizozemskem imajo razen tega odbora še poseben nacionalni odbor za obnovo bangladeških vasi, ki so bile razrušene. V tem odboru je poleg princa Klausa, raznih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev in predstavnikov političnih strank član tudi Jeheru-din. Nasploh akcije koordinirajo v deželi in preko meja, npr. z ZR Nemčijo, kjer sicer ne živi toliko Bengalcev, kot na Nizozemskem, zaradi česar so v odboru za Bangladeš tudi številni Nemci. Pač pa so, kot se je dalo razbrati, zašli v neke spore z odborom za Bangladeš v Londonu. V Franciji v strokovnem pogledu kontaktirajo z naprednim in rodoljubnim duhovnikom Abejem Pierrom, ki si je pridobil izkušnje v minuli svetovni vojni s številnimi nacističnimi nasilji nad posameznimi kraji. Za konkretne načrte »Mi verjamemo v socializem in demokracijo, v svobodo vere in politično neuvrščenost izven vojaških blokov. Mi hočemo biti prijatelji z vsemi; čeprav neuvrščeni, toda aktivni, podobno kot Jugoslavija«, je Jaherudin podal nekakšno deklaracijo novega Bangladeša, qbenem pa pokazal iz svežnja časopisov ban-gladeško propagandno revijo, ki jo izdajajo v angleškem jeziku v Londonu. »Teorija in praksa socializma! Poskušajmo zmanjšati prepad! Potrebujemo socialističnega človeka, ki bo skrbel za stvar dežele, kot za svojo lastno zadevo!« * Toda še bolj kot taka in podobna gesla ali razmišljanja o socializmu ter nacionalizmu, regionalizmu in hindujsko muslimanskem komu-nalizmu, so morale pritegniti konkretne ocene položaja in akcije v Bangladešu, o katerih je govoril Jaherudin, češ »Ljudje najraje prispevajo de- FHm Let mrtve ptice V Pomurju snemajo nov slovenski film, ki pripoveduje ozemlji in zdomcih — Premiera novembra v M. Soboti Pomurje, ravnina in zopet ravnina. Na gosto posejane vasi se kopljejo v sončnih žarkih. Vaške poti in ceste so osamljene, tu in tam se igrajo otroci, na poljih sklonjenih hrbtov opravljajo delo domačini. Večinoma so to starejši ljudje. Zasanjano strmijo na cesto, za avtomobili, težko pričakujejo sina, hčerko, ki si služi kruh v Avstriji, Nemčiji ... Da, težko je življenje, zemlja ne more preživeti vseh, potrebno si je zaslužiti vsakdanji kruh drugje. O vsem tem bo živo pripovedoval novi slovenski celovečerni film »Let mrtve ptice«, ki ga snemajo na pomurskih ravninah. Režiser Zivojin Pavlovič in direktor filma Aca Radulovič, ki je že petič direktor slovenskega filma, sta zaupala vloge našim snianim dramskim umetnikom, V filmu so v središču pozornosti trije bratje. Mariborska dramski igralec Arnold Tovornik igra brata Tjaša, vlogo njegove žene Anike pa igra Majda Grbac, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega. Lik drugega brata Ferenca upodablja Polde Bibič, igralec Mestnega geldaiišča iz Ljubljane, tretjega brata Tun- ča pa igra Rudi Kosmač, član SNG iz Ljubljane. Vlogo Tjaševega sina Vaneka igra mariborski dramski igralec Peter Tmovšek, Ferencevo ženo pa Ivanka Mežan iz SNG iz Ljubljane. V filmu ima vlogo starega očeta Jože Zupan, razen tega pa igrajo Janez Rohaček, Janez Hočevar-Rif-le, Janez Vrhovec in drugi. Pri snemanju filma, v katerem govorijo v domačem dialektu, imajo vidno mesto tudi domačini. Scenarij je napisal publicist in filmski kritik Branko šomen, glasbo pripravlja glasbeni pedagog Aleksander Vlaj. Pri snemanju sodelujejo tudii domačini v manjših vlogah ter ansam- JOZE ZUPAN — Oča iz Pomurja Foto: L. Klar bla Romov in soboška godba na pihala. Zanimivo je omeniti, da bodo tudi notranje kadre filma posneli v Pomurju. Domačini so filmski ekipi naklonjeni, saj ji rade volje pomagajo iz zagat. Do terenov, kjer snemajo, vodijo slabe poti, zato je njihova pomoč vedno dobrodošla. Težave imajo s štorkljami, ki so glavna atrakcija filma. Loviti jih ne smejo, ker so te redke ptice zaščitene, vendar pa upajo, da bodo premostili tudi te težave. Ce bo teklo vse po predvidevanjih, bo premiera novega slovenskega filma novembra v Murski Soboti. I. GERENČER Pleša pri mladih Nenehno tekmovanje kot sistem zahodne družbe neugodno vpliva na lase LONDON, julija — Britanci postajajo vse bolj plešasti, tako da je plešavost splošna »bolečina« tudi mladih ljudi, ne samo starejših. Dr. Bet-ty Rcxney, šefinja neke zasebne dermatološke klinike v Londonu, sodi, da se plešavost pojavlja celo pri najstnikih in da je ta pojav pripisati predvsem prehudim naporom, ki jih sodobna družba nalaga mladim ljudem. Kaj zahteva družba? Zahteva, da nenehno tekmujejo in čimveč ustvarjajo — ne da bi vedeli pravzaprav, zakaj. Vendar pa so v kolesju moderne družbe in ne morejo iz njega, še zlasti zato, ker se ravno od mladih ljudi največ zahteva. nar in druga sredstva, če vidijo, da gre za nek konkreten projekt. Zato smo pripravili vrsto takih projektov. Pri tem je seveda za naše pojme postavko . zase predstavljalo že samo število prebivalstva v Bangladešu, ki se je iz 55 milijonov pred 12 leti zdaj povzpelo že na 75 milijonov! S 13.000 prebivalci na kvadratni kilometer je Bangladeš najbolj gosto naseljena dežela na svetu. »Seznam nujnih potreb za Madarganj Thano v okrožju Mymensingh«, je začenjal eden izmed dopisov iz posameznih pokrajin pomoči pričakujočega Bangladeša. »Prebivalstva 150.000. Pasivno območje na obali reke Jumna, ki vsako leto pustoši po poljih, uničuje žetev in ruši naselja. Okrog osem mesecev na leto pesti zato tamkajšnje prebivalce lakota___ Razen tega je 75 odstotkov najrevnejšega prebivalstva brez slehernih oblačil: goli so. Potrebujemo nujno okrog 49.000 metrov blaga. Za pokopavanje mrtvih muslimanov pa okrog 30.000 metrov platna... Ljudje trpijo zaradi malarije, grižetifusa, griže, tifusa, tuberkuloze . . Nujne vitaminske tablete ...« Šolski center za predilniško stroko v Balijuriju potrebuje nova sredstva za obnovitev proizvodnje in šolanja kadrov,- kajti med osvobodilnim bojem so njihove aktivnosti skoraj povsem zamrle; dežela pa je gola in potrebuje tkanine ... Problem je zdravstvo Še posebej podrobno izdelan in zato toliko bolj prepričljiv pa je bil projekt »Sa-var« v zvezi z razvojem bolniškega in rehabilitacijskega centra v Decci. »V primerjavi z zahodnoevropskimi standardi zdravstvene službe v Bangladešu praktično sploh ni«, ugotavlja dokument. * Za vseh 75 milijonov prebi-valecev Bangladeša je skupno na razpolago le 2908 diplomiranih zdravnikov, oziroma 2272 absolventov medicine, kar znese 5200 v celoti. Toda polovica od teh jih služi v velikih mestih v korist kakih 4 do 5 milijonov prebivalcev, medtem ko ostaja za vseh 70 milijonov ljudi na podeželju le okrog 2500 zdravnikov. Medtem ko pride v razvitih deželah en zdravnik na kakih 700 prebivalcev, pride v Bangladešu en zdravnik na 30 tisoč prebivalcev, še hujši se kaže položaj, če ga povežemo s silno pomanjkljivo službo ostalega zdravniškega osebja, zlasti medicinskih sester, ki jih je registriranih trenutno 695, medtem ko jih je dejansko zaposlenih le 300, dejanske potrebe pa bi bile najmanj 100.000 sester; sanitarnih inšpektorjev bi potrebovali 5000, pa jih imajo le 980; tehničnih laborantov namesto potrebnih 10.000 samo 170; ženskih zdravstvenih obiskovalk namesto 64.000 samo 300; babic namesto 64.000 samo 105! Po predlaganem projektu za izboljšanje zdravstvene službe v Bangladešu bi se kazalo organizacijsko in teritorialno opreti predvsem na območja tako imenovanih policijskih postaj, ki jih je v sedanji upravni razdelitvi dežele okrog 200.000. Med načrti za sistematični razvoj vseh zdravstvenih služb in boja proti boleznim so seveda posebno pozornost posvetili tudi bodočemu načrtovanju družine, saj je sedanjo divje razplojevanje v deželi treba zavreti. Pri tem so raziskave pokazale, da bi bilo to akcijo najbolje izvajati s pomočjo vsaj ene prosvetljene mlajše družine v vasi in sistematično uporabo tablet proti zanositvi. »Bangladešu moramo pomagati po vseh poteh. Naj bo tudi to en glas več.« Proseče so med pogovorom govorile Jaherudinove roke. BOGDAN POGAČNIK Goljufija Zakaj pa ne? Žganje iz marmelade in konserviranl mesni izdelki iz drobovine in loja . .. BEOGRAD, julija. Podjetja se bolj borijo za to, da h* lahko zakonito zvišala cene svojih izdelkov, kakor pa da bi izboljšala kakovost. Pred kratkim se je izvedelo, da je podjetje »Budimka« izdelovalo žganje iz marmelade namesto iz sliv, podjetje »Zlatibor« pa mesne koo serve z loja in drobovine... ZET,ENA REVOLUCIJA — Sita prihodnost Foto: E. Kaše Kmetijski kombinat »Bu-dimlka« ima svoj sedež v Užička Požegi. Žganje »kleko-vača« je šlo lepo v denar. Namesto, da bi žganje izdelovali m sadja, saj je bilo deklarirano kot naravno, 90 ga izdelovali iz marmelade, džemov in iz najrazličnejših drugih sladkih odpadkov. Inšpekcija je zato prepovedala prodajo kar 871.000 litrov te pijače. Ni znano, ali so omejeno količino tudi uničili in koliko mora podjetje plačati odškodnine ali kazni. Tudi ni znano, kaj na to pravi delovna kolektiv, ki bo tako »oropan« kar lepega zaslužka. Najbrž jim to ne bo pretirano vseeno. Kmetijsko industrijski kombinat »Zlatibor« pa je na trgu ponujal konservirane mesne izdelke, v katerih je bila v glavnem zmleta drobovina in pa prevelike (!) količine loja. V Oajetini so v neki prodajalni »vrgli iz prometa« okrog dve toni in pol takih izdelkov. Nihče ne poroča, ali 90 jfh uničili in če je za- gotovljeno, da tl izdelki apet ne bodo nekje na nek način našli kupcev, piše Politika ekspres. Sodba — Zadnja leta »o Meto napadli mene in moj film, je rekel redkobesedni Stipe Delič. Bil sem prisiljen, da se branim, pa sem (Tovoril. Zdaj mislim, da je prišel čas, da molčim. Besedo imata občinstvo tn kritika. Kura Američan Charles Smith, 32, rad dobro ji in se noče debeliti. Ko je obupal ie nad vsemi shujševalnimi kurami, se je zadeve lotil z druge strani: zobni zdravnik mu je moral zacementirati zgornje in spodnje zobe skupaj, pustil je le odprtino za tekočo hrano. Kuba „Libreta“ se bo poslovila »Libreta« na Kubi je nekaj podobnega, kot so bile naše »karte« v prvih povojnih letih — Vsak Kubanec ima dve »libreti«, eno za živila, drugo pa za industrijsko blago in druge potrebščine HAVANA, julija. »Najbolj brana knjiga« na Kubi je neka majhna in zelo oguljena knjižica, znana pod imenom »libreta«. Toda Kubanci, M so sicer veliki ljubitelji knjig, bi se tej knjižici prav radi odpovedali in je nikoli več ne videli. Zdaj kaže, da se jim bo ta želja uresničila. »Libreta« prihaja iz rabe in bo v dveh, treh letih samo še — slab spomin. Kakih deset let je od tega, ko so preskrbo kubanskega prebivalstva popolnoma racionalizirali. Ker na bilo za vse dovolj blaga in živil, je bilo treba življenjske potrebščine enakomerno porazdeliti, da nihče ne bi ostal brez najnujnejšega. V teh knjižicah je natančno zapisano, kaj ima kdo pravico kupiti, prodajalci pa v rubrike v njej zapisujejo vse lastnikove nakupe. Za to, da je Kuba uvedla racionalizirano preskrbo in da se je ta toliko časa obdržala, je več razlogov. Po zmagi revolucije je Castrova vlada sklenila dati vsem Kubancem možnost, da kupijo, karkoli se v tej deželi dobi. Temu ustrezno je prilagodila sistem plač in sistem cen. Tako so milijoni Kubancev, ki prej skorajda niso kupovali čevljev ali pralnih praškov, zdaj lahko kupili tudi to, tako kot vsi drugi, univerzitetni profesor prav tako kot tudi kmet iz Sierre Mae-stre. Ta radikalni ukrep je čez noč izpraznil kubanske prodajalne. Za takšno kupno moč prebivalstva blaga pač ni moglo biti dovolj, pa če je kubansko gospodarstvo povečalo svojo proizvodnjo tudi za 20 odstotkov na leto. Zato je bilo treba nemudoma uvesti racionalizacijo preskrbe prebivalstva. Neskladje med blagom in denarjem Vsekakor bi »libreta« bila že danes v stari šari, če ne bi bilo v kubanskem gospodarstvu zaganjanja, tavanja in celo hudih napak. Toliko časa se je ohranila tudi zaradi blokade, ki je Kubi nakopala hude gospodarske in politične težave. Spričo tega umetnega dviganja kupne moči prebivalstva je prišlo do velike he- S!o veni ja na današnji dan '"Pred petindvajsetimi leti POČITEK DELOVNEMU ČLOVEKU — Nekateri večerni gostje gostilne češnovar na Dolenjski cesti v Ljubljani in še mnogi ljudje, ki prihajajo pozno v noč iz mesta, še danes ne upoštevajo tega, da je delovnemu človeku potreben tudi počitek. Noč za nočjo kalijo mir z nemogočim petjem, glasnim govorjenjem, hupanjem in z brnenjem motornih koles tei dolgotrajnim poslavljanjem in tako kratijo prepotrebni počitek ljudem, ki morajo biti že ob šestih ali še celo prej na službenem mestu. Mislim, da ne bi škodovalo, če bi organi Narodne milice tudi tu poiskali nočne razgrajače. (Slovenski poročevalec, 1. avgusta 1948) IGRALNICA NA BLEDU SE ZAPRE — Finančni m notranji minister sta izdala ukaz radovljiškemu okrajnemu glavarstvu, da ustavi nadaljnje poslovanje lansko leto ustanovljene igralnice na Bledu. Naval elegantnega in distingvirar nega občinstva v igralnico je bil velikanski. Hčerka nekega vrlougiednga funkcionarja v državi je izgubila en večer nad 80.000 Din. To je bil tudi eden od razlogov, da je finančni minister ukazal zapreti igralnico. (Slovenski narod, 1. avgusta 1923) skladnosti med blagom in denarjem. Položaj je tak, da imajo vsi ali skoraj vsi dovolj denarja, da ne rečem ko pečka, toda v prodajalnah ni dovolj blaga. To pa prav tako zavira proces »odmiranja librete«. Vendar pa se je od lani položaj začel bistveno popravljati. Bitka za odpravo »librete« poteka dejansko na dveh »frontah« — v boju za večjo proizvodnjo hrane in blaga za široko porabo na eni strani in v boju za uskladitev denarne mase in blagovnih zalog na drugi strani. Leta 1971 je začela proizvodnja v živilski in lahki industriji naglo naraščati. Posebej velja to za mleko, riž, jajca, čevlje, hladilnike, tekstil. V kubanskih prodajalnah se to že pozna; »prikazalo« se je celo surovo maslo, ki ga leta ni bilo mogoče dobiti. Po drugi plati je kubanska vlada z lanskim letom začela z visokimi cenami odtegovati presežek denarja v obtoku (ki znese 3 milijarde dolarjev) in s tem ustvarjati ravnovesje med denarno maso in blagom. Astronomske cene Lani je dejansko že prišlo v prosto prodajo nekaj vrst blaga, vendar ne tistega, ki je za življenjski standard pre- Spektakel desetletja ,Zamrlo mesto' Munchen— leto dni po olimpijskih igrah: problemi z olimpijskim naseljem, plastično streho, stadioni itd. Miinchenska podzemna železnica ne ustavlja več na postaji v olimpijski vasi, ker je »olimpijsko mesto« povsem zamrlo, čeprav so pričakovali, posebno v finančnih krogih, da bodo napravili velike posle z olimpijskim naseljem, terasastimi bloki, v katerih je pred letom dni bivalo 12.000 najboljših športnikov sveta. Betonski kompleks je mrtev. Videti je, da so se finančniki in arhitekti krepko ušteli, ko so načrtovali olimpijsko mesto: zanimanje za stanovanja, ki so praviloma štirisobna, medtem ko je njihova cena kar 200.000 DM (približno 1,200.000 dinarjev), je majhno tudi zaradi zunanjega videza, saj ima slučajni obiskovalec neprestano vtis, -da je sredi betonske džungle. Tisti, ki imajo toliko denarja, pa seveda želijo luksuzna stanovanja v naj-živalmejšem delu mesta. »Olimpijska vas« ima zdaj približno 1.100 prebivalcev, predvsem študentk, ki so zasedle cenena stanovanja v tistem delu, kjer so bivale športnice. »Glavno naselje« je prazno. Ameriška atletinja Willye White, ki je pred dnevi tekmovala v atletskem dvoboju z,ZR Nemčijo na olimpijskem stadionu, je izjavila, da tokrat ni obiskala olimpijske vasi: »Preveč je bilo tragičnih dogodkov, da bi še kdajkoli obiskala olimpijsko naselje. Ne želim ga več nikoli videti.« Nasprotno pa so stanovanja v nebotičniku, kjer je bil novinarski center, zasedena že skoraj leto dni. Mestna administracija ima precej težav tudi zaradi izletnikov, ki preplavijo travnike okrog jezera v neposredni bližini Olimpijskega stadiona ob vsakem vikendu. Iz njegovih globin so doslej Izvlekli že 1.100 ton najrazličnejših odpadkov, od steklenic do ogromnih predmetov. Veliko je razočaranje tudi zaradi majhnega obiska na mednarodnih tekmah, ki so v olimpijskem kompleksu, razen na nogometnih, športne dvorane za košarko in plavanje so praviloma prazne. Vzdrževanje je izredno drago in mestni možje so zaskrbljeni. V mestni hiši je bilo že nekajkrat postavljeno vprašanje, ali potrebuje mesto z 2,000.000 prebivalci toliko športnih aktivnosti. In potem so prišle še skr-hi s plastično streho, katere konstruktorji so zagotavljali, da bo vzdržala tud; 7.000 ton snega. Niso se zmotili. Problemi pa so se pojavili zaradi močnega sonca, ki je razjedalo streho, in direktor konstrukcijske skupine Otto-Herman Griineber je izjavil, da je treba zamenjati vsaj eno tretjino elementov, ki sestavljajo ta plastični monstecr. Stroški vzdrževanja so se medtem že povečali na 10 milijonov zahodnonemških mark (približno 60 milijonov dinarjev). Zahodnonemška vlada je zagotovila Miinchnu skupno 120 milijonov DM za vzdrževanje olimpijskih objektov, potem pa bo vsa skrb prepuščena mestu. Mestni očetje pa vendarle priznavajo, da Munchen ne bi še dolgo dobil podzemne železnice in cestnega križa, če ne bi bilo olimpijskih iger. Vsaka velika stvar pa ima seveda svoje senčne strani. In olimpijsko mesto — skupaj s stadioni — je plačilo za »spektakel desetletja«. bivalstva glavnega pomena. Najprej so začeli prosto prodajati alkoholne pijače, toda po astronomskih cenah — za steklenico ruma je treba na primer odšteti 15 dolarjev. Za pijačo je prišel na vrsto tobak, a prav tako v prosti prodaji petkrat do desetkrat dražji. Letos je mogoče brez »librete« kupiti pivo, nekatere vrste rib, fotografske aparate in ure, kozmetične potrebščine, razne pribore in gospodinjska čistilna sredstva, vrtnine, razne slaščice. Seveda je vse to zelo drago, tudi desetkrat dražje, kot je bilo v racionirani prodaji. Toda hkrati s tem, ko pojenju-je pritisk kupcev, upadajo tudi te astronomske cene, dokler ne bodo nekega dne postale »normalne«, ne sicer tako nizke, kot so jih kupovali na »libreto«, vendar dostopne. Ta politika je že rodila spodbudne rezultate. Računajo, da so v tem poldrugem letu potegnili iz obtoka približno milijardo dolarjev. Pritisk kupcev je začel popuščati in to omogoča, hkrati s hitrejšim naraščanjem proizvodnje, da prihajajo v prosto prodajo nove vrste blaga. Pričakujejo, da bo do konca tega leta temeljito revidiran sistem plač. Zdaj tu prvič resno proučujejo, kakšna je skladnost med tistim, kar prebivalec zasluži, in tistim, kar za zaslužek lahko kupi. Tem in takim problemom doslej niso posvečali skoraj nobene pozornosti. Zato tudi imajo vsi razmeroma dobre plače, pa vendar je njihov življenjski standard precej nižji, kot bi bil pri takih zaslužkih v normalnih razmerah. Kubanci sprejemajo nove ukrepe brez pritoževanja, celo z odobravanjem, saj vidijo v njih obet, da se bodo kmalu znebili »librete« in za svoj zaslužek lahko kupili, kar in kolikor bodo hoteli in mogli. NORISLAV LALI<3 PLAČILO ZA SPEKTAKEL — Olimpijsko naselje je leto dni po olimpijskih igrah SKorajaa prazno. Poletni dinar Mladi na praksi in počitniškem delu zaslužijo od 800 do 1800 dinarjev - Počitniška Ljubljana ni preveč zabavna LJUBLJANA, 31. jul. — Kljub času počitnic številni mladi preživljajo proste dni doma. Mnogi od njih so si našli počitniški zaslužek v kakem večjem ljubljanskem podjetju, mnogi preživljajo dneve, kljub pretežno slabemu vremenu, na ljubljanskih kopališčih, pa tudi tistih, ki se bolj ali manj marljivo pripravljajo na jesenske popravne ali zaključne izpite in za izpite na far kultetah, ni tako malo. Kako so to poletje mlade, srednješolce in študente, sprejela ljubljanska podjetja, nam najbolje pove podatek, da imajo v desetih večjih ljubljanskih industrijskih in trgovskih podjetjih prek 400 mladih na obvezni praksi in počitniškem delu. Mlade sprejemajo za nekaj dni, najraje pa za mesec ali dva. Po različnih podjetjih zaslužijo od 800 do 1800 dinarjev na mesec, odvisno od dela in pridnosti, na jveč dobijo študentje, ki se zaposlijo preko študentskega servisa, manj od osemdeset starih tisočakov pa mladi na obvezni šolski praksi. Rekorder Tone Gerkman Požrtvovalni krvodajalec iz Cerkelj je že šestde-setič daroval kri LJUBLJANA, 31. julij — Včeraj je na zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani Tone Gerkman iz Cerkelj na Gorenjskem, oče petih otrok, po poklicu elektro strojnik :n zaposlen v hidroelektrarni, že šestdesetič daroval kri. Tone je predsednik krvoda jalske komisije pri RK Cer- kije. S svojim humanim rav nanjem je dal zgled, tako da tudi občani iz Cerkelj in okolice množično darujejo kri. Tako letno pride na odvzem krvi iz Cerkelj in nekaterih okoliških vasi prek 250 darovalcev. Tone Gerkman je za prostovoljni odvzem krvi dobil že 6 odlikovanj. R. RADEŠCEK Prek 200 mladih Ljubljan--čainov te počitnice opravlja obvezno praikso v mladinskih delovnih brigadah, be di si v Sloveniji na Kozjanskem adi pa na zveznih delovnih akcijah Sava in Morava 73. Obvezna praksa v brigadi je za teden dni krajša od prakse v podjetju. Zabave pa počitniška Ljubljana mladim ne daje dovolj. Popoldansko zbirališče, morda najpopularnejše, je gostišče Figovec, polni pa so tudi drugi vrtovi, kjer točijo pivo. Najbolj vneti kopalci tudi ob »kislih« dnevih napolnijo ljubljanska kopališča, dovolj Pralno milo je redkost Menda ga bo dovolj, ko ga bodo domači proizvajalci smeli podražiti LJUBLJANA, 31. jul. — Kljub vse večjemu številu moderniziranih gospodinjstev je še vedno precej gospodinj, ki še nimajo pralnih strojev in uporabljajo pri pranju perila tudi pralno milo. Prav te pa imajo že skoraj leto dni (posebno pa še zadnje mesece) težave pri nakupu. V večini ljubljanskih trgovin pralnega mila nimajo, prodajalci pa vedo povedati tudi, da ga nimajo za.to, ker naši proizvajalci (predvsem Zlatorog, Saponia in Albus) tožijo zaradi previsokih cen surovin za pralno milo in da se jim ga zato ne splača izdelovati. Prav zaradi pomanjkanja domačega pralnega mila se mnoge gospodinje odločajo za nakup uvoženega mila ajax, ki pa je na prodaj le od časa do časa. Trgovci upajo, da se bo pres.trba s pralnim milom izboljšala v kratkem, saj bodo cene temu milu precej zvišali in upajo, da se bodo potem proizvajalci odločili za večjo proizvodnjo mila. S. VRAZ je tudi obiskovalcev golfa, medtem ko se mladi. za trim stezi na Mostecu in na Kodeljevem ne zanimajo dovod j. Stopoteka pri hali Tivoli je redno obiskana, mainj mladih se zanima za ples v avtokampu ha Ježici. Povprašali smo tudi športne klube in zvedeli, da v teh mesecih posebne aktivnosti ni, rednih treningov pa sploh ne. VILI PSENICNY Poroke LJUBLJANA: Včeraj ni bilo v Ljubljani nobene poroke, danes ob 11. uri pa bo prestopilo prag poročne dvorane pet parov zaročencev. DOMŽALE: V soboto do- poldne so na domžalski občini zamenjali samski stan z zakonskim trije pari zaročencev. R. D. Pozimi jih ne bo zeblo Ljubljančani se bodo greli z zasavskim premogom — Počasna dostava LJUBLJANA, 31. jul. — Približno polovica Ljubljan čanov, ki za kurjavo pozimi še vedno uporabljajo premog in drva, si je že zagotovila, da jih pozimi ne bo zeblo. Na Kurivoprodaji so nam povedali, da je — kot vsako leto — tudi letos največ povpraševanja po zasavskem premogu, predvsem kockah. Ker pa imajo že nekaj časa precejšnje težave z dobavo tega premoga iz rudnikov, morajo tudi kupci čakati na dostavo po tri tedne ali celo mesec dni. Takoj pripeljejo le premog iz Banovičev, ki je po kvaliteti nekako enakovreden zasavskemu- premogu, ie precej dražji je zaradi prevoza. S 1. avgustom bodo prodajali vse vrste premoga za 5 % dražje (zvišanje cen na rudniško ceno), Kurivopro-daja pa svojih storitev ne bo podražila. Kot pri premogu so imeli težave tudi pri dobavi drv, ker gozdna gospodarstva niso imela odobrenih novih cen za les. V kratkem bodo začele veljati nove, znatno višje cene in se bo dobava drv verjetno izboljšala. ŽEJA, ŽEJA, ŽEJA . . . Dolga vrsta, včasih 30, 40 ali celo 50 vozil in več čaka dan in noč vzdolž Medvedove in Ruske ulice pred pivovarno Union na svoj tovor te osvežilno grenke pijače. V pivovarni Union natočijo vsak dan po 500.000 litrov piva, v »konicah«, ko je najbolj vroče pa tudi več. Foto: D. Bošnjak Cenejše morje Zasebne sobe na obali so precej cenejše od hotelskih — V Portorožu tudi počitniška stanovanja za 315 din na dan S. VRAZ KOPER, 31. jul. Redki so, ki si poleti, vsaj za nekaj dni ne bi želeli na morje. Seveda pa nimajo vsi tako giobokih žepov, da bi lahko plačevali draga prenočišča v hotelih, šaj je treba zanje odšteti 60 din in več. Prenočevanje pri zasebnikih je veliko cenejše in največkrat nič manj udobno kot v hotelu. Kako je s cenami in kakšne sobe lahko dobite pri zasebnikih na slovenski obali? V Kopru lahko dobite sobo prek turističnega društva in Globtourja. Pri zadnjem majo le sobe prve kategorije, kjer ležišče (326 imajo vseh) stane 45 din na noč, če pa hočete zjutraj še zajtrk, je treba primakniti še deset din. V ceno je seveda všteta uporaba sanitarij. Pri turističnem društvu imajo 450 ležišč, od tega večidel v prvi kategoriji. Za to ležišče je treba plačati 30 din. Pet din dražja je postelja vla kategoriji, ki se od prve razlikuje po tem, da ima gost na voljo lastne sanitarije. V sobi druge kategorije velja postelja 25 din. v tretji pa 20 din. V zadnji kategoriji imajo le šest ležišč, je pa tudi v tej na voljo voda s kopalnico. Prek koprskega turističnega društva dobite sobo tudi v Ankaranu, kjer imajo le trideset ležišč Omenimo pa naj, da je v Ankaranu še blizu 100 ležišč, ki jih oddajajo zasebniki sami, mimo turističnega društva. Na izolskem turističnem uradu so nam povedali, da Ptuj: vrhunska voda Strokovne analize uvrščajo izvir termalne vode pri Ptuju v sam vrh evropskih zdravilnih voda — Občina že naročila načrte za termalno kopališče Analiza zavoda za fizikalno medicino in rehabilitacijo pri medicinski fakulteti v Zagrebu uvršča ptujsko toplo vodo v sam vrh evropskih zdravilnih vod. Označena je z Na-HCO. kot čista topla voda, kakršna v Jugoslaviji doslej ni bila znana. Po sestavi in vrednosti ji je enaka le voda v Wiesbadnu v Nemčiji, vendar ima nekoliko nižjo temperaturo od ptujske. jo in telesno poživitev. Prav tako je odlična za medicinski turizem, to je za ljudi, ki niso izrazito bolni, so pa izčrpani od bolezni ali starosti, potrebni okrevanja pod zdravniškim nadzorstvom in podobno. Poleg tega pa je v(-ds tudi zdravilna; zlasti primerna za zdravljenje kroničnega revmatizma, poliomi-elitisa, bolezni srca in ožilja, ginekoloških bolezni in podobno. Poročali smo že, da je iz vrtine, ki jo je izvrta) Ggb-loški zavod v Ljubljani, iz globine 1064 metrov pritekla topla voda, ki ima na površini 32,2 stopinje, z lastnim pritiskom 1,7 Litra v sekun-’ di, s kompresorskim črpa njem pa bi lahko njeno količino petkrat povečali. Ne glede na zdravilnost vode — dovolj je že to. da je voda topla — je skupščina občine Ptuj, ki je financirala vrtino, že naročila pri zavodu inženirja Stanka Bloudka v Luib ljani izdelavo načrtov za toplice in rekreacijski center Pred dnevi pa ]e prišla iz Zagreba še balneološka analiza vode (balneologija je na- uk o zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in učinku na organizem), ki uvršča ptujsko toplo vodo med redke v Evropi. Delno se lahko primerja z vodo v svetovno znanih kopališčih Wiesbaden, La Chaldotto, Moncao, Knja-ževa in Vangou. vendar ima večina teh vod nekoliko nižjo temperaturo ali nižjo mineralizacijo Po temperaturi in mineralizaciji pa se lahko primerja z vodo v toplicah Laško, Dobrna. Podčetrtek ter Dolenjske in šmarješke toplice. Po mnenju strokovnjakov Zavoda medicinske fakultete v Zagrebu je ptujska voda izredno primerna za rekreaci- Novica 6 zdravilnosti ptui-ske termalne vode se je po Ptuju bliskovito razširila in vzradostila prebivalce. Gospodarstveniki pravijo; da to pomeni tudi iz gospodarskega stališča najmanj toliko, kot če bi na tem nerazvitem območju zgradili veliko novo tovarno. Vsa prizadevanja bodo usmerili v to, da se to naravno bogastvo začne čim prej uporabljati. Načrti so naročeni, glede na ugodno lokacijo, izvir je v neposredni bližini magistralne ceste Zagreb—Maribor, tudi ne bo težko najti financerjev te precejšnje investicije, ki bo stekla že prihodnje leto. Pri tem bo treba upoštevati tudi zmogljivost vrelca, ki bo po sedanjih izračunih lahko polnil le tri bazene; upoštevati je namreč treba, da mora biti voda v bazenih vsaj dvakrat dnevno v celoti izmenjana. Kljub temu bo zdravilne vode dovolj za rekreacijo, za medicinski turizem in za zdravljenje bolnikov- FRANC FIDERŠEK imajo 600 ležišč v sobah prve kategorije in blizu sto v sobah druge kategorije. Tretje kategorije ni. V prvi velja prenočišče za osebo 30 din, v drugi pa 25 din. POleg Globtourjevih sob v Kopru so najdražje sobe v Portorožu. Na recepciji zavoda za turizem, prek katerega dobite sobo pri zasebnikih, so nam povedali, da imajo štiri kategorije in sicer: la, lb, 2. in 3. kategorijo. V najboljši je treba za ležišče odšteti 42 din, na voljo pa so lastne sanitarije; 1 b kategorija, v kateri je največ postelj, je za osem din cenejša, razlikuje pa se od prve po tem, da je kopalnica v souporabi z drugimi. gosti. V drugi kategoriji so ležišča po 29 din. nista pa povsod na voljo kopalnica ali tuš. Najcenejša je tretja kategorija, kjer stane ležišče 23.50 din, vendar v teh sobah ni kopalnic. Posebnost v Portorožu so aoartmaji. v katerih velja ležišče 45 din in počitniška stanovanja, v katerih 'je prosto- ra za pet ljudi. Za tako stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in kopalnico je treba plačati 315 din na dan. Pri vseh cenah je treba prišteti *e turistično takso, za naše državljane poldrugi dinar, tujci pa morajo pla- čati 3 din. D. GRČA Pogrebi LJUBLJANA: Danes popoldne bodo na Žalah svojci pospremili na zadnjo pot 83-letnega upokojenca Janeza Teršeliča (ob 16.15); 84-let- nega upokojenca Pavla Dolinška (ob 17. uri); 85-letno upokojenko Lucijo Krašovec (ob 17.45) in 77-letno upokojenko Alojzijo Gregorc (ob 18.15). V Stepanji vasi pa bo ob 15.15 pogreb 93-letnega upokojenca Jožeta Fekonje. KAMNIK: Na Žalah v Kamniku so se svojci popoldne poslovili od 79-letnega upokojenca Avgusta Mejača (ob 16 uri) in 35-letne uslužbenke Eve Grbec (ob 17. uri). DOMŽALE: Včeraj ob 16. uri so na Žalah v Domžalah pokopali 65-letno upokojenko Marijo Tršinar, danes ob 17. uri pa bodo svojci pospremili na zadnjo pot 72-letne-ga posestnika Jakoba Habjana. R. D Dvakrat veselo V Ljubnem v Savinjski dolini pripravljajo tradicionalni flosarski bal, v Braslovčah pa bo hmeljarski praznik CELJE, 31. jul. Konec tega tedna se bodo v Ljubnem začele prireditve letošnjega tradicionalnega flosarske-ga bala. Čeprav bo osrednji ceremonial v nedeljo popoldne, bodo namreč že v petek v Ljubnem odprli razstavo del domačih slikarjev Zdravka Bruneta in Lize Podpečan-Kuhar, v soboto pa še razstavo lesnih izdelkov Glin Nazarje. Zvečer bo še nastop pevskih zborov iz Ljubnega in Bočne, prižgali pa bodo tudi številne kresove ob bregu Savinje. Največ obiska pričakujejo Ljubenci seveda v nedeljo. Dopoldan so zato rezervirali za koncert godbe na pihala in nogometno tekmo, v kateri se bosta za pokal savinjskega flosarja pomerila nogometni klub Ljubno in Mercator iz Ljubljane, popoldne pa bodo začeli s povorko organizacij in društev Ljubnega in nato v veselem razpoloženju nadaljevali z osrednjim programom flosarskega bala. Sem spada udiranje splava, vožnja, flosarski krst in seveda ples, kajti bal je bal in marsikoga že zdaj srbijo podplati. Iskanje skupnega jezika Sodelovanje ekonomsko raziskovalnih ustanov iz Ljubljane in Maribora MARIBOR, 31. jul. — Danes so se tukaj sestali predstavniki inštituta za ekonomske raziskave iz Ljubljane in ekonomskega centra Maribor. Pogovora se je udeležil tudi predsednik regionalne komisije za razvoj severovzhodne Slovenije dr Tine Lah. Dogovorili so se da bo inštitut za ekonomske raziskave iz Ljubljane deloval predvsem na področju makroekonomskih analiz, ekonomski center Maribor pa na področju mikroanaliz in regionalnih analiz. Razprava je pokazala, da bo potrebna delitev dela med obema strokovnima ustanovama. Za boljše sodelovanje bodo izdelovali -skupni sistem med sebojnega informiranja. Razen tega boao medsebojno ocenjevali posamezne študije obeh strokovnih ustanov. Dogovorili st. se tudi za tesnejša sodelovanja strokovnjakov, ki delajo na podobnih temah. Organizirali bodo skupne kolokvije, na katerih bodo preučevali teme z najrazličnejših področij. Namen takšnega sodelovanja je med sebojna izmenjava izkušenj, ki bi jih lahko obe ustanovi koristno uporabili pri svojem delu. MARJAN KOS Letos so si turistični delavci Savinjske doline prizadevali uskladiti datuma dveh tradicionalnih prireditev: tudi hmeljarji namreč pripravljajo svoj praznik. Vendar se jim zaradi kongresa hmelja-jev v Miinchenu, kamor bodo svoje zastopstvo poslali tudi Savinjčani, to ni povsem posrečilo in tako se bo v soboto zvrstilo le nekaj prireditev iz njihovega programa Najprej bo v hmeljarskem domu v Žalcu zbor hmeljar jev, na katerem bodo podelili približno 30 najboljšim slovenskim hmeljarjem odličja, imenovali pa bodo tudi hme- ljskega starešino — letos nameravajo to dolžnost zaupati Antonu Stoži r ju iz Trnovelj — ter seveda iz šopka kandidatk izbrali letošnjo hmelj-sko princeso. Drugi del hmeljarskega praznika pa bo počakal na soboto, 11. in nedeljo 12. avgusta. Tedaj bodo vsa pota vodila v Braslovče, kjer bo že v soboto cvetlična razstava in razstava ročnih del in seveda ples pod vodstvom ansambla Borisa Terglava. Nato bo v Braslovčah še povorka, pa govor letošnjega starešine, kulturni spored in seveda vnovič — ples. Ce bo komu za resnejše stvari, si bo ob prireditvenem prostoru lahko ogledal še razstavo kmetijske mehanizacije SIP Šempeter. Seveda oba organizatorja obljubljata tudi dobro kapljico in prigrizek — ter vabita vse, ki si želijo lepega dne, v Ljubno oziroma Braslovče. IVICA BURNIK NOV POSLOVNO—STANOVANJSKI CENTER — Delavci gradbenega podjetja Grosuplje so že januarja začeli graditi ob Poljanski cesti v Ljubljani nov poslovno-stanovamjski center. Zgradili bodo 3 stolpnice, v katerih bodo stanovanja in poslovne pisarne, v pritličjih pa trgovski lokali. Predvidevajo, da bo prva stolpnica pod streho že konec tega leta ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. Foto: J. Zrnec Občanov barometer Zakaj davek? V dvajsetih letih pri železnici je bil V. Narden le enkrat na morju Vladimir Narden, 53-letni skladiščnik na ljubljanski železniški postaji, se ponaša z lepo ogorelo kožo, čeprav letos še ni bil na dopustu. Pa tudi ko bo preživljal dopust, ne bo videl plavega Jadrana. »Ni denarja,« je povedal. »Zadnjič sem bil pred dvajsetimi leti v Crikvenici na pravem dopustu. • Pa vas nič ne gane, ko vidite dopustnike na postaji? »To sem že prebolel. Malce me sicer že še vleče na dopust, pa kaj, ko vem, da družinski proračun takega izdatka ne prenese Zato v dopustniških dneh malce pomagam sosedom, če je potrebno, sicer pa zelo rad plešem m kegljam.« • Pravite, da ste skladiščnik. Delate pa v uradu za najdene premete. Je to vaše delovno mesto? »Stalno ne' že pet let pa zamenjujem kolego, ki dela tu, kadar gre na dopust. Zato se tudi med najdenimi predmeti kar dobro znajdem.« • Precej stvari se je ie nabralo v vaših prostorih. Kam jih. boste dali, če lastniki ne bodo prišli ponje? »Najdene stvari na vlakih in železniških postajah v skoraj polovici Slovenije hranimo pri nas 3—5 mesecev. Nato jih prodamo na dražbah. Naslednja dražba bo 6. septembra, sicer pa so vsake tri mesece.« • Pa na diaibah lahko vse prodate? »Najlaže prodamo sezonsko blago. Rokavic, na primer, sedaj nihče on kupi. Vidite pa, da imamo pri nas vse, od dežmkov do zimskih plaščev. Pa še dva para bergel, dva zidaka, čisto navadna, TV anteno in še marsikaj drugega « • Pa pridejo po izgubljene predmete k vam tudi taki, ki niso nič izgubili? »O, tudi to se dogaja. Vendar nepridipravi doslej prt nas še niso .meh uspeha. Veste, nekateri postopajo po peronu, si aooro ogledajo stvari, ki jih sprevodniki z viakov prinesejo v urad za najdene predmete, in potem pridejo sem ter lažejo, da je tista stvar njihova. No, k sreči ne morejo videti, kaj je notri, in seveda zato tega tudi ne morejo povedati. Ko pa pričnejo ugibati, mi že 'emc, s kom imamo opraviti...« • Pa vi veste, kaj je v vseh teh kovčkih, potovalkah in zavojih, ki jih hranite? »Vem, saj vsako potovalko in kovček komisijsko odprčmo in ocen mo vsebino. Ce se lahko pokvari, jo uničimo, sicei pa spet zapremo in tako čaka na lastnika.« • Kako opravljate svoje delo: z veseljem, ker ga morate, ali z odjtorom? »Kar iad deiam, ne zdi pa se mi prav, da mene, ki že 20 let delam pri železnici, premeščajo z mesta na mesto, nekateri, mnogo mlajši, pa lahko neprestano opravljajo isto drlo.« • in kaj boste vprašali javnega delavca? »Nič ga ne bom vprašal. Le povedal mu bom nekaj. Leta 1958 sem si zgradil s svojo plačo, ki znaša danes 1.600 din, in s pomočjo bančnega kredita nizkopritlično hišico, v kateri si kopalnice še sedaj nisem mogel urediti. V bančni kreditni pogodbi je pisalo, da moram dolg odplačati rto 1982. leta in da bom do takrat oproščen davka /.a hišo. Kot grom z jasnega neba pa me Je prizadela položnica davkarije, da moram letos plačati 1.160- dinarjev davka za hišo. Zato torej, ker sem se vsemu odpovedal, dal vse za skromno hišico, kjer smo našli dom jaz, žena in štirje otroci. Garal sem, da sem rešil naš stanovanjski problem. In zato naj plačam. Ce pa bi imel družbeno stanovanje, živel udobneje in raz-košneje, pa davka ne bi plačal. To zares ni pravično. Zato davka še nisem plačal in sem se pritožil.« BRANKO PODOBNIK Kinematografi SPORED ZA SREDO LJUBLJANA KINO UNION: premiera ameriškega barvnega CS zgodovinskega filma CROM WELL,. Prod.: Columbia, 1970 Scenarij :n reži.ia- Ken Hughes Glavne vloge- R chard Harris Alec Guiness, Dorothv Tutin in drugi. Predstave ob 16.. 18 30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane! Brez tednika! POLETNI KINO DOM JLA: ameriški barvni CS film DE MONI. Režija: Ken Russei Glavne vloge: Vanessa Redgra ve. Oliver Reed in drugi Pred stava ob 20.30 Samo danes! KINO KOMUNA: premiera francoskega oarvnega ljubezenskega filma RAFAEL ALI RAZ VRATNIK Režiia. Mi che! Deville Igrajo: Maunce 'Ronet, Francoise Fabian Jear Vilar m drugi. Tednik št 31 Predstave ob 15.. 17., 19 in 21 un Ob 10 uri MATINEJA franco skega oarvnega Mma VDOVA COUDERC (S:mone Signoret in Alain Delon.) Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barvna VV erotična ko ' medija RDEČI RUBIN Režija: Anneiise Meineche Igrajo: Lotte Horne. Elin Reimar in drugi Predstave ob 16., 18 m 20. ur: Ni primerno za otroke! Zadnji krat! KINO SISKA: špansko-angleški barvni pustolovski vestern VIVA PANCHO VILLA Režija- Gene Martin Igrajo: Telly Savalas. Clint Wal ker in drugi. Predstave ob 16., 18 in 20 uri Tednik št. 29. KINO SAVA: italijanski oarvni CS pustolovski film TIGRI MALEZIJE Režija: Umberto Lenzi Igrajo: Steve Reeves, Genevieve Grad in drugi. Tednik št 28 Pred stav: ob 18 in 20. uri. Zadnjikrat. Prodaja vstopnic uro pred za četkom predstav KINO KRIŽANKE: ameriški film DIVJAK. Režija: Laslo Benedek Igrajo: Marlon Brando, Lee Marvin. Marie Mur phy Robert Keith Znamenito delo o upornih mladeničih, ki so s svojo navzočnostjo noč m dan strahoval- manišp ameriško mestece Prestava «amo ob 20 uri Prodaja vstopn c uro pred začetkom. KINO TRIGLAV: ameriški barvni vestem EL CONDOR. Režija: John Guiller-min. Igrajo: Jim Brown, Lee Van Cleef m Patrick 0*Neal Predstavi ob 18. in 20 uri Pro da ja vstopnic od 17 ure dalje Film m primeren za otroke! KINO VEVČE: francoska barvna kriminalna ko medija VESELI LOV NA Dl A MANTE Igrajo: Jean Yanne. Mireille Dare in Bernard Blier. Predstava ob 20. url. KINO DOMŽALE: danski barv film JAZ ŽENA (III. del), ob 1$. in 20. uri. KINO RADOMLJE: ital. barv. film RATTLER KID, ob 20. uri. KINO MENGEŠ: Špan.-ital. barv. CS film NOC NASILJA V TOMBSTONU, ob 20 uri. Dežurni zdrav ni, LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služ ba je za nujne obiske na domu od 19 do 7 ure, ob nedeljah in praznikih ves dan m to v nasled njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063. Vič—Rudnik: Postojnska 24, tel. 6M21. Moste—Polje: Prvomajska 5, tel. 316 155 Siska—Šentvid: Derčeva ulica 5. za občinsko stavbo, tel. 55-221 Medvode: Medvode, tel 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039, telefon LM štev 783-002 Služba stalne pripravljenosti Je na območju Cmuč, telefon štev. 314-317, Dobrova — Polhov gradeč, Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska m praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku. Kidričeva l/II. soba št. 5 Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19 do 7 ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih — ves dan Dežurna lekarna LIUBI..IANA Centralna lekarna ZAVOD M ING. STANKA r! BLOUDKA LJUBLJANA KOPALIŠČE ILIRIJA vas pnčaku je jtudi danes, seveda če ne bo deževalo. Temperatura vode je kljub hladnejšemu vremenu 23 stopinj C, cene pa so naj nižje (vstopnina in souporaba omarice 2,50 dinarja). SfOpofcl:«l je odprta danes m jutri od 20 ure do pol enih. ob koncu tedna pa celo pol ure dlje. Vstopnina z vračunano garderobo je 10* di nar jev Na voljo vam je tudi bi fe. bogato založen po zelo nizkih cenah Mlajši od 18. leta nimajo vrstopa! 11.45—14.45 Iz moje diskoteke; — vmes ob 12.00 Poročila, obvestila; 13.30 Aktualna tema; 14 30 Poročila, obvestila Poročilo protifitof-torne službe Ker so ponovno nastopili ugodni vremenski pogoji za razvoj krompirjeve plesn:. priporočamo proizvajalcem krompirja, da ponovno temeljito poškropijo vse krompirjeve površine. Kjer je krompir že močno na paden po krompirjevi plesni, je nevarnost okužb gomoljev V ta kih primerih priporočamo takoj, šnje uničenje cime Cimo un či-mo mehanično, s tem da Jo čim niže pokosimo n takoj odstrani mo ali pa jo uničimo ? reglonom v količini 3 do 5 litrov na hektar Prot: krompirjevi plesni ali fi toftori škropimo z enim nasled njih pripravkov: »antracol« 1,5— 2 kg/ha ali »bakreno apno 25« — 12 kg/ha ali »bakreno apno 50« — 6 kg/ha ah »bakreno apno super« 3—3,5 kg/ha ali »brestan 60« — 400—600 gramov/ha ali »cuprabl^u N« — 4—6 kg/ha ali »cuprablau Z« — 3—4 kg/ha ali »dithan M 45« 2,5—3 kg/ha Kmetijski inštitut Slovenije Poročilo protipero-nosporne službe Razen posameznih nasadov, ki so bili prizadet; po toč; ali ne kateri po oidiju, na splošno vinogradi v Sloveniji iepo uspevajo Direktna nevarnost peronospo-re za grozdje je minila, obstaja pa še nevarnost pojava pozne perono spore na zalistnikih n vrhovih po ganjkov predvsem v bujnejših na sadih. Zato priporočamo vinogradnv kom. da v začetku avgusta opra vij o zadnje škropljenje vinogra dov proti peronospori in oidiju Za to škropljenje priporočamo predvsem bakrene pripravke kot so: 0,1 odstotna bordijska brozga ali 0,4 odstotni cuprablau Z. Ce teh n: na voljo, uporabimo organske pripravke: 0,2 odstotni my codifoi al: ortho phaltan ali 0,25 odstotn: antracol ah dithan M 45 Pripravkom prot: peronospori obvezno dodajte še o.2 odstorn cosan al; 0,1 odstotni afugan ali 0.125 odstotni karathan WP da istočasno zavarujete grozdje m trto tudi pred oidijem Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod SRS Loto 31. kolo — prvo žrebanje: 2, 4, 5, 25, 30, dodatna 31; drugo žrebanje; 10, 18 , 25 , 32, 34 in dodatna 31. REVzaTV1 RADIO IN ZABAVNO GLASBO Še letos spominska plošča Francetu Bevku IDRIJA, 31. jul. — Na seji koordinacijskega odbora družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Idrija so sklenili, da bodo še letos odkrili spominsko ploščo pokojnemu primorskemu pisatelju Francetu Bevku na rojstni hiši v Zakojci pri Cerknem. Pokojni pisatelj France Bevk je bil častni občan idrijske občine. J. J. Vse več krvodajalcev IDRIJA, 31. jul. — Prejšnji teden je bila v idrijski občini krvodajalska akcija. Kljub temu, da so v večini tovarn kolektivni dopusti, je bila izredno velika udeležba krvodajalcev. Njihovo število se v idrijski občini zadnja leta počasi dviaa. J. J. * Zelenjavni sokovi Iskati pri navadnem! Rdeča pesa je navadna cenena povrtnina, toda njen sok je »čudežen«, kar so vedeli že stari zdravniki — Njena zdravilnost je zdaj znanstveno dokazana Da je zadnje čase v sredstvih obveščanja vse polno opozoril glede zelenjavnih sokov, ni naključje. Predvsem gre za novost posebno občutljive vrste — za prehransko novost, ki bi se pri nas težko udomačila kar sama od sebe. Potrebno je torej združeno prizadevanje in'ker smo mnenja, da stvar zasluži to prizadevanje — o tem so nas prepričali tudi strokovnjaki medicinske in živilske stroke na nedavnem posvetovanju — smo se mu rade volje priključili s podrobnejšim obnavljanjem zdravilne koristnosti novih zelenjavnih sokov, ki jih je začel proizvajati Fructal iz Ajdovščine. če smo zadnjič govorili o paradižnikovem soku, oziroma o zdravilnih vrednostih samega paradižnika, pa' se danes pomudimo pri soku rdeče pese. Ker ni gostljat in Je prijetne, »znane« arome, bo našemu tradicionalnemu okusu morda še najbližji in ob njem se bomo lažje privadili uživanja še drugih zelenjavnih sokov. Zdravilo zoper levkemijo Da je rdeča pesa zdravilna rastlina, ljudsko zdravilstvo že dolgo ve. Naši predniki so prisegali, da žene njen sok na vodo, topi sečno kislino, da obnavlja in čisti kri. Uživali so jo pri pomanjkljivem delovanju jeter in žolča pa tankega črevesa. Tudi pri katarju ali kronični hripavosti so Jo priporočali. Dajali so jo slabokrvnim mladim ljudem, oslajeno z medom, ali pa so z rdečo peso celili rane. Znanstvena medicina se za njo dolgo ni menila, čeprav so slavni antični zdravniki, med njimi Dioskurid ali Ga-len, rdeči pesi pripisovali zdravilne moči, ne da bi seveda poznali njih vzroke, šele ko je 1. 1961 madžarski zdravnik, in raziskovalec dr. A. Ferenczi objavil znanstvene izsledke o sestavinah rdeče pese, medicina spoštljive-je gleda na to najbolj običajno zelenjavo, ki jo kmetje z vozovi vozijo na trg in jo je najti v vsakem vrtu. Dandanes pa ni nobenega dvoma več, da sodi rdeča pesa med zdravilne rastline. £ Madžarski zdravnik je od- kril, da je v soku rdeče pese antocian, zdravilna snov, ki preprečuje razvoj tumorja. Da je v njenem rdečem barvilu veliko železa, ki obnavlja in aktivira 'rdeče krvničke, hemoglobin prinaša v rakaste celice kisik in s tem normalizira dihanje eelic, to pa zadržuje divjo rast in napadeno tkivo dobi spet normalno strukturo. Odkrili so, da je ta lastnost soka rdeče pese neposredno zdravilo zoper krvno bolezen, levkemijo! »Čudežni sok« uravnava pritisk Dr. S. Schmidt je dalje ugotovil, da je sok rdeče pese dragoceno zdravilo zoper rentgenske žarke in posledice radioaktivnega sevanja' In ta MI!!lilllll!l«l!llllilllllllll!l!lllllllllllllilll!!l|l!ll|||!|||||!ll|||||||||||il!|||||||||M^ POT IZ LABIRINTA »zgradba« postane takšna, kakršni so elementi, torej Stalno rubriko za pogo- podobna svojemu »izviru« vore O Osebnih težavah — materi. Preveč ženskih vodi dipl. psihologinja P°*ez v strukturi moške Azra Kristančič mnogo Okorel večen samec? Kmalu bo star 50 let. Živi z mamo, ki je že precej v letih in vzorno skrbi za- takega pripeti normalnemu moškemu? L. S., Ljubljana osebe pa povzroča problemov. Intimna doživetja takšnih oseb so lahko zelo mučna. Povzročajo mnoge posledice na psihičnem ravnotežju. Občutijo — zavestno ali podzavestno — da niso kot Kako se lahko pripeti kaj njihovi vrstniki. Čutijo, da takšnega? Ali je »ženska na- niso zadovoljni, stopnjuje rava« prirojena? Psihologija se občutek manjvrednosti, danes.ve, da »prirojenih na- utrjuje se spoznanje, da ni-rav« ni. Ljudje z vsemi do- so sposobni za življenje, brimi in slabimi lastnost- kakršnega živijo drugi. Remi nastajajo med individu- akcije na takšna spoznanja __ alno revolucijo. Do odklonov so različne, od raznih psi- njo. Kuha ji, pere, posprav- Pa pride, kadar so na začet- hičnih motenj do zelo dra-Ija ... Kolegi se vedno nor- ku razvoja vplivne posebne matičnih. čujejo, da je ženska ne razmere pri vzgoji. Ga boste spremenili? Mor- moški. (Povedati moram, da Za kakšne razmere ali po- da vam bo uspelo, čeprav sva skupaj v službi!). Meni Soje gre? Za razmere, ki so izkušnje kažejo, da so kljub pa je bil všeč, čeprav sem prispevale, da se proces vsemu redki, ki so priprav- mlajša skoraj 20 let. Misli- identifikacije usmeri k ne- ljemi pri teh letih začeti la sem, da mu tudi jaz uga- kemu realnemu objektu naj- znova in povsem drugače. jam in na mojo pobudo sva bližjega okolja, in to nas- tudi kdaj kam šla. Toda ve- protnega spola — k materi. del se je, kot da bi bila jaz Opazka »vrgel se je po ma- njegova sestra. Najraje se teri« ima svoje psihološko pogovarja o gospodinjskih opravičilo. Nadloge pridejo, zadevah in o kuhanju, o če- kadar proces identifikacije mer res veliko ve. poteka »navzkriž«, to je ka- Po nekaj mesecih sem ho- dar sinu pomeni mati vse, tela ugotoviti, pri čem sem kadar od nje vse »požira« in ali lahko sploh kaj in kadar jo do zadnje po- upam. Prosila sem ga za re- drobnosti in malenkosti po- sen pogovor. Povedal mi je, snema. Enako odnos' hčer- da je bil oče že precej star, ka — oče. Tako sprejetih — —. , . .. lastnosti se mlad človek tež- ko znebi v naslednjih letih svojega življenja, ker so kvalitetno drugačne od vseh njegovih poznejših izkušenj. ravilih), ga vodila s seboj Razen tega pripadnost ma- skrajšala. Bistvo sem zadene sestanke s prijateljicami, teri nikoli ne zbledi, ker la, ah ne? Kaj naj rečem? da je on užival, ko je do- takšna mati intenzivno vsi- Ali vaša žena enako misli? ma materi pomagal pri go- ljuje svojo osebnost v času, in če je vse tako, kot pra-spodinjstvu. Kot je rekel, je ki je pomemben za formira- vite, potem ste se »doko-vedno raje pekel torte, kot nje mlade psihe. pali« do resnice, da »spo- igral s prijatelji nogomet. Gre v glavnem za matere, sobnost imeti rad« ni vsem Ko je oče umrl, je dejal, se''a ter im je sin edini »up in je mama še bolj navezala tolažba«. Pod vplivom subjektivnega mnenja, da njihova osebna sreča na drugih področjih ni uresničena, se do skrajnosti posvečajo svojim sinovom in jih veže- ko se je on rodil, da je bil zelo zaposlen in da ga je sploh redko videl, živel je z mamo, ki ga je učila delati (pomagati pri njenih op- Ne zna ljubiti Rad imam ženo in svoja čustva tudi kažem. Ona je dobra, pravi, da me ima rada, vendar jaz tega ne občutim. Kot da ne zna ljubiti... S. O., Ptuj Ne sem zamerite, prosim, da vaše pismo močno nanj, na svojega sina. živela je samo zanj ter pri tem ni pozabila poudariti, kako so sedanje ženske slabe in nevredne njega, njenega si- na. Po vsem tem mame niti jo nase z »zlatimi verigami«. noče niti ne more zapustiti, je rekel. Mama ne bi trpela druge ženske, njemu pa je tako, kot je, prav, lepo. Bila sem nesramna in sem ga naravnost vprašala, če je V času, ko bi otrok moral imeti malo samostojnosti in ko bi moral dobiti tudi nekaj . izkušenj od drugih, ko hi se moral zanimati za svoje vrstnike in njihove zaba- seksualno normalen. Rekel ve, takšna mati poskrbi, da je, da je in da mi to tudi lahko dokaže, če že hočem. Seveda takšnega dokaza samo zaradi dokaza nisem hotela sprejeti. je edini izvir vtisov in doživetij svojega otroka. V takšnih razmerah je vloga očeta potisnjena v v ozadje, mati dominira. g Ni mi pa vseeno. Zato me Vse, kar »pride« od nje, po-stitmosti imeti rad E zanima, ali je mogoče spre- meni »gradbeni« material, nauči že kot otrok. m J meniti njegove prirojene iz katerega nastajajo teme- Seveda, če je ' v domu gf Jj lastnosti? Kako se lahko kaj lji otrokove psihe. Z leti staršev doma tudi ljubezen. 1 ........................................................................... enako dodeljena. Dodeljena sploh ni, ampak jo je treba — kot mnoge druge psihične funkcije v duševnem življenju ljudi — graditi in si jo privzgojiti. Na njen razvoj vplivajo vse okoliščine, ki vplivajo tudi na razvoj drugih človeških psihičnih sposobnosti, pa tudi na razvoj psihičnega življenja nasploh. To so vsi tisti vtisi in izkušnje, ki že od zgodnje mladosti zapuščajo svoj pečat na nastajajočo psiho mladega človeka. Pomembna so torej že leta otroštva v hiši staršev. Mimo lahko rečemo, brez strahu pred pretiravanjem, da se spo-človek rastlina raste tako rekoč za vsakim plotom ... Tako, kot je bil rekel slavni zdravnik Paracelsus: »Iskati je treba pri navadnem.« Tudi malarični bolniki se zdravijo s sokom rdeče pese, njen »čudežni sok« pomaga pri akutnih vročinskih boleznih, pri začetni gripi, uravnava krvni pritisk — zlasti pri bolnikih, s prenizkim krvnim pritiskom — aminske kisline v pesnem soku pa ugodno vplivajo na delovanje živcev in možganov. Rdeča pesa potemtakem ni samo poceni, ampak je tudi ne sme pogrešati nobena domača lekarna. Ima dosti kalija, kalcija, fosforja, žvepla, Joda, železa, bakra in še sledi zelo učinkovitih, a redkih in važnih kovin rubidija in cezija. Ne manjka v njej tudi anto-cena, ki so ga odkrili šele nedavno in ki ustavlja raka. Poleg ogljikovih hidratov, rastlinske beljakovine in maščobe so tu še vitamini B1, B2, C In P. Pomanjkanje vitamina P povzroča neke bolezni krvi, pri odpravljanju skrbuta pa je prav tako pomemben kot vitamin C. Vitamin B2 je koristen pri nastajanju krvi. Skratka: cela vrsta zdravilnih učinkov je skrita v navadni rdeči pesi, zato ji moramo posvetiti primemo, pozornost. In še to je-važno, da zdravljenje z rdečo peso nima škodljivih posledic, pri želodčni kislini ni najti nobenih sprememb. Domači recepti Za gospodinje še nekaj napotkov: na rezine narezano rdečo peso vlagamo samo v pravem vinskem kisu, ne pa v umetnih kisih! Bogatijo nam z vitamini revno zimsko prehrano. Poljski »baršč« je osvežujoča pijača, ki žene na vodo in iz telesa odpravlja kuhinjsko sol in sečno kislino. Pripravljamo ga sproti, torej ne prevelike količine, da je pijača vedno sveža. In sicer takole: sveže rezine denemo v glinast lonec, prelijemo z vodo in postavimo v prostor s sobno temperaturo (pozimi v bližino ognjišča), kjer bo vsebina prevrela. Cez osem dni to sladko-kiselkasto tekočino precedimo skozi laneno krpo. V času, ko razsajajo nalezljive bolezni, gripa ali kakšna griža, lahko doma sami iztisnemo sok iz rdeče pese in ga presnega pijemo po požirkih. Iz 1 kg sveže rdeče pese dobimo približno 7 del soka. Vendar pa se nam poslej ne bo treba več truditi s stiskanjem, saj v majhnih sodobnih stanovanjih tudi nimamo pravega prostora za hrambo. Zato so stekleničke z naravnim sokom rdeče pese dobrodošla razbremenitev gospodinjstva. Skoda le, da ni dobiti gospodinjskih litrskih steklenic — ob dosedanjih dvodecilitrskih ah gostilniških. Ne čudite se tudi, če boste v trgovinah te zelenjavne sokove še zaman iskaU. Tudi trgovci se morajo na novost šele privaditi. Prihodnjič in za konec bo na vrsti še zelena, kot sestavina zelenjavnega koktajla. OLGA RATEJ knjižno* *uc,i polico m* Foto: Janez Zrnec Nesreče pri kopanju Ne samo morski jež Kakšne manjše in večje nevarnosti prežijo na kopalca v vodi (razen utopitve, o kateri pa smo že obširno pisali in opozarjali na pravšno prvo pomoč)? Poletna vročina, ko sonce neusmiljeno žge in postajajo dnevi v mestih neznosni, nas sili, da vsak prosti čas izkoristimo za kopanje, pa čeprav v prenatrpanih mestnih kopališčih. Kdor le more, pa pohiti do bližnjih rek ali jezer in če se le da, vsaj za nekaj dni k morju, pa čeprav je morje za domače dopustnike iz leta v leto bolj »slano«. Vendar tudi kopanje ni brez nevarnosti. Ljudje se pri kopanju v morju najbolj boje morskega psa, čeprav jim preti z njegove strani najmanjša nevarnost, saj bi lahko na prsta prešteli smrtne žrtve v zadnjih desetih letih. Pri poškodbah pri kopanju v morju so najpogostejši ubodi zaradi morskih ježkov ter poškodbe zaradi raznih strupenih ožigalkarjev in strupenih rib. Bodice moramo čimprej odstraniti, sicer se nam vsa stvar grdo ogno-ji: Pri poškodbah zaradi ožigalkarjev moramo takoj odstraniti vse lovke, poškodovano mesto pa premazati z alkoholom ali pa potresti s hladilnim pudrom. Dobro delu- Tuje maže vlečejo Pri izbiranju kozmetike dajejo naše žene prednost tujim licencam Jugoslovanske statistike žal nikjer ne registrirajo, koliko denarja za nego in ličenje potrošijo naše žene in dekleta. Vsekakor se zdi, da tu zaostajamo za zahodno Evropo, bržkone pa smo pred vrstnicami iz vzhodne Evrope. Pri nas je namreč izbira kozmetike že kar velika. Tako velika, da se potrošnica skoraj ne znajde, ko mora izbirati dobro med dobrim. Zanaša se predvsem na reklamo, ki pa seve ne more biti objektivna, in na priporočila svojih znank ali prijateljic. Na splošno velja, da se naše ženske veliko bolj zanimajo za uvoženo kozmetiko kot za domačo, če ne pa vsaj za licenčne proizvode z zvenečimi imeni. »Najtežje je najti ustrezno sredstvo za posamezno kožo,« ve povedati naslednica slavne Helene Rubin-stein, »zagotovo najslabše pa je pogosto menjavati preparate.« Ce se vam torej enkrat posreči dobiti pravšen nasvet za vašo kožo, tedaj ste lahko zadovoljni in denarja ne boste metali skozi okno. je tudi Phenargan mazilo. Podvodni ribolov Zadnje čase je ob naših obalah vedno več bolj ali manj izkušenih podvodnih ribičev. Vedno več je poškodb s harpunami, ki so lahko tudi zelo nevarne. Pri potapljanju v velike globine, zlasti danes, ko so na razpolago različni dihalni aparati, pa pretijo potapljačem še druge nevarnosti. Pritisk vode, ki za vsakih deset metrov globine naraste za eno atmosfero, ima lahko kvarne posledice za uho in ravnotežni aparat v ušesu. L^hko pride do raztrganja bobničev in krvavitev v srednje uho. Pri potapljačih, ki se spuščajo v še večje globine, se lahko pojavi globinska narkoza, ki se kaj rada konča z utopitvijo. Posebno nevarnost predstavlja tako imenovana ke-sonska bolezen. Pri potapljanju zaradi povečanega pritiska prehaja vedno več duši-kar iz tkiv v kri; če se potapljač naglo dvigne na površino, se ta dušik osvobaja v obliki mehurčkov, ki lahko zamaše žile v možganih, pljučih, hrbtnem mozgu in drugih organih ter povzroče smrtne poškodbe. Zato se je potrebno dvigati le počasi iz globine, sicer pa je potreb- no uporabiti posebne komore, ki jih imajo posebni oddelki bolnišnic. Skoki na glavo Posebna previdnost je potrebna pri skokih na glavo, zlasti v plitvo vodo, ker lahko pride do težkih poškodb lobanje in hrbtenice, zlasti v vratnem predelu, kar ima za posledice smrt ali najtežjo invalidnost s popolno ohromitvijo. Niso tako redke tudi poškodbe, ki jih zadajo kopalcem motorni čolni. S strožjimi predpisi o uporabi in vožnji teh čolnov upajmo, da bo tudi s te strani manj nevarnosti. Kopanje naj nam bo v užitek in razvedrilo, vendar nikoli niti za hip ne pozabimo na previdnost! dr. RASTA RAKAR Samopomoč Zalite lončnice Kako poskrbeti za rože, ko greste na dopust, stanovanje pa ostane prazno? — Opeka v kadi ali večji posodi Nemalokrat se v teh vročih dopustniških dneh na straneh humorističnih časopisov pojavljajo karikature moških, ki s kanglico za zalivanje rož tekajo po stanovanju od lončka do lončka, še večkrat so gostujoče zalivalke sosede ali tašče. Toda, ali veste, da lahko svojim rožam naredite večjo uslugo, če zanje sami poskrbite’, še preden odpotujete. Predvsem morate ločiti sobne rože od balkonskih. Sobne rastline v lončkih znosite na eno mesto — bodisi v kopalnico bodisi v kuhinjo. Preden jih zložite v kad ali pomivalno korito, zavarujte dno s krpo, da ga ne odrgnete, čez krpo zložite opeke in šele nanje postavite- lončke. Namesto opek so dobri tudi poveznjeni prazni glinasti lončki. Za konec v kad stočite toliko vode, da sega do dna cvetličnih lončkov; opeke so namreč zelo porozne, zato sproti popijejo toliko vode, LJUBLJANA,CELOVŠKA 317, TELEFON: 53 681 - . *■ ^ ^ -. 'Z OBLAZINJENO POHIŠTVO 'V;} ■■ ' ..*V LJUBLJANA. CELOVŠKA 317, TELEFON: 53 BBS GIVENCHY — Ogromni cvetovi NINA RICCI — Plisirani oblak SP5' CARVEN — Poletni vrt kolikor je žejna rastlina potrebuje. če pa ste v stanovanju pustili sina ali moža, ki bo sredi vročine potreboval kopalno kad, se lahko znajdete še drugače: kad naj zamenjajo velike plastične posode ali emajlirane. Nič več opravka ne boste imeli z balkonskimi rožami. Umaknite jih v najbolj zaveten kot, zložite jih v stare lonce, še prej pa vanje podstavite opeko in jih nato napolnite z vodo. Tako vas bodo vaše ljubljenke zdrave in zalite dočakale, ko se vrnete z dopusta, četudi vas ne bo doma ves mesec. Sol proti v ■■ žeji V hudi vročini se potimo in izgubljamo sol, ki jo je treba nadomestiti V pasji vročini si pomno-žujemo količino pijač, včasih kar v nedogled. Potem slišimo pripombe: več piješ, bolj si žejen — ali, kar boš popil, boš zopet s potom oddal. To v glavnem velja za sladke pijače, ki nas zaradi sladkobe ne odžejajo. Torej držijo očitki in še pomanjkljivost več, sladkor nas redi. Kaj pa pijače s solmi? Sol v telesu omogoča, da se voda zadržuje v celicah, če se torej prekomerno potimo, s potom odhaja iz telesa tudi sol. Ako nadomeščamo le tekočino In to sladko, žeje res ne moremo pogasiti in se lovimo v začaranem krogu. Zato priporočajo zdravniki, da pijemo poleti slatine, ki dovajajo telesu mineralne soh, in jih tudi mešamo z drugimi pijačami namesto navadne vode. Dvakrat koristen in izvrsten je za žejo rahlo slan in odišavljen paradižnikov sok ali korenčkova mešanica. Tudi krožnik slanega peciva prija po prepotenem dnevu. St« se že kdaj v hribih »odžejali« s slanimi lešniki? Telesu ste dali tisto, kar ob prevelikem znojenju potrebuje. A. K. Drseči jermen na peti Rešitev težave je najbolj preprosta, kar si jih moreti zamisliti Imate v omari sandale, pri katerih vam neprestano uhajajo jermeni s pete? Kadarkoli jih oblečete, ste nejevoljni, saj se morate med hojo venomer sklanjati in sl popravljati ozek trak ob peti. Ali pa ga zabodite in čedne sandale spremenite v malomarne natikače. K elegantni obleki res ne sodi taka površnost, vrhu vsega pa je tako obuvalo še nevarno, saj se mimogrede spotaknete ali kar je še hujše, ostanete bosi sredi pločnika ali ceste. Se danes si kupite v trgovini ozek trak penaste gume, take, ki ga potrebujemo pozimi za tesnenje oken in vrat. Odrežite primeren kos in ga oblikujte točno po Jermenu. Prilepite ga ob notranjo stran in drsenja bo za vselej konec. Kako enostavno, kajne? A. K. v Železna volja Oktobra lani so iz Sovjetske zveze sporočili novico o novem svetovnem rekordu. Neki ruski inženir, tako je bilo rečeno, se je v enem letu 57-krat odvadil kajenja in s tem potolkel rekord Marka Twaina, ki se mu je to po srečilo samo 50-krat. Moška šala — Moja žena govori, večno govori. — Pa o čem toliko govori? — Ne vem, noče povedati. Moda Tanko in božajoče Kaj so pripravili pariški modni krojači ob morju in doma: simfonije rož na Poletne večerne obleke, ki so jih za vroče večere pripravile naše tovarne, gotovo poznate vsaj iz izložb, si j je poletje na višku, veliko vas je že na dopustu’ na morju tam in tukaj pa je dovolj večernih prireditev. Kaj pa nosijo za mejami? Poglejmo mini revijo večernih modelov znanih kreator-jev. Seveda se vsi krojači držijo pravila, da mora zvečer izstopati nenavaden kroj, ki ga poudari material in vzorec. Topel poletni večer terja lahek, pa tudi prozoren material, zato je večina modelov iz muslina, svile, organdija, prave svile, krepona ... Material je enobarven, če kroj zahteva, so še gube, plise, velikokrat pa je glavni mik modela potiskan vzorec. Za večer pa še posebej velja, da je vzorec kar se da velik, fantazijski in seveda večbar- ven (če ste pogumni in močno zagoreli, pa naj bodo barve zelo močne, žive). Dekolte je lep, zato ga kre-atorji navdušeno propagirajo: dekolte spredaj, pa še globoko odprt hrbet. Da pa vse skupaj le ni čisto preprosto, dodajajo še najrazličnejše bogate šale, ki se imenujejo kar po kači boi, ker se mehko ovijajo okrog vratu in z dolgimi konci opletajo po hrbtu. Ravno tako lepa in učinkovita pa je obleka tudi brez dekolteja, zlasti če jo krasijo domiselno -krojeni rokavi, in sicer balonasti, pa lampijona- za poletne večere prij'etni podlagi sti, ki segajo le do komolca ali pa do zapestja. In k temu še primeren pas. Obleke, ki sem jih izbrala, so karakteristične za tri kre-atorje: tu je vedno ekstremni Givenchy z ekstravagantnim modelom in črno manekenko, potem elegantna in umirjena Nina Ricci s plisejem in slednjič za muslin navdušeni Carven. TAMARA jana SODOBNIŽENSKI TEDNIK Najhujši boj - v Celju Izmed .vseh šestih evropskih polfinalov za atletski pokal se največ negotovosti obeta prav na štadionu »Boris Kidrič« — Cilja naših atletov sta 4. mesti CELJE — Naše atletsko mesto ob Savinji bo ta konec tedna ena izmed šestih športnih prestolnic Evrope. Za evropski atletski pokal namreč tekmujejo v po treh moških in ženskih polfinalnih skupinah, v finale pa se bosta uvrstili po dve najuspešnejši ekipi z vsakega tekmovanja. In pri tem se prav v Celju obeta najhujši boj. Razdelitev polfinalnih skupin med moškimi je naslednja: • Celje: ZRN, Poljska, Finska, Španija, Švica, Jugoslavija, • Nice: NDR, Francija, CSSR, švedska, Romunija, Bolgarija, • Oslo: SZ, Velika Britanija, Italija, Madžarska, Norveška, Belgija. Medtem ko bržčas ni sporno, da se bodo ekipe NDR in Francije ter SZ in Velike Britanije kvalificirale za edinburški finale na Norveškem in v Franciji, pa je glede celjskega izida odprto vse. Trije kandidati so. Zahodni Nemci so sicer v rahli prednosti, možnost finalne uvrstitve pa imajo vsekakor tako ZRN kot tudi Finska in Poljska. Jugoslovanski cilj je 4. mesto, ki bi nas v naslednjem tekmovalnem ciklusu tudi razbremenil kvalifikacij in torej pomenil tudi finančni prihranek. Zlato Metki Papler Kranjska metalka diska prva na BAI mladih v Bukarešti BUKAREŠTA — Drugi dan mladinskih blakanskih atletskih iger je jugoslovansko zastopstvo osvojilo še 4 zlate kolajne. Ob Hegeda-šu — troskok (15,28), Janičijeviču — 5000 m (14:39,8) in naši moški štafeti 4 x 400 m (3:14,9) je na naj višjo stopnico zmagovalnega odra stopila tudi kranjska metalka diska Metka Papler, ki je osvojila prvo mesto z rezultatom 46,20 m. V Slovenijo gresta še dve kolajni, saj je Olimpijin metalec kopja Zalar z 62,40 m zasedel tretje mesto, Mariborčan Grošeta pa je tekel v jugoslovanski štafeti 4 x 100 m, ki je bila z 42,2 tudi tretja. V teku na 200 m je bil Grošeta 5. z 21,8, Horvatova pa je v skoku v daljavo zasedla 7. mesto 549), v skoku v višino pa si je s 165 cm delila 4.-8. V isti disciplini moških je bil Kokalj z 200 cm 7-—10. Se nadaljnje kolajne za SFRJ — srebrne: GaluŠič v hoji na 10 km (46:12,0, ženska štafeta 4 x 100 m (46,9), Veljanovska na 200 m (24,3), šipovčeva s kopjem (46,56), ženska štafeta 4 x 400 m (3:46,0 — nov. ml. rek. SFRJ), bronasti: Temin v skoku v višino (208 cm), Tomecičeva v teku na 800 m (2:09,1). Skupno je Jugoslavija osvojila 6 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih kolajn. Tudi naša dekleta četrta? Med ženskami so ‘ekipe v treh polfinalnih skupinah razdeljene takole: • Sittard: ZRN, Velika Britanija, Nizozemska, Francija, <5SSR, Jugoslavija, • Bukarešta: NDR, Madžarska, Romunija, Italija, Švica, Norveška, • Varšava: SZ, Poljska, Bolgarija, švedska, Avstrija, Finska. Nobenega dvoma ni o uvrstitvi v finale NDR, ZRN in SZ, hud pa utegne biti boj za druga mesta med Romunijo in Madžarsko, Nizozem- 8 8 i Tudi šampioni Na 10. festivalu mladine in študentov v Berlinu zmagovalci Ol BERLIN, 31. jul — Na atletskem tekmovanju v okviru 10. svetovnega festivala mladine in študentov bo nastopila tudi cela vrsta vrhunskih atletov iz 17 držav . Tako se bo najhitrejša ženska na svetu Renate Stecher (NDR) v teku na 100 m pomerila s sovjetsko šprinterko Bes-familnojo Poljakinjo Szewinško, Nizozemko Wilmo van Gool in drugimi. Poleg domače ekipe NDR bo imela najmočnejše zastopstvo SZ V vzhodnem Berlinu bodo namreč nastopih tudi olimpijski prvaki — Borzov. Sanjejev, Tarmak, Melnikova in Bragina. Zanimiv bo vsekakor dvoboj metalk diska Mel-nikove in Romunke Menisove. Med drugimi asi pa bodo na berlinskem festivalu preizkusili svoje moči še avstrijska skakalka v višino Gusenbauer, metalka kopja Janko. Poljak Wodzinski (110 m ovire), Belgijec Mignon (1500 m), Britanec Capes (krogla — 20,34), itd. Na gimnastični prireditvi bodo nastopili Japonci s Kato. jem, Kenmocem in Kasamacujem na čelu. Sovjete pa bo vodil Viktor Klimenko. V ekshibicijskem nastopu v dvorani bodo Berlinčani na ledu lahko pozdravili sovjetske tekmovalne in ‘plesne dvojice v umetnostnem drsanju: Rodnina-Zajcev, Smimova-UIanov, Pahonfova-Gorškov; na odbojkarskem tur. nirju bo igrala med drugimi tudi Jugoslavija, mladina in študentje pa se bodo na 10. festivalu pomerili še v judu in nogometu. 8 8 »M*—»»MMf— Le - „Ago“ Italijan Agostini osvojil 13. naslov svetovnega motociklističnega prvaka IMATRA — Po predzadnji dirki za cestno svetovno motociklistično prvenstvo, »Veliki nagradi Finske« v Imatri, so že znani prav vsi letošnji svetovni prvaki. Za zahodnonemškima prikoličarjema Endersom in Engelhardtom, ki sta naslov osvojila že pred tedni, ter Nizozemcem Jan de Vriesom (50), Švedom Anderssonom (125) ter Angležem Readom (500), ki so si naslove zagotovili prejšnjo nedeljo v Anderstorpu na švedskem, sta preostala naslova na Finskem osvojila simpatični Dieter Braun (ZRN, jamaha) v razredu do 250 kubikov in Italijan Giacomo Agostini (MV agusta). ki je v razre du do 350 kubikov osvojil že svo, 13. naslov svetovnega prvaka Možnosti za 1. mesto v skupni oce rri za SP je imel še Finec Lansi vuori, ki je po dirki izjavil no vinarjem, da Je padel zaradi slabe ga asfalta, zastopnikom japonske Jamahe, za katero pa LSnsivuon dirka v razredu do 350 kubikov pa je dejal, da je padel zaradi nefair vožnje Reada. ki tekmuje v razredu do 500 kubikov skupaj z Agostini jem za MV agusto. Jamaha se ni pritožila. DiiiHHiiiiiniiiiniiinmiiinjiiiimiinniiiiBnininiiimiiiiiiiiniinniiiimiiininiiniDninifniiHmiiimnnifiiniH!iniBniivniiniaiiiiiimiimiiiHiiiRaiiinir Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja podjetja »AVTO—KOČEVJE« Kočevje razpisuje po 104. členu statuta podjetja delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA Kandidati za to delovno mesto morajo poleg zakonskih in splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. : da imajo visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali komercialne smeri ali višjo izobrazbo zunanjetrgovinske smeri in vsaj 2 leti prakse, ali srednjo izobrazbo in vsaj 3 leta prakse v zunaiiji trgovini; 2. : imeti morajo pooblastilo za zunanjetrgovinsko poslovanje; 3. : organizacijske sposobnosti in ustrezne moralno politične kvalitete. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih m opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo na naslov: »Avto-Kočevje«, Kočevje, Ljubljnska c. 6, z označbo: >Za razpisno komisijo«, najkasneje 15 dni po objavi. 6967 pi!!ll]liiil!illllillll!ll!llllill!ll!ili!!!ltl!llll!!!lll!il!!llilllll{|l!llllllll!ll![||llllllllllll!lllllllll!111llllll!l!lllllllillll!lfll(lllliilllllillli!lllllllllllll|lil||ilil||ii]||j|||i|| GRADBENO PODJETJE GRANIT SLOVENSKA BISTRICA razpisuje za leto 1973/74 več učnih mest za poklic ZIDAR TESAR TERACER Interesenti naj prijavo pošljejo do vključno 20. avgusta odboru za kadre. Prijavi priložite spričevalo o končani osemletki in izpisek iz rojstne matične knjige. V delovno razmerje za nedoločen čas sprejme: ZIDARJE TESARJE TERACERJE In GRADBENE DELAVCE za potrebe gradbišč v Slovenski Bistrici in v Mariboru Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja. 6993 Najboljši po posameznih razredih na Finskem in oceni za SP — 125 kubikov: X. Buscherini, 2. Andersson, 3. Jansson; SP: 1. An-dersson 99, 2. Schurgers 67, 3. Mortimer 60; 250 kubikov: 1. L&n-sivuori, 2. Braun, 3. Dodds; SP: 1. Braun 80, 2. Lansivuori 64, 3. Dodds 47; 350 kubikov: 1. Agostini. 2. Read, 3. Dodds; SP: 1. Agostini 84, 2. Lansivuori 77, 3. Read 56; 500 kubikov: 1. Agostini, 2. Read, 3. Kneubtihler; SP: 1. Read 81, 2. Newcombe 63, 3. Agostini. Zadnja dirka za SP v Španiji bo 23. septembra. sko in Veliko Britanijo ter Poljsko in Bolgarijo. Za Jugoslovanke bi bilo četrto mesto v Sittardu imeniten uspeh, saj bi to pomenilo tudi uvrstitev pred CSSR, ki v ženski atletiki vendarle mnogo pomeni. Sicer pa — v nedeljo zvečer bo vse jasno ... Še podatki o dosedanjih zmagovalcih in uvrstitvah Jugoslavije — moški: 1965 — Sovjetska zveza, 1967— Sovjetska zveza, 1970 — NDR, ženske: 1965 — Sovjetska zveza, 1967 — Sovjetska zveza, 1970 — NDR. Jugoslavija je v polfinalih dosegla naslednje uvrstitve: moški — 1965 v Zagrebu 5., 1967 v Duisburgu 5., 1970 v Sarajevu 5., ženske — 1965 v Constanzi 4., 1967 v Wup-pertalu 5., 1970 v Herfor- du 5. SKOKI V VODO Ljubljana prva LJUBLJANA, 31. jul. — V nadaljevanju državnega mladinskega prvenstva v skokih v vodo se je sedem mladink pomerilo v skokih z deske, 16 mladincev pa s stolpa. REZULTATI — mladinke (deska 3 m): 1. Puljčan 254,20 , 2. Kralj (obe Medv) 252.70 . 3. Šubic (II) 235,10 . 4. Bavcon (Lj) 185,00 , 5 Taljčuki (Jed) 163.60; mladinci (stolp): 1. Grgurevič 281,70, 2 I. Kristan (oba Lj) 254,55 , 3. Jakupovič (Jed) 239,30, 4. Z. Kristan (Lj) 237,50, 5. Vla-slov (Jed) 200,10. EKIPNO: 1. Ljubljana 2411,06, 2. Jedinstvo (Zadar) 1692,16, 3. Medveščak (Zgb) 640,10, 4. Ilirija 528,60 , 5. Šibenik 398,80. TENIS Nastase prvi ISTANBUL — Mednarodni teni-ški prvak Turčije je postal Romun Nastase, ki je v finalu premagal Spanca Gisberta s 6:2, 3:6, 6:3, 6:2. AVTO-MOTO Od Bara do Beograda — najhitreje Palikovič BEOGRAD — Devetindvajsetletni Zagrebčan JOvica Palikovič, član AMK Sveučilišta, je zmagovalec 3. avtomobilskega rallyja Bar — Beograd (približno 1.000 km). S sovoznikom inž. S vaj cerjem je s svojim avtom renault 12 gordini zbral samo 2.216 točk. Drugi v skupni oceni je bil Branko Nagy (Akademac, zastava 101) z 2.346 točkami in tretji član beograjske C. zvezde Miodrag živanovič (zastava 101) z 2.352 točkami. Zmagovalci po posameznih kategorijah — nad 1.300: Palikovič (Sveučillšte) 2216, do 1.300 kubikov: Nagy (Akademac, Bgd.) 2346, do 1160 kubikov: Živanovič (C. zvezda) 2352, do 785 kubikov: Benedik (Akademac) 3079. Vzrok nesreče — okvara gume? Strokovnjaki o smrtni nesreči Angleža Williamsona v Zandvoortu ZANDVOORT — Okvara pnevmatike na sprednjem kolesu dirkalnega avtomobila march je bržkone vzrok usodnega smrtnega padca angleškega avtomobilskega dirkača Rogerja Williamsona na nedeljskih dirkah za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 v Zandvoortu. Williamson, ki je enajsta znana žrtev na avtomobilskih dirkah v letošnjem letu in po treh letih prva na dirki za SP med dirkači formule 1, je zgorel — pred očmi televizijskih gledalcev po vsem svetu. Po ogledu proge po dirki za »Veliko nagrado Nizozemske« so na kraju nesreče ugotovili, da je proga zaznamovana s 25 cm široko črno .sledjo. To je posledica gume, ki je eksplodirala, menijo strokovnjaki. Poleg tega so ob ŽRTEV TRAGEDIJE — Roger Williamson. zaščitni ograji našli sledove eksplozije magnezija. To pomeni, da se je avtomobil Williamsona vnel že ob trčenju v zaščitno ogrado. Preden je vozilo pokopalo pod seboj nesrečnega dirkača, je zletelo po zraku. SLOVENIJAŠPORT, export-import, Ljubljana, Dalmatinova ulica 1 objavlja naslednja prosta delovna mesta: ' 1. ŠEFA skladišča 2. POMOČNIKA šefa skladišča 3. VODJO prevzema blaga 4. VODJO odpreme blaga 5. VEČ PRODAJALCEV za nova skladišča 6. SNAŽILKO Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja, srednja stopnja izobrazbe ali VKV trgovski delavec, 10 let delovne prakse pri vodenju skladišča 2. srednja stopnja izobrazbe, VKV trgovski delavec, 8 let delovne prakse pri vodenju skladišč ali skladiščnih oddelkov 3. srednja stopnja izobrazbe ali VKV trgovski delavec, 8 let delovne prakse ali KV trgovski delavec, 10 let delovne prakse v skladiščnem poslovanju 4. srednja strokovna izobrazba, VKV ali KV trgovski delavec, delovna praksa v skladiščnem poslovanju 5. VKV ali KV trgovski delavec, najmanj 3 leta delovne prakse 6. NK delavka, najmanj eno leto delovne prakse Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 10 dneh od objave na navedeni naslov, kjer prejmejo tudi podrobnejše informacije v splošnem sektorju podjetja. '6973 Sijajni Finci § Lamed vseh šestih reprezentanc, ki se bodo v 1 soboto in nedeljo merile v evfopskem atletskem p polfinalu na štadionu Boris Kidrič, pospešeno na- ' stopajo le še Finci. K temu jih silijo tudi tekmo- j vanja — takorekoč od dneva do dneva, ki jih je 1 na Finskem več kot kjerkoli drugje. 1 In tako se tudi ni čuditi, da so že kar na dnev- p nem redu tudi izjemni rezulati. Samo v zadnjih B dneh se je finski metalec kopja Hanu Siitonen S spet povsem približal znamki 94 m (ali bomo v 1 Celju v njegovem dvoboju z Nemcem Woiferman- a nom videli svetovni rekord?), Penti Kahma je vrgel 1 disk čez 67 m, dvig forme pa je izpričal tudi olim- (J pijski zmagovalec Lasse Viren, ki je v teku na m 5000 m v Helsinkih zasedel drugo mesto za Novo- jj zelandcem Quaxom — 13:27,2. Na sliki: Viren še S vodi pred Quaxom, na skrajni desni svetovna re- 1 korder v teku na 10.000 m Anglež Bedford, ki je bil 1 šele peti. Telefoto: UPI j ■iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiniiiHiiiiiijiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Četrtič zmagal V 6. kolu medconskega šahovskega turnirja vodilni Lju-bojevič premagal še Horta, Ivkov pa remiziral s Pannom Po porazu remi V 12. kolu mednarodnega šahovskega turnirja IBM v Amsterdamu je Planinc remiziral in obdržal' vodilno mesto AMSTERDAM, 31. jul. —• Vodilni na mednarodnem šar hovskem prvenstvu IBM, velemojster Albin Planinc je po včerajšnjem porazu proti Petrosjanu v današnjem 12. kolu remiziral s Szabom ter ob remijih zasledovalcev tri kola pred koncem turnirja obdržal pol točke prednosti. Marovič pa je v 12. kolu premagal Ehklaarja. Rezultate s turnirja dobivamo s sodelovanjem uredništva RTV, Današnje kolo je bilo miroljubno. Noben od naj več jih Planinčevih tekmecev ni želel tvegati in zato so vsi hitro sklenili remije. Rezultati 12. kola: Planinc — Szabo remi, Marovič — Enkiaar 1:0, Ree — Smajkal 0:1, Lange-weg — Quinteros lt:0, Ribly — Kavalek 0:1, Radulov — Donner remi, Andersson — Spasski remi, Tiraman — Pe tros jan remi- Vrstni red po 12. kolu: Planinc 8.5, Petrosjan 8, Donner 7, Tim* man in Kavalek 6,5 (1), Spasski 6.5, Szabo 6 (1), Marovič, Ribly m Smej kal 6, Ree, Radulov in Andersson 5, Lengeweg 4 (1), Quin-teros in Enklaar 4. V preostalih treh kolih bo Planinc igral še s Quinterosom (kot črni), Spasskim (kot beli) in Enk-laarom (kot črni). Vsi rezultati Planinca in Maroviča Ker 90 bile vesti z mednarodnega turnirja IBM v Amsterdamu zlasti v začetku turnirja zelo skope, objavljamo vse rezultate naših šahistov Planinca in Maroviča v minulih kolih: I. kolo: Planinc — Smej kal remi, Radulov — Marovič remi; II. kolo: Doner — Planinc 0:1, Marovič — Andersson 1:0; III. kolo: Langeweg — Marovič 1:0, Planinc — Ree . remi; IV. kolo: Marovič — Planinc 0:1; V. kolo: Planinc — Andersson 1:0, Timman — Marovič 1:0; VI. kolo: Langeweg — Planinc 0:1, Marovič — Ri-bly remi; VII. kolo: Planinc — Radulov remi, Kavalek — Marovič remi; VIII. kolo: Planinc — Timman 1:0, Marovič — Petrosjan 1:0; IX. kolo: Ribly — Planinc 0:1, Szabo — Marovič remi; X. kolo: Planinc — Kavalek remi, Marovič — Quinteros remi; XI. kolo: Petrosjan — Planinc 1:0, Marovič — Spasski remi. PETROPOLIS, 31. jul. V sinočnjem 6. kolu drugega medconskega šahovskega turnirja je vodilni L j uboj e-vič vnovič zmagal. Premagal je češkoslovaškega velemojstra Horta ter ob prekinjeni partiji s Pannom vodi na lestvici pol točke pred Polugajevskim. Naš drugi velemojster Ivkov pa je remiziral s Pannom. Ljubojevič igra vse partije zelo borbeno, kar mu je doslej prineslo izvrstne rezultate ter vodilno mesto. Tega pa ne bi mogli trditi za Iv-kova, ki je tudi tokrat hitro remiziral. Ivkov je namreč preložil partiji prvih dveh kol, sedaj pa mora igrati non-stop, kar je zelo naporno in zato naš velemojster teži za hitrimi remiji. čeprav je do konca še enajst kol pa vrstni red že bolj ali manj kaže, kdo so glavni favoriti za prva tri mesta. Poleg vodilnega Lju-bojeviča so se za njim zvr- stili Polugajevski, Portisch, Mecking, Geller in Bronštajn, torej šahisti, ki so že pred turnirjem veljali za favorite. Rezultati 6. kola: Ljubojevič — Hort 1:0 (42), Ivkov — Panno remi (18), Mecking — Reshevsiky 1:0 (32), Portisch — Hug 1:0 (42), Kagan — Lian An-tian 1:0 (41), Smislov — Polugajevski remi (30), Gheorghiu — Savon remi (19), Biyiasis — Keres remi (33), Geller — Bronštajn prek. Vrstni red po 6. kolu: Ljubojevič 4,5 (1), Polugajevski 4, Mecking in Portisch 3,5 Že stotič Z jubilejnim beograjskim nogometnim derbijem štart poletne lige šampionov LJUBLJANA — Poletna liga nogometnih šampionov bo letos še bolj zanimiva. Poleg državnih prvakov Crvene zvezde, Partizana, Dinama, Hajduka, Vojvodine, Sarajeva in Željezničarja ho tokrat kot klub nastopila tudi državna nogometna reprezentanca, ki ji bodo trije spopadi, v Novem Sadu in dva v Sarajevu, služili za uigra-vanje novih zamisli zveznega kapetana Vujadina Bo-škova pred tekmo »desetletja«, pred odločilnim kvalifikacijskim obračunom s Španijo za uvrstitev na zaključni turnir za SP. Letna liga šampionov, ki je postala že tradicionalna, bo imela tri kola. V drevišnjem prvem kolu bo v ospredju vsekakor beo-Crveno zvezdo, še posebej zato, grajski spopad med Partizanom in ker se bosta kluba natančno stotič srečala v uradnih nastopih. Tudi za splitski derbi med Hajdukom in Dinamom vlada ogromno zanimanje, čeprav bodo Spličani igrali brez reprezentanta Oblaka, a z Meško vi čem. Seveda pa v senci bojev ne bosta tudi sarajevski spopad med Sarajevom in Železničarjem ter novosadsko srečanje Boškovih — Vojvodine in državne reprezentance. Liga bo trajala pet dni. Pan pa so tile: I. kolo (drevi): Partizan — C. zvezda, Hajduk — Dinamo, Sarajevo — željezničar, Vojvodina — Jugoslavija; II. kolo (3. t. m.): željezničar — Jugoslavija, Sarajevo — C. zvezda, Dinamo — Partizan, Hajduk — Vojvodina; III. kolo (5. t. m.): Sarajevo — Jugoslavija, Željezničar — Dinamo, Hajduk — C. zvezda, Partizan — Vojvodina. Vse tekme se bodo začele ob 19.30, razen dveh sarajevskih »predtekem« Sarajevo — C. zvezda in željezničar — Dinamo, ki se bosta začeli ob 17.45. K. B. Šinko pri Olimpiji LJUBLJANA, 31. jul. — Predstavniki Olimpije in Slovana so se danes dokončno sporazumeli o prestopu Slovanovega napadalca Milana Šinka k Olimpiji. Ljubljanska nogometna podzveza ga bo registrirala že jutri, tako da bo imel ta mladi in perspektivni nogometaš pravico nastopa že na pokalni tekmi proti Željezničarju v Sarajevu. Slovan je kot odškodnino dobil 40.090 din, Olimpija pa bo z domačo ekipo odigrala tudi prijateljsko tekmo na štadionu na Kodeljevem Šinko bo za podpis štiriletne pogodbe dobil 50.000 din. Kakor so se pri Slovanu težko odpovedali nadarjenemu napadalcu, so po drugi strani vendarle počaščeni, saj je Šinko za Kranjcem, Moretom, Nikoličem in Žabjekom že peti Slovanov prvoligaški igralec. j. r. ■ (1), Bronštajn in Geller 3 (I), Savon, Smislov in Gheorghiu 3, Panno 2,5 (2), Re-skevsky 2,5, Ivkov 2 (2), Biyi-asis 2 (2), Keres 2, Hort in Kagan 1,5 (2), Lian An-tian 1, Hug 0,5 (2). Danes je prost dan, odigrali pa bodo prekinjene partije: Panno — Ljubojevič, Ivkov — Hug, Kagan — Panno, Hort — Kagan in Portisch — Mecking. V Kranju nov rekord? Danes ob 16. uri mednarodna tekma v smučarskih skokih na plastiki KRANJ — Na povsem prenovljeni skakalifici s plastiko v Gorenji Savi bo danes mednarodna tekma smučarskih skakalcev iz Italije, Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Kranjska skakalnica je prekrita z novo plastiko, pripravljen pa je tudi spodnji radius, tako da je po zagotovilih organizatorjev pričakovati nov rekord. Lani je prvi rekord dosegel Avstrijec Schwabl z 49,5 m, zdaj pa naj bi pričakovali daljavo okrog 51 m. Zvezni trener Zajc je kranjskim organizatorjem obljubil, da bo nastopila vsa naša elita, italijanski trener Giacomelli je pripeljal štiri skakalce, iz ZRN pride skupina iz Reit im Winkel, ki je že dolga leta sodeluje s Triglavom, iz Avstrije pa prideta ekipi iz Bad Aus-seeja in Zahomca. Danes Mercator — Slavija LJUBLJANA — Danes ob 17. uri se bosta v prvi tekni- za trening v novi nogometni sezoni ljubljanskim gledalcem predstavila domači drugoligaš Mercator in Slavija — član SNL. Srečanje bo ob 17. uri na štadionu ob Gerbičevi cesti. Lepe nagrade Za šahiste mednarodnega turnirja IBM v Amsterdamu so pripravljene lepe nagrade, saj nagradni sklad znaša 14.000 guldnov (približno 75.320 din). Zmagovalec bo dobil 3500 guldnov (18.830 din), drugouvrščeni 2500 guldnov (13.450 din), tretjeuvrščeni 2000 guldnov (10.760 din) itd., šahisti od 9. mesta naprej pa bodo dobili po 100 guldnov (538 din) za vsako osvojeno tpčko. Presenečenje v Amsterdamu BELI: B. SPASSKI ČRNI: H. DONNER SICILUANKA 1. ©4 c5, 2. Sf3 d6, 3. d4 cxd4, 4. Sxd4 Sf6, 5. Sc3 a6, 6. Lg5 ©6, 7. f4 Sbd7, 8. Df3 Dc7, 9. 0-0—0 b5, 10. Ld3 Lb7, 11. Thel h6, 12. Dh3 0—0—0, 13. 15 ©5, 14. Se6 hxg5, 15. Dxh8 fxe6, 16. fxe6 Sc5, 17. Dh3 g4, 18. Dg3 Df-7, 19. b4 Sxd3, 20. Dxd3 Dxe6, 21. a4 bxa4, 22. Sd5 Kb8, 23. Kb2 Sxd5, 24. exd5 Dd7, 25. c4 Le7, 26. Ka3 Tf8, 27. Tfl Txfl, 28. Txfl Lf6, 29. Tbl Lc8, 30. b5 axb5, 31. Txb5+ Kc7, 32. Dd2 Kd8, 33. Tb« Dc7, 34. Tc6 Db8, 35. Da5+ Ke7 0:1. Pred ciljem V 8. kolu mladinskega šahovskega SP je Marjanovič premagal tudi Fraila STOCKTON, 31. jul. — V 8. kolu mladinskega svetovnega šahovskega prvenstva je Marjanovič premagal Fraila in si zelo povečal možnosti za najvišji naslov. Čeprav sta tudi njegova najhujša tekmeca Beljavski (SZ) in Chri-stiarasen (ZDA) premagala nasprotnika, pa za vodilnim Marjanovičem še vedno zaostajata za 1,5 točke. Marjanovič igra še s obema tek- Petkova prvakinja SRS 73 Končano je žensko šahovsko prvenstvo Slovenije — 2. Praznikova LJUBLJANA, 31. jul. — Končano je žensko republiško šahovsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojila Ljubljančanka Francka Petek, ki je iz 11 kol iztržila kar 9,5 točk in je edina neporažena udeleženka. Drugo mesto je pripadlo lanski prvakinji Praznikovi iz Kočevja, tretje pa Mariborčanki Korenovi, te je tokrat že dvajsetič nastopila na republiškem prvenstvu. Petkova si Je zagotovila sodelo-j vanje na državnem prvenstvu, Praznikova pa je njena prva rezerva. Rezultati 11. kola: Petek — Peterle remi, Murmajer — Bagari 1:0, Kremavs — Dolžan remi, Jelen — Koren remi, Zajc — Praznik 0:1, Istenič — Košir 0:1. Končni vrstni red: Petek 9,5, Praznik 9, Koren 7,5, Košir 6,5, Murmajer in Kremavs 6, Dolžan 5,5, Peterle 5, Bagari 4, Jelen 3,5, Zajc 3, Istenič 0,5. mečema m če bi z obema vsaj remiziral si bi zagotovil nartov. Jutri gra z Dieksom. Rezultati 8. kola: Marjanovič — Frail 1:0, Roudsar; — Beljavski 0:1, Cooper — Chrisbiansen 0:1, BLoch — Dieks 1:0, Stean — Bri* esou prek., Leow — Mile® prek. Vrstni red: Marjanovič 7, Chri-stiansen in Beljavski 5,5, Stean 5 (1), Mile® 4 (1) itd. Olimpija drevi v Tivoliju Ljubljanski košarkarji in trener Lazar Lečič se bodo predstavili LJUBLJANA — Drevi ob 19. uri se bo v dvorani Tivoli predstavila svojim privržencem ligaška košarkarska ekipa Olimpije pod vodstvom novega trenerja Lazarja Leči ča. Ljubljan6a.ru bodo igrali s kranjskim Triglavom. Vstopnine tokrat ne bo. V četrtek in petek pa se bo Olimpija dvakrat pomerila z novim zveznim ligašem zagrebško In-dustromontažo, ki jo bo v Tivoliju vodil Borut Bas&in. Cena vstopnic za tekmi bo enotna — 10 din. Druga zmaga Radničkega PORTO SAN GIORGIO, 31. jul. — V drugi tekmi tradicionalnega mednarodnega košarkarskega turnirja je naš državni prvak Radničkl premagal poljsko ekipo Univers s 95:81 (39:41). PLANINE IN LJUDJE '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Zadnji rok 10« avgust Že zamuda pri gradbenih delih na objektih za prvo SP v plavanju BEOGRAD, 31. Jul. — Na današnjem setanku organizacijskega komiteja I. svetovnega prvenstva v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostnem plavanju s predstavniki vseh zainteresiranih organov in organizacij glavnega mesta, se je predsednik skupščine mesta Branko Pešič energično zavzel, da mora vsak svoje obveznosti izpolniti pravočasno, da bi to veliko tekmovanje popolnoma uspelo. Zaradi preložitve roka za zaključek gradbenih del na plavalnih objektih, ki je zdaj 10. avgust, ko morajo ta dela biti resnično končana je Branke Pešič ostro kritiziral nekatere delovne organizacije, zlasti beograjsko gradbeno podjetje »Rad« Zaradi sedanje zamude je zastopnik podjetja PTT še posebej opozoril, da morajo gradnjo pospešiti, sicer bodo do začetka prvenstva težko napeljali vse potrebne telekomunika. cijske linije. Ob tem so poudarili, da nikakor ne gre pozabiti, da vseh teh objektov ne gradijo samo za SP, temveč bodo pozneje služili predvsem rekreaciji delovnih ljudi in mladine. Več kot 130.000 članov Po podatkih PZ Jugoslavije, ki jih je povzela po prodanih članskih markicah za lansko leto, je bilo lani v Jugoslaviji 132.204 organiziranih planincev. Največ jih je bilo v Sloveniji (73.206), na Hrvatskem (17.662), Srbiji (15.760), Bosni m Hercegovini (12.076), Makedoniji (10.500) in Cmi gori (3.000). Članstvo je v vseh republikah v stalnem porastu, razen v Srbiji. Leta 1970 je PZJ štela 115.803 članov, leto kasneje že 127.406 ;n lansko leto 132.204, med katerimi je bilo kar 64.227 pionirjev in mladincev. Sporočilo planinske založbe Planinska založba PZS ima na zalogi bogato zbirko turističnih edicij, ki ne bi smele manjkati na knjižni polici nobenega našega planinca. Med zemljevidi so na zalogi: bohinjske in fužinske planine (13 din). Kamniške in Savinjske Alpe (7 din), škofjeloško hribovje (22 din) in Julijske Alpe I ter II (po 20 din). Med planinskimi vodniki pa: Karavanke (55 din). Kamniške in Savinjske Alpe (75 din) ter »Plezalni vzponi« — Jul-ijske Alpe (65 din) m »Tumosmučar-ski vodnik« (40 din). Za obiskovalce iz tujine pa je posebno uporabna brošura »Die Slowenische Berg—Transverzale« (skrajšan o-pis slovenske planinske transverzale v nemščini) ter »Triglav« v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Planinskim društvom odobrava založba do 20 odstotkov popusta za večja naročila. Izlet Konec tedna bo izletniški odsek PD LjubLjana-matica organiziral izlet: VRŠIČ — TRENTA - LEPENA — MANGART — PREDIL, ki ga bo vodil Jure Boruta. Odhod s posebnim avtobusom bo v soboto ob 13. uri. Prenočišča so rezervirana v domu v Lepeni, vožnje bo 320 km,. cena pa je 58 din. S seboj ne pozabite vzeti potnih listov, ker se boste vračali prek Italije, mimo Rabeljskega jezera in obiskali tudi Belopeška jezera. Živahno v mežiški dolini PD Prevalje in Ravne st« tudi za letošnje leto izdelali skupen program izletov, ki je sistematično nadaljevanje lanskega. Letos konec maja so imeld izredno uspel izlet k našim rojakom na Bleščečo planino nad Ari-hovo pečjo. V postojanki SPD Celovec so bili kljub številčnosti — bilo jih je nad 120 — prisrčno sprejeti. Skupaj s planinsko sekcijo gimnazije so nato organizirali še izlet k smučarski koči in na vrh Uršlje gore, ki se ga je udeležilo 100 dijakov. Popis varovanj Komisija za planinska pota PZS se je ob podpori markacijskih odsekov PD lotila obsežne naloge — popisa vseh varovanj v naših gorah. Za zdaj namreč nihče ne more povedati, koliko prijemalnih in stopnih klinov, koliko tistih z zan ko za žico ali pa visokih za opo ro je v naših gorah in koliko ki lometrov jeklenih pletenic Je razpetih za varno hojo. Za obiskovalce Učke V poletni sezoni, no se dopustniki trumoma spuščajo v Kvar-ner, se marsikdo spomni na Učko m jo tudi obišče. Vsem takim naj povemo, da Je leto« (do 30. septembra) odprt dom na Poklonu, Ki ga upravlja PC Opatija. Res ni popolne oskrbe in Je potrebno hrano prinesti s seboj, toda v njej boste našli prijetno (in šal tudi edino v tem predelu) zatočišče za čez noč. Obnovljena koča na Prehodavcih .J' SOb?to 08 Prehodavcih (2050 m) odprli prenovljeno in razširjeno Zasavsko kočo, s katero je okolica Triglava zopet pri-dobila nekaj prepotrebnih kapacitet. Za ta uspeh imajo vsekakor največ zaslug neumorni planinci iz Radeč pr; Zidanem mostu, ki so v gradnjo vložili nemalo prostovoljnega dela, z denarjem pa je pomagala tudi planinska organizacija Po otvoritvi se je večina gostov, med katerimi so bili tudi elan predsedstva skupščine SRS Zdrav-ko Krvina, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Tona Bole in republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, v spremstvu zastopnikov PZS. napotili po novi poti prek Lepega špičja do doma pri Triglavskih je-zerih Po napornem sestopu pa so prišli v prepolno postojanko, tako da so si morali ra prenočevanje postlati kar na tleh, skupaj s številnimi drugimi planinci, ki so prišli večinoma s Triglava. Gneča na triglavskem pogorju Čeprav v zadnjem času vreme ni ravno naklonjeno obiskovalcem gora, planincev, posebno tistih, ki se odpravljajo v triglavsko pogorje, ne manjka. Le redko pa se zgodi, da vsi obiskovalci dob« prenočišče v sobah ali na skupnih ležiščih, čeprav je ta del Julijcev najbolj na gosto posejan s postojankami Kaže pa. da bo kmalu vsaj nekoliko bolje, saj obetajo, da bodo morda že sredi avgusta odprli prenovljeno kočo na Doliču. Tečaj pod Gross Venedigerjem Mladinska komisija PZS bo med 2. in 5. t. m. organizirala na področju Gross Venedigerja v Avstr! -ji izpopolnjevalni tečaj za mladinske vodnike in inštruktorje planinske vzgoje. Tečaj je namenjen predvsem spoznavanju ledeniških razmer ter hoji v snegu in ledu. Odhod bo jutri v četrtek ob 8. uri izpred doma slovenskih planincev Zlatorog (Dvoržakova 9). Sedemdesetletniki na Triglavu V petek ob 10. url bo na drugem programu radia zanimiva oddaja (odmevi z gora), ki JI j® avtOT prof Oskar Reya dal naslov "Sedemdesetletni kri na Triglavu«. Danes na RTV TV ob 15.15: Generalka za svetovna prvenstvo Makedonci so v zadnjih letih izredno napredovali v kajaku in kanuju na divjih vodah. šport, v katerem kraljujejo tekmovalci srednje Evrope, kjer so tudi najbolj znane proge, se je dokončno uveljavil tudi na jugu Evrope. Makedonci, ki organizirajo danes in jutri mednarodni slalom, imenovan IKAS, so dobili tudi organizacijo svetovnega prvenstva v letu 1975. Njihova proga na Treski je manj znana -in zato lahko pričakujemo, da bodo nastopili na njem številni odlični tekmovalci, ki se bodo hoteli z njo spoznati, da bi se čez dve leti laže borili za medalje. Oba dneva bo komentiral Mito Trefalt. TV ob 18.30: Mačkon in njegov trop Ste tudi vi med tistimi, ki si boste danes ob pol sedmih zvečer rezervirali čas in prostor pred televizijskim ekranom? Niste osamljeni! Mačkon in njegova »klapa« že lep čas pritegujeta k pozornosti izredno veliko gledalcev, od najmlajših do najstarejših! Ni čudno, Hanna in Barbera sta v svoji dolgoletni praksi dosegla visoko stopnjo profesionalnosti, ki združena s fantazijo, izvrstno animacijo in z naravnost brezhibno zvočno opremo, ne more voditi drugam, kot k izvrstno risanemu filmu. TV ob 20.35: Amerikanec v Parizu — ameriški film »Amerikanec v Parizu« predstavlja nekakšen železen repertoar kinematografov, saj film vedno znova vrtijo navdušenim gledalcem. Sijajna Gershwinova glasba, plesne točke, koreografija — vse skupaj tvori privlačno celoto. Zgodba sama je precej nepomembna. Demobiliziran ameriški vojak se ustavi v Parizu in posveti slikarstvu. Ima kar precej talenta in prijateljev, ki ga spodbujajo. Med njim in prijateljevo zaročenko se razvije ljubezen... Glavne vloge igrajo Gene Kelly, Leslie Caron in Oscar Levant, režiral je Vincente Minelli, ki se ga spominjamo iz filmov Caj in simpatija, Dvigni zaveso, Gigi in drugih. TV ob 22-30: Šiška ob sliki — prenos s Ulmskega festivala v Puliu Filmski festival v Pulju je torej le stekel. Na dvajsetem reprezentančnem pregledu domače filmske ustvarjalnosti, so prikazali štirinajst filmov, od tega kar tri slovenske. Ju- bilejni Pulj je odprl film Janeta Kavčiča »Begunec«, za njim pa so se zvrstili »Sol« Gojka Sipovca, »Rumena« Vladimira Tadeja, »Ljubezen na odoru« Vojka Duletiča. Vanča Kljakovič se je predstavil s filmom »Kužiš, stari moj«. Nadalje film Kreše Go-lika »živeti od ljubezni«, ki smo ga videli tudi v Ljubljani. »Prokleti smo, Irena«, je delo nekdanjega filmskega igralca Koleta Angelovskega, ki se je tokrat predstavil v vlogi režiserja. V Pulju je doživelo svojo filmsko premiero tudi »Cvetje v jeseni« Matjaža Klopčiča. Prikazali so tudi film Predraga Goluboviča »Bombarderji«, »Hamlet v Mrduši donji« je bil letošnji filmski up Krste Papiča. »Paja in Jare« je naslov filmske verzije priljubljenih »šoferjev«. »Timon« Tomislava Radiča, ki se je lani proslavil z »živo resnico« in »Kroniko nekega zločina« Lordana Zafra-noviča ter »Smrtno pomlad« so prikazali izven arene v domu JN^. V tej kinodvorani so zavrteli v uradni konkurenci še film Kreše Golika »Razmerja«. Zadnji dan jubilejnega Pulja so v Areni prikazali vele-film Stipe Deliča »Sutjeska«. V televizijskem prenosu iz puljske Arene boste razen podelitve nagrad in razgovorov z nekaterimi filmskimi ustvarjalci nemara videli tudi kak prizor iz tega filma. Oddajo s filmskega festivala v Pulju ie pripravila zagrebška televizija. D. B. Prdgrarii^^MI#f- RADIO 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Počit, niški pozdravi; 9 35 Glasbeni spomini; 10.00 Danes dopoldne: 10.15 Iz sveta pravljic in fantazije — G. Rossini-O. Respighi: Fantastična prodajalna — baletna suita; 11.00 Poročila; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu; 12.40 Od vasi do »•asi; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam . 14.00 Poročila; 14.10 Slovenski oktet; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.40 Majhen recital mezzosopranistke Nore Jankovič (Trst) — pri klavirju Neva Merlak-Corrado; 16.00 »Loto vrtiljak«; 1.7.00 Poročila — posebna obvestila; 17.10 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti doma m po svetu; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost: 19.10 Obvestila; 19.30 Radijski dnevnik I. programa; 20 00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 21.15 Vedno lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno — Aimč Cčsaire; Batouqe; 24.00 Poročila. IZ DRUGEGA PROGRAMA 13.00 Novice; 13 05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza — Frank Sinatra z orkestrom Duke Ellington; 16.05 Srečanje melodij; 16.30 Novice — Izposojeni komentar; 16 40 Jugoslavija poje; 17.30 Zrcalo dneva- 17.40 Plesni orkester RTV Ljub. Ljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18 40 Z orkestrom Martin Bot-tcher; 19 00 O avtomobilizmu; 19.30—20.00 Mladina sebi in vam IZ TRETJEGA PROGRAMA 20.00 Vremenska napoved, poročila — Danes za vas; 20.05 Naša starejša komorna glasba, 20.40 Zagrebški solisti; 21.30 Dogodki dneva; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.50 Poročila; '23.55 Iz slovenske poezile. TELEVIZIJA 15 15 Ilindenski kajak, posnetek iz Treske — do 16 45 (Sk-Lj) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec no 17.05) (Bgd) 18.15 Obzornik (Lj) 18 30 Mačkon In njegov trop — barvni film (Lj) 19.00 Filmska burleska (Lj) 19.15 Zabavnoglasbena oddaja (Sa) 19.45 Risanka (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20 35 Amerikanec v Parizu — barvni film (Lj) 22.25 Poročila (Lj) 22.30 Slika ob sliki — prenos s filmskega festivala v Pulju (Zg) UHF — oddajnik Krvevec: 17 40 Poročila (Zg) 17.45 Guliver — serijski film (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Od zore do mraka (Bgd) 19.00 Risanke (Zg) 19 15 Zabavna glasba (Sa) 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg II) 20.30 Ann Margaret (Bgd II) 21.30 Umetnost na jugoslovanskih tleh (Bed n) 21.50 Baletna oddaja (Bgd II) Agitka »Smilevskr kongres«, ki ga je v ponedeljek zvečer prevzela ljubljanska televizija iz skopskega studia, je dokumentarna igra. To se pravi, da poskuša zvesto po ohranjenih dokumentih povzeti (»dramatizirati]«) neko dejansko dogajanje, ti se je bilo ob svojem času, v resnici, zgodilo Gre tedaj za literarno oziroma dramatično zvrst, katere temelj in najvišji kriterij je zvestoba realnim dejstvom in dogodkom. Ker pa gre vendarle tudi za dramo, ne pa, na primer, za kakšen poljuden »zgodovinski« feljton, je samo po sebi umljivo, da morajo takšni dokumentarni poskusi z literaturo vendarle imeti v mislih tudi—; vsaj temeljno — zakonitost literarnega oziroma dramatičnega pisanja. Makedonska televizijska igra po vsem videzu ni imela te sreče. Res, da ji ie dramatično razpoloženje na kongresu v Smilevu 1903. leta, zlasti ostra polarizacija med delegati — za in proti takojšnji ljudski vstaji — njihovo različno opredeljevanje do sklepov solunskega kongresa ... ie v jedru in začetku omogočalo ostro, dina mično igro — dramatično v neposrednem, tako rekoč klasičnem pomenu te besede. Res pa je tudi. da makedonska avtorja Slavko Dimevski m Slobodan Mickovič te konfliktne polari zacije nista znala izkoristiti. Njuno pisanje je ostajalo pri najbolj preprostih in najbolj razvidnih argumentih ene in druge strani, in zgodilo se je. da so se jima ti argumenti, eni ter isti, celo nenehoma ponavljali. Sploh pa jima ni uspelo, da bj v skladu s polarizacijo uspeta uprizoriti tudi nje ne nosilce in akterje. In še to se jima je zgodilo, da sta — to poudarjamo — kot literarna avtorja neprenehoma delila simpatije zgolj na eno stran, zapleteno v kongresni konflikt, drugo pa že od začetka diskvalificirala. Tako je mogoče — tudi ob zelo zatikajoči se televizijski režiji Duška Naumov skega, reči, da je bil »Smilevski kongres« komaj zasilna feljt.onistična zgodovinsko politična agitka, kjer je bilo vse jasno že vnaprej da pa je bil neskončno daleč od vsakršne zahtevnejše, denimo, poetične, literarne ali dramatične artikulacije svoje sicer zanimive tčme. A. INKRET Umrla pri padcu z voza Smrt doletela 52-letno Marijo Ličar pri nakladanju sena NOVA GORICA, 31. jul. — Sinoči oh 19.45 je na Vratih v Cepovanskem dolu na bližnjih senožetih padla med delom z voza 52-letna Marija Ličar iz Cepovana. Med prevozom v bolnišnico je umrla. Pri padcu si je zlomila tilnik. V bližini hiše je namreč Radoslav Bratuž nakladal seno na kmečki voz. Razen domačih sta mu pri pos-pravilu sena pomagala še soseda Marija Ličar in njen sin Zlatko. Na vozu sta tlačila In razporejala seno, da bi bil voz pravilno in enakomerno naložen. Gospodar Bratuž je med nakladanjem sena hotel premakniti voz, sosedo, ki mu je pomagala in njenega sina na vozu je namreč opozoril, da bo voz nekoliko premaknil in jima velel, naj se vsedeta na seno Zapeljal je kakih deset metrov naprej, pri obračanju voza, pa je gospodinja opazila, da leži Ličarjeva negibno na tleh. Gospodar je stekel na bližnji dom, po svoj avto in poškodovanko odpeljal v bolnišnico. Zal je bila njegova pot zaman. Smrt — epilog dveh nesreč MARIBOR, 31. julija — Včeraj sta umrla v mariborski bolnišiei za poškodbami, ki sta jih dobi-ia v prometnih nesrečah, Maks Pehar in Jože Močnik. Pehar se je ponesrečil 15. julija, Jože Močnik pa 26. julija. M. S. Brez zavor v smrt V novomeški bolnišnici umrl 15-letni Silvo Rajf štiri dni po nesreči NOVO MESTO, 31. julija — V novomeški bolnišnici je včeraj umrl za posledicami poškdob 15-letni Zmago Rajf iz Kanižarice pri Črnomlju. Kot smo kratko poročali,, je Zmago 26. julija zvečer s kolesom, na katerem Je peljal tudi 4-letnega Gorana Vukmanoviča, zapeljal po klancu od rudnika na cesto Vinica—Črnomelj In trčil v osebni avto, ker na kolesu ni imel zavor. P. R. Deklica utonila v mlaki Mati pustila poldrugo leto staro Silvijo, da je šla sama domov PTUJ, 31. julija — Včeraj popoldne je v vaški mlaki v Mezgovcih utonila' poldrugo leto stara Silivija Tibaut. Deklica je bila popoldne z materjo na njivi, okrog 16. ure pa je odšla sama domov. Mati se je čez kakšno uro vrnila domov, vendar hčerke ni našla. Takoj jo je začela iskati, pridružili pa so se ji tudi sosedje. Deklico so našli v 40 metrov odaljeni ne-ograjeni vaški mlaki, globoki meter in 80 centimetrov, kjer je utonila. M. S. Padel s strehe in se ubil V Radizlu se je smrtno ponesrečil učitelj Oto Savicki iz Ruš MARIBOR, 31. julija — Danes okoli poldne se je pripetila nesreča, pri ka teri se je smrtno ponesrečil 61-letni učitelj Oto Savicki iz Ruš 44. Delal je na hiši Poldeta Vošnerja v Radizlu. Nesel je malico na streho in pri tem padel okoli šest metrov globoko. N. S. Goljufivi k Graška policija prijela Jugoslovana, ki je vnovčeval nepokrite čeke chicaškega podjetja, ki sploh ne obstaja GRADEC, 31. jul. Avstrijska policija je zaprla 32-letnega Jugoslovana Danila Co-loviča, ki živi sicer v Chicagu. Hkrati so zasegli tudi dva kovčka, v katerih je bilo 400 neizpolnjenih čekov neobstoječega konta in neobstoječega ameriškega podjetja. Kot vse kaže, je polovic mednarodni goljuf, ki se je specializiral na goljufije s čeki. Prijeli so ga pred bančnim okencem v Gradcu, ko je skušal vnovčiti ček za 200 dolarjev. Preiskovalci opozarjajo, da je 33-letni jugoslovanski državljan Bogomir Milivojevič maja letos odprl pri neki banki v Chicagu konto pod oznako tega podjetja, vendar ga je junija spet zapri. Milivojevič je pri banki v Chicagu trdil, da je njemu izročene čeke izgubil. Graška policija je ugotovila, da je neki moški po Co lovičevi aretaciji poskušal dvigniti v garderobi železniške postaje dva kovčka, v katerih so bili čeki, a mu ni uspelo, ker ni imel potrdila o odda ni prtljagi. Po opisu sodeč gre za Bogomira Milivojevi-ča, za katerim je od takrat izginila sleherna sied. Dosedanja preiskava je pokazala, da sta Colovič in M; livojevič dopotovala iz Chica ga prek Montreala in Pariza v Jugoslavijo. Bila sta tudi v Romuniji, medtem ko sta v začetku julija prišla v Avst- rijo. Colovič je že priznal, da je vnovčil v Avstriji pri raznih bankah najmanj deset nepokritih čekov po 200 dolarjev. Tudi Milivojevič je bil »uspešen«. Kot vse kaže, sta delala tu di v drugih državah na podo ben način. Zaradi tega avstrijska policija pričakuje, da bo dobila prijave tudi od drugod. N. S. TV je Kako so avstrijski gledalci televizije pomagali svoji policiji pri lovu na drznega bančnega roparja, ki ga je pri ropanju uspela posneti skrita kamera CELOVEC, 30. jul. V Celovcu se je končal lov na bančnega roparja, ki je bil zadnje dni v središču pozornosti avstrijske javnosti. Neznanec je namreč v banki na Du-naju-Modlingu streljal na dva bančna uslužbenca in ju huje poškodoval, medtem ko mu ni uspelo, da bi odnesel denar. Vsa avstrijska policija je bila na nogah, saj je poprej neznanec oropal tudi banko v Laxenburgu in odnesel 53.000 šilingov. Praznih rok pa je ostal pri roparskem napadu na neko drugo dunajsko banko. Kaj je bilo tokrat usodno za roparja? Vsekakor skrita televizijska kamera, ki je pokazala mladega roparja, ko je uperil pištolo na bančna uslužbenca v banki v Mod lingu in streljal. Film so ta ko j posredovali avstrijski te leviziji, ki ga je večkrat pri kazala gledalcem v Avstriji Na Dunaju so na policiji za zvonili telefoni. Več ljudi se je javilo in sporočilo, da gre za 25-letnega Hansa Aschen-brennerja iz Brunna iz Spodnje Avstrije. Sedaj je bila avstrijska policija na nogah, da bi odkrila roparja Iskali pa ga. bi verjetno še dolgo, če se ne bi oglasil šofer taksija iz Celovca in sporočil, da je iz Maderspergerstrasse 23 pred dnevi peljal človeka, ki ga je videl na televiziji. Kaj kmalu so na policiji ugotovili, da na tem naslovu stanuje ena od celovških prostitutk. Poiskali so jo in zaslišali, da bi zvedeli podrobnosti o Aschenbrennerju. Prostitutka je povedala, da je pri nlp-i ctrnnvnl od 16. do 24. julija. Takrat ga je celovški voznik taksija peljal na železniško postajo, od koder je nadaljeval vožnjo proti Dunaju. Ugotovili so tudi. da ie ropar šele letos junija zapustil kaznilnico Stein. Bil je zelo previden ter si je hkrati najel tudi sobo v hotelu »Zen-tral« v Celovcu. Tam pa je pustil le nekaj obleke. Roparjeva prijateljica je tudi povedala, da jo bo poklical in odpeljal na potovanje v Španijo. Zaradi tega je policija prisluškovala telefonskim pogovorom prijateljice. Njen trud je bil kmalu poplačan, sai se je Aschenbren-ner telefonično najavil, da pride. po njo in da jo bo odpeljal v šoanijo. Policija se je dobro pripravila. Več policii-skih uradnikov je zasedlo položaje na stopnišču stavbe, vrsta policijskih uslužbencev pa je čakala v okolici, da bi preprečili beg bančnega roparja. Okoli 20.30 ure se je pred hišo v Celovcu ustavila sre-bmosiva limuzina BMW 3000. Asch^nhrenner je šel v past. iz katere ni več poti. Policijski uradniki so mu na stopnišču nataknili lisice. Bil je zelo presenečen in se ni branil. Pri sebi ni imel orožja. Povedal je. da ga je odvrgel po neuspelem napadu na banko. Njegov prijatelj v osebnem avtu ga je nekaj časa čakal. Potem pa mu je postalo sumljivo vroče ter je z velik,, hitrostjo odpeljal Policijski avtomobili so mu nekaj časa sledili, vendar ie bil za niihova vozila prehiter. Namesto v Španijo je bančni ropar priromal v zapor. Priznal ie tudi udeležbo pri dveh drugih bančnih ropih. V Avstriji pa so začeli boli kot doslei razmišliati o varnosti bank in bančnih uslužbencev. V zadnjih mesecih so doživeli na Dunaju in v drugih avstri iških krajih več bančnih ropov. Zelo izpostavljene so zlasti podružnice bank v maniših krajih V avstrijskem notraniem ministrstvu na Dunaiu so sklicali posvet o ukrepih za zavarovanje bank in bančnih uslužbencev. Pod vohn osti o snrp. jetih ukrepih iz razumljivih razlogov niso sporočili. Znano pa je, da imajo nekatere banke že televizijske kamere in razne druge alarmne naprave. Ta sistem zavarovanja pa bodo morali v prihodnje še izpopolniti. Bančni roparji so namreč postali v zadnjem času izredno predrzni in hitro potegnejo pištolo, da hi ustrahovali ljudi in prišli do denarja. M. KOS ir r *kbt r jot jar jssr r sumr r jet . \ N \ S I S I s > I N I V I s I s $ N I Ušla mimo smrčečih psov Kako sta iz zapora ušla dva nevarna zlikovca in kako so ju prijeli P02AREVAC, 31. jul. (Tanjug) — Pripadniki požarevske postaje milice so sinoči ujeli v Požar evcu Trajka Petroviča in . Momira Goluboviča, ki sta 17. Julija pobegnila iz negotinskega zapora. Trajko Petrovič iz Maj dan -peka je bil obsojen na 13 let zapora zaradi ropa. med tem ko je bil Momir Golu bovič iz Cmajke v preiska vi. Iz zapora sta pobegnila tako, da sta razbila >kno. pse pa sta uspavala s pomočjo tablet, ki jih je za pomiritev dobival Petrovič. Petrovič in Golubovič sta 26. julija prišla v Požare-vac, z namenom, da bi nadaljevala pot v Beograd, od tam pa v Zagreb, kjer bi skušam dobiti potna lista za odnod v tujino. Prvi Ju Je sprejel Zivorad Vaslč, ki Je zaposlen ,v recepciji avtokampa v Po-žarevcu. Ko je zvedel, da so Jima organi sekretariata za notranje zadeve m miličniki za petami. Je pobegla zapor nlka odpeljal v stanovanje Vojislava Jovanoviča. Obroč okrog njiju se je vse bolj ožal. Iz hiše je Petrovič odšel v stanovanje Miroslave Markovič, kjer so ga tudi aretirali. Golubovič je skušal pobegniti, vendar so ga v parku aretirali. Vsi tisti, ki so pomagali pobeglima zapornikoma, med njima sta tudi dva mladoletnika, so priprti. • Zgorel nov skedenj MURSKA SOBOTA. 30. jul. — Okoli 14. ure danes popoldne so se pojavili plameni na novem skednju Janeza Kočarja iz Koro-vec. Požar je uničil razen stavbe tudi seno, slamo in kup poljedeljskega orodla. Škodo cenijo na okoli 100.000 drln. M. S. Miličnik pod motorjem MEDVODE. 31. jul. — Sinoči se Je na ~esti med Zbiljami ln Jeprco hudo poškodoval miličnik Ahmed Grbič. Ko je z motorjem pripeljal do hiSe št 4 na Jeprci, ga je na ze!o slabi cesti zaneslo na obcestni nasip, nato pa Je drsel še 15 metrov po cesti ter obležal pod motorjem. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. M S Z mopedom v skalo IDRIJA, 31 jul. — Iz Dolenje Tribuše proti Stooniku se je pe IJal ?1 letni mopedist Janko Ri lavec iz Raven pri Cerknem Za vozil je v evr v obcestno skalo in padel Hudo ranjenega s n odpeljali v šempetrsko bolnišnico. J P. Zaradi prikolice v smrt Turški tovornjak je zavozil v jarek, ko se mu je odpela prikolica MARIBOR, 31. jul. — Danes okoli 11.45 ure se je pripetila v Kanlži na cesti Šentilj—Maribor huda promet- na nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečil 44-letnl turški šofer tovornjaka s prikolico Mehmet Kasalak Pripeljal je iz Šentilja v ovinek, kjer se mu je nenadoma odtrgala prikolica. Vlečno vozilo pa Je zapeljalo s ceste m trčilo v betonski jašek. Pri tem je turški šofer dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Cesta Je bila zaradi razsutega tovora in razbitine eno uro odprta samo 2» enosmerni promet. Pri nesreči se je poškodoval tudi spremljevalec šoferja. N. 3. Deček utonil v zbiralniku MURSK9 SOBOTA, 30. Julija — V zbiralniku za vodo, deževnico je danes dopoldne na domačem dvorišču utonil Vili Grah iz Grada, star dve leti. Ko so ga starši pogrešili, so ga iskali in ga našli v zbiralniku. Poizkusili so z uniet nim dihanjem, a je bil otrok že mrtev. M. 3. Bencin se je vnel NOVO MESTO. 31. jul. — Gospodinja Vera Grabnar Iz Novega mesta. Ljubljanska 15, ie včeraj dopoldne pospravljala kopalnico In v zakurjeni peči zait?a.a odpadke Med tem Je bila tudi steklenica bencina, ki se le razlil in vnel Ogenj je zajel tudi Grabnarjevo, ki je pri tem dobila opekline prve stopnje, egenj pa Je uničil tudi pralni stroj in drugo opre. mo. Materi Je pritekla v pomoč hčerka, ki Jo Je rešila iz plamenov in poskrbela za prevoz v bolnišnico, domači pa so tudi preprečili, da se ogenj ni razširil na vse stanovanje . ’ P R, Neprevidno na glavno cesto ROG. SLATINA. 31. Jul. — Vče-raj nekaj po 21. uri Je kolesarka Mara Overlin iz Rogaške Slatine nenadoma zapeljala v križišču v Ratanski vasi Dred Alojzija Antle-sa. ki se je iz Rogaške smeri pripeljal z osebnim avtom Avto je kolesarko zbil po cesti; hudo ranjeno so prepeljali v celjsko bolnišnico. I B. Pešec pod tovornjakom ČRNOMELJ, Sl Ju! - Drago Nerad te Pijave Godce Je včeraj dopoldne pelJai s tovornjakom od Črnomlja proti Vinici. V Dragatu-Su mu je nenadoma prečkal cesto 81 letni Ivan Mihelčič te Nove lipe Navzlic zavlranlu voznik ni mogel preprečiti trčenia in )e peSoa zbil na cesto Hudo poškodovanega Mihelčiča so prepeljali v novomeško bolnišnico P. R. To napeto prepovedovanje bo izšlo: razširjeno In izpopolnjeno v platno vezani knjigi, ki bo imela 400 strani teksta (n 32 strani slik Prednaročuiška cena je 96.00 dni Knjiga bo izšla v decembru Na dopisnici nalepljeno naro čiinieo pošljite na naslov: CGP DELO — prodajna služba. Tomšičeva 1, 61000 Ljubljana. NAROČILNICA Naročam knjigo: Richard Collier. Dure! Vzpon in propad Renita Mussolinija Ime in priimek Ulica Poštna št. In kra.i Knjigo mi pošljite po povzetju! Datum Podpis Richard Collier: (105) D lice! Vzpon in propad Beni ta Mussolinija V izbruhu jeze je Audisio potegnil za pištolo in napodil Sfomija iz njegovega ura-da, nato pa telefoniral Longu v Milano »Tu-kaj so vsi proti meni,« je besnel. »Prisegam, da so dogovorjeni z Američani.« S suhim in neusmiljenim glasom mu je Longo orisal samo dve možnosti: »Ali boš ti ustrelil Mussolinija ali bomo mi ustrelili tebe.« Audisio je zdaj ves jezen ugotovil, da je med njegovim telefonskim pogovorom Lam-predi odhitel naprej v Dongo, kot da njegova navzočnost nič ne pomeni. Audisio je čemerno privolil toda ko se je skupini pridružil pomorski oficir, ki ga je poslala rimska vlada, da bi se pogajal o Mussolinijevi vdaji, je Audisio hitro ukre-pal. Pri prvi garaži, kjer so se oskrbeli z bencinom, je porinil pištolo oficirju med rebra. »To se vas nič ne tiče,« mu je z jeznim glasom velel, »dol!« Audisio zmaga Vso pot do Donga je voznik tovornjaka (pritiskal na hupo in prevozil vse cestne bloke, toda zdaj je še en partizanski poveljnik dvomil o njegovih poverilnicah. Ko sta stopila v Bellinijev urad, -jih ie Audisio s posinjelim obrazom treščil na mizo Uka na polkovnika Palomba je zdaj razpršila vse Bellinijeve dvome En pogled na Dadda. riov podpis je zadostoval, da se je sprijaznil z najhujšim: najsi mu je bilo prav ali ne, Audisio je prevzel poveljstvo. Potem je prišel Aldo Lampredi. tih in zadržan mož iv belem površniku, skupaj z Michelejem Morettijem, ki je jamčil zanj. To je bil v resnici namestnik komandanta garibaldinskih brigad in najvplivnejši komunist na Severu za Luigijem Longorp. Kruta usoda je hotela, da sta Sfomi ln njegov pribočnik prenaglo odšla na pot in pozabila vzeti s seboj svoje poverilnice. Zdaj ju je Audisio obtožil, da sta fašista, in vojaki iz strelnega voda so ju stlačili v isto tesno celico, v kateri je bila zaprta Claretta Petacci. Ko je Bellini izjavil, da se bo pokoraval polkovnikovim ukazom, je bilo sli- šati iz pritličja ujetnika, ki sta s pestni divje tolkla po vratih. »Postreljali bomo vse velike živine,« mu je rezko povedal Audisio, »moj ukaz glasi: postreliti vse po vrsti.« Bellini je bil prepaden. Za hip ni našel besed, potem je začel divje ugovarjati. Stre-ljati ljudi brez obravnave je prav tako zločin kot tisto, kar so počeli fašisti. Audisio ga je zavrnil in besno zahteva! poimenski seznam ujetnikov. Potem je, ne meneč se za Bellinijeve jecljajoče ugovore, začel označevati imena s črnimi križci. Benito Mussolini — smrt. Claretta Petacci — smrt. »Zensko boste ustrelili?« je v grozi izbruhnil Bellini Audisio je ostal ravnodušen. »Vsa ta leta je podpirala njegovo politiko,« je rezko odgovoril. »Bila je samo njegova ljubica,« Je pribil Bellini. »Ali naj jo obsodimo zaradi tega . . .?« »Jaz nikogar ne obsojam,« ga je popravil Audisio, »obsodbo so izrekli drugi . .« V tistem hipu grof ni vedel za klavzulo 29 »dolgega premirja«. Tudi ni vedel, da no ben član uporniškega odbora, tudi Luigi Longo ne, ni vedel, da je Claretta ujeta skupaj z Mussolinijem. Se vedno je posku šal doseči kompromis. Bolje bi bilo, je predlagal, če bi Audisio počakal, da prlpe lje preostale ujetnike iz Germasina. Moretti pa bi lahko šel po Mussolinija in Claretto. Tukaj v Dongu bi izročili vse ujetnike Au. disiu- Ko bo to opravljeno, Bellini in njegovi možje ne bodo prevzeli nase nobene druge odgovornosti in tudi ne bodo več sodelovali. V skrbeh zaradi Audisiove mrzlične nag lice Bellini ni vedel, da so ob 3.59 popoldne prednje enote prve oklepne divizije v Comu sporočite IV. korpusu: »Danes popoldne nam bodo izročili veliko živino.« Nagonsko je skušal pridobiti čas. Tolažil se je s tem, da Audisio ne ve, kje je Mussolini skrit — in mu tega tudi ne bo nihče povedal. Pred mestno hišo je bil parkiran črn fiat 1100, ki ga je šofiral petindvajsetletni Giovanbattista Geninazza. bivši šofer nekega draguljarja, ki so ga poslali partizani iz njegove vasi, da bi bil za rezervnega voznika. Ob 3.15 popoldne, ko je bil Bellini na poti v Germasino, je Moretti v resnici izpolnjeval navodila mladega grofa. Ko je Geni-nazzov fiat, ki ga Je bil zaplenil, odpeljal čez trg, je Moretti sedel na zadnjem se-, dežu. Sel je po Mussolinija in Claretto. Toda poleg njega je sedel Aldo Lampredi in na prednjem sedežu poleg voznika je bil Walter Audisio, ki se je na vsakem ovinku nagibal s togim telesom in mrmral šoferju: »Dajmo, dajmo « »KAKŠEN SRAMOTEN KONEC!« — je vzkliknil vrhovni poveljnik zavezniških sil general Eisenhower, ko je slišal, kako so Mussolinija obesili na Piazzale Loreto v Milanu. Slika je obšla ves svet in je vzbujala najrazličnejše komentarje. Toda vsi tisti, ki so trpeli v fašističnih ječah in bili preganjani, so čutili, da je bilo pravici zadoščeno. Na sliki: Mussolini in Claretta Petacci, obešena za noge, na Piazzale Loreto. Lovci se bližajo Fiat je prisopihal okrog ostrega ovinku na tlakovani glavni trg. Ustavil se je pri oboku v bližini kamnitega vaškega korita kjer so tri starke ploskale s perilom. Ko je četverica stopila iz avta, je bilo slišati loputanje vrat, ki so se zapirala Bilo je 3.50 popoldne. Lampredi in Moretti sta se brez besede napotila po tlakovani glavni ulici navzgor Stopala sta vštric in pod nogami Jima je škripalo. Za zaprtimi oknicami so jih opa zovale oči. Za hip je Geninazza ostal sam z Audisiom, ki je ves nemiren nenehno ka dil svoje ostre »orientalske« cigarete Nena doma je, kot da gre za samogibno kretnjo sprožil en sam rafal iz avtomatske pištole v zrak. Streli so odmevali od gora in od majhnih kamnitih hiš Potem je tudi on od hitel po vaški ulici. V bližini je bila Rosa Barbanti, begunka iz bombardiranega Torina, ki je pel jala psa na sprehod Približala se je in radovedno vpašala Genitiazzo: »Kaj se dogaja?« »Ne vem,« ji je odgovoril voznik, »ne vem, zakaj sem tukaj.« Bilo je res in povr. hu je še nerad govoril Pred odhodom iz Donga so mu zabičali: »Pazi se — prav kma iu boš videl zelo pomembne ljudi in dogod ke. Bolje bo, da nanje brž pozabiš, če ti je življenje drago.« Gospa Barbanti. ki je postala radovedna, je vztrajala. Malo pred četrto uro je zagleda la pet ljudi, ki so se vračali po ulici Spre. daj je stopal moški v rjavem dežnem pla šču, ki ji je zaklical: »Proč, pojdite proč od tod.« Ko je odhitela, je s kotičkom očesa videla, da sta v skupini tudi »starec in ženska«. Ko je stopil v spalnico — je pozneje tr. dil Audisio — je pozdravil Mussolinija: »Prišel sem vas osvobodit.« Hotel je uspavati Mussolinija in Duce mu je ganjen odgovori]-»Dal vam bom cesarstvo « Toda trezni Aldo Lampredi ni slišal teh teatralnih besed. »Mussolini,« še vedno trdi, »je prav dobro vedel, da je odbila njegova zadnja ura.« Kot eden izmed članov partijskega direkto rija je bil Aldo Lampredi navzoč da bi po skrbel, da bi do pičice izpolnili ukaze Lui-giia Lnnga — »Nohenih scenskih okraskov in ne zgodovinskih izrekov, temveč samo usmrtitev.« Z okna svoje hiše je Lia Maria gledala za skupino ko je odhajala Claretta je naredila iz rute culo in je v njej nosila svoje stvari Lia se je spraševala, kdaj bodo prišli po njiju, čeprav JI nista povzročala nikakršnih težav, ie pomislila tako prijema človeka Okrog poldne :ima je postregla s kosilom Namesto mize sta imela zaboj, ki je stal pri koncu postelje, pokrit z rdečim blagom medtem ko sta si erels noge z odejami ženska je jedla mleko tn polento, moški pa mortadelo, kruh in salamo Lisa jima je nekoliko zamerila ket se nista dotaknila njenega domnčega sira toda kltub temu jima je bila naklonjena Ko jima ie prinesla hrano in ko je pozneje okopavala njivo, je videla moža, kako se nagiba skozi okno in kaže ženski vrhove Val Telline Domislila se je. kako zelo ie podoben Mussoliniju in je to povedala tud: partizanom. ki sta stražila pred vrati spalnice Zasmejala sta se in odgovorila: »Da res ie podohen Mussoliniju — a seveda ni« Ko je šla po stopnicah, da bi p-eoblekla posteljo, je videla mladeniča kako hitita za odmikajočo se skupifto Prvič je nekaj zasumila Ko ie stopila v malo kamro z opečnatim ix>dom, je videla, da so zakrpane blazine lisaste od solz in ličila. Usmrtitev Toda ko je fiat odpeljal z glavnega trga. Claretta ni več jokala. Sedela je na zadniem sedežu in tesno držala Mussolinija za roko Geninazzi sta se oba zdela »nenavadno spokojna«. Avto, ki je jjočasi drsel po cesti navzdol, je peljal slovesno kot' mrliški voz, zakaj Lampredi je brez naglice bodli pred njim. Tudi Moretti je stekel naprej po poljski stezi Samo Audisio ki ie čepel na desnem blatniku, obmlen nazaj, tn je z avtomatsko pištolo meril v avto. je bil videti silno napet. »Dajmo, dajmo.« je nenehno mrmral. Nadaljevanje prihodnjič LUPIMCA PO PRAVLJICI VERE ALBRECHT NARISAL MIKI MUSTER 154. »Ko sem bila še mlada in lepa, so prišli v naše gozdove možje-lovci. Presenetili so nas, da sc nismo mogle pravočasno razbežati. Streljali so s puščicami na levo in desno, da smo cepale ko zreli orehi. Mene, ki sem' bila ranjena v perut, so živo ujeli, vtaknili'v kletko in prodali v pristanišču trgovcem, ki so se z nami vred vkrcali na ladjo in odpeljali. ,«3 155. Vozili smo so dolge dneve in noči po morju, od’ dežele do dežele, kjer so nas prodajali in kupovali. Ker-šem bila na mestu, kjer šo me ranili, brez perja, so me prodali zadnjo za majhen denar. Kupil me je bil neki. star možiček, ki je dolgo barantal zame. Stlačil me je V vrečo in me naposled vtaknil v polomljeno gajbico* ki je bila tako tesna, da sem se komaj obračala. 156. Z vozom, v • katerem smo stanovali: gospodar, opica, kača in jaz, smo potovali iz kraja v kraj. Opica, ki je bila po človeško oblečena, je znala marsikaj. Salutirala je gledalcem, streljala na povelje, se prevračala in zabavala občinstvo,- Večkrat se. je natepla .pred naš voz cela množica razposajenih paglavcev, ki so nam. nagajali na vše načine. Cukali so. me -za rep ’ in obmetavali s kamenjem, dokler jih ni gospodar napodil. Varna vožnja domov Kdor izroči ključe, lahko pred vožnjo s taksijem zvrne kozarček DtiSSELDORF — V številnih porensko-vestfalskih gostinskih obratih bodo v prihodnje dobili več brezplačnih kozarčkov pijače tisti avtomobilisti, ki so že precej pogledali v kozarec in zaradi tega izročijo avtomobilske ključe, sami pa se peljejo s taksijem ali z avtobusom. Ljudje, ki sodelujejo v akciji »Vama vožnja domov«, so pripravljeni za primemo plačilo spraviti pred domača vrata ne le okajenega avtomobilista, marveč tudi njegovo vozilo. Precej spolnili motenj Mnenje baselskega psihiatra Kielhoiza na strokovnem posvetovanju BERLIN — Vsak deseti zahodni Nemec ima spolne motnje, impotenca je zastopana s šestimi odstotki, je izjavil na strokovnem posvetu v Berlinu baselski psihiater dr. Kielholz. Impotenca je posledica motenj v celotni osebnosti, povzročajo jo lahko duševni ali telesni dejavniki pa tudi okolje. O Evropejkah pravi Kielholz, da je med njimi 30 odstotkov spolno hladnih. Pero in svinčnik hkrati MUNCHEN — Novost na zahodnonemškem tržišču je pisalo, ki ima na eni strani kemični svinčnik, na drugem koncu pa nalivno pero. Počasna brzojavka MILANO — Sporočila po pošti včasih ubirajo čudna pota. Paolo in Piametta Ca-vaciocchi, ki sta se poročila aprila 1970. sta te dni prejela brzojavno voščilnico, oddano v Italiji na dim njune poroke. Križanka Dim in srce Cigaretni dim ogroža predvsem srce in pljuča rednih strastnih kadilcev BERLIN — Udeleženci zdravniškega posveta v Berlinu so ugotavljali tesno vzročno zvezo med rednim kajenjem in čedalje pogostejšim srčnim infarktom. Vpliv kajenja na motnje v ožilju sicer še ni povsem raziskan, vendar statistika kaže, da predvsem stalno kajenje škoduje srcu. Švicarski profesor Heyden je zbral podatke raziskav v raznih deželah. Ugotovil je, da nekadilcem in bivšim kadilcem grozi enaka, razmeroma majhna nevarnost srčnega infarkta. Nekaj podobnega velja za kadilce pipe ali cigar, tistim kadilcem, ki pokadijo nad dvajset cigaret dnevno, pa grozi do petkrat večja nevarnost infarkta. čeprav so udeleženci posveta potrdili domnevo, da se tistim, ki kadijo cigare ali pipo, ni treba bati za srce, to še ne pomeni, da so lahko povsem brez skrbi. Razi- skovalci so ugotovili tako pri teh kakor pri kadilcih cigaret nadpovprečno pogostost raka na pljučih. Najmanj ogrožena so srca in pljuča nekadilcev. Pomoč žrtvam praška Podporo bodo dobivali otroci,, ki niso sposobni za poklic LONDON — Po sklepu vrhovnega sodišča bo moralo britansko podjetje »Distillers« plačati 50 milijonov dolarjev odškodnine otrokom, ki so se rodili tako ali drugače pohabljeni, ker so njihove matere v prvih tednih nosečnosti jemale pomirjevalno sredstvo talidomid. Petnajst milijonov bodo dobile prizadete družine, 35 milijonov dolarjev pa bo šlo v sklad za pomoč tistim otrokom, ki se zaradi pohabljenosti ne bodo mogli usposobiti za poklic. Podjetje je prvotno ponudilo 12,5 milijona, potem pa se je premislilo, ker so potrošniki odločno zagrozili z bojkotom njegovih proizvodov. — V ZR Nemčiji je znanih nad 5.000, na Japonskem tisoč malih žrtev talidomida, precej pa jih je tudi v skandinavskih deželah, v Avstraliji in .drugod. Najboljša pasta BUDIMPEŠTA — Čistilec čevljev Miksa Spitzer je mnenja, da je angleška krema za čevlje najboljša. Zato piše vsak teden tej ali oni znani osebnosti, naj mu pošlje škatlico angleške paste. Oglas v reviji za slepe Ne gre samo za navadno reklamo, marveč tudi za strokovne nasvete HAMBURG — Revija za slepe je objavila prvi reklamni oglas. Frankfurtsko podjetje Braun obvešča v njem bralce Braillove pisave, kaj vse je treba upoštevati pri nakupu zvočnikov. Ne gre samo za reklamno besedilo, kajti oglas vsebuje strokovne nasvete. Naročnik je zavestno izbral oglas o zabavni elektroniki, kajti za slepe ljudi je zvočno doživljanje na prvem mestu. Pri njih se sluh še posebej izostri, zato so zelo kritični kupci magnetofonskih trakov in zvočnikov zanje. Človek izgublja kalcij Ugotovitve nakazujejo možnost za zaščito telesa pred hudo vročino MOSKVA — Zvišana okoliška temperatura povzroča spremembe v človeškem kostnem tkivu, v katerem se zmanjšuje količina kalcija. V kosteh je 99 odstotkov vsega kalcija v človeškem telesu. Poskus: po nekaj dneh bivanja na temperaturi nad 50 stopinj so ljudje iz srednjeevropskega pasu izgubili iz organizma tudi do 19 odstotkov kalcija; sčasoma se ta proces ustavi, organizem se navadi na izjemne razmere. Količinske spremembe kalcija v telesu so znane že od prej kot posledica bolezni ali hrane, ki vsebuje te snovi, sedanje ugotovitve pa so praktičnega pomena v tem smislu, da bi se ljudje učinkovito zavarovali pred dolgotrajno visoko zunanjo temperaturo. Samo petnajst LONDON — Samo petnajst izmed skupno kakih 3.000 londonskih hotelov in drugih gostinskih obratov s prenočišči dosledno upošteva požarnovarnostne predpise. ' _____________in očku za denar! Zl»rtfWm samo 3o starih izvodov časopisa DELO, jih povezat v sveženj, pa bom dobit tisto, kar imam najraje! Začnite zbirati tudi vi, ie sredi septembra boste prijetno presenečeni! ...."'"xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^x\x\x\xxxxxvN ,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx -xxxxxxvxxxxxxvvxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx -XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX -xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx LIONEL VVHITE: vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' ■xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 'Xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx- ZADEVA M. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx- VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX- XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' XX.XXX.XXX XX XXX X ... 18. nadaljevanje »Se razume, Charles,« sem mu zagotovil. »Ana me je že prosila za to. Ampak moram ti povedati, kar sem povedal tudi njej: tole utegne biti resna zadeva. Mogoče bi kakšen bolj poklican človek, odvetnik z izkušnjami ...« Odmahnil je z roko. »Howard,« je rekel, »za božjo voljo, vsa ta reč je ena sama grozljiva burka. Niti ne sanja se mi, kako je prišlo truplo v prtljažnik mojega avta. Pojma nimam, kdo je tisti človek. Ne potrebujem zagovornika — to bi bilo isto, kakor če bi klical specialista, naj pride in mi predre tur. Hočem prijatelja — človeka, ki bo samo vodil tisti običajni postopek, ki...« »Prav, Charles. Zdaj pa k stvari.« Razložil sem mu, kakšen pogovor sem imel z narednikom Giddeonom, in ko sem mu vse razpovedal, se je brez pomišljanja strinjal s tem, da bo najbolje, če se ne upirava izročitvi. »Vraga, rad bi prišel ven proti jam-ščini, čimprej je mogoče,« je rekel. »Potem ko bo policija preverila moj alibi, bodo sprevideli, kako popolnoma nemogoče je, da bi bil zapleten v to reč.« Oddahnil sem si. »Hotel sem te že vprašati o tem,« sem dejal. »Kolikor policija domneva, je bil tisti človek ubit v času od nedelje po polnoči do ponedeljka zjutraj do šestih. Ana -mi je rekla, da si šel v klub igrat bridž. Domnevam, da imaš priče.« »Seveda. Igral sem z Georgeom McCannom, Billom Hollingsom in Marshallom Kitteridgeom. Marshall je bil moj soigralec. Nobenkrat se nisem oddaljil od mize za več kot pet minut in še tedaj samo, kadar sem izpadel iz igre in sem stopil v bar na kozarček.« »Kdaj si odšel?« Malo je pomislil. »No, okrog polnoči. Mogoče ob enih. Nekako ob tem času.« »Ali si šel naravnos domov?« Tokrat je trajalo dlje, preden je odgovoril. »Ne,« je povedal. »Nisem, šel sem v bar v Huntington in sem ostal tam, dokler niso zaprli. Moralo je biti okrog treh.« Pa so bili tam ljudje, ki te poznajo in so te videli?« »Točaj. Najbrž še kdo.« »Ali lahko imenuješ koga? 81 bil s kom v družbi, si s kom pil?« Gledal me je in rdečica mu Je segla v lice. »No prav, Howard, ti bom pa povedal,« je zinil. »Samo nikar me, prosim, ne razumi nšpak v tej stvari... Res sem bil z nekom... Bil sem skupaj z dekletom, ki sem tam nekako trčil nanjo; sedela sva v separeju ln pila. Ampak rajši bi videl, da to ne pride na dan, razen če ne gre drugače. Saj veš, Ana ...« Pokimal sem. Bil sem majčkeno presenečen, rahlo zmeden, ampak v tem trenutku ne bi bilo primemo, da to pokažem. »Razumem,« sem rekel, čeprav nisem razumel, če povem po pravici. »Vendar pa moram vedeti nekaj, če se bo pokazala potreba, da jo poiščemo: ali veš, kje je to dekle in kje jo lahko najdemo?« »Ja, vem.« Več sam od sebe ni hotel povedati in jaz nisem silil vanj. »Dobro. In potem si odšel iz bara, postavimo, ob treh. Potreboval si približno dvajset minut, da si prišel iz Huntingtona v Fairlawn. Ali je Ana kaj zapazila, kdaj si se vrnil?« »Spala je kakor na smrt truden otrok. Niti zganila se ni, ko sem stopil v sobo. Zjutraj sem jo moral zbuditi, da sem se lahko poslovil od nje.« »Ampak domov si prišel dvajset čez tri ali tako nekako. Ce bi le mogli dokazati, da je bil tisti človek ubit prej, preden si se vrnil domov ...« »Kaj pa, če ne? Ce je bil nemara ubit po tej uri...?« Videl sem zaskrbljenost v njegovih učeh in rad bi mu bil rekel kaj za uteho. Toda resni-je bila, da ga po tretji uri ni videla živa duša; ko bi vsaj lahko dokazal, kje je bil... Zdelo se je, da je uganil mojo misel. »Howard,« je izustil, »ali mi lahko nekaj obljubiš?« »Da?« »Obljubi mi, da boš tole, kar ti bom zdajle povedal, ohranil čisto zase, da ne boš tega nikoli omenil živemu človeku, Ani ali komurkoli, razen če ti bom jez dovolil.« Pogledal sem ga precej osuplo. »Pa.., Seveda, Charles. Veš, da bom.« »Dobro,« je povzel. »Potlej vedi tole. Ce se pokaže, da je to res potrebno, če bo šlo, kakor se reče, za življenje ali smrt, potem lahko dokažem, da nisem mogel priti domov vsaj do četrt čez šest v ponedeljek zjutraj.« To pot sem ga res debelo pogledal. »Cez šest?« Prikimal je. »Lahko pripeljem pričo, če bi, kakor rečeno, res prišlo tako daleč.« Hipoma mi je postalo nerodno in moral sem pogledati vstran. Torej je Charles preživel noč s kakšno poceni deklino ... Toda Charles mi ni pustil še naprej ugibati o tem, in bogme da tudi nisem hotel. V srce me je zapeklo ob spoznanju, da je Charles Merriweather tak sprijenec. ^i/uiiiifiHiiiminmimniinmiiiimiiininiiitnniiiiininiiinmiiiniiiniraimiinmnniiiiiiiiiiinini Mesto na koleh Ob naftnih vrtinah na Kaspijskem morju je zraslo naselje, ki bo že letos dobilo prvo petnadstropno stavbo BAKU — Sto kilometrov severovzhodno od Bakuja stoji sredi Kaspijskega morja mestece »Neftjamije kamni«, sodobno naselje na koleh. V njem živi okoli 4000 ljudi, ki načrpajo na leto 5,2 milijona ton nafte. Kakor lovke sipe segajo štiri metre široke brvi precej daleč v morje. Posamezne ploščadi imajo obliko kvadrata s stranico 40 metrov. luiiuuiuumuuuiuuuiuiuuiuiimuiiimiuiuumiMi I GERALD DURRELL SORODNICA ROZI iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiHii 76. nadaljevanje Vse poti v naftnem mestu na koleh so dolge dvesto kilometrov. Po njih vozi okoli 150 tovornjakov in avtobusov. Ob pomolih naftnega mesta pristajajo ladje, ki plovejo od Bakuja tri ure. Zagotovljena je tudi helikopterska zveza. Na vrtu ob vhodu v mesto je vrt z okrasnim grmičevjem, okoli glavnega trga pa so razporejene stavbe z dvema kinematografoma, s knjižnico, ki ima 20.000 zvezkov, z večerno šolo in z rastlinjaki. Modemi koliščarji za zdaj stanujejo v enonastropmh stavbah, do konca leta bo zgrajen prvi petnadstropni stanovanjski blok. Ljudje delajo v izmenah po 12 ur, na Plastično drevje LOS ANGELES — Polagalci podzemskega vodovoda vzdolž ene glavnih prometnih cest v Los Angelesu so ugotovili, da ni več dovolj zemlje za rastline. Mestna uprava se je znašla: cestni rob zdaj krasijo plastična drevesa in grmiči. • \ J 1 2 3 4 I 5 6 7 8 9 10 11 u 12 [13 14 ■ 15 I 17 18 ■ 19 23 21 22 23 24 25 26 27 28 W~ 30 31 ■ 3T“ 33 3A 35 n 36 r 37 ' l 38 r VODORAVNO: 1. shod, miting, 5- strjena kri na rani, 11. najdaljša francoska reka, 12. najdaljša reka v Angliji, 13. mesto v ZRN ob izlivu reke Mosel v Ren, 15. slovenski dirigent na dubrovniških letnih prireditvah (Anton), 16. začetnici največjega sovjetskega pesnika, 17. žebelj, ki drži kolo na osi, 19. naziv za učenjaka in mojstra pri Zidih, 20. drugo ime za finsko pristanišče Turku, 22 moški pevski glas. 24. turistično zelo razvit jadranski otok, 25. reka v jugovzhodni Avstriji m severozahodni Madžarski desni pritok Donave, 27. vrsta kamnine, ki se lomi v plasteh, 29. latinski predlog, 30. neumnica, 32. pomočnik, namestnik, svetovalec, 34. naslov, 36. obod Xpk‘J\ 37- znameniti most v Benetkah, 38. ameriška filmska igral- NAVP1CNO: 1. del ust, 2 utrip žše ali srca, 3. sin Agamemnona in Klitemnestre v grški mitologiji, 4. administrativno središče departmaja Ilie-et-Vilaine v severozahodni Franciji, 5. kratica za nekdanjo »konjsko silo«, 6. velika zahodnoevropska reka, 7. Ober, 8. jambski verz iz šestih stopic, 9. potujoči srednjeveški pevec in pesnik plemiškega stanu, 10. kopališče in zimsko okrevališče na obali Sredozemskega morja v jugovzhodni Franciji, 11. nrebivalci pokrajine v severni Italiji, 13. mlajša plast in doba kenozoika v geološki zgodovini Zemlje s prvimi sledovi človeka, 14. ime znamenite sopranistke Kunc, 18. zapora z vojaškimi ali policijskimi stražami, 21. vrsta mesne jedi, 23. nemški pesnik, najpomembnejši lirik zadnjih desetletij (Rainer Maria), 26. klic, poziv za javnost, 28. ognjeniški izmeček, 31. nemški meščanski filozof (George), 33. tenka mrežasta tkanina, 35. različna samoglasnika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Pompidou ». Ikre, 13. Idealist, 14. Saar. 15. samir, 16. Reinzi, 18. ion, 19 nikotin, 20. kan, 22 lup. 23. Ina, 24. orodnik, 27. pol, 29. reverz, 30. počelo, 33. Paka, 34. internat, 36. Alan. 37. nlantaža. Slonica ubila voznika Pobesnela žival se je takoj maščevala za smrt svojega mladiča NAIROBI — Edward Wray, inženir pri vzhodnoafriški letalski družbi, je med vožnjo z avtom trčil v slonjega mladiča in ga ubil, sam pa se je onesvestil zaradi poškodb v razbitem vozilu. Nekaj minut kasneje je razjarjena slonica poteptala avto in v njem inženirja, ki zapušča ženo in štiri otroke. Kupola smoga v mestu Zaradi avtomobilov največ zdravstveno škodljivih primesi v zraku LOS ANGELES — Mestna uprava skuša omejiti vožnjo z zasebnimi avtomobili, ki odločno prispevajo k nastanku smoga. Okoli 25.000 vladnih uradnikov je ostalo doma, nadaljnjim 75.000 nameščencem je priporočila, umetnem otoku z vrtalnimi stolpi se zadržujejo neprekinjeno petnajst dni na mesec. Angleži v vrsti za poseg Steriliziranci govorijo o večji intenzivnosti spolnega življenja LONDON — Čedalje več Angležev se da sterilizirati. Lani jih je bilo okoli 80.000. Za poseg, zaradi katerega se potenca nikakor ne zmanjša, je takšno zanimanje, da ljudje čakajo tudi pol leta. Nekateri pravijo, da se je intenzivnost njihovega spolnega življenja po operaciji podvojila. Tečaji o poti na delo Podjetja svetujejo vodilnim ljudem, kako naj se varujejo ugrabitve BUENOS AIRES — Nekaj podjetij v Argentini prireja tečaje, na katerih naj se vodilno osebje vadi v obrambi proti ugrabitvam. Nasveti: ne hodite od doma ob istem času, na poti v službo se vozite zdaj po tej, zdaj po drugi ce- »Sir Magnus,« je rekel sodnik, »zares bi vam bil hvaležen, ko bi držali svoje priče malce bolj na uzdi; ven in ven govore o stvareh, ki nimajo z našim primerom nobene zveze.« »Gotovo, mylord. Ja,« je dejal sir Magnus. »Res nisem mislil Rozi kakorkoli opravljati,« je rekel gospod Filigree in vzdignil roko. »Torej ne bi rekli, da je hudobna?« je nadaljeval zaslišanje sir Magnus. »Hudobna!« je vzkliknil gospod Filigree in temno zardel. »Rozi, pa hudobna! Redkokdaj sem videl tako ljubeznivega in dobrodušnega slona, kot je Rozi.« »Hvala,« je dejal sir Magnus. »Vašo izpoved močno cenimo, ker temelji na tako bogatih izkušnjah s sloni.« Sir Augustus bi se tudi v tem primeru rad odrekel križnemu zasliševanju. Ker sta mu pa že dve priči zdrknili skozi prste, se mu je zdelo pametneje, če se ne vda takoj. Vstal je, presunljivo pogledal gospoda Filigree j a in rezko dejal: »Gospod Filigree, priznati morate, da je vaša izpoved za nas, če ne verjamemo v reinkarnacije, čisto brez vrednosti, kajne?« »O, ne, ne, nikakor,« je kot flavta zapiskal gospod Filigree. »Saj niste vi krivi, če ne verjamete vanje. Vidite, jaz imam pa dokaz — povsem trden dokaz. To je moja mačka. Adrianu sem že pravil o njej. Res je zelo dober primer.« % »Sir Augustus,« je dejal sodnik. »Ne vem, kako to, ampak brž ko vi zaslišujete kako pričo, pridejo na dan nekakšne nove živali. Meni se zdi, da to povzroča zmedo.« »Ja, mylord,« je dejal javni tožilec, »skušal sem samo razjasniti ...« »Pa nikakor niste ničesar razjasnili,« je odsekal sodnik, »zdaj imamo srečno opraviti še z nekakšno mačko.« »Bila je čudovita žival,« je vskočil gospod Filligree, »in pri priči me je prepoznala.« »Mačka nima z našim primerom nobene zveze,« je dejal sodnik, »vaše zasliševanje nas zavaja predaleč, sir Augustus.« »Kakor vaše lordovstvo izvoli,« je de.j a] sir Augustus in komaj še krotil bes. »Nimam več vprašanj.« Sedel je in mrko gledal sira Magnusa, ki se je naslonil nazaj z zaprtimi očmi in blaženim smehljajem. »Priča lahko odide,« je dejal sodnik. Listal je po svojih zapiskih in nato pogledal sira Magnusa. »Mislite zaslišati še več prič, sir Magnus?« je vprašal. »Ja, mylord. »Se nekaj.« Sodnik je pogledal na uro. »Zelo hvaležen bi vam bil, če bi šlo malce hitreje,« je rekel. Naslednja priča, ki jo Je sir Magnus poklical, je bila Honoria. Adrianov pogum je upadel, ko je zaslišal njeno ime. Pa so bile njegove skrbi čisto odveč: bila je sijajna. Sele pozneje je zvedel, da se je moral za njen nastop zahvaliti poldrugi steklenici gina, ki ga je spila poprej. Visoko zravnana je stala na prostoru za priče, njene čudovite grudi so vidno drhtele v globokem izrezu, ki so bile vanj hrepeneče uprte oči vseh porotnikov. Bi-, la je izmenoma globoko ginjena in drhteče vznemirjena. Njena himna na Rozi in njeno prijateljstvo z Rozi je bila popolna mojstrovina. Drhtela je po vsem telesu, potoki solza so ji lili po licih, ko je opisovala, kako je bilo gledališče razbito čisto po njeni krivdi, ker je prinesla Rozi gin. Ko je končala, ga ni bilo med porotniki, ki bi imel suhe oči, in celo sodnik se je krepko vsekoval in hrkal, preden je Honorio odpustil. Sledil ji je Ethelbert. Potrdi) Je Honoriino izpoved in ji dodal še nekaj okraskov. Enkrat ga je sodnik posvaril, ker ga je imenoval »ljubi fant«, nihče na sodišču pa ni dvomil o njegovi odkritosrčnosti in dobri volji. Sir Magnus je hotel zaslišati tudi Samantho, toda Adrian je bil proti. Samantha na prostoru za priče, izpostavljena križnemu zasliševanju sira Augustusa — na to ni bilo niti misliti! Njegove skrbi so bile nepotrebne: potem ko je zaman poskušal križno zasliševati gospoda Filigreeja, se je sir Augustus sesedel kot žalostna vrana in vsakič samo stresel glavo, če so ga vprašali, ali želi zasliševati. Ko je Ethelbert zapustil prostor za priče, se je sir Magnus vzdignil in dejal: »Mylord, upam, da je podoba, ki je pred nami, že precej jasna, kajne?« »Ja. — bržčas imate prav, sir Magnus,« je dvomeče rekel sodnik »Mislim, da zdaj ni nobenega dvoma več, da je slon, o katerem teče razprava, eden najbolj čudovitih in udomačenih debelokožcev. Kjerkoli le povzroči] kaj škode, se je to zgodilo po pomoti, to je jasno, in slon ni bil tega niti najmanj kriv, njegov lastnik pa tudi ne.« »No, nemara ste vi mnenja, da ste to točko dovolj utrdili, sir Magnus.« i je dejal sodnik. »Jaz pa ne mislim j tako.« »Prav, mylord,« je dejal sir Magnus ves pripravljen. »V tem primeru prosim sodišče za trenutek potrpljenja in bi še enkrat poklical lorda Fennel-treeja.« 12. stran * DELO OHM 73 OHM 73 OHM 73 OHM 73 OHM 73 OHM 73 22. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM — CELOVŠKI SEJEM od 11.do 19. avgusta 1973 1600 razstavljalcev iz 30 dežel, sejem zanimiv tudi za vas OHM 73 OHM 73 OHM 73 OHM 73 OHM 73 OHM 73 FESTIVAL Sl. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V petek, 3. avgusta bo ob 20.30 ▼ križevrriški cerkvi koncert violinskega dna IGOR OZIM in PRIMOŽ NO VSAK. Vstopnice so v prodaji od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure pri blagajni v Križankah. Rezervacije po telefonu 21-768. Koncerti VEČER DUNAJSKE KLASIKE, 8. avgusta, ob 19. uri v Zelšah pri Cerknici. Nastopa TRIO LORENZ. Vstopnice pri Kompasu v Ljubljani in Postojni. 6943-K Obvestilo telefonskim naročnikom! Obveščamo, da bo dne 1. avgusta t. 1. zaradi nujnih tehničnih del moten telefonski promet na področju avtomatske telefonske centrale Šentvid pri Ljubljani. Vljudno prosimo za razumevanje. Podjetje za PTT promet Ljubljana __________ __________ -O Kemična čistilnica »CHE.MO-EXPRESS«,' Vidovdanska 2, obvešča cenjene stranke, da od 1. avgusta zopet redno obratuje. Se priporočamo! 24024-0 Cenjene stranke vljudno obveščamo , da bo kemična »Expres« čistilnica Lojze Kalčič, Triglavska 5, Ljubljana, zapita od 4. 8. do 26. 8. zaradi letnega dopusta. Prosim, prevzemite svoja oblačila! 24084-0 V času MARIBORSKEGA TEDNA 1973 od 18. do 26. avgusta organiziramo tudi sejem rabljenih avtomobilov na Mariborskem sejmišču. Prijave za prodajo avtomobilov pošljite do 10 . 8. 1973 upravi Mariborskega sejmišča, Loška 13, Maribor. Vse podrobnejše informacije dobite v upravi Mariborskega sejmišča ali po telefonu 25-239. MARIBORSKO SEJMIŠČE 6848-0 'mAsi SLUZ gggi FRIZERSKO učenko sprejmem takoj. Možino stanovanje. Salon »Danica«, Trg revolucije 3. 24122-1 TAKOJ sprejmem vajenca v elek-tramehamčno stroko (za previjanje el. motorjev itd.). Elektro-mehanika, Prešernova 30, telefon 310-119. 24148-1 TAKOJ zaposlimo gospodinjsko pomočnico (najraje starejšo gospo), pospravljanje, kuhanje, varstvo 3-letnega otroka. Zglasite se popoldne, razen sobote in nedelje na naslov: Drole, Ši- šenska 2, X. nad./66. 24149-1 POŠTENO in čisto ženo iščem za nekajurno dopoldansko delo v gospodinjstvu. Strossmayerjeva 4/1 desno. 24085-1 IŠČEMO gospo, ki bi varovala dve leti staro punčko na območju Rožne doline, Centra. Ponudbe pod »Rožna dolina«. 23975-1 BRIV SKO-FRIZERSKO pomočnico za non-stop sprejme Ignac Kivoč, Ljubi j. — Polje 17, po želji nudim samsko sobo. 23993-1 KATERA zanesljiva ženska bi bila pripravljena za določen čas pomagati pri negi lahkega bolnika? Nudimo hrano, stanovanje in odlično plačilo. Nastop dela v drugi polovici avgusta. Ponudbe pošljite pod »Ribnica na Dolenjskem« . 24019-1 VAJENCE za elektroinstala tersko in ključavničarsko stroko sprejmemo »Elektroservioe«, Ljubljana, Dolenjska 74. * 23557-1 GOSPODINJO od 1. septembra dalje, 4—5 dni na teden, išče 4-članska družina Ponudbe pod »Pri Figovcu«. 23934-1 IŠČEMO gospo za varstvo dveh fantkov, starih 5 in 7 let vsak drugi dan od 6. do 18. ure. Urejeno gospodinjstvo, pogoji ugodni. Lahko nudim sobo. Ponudbe pod »Varstvo — Bežigrad« . 24163-1 BRIVSKO-frizersko pomočnico m • frizerko sprejmem. Merlak, Trubarjeva 76. 24187-1 KOVINOSTRUGARJA sprejmem takoj. Informacije po telefonu 322 920 . 241951 r°58§ti!a VAS VASI NA POTOVANJA: • KIJEV — VOLGOGRAD — LENINGRAD — MOSKVA, 9 dni, 23. 8. • SIBIRIJA, Novosibirsk — Aka-demgorodok — Irkutsk — Baj-kal — Bratsk — Moskva, 11 dni, 28. 8. • SOV JEVŠKA SREDNJA AZIJA, Kijev — Taškent — Samarkand — Buhara — Moskva, 8 dni, 27. 9. • LENINGRAD — MOSKVA, 6 dni, 14. 9. • PET REPUBLIK — PET PRESTOLNIC, Kijev — Minsk — Riga — Tallin — Leningrad — Moskva, 13 dni, 6. 9. • ZAKAVKAZJE, Kijev — Erevan — Tbilisi — Moskva, 8 dni, 4. 10. • KUEV — LEINGRAD — MOSKVA, 8 dni, 30 . 8., 20 . 9. • ŠPANIJA, kombinirano potovanje letalo-avtobus, 13 dni, 21. 10. • ŠPANIJA — TUNIS — AL2IR — MALTA — SICILIJA, krož no potovanje z ladjo, 16 dni, 28. 10. • KAIRO — ASSUAN — LUXOR — ALEKSANDRIJA, 9 dni, 13. 10. • CARIGRAD, Sofija — Rožna dolina — Zlati pesek — Sončna obala — Edime, 11 dni, 27 9 • FIRENZE — RIM — NAPOLI — CAPRI, 8 dni, 4. 8. • ATENE — PELOPONEZ, letalo, 5 dni, 24. 8. • LONDON, letalo, 5 dni. 10. 8. • ŠVICA — JUNGFRAU JOCH, 6 dni, 25. 8. • PARIZ — FONTAINEBLEAU — VERSAILLES, vlak, 7 dni, 20. 9. • V PROVANSO PREK ŠVICE IN AŽURNE OBALE, 10 dni, 16. 9. • MUNCHEN, strokovna ekskurzija društva matematikov, fizikov in astronomov, 2 dni, 31. 8. • AU SCH WITZ — POLJSKA, 5 dni, 7. 9. • ZELTWEG, ogled avtomobilske dirke, 1 dan, 19. 8. • BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 8. 9. • PO MAKEDONIJI, vlak-avtobus, 8 dni, 15. 9. • PO JUGOSLAVIJI, Banja Luka — Jajce — Sarajevo — Mostar — Dubrovnik — Črnogorsko primorje — Split — Plitvice, 9 dni, 22. 9. • CELOVEC, enodnevno potovanje za ogled lesnega velesejma, L8. 8. • BUDIMPEŠTA, 2 duri, 16. 9. • BENETKE — SAN MARINO, 2 dni. 8. 9. _ • CORTINA — GROSSGLOCK-NER, 2 dni, 1. 9. • RIM Z OKOLICO, 5 dnd, 26. 8. V Hali Tivoli 23 . 8. 1973 velika prireditev »SMEH I PESMA 73« s tekmovanjem najboljših jugoslovanskih humoristov za naziv »ŠAMPION SMEHA 73«. Sodelujejo popularna jugoslovanski izvajalci zabavne dn narodne glasbe. Vstopnice v prodaji od 1. 8. Podrobne sporede dobite v naj-bližji poslovalnici KOMPASA, ali nam pišite: KOMPAS Ljubljana, Titova 12. MINI NSU 1000 — kupim na obroke po 2000 ND mesečno. Ponudbe pod »2000 ND vnaprej«. 23646-8 FIAT 750, letnik 1966 ugodno prodam. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Peter Omahen, Ljubija, na Hradeckega 43 24050-3 ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1972 ugodno prodam, žargi, Celovška 108, Ljubljana. — Ogled, četrtek, nedelja od 16. do 19. ure. 24051-3 UGODNO prodam kamionet — Citroen, letnik 67 — demontiran — samo 42.000 km. Guček, Pot na Rakovo jelšo 11, Ljubljana. 24058-3 GARAŽO, prodam ob Vodnikovi cesti, šiška, Ziegler, Ane Ziherlove 8, tel. 56-262. -*■ 23877-3 PEUGEOT 404, dobro ohranjen, prodam. Telefon (069) 21-930. 23454.3 FIAT 750, letnik 1062, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 30. 7. 1073 dalje po 15. uri. Živko Rus, Ul. padlih borcev 18, Ljubljana. 23035-3 ZASTAVO 750, letnik 1971 prodam. Informacije tel. 066 73-644, Jezeršek. 2117-3 UGODNO prodam škodo 1000 MB, letnik 69, zelene barve. Naslov: Postojnska 12, tel.: 63-455. 23937*3 ALFA ROMEO giuletta TI 1300, letnik 1962, malo karamboliran, vozen, registriran do 31. 12. 1973 prodam. Stroj ima po generalni 20.000 km. Ponudbe pod »11.000 ND«. 24156-3 VSE dele za avto DKW 1000 S prodam. Anton Tarnaš, Tržaška 249, Ljubljana. 24157-3 AVTO PZ 125 prevoženih 26.000 km prodam zaradi starosti. Informacije tel. 312-943 Janez. 24158-3 SPACKA prodam, tudi za potrošniško posojilo. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Žare Lipušček, Puglejeva 2. 24211-3 R-4 prodam, letnik 1967, prevoženih 61.000 km Ogled vsak dan: Auguštinčič, Ul. Miru št. 3, Ljubljana, Moste-Polje. 24181-3 MOTOR za TAM 2000, rabljen, lahko pred generalno kupim nujno. Tel. 063-26686. 24186-3 AMI 8, 1971, 17.000 km, garaži-ran, poceni prodam. Telefon 061-62-434 od 16. do 17. ure. Rožna dolina oesta 111/17 d, Ljubljana. 24208-3 ZASTAVO 750, letnik 1963 prodam. Ogled: Jamova 24 od 15. ure dalje. 24206-3 ZASTAVO 750, letnik 1972 prodam. Telefon 56 086 . 24205-3 FIAT 850 sipeoial. 1. 1969, 47.000 km, prodam Telefon 322-415. 24201-3 SKORAJ nov globok otroški voziček prodam. Lučka Frank, Rožna dolina, c. XVII/15. 23907-4 NOV Jedilni kot in dva stola prodam. Kralj, Trdinova 5, Ljubi j ana, tel. 322-611. 23935-4 100 m RAPIZ mreže prodam za stropov« namesto štukature. Rajko Artač, Rožna dolina, c. XXI/4, Ljubljana. 23976-4 OPEKO — modularni blok, 800 kosov in betonsko železo, profil 12, ugodno prodam. Ponudbe po tel. 341-043 . 24020-4 POHIŠTVO, francoska postelja, nizke omare, miza in tri fotelje zaradi izpraznitve stanovanja takoj prodamo. Celovška cesta 373, stanovanje 24 v sredo in ponedeljek od 15. do 19. ure. ^ 24056-4 KERAMIČNE ploščice, italijanske, roza, 7,5 x 15 cm, poceni prodam. Tel. 61-712. . 24064-4 PEC za centralno prodam, trdo in tekoče gorivo z bojlerjem 60.000 Kcal, uvožena, z garancijo. Ponudbe pod »Kvaliteta«. 23602-4 PO NIZKI, ugodni ceni, prodam majhno dvodelno omaro — vitrino v temnem vzorcu. Ponudbe pod »Nizka cena«. 23761-4 KOMBINIRAN štedilnik Gorenje, rabljen dva meseca, prodam. Ogled po 15. uri. Velika čolnarska 14. POCENI prodam 13 m bukovih drv, 12 A2 panjev s čebelami, rabljene deske in morale. Ponudbe tpo telefonu 782-025 v večernem času. TAKOJ prodam polovico hiše, oddaljeno 30 km cd Ljubljane. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«. 23303-4 OPEKO »bobrovec« prodam Rupnik, Kalce 8, Gorenji Logatec. 6984-4 OPEKO modul ar, monta in železo prodam. Selan, Tomačevo v deli. ni 12. 24160-4 CEMENT Trbovlje 450, gorenjsko skrinjo in razne druge starine prodam. SHafbič, Jelovskova 7 (Sp. Jarše), Domžale. 24012-4 OTROŠKI globok voziček, zibelko, tehtnico in torbico za dojenčka, odlično ohranjeno poceni prodam v Ljubljani, šibeniška 14. 24176-4 OPEKO navadno ,novo prodam a 1,30. Kamnogoriška 31 — Drav-r lje. 24173-4 SPALNICO dobro ohranjeno ugodno prodam. Ljubljana, Borutova 9. II., Bežigrad. 24184-4 ČOLN gumijast do 7 KS poceni prodam. Dražgoška 30, Ljubljana — Dravlje. 24175-4 SOBNO kredenco in predalnik prodam. Branko Dc-lžan, Titova 23, tel. 315-916. 24183-4 AIRKONDITION, tovarniško nov in stol v skaju prodam. Vprašajte po tel. 24-532 od 9. do 12. ure. 24194-4 ŠOTOR za tri osebe, lepo ohra ' njen, ugodno prodam. Telefon 313 358. 24196-4 KOMPAS AUSTIN 1300, letnik 1970, prevoženih 65.000 km, dobro ohranjen prodam za 2,7 milijona. Vprašajte po telefonu 20-507 v četrtek od 10. do 12. ure. 24006-3 ZASTAVO 750/64 prodam za 5500 din in motorno žago Mc Culloch za 3500 din. Tel. 342-876. 24068-3 MINI — 1000, 1. 71, dobro ohranjen ugodno prodam. Tel. 62-246 danes od 16. do 18 ure. 24096-3 BMW 200L, letnik 69, 58000 km, Ugodno prodam, Penko, Hrenova 17, Ljubijana. 24097-3 OPEL kadet, 68 letnik prodam. Gcce Delčeva 28 . 24101-3 AUSTIN 1300 — 70 prodam ali zamenjam za VW, ford, fiat 124. Romšak, Podgorje 20, Kamnik. 24106-3 FORD esc ort 1100, letnik — oktober 1970 — nekaramboliran takoj prodam. Informacije po 16. uri. Tel. 59-880, Grebenc, Gotska 11, Soseska 6, Ljubljana. 24115-3 AVTO fiat 750, letnik 1965 prodam. Barlovič, Kodrava 8, Nove Jarše. 24125-3 TOVARNIŠKO novo zastavo 750 luxe nujno prodam. Ponudbe pod »Gotovina«. 24133-3 ZASTAVO 750, 1. 1965 poceni prodam. Cesta v Mestni log 43 24136-3 VW 1200, letnik 1960, po generalni 14000 km, dobro ohranjen prodam. Cena 13000 din. Silvo Ramo veš, Studenec 48, p. Ljubljana — Polje. 24143-3 UGODNO prodam avto fiat 600 D, letnik 64. Informacije po telefonu 59-320. 24091-3 FIAT 615/3, neregistriran, vozen, potreben manjšega popravila, s cerado, 210 cm visoko prodam za 8.000 ND. Ponudbe pod »Dogovor« . 24088-3 MINI — 1275 GT 2 leti star prodam Zagrebška 5, tel. 346-464. 24078-3 FIAT 850 ali fiat 1300 od 1968 1. dalje kupim. Ponudbe dopoldne od 6.—14. ure po tel. 72-631 ali na naslov: Jože Kumer, Popovičeva 7, Ljubljana. 24072-3 AMI-8 break — september 71 ugo. dno prodam. Delno vzamem kredit. Informacije tel. 342-785 dopoldne.' Ogled: Rožna dol. c. IV/35, ing. Strmi jan 24071-3 FIAT 124 ali 125, letnik 70 dalje kupim za gotovino Telefon 064 23-347. 24069-3 FIAT 600. generalna tudi ostalo, prodam, nizka cena, tudi ček za gradnjo. Piskar, Pot v Pečale 12, Črnuče. 23981-3 AUDI variant 1970 prodam. Solidna cena. Informacije po tel.: 343-054. 23980-3 ZASTAVO 750, letnik 1970, prevoženih 43.000 km prodam, cena 15.000,00 ND. Ogled' vsak dan popoldne od 16. do 17 ure. Janez Klarič, Malejeva 1, Ljubljana — Kodeljevo. 23985-3 HILLMAN mini x caravan, letnik 1968 prodam. Breznik, Cerkniška 14, Ljubljana. 24029-3 SPACKA 67 prodam za 8800. Jerman študentsko naselje, blok 3, soba 324. 24032-3 PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 72-049. Janez Drolka, Dob 14, Domžale. 23900-3 PRIKOLICO za os. avto, 500 kg, prodam za 3000 din. Janez Čepon, Verd 17, Vrhnika. 23915-3 BREZHIBNO prim© (175 ccm), malo voženo, nujno prodam. Tončič, Gornji Rudnik rt/15, Ljubljana 23918-3 ENOOSNO tovorno prikolico za osebni avto prodam — popoldne! Milič, Spomeniška pot 13, Viž-marje, pod klancem — levo. 24062-3 FIAT 750 1065 prodam. Jager. Roška 11. 24048-3 NUJNO prodam zastavo 750 71/73. Drenov grič 4 — Vrhnika. 24047-3 FIAT 500. 63 obnovljen, predamo za 8.800. Tacen 47, (pri spomeniku) Šmartno. 24045-3 PRODAM MIZARJI — predsobno steno bele barve, staro, višina 2 m, širina 1,2 m, z gledalom in predalčkom, prodam za 250 din. Zglasite se. od 17. do 18. ure 1. avgusta. Belokranjska 3/1, Savsko naselje, nasproti telefonske celice. 24152-4 UGODNO prodam harmoniko znamke »Hohner«, 72 basov, 5 + 2 registra in originalen kovček. Andrej Patemost, pri Ule-pič, Moša Pijade 33, Ljubljana, tel. 322-062 . 24153-4 MOTOR za čoln znamke Konig ugodno prodam. Ponudbe pod »14 PS«. 24067-4 RABLJENO kuhinjo, več bojler-jev, plinski in električni štedilnik ter karnise, prodam. Ogled v petek in soboto od 15. do 19. ure pri Kunst, Hudovemikova 11. 24099-4 MiTiS TRST Via S Lazzaro tel.: 37-309 Via S. Maurizia tel.: 793-786 Tovarna pozamenterij za tapetništvo Velika izbira vseh vrst zaves, tudi terital do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno blago iz platna m kretona v najlepših barvah ir vzorcih, žametna posteljna pregri njala, prešite odeje, preproge ter vse, kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja KUPIM OTROŠKO posteljico kupim. Ponudbe pod »Navedite ceno«. 24142-5 LES za streho (grušt) kupim za hišo 11 x 13 m, 30 »Šparovcev«, 8 m dolgih. Ponudbe pod »Novogradnja«. 23947-5 SAMUELSONA, novejšega, v slovenščini, kupim. Ponudbe pod »100 ND«. 24039-5 OKNA, lesena, cementna 140x140, 140x1(20, 140x95 ter garažna vrata 300x260, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. 24044-5 LOŠCILEC za talne obloge (Iskra) z dvema krtačama, brez sesanja (vesli) in rabljen instrument pi-colo, kupim takoj. Ponudbe pod »Navedite ceno«. _ 24059-5 PIANINO takoj kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Gotovina« . 23836-5 KAVČ in dvodelno kombinirano omaro kupim. Ponudbe pod »Opis in cena«. 24210-5 DIJAKINJA farmacevtske šole išče sobo. Ponudbe pod »15. avgust«. 23951-6 ŠTUDENT in študentka iščeta sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Ljubljana ali okolica. Ponudbe pod »Ugodno«. 24144-6 TAKOJ zamenjam štirisobno novejše stanovanje v Ljubljani, centralna, telefon,' za vikend ob morju. Ponudbe pod »Do Krka«. 24147-6 MLAD intelektualec išče sobo — garsonjero, lahko delno opremljeno ali neopremljeno. Ponudbe pod »Redno plačujem«. 24093-6 IŠČEMO eno ali dvosobno stanovanje, komfortno, urejeno, za dobo do enega leta. Predplačilo vnaprej. Ponudbe pod »3-član-ska družina iz Beograda«. 24092-6 NUJNO potrebujem takoj vseljivo garsonjero kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra in redna plačnika«. 24089-6 DVEMA študentoma oddam ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Plačilo vnaprej. Milka Ambrož, Cesta v Podboršt 17, 61231 Črnuče. 24076-6 ŠTUDENT psihologije nujno potrebuje sobo zase in za zaročenko. Ponudbe pod »Nujno«. 24079-6 DRUŽINA išče stanovanje, tudi v okolici LjubLjane. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 23949-6 SPREJMEM sostanovalko, študentko, s 1. oktobrom. Marta Kanci ar e, Skrabčeva 3, Ljubljana. 23961-6 ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero iščem v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »1. september«. 23749-6 ODDAM ogrevano sobo za predplačilo 1 leto. Vučina Pantič, Tomačevo, n. h. pri št. 32. 23869-6 IŠČEM enosobno, neopremljeno, komfortno stanovanje za dobo enega leta. Možno predplačilo. Ponudbe pod »Intelektualca«. 23833-6 DVA intelektualca brez otrok iščeta komfortno stanovanje za dve leti predplačila. Ponudbe pod »Dvosobno«. 23691-6 SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice in možnostjo kuhanja v neposredni bližini fakultetnega centra v Ljubljani, nudim študentka v zameno enake pogoje v Celju. Ponudbe pod »Zamenjava«. 23650-6 SOBO, opremljeno oddam dvema brez otrok. Možnost kuhanja ;n pranja. Predplačilo, šmartinska 265. 23498-6 IŠČEM sobo ali garsonjero v Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 23115-6 ŠTUDENTKA išče sobo s souporabo kopalnice, po možnosti na Viču. Ponudbe pod »300—350 ND«. 24074-6 DVE DEKLETI iščet a sobo .Ponudbe pod »Nujno«. 24155-6 ŠTUDENT in študentka iščeta v Ljubljani ali okolici enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod »Ugodno« 24017-6 GARSONJERO ali enosobno sta novanje vzame v najem mlad študentski par. Ponudbe pod »Redna plačnika«. 23960-6 POZOR — plačam eno leto vnaprej za garsonjero ali enosobno stanovanje s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Gotovina«. 23927-6 MATI s hčerko išče sobo in kuhinjo, prazno, poseben vhod. Nekaj predplačila. Ponudbe pod »Nujno«. 24169-6 ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo, po možnosti v šiški. Ponudbe pod »Redni plačnici«. 2123-6 ŠTUDENT išče sobo s posebnim vhodom na relaciji Bežigrad — Ježica. Ponudbe pod »Mir«, podružnici »Dela«, Nova Gorica. 2120-6 INTELEKTUALKA išče takoj vseljivo sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Ponudbe ped »Bežigrad, šiška, Rožna dolina«. 24167-6 SOBO s souporabo kopalnice išče dekle. Ponudbe pod »Nujno«. 24166-6 IŠČEM sobo za dve dekleti, študentki prvega letnika. Sobo potrebujem s 15. IX. dalje. Dragica Sabljak, Istarska 36 . 52210 Rovinj. 24172-6 MLAD zakonski par z enim otrokom išče sobo in kuhinjo, aili pa večjo sobo s souporabo kopalnice in z možnostjo pranja Ponudbe pod »Red in čistoča«. 23956-6 IŠČEVA enosobno stanovanje ali večjo sobo z odločbo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Nagrada 15.0C0«. 23986-6 V OGREVANO sobo, bližina Centra, sprejmem kot sostanovalko pridno, pošteno dekle za 2-3 krat tedensko dopoldansko ali izmenično pomoč v gospodinjstvu. Informacije po telefonu 313-861. 23992-6 GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem, dobro plačam. Ponudbe pod »Predplačilo«. 23999-6 DVE študentki iščeta sobo v Ljubljani. Možnost kuhanja in pranja. Nemec, Radeče, Njivice 3 a. 24000-6 SOBO ogrevano oddam dvema slovenskima fantoma. Vižmarje, Pretnarjeva 6. 24003-6 ZA enosobno stanovanje z odločbo v Ljubljani dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Tatkcj vseljivo«. 24011-6 POŠTENI mirni dekleti potrebujeta garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice s 1. avgustom. Ponudbe pod »Redni plačnici«. 24028-6 ODDAM sobo proti posojilu. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Ljubljana«. 24034 6 ZAKONCA iščeta skromno enosobno stanovanje za eno leto v Ldriji al: bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno«. 23902-6 ŠTUDENT medicine išče skromno sobo. Ponudbe pod »Moste, Ta bor. Kodeljevo«. 24043-6 ODDAM sobo ženski za dopoldansko vodenje 4-'letnega otroka v vrtec. Naslov: Dragica Bizovi čar, Ljubljana, Nade Ovčakove 4. 23901-6 ODDAM opremljeno sobo s souporabo kopalnice sostanovalki. Jerič Pot na Rakovo jelšo 3 E. Trnovo 23919-6 ŠTUDENT matematike išče ogrevano sobo s kopalnico in posebnim vhodom za september, Dragan Marušič, Glagoljaška 1, Koper. 23939-6 POŠTENO dekle išče škromno sobo v središču mesta ali okolied Ljubljahe. Ponudbe pod »Poštena«. 23941-6 ODDAM sobo s kopalnico v Viž-marjih, pod klancem zakoncema brez otrok ali dvema uslužbencema. Ponudbe ped »Centralna kurjava«. 24063-6 DEKLE išče sobo kjerkoli v Ljubljani, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Nujno«. 24061-6 IŠČEM sobo ali sobo s kuhinj o za čas, ko si uredim stanovanjske razmere. Ponudbe pod »Bodoča mamica«. 24060-6 POŠTENO dekle nujno potrebuje sobo kjerkoli v Ljubljani. Po dogovoru vam tudi 1-krat tedensko pomagam v gospodinjstvu. Cenjene ponudbe pod oznako »Poštena« 24023-6 NUJNO potrebujeta sobo fant in dekle po možnosti v šiški ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno«. 24027-6 DVA študenta iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe ped »Mirna«. 24C40-6 MIRNA uslužbenka išče skromno sobico, gre lahko kot sostano valka. Ponudbe pod »Takoj«. 24182-6 ODDAM sobo s centralno kurjavo in souporabo kopalnice študentu — nekadilcu. Ponudbe pod »Brez obiskov«. 24046-6 ŠTUDENTKA :šče sobo ali garsonjero. Ponudbe pod »Medicina«. 24042-6 NOVI SAD — Ljubljana Zame-jam novo dvosobno superkem-fortno stanovanje, centralno ogrevano, telefon, tepla veda, balkon, v Novem Sadu, Liman III., za podobno ali večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Jesen 73«. 24049-6 ODDAM sobo dvema Študentoma, nekadilcema, po možnosti prvi letnik. Ponudbe pod »Linhartova cesta«'. 24190-6 SPREJMEMO na stanovanje mlajšo upokojenko za delno pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Zglasite se vsak dan po 17. uri.. Leskovar, Topniška 70/III. 24052-6 USLUŽBENKA s podeželja išče opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini središča mesta. Ponudbe pod »Takoj«. 24053-6 V LJUBLJANI ali okolici, oddaljenost do 20 km. iščemo v na jem hišo s 4 ali več sobami, opremljeno ali riecpramljeno, za najmanj eno leto. Ponudbe pod »Po dogovoru«. 23793-6 GARSONJERO, enosobno stanovanje ali prazno sobo iščeta v Ljubljani zakonca brez otrok. Cenjene ponudbe pošljite pod »Zaposlena študenta«. 2093-6 SAMSKA, mnogo odsotna, išče skromno sobico v Ljubljani Cenjene ponudbe pod »Solidna«. 23778-6 ZA sobo in kuhinjo oziroma večjo sobo z odlečbo. nudim lepo nagrado. Ponudbe pod »1.5 M«. 24041 6 IŠČEM sobo na Viču ali šiški, grem tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »Avgust«. 24185-6 GARSONJERO, centralno ogrevano, v bližini Javnih skladišč in avtobusne postaje, zamenjam za enako v šiški ali na Viču. Ponudbe pod »Zamenjava«. 24192-6 STANOVANJE v vi'li blizu Centra oddam dvema osebama. Ponudbe pod »Mir«. 24207-6 POSEST V SREDIŠČU Ljubljane prodamo stanovanjsko hišo z lokalom. Ponudbe pod »300 kv. m«. 24066-7 NA BLEDU pri hotelu Golf prodam delno vseljivo vilo. Petrovič, Beograd, telefon 641-980. 24095-7 ENOSOBNO stanovanje kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«. 24010-7 NOVO vrstno montažno hišo v Zalogu (komfortno dvosobno stanovanje) poceni prodam. Ponudbe pod »Vrt in klet«. 23637-7 DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje, telefon, garaža, prodam. Ponudbe pod »Vseljivo Bežigrad — maj 74«. 23568-7 VEČJO hišo v Ljubljani ali okolici kupim, eventualno vzamem v najem. Ponudbe pod »Avgust«. 23153-7 PARCELO 460 kv. m v Zambratiji pri Savudriji prodam Ponudbe pošljite podružnici »Delo« Koper ood »Ob morju«. 2118-7 HIŠO z lopo in vrtom prodam. Branko Stepančič. Bilje 182. Ogled vsak dan od 13.—17. ure. 2122-7 NOVO GRAJENO družinsko hišo prodam v Poreču (Novo selo). Informacije: Ana Dokič, Novo selo bb — Poreč, tel. 053 86-316. 6986-7 HIŠO z vrtom in dvoriščem prodam v Puli — Veli vrh. Informacije pri: Dukič, Trg bratstva jedinstva 2, Pula, od 6. 8. dalje. 24123-7 ENOSTANOVANJSKO hišo s sadovnjakom in gozdom prodam v Predjami (bližnja okolica Postojnske Jame), za 100.000 din. Naslov: Marija Klemen. Vojkova 11. Postojna. 24159-7 UGODNO prodam takoj polovico hiše s posebnim vhodom Mirko Bokaj, Jesenice. Industrijska ulica 11. 2100-7 HIŠO zgrajeno do prve faze prodam v okolici Ljubljane. Ponudbe pod .»Gotovina«. 24204-7 OBRTNIKOM vodim knjige Po nudbe pod »Diplomirani ekonomist«. 24035-8 INŠTRUKTORJA za opisno geometrijo za TSS iščem. Ponudbe pod »Dobra razlaga«. 24957-8 INŠTALIRAM centralno kurjavo in vodo z lastnim ali vašm materialom. Ponudbe pod »Obrtnik«. 24138-8 UNIJE — UNIJE — UNIJE — otoček sonca, blage klime in miru. Dobre ladijske zvez«* s Reke. Pule in Malega Lošinja. V avgustu še proste kapacitete, hrano in stanovanje vam po nizkih cenah nudi gostilna »Plaža« . Informacije: gostionica »Plaža« Lekič, otok Unije. 24065-8 SOBOSLIKARSKA dela ter tapete polagam. Ponudbe pod »Sohd-no« 24114-8 SEM vojaški starešina. Za skupno življenje želim spoznati žensko iz Ljubljane ali okolice, do 30 let. starosti, lahko ima enega otroka. Ponudbe pod »Čakam te«. 24119-8 ZA MANJŠE posojilo vam naredim vsa gradbena dela, poceni in strokovno. Ponudbe pod »Zidar« 24177-8 ZATEKEL se je pes okrog leto star, rjav volčjak. Teslova 16/1. 24129-8 ODLIČNO ohranjen fiat 125 zamenjam za gradbeno parcelo v okolici Ljubljane ald ob morju, oziroma prodam. Ponudbe pod »Zamenjava«. 24073-8 PSIČEK, mlad. mešane pasme, rumenkaste resaste dlake z belo liso na vratu, nekoliko šepa na zadnjo tačko, sliši na ime »Medi«, se je izgubil. Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o njem. da sporoči na naslov: Kralj, Langusova c. 33, Koleaija ali na tel. št. 20-714. 24140-8 IZGUBILA sem diplomo, naslovljeno na Guarde Lydia, izdano v Lvonu. Najditelja vljudno prosim*. da mi jo vrne na naslov: Zaletelj, Gornji Rudnik, C. I. §t 4. 24150-8 NAJNUJNEJE potrebujem 80<) 10 skladiščnih delavcev, brez prakse. OD okoli 1.500 din. stanovanj ni: Sadje-zelenjava Ljubl jana. Pol lanska c. 46 a (KZZ 469.930 do 469.939) 1 skladiščnega delavca za odkupno postajo podjetje v Sodražici, eno- do dveletna praksa. OD okoli 1.730 (Mn in 1 skladiščnega delavca v skladišču podjetja, eno- do dveletna praksa. OD okoli 1.450 din. stanovanj ni: DOM trgovsko Izvozno podjetji* Ljubljana. Mestni trg 24 (KZZ 470.777, 464 625) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata FRENKA MUŠICA ameriškega izseljenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom iz Loke in Mengša, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za" darovano cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. Radenšku — predstavniku Izseljniške Matice za poslovilne besede, gasilcem iz Loke in Mengša, ZB NOV Loka in WI Mengeš. Žalujoči: družini Mušič — Rženičnik ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica AVGUSTA KLOPČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pota, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in pevcem Viatorja ter častiti duhovščini Žalujoča družina Klopčič Ljubljana, 1. avgusta 1973 Se poln načrtov in snovanj je po kratkem trpljenju preminil naš dragi LJUB# RAVNIKAR akademski slikar Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili na kranjskem pokopališču v četrtek, 2. avgusta, ob 18. uri Za njim žalujejo: žena Mara, sinova Uroš z ženo Ljubo in Danilo, sestra Olga, brat Vojče, teta Vida in mnogi njegovi prijatelji V skladu s pokojnikovimi nazori vence hvaležno odklanjamo v korist onkološkega inštituta Kranj, 31. julija 1973 ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi zlatega moža tn ateka JOŽETA MATEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter njegovim sodelavcem iz »Elektrotehne« Ljubljana, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti in mu poklonili vence ter cvetje. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala g. Zvoklu za nesebično pomoč ob njegovi zadnji uri življenja, še posebno se zahvaljujemo podjetju »Elektrotehni« Ljubljana, za veliko pomoč, ki smo jo prejeli v najtežjih dneh. Prisrčna hvala g. Marjanu Križaju, generalnemu direktorju »Elektrotehne«, za ganljive in globoko občutene besede slovesa, prav tako godbi, pevcem in g. Pircu za govor ob odprtem grobu pokojnika. Žalujoči: žena Mara, hčerke Jožica, Andreja in Saša Sp. Gameljne, 28. julija 1973 ZAHVALA Ob tragični in mnogo prerani smrti mojega nepozabnega in najdražjega edinega sina RONIJA IVICA se najiskreneje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v najhujšem trenutku stali oh strani, sočustvovali z menoj, mi pismeno ali ustno izrekli sožalje in ga spremili v njegov poslednji dom. Posebno zahvalo izrekam zdravnikom Zdravstvenega doma Škofja Loka in Kliničnih bolnic v Ljubljani, kolektivoma Transturista in Gorenjske predilnice, profesorjem in dijakom loške gimnazije, profesorjem iij kolegom kemične fakultete v Ljubljani, pevskima zboroma iz škofje Loke, mariborskemu taboru iz Bohinja in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mama Frida, Andreja s sorodniki Škofja Loka, Maribor, Ravne na Koroškem in Ljubljana, dne 30. julija 1973 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANKA TORKARJA dipl. ekonomista v pokoju se toplo zahvaljujemo njegovemu zdravniku in prijatelju dr. Hribarju za skrb in pomoč med njegovo težko boleznijo. Enako se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice Jesenice na čelu s primarijem dr. Brandsteterjem in primarijem dr. Cofom. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Planinskemu društvu Boh. Bistrica, njegovemu prijatelju profesorju Maziju za poslovilni govor, gospodu župniku, pevcem s pevovodjema tov. Grmom in tov. Arhom, praporščakom, vsem našim sosedom in prijateljem. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Hvaležni: žena Ljubica, roj. Pavlovič in svak profesor dr. Milorad Pavlovič v imenu vsega sorodstva Boh. Bistrica, Beograd, 28. julija 1973 V 72. letu starosti je dotrpela naša draga mama, stara mama, sestra, teta in svakinja MARIJA LUKEŽ roj. MEHLE Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 2. avgusta 1973, ob 17. uri iz Antonove vežice na Žalah Žalujoči: hčerka Lala z možem, vnukinja Maja z možem in drugo sorodstvo Ljubljana, Brežice, Cleveland, Rijeka, 31. julija 1973 Umrla nam je naša ljuba, srčno dobra mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja ALOJZIJA GREGORC roj. EGGER Pokopali jo bomo 1. avgusta ob 18.15 iz Petrove mrliške vežice na Zalah Žalujoči: hčerke z družinami, sestri, brata in drugo sorodstvo V 93. letu starosti nam je umrl naš oče, ded, praded, stric in tast JOŽE FEKONJA upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 1. avgusta 1973, ob 15.15 na pokopališču v Stepanji vasi Do pogreba leži v Andrejevi mrliški vežici na Žalah Žaluj oči: hči Milka, sinova Jože in Stane z družinama, vnuki, vnukinje in pravnuki ter drugo sorodstvo Ljubljana, 31. julija 1973 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča CECILIJA GOLMAJER Jurčkova mama Pogreb drage pokojnice bo izpred hiše žalosti z Bleda na pokopališče Brezje v sredo, 1. avgusta 1973, ob 16. uri Žalujoči: hčerka Cilka z možem, Mara in Ivana z družinama, ter sin Franc z družino, sestre in drugo sorodstvo Za vedno nas je zapustila naša dobra, nepozabna mama in nona Alojzija Grča rojena Tavčar Od naše drage mame se bomo poslovili v četrtek, 2. avgusta 1973 izpred hiše žalosti v Ribnici ob 16. uri Žalujoči: hčerke Ana, Marija, Katarina ter sinovi Stane, Peter, Viktor, Andrej z družinami ter drugo sorodstvo Ribnica, Ljubljana, Koper, Novo mesto, Komen, ■ Trst, 31. julija 1973 Globoko potrti obveščamo vse sorodnike, znance in prijatelje, da se je za vedno poslovila od nas naša nadvse draga Otilija Rauter učiteljica v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 2. avgusta, ob 16. uri na Planini pri Sevnici žalujoči: sestra Nežka, brat Pepi, Feliks in Jani z družinami ter drugo sorodstvo Planina, Šentjur, Celje, Maribor Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče, stari oče, brat m stric Janez Miklavc livar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 2. avgusta 1973, ob 16. uri izpred hiše žalosti Pot v dolino 27 —Bizovik na pokopališče Bizovik Žalujoči: žena Pavla, sin Drago, hčerki Marjetka in Veri z družinami ter drugo sorodstvo Ljubljana, Bizovik, 3f. julija 1973 V 70. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi mož in oče Jernej Cimerman Pogreb pokojnika bo v četrtek, 2. avgusta 1973, ob 17.45 iz mrliške vežice v Polju na pokopališče v Polju žalujoči: žena Frančiška, sinovi Milan, Stane, Andrej in Janez ter drugo sorodstvo Ljubljana, 31. julija 1973 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Mihelčič upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 1. avgusta 1973, ob 17. uri na pokopališču v Dolenjem Logatcu. žalujoči: žena Fani, hči Draga, Slavka z družino, sin Franjo, brat Ivan, sestra Urška in drugo sorodstvo Logatec, Preserje, Jesenice,'Ljubljana, 30. julija 1973 Dotrpel je naš najdražji mož, oče, stari oče, brat, stric LOJZE BEVČAR zidarski mojster Pogreb bo v petek, 3. avgusta, ob 16. uri iz Nikolajeve vežice na Žalah Žalujoči: žena Julija, hčerki Vida Zabric, Duša Urek z družinama, brat Jože, sestra Matilda in drugo sorodstvo Ljubljana, Anhovo, Zagora, Chicago, Buenos Aires, 30. julija 1973 iIIIIIIIItllllll!illllllll!lll!lllllllltllll!llllllll!jllll!llll!ltll[l!l!!l||||ll!!||llU||ttl[|lli]I!|ll||||III||||!l!||[t||||||!||t||||||!|l|!|||||||[|;|||||||||||||{||||||i|||||! TRUBARJEV DOM v Loki pri Zidanem mostu Komisija za razpis vodilnih delovnih mest razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: višja izobrazba — dve leti delovnih izkušenj v finančnih zadevah srednja izobrazba — pet let delovnih izkušenj v finančnih zadevah Osebni dohodki po pravilniku oz. samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni, . Nastop dela po dogovoru. Prijave do 15. 8. 1973. 6988 ....................................... Svet delovne skupnosti Uprave skupščine občine TREBNJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: SOCIALNEGA DELAVCA z višjo šolo za socialne delavce in 2-letno prakso; GEOMETRA z GTŠ — geodetska smer in 2-letno prakso; STENODAKTILOGRAFA — SEKRETARKO s srednjo admin. ali ekonom, šolo in 1-letno prakso; STENODAKTILOGRAFA — STROJEPISKO s srednjo admin. šolo in enoletno prakso; PISARNIŠKEGA REFERENTA z dveletno administrativno šolo. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanji praksi pošljite v 15 dneh po dnevu objave Svetu delovne skupnosti uprave SOb Trebnje. 6966 IIIIIIIIIIIIIIHIIIII!I!II!II!IIIIIIII!!IIIIIIMIIII1 GIMNAZIJA KOPER razpisuje: ŠOLSKEGA PEDAGOGA, diplomirani pedagog ali psiholog, praksa zaželena; UČITELJA zgodovine in sociologije ali sociologije in zgodovine P; UČITELJA filozofije in sociologije P, na voljo je družinsko stanovanje; DVEH UČITELJEV glasbila (klavir) P ali strokovni učitelj; UČITELJA angleškega in slovenskega jezika ali angleškega in italijanskega jezika P; LABORANTA za fiziko in učitelja za tehnični pouk PRU; UČITELJA kemije; Razpis velja 15 dni po objavi! 6970 ZDRUŽENJE UPOKOJENCEV proda POSLOVNO POSLOPJE v strogem središču Ki-kinde, Nemanjina 4 s koristno površino 166 kv. m, s kletjo in pripadajočim delom zemljišča v površini 2 arov in 62 kv. m. Za pojasnila pišite na naslov: Udruženje pemzione-ra, 23300 Kikinda, Ul. Nemanjina 4. Delovni čas ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. uire. 6982 »KOT« tovarna kovinskega okovja TACEN 38 prodaj a po sklepu delavskega sveta naslednja osnovna sredstva: STRUŽNICO »PRVOMAJSKA« TS — „2 — 1500 3 POLIRNE STROJE — 2800 obratov/min. — premer koluta 350 mm. Ogled strojev v tovarni vsak dan do 16. 8. 1973. 14. stran -fr DELO Občani Kranja praznujejo 1. avgusta v spomin na ustanovitev prve kranjske čete, ki je bila ustanovljena v avgustu leta 1941 in je štela petnajst partizanov. Letos pa občani praznujejo tudi trideseto obletnico ustanovitve Prešernove brigade, ki je bila ustanovljena julija 1943 v Davči. Občinski praznik pa ne pomeni zgolj praznovanja zgodovinskih tradicij iz časov NOV, temveč je hkrati svečan trenutek, ko pregledujemo opravljeno delo in sprejemamo nove naloge. V zadnjem letu je na področju občine Kranj porasel družbeni proizvod za 28,7 % (v jugoslovanskem merilu 22 %, v republiškem pa 24 %), medtem ko so v tej primerjavi osebni dohodki sicer nazadovali, pač pa so se sredstva za poslovne sklade dvignila za 28,9 % (v jugoslovanskem oz. republiškem merilu se niso povečala za več kot 10 %). In če z isto primerjavo zasledujemo npr. industrijsko proizvodnjo na področju občin Kranj v obdobju januar — april letošnjega leta, ugotovimo, da je bila le-ta za 14,1 % večja, med tem ko se je v tem času zvišala v jugoslovanskem merilu za 7,2 % oz. v republiškem za 8,6 %. In če vzamemo v misel težnjo po uskaljenosti gospodarstva in družbenega razvoja, ugotovimo, da Gorenjska potrebuje regionalne nosilce socialnega razvoja, še srednje šole, bolnišnice in druge zdravstvene zavode, dodatne kulturne ustanove in podobno. V srednjem šolstvu je vrsta odprtih vprašanj, gotovo pa dvoje poglavitnih: vedno bolj občutno je pomanjkanje srednjega strokovnega kadra in šolskih prostorov, kar narekuje nujen pristop k novim gradnjam. Na Gorenjskem bo treba glede na regionalni značaj večine šol druge stopnje doseči družbeni dogovor o načinu uporabe sredstev za investicije v te šole. Nič manjše pa ni pomanjkanje pedagoškega kadra v osnovnih šolah. Na realizacijo čakajo tudi naloge na področju otroškega varstva, ki med drugim predvidevajo povečanje vzgojno varstvenih zmogljivosti, zajetje čimvečjega števila otrok v šolsko in predšolsko varstvo, ureditev male šole s celoletnim vzgojnim programom za vse otroke, zagotoviti družbene pomoči otrokom iz družin z nizkimi osebnimi prejemki, zdravstveno preventivo in kurativo za vse otroke do 15. leta starosti, pravočasno odkrivanje pojavov razvojnih motenosti otrok in nadaljnje delo z njimi itd. Tudi izvedba letos sprejetega občinskega programa socialne politike obsega ključno vprašanje tega področja: razvijanje solidarnosti kot dejavnika humanizacije razvoja prisotnost socialnega vidika ob reševanju slehernega družbenega vprašanja, zagotovitev ustreznega vpliva na reševanje socialnih vprašanj z ustanovitvijo konference za socialno delo, ureditev financiranja, organizacijski ukrepi in uskladitev delovanja. * Za dvig ravni kulturnega življenja v občini bo potrebno okrepiti strokovne centre, ustanovljene pred dvema letoma; predvsem je mišljena kadrovska okrepitev in ustanovitev še nekaterih kulturnih komisij. Posvetiti pa bo treba vso skrb organizaciji amaterskih društev in skupin, saj velik del kulturnega delovanja sloni na amaterskem delovanju. In še zanimiva ugotovitev: nobeno novo stanovanjsko naselje v Kranju ne premore prostora za kulturno izživljanje, kulturno prosvetna društva v okolici pa delujejo v glavnem v neprimernih in premajhnih prostorih. V telesni kulturi je potrebno zagotoviti načrtnejši razvoj, ustrezne samoupravne in strokovne organiziranosti in bolj urejeno financiranje. Zdravstvena služba pa naj bi dobila boljše materialne osnove, izpopolnila naj bi kadrovsko zasedbo in izpopolnila organizacijske enote in oblike, kjer je to še potrebno. Samoupravni organiziranosti v raznih dejavnostih se pridružujejo nove samoupravne skupnosti, tako kulturna in izobraževalna, telesno kulturna skupnost, konferenca za socialno delo, v kratkem bo ustanovljena tudi samoupravna stanovanjska skupnost. Skrb za ureditev stanovanjskih problemov narekuje gradnjo novih stanovanjskih sosesk. Na kompleksu Planine gradijo večje naselje — 600 stanovanj. Ena tretjina je že naseljenih. Začeli pa bodo graditi še večje stanovanjsko naselje — za 1400 stanovanj. To je sodobno organizirana gradnja stanovanjske soseske, ki bo sprejela pod streho kakih 10.000 stanovalcev. Že bežen in kratek pregled opravljenih del in tistih, ki še čakajo na rešitev, najzgovorneje potrjuje pravilo, da opravljeno delo hkrati kaže že na delo, ki mora slediti in tudi sledi. Zato ob prazniku, ko občanom Kranja čestitamo za dosežene uspehe, hkrati tudi izrečemo želje, da bi tudi v prihodnje kar najuspešneje izpolnili naloge, katerih realizacija bo v prid vsej naši skupnosti. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE Z M S OBČINSKA ZVEZA BORCEV NOV ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN in ostale družbenopolitične organizacije čestitajo za občinski praznik občine Kranj Hi % industrija za telekomunikacije, elektroniko in elekt r omekaniko tudi 12.000 relejev, 60 stikalnakov In mnogo drobnih elementov, ki so potrebni za končne izdelke. Več kot četrt stoletja obstoja pomeni hkrati nenehno rast podjetja in oblikovanje proizvodnih programov, zato to časovno razdobje lahko razdelimo v tri med seboj različna obdobja in sicer: — iskanje proizvodnega programa, ___ zožitev in utrditev proizvodnega programa in ___ afirmacijo na domačem in tujem tržišču. To je uspelo delavnemu kolektivu, ki šteje dane* 6.300 članov — število delavcev spričo vedno novih nalog iz leta v leto narašča — ob velikem prizadevanju, saj so značilnosti vseh proizvodnih področij tovarne: — velike proizvodne količine, — porast kakovosti izdelkov ___ sodobno oblikovanje izdelkov — močan prodor na tuje trge — intenzivno uvajanje elektronike — uvajanje najsodobnejše tehnologije — lastna proizvodnja v inozemstvu — sodelovanje z inozemskimi partnerji Ob tem je tovarna vseskozi vlagala velika sredstva v obnavljanje ta razširitev pro-tovodmdh zmogljivosti, izobraževanje kadrov, gradnjo stanovanj za svoje delavce itd. Obseg proizvodnje iz leta v leto narašča. Pred šestimi teti je znašala vrednost proizvodnje 248 milijonov dinarjev, letos pa že 814 milijonov dinarjev. Pa tudi prodaja na zunanjem trgu se je v tem obdobju povečala od 3,032.000 dolarjev na 13,500.000 dolarjev. V današnjem času nas tempo življenja vse bolj sili v oborožitev posebne vrste, oborožitev z novimi tehničnimi dosežki. Zato lahko tudi v Iskri pričakujemo v prihodnjih letih porast proizvodnje, in sicer po predvideni stopnji od 15 do 20 " o vsako leto. In še nekaj besed o novi tovarni telekomunikacij, ki Jo je podjetje zgradilo na La-borah. Objekt ima tri enote: galvamiko, proizvodno halo in prizidek. Podjetje ja pridobilo 17.000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin. Tu bodo izdelovali nekatere posebne sestavne dele kot so reed-stikalo, tiskano vezje za elektronske telefonske centrale itd., medtem ko bodo večje sestavne dele v tej fazi. to je predvsem pločevinasta ogrodja, izdelovali še na Savski loki. V obratu bo urejena tudi vsa montaža, kontrola in odpremljanje central. V tovarni na Laborah bo zaposlenih v končni fazi 1.500 delavcev. Takrat bo tudi dokončno storjen najpomembnejši korak preusmeritve na elektroniko. Že dosedanji uspehi obvezujejo kranjsko Iskro pred celotnim kolektivom in pred vso slovensko in jugoslovansko javnostjo, da s še večjo prizadevnostjo in poglobljeno strokovnostjo prispeva pomemben delež k nadaljnji rasti podjetja, k še uspešnejši uveljavitvi na domačem ta inozemskem trgu, k še večjemu prispevku za razvoj vsega našega gospodarstva. Za občinski praznik čestita tudi delovni kolektiv Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko, največja med enaindvajsetimi organizacijami Združenega podjetja ISKRA, ki šteje že več kot 23.000 zaposlenih. Tovarna izdeluje telekomunikacijske naprave, električne števce, izdelke stikalne tehnike, električno ročno orodje in ume mehanizme. S področja telekomunikacij moramo omeniti predvsem telefonske centrale, ki imajo na stotine in tisoče priključkov in so sposobne opravljati vse naloge modemih zvez — za pošto, železnico, hotele itd. Oe pokličemo na pomoč statistične podatke, zvemo, da pride v tovarno vsak dan za milijon dinarjev materiala in da vsak dan zapušča tovarno npr. 2.700 števcev, 500 kosov električnega ročnega orodja, 5.000 različnih stikal, 5.000 števcev pogovorov, 700 priključkov telefonskih oentral in še množica drugih izdelkov sa potrošnike, pa Nova tovarna telekomunikacijskih naprav na Laborah OBČANI OBČINE KRANJ PRAZNUJEJO — OBČANI OBČINE KRANJ PRAZNUJEJO TEKSTILINDUS KRANJ Sodobni tiskarski rotacijski stroj Tekstilindusa Podjetje ima dolgoletno tradicijo proizvodnje tekstilnega blaga, saj praznuje letos 45. obletnico obstoja. Izdeluje bombažne, stanične in sintetične tkanine ter tkanine iz raznih mešanic. Podjetje sodi med naj večje proizvajalce beljenih, barvanih, tiskanih in pestro tkanih tkanin, široki asortiment tkanin je namenjen za ženske obleke, bluze in perilo, popeline za moške srajce, tkanine za posteljnino in dekoracijo, razne tehnične tkanine, itd. Poleg tkanih tkanin , j e začelo podjetje izdelovati pletenine na novih najsodobnejših pletilnih strojih. V podjetju je zaposlenih 2500 delavcev, od tega 70 % žena. Podjetje pretežno obratuje v dveh izmenah, ker je v zadnjih letih skoraj ukinilo nočno izmeno. Trenutno dela v nočni izmeni komaj 10% delavcev, od tega 110 žena. To je velik uspeh, saj je delalo še pred kratkim v triizmenskem obratovanju 1200 žena. Tekstilindus si prizadeva z uporabo modeme tehnologije ter z modernizacijo in rekonstrukcijo strojnega parka izdelovati visokokvalitetne tkanine, s katerimi se uveljavlja tako na domačih kot na tujih trgih. Kljub zmanjševanju števila zaposlenih pa se bruto dohodek iz leta v leto povečuje in bo letos znašal predvidoma 300 milijonov dinarjev. Tekstilindus je dobro znan v Evropi, Ameriki, Afriki in Aziji, saj izvozi na ta področja kakih 30 % svoje letne proizvodnje. Podjetje tudi nenehno skrbi za standard svojih delavcev in je doslej zgradilo več kot 500 družinskih stanovanj, dodelilo 450 delavcem dolgoročni stanovanjski kredit za individualne gradnje, za samske osebe pa so že pred leti zgradili samski dom za 180 oseb. Letos pa bodo začeli graditi domu dodaten trakt za 100 ležišč. Dom ima tudi delavsko restavracijo. Po stanovanjskem programu za čas 1971—1975 bodo za reševanje stanovanjskega problema potrošili kakih 30 milijonov dinarjev. Delavci lahko preživijo dopust v lastnih počitniških domovih v Novigradu, v Bohinju ali na Krvavcu. Tudi osebni dohodki so v stalni rasti Med tem, ko so v I. polletju znašali v povprečju 1.850 din, bodo v drugem predvidoma 2.050 do 2.100 dm. V prihodnosti pričakujejo koncentracijo tekstilne proizvodnje na območju obrata I in bodo že letos začeli seliti predilnico. V izpraznjene prostore obrata II pa bodo vpeljali novo proizvodnjo PVC folij, hkrati pa razširili konfekcijo Triglav. KINOPODJETJE KRANJ Vsem občanom čestitamo za občinski praznik in se obenem priporočamo za obisk. Cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine frizerski salon KUNSTELJ v ELEKTRO KRANJ Oskrbovati določeno področje z električno energijo, tj. gospodarske organizacije, ki povečujejo proizvodnjo, obrtna podjetja, gospodinjstva itd., je spričo zahtev, ki so vsak dan večje, izredno pomembna in zahtevna naloga. Zato je prav gotovo opravljena prva etapa gradnje vhodne transformatorske postaje v bodoči 110 kV mreži za potrebe pretežnega dela kranjske industrije in tudi novega stanovanjskega naselja na Planini velika delovna zmaga podjetja ELEKTRO KRANJ. Razdelilna transformatorska postaja na Laborah nam- reč zagotavlja preskrbo z električno energijo do 1990. oziroma 1995. leta. ' Stroški za I. etapo gradnje znašajo 7,100.000 dinarjev oziroma z daljnovodi (5,200.000) znašajo doslej opravljena dela 12,300.000 dinarjev. Seveda pa bodo potrebna še dodatna stikališča za 10 kV in. nadaljnja dela, ki jih predvidevajo uresničiti v naslednjih etapah. Delovni kolektiv podjetja ELEKTRO KRANJ, ki šteje 415 članov, oskrbuje z električno energijo široko področje, od Pirnič do Rateč v gornji Savski dolini," pa od Sorice, Gorenje vasi v Poljanski dolini vse do Bmikov. Zaradi specifičnosti poklica lahko rečemo, da je to delovni kolektiv, ki nima strehe nad sabo.. Opravlja svoje delo — pogosto — v najslabših vremenskih razmerah pod milim nebom, z enim samim ciljem: da bi dobava električne energije potekala nemoteno! Delovnemu kolektivu čestitamo za delovno zmago in mu želimo tudi pri nadaljnji izgradnji energetskega omrežja veliko uspeha! lil®] ; % i. _ dlllKlS 1 1 j, . \ ' m-.-.. ' , >~Jt Nova transformatorska postaja na Laborah SODO. lArcuv) industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM, KUPCEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK SCLUCL UrCLAJ m BLIZU OBKOLJENEGA GLAVNEGA MESTA — Vaščani neke okoliške vasi nestrp- NOVI ČASTNIKI — V Beogradu so včeraj prosla-no, čeprav s primesjo obupa, pričakujejo napovedani konvoj tovornjakov, ki naj vili zaključek šolanja 26. generacije gojencev vo- bi jim pripeljali nekaj nujno potrebne hrane, nato pa naj bi jih prepeljali na var- jaške akademije kopenske vojske. Na sliki: odpo- no. Medtem pa poročajo, da so kamboške osvobodilne sile z južne strani že pro- slanec vrhovnega komandanta generla-podpolkov- drle blizu predmestij Phnom Penha. Telefoto: UPI nik Dušan Corkovič pozdravlja nove častnike. KAJ PIŠEJO ČASOPISI — Kljub temu, da so bili rezultati grškega referenduma znani pravzaprav že vnaprej, so Aten-čani po objavi končnih rezultatov hlastno segali po časopisih in prebirali novice o tem, koliko Grkov je glasovalo za republiko. Telefoto: UPI dicca konzervirajo mozaike v poletni rezidenci bizantinskih cesarjev v Mediani. Mozaike bodo sneli, jim napravili novo podlago ter jih potem vrnili na staro mesto. Telefoto: Tanjug Mafija na delu Ali je 62-letni ameriški novinar Jack Begon zares postal žrtev Mafije? Minilo je že deset dni, kar je izginila še poslednja sled za reporterjem ameriške televizijske družbe ABC. Jack Begon je preteklo nedeljo povedal svoji soprogi, preden je zapustil dom, da bo odpotoval v mestece Marino — nedaleč od Rima — kjer bo pripravil televizijski pogovor z Elisabeth Taylor in Richardom Burtonom, ki sta gosta Sofije Loren v njeni vili. V dopisništvu ABC v Rimu je policija odkrila podrobnosti, ki dajejo slutiti, da je bil Jack Begon ugrabljen. V zadnjem času je raziskoval predvsem vpliv Mafije v gospodarstvu in politiki, zato je najbolj verjetna domneva, da so ameriškega novinarja ugrabili mafijski plačanci. Tako je prepričana tudi rimska policija, ki je v preiskavi odkrila v njegovi pisarni razmetane osebne in agencijske papirje. Izginilo je tudi milijon lir v bankovcih, medtem ko je bilo na njegovem koledarju zabeleženo, da bo v nedeljo 22. julija letel v Palermo. Sled je vodila na rimsko letališče Flumicino, kjer je policijo čakalo novo presenečenje: Bego-nov osebni avtomobil znamke »ford« e registrsko tablico »Roma C 70757k je bil pravilno parkiran, zaklenjen in vsi predmeti v njem so bili lepo pospravljeni. Vse je težko razumljivo, še posebej, ker je policija odkrila v njegovem uradu razbita očala. V akcijo so prešli Interpol, italijanska redna in kriminalistična policija, novinarji in televizijska družba ABC. Jack Begon je bival v Palermu, »metropoli Mafije«, že pretekli teden, dva dneva pred izginotjem. Zaprl se je v hotelsko sobo in čakal na telefonski poziv, ki ga ni bilo, kot so preiskovalcem povedali v recepciji. Njegova letaska karta za nedeljski polet v Palermo je bila uporabljena, toda uslužbenci na letališču so zagotovili policiji, da niso videli med potniki Jacka Be-gona, 62-letnega možaka visoke postave, težkega skoraj 100 kilogramov, izrazite osebnosti z očali in močnimi brki. Policija je postavila zasedo v hotelu in dolgo čakala. Končno je prišel tudi telefonski poziv na katerega je čakal Jack Begon, toda sled za njim je medtem že izginila. Ce se je zgodilo tiso, v kar so prepričani v Rimu, potem je Jack Begon že tretja žrtev Mafije med novinarji: pred tremi leti je izginil Mauro de Mauro, nekaj mesecev pozneje pa je padel pod streli mafijskih plačancev dopisnik »Unita« v Palermu. Oba sta napisala serijo člankov 6 tej si-ciljanski tajni druščini. P0dprt‘program Nova vlada Furlanije Julijske krajine se je predstavila deželnemu svetu s programom - Poziv naprednim silam TRST, 31. jul. Nova levo-sredinska vlada Furlanije Julijske krajine, ki jo vodi Antonio Comelli, se je sinoči predstavila deželnemu svetu s programom, ki zahteva prispevek vseh naprednih sil, da bi obmejna dežela lahko izkoristila prednosti svojega zemljepisnega položaja. Deželna vlada se bo zavzemala za gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško ter avstrijsko Koroško in štajersko. Zadnje vesti Prebivalstvo Furlanije Julijske krajine je po Comellijevih besedah odločno zavrnilo poskuse oživljanja starih sporov in spopadov. Na gospodarskem področju je predsednik deželne vlade še posebej omenil nujnost povezovanja italijanskih in jugoslovanskih pristanišč v severnem Jadranu. Poglavje v programu deželne vlade, ki je posvečeno slovenski manjšini, govori o nujnosti uveljavljanja demokratične politike, ki naj prispeva k utrditvi dosedanjih pridobitev, napredku" in bogatenju evropske vloge Furlanije Julijske krajine. »Državljanom slovenskega jezika je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti čedalje popolnejšo zaščito in ohranitev etičnih in kulturnih značilnosti,« pravi program, ki poudarja, da je ko alicija leve sredine bodisi na deželni ali državni ravni pripravljena izvajati takšno politiko v okviru svojih pooblastil. »Dežela namerava s tem v zvezi bolj natančno spoštovati načela 3. člena posebnega statuta za vse, kar sodi v njene pristojnosti, odločno in trajno stališče pa namerava zavzeti tudi do vlade in 'parlamenta, da bi ju vzpodbudila k izdaji potrebnih ukrepov za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine,« pravi programski dokument. V krogih slovenske manjšine ocenjujejo program Come-Uijeve vlade kot napreden, saj se ne zapira v vnaprej določene okvire strank na oblasti, ampak računa z ustvarjalnim prispevkom vseh demokratičnih sil. Žal v splošnem delu, ki zadeva gospodarski, kultumo-prosvetni in socialni razvojni program, ne upošteva posebnih interesov in pristojnosti slovenskega življa. »Primorski dnevnik« tudi opozarja na nejasnost programa, ko govori o »doslednem izvajanju 3. člena posebnega statuta«. »Ali to pomeni, da Comelli pristaja na restriktivno razlago statuta, po ka- teri naj bi bila skoraj vsa pomembnejša vprašanja narodnostnih manjšin v izključni pristojnosti osrednjih oblasti?«, se vprašuje glasilo naše manjšine v Italiji. List še poudarja, da mora dežela v odnosu do rimske vlade uporabiti svoj ugled in vpliv predvsem zato, da bi dosegla sprejem globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. O vladnem programu bodo v deželnem svetu razpravljali v sredo in četrtek. I. VAJGL Strahotno neurje BEOGRAD, 31. julija — Povsem nepričakovano v eni minuti je strahotno neurje zajelo 60 hiš v banatski vasi Janušik blizu Alibunarja. Neurje se je pojavilo v hipu in ob hudem -grmenju začelo odkrivati strehe, ruvati drevesa, železne stebre in nositi jate kokoši, gosk in rac, ki so bile na dvoriščih. Z. I. Krim: pozitivna gibanja v svet Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev je obvestil šefe KP o zunanjepolitični aktivnosti CK KP SZ MOSKVA, 31. jul. (TASS) — Na sestanku šefov komunističnih in delavskih partij, ki je bil na Krimu, je generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev obvestil udeležence o zunanjepolitični aktivnosti CK KP SZ, izvajanju programa miru, sprejetega na 24. kongresu KP SZ, o nedavnih obiskih v ZDA, ZRN in Franciji ter o pogovorih in sporazumih, ki so jih takrat podpisali in še posebej o sovjetsko-ameriškem sporazumu, o preprečevanju jedrske vojne, je rečeno v nocojšnjem sporočilu. Na sestanku, ki je bil 30. in 31. julija, so bili šefi bolgarske, madžarske, NDR, Mongolije, Poljske, Romunije, sovjetske in češkoslovaške partije^ V sporočilu je rečeno, da so šefi »bratskih partij visoko ocenili leninistično zunanjo politiko KP SZ in osebni prispevek generalnega sekretarja CK KP SZ Leonida Brežnjeva pri uresničevanju te politike, ki ima velik mednarodni pomen. V sporočilu je rečeno, da so udeleženci sklenili, da je »nujno treba s skupnimi prizadevanji vseh zainteresiranih držav okrepiti pozitivna gibanja na mednarodnem področju, dosledno izvajati sklenjene sporazume in dosledno težiti h glavnemu cilju zagotovitve splošnega miru«. Soglasen je zaključek sestanka, da je prišlo na mednarodnem področju do pomembnih pozitivnih sprememb: načela miroljubne koeksistence držav z različno družbeno ureditvijo dobivajo vedno širše priznanje v svetu; širijo se medsebojno koristni gospodarski odnosi med socialističnimi in kapitalističnimi državami; uresničujejo se vedno bolj ugodne perspektive za nove konstruktivne korake, ki bi prispevali k utrditvi miru in mednarodne varnosti, je poudarjeno v sporočilu. Nadalje v sporočilu izražajo prepričanje, da se bo evropska konferenca o varnosti končala še letos. V zvezi z Bližnjim vzhodom pa poudarjajo, da je položaj na tem področju še vedno pereč. „Aero - 2“ $eje zrušil Makedonsko letalo je padlo v neki vasi blizu Kumanova: dva mrtva BEOGRAD, 31. julija — Letalo letalske zveze Makedonije »aero—2« se je zrušilo včeraj v neki vasi blizu Kumanova. Življenje so izgubili inštruktor letenja ku-manovskega aerokluba Branko Saldevski (48) in Kiro Fili-povski iz Bitole (19). Posebna komisija preučuje vzroke te nesreče. Z. I. Rim in Piša — zaprti mesti Starejša italijanska mesta imajo vse pogostejše skrbi z ureditvijo prometa, posebno v središčih mest, kjer so tudi zgodovinski spomeniki, zato sita se Rim in Piša odločili za status, »zaprtega mesta«. Mestni možje v Rimu seveda mso pozabili na tuje turiste, zato so sklenili, da bo vožnja v »prepovedanem sektorju« dovoljena samo za osebne avtomobile s tujo registracijsko tablico. Seveda je takšen odlok ogorčil že tako vroče Rimljane štiri dni pozneje so podoben sklep sprejeli tudi v Piši, kjer je prepoved vožnje z avtomobili. že dve leti veljala za trg, na katerem je sloviti poševni stolp. Zdaj ao prepoved samo razširili na vsa »zgodovinska področja« mesta. Mestni očetje v Piši niso odobrili nobenih olajšav tujim turistom. Kazen za Normo Levy Norma Levy, britanska »call girl«, ki je zaslovela z »afero' Lambton«, ko je bila pravzaprav v središču afere, ki je pretresala britansko vlado, je bila obsojena na denarno kazen 200 funtov-šterlingov zaradi obtožbe, da je sodelovala pr: organiziranju prostitucije v Londonu. Bila je povsem anonimna, preden so angleški časopisi objavili njene fotografije v postelji z lordom Lambto-nom, bivšim britanskim ministrom, ki Je zaradi afere odstopil. Preiskava »Scotland Yarda« je povzročila, da je odstopil tudi lord Jellicoe, vodja vladne skupine v zgornjem domu britanskega parlamenta, ki je priznal, da se je družil s prostitutkami. Odvetnik Robert Gibbon, ki je branil Normo Levy, je izjavil, da ne bi nikoli preganjali njegove klientke, če ne bi bilo »afere Lambton«. Šestič čez /lokavski preliv Tom Hetzel, 37-letni ameriški študent psihologije, je že šestič preplaval Rokavski preliv in tako izenačil »svetovni rekord« Brojena Daša (Bangladeš). štirideset kilometrov od Dovra prek razburkanega morja do francoske obale je preplaval v 16 urah in 48 minutah, potem pa se je vrnil v Dover, kjer bo začel priprave za sedmi poskus, s katerim bd postavil nov svetovni rekord. Bivši policaj iz New Yorka je izjavil, ko je premagal razbesnelo morje: »Nikoli še ni bilo tako težko Neprestano sem se boril z valovi, ki so divjali po Rokavsksim prelivu. Bilo je precej nevarno, toda svojim prijateljem sem obljubil, da bom šestič premagal Rokavski preliv še pred avgustom.« Sedmi poskus Toma Het-zela bo še pred koncem avgusta. Vzhodna politika zakonita Zvezno ustavno sodišče ZR Nemčije zavrnilo ugovor Bavarske CM) NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 31. julija — Sporazum o temeljih za odnose med zvezno republiko Nemčijo in nemško demokratično republiko, ki sta ga obe strani podpisali 21. decembra 1972 in je začel veljati formalno v začetku julija, ko ga je podpisal ter razglasil po uspešni ratifikaciji v Bunde-stagu še predsednik Heine-mann, je dobil z današnjo razsodbo zveznega ustavnega sodišča v Karlsruhu še najvišje soglasje. Kot smo že poročali, je Bavarska, ki ji vladajo, konservativni krščanski socialni unionisti (Franz Josef Strauss je predsednik CSU), vložila pri zveznem ustavnem sodišču tožbo zoper ta »temeljni sporazum« (kot se skrajšano imenuje), češ da ni v skladu s temeljnim zakonom (zahod-nonemška provizorična ustava), ker zapušča politiko združevanja. Bavarska je bila v Karslru-hu že dvakrat predhodno odbita, ko je hotela zadržati ratifikacijo oziroma objavo sporazuma v uradnem listu. V ZRN je prišlo že v navado, da se Bavarci kar po vrsti pritožujejo zoper skupne zrvezne dogovore (tako so pred kratkim zahtevali razveljavitev pogodbe o urejanju vi-soko-šolskega študija). ANTON RUPNIK Grivas resno bolan Makarios: Z nasiljem si želi Grivas napisati herojski epilog NIKOZIJA, 31. jul. (AP) — Ciprski predsednik Makarios je danes izdavil, da ima neizpodbitne dekaze o tem, da je general Grivas »resno zbolel za neozdravljivo boleznijo.« Ko je govcril na današnji redni tiskovni konferenci, je Makarios dejal, da je sedanji val nasilja na otoku rezultat Grivasove želje, da bi »napisal herojski epilog svojega dveletnega mračnega bivanja na otoku.« Ob tej priložnosti je Makarios demantiral, da so Gri-vasovi pristaši predložili določene pogoje, da bi izpustili na svobodo ciprskega pravosodnega. ministra Kristusa Vakisa, ki so ga te dni ugrabili. S tem v zvezi je Makarios izjavil, da »niso postavili nobenih pogojev, sicer bi jih pa tudi ne sprejel.« »Nikoli nisem dovolil, da bi me izsiljevali,« je dejal ciprski predsednik. Drugič presadili ledvico To je doslej edinstven primer v jugoslovanski medicini BEOGRAD, 31. jul. — Vozniku avtomobilskega podjetja »Beograd« Petru Calovdču so že drugič presadili ledvico in to pot uspešno, kar je doslej 'edinstven primer v jugoslovanski medicini. Danes so sporočili z Reke, da je prof. dr. Vinko Franče-skovič v bolnišnici na Reki uspešno presadil že drugič ledvico. »Ledvica, ki jo je Petru dala njegova mati Grozdana, dobro deluje in Peter bo v kratkem odšel iz bolnišnice,« je izjavil dr. Frančeskovič. Prvič so presadili ledvico Petru v klinični bolnišnici v Beogradu 1971. leta. Ledvico mu je dal njegov oče Slobodan. Ta presaditev pa na žalost ni uspela in ledvica je odpovedala. Drugo ledvico mu je podarila v začetku tega leta njegova mati, ki se je v kratkem času opomogla in sedaj v svoji vasi Vragoča-nica blizu Valjeva opravlja vse hišne posle in pričakuje vrnitev svojega sina z Reke. Z. I. Telegrami O novi vesoljski agenciji BRUSELJ — Tukaj so se zbrali ministri za znanost iz 11 zahodnoevropskih držav, da bi še enkrat poskusili ustanoviti novo evropsko vesoljsko agencijo ter določiti skupne projekte na tem področju. Prva konferenca, ki so jo pripravili sredi julija, se je izjalovila, ker so Italija, Nizozemska in Švedska izjavile, da zaradi raznih internih političnih razlogov ne morejo odločati o ključnih vprašanjih. Na sedanjem .posvetu nameravajo obravnavati tudi francoski predlog, po katerem naj bi razbili evropski sistem za izstreljevanje satelitov. Picassova razstava v Parizu PARIZ — Na veliki retrospektivni razstavi dela pokojnega Pabla Picassa, ki bo prihodnji mesec v Parizu, bodo prikazali slike, ki jih javnost doslej še ni videla, in redka dela iz njegovega kubističnega obdobja, izposojena za to priložnost iz sovjetskih muzejev. Razstavo bedo priredili v okviru proslave lista »Humanite«, glasila francoske komunistične partije. Plin in elektrika dražja PARIZ — Z zadnjim julijem so v Franciji podražili plin in električno energijo. Gospodinjstva bodo plačevala 3,6 oziroma 4 odstotke več kot doslej, industrija pa 3 do 5 odstotkov več. Nov direktor MMF VVASHINGTON — Pričakujejo, da bodo za novega izvršilnega direktorja mednarodnega monetarnega fanta imenovali bivšega nizozemskega finančnega ministra Hendric-kusa Witteveena, ker je Pierru Paulu Schvveizerju potekel mandat. Witteveenovo kandidaturo podpirajo ZDA in EGS. Plinovod do Italije LUKSEMBURG — Evropska investicijska banka je sporočila, da bo s 44,8 milijoni obračunskih enot podprla gradnjo plinovoda skozi Avstrijo. Gre za plinovod, ki ga bodo speljali od Češkoslovaške do Italije in po katerem bo plinska mreža skupnega evropskega trga dobivala sovjetski plin. Omenjena banka bo zagotovila 25 milijonov obračunskih enot z 20-letnim odplačilnim rokom in 7,75-odstotnimi obrestmi italijanski firmi ENI, francoski firmi Gas de France pa 19,8 milijona enot. Plinovod bo dolg 384 kilometrov Stavka zdravnikov v Sri Lanki KOLOMBO — Več kakor 2000 zdravnikov v Sri Lanki se je odločilo za 24 urno stavko, s katero želi protestirati zaradi »surovega policijskega napada na nekega zdravnika na podeželju« Izvedelo se Je, da je do napada prišlo na jugu Sri Lanke, kjer je zdravnik baje prepovedal ženi nekega policista, da bi sprejela paket s hrano, ki ji ga je mož prinesel v porodnišnico. Ogorčeni policist se je nad zdravnikom surovo znesel. Naftna industrija v domačih rokah TEHERAN — Iranski senat je včeraj soglasno sprejel novi sporazum o nafti, po katerem je Iran prevzel vse nadzorstvo nad industrijo nafte, ki je bila doslej v rokah konzorcija britanskih, ameriških, irancos-kih in nizozemskih firm Novi sporazum pooblašča iransko- naftno družbo, da lahko v naslednjih dvajsetih letih proda bivšim članicam konzorcija 29,3 milijarde sodčkov surove nafte. Pod državnim nadzorstvom bodo odslej tudi iranska nahajališča plina, ki so po zalogah tretja na svetu. Zakon mora ratificirati še iranski šah. Ribiči protestirajo TOKIO — Japonski ribiči so danes pred vrati steklarne Asahi na bregu tokijskega zaliva odvrgli deset tisoč rib v znamenje protesta, ker steklarna spušča v morje odplake, v katerih je nekaj živega srebra, poleg tega je ribiška zadruga to in še dve drugi tovarni prijavila sodišču. Ribiči zahtevajo, naj jim tovarne izplačajo okrog milijon dolarjev odškodnine Rekord v višavah MOSKVA — Sovjetski testni pilot Aleksander Fedotov je s prestreznim lovcem E 266 dosegel višino 36.240 metrov, kar je absolutni svetovni rekord, je sporočilo sovjetsko obrambno ministrstvo. Kje m kdaj je Fedotov dosegel ta rekord, niso sporočili. Pred enajstimi leti je ameriško letalo X 15-1, ki ga je pilotiral major Roben White, doseglo sicer višino 95.935 metrov, vendar tako, da ga je v zrak poneslo letalo B 52. Pa še to: ZEMLJEPIS — NEZADOSTNO! Zagrebški Večernji list poroča o novi letalski progi z Brnika do Sečovelj pri Portorožu — pod naslovom Letalska proga Ljubljana — Postojna. Nič hudega, razlike je samo za okroglih 75 kilometrov. VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 1. avgust 1973 ob 7. uri Vreme in temperatura 31. julija 1973 Kra.u ob 7 un vreme stopinj ob 13 un vreme stopinj Ljubljana megla 14 poloblačno 24 Planica pol oblačno 12 poloblačno 21 Brnik jasno 14 nevihta 19 Kredarica megla 2 ploha s sodro 3 Maribor jasno 15 poloblačno 23 Sl Gradec oblačno 13 oblačno 21 Celje megla 12 nevihta v okolici 24 Novo mesto jasno 13 poloblačno 22 •Koper poloblačno 21 'asno 28 Reka jasno 21 iasno 27 Pulj jasno 22 — — Hvar jasno 25 >asno 29 Dubrovnik poloblačno 22 iasno 26 Zagreb jasno 15 jasno 25 Beograd Jasno 16 jasno 25 Sarajevo oblačno 12 oolob lačno 22 Titograd jasno 23 — Celovec poloblačno 17 oblačno 25 Skopje poloblačno 13 poloblačno 23 Gradec jasno 16 ooloblačno 24 Dunaj jasno 15 jasno 24 Benetke poloblačno 20 ooloblačno 26 Milano . — — lasno 26 Genova jasno 20 iasno 27 Munch en jasno 11 lasno 22 Zlirich jasno 12 lasno 22 Rim jasno 20 _ Pariz jasno 13 ooloblačno 23 Berlin jas.no 16 jasno 23 Stockholm jasno 19 oblačno 23 Moskva oblačno 12 oblačno 16 SLOVENIJA: Dopoldne bo pretežno sončno, popoldne krajevne nevihte. Najnižje nočne temperature bodo okoli 12, v Primorju 18, najvišje dnevne okoli 24, v Primorju 28 stopinj. IZGLEDI ZA ČETRTEK: Se posamezne nevihte. JUGOSLAVIJA: Ob Jadranu bo pretežno sončno, ponekod na Hrvaškem popoldne nevihte, v Južni Makedoniji precej oblačno s krajevnimi padavinami. VREMENSKA SLIKA: Nad srednjo Evropo in severnim Balkanom je greben visokega zračnega pritiska. Nad Alpami in severnim Sredozemljem • je manjše Jedrp vlažnega in nekoliko hladnejšega zraka, ki povzroča pri nas popoldansko krajevno poslabšanje vremena. Temperature morja Koper. Reka ta Rab 24. Šibenik ta Split 23, Hvar 22, Senj 21, Blejsko jezero 20. bazen Radenci 22. Gorenjci so varčni V Kranju razstava ob 80. obletnici hranilništva - Prihranki: 466 milijonov KRANJ, 31. jul. Ob 80-letnici ustanovitve Mestne hranilnice v Kranju je kranjska podružnica Ljubljanske banke odprla v delavskem domu razstavo o hranilni-štvu na Gorenjskem. Njena največja zanimivost so številni hranilniki z različnih koncev sveta, marsikoga pa pritegnejo tudi arhivski dokumenti o tej dejavnosti na Gorenjskem in številni starejši in novi plakati s pozivi k varčevanju. Razstava bo odprta do 5. avgusta. Ob dokajšnji tradiciji gorenjskega hranilništva je mogoče ugotoviti, da se je varčevanje na tem področju zelo razmahnilo. Prihranki prebivalcev Gorenjske pri podružnici Kranj so ob koncu maja znašali 466 milijonov novih dinarjev, to je skoraj 3.000 dinarjev povprečno na prebivalca. Da bi pridobila čimveč Konec stiske vajencev Toplice pri Zagorju ob Savi: novi proizvodni prostori centra V Toplicah pri Zagorju ob Savi končujejo gradnjo novih proizvodnih prostorov za potrebe gojencev strokovno-izo-braževalnega centra. Vajene doslej niso imeli najboljših pogojev za praktično delo. Stiskalj so se v večji delavnici, druga pa je bila včasih rudniški hlev, ki pa so ga deloma razširili in preuredili. Ne glede na to pa so vseskozi občutili pomanjkanje primernejših učnih prostorov za svoje delo. Zato se je vodstvo centra odločilo za novo gradnjo. Del sredstev so zbrali iz svojega dohodka, nekaj pa je primaknila republiška izobraževalna skupnost. Skupni stroški novih učnih prostorov za potrebe tega strokovnega centra bodo znašali okoli 650.000 din. Dela pri gradnji nove hale se bližajo kraju.. Svojemu namenu jih bodo izročili 9. avgusta ob občinskem prazniku Zagorja ob Savi. Koristna površina novih delavni-ških prostorov presega 1000 kvadratnih metrov, vanje pa bodo namestili tudi nekaj novejših naprav in strojev. M. VIDIC Še letos spominska plošča Francetu Bevku IDRIJA. 31. jul. — Na seji koordinacijskega odbora družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Idrija so sklenili, da bodo še letos odkrili spominsko ploščo pokojnemu primorskemu pisatelju Francetu Bevku na rojstni hiši v Zakojci pri Cerknem. Pokojni pisatelj France Bevk je bil častni občan idrijske občine. Odkritje spominske plošče bo povezano z večjo kulturno prireditvijo. J. J. varčevalcev, je banka uspešno vpeljala več novih oblik varčevanja. Novorojenčkom je začela poklanjati hranilne knjižice in starši so doslej začetne hranilne vloge povečali kar za sedemkrat; 7550 malčkov ima sedaj na knjižicah 1,616.000 dinarjev. Lani je banka- odprla pet šolskih hranilnic na osnovnih šolah. Zaradi dobrih izkušenj z njimi bo letos njihovo število še občutno povečano. Temeljna izobraževalna skupnost Kranj se je že odločila, da se bo za to zavzela na vseh centralnih šolah svojega področja. Uspešno je tudi izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic, saj so gorenjski delavci prihranili že 65 milijonov dinarjev. Banka pravkar pripravlja enako izplačevanje pokojnin. M. SOSIČ Uspeh referenduma Minulo nedeljo so v krajevni skupnosti Trnovska vas v osrčju Slovenskih goric na referendumu odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka za nadaljnjih 5 let. Od 854 vpisanih glasovalcev se jih je za samoprispevek izreklo 72,5 odstotka. Tako bodo kmetje prispevali letno 3 odstotke od katastrskega dohodka in 1 do 2 delovna dneva pri urejanju krajevnih cest, zaposleni in upokojenci bodo prispevali po 1 odstotek od neto mesečnega osebnega dohodka, obrtniki 2 odstotka, zaposleni v tujini pa poprečni znesek 350 dinarjev letno. F. F. Vse več krvodajalcev IDRIJA, 31. jul. — Prejšnji teden je bila v idrijski občini krvodajalska akcija. Kljub temu, da so v večini tovarn kolektivni dopusti, je bila izredno velika udeležba krvodajalcev. Njihovo število se v idrijski občini zadnja leta počasi dviga. J. J. ' - ' NOVO NASELJE V KRANJU — Naselje Vodovodni stolp v Kranju je dobilo dokončno podobo. Stanovanja so v večini last stanovalcev, ki so jim do nakupa pomagale njihove delovne organizacije. Foto: Marjan Kregar Cene na vajetih V Kranju podpisan družbeni dogovor o usmerjeni blokovni stanovanjski gradnji - Solidarnostni sklad za 93 družin KRANJ, 31. jul. Vsestransko sodelovanje vseh dejavnikov v stanovanjski graditvi omogoča smotrne cene stanovanj in spremljajočih stroškov ter usklajevanje obsega stanovanjske graditve z ekonomskimi možnostmi in razpoložljivim denarjem. To prepričane, ki so ga potrdile dobre izkušnje takih prizadevanj v obdobju po stanovanjski reformi, je spodbudilo pristojne organe v kranjski občini, da so vse možne oblike sodelovanja zapisali v družbeni dogovor o usmerjeni blokovni stanovanjski graditvi. Ta dogovor v 33. členih podrobno določa način uresničevanja srednjeročnega programa stanovanjske graditve in so ga danes podpisali predstavniki gradbenih podjetij Projekt in Gradis, podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, samoupravne stanovanjske skupnosti, občinske skupščine, sindikata in banke. Vsi elementi cen javni Med določili, ki vprašanja s področja stanovanjske gra- ditve opredeljujejo popolneje kot kateri koli drug tak dokument- pri nas, so posebno pomembni dogovori o cenah. Ti določajo, kaj je mogoče vanje vključiti in pri tem nakazujejo težnje po zmanjšanju stroškov komunalnih naprav. Vsi elementi cen bodo javni, določen pa je tudi način, po katerem ss bodo prilagajale gibanju stroškov. Izvajalci bodo lahko dosegli le 8 odstotno akumulacijo. Na ugodno oblikovanje cen naj bi med drugim vplivalo uvajanje najsodobnejše tehnologije in dolgoročno dogovarjanje z izvajalci obrtniško instalacijskih del. Dogovor znatno povečuje odgovornost izvajalcev za odpravljanje pomanjkljivosti na zgrajenih objektih. Loto 31. kolo — prvo žrebanje: 2, 4, 5, 25, 30, dodatna 31; drugo žrebanje: 10, 18, 25, 32, 34 in dodatna 31. Načrt razprav V Trbovljah so se domenili, kako bodo spremljali javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave - Tečaji TRBOVLJE, 31. jul. Izvršni odbor občinske konference SZDL Trbovlje je sinoči sprejel operativni načrt za organizacijo in spremljanje javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave. Izvršni odbor je sprejel tudi naloge v občini Trbovlje v pripravah in javni ustavni razpravi. V trboveljski občini bodo o obeh ustavah govorili v avgustu septembru in prvi polovici oktobra, priprave na razprave pa morajo biti končane do petnajstega avgusta. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini bodo sestavljali komisijo za organizacijo in spremljanje javne razprave. Za tolmačenje vsebine ustav pa bodo ustanovili občinski politični aktiv, ki bo imel posebne skupine za razlago družbenoekonomskega sistema in samoupravljanja v gospodarstvu in družbenih službah, za družbenopolitični in pravosodna sistem ter za varstvo človeka in občana ter samoupravnih pravic in skupino za komunalni sistem. Za pripravo in izvedbo javne ustavne razprave v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnosti pa bodo na teh po- dročjih delali tudi koordinacijski odbori. Občinsko vodstvo SZDL bo skupno s sindikati ter v sodelovanju z republiško konferenco SZDL organiziralo za politične delavce, ki bodo vodili razpravo, seminarje. Izvršni odbor občinske konference SZDL Trbovlje pa je tudi mnenja, da bi v povezavi z občinskima vodstvoma SZDL v Hrastniku in Zagorju preučili možnost za organizacijo regionalnih posvetov glede na posamezne teme v ustavnih osnutkih. V zadnji etapi razprav se bo v Trbovljah sestala občinska konferenca SZDL, ki bo ocenila razpravo v občini ter sprejela enotna stališča. P. BURKELJC Ptuj: vrhunska voda Na Planini bo 1400 stanovanj Njegova vseibina je že dobila svoje mesto v pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju pri izgradnji soseske s 1400 stanovanji na Planini, ki so jo prav tako podpisali danes. To bo doslej največje gradbišče stanovanj in spremljajočih objektov v Kranju. Odprli pa ga bodo zadnje dni avgusta. V tej novi stanovanjski soseski bodo objekti razporejeni v strnjenih razgibanih verigah, ki bodo sproščale največje možne površine za zelenje in igrišča. Tak sistem ulic je znan iz novejše beograjske in splitske stanovanjske graditve. V naselju bodo zgradili tudi vse potrebne objekte družbenega standarda od šole do vrtca 'in prodajaln ter servisov. Glavna značilnost načina graditve te soseske pa to, da bosta obe gradbeni podjetji pri njej uporabili sodobno tehnologijo finalno litega betona, ki skrajšuje čas graditve in poenostavlja končno obdelavo sten. V Kranju so danes podpisali še pogodbo o prvih stanovanjih iz sredstev solidarnostnega sklada. Iniciativni odbor stanovanjske skupnosti je iz tega sklada odobril blizu 20 milijonov dinarjev, s katerimi bodo v občini do srede prihodnjega leta zgradili 93 stanovanj za občane z najnižjimi osebnimi dohodki. Po standardu bodo to povsem enaka stanovanja vsem drugim, ki se v občini gradijo. METKA SOSIČ Poročilo protifitof-torne službe Ker so ponovno nastopili ugodni vremenski pogoji za razvoj krompirjeve piesn:, priporočamo proizvajalcem kromp.rja, da ponovno temeljito poškropijo vse krompirjeve površine. Kjer je krompir že močno na paden po krompirjevi plesni, je nevarnost okužb gomoljev. V takih primerih priporočamo takojšnje uničenje cime C:mo un či mo mehanično, s tem da jo čim niže pokosimo in takoj odstrani mo ali pa jo uničimo z reglonom v količini 3 do 5 litrov na hektar Prot. krompirjevi plesni ali fi toftori škropimo z enim naslednjih pripravkov: »antracol« 1,5— 2 kg/ha ali »bakreno apno 25« — 12 kg/ha ali »bakreno apno 50« — 6 kg/ha al*i »bakreno apno super« 3—3,5 kg/ha ali »brestan 60« — 400—600 gramov/ha aLi »cuprablau N« — 4—6 kg/ha ali »cuprablau Z« — 3—4 kg/ha ali »dithan M 45« 2,5—3 kg/ha. Kmetijski inštitut Slovenije Poročilo protipero-nosporne službe Strokovne analize uvrščajo izvir termalne vode pri Ptuju v sam vrh evropskih zdravilnih voda -— Občina že naročila načrte za termalno kopališče Analiza zavoda za fizikalno medicino in rehabilitacijo pri medicinski fakulteti v Zagrebu uvršča ptujsko toplo vodo v sam vrh evropskih zdravilnih vod. Označena je z Na-HCO, kot čista topla voda, kakršna v Jugoslaviji doslej ni bila znana. Po sestavi in vrednosti ji je enaka le voda v Wiesbadnu v Nemčiji, vendar ima nekoliko nižjo temperaturo od ptujske. Poročali smo že, da je iz vrtine, ki jo je izvrtal Geološki zavod v Ljubljani, iz globine 1064 metrov pritekla topla voda, ki ima na površini 32,2 stopinje, z lastnim pritiskom 1,7 litra v sekundi, s kompresorskim črpa njem pa bi lahko njeno količino petkrat povečali. Ne glede na zdravilnost vode — dovolj je že to, da je voda topla — je skupščina občine Ptuj, ki je financirala vrtino, že naročila pri zavodu inženirja Stanka Bloudka v L-ub ljani izdelavo načrtov za toplice in rekreacijski center. Pred dnevi pa je prišla iz Zagreba še balneološka ana liza vode (balneologija je na uk o zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in učinku na organizem), ki uvršča ptujsko toplo vodo med redke v Evropi. Delno se lahko primerja z vodo v svetovno znanih kopališčih Wiesbaden, La Chaldotto, Moncao, Knja-ževa in Vangou, vendar ima večina teh vod nekoliko nižjo temperaturo ali nižjo mineralizacijo- Po temperaturi in mineralizaciji pa se lahko primerja z vodo v toplicah Laško, Dobrna, Podčetrtek ter Dolenjske in šmarješke toplice. Po mnenju strokovnjakov Zavoda medicinske fakultete v Zagrebu je ptujskr> voda izredno primerna za rekreaci- jo in telesno poživitev. Prav tako je odlična za medicinski turizem, to je za ljudi, ki niso izrazito bolni, so pa izčrpani od bolezni ali starosti, potrebni okrevanja pod zdravniškim nadzorstvom in podobno. Poleg tega pa je vc-da tudi zdravilna; zlasti primerna za zdravljenje kroničnega revmatizma, poliomi-elitisa, bolezni srca in ožilja, ginekoloških bolezni in podobno. Novica o zdravilnosti ptui ske termalne vode se je po Ptuju bliskovito razširila in vzradostila prebivalce. Gospodarstveniki pravijo, da to pomeni tudi iz gospodarskega stališča najmanj toliko, kot če bi na tem nerazvitem območju zgradili veliko novo tovarno. Vsa prizadevanja bodo usmerili v to, da se to naravno bogastvo začne čim-prej uporabljati. Načrti so naročeni, glede na ugodno lokacijo, izvir je v neposredni bližini magistralne ceste Zagreb—Maribor, tudi ne bo težko najti financerjev te precejšnje investicije, ki bo stekla že prihodnje leto. Pri tem bo treba upoštevati tudi zmogljivost vrelca, ki bo po sedanjih izračunih lahko polnil le tri bazene; upoštevati je namreč treba, da mora biti voda v bazenih vsaj dvakrat dnevno v celoti izmenjana. Kljub temu bo zdravilne vode dovolj za rekreacijo, za medicinski turizem in za zdravljenje bolnikov- FRANC FIDERSEK Razen posameznih nasadov, ki so bili prizadet: po toči ali nekateri po oidiju, na splošno vinogradi v Sloveniji iepo uspevajo. Direktna nevarnost peronospo-re za grozdje je minila, obstaja pa še nevarnost pojava pozne perono-spore na zalistnikih m vrhovih poganjkov predvsem v bujnejših nasadih. Zato priporočamo vinogradnikom, da v začetku avgusta opra vijo zadnje škropljenje vinogradov proti peronospori in oidiju. Za to- škropljenje priporočamo predvsem bakrene pripravke kot so: 0,1 odstotna bordijska brozga ali 0,4 odstotni cuprablau Z. Ce teh ni na voljo, uporabimo or ganske pripravke: 0,2 odstotni my-codifol ali ortho phaltan ali 0,25 odstotni antracol ali dithan M 45. Pripravkom proti peronospori obvezno • dodajte še o,2 odstotni cosan ali 0,1 odstotni afugan ali 0,125 odstotni karathan WP, da istočasno zavarujete grozdje in trto tudi pred oidijem Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod SRS revizaTV1 RADIO FILM IN ZABAVNO GLASBO V korak z amandmaji V Novoteksu štiri temeljne organizacije združenega dela — Vrednost celotne letošnje proizvodnje podjetja bo dosegla že tristo milijonov dinarjev NOVO MESTO, 31. jul. Rast podjetja, notranja organizacija, odprava nočnega dela žensk in skrb za ljudi — so bila poglavitna vprašanja, o katerih je bila danes beseda predstavnikov podjetja s predstavnikoma republiškega sveita sindikatov Jožetom Globačnikom in Janezom Barboričem. Razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Novo mesto. V Novoteksu niso čakali ustavnih amandmajev, marveč so začeli že prej s pripravami na nobranijo organizacijo poslovanja v smislu amandmajev. Tako so zazdaj osnovali šbiri temeljne organizacije združenega dela, izkušnje pa že kažejo, da bo treba ustanoviti še peto. Tej osnovni notranji organizaciji so že prilagodili večji del strokovnih služb in razmestili kader, prav tako vodijo vse stroške poslovanja že ločeno za vsaiko TOZD posebej. Pozitivni učinki takega poslovanja se že kažejo, točno pa bodo analizirali dosedanje poslovanje takoj po letnih dopustih. V proizvodnem smislu se podjetje razvija v dveh smereh; proizvodnja metrskega blaga in konfekcija. Vrednost celotne letošnje proizvodnje podjetja bo dosegla okoli 300 milijonov dinarjev. Konfekcijo predvsem izvažajo. V letošnjem septembru bodo odprli nov obrat konfekcije v Vinici v Beli krajini, svoj obrat pa so odprli tudi v Trebinju v Bosni. Za Kranj: nova mlečna restavracija KRANJ, 31. jul. — Jutri, na dan kranjskega občinskega praznika, (1. avgusta) bo veletrgovina Živila Kranj odprla na Maistrovem trgu v Kranju novo mlečno restavracijo. Tako bodo Kranjčani po dolgotrajni adaptaciji trgovine Hrana le dobili nazaj svojo »mlečno«, ki so jo ob gradnji veleblagovnice Globus, podrli. A. B. odpravo nočnega dela žensk do leta 1975 imajo že izdelan program, uresničenje pa je odvisno od investicij. V obratih podjetja dela v nočnih izmenah okoli 500 žensk, sodijo pa, da rešitev tega problema ni le stvar delovne organizacije, ker često presega njene moči, marveč tudi širše skupnosti. Novoteks sodi med tiste delovne organizacije, ki si vrsto let prizadevajo reševati stanovanjski problem svojih delavcev. Njihovo stanovanjsko naselje v Bučni vasi, za katerega zemljišče je kupilo podjetje in tudi plačalo celotno komunalno ureditev, bo do konca letošnjega leta naraslo že na približno 100 družinskih hiš, zgrajenih delno s kreditom podjetja, delno pa s prispevkom graditelja. PETER ROMANIC Sto Jeseničanov na Koroško JESENICE, 31. jul. — Za uprizoritev »Miklove Zale«, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu v okviru proslav 500-letndce slovenskih kmečkih uporov, je med Jeseničani izredno zanimanje. Za aktivne kulturne delavce organizira avtobusni prevoz v Svatne pri št. Jakobu na Koroškem zveza kultumopro-svetnih organizacij občine Jesenice, za bivše kulturne delavce in druge pa komisija za rekreacijo, kulturo in oddih pri diruštvu upokojencev na Jesenicah. Poleg teh se bodo 4. avgusta odpeljali na Koroško mnogi Jeseničani tudi z osebnimi avtomobili, tako da si bo ogledalo uprizoritev Miklove Zale v S vatah nad sto Jeseničanov, pobudo za ogled Miklove Zale na Koroškem je dala zveza kultur-noprosvetnih organizacij občine Jesenice, ki krije tudi 25 odstotkov stroškov prevoza. D. U. Rekorder Tone Gerkman Požrtvovalni krvodajalec iz Cerkelj je že šestde-setič daroval kri LJUBLJANA, 31. julij — Včeraj je na zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani Tone Gerkman iz Cerkelj na Go renjškem, oče petih otrok, po poklicu elektro strojnik in zaposlen v hidroelektrarni, že šestdesetih daroval kri. Tone je predsednik krvodajalske komisije pri RK Cer- ** kije. S svojim humanim ravnanjem je dal zgled, tako da tudi občani iz Cerkelj in okolice množično darujejo kri. Tako letno pride na odvzem krvi iz Cerkelj in nekaterih okoliških vasi prek 250 daro valcev. Tone Gerkman je za prostovoljni odvzem krvi dobil že 6 odlikovanj. R. RADEŠCEK Jesenice: prva razstava na prostem JESENICE, 31. jul. — V okviru prireditev ob občinskem prazniku, je pripravil tehniški muzej železarne Jese niče pred železniško postajo na Jesenicah razstavo povečanih fotografij pod naslovom »Jesenice včeraj, danes in jutri«. Razstava prikazuje začetek in razvoj Jesenic, današnje Jesenice in predvideno novogradnjo na Jesenicah. Na prvi razstavi na prostem, ki je za Jeseničane pa tudi za turiste izredno zanimiva, je vsak dan več sto obiskovalcev. D. U Dvakrat veselo V Ljubnem v Savinjski dolini pripravljajo tradicionalni flosarski bal, v Braslovčah pa bo hmeljarski praznik CELJE, 31. jul. Konec tega tedna se bodo v Ljubnem začele prireditve letošnjega tradicionalnega flosarske-ga bala. Čeprav bo osrednji ceremonial v nedeljo popoldne, bodo namreč že v petek v Ljubnem odprli razstavo del domačih slikarjev Zdravka Braneta in Lize Podpečan-Kuhar, v soboto pa še razstavo lesnih izdelkov Glin Nazarje. Zvečer bo še nastop pevskih zborov iz Ljubnega in Bočne, prižgali pa bodo tudi številne kresove ob bregu Savinje. Največ obiska pričakujejo Ljubenci seveda v nedeljo. Dopoldan so zato rezervirali za koncert godbe na pihala in nogometno tekmo, v kateri se bosta za pokal savinjskega flosarja pomerila nogometni klub Ljubno in Mercator iz Ljubljane, popoldne pa bodo začeli s povorko organizacij in društev Ljubnega in nato v veselem razpoloženju nadaljevali z osrednjim programom flosarskega bala. Sem spada udiranje splava, vožnja, flosarski krst in seveda ples, kajti bal je bal in marsikoga že zdaj srbijo podplati. Letos so si turistični delavci Savinjske doline prizadevali uskladiti datuma dveh tradicionalnih prireditev: tudi hmeljarji namreč priprav liajo svoj praznik. Vendar se jim zaradi kongresa hmelja jev v Mtinchenu, kamor bo do svoje zastopstvo poslali tudi Savinjčani, to ni povsem posrečilo in tako se bo v so boto zvrstilo le nekaj prireditev iz njihovega programa. Najprej bo v hmeljarskem domu v Žalcu zbor hmeljarjev, na katerem bodo podelili približno 30 najboljšim slovenskim hmeljarjem odličja, imenovali pa bodo tudi hme-ljskega starešino — letos na- Halo, oenzion Pohorie! LOVRENC NA POHORJU. 31. jul. — Danes so na tukaj šnji pošti priključili številko novega telefonskega naročnika. Gostinsko podjetje Tabor Maribor — penzion Pohorje i bivši Bitner) je dobilo tele fonsko zvezo. Morali so napeljati dva kilometra tele fonske žice in postaviti 28 novih drogov. Celotna investicija je veljala okoli 20.000 di narjev. Nova telefonska številka penziona Pohorje je 73-840. M. K meravajo to dolžnost zaupati Antonu Stožirju iz Trnovelj — ter seveda iz šopka kandidatk izbrali letošnjo hmelj-sko princeso. Drugi del hmeljarskega praznika pa bo počakal na soboto, 11. in nedeljo 12. avgusta. Tedaj bodo vsa pota vodila v Braslovče, kjer bo že v soboto cvetlična razstava in razstava ročnih del in seveda ples pod vodstvom ansambla Borisa Terglava. Nato bo v Braslovčah še povorka, pa govor letošnjega starešine, kulturni spored in seveda vnovič — ples. Ce bo komu za resnejše stvari, si bo ob prireditvenem prostoru lahko ogledal še razstavo kmetijske mehanizacije SIP Šempeter. Seveda oba organizatorja obljubljata tudi dobro kapljico in prigrizek — ter vabita vse, ki si želijo lepega dne, v Ljubno oziroma Braslovče. IVICA BURNIK SOMI GREDO NA »PLOČEVINO« — Letos je na Krki izjemno leto, novomeški in kostanjeviški ribiči so ujeli že več velikih somov na blestivke. Navadno somi zagrabijo na živo vabo — deževnike, le redkokdaj na kaj dragega. Med srečneži, ki se mu je na blestivko pred dnevi obesil 11-kilogramski som, je bil tudi Novome-ščan Rudi Redek, ki je več kot pol ure umirjal razdraženo ribo. Foto: S. DOKL Kinemato grafi SPORED ZA SREDO KINO CENTER — KRANJ: zahodnonemški barv. krim. film POLNOČ NA REPERBANU, ob 16. in 18. uri. Premiera amer.-ital. barv. vesterna TA PREKLETI OBRAČUN, ob 20 uri. KINO TR2IC: amer .barv. komedija MESTO V MRAKU, ob 18. in 20. uri. V gl. vi : Doris Day. KINO DOM — KAMNIK: amer. barv vestem MAŠČEVANJE HANNIE CAULDER. ob 18 in 20. uri. KINO RADIO — JESENICE: amer. barv .film PETERICA ZA PEKEL, ob 19 .uri. KINO KRANJSKA GORA: ital .-jug. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM. KINO RADOVLJICA: amer. barv. pustolovski film ZADNJI BOJEVNIK, ob 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: amer. barv V V film TARZANO. VA GROBNA TIŠINA, ob 18. un. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: amer vestem JUNAKI IN IZDAJALCI, ob 17. in 19. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ital. barv. film TEAM REVOL-VERASEV, ob 18 In 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: ital barv. film NEVIDNI SOV RAŽNIK, ob 18, in 20. uri KINO ČRNOMELJ: franc barv. film MALO, MNOGO, STRASTNO, ob 17. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE OB SAVI: amer. barv. W psevdozgodovin-ski film SODOMA IN GOMORA, ob 18. uri. Zahodnonemški barv. ljubezen-sko-avanturistični film VROČI PESEK OTOKA SYLTA, ob 20.15. LJUBLJANA KINO UNION: premiera ameriškega barvnega CS zgodovinskega filma CROM WELL. Prod.: Columbia, 1970 Scenarij in režija: Ken Hughes Glavne vloge: Richard Harris Alec Guiness. Dorothy Tutin in drugi. Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri Zaradi dolžine filma cene zvišane! Brez tednika! POLETNI KINO DOM JLA: ameriški barvni CS film DE MONI. Režija: Ken Russel Glavne vloge: Vanessa Redgra ve, Oliver Reed in drugi Pred stava ob 20.30. Samo danes! KINO KOMUNA: premiera francoskega barvnega ljubezenskega filma RAFAEL ALI RAZVRATNIK Režija: Mi chel Deville Igrajo: Maurice Ronet. Francoise Fabian, Jean VilaT in drugi. Tednik št. 31 Predstave ob 15.. 17., 19 in 21 uri Ob 10 uri MATINEJA francoskega barvnega filma VDOVA COUDERC (Simone Signoret in Alarn Delon.) Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barvna V V erotična ko medija RDEČI RUBIN. Režija: I Annelise Meineche Igrajo: Lot!e i Horne, Elin Reimar in drug; Predstave ob 16., 18 m 20. ur. NI primemo za otroke! Zadnjikrat! KINO SISKA: špansko-angleški barvni pustolovski vestern VIVA PANCHO VILLA. Režija. Gene Martin Igrajo: Telly Savalas. Clint Wal ker in drugi. Predstave ob 16., 18. in 20 un Tednik št. 29. KINO SAVA: italijanski barvni CS pustolovski film TIGRI MALEZIJE Režija: Umberto Lenzi Igrajo: Steve Reeves, Genevieve Grad in drugi Tednik št 28. Pred stavi ob 18. in 20 un. Zadnji krat. Prodaja vstopnic uro pred začetkom .predstav. KINO KRIŽANKE: ameriški film DIVJAK Režija. Laslo Benedek Igrajo: Marlon Brando,. Lee Marvin. Mane Mur phy, Robert Keith Znamenito delo o upornih mladeničih, ki so s svojo navzočnostjo noč :n dan strahoval: manjše ameriško mestece. Predstava samo ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom KINO TRIGLAV: amerišk. barvni vestem EL CONDOR. Režija: John GuiUer min Igrajo: Jim Brovvn, Lee Van Cieef . ln Patrick 0’Neal Predstavi ob 18. in 20 un Pro daja vstopnic od 17 *ure dalje Film ni primeren za otroke! KINO VEVČE: francoska barvna kriminalna komedija VESELI LOV NA Dl A MANTE Igrajo- Jean Yanne. Mireille Dare in Bernard Blier. Predstava ob JO. url. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 KOPALIŠČE ILIRIJA vas pnč&ku-je tudi danes, seveda če ne bo deževalo. Temperatura vode Je kljub hladnejšemu vremenu 23 stopinj C. cene pa so najnlAJe (vstopnina tn souporaba omarice 2.50 dinarja). sfopofeta je odprta danes m jutri od 20. ure do pol enih. ob koncu tedna pa celo pol ure dlje. Vstopnina z vračunano garderobo Je 10 dinarjev. Na voljo vam je tudi bife, bogato založen, po zelo nizkih cenah Mlajši od 18. leta nimajo vstopa! 11.45—14.45 Iz moje diskotek«; — vmes ob 12.00 Poročila, obvestila; 13 30 Aktualna tema; 14.30 Poročila, obvestila. Diverzija Kanada je uresničila grožnjo, ki je že nekaj mesecev visela v zraku: kanadski člani mednarodne kontrolne komisije (Kanada, Indonezija, Madžarska, Poljska) so se včeraj vkrcali na dve letali tn se vrnili domov. Mednarodna kontrolna komisija je izgubila enega člana in svoje politično ravnotežje, s čimer je postalo njeno delo še bolj težavno. Dogodek ni prišel nepričakovano. Ottawa ga je že dol-go napovedovala. Nepričakovano je nekaj drugega. Takoj, ko so se kanadski člani komisije vrnili domov, so v Ottaivi in v Saigonu uradno sporočili, da sta obe državi navezali diplomatske stike na ravni veleposlaništva, kanadski zunanji minister Sharp pa je imel za potrebno v zvezi s tem poudariti, da »kanadska vlada priznava saigonsko vlado za edino zakonito vlado Južnega Vietnama«. Ta gesta je v očitnem nasprotju s črko in z duhom pariških sporazumov, po katerih predstavljata Južni Vietnam dve vladi — saigon-ska in začasna — dokler se obe ne sporazumeta o koalicijski vladi nacionalne enotnosti in sprave. Kanadsko priznanje je hkrati mednarodna podpora Thieujevi tezi, da ima njegova vlada suverenost nad vsem ozemljem Južnega Vietnama in da bo politična ureditev v deželi južno od 17. vzporednika možna le v okviru sedanje saigonske ustave in predsednikovih dekretov o obsednem stanju. Skratka, Ottaiva je še od zunaj postavila coklo pogajanjem med južnimi Vietnamci. Nekaj podobnega je že storil Pariz, ki je po osmih letih prekinjenih odnosov s Saigonom v prvi polovici julija spet odprl svoje veleposlaništvo v Južnem Vietnamu, potem ko je predsednik Pompidou lani javno deza-vuiral svojega zunanjega ministra, ko je ta govoril o južnovietnamski »tretji sili«, in povzel tezo, ki jo v tej zvezi zagovarja Thieu. Vsiljuje se mučen občutek. Vtem ko se ZDA »umikajo« iz Vietnama, zamenjuje njihovo dosedanjo aktivno vojaško podporo saigonski vladi diplomatska podpora drugih zahodnih držav. Le-ta ima za cilj, ustvariti videz mednarodno priznane juriš-dikcije Saigona nad vsem južnovietnamskim ozemljem, s čimer bi bila začasna vlada avtomatično postavljena zunaj te zakonitosti. To pa je izhodišče, s katerega hoče Thieu urejati politično prihodnost Južnega Vjptnama. M. ŠUŠTAR V nemilosti? Vodja palestinske osvobodilne organizacije (ki združuje več gverilskih skupin) Jaser Arafat je ondan v Berlinu izjavil, da njegova organizacija v celoti obsoja ugrabitve letal in da podpira libijski sklep o sojenju štirih ugrabiteljev japonskega »boe. inga 747«. Ta izjava se zdi logično nadaljevanje poprejšnjih odločnih ograditev vseh gverilskih organizacij od nedavne ugrabitve: vse palestin. ske skupine zapored, vključno s Habaševo ljudsko fronto, so zanikale vsakršno zvezo s štirimi ugrabitelji japonskega »boeinga« in hkrati javno razglasile, da takšno dejanje samo škodi palestinski stvari. Kaže torej, da se je odnos tako arabskih držav kot palestinskega gibanja do ugrabitev korenito spremenil. Svojčas se je tako enim kot drugim zdel ta spektakularen način palestinskega opozarjanja nase sprejemljiv in opravičljiv. Zdaj pa je celo Libija, ki je poprej nudila ugrabitelem zatočišče, označi, la ugrabitev letala kot navadno kriminalno dejanje, ki ne more iskati zase političnega opravičila. Posebno zanimivo se zdi stališče Habaševe fronte, ki se je bila pred tremi leti pro. slavila s štirimi ugrabitvami letal v enem dnevu in je kasneje navezala stike z ekstremistično japonsko rdečo armado«. Njen predstavnik Abu Šari) je sporočil, da se je fronta odpovedala ugrabitvam že lani in da z nedavno ugrabitvijo ni v nobeni zvezi. Po vsej verjetnosti je bil za to spremembo odločilen pri-tisk s strani arabskih držav, zlasti Egipta, ki so mu takšna dejanja že večkrat prekrižala diplomatske poteze v svetu. Možno pa je tudi, da je v ozadju želja gverilskega gibanja, da si pridobi v svetu čim širšo podporo in s tem možnost, da se kot upoštevajoč partner vključi v nadaljnje bližnjevzhodne razprave. Zadnji čas je možnost politične rešitve palestinskega problema — zaključenega problema za ves bližnjevzho-dni spor — še posebno stopila v ospredje in tudi gverilske organizacije, sicer nasprotnice političnih iskanj rešitve, niso mogle dovoliti, da bi pri tem stale ob strani. Zato pa so morale sprejeti določena pravila igre. Vsaj navzven. Navznoter jim namreč ostaja še dovolj manevr-skega prostora za razno ilegalno dejavnost, ki pravil ne upošteva m ki utegne tudi še V prihodnje — kljub zdajšnjim izjavam — pretresti T. DOBERŠEK RCTTOTTf KAMBOŠKI UPI Kam po zmagi? Predsednik republike je že vnaprej razbil vse sanje opozicije — Po referendumu pričakujejo še ostrejši režim Giorgios Papadopulos je v zadnjih nekaj dneh govoril dvakrat: prvič v petek pred nedeljskim referendumom, drugič pa v ponedeljek, ko je že bilo znano, da so republika in ustavne spremembe potrjene z 78,5 odstotka glasov. V petek je bil takšen, da je zares deloval kot svarilo: z enoličnim glasom je prebral napisan govor, ne da bi vsaj enkrat dvignil pogled s papirjev. V ponedeljek je bil vesel in ponosen, govoril je »na pamet« o »novem obdobju blaginje« za Grčijo, ki je zdaj dokončno predsedniška parlamentarna republika. Njen predsednik je za osem let Papadopulos, podpredsednik pa general Angelis. Poglabljanje stikov V skupnem sporočilu o pogovorih jugoslovanskih državnikov s premierjem Bangladeša ugotovljen napredek v sodelovanju med obema državama DUBROVNIK, 31. jul. (Tanjug). Po obisku predsednika vlade Ljudske republike Bangladeš Banga-banduja šejka Mudžiburja Rahmana od 27. do 31. julija, na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita in predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča, so objavili skupno jugoslovansko-bangladeško sporočilo. Predvolilna kampanja je bila v zadnjih dneh tako silovita, da so nasprotniki režima, ki pravijo, da polkovniki uživajo podporo ZDA, trdili, da so morali uvoziti tudi kakSnega ameriškega strokovnjaka za predvolilne boje. Vsa Grčija je bila prelepljena z lepaki, na katerih je bila besedica »Nai!« (Da!), po vseh krajih so iz zvočnikov noč in dan donela na magnetofonski trak posneta gesta, ministri so potovali po državi in prirejali zborovanja. Celo opoziciji je bila dovoljena beseda: nekaj njenih predstavnikov z nekdanjim premieram Kanetapuiom na čelu je priredilo tiskovno konferenco v salonu atenskega hotela »Hilton« in v nerazumljivem zanosu so napovedovali množični odgovor »Oxi!« (Ne!). Tisk si je v tistih dneh privoščil nekaj karikatur in dovtipov na rovaš režima — kaj drugega razburljivega pa se ni zgodilo. Papadopulos je v petkovem govoru obljubil Grkom »de-mocraey up to date«, kot je bilo uradno prevedeno v angleščino: se pravi »najsodobnejšo demokracijo«. To opazovalcev ni toliko zanimalo. Značilnejše je bilo, da ni ne odpravil izjemnega stanja ne razglasil amnestije, kar so mnogi pričakovali — da bi ogrel volilce. To je bilo spet eno izmed znamenj, da se režim ne počuti preveč trdnega, ali pa celo, da napoveduje ostrejše uk- Sadat izpolnil obljubo Izpustili so študente, ki naj bi poskusili vreči vlado KAIRO, 31. jul. (AP) — Štirinajst študentov z univerze v Aleksandriji so danes izpustili iz zapora, v katerem so bili z obtožbo, da so sodelovali v poskusu za strmoglavljenje vlade. študente ne bodo postavili pred sodišče, ampak bodo odgovarjali pred disciplinsko komisijo zveze egiptovskih študentov. Menijo, da so jih izpustili za*to, ker je predsednik Sadat prejšnji torek v nekem govoru izjavil, da se bo zavzel za to, da bi prenehali sodno preganjati te študente, njihov primer pa naj rešuje zveza študentov. Izpuščeni študentje so del skupine 101 študent, ki jo je junija lani po demonstracijah glavni tožilec obtožil, da je skušala nasilno strmoglavita sedanjo vlado. repe v ravnanju z nasprotniki (zlasti še zdaj, ko je zmagal na referendumu). Dosti huje je Papadopulos presenetil tiste, ki so se veselili morebitnega poraza režima na referendumu. Govorili so sicer, da režim tega ne bo priznal, ker bo tako ali tako ponaredil rezultate referenduma. Toda Papadopulos je dejal dvoje: ni dvoma, da bom zmagal (»revolucija je prepričana, da bo rezultat pozitiven«), sicer pa — če bi le izgubil — »bo prenos odgovornosti na ljudstvo nekoliko počasnejši, kajti niti negativni odgovor na referendumu ne bo spremenil nepreklicnega sklepa revolucije, da do konca izpelje svoje poslanstvo«. Pojasniti je treba, da je »revolucija« izraz za vojaški udar 21. aprila 1967. Kralj Konstantin, ki se je v nekaj tednih po tistem, ko so ga vrgli s prestola sprevrgel v najglasnejšega nasprotnika režima v' Atenah in nekakšnega »voditelja« vse grške opozicije, je očitno v svojem novorojenem političnem zanesenjaštvu pozabil na to, da si je vročo kašo skuhal sam in da je prav gotovo največji krivec za vse, kar se je zgodilo po marcu 1964, ko je sedel na prestol. Prav v tistem času se je politično življenje po dolgoletnih nemirih (vrhunec je bil uboj levičarskega poslanca Lambrakisa v letu 1963) in desničarstvu umirjalo z uveljavljanjem napredne Unije centra Giorgia Akcija ni proti vladi Tako je pred kampanjo proti zviševanju cen sporočila KP Indije NEW DELHI, 31. jul. (Tanjug) — Pred množično kampanjo proti zviševanju cen ter za pobiranje pšenice od veleposestnikov in kulakov, ki se bo začela jutri, je KP Indije objavila sporočilo, v katerem je poudarjeno, da ta njena akcija ni naperjena proti kongresu in vladi Indi-re Gandhi. V sporočilu generalnega sekretarja indijske KP Rajeswara Raoa je poudarjeno, da je ost naperjena zoper nedosledno izvajanje vladne politike. Partija bo storila vse, da ne bi popuščali pred reakcionarnimi strankami. Sporočilo posebej opozarja na nujnost, da se v to gibanje vključijo tudi »napredni člani« kongresa. Hkrati pa pripominja, da nekatere stranke skušajo to akcijo spremeniti v protikongresno kampanjo, ko propagirajo enotnost levičarskih strank v strmoglavljenju kongresne vlade. Papandreua. Konstantin je Papandreuu metal polena pod noge, naposled pa ga je odstavil. Ko je vse kazalo, da bo Unija centra zmagala tudi na volitvah, napovedanih za 28. maj 1967, se je Konstantin odločil za državni udar, samo da bi »Grčijo rešil komunizma«. Toda prehiteli so ga polkovniki z »revolucijo« v aprilu 1967. Konstantin bi potem lahko prepustil oblast Papadopulu in se zadovoljil s formalnimi vidiki kraljevanja — ali pa bi se spremenil v središče prave opozicije. Toda izbral je tretjo in najslabšo pot. Poskusil je državni udar z nekaj generali, ki so mu še bili zvesti. To ga je tudi za zmerom pokopalo, čeprav tega noče verjeti in je »prepričan, da se bo vrnil na prestol«. STANE IVANC Kitajsko posojilo Kongu PEKING, 31. jul. (Hsinhua) — V Pekingu so včeraj podpisali sporazum o posojilu, ki ga bo vlada LR Kitajske dodelila vladi Ljudske republike Kongo. Podpisala sta ga kitajski zunanji minister či Peng Fej in kongovski zunanji minister David Ganao. Te slovesnosti. sta se udeležila tudi kongovski predsednik Marien Nguabi, ki je na obisku v Pekingu, in kitajski premier Cu En Lai. V njem je med drugim rečeno, da sta se predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik vlade' Mudžibur Rahman pogovarjala o vprašanjih, ki zadevajo mednarodne odnose in stike med Jugoslavijo in Bangladešom. Pogovori so potekali v prijateljskem in prisrčnem ozračju. V enakem ozračju so potekali tudi pogovori med predsednikom ZIS Džemalom Bi-jedičem in predsednikom vlade Bangladeša in njunimi sodelavci. Predsednika sta s posebnim zadovoljstvom ugotovila nadaljnji napredek v krepitvi in poglabljanju prijateljskih stikov in sodelovanju med državama na vseh področjih. Izrekla sta mnenje, da je obojestransko koristna praksa vzdrževanja stikov in izmenjave rrmenj na različnih ravneh dala doslej dobre rezultate. Delegaciji sta izrekli pripravljenost nadaljevati in razširiti sodelovanje med državama, tako na dvostranskem področju • kot tudi v MUDŽIBUR RAHMAN: težaven položaj Bengalcev v Pakistanu. okviru mednarodnih organizacij. Med pogovori sta predsednika Bijedič in Rahman izčrpno izmenjala mnenja o mednarodnem položaju. Z zadovoljstvom sta ugotovila istovetnost ali sorodnost stališč glede večine pomembnih mednarodnih vprašanj. Enakopravno sodelovanje vseh držav Ko sta predsednika obravnavala mednarodni položaj, sta pozdravila proces popuščanja in pogajanj na svetu. V tem pogledu sta ugodno ocenila doslej dosežene rezultate v Evropi. Pozdravila sta napredek glede ustavitve vojne in obnovitve miru v Vietnamu in Laosu kot tudi ustvarjanje pogojev, da bodo narodi Vietnama in Laosa neodvisno in suvereno odločali o svoji usodi. Poudarila sta, da je izboljšanje odnosov med velikimi silami pomembno za nadaljnje popuščanje napetosti. Podčrtala pa sta, da proces popuščanja napetosti in pogajanj nujno terja popolno in enakopravno sodelovanje vseh držav v reševanju vseh važnih mednarodnih problemov. Z zaskrbljenostjo sta ugotovila, da kljub težnjam po popuščanju še zmerom obstajajo v nekaterih delih sveta nevarna žarišča tako na Bližnjem vzhodu, Indokini in na jugu Afrike. Predsednika sta znova po- udarila podporo upravičenim zahtevam arabskih narodov za odstranitev posledic izraelske agresije na podlagi resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 in drugih resolucij OZN o tem vprašanju. Podčrtala sta potrebo po takojšnji uvedbi resničnega miru na Bližnjem vzhodu in nujnost popolnega spoštovanja zakonitih pravic arabskih držav in arabskega ljudstva Palestine. Za mir na indijski podcelini Obe strani sta zahtevali dosledno uresničevanje sporazumov o miru v Vietnamu in Laosu ter takojšnjo ustavitev bombardiranja Kambodže. Izrekli sta prepričanje, da je trajen mir v Indokini mogoče doseči le s priznanjem zakonitih pravic narodom tega območja do svobode, neodvisnosti in odločanja brez tujega vmešavanja. Predsednik vlade Bangladeša je pojasnil položaj na pod- DŽEMAL BIJEDIC: cenimo pobude Bangladeša za mir na podcelini. celini in opozoril na nadaljnje poslabšanje težavnega položaja Bengalcev, zadržanih v Pakistanu. Ponovil je iskreno željo svoje vlade po vzpostavitvi miru na podcelini in seznanil predsednika ZIS z ukrepi, ki se jih loteva njegova vlada za reševanje odprtih problemov in normalizacijo odnosov z deželami tega območja. V tem kontekstu se je dotaknil skupne deklaracije Bangladeša in Indije z aprila letos za človekoljubno rešitev problemov na podcelini. Predsednik ZIS je poudaril, da ceni pobude Bangladeša kot pozitivne in konstruktivne ukrepe za človekoljubno rešitev problemov in uvedbo trajnega miru na podcelini. Skupno sporočilo dalje poudarja, da sta predsednika med pogovori izrekla prepričanje, da se je politika ne-uvrščanja pojavila kot pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih, ki prispeva k popuščanju mednarodne napetosti in krepitvi miru na svetu, ohranitvi miru in pospešitvi gospodarskega in družbenega razvoja na svetu, zlasti dežel v razvoju. S tem v zvezi sta predsednika podčrtala pomen 4. konference neuvrščenih, ki bo septembra v Alžiru. Jugoslovanska stran je 'tako kot doslej izrekla pripravljenost še naprej podpirati sprejetje Bangladeša v vrste neuvrščenih držav kot tudi v OZN. Podpora boju za neodvisnost Predsednika sta izrekla popolno podporo boju za neodvisnost narodov, ki so pod kolonialno in rasistično dominacijo ter podčrtala potrebo po takojšnjem uresničevanju -sklepov, odpravi vseh oblik kolonializma in rasne diskriminacije na svetu. Obsodila sta rasistično politiko na jugu Afrike kot flagrantno kršenje temeljnih človekovih pravic. Predsednika sta med pogovori poudarila tudi potrebo po uvedbi takojšnjih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje prepada med nerazvitimi državami in državami v razvoju, saj je ta prepad resen razlog za nestabilnost in vse ostrejša nasprotja na svetu. Med pogovori so poudarili pomen nadaljevanja stikov med obema državama na vseh ravneh ter se sporazumeli o občasnih posvetovanjih med zunanjima ministroma obeh . držav, na katerih bodo govo- | V odgovor na vprašanje časnikarjev je premier Rahman poudaril, da so pogovori za jeli najvažnejša vprašanja mednarodnih odnosov, dejavnost neuvrščenih držav ter nadaljnjo razširitev dvostranskih stikov, zlasti na gospodarskem področju. »Jugoslovani so zmeraj dobrodošli«, je odgovoril Rahman na vprašanje, ali se mu zdi možno, da bi specializirana jugoslovanska podjetja sodelovala v nadaljnjih raziskavah zemeljskega plina in nafte, ki so ju našli v Bangladešu. Poudaril je, da je takšna koperacija z jugoslovanskimi podjetji dobrodošla tudi na drugih gospodarskih področjih. Bangladeš je zdaj soočen z različnimi problemi — od prehrane in komunikacij do zaposlenosti — je dejal premier Rahman. Prav zato nam je dobrodošla tudi pomoč s katerekoli druge strani. Pripravljeni smo jo sprejeti, vendar brez postavljanja pogojev. -To je najpomembnejše v naši zunanji politiki. Glede vloge neuvrščenih držav v svetu in prispevka Bangladeša je premier Rahman poudaril: »Neuvrščanje je naša glavna politika. Smo za neuvrščeno politiko, politiko pozitivne nevtralnosti, verujemo v svetovni mr. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi prispevali k uresničevanju ciljev neuvrščene politike, ker smo trdno prepričani, da je prispevek neuvršče- Dvesto beguncev dnevno Doslej jih je iz Burundija v Tanzanijo prišlo več kot 40 tisoč DAR ES SALAAM, 31. jul. (Tanjug) — V Tanzanijo vsak dan pride iz Burundija približno 200 beguncev. Računajo, da jih je doslej prišlo več kot 40.000. Nekateri begunci so ranjeni, kar dokazuje, da medplemenski spopadi v Burundiju ne pojenjujejo. Naj večje begunsko taborišče je v kraju Uliankuli v srednji Tanzaniji. V taborišču zdaj živi že 30.000 beguncev, novih pa ne more sprejemati. Sporočilo o ponovni ureditvi odnosov med Tanzanijo in Burundi jem, ki so ga objavili po kratkem obisku predsednika Micombera v Tanzaniji, ne omenja beguncev, kar je v skladu s tanzanijskim stališčem o »nevrne-šavanju v notranje zadeve« Burundija. Tanzanija ne bo ukrepala, da bi težave, ki jih preživlja Burundi, postale še hujše. rili o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih. Šejk Mudžibur Rahman je v imenu predsednika Ljudske republike Bangladeš in v svojem imenu povabil predsednika SFRJ, Josipa Broza Tita, naj obišče Bangladeš. Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije pa je povabil predsednika Ljudske republike Bangladeš J. A. Sajeda Caudrija, naj obišče Jugoslavijo. Državnika bosta izmenjala obiska v času, ki jima bo ustrezal. Brandt zaključil dopust BONN, 31. jul. (DPA) — Zahodnonemški kancler Willy Brandt se je sinoči vrnil v Bonn po štiritedenskem dopustu, ki ga je preživel na Norveškem. Pričakujejo, da se bo kancler takoj lotil državniškega dela. Tako to obravnaval osnutek zakona po udeležbi večjega števila delavcev in administrativnih uslužbencev v upravljanju družb ter odlok, ki sodi v okvir vladne politike boja proti inflaciji. nih držav izrednega pomena za svetovni mir in za vse človeštvo.« Potem ko je premier Rah man poudaril, da je Bangladeš pri tem deležen podpore večine neuvrščenih držav, se je posebej zahvalil za podporo Jugoslavije in njeno pobudo za sprejetje Bangladeša v vrste neuvrščenih. V odgovoru na več vprašanj je predsednik bangladeške vlade poudaril, da skrbno spremlja stike med velikimi silami, sedanje indijsko-paki-stanske pogovore in druge dogodke na mednarodnem prizorišču, ki so pomembni za njegovo deželo. Glede stikov med velikimi silami je dejal, da je »treba upati najboljše«, vendar je treba biti previden. O indijsko-pakistanskih pogovorih pa je dejal, da bo Bangladeš zavzel dokončno stališče, ko bo znan njihov izid. Dejstvo, da Pakistan še ni priznal Bangladeša, kljub temu. da so to doslej storile 103 države po vsem svetu, je bangladeški premier Rahman ocenil kot »zapiranje oči pred realnostjo«, obenem pa tudi prelaganje rešitev za mnoge aktualne probleme na indijski podcelini. Kot problem, ki najbolj obremenjuje te odnose je premier Rahman navedel 300.000 Bengalcev, ki živijo v Pakistanu. Medtem ko vsa mednarodna javnost skrbno spremlja ali se v zvezi s pakistanskimi vojnimi ujetni-niki v Bangladešu izvajajo Zavrnjena osvoboditev Te dni se je v Južnem Vietnamu odigral na videz absurden dogodek. Začasna revolucionarna vlada ni hotela sprejeti treh političnih ujetnikov, ki jih je osvobodila saigonska policija, osvobojeni jetniki pa niso hoteli prevzeti status svobodnih ljudi na ozemlju, ki je pod kontrolo osvobodilnih čet. V čem je stvar? Saigonska policija je os vobodila bivšega poslanca Tran Ngoc Chaua, ter bivša študentska voditelja Ngugen Langa in Hugvnh Tan Mama; vsi trije so se deklarirali za pripadnike »tretje sile« in so bili kot taki tudi zaprti. S tem, da jih je hotela saigonska policija izročiti oblastem začasne vlade, je hotela podčrtati, da »tretje sile« ni, in da so tisti, ki se za to proglašajo, »navadni komunisti«, kar je v popolnem skla du s splošno politiko Saigona, ki sploh zanika obstoj »tretje sile«, v pariških sporazumih in od začasne vlade priznanega političnega subjekta v Južnem Vietnamu. Zato vsi trije osvobojeni jetniki niso hoteli prevzeti statusa svobodnih ljudi na osvobojenem ozemlju in so se vrnili v zapor. M. S. določila ženevske konference, pa se malo pozornosti posveča izredno težavnim razmeram. v katerih živijo nedolžni ljudje, bengalske nacionalnosti v Pakistanu. Rahman je poudaril, da Jugoslovani bolj kot večina drugih držav na svetu vedo, kaj so koncentracijska taborišča in kaj pomeni tuja okupacija. S tem v zvezi je dejal, da Bangladeš globoko ceni podporo, ki jo je dobil od Jugoslavije med osvobodilno vojno kot tudi v sedanjem obdobju obnove in razvoja. »Zelo hvaležni smo vaSi državi, vaši vladi in predsedniku republike Josipu Brozu Titu za podporo, ki jo Jugoslavija daje narodu Bangladeša. Pomoč, ki smo Jo prejeli od Jugoslavije v času boja in po osvoboditvi je za nas izredno pomembna. Osebno sem srečen, da sem imel priložnost obiskati vašo državo in se zahvaliti v imenu naših ljudi za pomoč. I Francoska banka ustavila posredovanje PARIZ, 31. jul. (Reuter) — Francoska centralna banka je danes prenehala posredovati na tržišču javnih vrednostnih papirjev na dnevni osnovi. Pariški finančni krogi so prepričani, da so ta ukrep uvedli zato, da dovolijo večje delovanje tržnih zakonov. Računajo, da bo to pripeljalo do višjih obresti. V mesecu juniju je francoska banka ustavila intervencije na področju zasebnih vrednostnih papirjev. Z današnjim ukrepom pa je opustila zadnje sredstvo, da vpliva na tržišče kapitala. Pred konferenco neuvrščenih Mehiški obrat Po devetih letih od kairske konference Mehika znova v krogu neuvrščenih — V Alžir pride Echeverria Na bližnji konferenci neuvrščenih v Alžiru bo mehiško delegacijo prvič vodil predsednik te latinskoameriške države. Mehika je v preteklosti sicer s simpatijami spremljala gibanje neuvrščenih, vendar se doslej ni aktivneje udeleževala konferenc. Na kairski konferenci -je bila Mehika opazovalec, potem pa se osem let ni udeleževala sestankov. Sele na konfe-renoi zunanjih ministrov v Georgetownu se je Mehika znova pojavila v krogu opazovalcev. Mehiška odločitev, da vstopi v krog neuvrščenih, je del širšega procesa, ki ga doživlja zadnji dve leti vsa Latinska Amerika. Sedanji mehiški predsednik Echeverria, ki se je prebil v vrsto najbolj progresivnih latinskoameriških državnikov, se je odločil, da se čim trdneje poveže z neuvrščenimi. Echeverria je v zadnjih dveh letih delal na tem, da bi se država čimprej izkopala iz »provincijske mentalitete« v zunanji politiki ter se otresla navezanosti na Washington. Mehika je država v razvoju in po mnenju Echeiver-rie je njeno mesto v »tretjem svetu« in v njem morajo iskati rešitve za vse svoje probleme. Probleme Mehike, kot tudi vsake druge države v razvoju pravi Echeverria, je mogoče rešiti samo, če se razrešijo odnosi med razvitimi in nerazvitimi državami. Da pa bi se ta splet odnosov razrešil pravilno, morajo države v raz- voju delovati aktivno, enotno m koordinirano. Samo na ta način se lahko Mehika iztrga iz »objema« odvisnosti od ZDA ter začne reševati zaostrena protislovja svojega notranjepolitičnega in gospodarskega življenja. »Mehika ne želi biti niti kolonija niti satelit niti vplivno področje Združenih držav Amerike,« kategorično izjavlja Echeverria, ki poskuša najti za Mehiko ustrez-nješe mesto v svetu ter se odpreti vsem deželam, ki hočejo sodelovati z njo na načelih medsebojnega spoštovanja in nev-mešavanja v notranje zadeve. Pred letom dni in pol se je mehiški predsednik Echeverria v Združenih narodih zavzel za organiziran in enoten nastop neuvrščenih v tej svetovni organizaciji. »Mehika ima svojo lastno politiko,« izjavlja Echeverria«, politiko, ki je zrasla iz lastnih izkušenj. Nikakršnega »ideološkega strupa« se ne bojimo in pripravljeni smo do konca spoštovati družbene forme drugih narodov, kar terja enak odnos drugih do nas.« V Alžir prihaja Mehika kot član tistega latinskoameriškega kroga držav, v katerih prihaja v zadnjih letih do izraza vse večja samozavest in odločenost, vztrajati pri poti, ki bi preprečila, da bi se na ze-' lenem kontinentu »stabilizirali beda in revščina in odvisnosti vsake vrste«. !!!!l!l!IIIHIIi!lll!l!!lll!ll!!!!!lllllini|!!||||!!|!||||!!!!|!!!||!!!|!||H||!|[ii!|!||||j||j|!!i;:;;ij|i||j;i;[i|ji;||;; ;. : • , ČGP DELO TOZD — Časopisi LJUBLJANA zaposli takoj v PODRUŽNICI DELA, LJUBLJANA RAZNAŠALCA časopisa Delo za teren NOVO POLJE Raznašanje v zgodnjih jutranjih urah. Zaslužek dober. Delo primerno za študente, upokojence, gospodinje. Interesenti naj se javijo takoj v pisarni podružnice Dela, Ljubljana, Tomšičeva 1, pritličje. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMMiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiimmi' Komisija za delovna razmerja podjetja METALFLEX TOLMIN razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA za delo v razvoju POGOJI: dipl. ing. strojništva in tri leta delovnih izkušenj poskusno delo dva meseca aktivno znanje enega svetovnega jezika Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Pismene vloge z dokazilom o strokovnosti sprejema splošni sektor podjetja Metalflex Tolmin 15 dni po objavi.' 6991 ,Dobrodošli ste Premier Bangladeša Mudžib ur Rahman poudarja, da je sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji zelo zaželeno DUBROVNIK, 31. jul. (Tanjug).»Prišli srno v Jugoslavijo z ljubeznijo in dobro voljo bangladeškega naroda — odhajamo v Bangladeš z dobro voljo in ljubeznijo narodov Jugoslavije« — to je izjavil premier Rahman na tiskovni konferenci. Pogovore s predsednikom Titom' in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi je ocenil kot zelo ugodne in izrekel prepričanje v uspešen razvoj sodelovanja med državama. TRG BREZ OZNAK — Glavni trg v Mariboru so na novo asfaltirali. Pri tem pa so pozabili na črte, ki bi naj označevale smeri cestišča. Tudi pešci se 'ne morejo prav znajti, ker ni označenih prehodov za pešce.' Na višku turistične sezone bi to morali vsekakor urediti, saj je Glavni trg prometno močno obremenje. Foto: Ivo šenveter trat veselo V Ljubnem v Savinjski dolini pripravljajo tradicionalni flosarski bal, v Braslovčah pa bo hmeljarski praznik CELJE, 31. jul. Konec tega tedna se bodo v Ljubnem začele prireditve letošnjega tradicionalnega flosarske-ga bala. Čeprav bo osrednji ceremonial v nedeljo pr* poldne, bodo namreč že v petek v Ljubnem odprli razstavo del domačih slikarjev Zdravka Bruneta in Lize Podpečan-Kuhar, v soboto pa še razstavo lesnih izdelkov Glin Nazarje. Zvečer bo še nastop pevskih zborov iz Ljubnega in Bočne, prižgali pa bodo tudi številne kresove ob bregu Savinje. Pomurski sejem v novem V Gornji Radgoni urejujejo zanj nove, primernejše prostore GORNJA RADGONA, 31. jul. —Pomurski sejem, ki bo letos že enajstič zapored, je edina tovrstna prireditev v severovzhodni Sloveniji. Sejem. katerega otvoritev bo 25. avgusta, bo letos prvič na novih razstavnih prostorih. V prvih letih je imel sejem predvsem potrošniški značaj, zadnja leta pa se glede na strukturo gospodarstva v severovzhodni Sloveniji in Pomurju usmerja v razstavo in prodajo kmetijskih strojev. Postal bi naj tipično kmetij-sko-živilski sejem, že dosedaj je imel mednarodni karakter, vendar je želja in potreba, da se našim in avstrijskim razstavljalcem priključijo tudi poslovni partnerji iz sosednje Madžarske. Organizator prireditve se je lz leta v leto ubadal z nepri- Največ obiska pričakujejo Ljubenci seveda v nedeljo. Dopoldan so zato rezervirali za koncert godbe na pihala in nogometno tekmo, v kateri se bosta za pokal savinjskega flosarja pomerila nogometni klub Ljubno in Mercator iz Ljubljane, popoldne pa bodo začeli s povorko organizacij in društev Ljubnega in nato v veselem razpoloženju nadaljevali z osrednjim programom flosarskega bala. Sem spada udiranje splava, vožnja, flosarski krst in seveda ples. kajti bal je bal in marsikoga že zdaj srbijo podplati. Letos so si turistični delavci Savinjske doline prizadevali uskladiti datuma dveh tradicionalnih prireditev: tudi hmeljarji namreč pripravljajo svoj praznik. Vendar se jim zaradi kongresa hmelja-jev v Mtinchenu, kamor bodo svoje zastopstvo poslali tudi Savinjčani, to ni povsem posrečilo in tako se bo v soboto zvrstilo le nekaj prireditev iz njihovega programa Najprej bo v hmeljarskem domu v Žalcu 'zbor hmeljarjev. na katerem bodo podelili približno 30 najboljšim slovenskim hmeljarjem odličja, imenovali pa bodo tudi hme- ljskega starešino — letos nameravajo to dolžnost zaupati Antonu Stožirju iz Trnovelj — ter seveda iz šopka kandidatk izbrali letošnjo hmelj-sko princeso. Drugi del hmeljarskega praznika pa bo počakal na soboto, 11. in nedeljo 12. avgusta. Tedaj bodo vsa pota vodila v Braslovče, kjer bo že v soboto cvetlična razstava in razstava ročnih del in seveda ples pod vodstvom ansambla Borisa Terglava. Nato bo v Braslovčah še povorka, pa govor letošnjega stareš:ne, kulturni spored in seveda vnovič — ples. Ce bo komu za resnejše stvari, si bo ob prireditvenem prostoru lahko ogledal še razstavo kmetijske mehanizacije SIP Šempeter. Seveda oba organizatorja obljubljata tudi dobro kapljico in prigrizek — ter vabita vse. ki si želijo lepega dne. v Ljubno oziroma Braslovče. IVICA BURNIK Iskanje skupnega jezika Sodelovanje ekonomsko raziskovalnih ustanov iz Ljubljane in Maribora MARIBOR, 31. jul. — 'Danes so se tukaj sestali predstavniki inštituta za ekonomske raziskave iz Ljubljane in ekonomskega centra Maribor. Pogovora se je udeležil tudi predsednik regionalne komisije za razvoj severovzhodne Slovenije dr- Tine Lah. Dogovorili so se, da bo inštitut za ekonomske raziskave iz Ljubljane deloval predvsem na področju makroekonomskih analiz, ekonomski center Maribor pa na področju mikroanaliz in regionalnih analiz. Razprava je pokazala, da bo potrebna delitev dela med obema strokovnima ustanovama. Za boljše sodelovanje bodo izdelovali skupni sistem medsebojnega iniormiranja. Razen tega bodo medsebojno ocenjevali posamezne študije obeh strokovnih ustanov. Dogovorili so se tudi za tesnejša sodelovanja strokovnjakov, ki delajo na podobnih temah. Organizirali bodo skupne kolokvije, na katerih bodo preučevali teme z najrazličnejših področij. Namen takšnega sodelovanja je medsebojna izmenjava izkušenj, ki bi jih lahko obe ustanovi koristno uporabili pri svojem delu. MARJAN KOS Uspeh referenduma Minulo nedeljo so v krajevni skupnosti Trnovska vas v osrčju Slovenskih goric na referendumu odločali o podaljšanju krajevnega samo-prispsvka za nadaljnjih 5 let. Od 854 vpisanih glasovalcev se jih je za samoprispevek izreklo 72,5 odstotka. Tako bo-do kmetje prispevali letno 3 odstotke od katastrskega dohodka in 1 do 2 delavna dneva pri urejanju krajevnih cest, zaposleni in upokojenci bodo prispevali po 1 odstotek od neto mesečnega osebnega dohodka, obrtniki 2 odstotka, zaposleni v tujini pa poprečni znesek 350 dinarjev letno. F. F. vrhunska voda Strokovne analize uvrščajo izvir termalne vode pri Ptuju v sam vrh evropskih zdravilnih voda — Občina že naročila načrte za termalno kopališče Analiza zavoda za fizikalno medicino in. rehabilitacijo pri medicinski fakulteti v Zagrebu uvršča ptujsko toplo vodo v sam vrh evropskih zdravilnih vod. Označena je z Na-HCO, kot čista topla voda, kakršna v Jugoslaviji doslej ni bila znana. Po sestavi in vrednosti ji je enaka le voda v Wiesbadnu v Nemčiji, vendar ima nekoliko nižjo temperaturo od ptujske. Poročali smo že, da je iz vrtine, ki jo je izvrtal Geološki zavod v Ljubljani, iz globine 1064 metrov pritekla topla voda, ki ima na površini 32,2 stopinje, z lastnim pritiskom 1,7 litra v sekundi, s kompresorskim črpanjem pa bi lahko njeno količino petkrat povečali. Ne glede na zdravilnost vode — dovolj je že to, da je voda topla — je skupščina občine Ptuj, ki je financirala vrtino, že. naročila pri zavodu inženirja Stanka Bloudka v Ljubljani izdelavo načrtov za toplice in rekreacijski center. Pred dnevi pa je prišla Iz Zagreba še balneološka analiza vode (balneologija je na- uk o zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in učinku na organizem), ki uvršča ptujsko toplo vodo med redke v Evropi. Delno se lahko primerja z vodo v svetovno znanih kopališčih Wiesbaden, La Chaldotto, Moncao, Knja-ževa in Vangou, vendar ima večina teh vod nekoliko nižjo temperaturo ali nižjo mineralizacijo- Po temperaturi in mineralizaciji pa se lahko primerja z vodo v toplicah Laško, 'Dobrna, Podčetrtek ter Dolenjske in šmarješke toplice. Po mnenju strokovnjakov Zavoda medicinske fakultete v Zagrebu je ptujska voda izredno primerna za rekreaci- jo in telesno poživitev. Prav tako je odlična za medicinski turizem, to je za ljudi, ki niso izrazito bolni, so pa izčrpani od bolezni ali starosti, potrebni okrevanja pod zdravniškim nadzorstvom in podobno. Poleg tega pa je voda tudi zdravilna; zlasti primerna za zdravljenje kroničnega revmatizma, poliomi-elitisa, bolezni srca in ožilja, ginekoloških bolezni in podobno. Novica o zdravilnosti ptujske termalne vode se je po Ptuju bliskovito razširila in vzradostila prebivalce. Gospodarstveniki pravijo, da to pomeni tudi iz gospodarskega stališča najmanj toliko, kot če bi na tem nerazvitem območju zgradili veliko novo tovarno. Vsa prizadevanja bodo usmerili v to, da se to naravno bogastvo začne čim-prej uporabljati. Načrti so naročeni, glede na ugodno lokacijo, izvir je v neposredni bližini magistralne ceste Zagreb—Maribor, tudi ne bo težko najti financerjev te precejšnje investicije, ki bo stekla že prihodnje leto. Pri tem bo treba upoštevati tudi zmogljivost vrelca, ki bo po sedanjih izračunih lahko polnil le tri bazene; upoštevati je namreč treba, da mora biti voda v bazenih vsaj dvakrat dnevno v celoti izmenjana. Kljub temu bo zdravilne vode dovolj za rekreacijo, za medicinski turizem in za zdravljenje bolnikov- FRANC FIDERSEK Mariborska Metalna sredi reorganizacije — Z delovnimi skupinami nameravajo približati samoupravo delavcem MARIBOR, 31. jul. V mariborski Metalni pripravljajo osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v združeno podjetje Metalna. Predvidevajo, da bodo ta sporazum podpisali že letos septembra. Dosedanja reorganizacija podjetja je bila uspešna. Že od 1. januarja letos je Metalna razdeljena na pet proizvodnih podjetij: tovarno investicijske opreme Maribor, tovarno gradbene opreme Senovo, tovarno lahkih konstrukcij Krmelj, tovarno kmetijske mehanizacije Maribor in podjetja za montažno dejavnost. Glavni direktor Boris Vad-njal je dejal, da je vsaka tovarna temeljna organizacija združenega dela. Sedaj so v Loto 31. kolo — prvo žrebanje: 2, 4, 5, 25, 30. dodatna 31; drugo žrebanje: 10, 18, 25, 32, 34 in dodatna 31. teku priprave za razdelitev premoženja in za razporeditev ljudi na posamezna delovna mesta- V teku je tudi razprava o novi organizaciji samoupravljanja v podjetju. Politične organizacije so se že na novo organizirale po TOZD. V Metalni so ugotovili, da ne morajo ostati pri dosedanjih oblikah dela, ko je delavski svet odločal o vseh zadevah. Po novem pa je delovna skupina osnovna celica v podjetju, s katero želijo približati samoupravljanje slehernemu proizvajalcu. Podjetje so razdelili na 132 delovnih skupin, na katerih razpravljajo o vseh pomembnih zadevah pred odločanjem na delavskem svetu. Na ravni podjetja pa predvidevajo ob- likovanje skupščine Metalne, v kateri bi bili delegati posameznih TOZD. MARJAN KOS Poročilo protifitof-torne službe Ker so ponovno nastopili ugodni vremenski pogoji za razvoj krompirjeve plesn.. priporočamo proizvajalcem kromp rja. da ponovno temeljito poškropijo vse krompirjeve površine. , Kjer je krompir že močno napaden po krompirjevi plesni, je nevarnost okužb gomoljev. V takih primerih priporočamo takojšnje uničenje cime C-mo un či-mo mehanično, s tem da jo čim niže pokosimo ;n takoj odstrani mo ali pa jo uničimo z reglonom v količini 3 do 5 Mtrov na hektar. Prot. krompirjev: plesni ali fi-toftori škropimo z enim nasled njih pripravkov: »antracol« 1,5— 2 kg/ha ali »bakreno apno 25« — 12 kg/ha ali »bakreno apno 50« — 6 kg/ha al-i »bakreno apno super« 3—3,5 kg/ha ali »brestan 60« — 400—600 gramov/ha ali »cuprabJau N« — 4—6 kg/ha ali »cuprablau Z« — 3—4 kg/ha ali »dithan M 45« 2,5—3 kg/ha. Kmetijski inšt.tut Slovenije Bori: bazen odprt Vodo v prenovljenem bazenu bodo segrevali do 30 stopinj C BORL, 31. jul. — Minulo soboto so v letovišču grad Bori končno odprli obnovljeno letno kopališče. Velikost bazena je ostala enaka —25 krat 8 metrov, novost pa Je v tem, da so stene obložene z aluminijem in da vodo ogrevajo do 30 stopinj C. Stene iz posebne zlitine aluminija, odporne proti koroziji Je montirala tovarna »Impol« iz Slov. Bistrice, ogrevanje je uredil »Cevovod« iz Maribora, investitor je gostinsko podjetje »Haloški biser«, izvajalec del pa »Gradnje« lz Ptu-ia. Z odprtjem tega bazena bo delno zmanjšan naval kopalcev v kopališčih Kidričevo in Ormož. F. F. mernimi in tesnimi razstavnimi površinami, ki jih je poplavljala reka Mura. Tako je skupščina občine Gornja Radgona v urbanističnem načrtu razvoja odobrila novo lokacijo na Tratah, v velikosti petih hektarjev. V prvi fazi graditve, v katero bodo vložili milijon dinarjev, bo zgrajenih 600 kvadratnih metrov pokritih razstavnih površin, 5800 kvadratnih metrov asfaltnih površin in infrastrukturni objekti. Do leta 1974, ko predvidevajo končno izgradnjo, bo zgrajena dvorana. ki jo bodo uporabljali tudi za športne in kulturne prireditve. Razstavne pavilio. ne. ki bodo obsegali 2500 kvadratnih metrov pokritih površin, bodo v času izven sejma uporabljale delovne orsra-n-vacije za skladiščenje blaga. I. GERENČER Halo, penzion Pohorje! LOVRENC NA POHORJU, 31. jul. — Danes so na tukajšnji pošti priključili številko novega telefonskega naročnika. Gostinsko podjetje Tabor Maribor — penzion Pohorje (bivši Bitner) je dobilo telefonsko zvezo. Morali so napeljati dva kilometra telefonske žice in postaviti 28 novih drogov. Celotna investicija je veljala okoli 20.000 dinarjev. Nova telefonska številka penziona Pohorje je 73-840. M. K. Prizadevanja krajevne skupnosti Ga-berje — Hudinja za ureditev kraja CELJE, 31. jul. V krajevni skupnosti Gaberje — Hudinja pravkar pripravljajo asfaltiranje Prijateljeve ulice ter napeljavo vodovoda v brez vode. Na Hudinji, naselju na robu mesta, kjer živi že 3500 ljudi, še namreč marsikaj ni urejeno. Tajnik krajevne skupnosti, Franc Smodiš, nam je povedal. »V zadnjem času smo imeli precej dela tudi z novo avtomobilsko cesto Hoče—Levec, ki seka naše naselje, zato smo morali lastnikom hiš, ki bodo porušene, poiskati nove lokacije. Problem je v odkupni ceni za zemljišča, ki jo nudijo graditelji, saj se ta zdi marsikomu prenizka. Zelo hudo je tudi s telefoni, saj ni na Hudinji niti ene telefonske govorilnice, na priključek pa čaka nad 170 občanov. Potrebovali bi tudi več obrtnih delavnic, predvsem pa kakšen gostinski lokal, ker ni na Hudinji niti enega. V zadnjem letu, kar je zgrajena obvozna cesta za tranzitni promet, pa je že večkrat prišlo do zamenjav — nova cesta ,ie namreč dobila del naselja, ki je še vedno ime Dečkova, čeprav je ulica s tem imenom celo v bližini nove. Tudi osnovna šola, ki je v naselju, postaja premajhna in jo bo potrebno razširiti.« Skratka, problemov jim ne manika. ANTON JAGRIC Poročili so se • PTUJ — Na magistratu v Ptuju so se v soboto poročili: Franc Belec, skladiščnik in Marija Kološa, delavka; Ivan Horvat, upokojenec in Marija Hercog, gospodinja; Jožef Kelc, delavec In Angela Šegula, delavka; Dragotin Muršec, gliničar in Silva Pi-šek, trgovska pomočnica; Franc Rojht, orodjar in Antonija Matjašič, učiteljica; Vladimir Trstenjak, pleskar in Marija Rogina, trgovska pomočnica; Janez Zelenik, kmet. delavec in Marija Prosenjak, kmet. delavka; Alojz Žgavc, delavec in Albina Potočnik, delavka. F. F. do ključa Vselitev v prva stanovanja, zgrajena z denarjem solidarnostnega sklada v občini Maribor — Uspešen štart MARIBOR, 31. jul. Del stanovanj, ki so jih zgradili s sredstvi solidarnostnega sklada občine Maribor, je že vseljenih, to pa pomeni, da je sklad ne samo hitro, temveč tudi uspešno začel reševati svoje naloge. Sadja je na pretek Celjska tržnica je te dni izdatno založena s sadjem in zelenjavo CELJE, 31. jul. — Da je toča, ki je v minulih dneh klestila vinograde in sadovnjake, vendarle povzročila nekaj škode, se je pokazalo danes tudi na celjski tržnici. Sadjarji iz okolice Krškega so namreč pripeljali večje količine »ranjenih« breskev, ki jih zato prodajajo po znatno nižji ceni. Ponudba sadja je v teh dneh tolikšna, da bi zadoščala za preskrbo dveh mest. Hruške so po 6 do 8 dinarjev, slive po 5, jabolka po 4 do 5 dinarjev, nekoliko dražje je le grozdje, ki ga zasebniki prodajajo po 15 oziroma 16 dinarjev, družbeni sektor pa po 11,50 dinarja za kilogram. IVICA BURNIK Oglasna agencija, Ljubljana, Šubičeva 1, (tel.: 21-896 in 22-020) Na razpis, ki ga je upravni odbor solidarnostnega sklada objavil pred dobrima dvema mesecema, se je prijavilo štirideset zainteresiranih, ki bi želeli zgraditi 1213 stanovanj. Kot kaže bo letos zgrajenih 501 stanovanje ali 41 odstotkov. Iz sredstev sklada naj bi se kreditirala predvsem eno in dvosobna stanovanja, pa še ta rie bi smela biti preveč luksuzna, to pa zato, da bi lahko iz nekaj več kot 25 milijonov dinarjev, kolikor je na voljo sredstev za kredite, lahko kupili čim več stanovanj. Komisija za graditev stanovanj se je pri dodelitvi kre-ditev strogo držala pravil sklada, to je, da so to res stanovanja za mlade družine in za tiste delavce, ki ne presegajo več kot 900 dinarjev osebnega dohodka na člana družine. Kljub temu, pa niso mogli ugoditi vsem prosilcem. Ce bi lahko ugodili vsem, bi morali zgraditi 2900 stanovanj, vsaj toliko je v občini Maribor tistih, ki ustrezajo vsem pogojem razpisa. Na današnji seji so poudarili, da morajo gledati predvsem na mlade družine, saj te najtežje pridejo do stanovanja in pa da pri dodelitvi stanovanj ne bo prišlo do raznih nepravilnosti. Podjetja se bodo morala resnično držati pogojev razpisa, to pomeni, da bodo dala potem stanovanja res tistim, ki so ga najbolj potrebni. Pri tem je razveseljivo tudi to, da je solidarnostni sklad dodelil posebni občinski službi 6,5 milijona dinarjev za tiste občane, ki pri delovni organizaciji ne morejo priti do stanovanja. Tako bodo tudi na ta način skušali omiliti perečo stanovanjsko stisko revnih družin. Seveda pa je to samo prvi korak stanovanjskega solidar- nostnega sklada, ki bo skušal prihodnje leto še bplj poglobljeno in načrtno reševati stanovanjske probleme. JOŽE JERMAN Poročilo protipero-rtosporne službe Razen posameznih nasadov, ki so bili prizadet; po toč: ali nekateri po oidiju. na splošno vinogradi v Slovenij-i ;epo uspevajo. Direktna nevarnost peronospo-re za grozdje je nrnila. obstaja pa še nevarnost pojava pozne perono-spore na zalistnikih n vrhovih poganjkov predvsem v bujnejših nasadih. Zato priporočamo vinogradnikom, da v začetku avgusta opra vijo zadnje škropljenje vinogradov proti peronospori in oidiju. Za to škropljenje priporočamo predvsem bakrene pr pravke kot so: 0,1 odstotna bordiiska brozs^ ali 0,4 odstotni cuprablau Z. Ce teh ni na voljo, uporabimo or ganske pripravke: 0,2 odstotni my-codifol ali ortho phaltan ali 0,25 odstotni antracol ali dithan* M 45. Pripravkom proti peronospori obvezno dodajte še o.2 odstotn cosan ali 0,1 odstotni afugan ali 0.125 odstotni karathan WP. da istočasno zavarujete grozdje in trto tudi pred oidijem. Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod SRS »Za naše otroke je nepojmljivo, da povsod slišijo slovensko govorico«, pravi učitelj Janko Urank, ki je bil z otroki pliberške šole v gosteh v mestu Celju Srečanje mm Zadovoljno je učitelj Janko Urank iz Celovca pred podzemeljsko jamo Pekel v Podlogu gledal »svojih« petnajst otrok iz glavne šole v Pliberku, ki so se s celjskimi vrstniki podili za žogo in si — v obeh narečjih — vzklikali bodrilne besede. Bil je to že tretji dan njihovega bivanja med celjskimi pionirji in začetna presenečenja .ter plahost sta že zamenjali otroška prisrčnost in neposrednost. »Povabilo celjskega slavističnega društva, naj pridemo na počitnice v Celje in Baško nas je seveda zelo razveselilo, verjetno pa si otroci sploh niso predstavljali, kaj vse bodo tu lahko doživeli.« je dejal Janko Urank in nadaljeval: »Večina njih namreč ne živi v najboljših gmotnih razmerah in zato preživlja počitnice v glavnem doma Kot Slovenci se njihovi starši navadno ne vključujejo v politične stranke in druge organizacije in tako slovenski otroci niso deležni različnih , ugodnosti, ki jih te organizacije navadno omogočajo otro- I kom svojih članov.« »In kaj pravijo zdaj?« »Najprej so bili začudeni. Veste, zanje je nepojmljivo, da vsepovsod slišijo slovensko govorico in da jo govori torej še kdo drug kot preprost kmet ali delavec Da slovenščina ni jezik inteligence. je pač posledica razmer in vzdušja, v kakrkšnem naši I otroci živijo Zdaj pa imajo | živ dokaz, da temu m tako in to ni malo. Vsega ostalega pa so seveda veseli kot vsak otrok.« »Z vami in med seboj govorijo slovensko- Je tako vselej ali samo zdaj?« »Pri večini vselej. Slovenščine so se naučili doma. V višjih razredih se je namreč učijo brezobvezno; slovenšči no lahko izberejo kot enega od tujih jezikov, ponekod drugod pa je to le njihova prostovoljna, dodatna obveznost., Zato je knjižna slovenščina marsikomu nekoliko tu- ja, tako pa je tudi s slovensko zgodovino.« »In kaj jih učite vi?« »Sem strokovni učitelj za angleščino in zgodovino, pravkar pa sem konačl tudi tečaj za poučevanje slovenščine. Rad bi tudi, da bi se slovenščine učilo več naših otrok in takale srečanja so za zbujanje zanimanja kot nalašč.« »Bi torej v zvezi s tem kaj priporočili?« »Vsekakor bi bili mi onstran veseli, če bi zgledu Celja in Ljubljane sledilo še kakšno mesto. Ne samo zato, da bi tudi naši otroci lahko pripovedovali o lepih počitnicah. temveč tudi, da bi z lastnimi očmi spoznavali res- JANKO URANK. Foto; I. Burnik nioo o slovenstvu. To pa vsekakor veliko bolj prepričljivo kot še tako iskreno povedana beseda.« Janko Uržunk pa seveda zna to Rojen — kot sam rad poudari — v stari koroški družini v Celovcu — je namreč svojim varovancem veliko več kot samo učitelj. Prijatelj pa je tudi nam, saj s svojim delom ohranja besedo tam, kjer sicer v ne vselej prijaznem okolju, še zmeraj teče slovenska zibet IVICA BURNIK Pod kapj Celje: novi prostori mladinskega kluba dovolj veliki, a vendar neurejeni CELJE, 31. jul. V teh dneh se celjski Mladinska klub seli v nove prostore v Cankarjevo ulico 13. Mladi v Celju so si že dolgo želeli večje prostore. Čeprav so novi prostori dovolj veliki, jih zdaj tarejo drugi problemi. Prostori so namreč neurejeni, saj ni ne pravilne električne napeljave, ne gretja, niti sanitarij. Najprej je vodstvo kluba apeliralo na mlade, naj s prostovoljnim delom priskočijo na pomoč. Odziv je bil velik. Toda kaj, ko končanih del sami ne morejo opraviti- Taka dela lahko opravi le specializirano podjetje. Sedaj upajo na pomoč delovnih organizacij, saj Mladinski klub mora obstajati. Program, ki ga oblikujejo v klubu, zajema vse dejavnosti: kulturno, idejno politično izobraževanje, športno, zabavno in splošno vzgojno dejavnost. Mladinski klub čaka v naslednjem šolskem letu tudi nove naloge: Sodeloval bo pri organizaciji jubilejnih 20. iger Bratstva in enotnosti v Celju, se udeležil tekmovanja. Naš klub 73 ni sodeloval pri Naši besedi, če prostori do takrat ne bodo adaptirani, bodo vse te naloge težko uresničili. RAJKO PINTAR rev,jatx> 7t^sArad,° IN ZABAVNO GLASBO Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja Kinoma to grafi SPOKEI) /A SREDO MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18. in 20.15 jug. barv. ljubezenski pustolovski film POTOVANJE NA KRAJ NESREČE Režiser: Zvonimir Borko vič. V gi vi.: Ana Karič. Rade Ser-brdžija, Emil Kutijaro. KINO UNION: ob 15.30, 17.45 in 20 uri amer barv. CS pustolovski film POTNI LIST ZA PEKEL Režiser: Simon Steriing. V gl. vi.: George Ardisson, Barbara Simons, Ge orge Riviere. KINO PARTIZAN: ob 15 30 in 17.45 amer. barv. VV krim. komedija MATT IIETL.M UREJA RAČUNE (repriza) Režiser: Phil Karlam, v gl. vi-Dean Martin, Sharon Tate, Nan-cy K\van. Zadnjič! Ob 20. uri špan. barv. CS pustolovski film DEKLE ZA ZABAVO. Režiser: German Iorentes V gl. vi. Beba Lončar, Oliver Despax. KINO UDARNIK: ob 15.30. 17.45 in 20. uri ital barv. CS kriminalni film ŽIVELA AMERIKA. Režiser: Xavier Seto V gl. vi.: James Gamer. Margareth Lee, Anna-Maria Pip. rangelli. Tednik št. 30. KINO POBREŽJE: Zaprto! KINO ROGAŠKA SLATINA: ital .barv. film ROBIN HOOD — OGNJENI LOKOSTRELEC. ob 17. in 20 uri. Predprodaja vstopnic od 16. ure dalje KINO PARK — MURSKA SOBOTA: ital- barv. CS film KLOVNI, ob 18 in 20. uri. LJUBLJANA zgodovinskega filma CRi WELL. Prod.: Columbia, 1: Scenarij in režija: Ken Hugl G.avne vloge: Richard Hat Alee Guiness. Dorothy Tutin drugi. Predstave ob 16 1, in 21. uri. Zaradi dolžine fil cene zvišane! Brez tednika! POLETNI KINO DOM JLA: ameriški barvni CS film J MONI. Režija: Ken Rus Glavne vloge: Vanessa Redi ve. Oliver Reed m drug: P: stava ob 20.30. Samo danes’ KINO KOMUNA: premiera francoskega barvnega ljubezenskega filma RAFAEL ALI RAZVRATNIK Režija: Ml-chel Devtlle. Igrajo: Maurice Ronet. Franco:se Fabian. Jean Vilar in drugi. Tednik št. 31 Predstave ob 15., 17.. 19. in 21 uri. Ob 10. uri MATINEJA francoskega barvnega f Ima VDOVA COUDERC. tSimone- S:gnoret in Alain Delon.) Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barvna VV erotična ko medija RDEČI RUBIN. Režija Annelise Memeche Igrajo: Lotte Horne, Elin Reimar in drug: Predstave ob 16., 18 m 20. ur Ni primerno za otroke! Zadnli-krat! KINO ŠIŠKA: špansko angleški barvni pustolovski vestern VIVA PANCHO VILLA. Režija: Gene Martin. Igrajo: Telly Savalas. Cltnt Wal-ker m drug:. Predstave ob 16., 18. m 20. uri. Tednik št. 29. KINO SAVA: Italijanski barvni CS pustolovski film TIGRI MALEZUE Režija: Umberto Lenzi Igrajo: Steve Reeves. Genevieve Grad m drugi Tednik št. 28 Predstavi ob 18. in 20. ur!. Zadnfi-krat. Prodaja vstopnic uro. pred začetkom predstav. UNO KRIŽANKE: ameriški film DIVJAK Režija: Casio Benedek Igrajo: Marlon Brando. Lee Marvin. Marte Mttr phy. Robert. Keith Znamenito delo o upornih mladeničih, ki so s svojo navzočnostjo noč m dan strahovali manjše ameriško mestece. Predstava samo ob 30 uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom KINO TRIGLAV: ameriški barvni vestem EL CONDOR. Režija: John Gutller-min. Igrajo: Jim Brown, Lee Van Cleef in Patrick O Neal. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. Film ni primeren za otroke! KINO VEVČE: francoska barvna kriminalna komedija VESELI LOV NA DIAMANTE. Igrajo: Jean Yanne. Mirelle Dare in Bernard Blier. Predstava ob ‘JO. uri. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 KOPALIŠČE ILIRIJA vas pričakuje tudi danes, seveda če ne bo deževalo. Temperatura vode je kljub hladnejšemu vremenu 23 stopinj C. cene pa so najnižje i vstopnina in souporaba omarice 2,50 dinarja). stopofeka je odprta danes in Jutri od 20. ure do pol enih. ob koncu tedna pa celo pol ure dlje. Vstopnina 7 vračunano garderobo Je 10 dinarjev. Na voljo vam Je tudi bife, bogato založen, po zelo nizkih cenah. M!aj& od 18. leta nimajo vstopa! 11.45—14.45 Iz moje diskoteke; — vmes ob 12.00 Poročila, obvestila; 13.30 Aktualna tema; 14 30 Poročila, obvestila. Dežurni zdravnik\ Maribor — v mestu: dr. 9tojaa Cergol; okoliška dežurna služba: dr. Milan Pocajt in dr. Aleksander Sikcšek; ambulantna dežurna služba: dr. Zmago Turk; pediatrična dežurna služba: dr. Nada Piščanec Murska Sobota: dr. Anica Gregorc Kastelic (zdravstveni dom, telefon 21-525), redni delovni čas od 7. do 14.30. Dežurna lekarna Maribor — lekarna Center, Gosposka 12. Murska Sobota: Kocljeva 2, tel. 21-203. redni delovni čas od 7. do 19. ure. Izdaja zdravil (nujni primeri) od 19. do 7 ure, tudi ob nedeljah in praznikih Pogrebi danes • MARIBOR — Ana Krap-ša. 73-letna upokojenka, ob 14.30; Marija Batisti, 59-letna upokojenka, ob 15. uri; Tere-zija Bajda. 79-letna gospodi* nja, ob 15.30. Najhujši boj - v Celju Izmed vseh šestih evropskih polfinalov za atletski pokal se največ negotovosti obeta prav na štadionu »Boris Kidrič« — Cilje naših atletov sta 4. mesti CELJE — Naše atletsko mesto ob Savinji bo ta konec tedna ena izmed šestih športnih prestolnic Evrope. Za evropski atletski pokal namreč tekmujejo v po treh moških in ženskih polfinalnih skupinah, v finale pa se bosta uvrstili po dve najuspešnejši ekipi z vsakega tekmovanja. In pri tem se prav v Celju obeta najhujši boj. Razdelitev polfinalnih skupin med moškimi je naslednja: • Celje: ZRN, Poljska, Finska, Španija, Švica, Jugoslavija, • Nice: NDR, Francija, CSSR, švedska, Romunija, Bolgarija, • Oslo: SZ, Velika Britanija, Italija, Madžarska, Norveška, Belgija. Medtem ko bržčas ni sporno, da se bodo ekipe NDR in Francije ter SZ in Velike Britanije kvalificirale za edinburški finale na Norveškem in v Franciji, pa je glede celjskega izida odprto vse. Trije kandidati so. Zahodni Nemci so sicer v rahli prednosti, možnost finalne uvrstitve pa imajo vsekakor tako ZRN kot tudi Finska in Poljska. Jugoslovanski cilj je 4. mesto, ki bi nas v naslednjem tekmovalnem ciklusu tudi razbremenil kvalifikacij in torej pomenil tudi finančni prihranek. Tudi naša dekleta četrta? Med ženskami so ekipe v treh polfinalnih skupinah razdeljene takole: . • Sittard: ZRN, Velika Britanija, Nizozemska, Francija, CSSR, Jugoslavija, • Bukarešta: NDR, Madžarska, Romunija, Italija, Švica, Norveška, • Varšava: SZ, Poljska, Bolgarija, švedska, Avstrija, Finska. Nobenega dvoma ni o uvrstitvi v finale NDR, ZRN in SZ, hud pa utegne biti boj za druga mesta med Romunijo in Madžarsko, Nizozem- Kranjska metalka diska prva na BAI mladih v Bukarešti BUKAREŠTA —. Drug"! dan mladinskih blakanskih atletskih iger je jugoslovansko zastopstvo osvojilo še 4 zlate kolajne. Ob Hegedi-šu — troskok (15,28), Janičijeviču — 5000 m (14:39,8) in naši moški štafeti 4 x 400 m (3:14,9) je na najvišjo stopnico zmagovalnega odra stopila tudi kranjska metalka diska Metka Papler, ki je osvojila prvo mesto z rezultatom 46,20 m. V Slovenijo gresta še dve kolajni, saj je Olimpijin metalec kopja Zalar z 62,40 m zasedel tretje mesto, Mariborčan Grošeta pa je tekel v jugoslovanski štafeti 4 x 100 m, ki je bila z 42,2 tudi tretja. V teku na 200 m je bil Grošeta 5. z 21,8, Horvatova pa je v skoku v daljavo zasedla 7. mesto 549), v skoku v višino pa si je s 165 cm delila 4.—8. V isti disciplini moških je bil Kokalj z 200 cm 7.—10. še nadaljnje kolajne za SFRJ — srebrne: Galušič v hoji na 10 km (46:12,0, ženska štafeta 4 x 100 m (46,9), Veljanovska na 200 m (24,3), šipovčeva s kopjem (46,56), ženska štafeta 4 x 400 m (3:46,0 — nov. ml. rek. SFRJ), bronasti: Temin v skoku v višino (208 cm), Tomecideva v teku na 800 m (2:09,1). Skupno je Jugoslavija osvojila 6 zlatih, 7 srebrnih in 5 bronastih kolajn. »•••••••••••••••••••••••••••••••••a Tudi šampioni Na 10. festivalu mladine in študentov v Berlinu zmagovalci Ol BERLIN, 31. jul — Na atletskem tekmovanju v okviru 10. svetovnega festivala mladine in študentov bo nastopila tudi cela vrsta vrhunskih atletov iz 17 držav . Tako se bo najhitrejša ženska na svetu Renate Stecher (NDR) v teku na 100 m pomerila s sovjetsko šprinterko Bes-familnojo, Poljakinjo Szewinsko, Nizozemko Wilmo van Gool in drugimi. Poleg domače ekipe NDR bo imela najmočnejše zastopstvo SZ V vzhodnem Berlinu bodo namreč nastopili tudi olimpijski prvaki — Borzov, San.lejev, Tarmak, Melnikova in Bragina. Zanimiv bo vsekakor dvoboj metalk diska Mel-nikove in Romunke Menisove. Med drugimi^ asi pa bodo na berlinskem festivalu preizkusili svoje moči še avstrijska skakalka v višino Gusenbauer. metalka kopja Janko, Poljak Wodzinski (110 m ovire), Belgijec Mignon (1500 m), Britanec Capes (krogla — 20,34), itd. Na gimnastični prireditvi bodo nastopili Japonci s Kato. jem, Kenmocem in Kasamacujem na čelu, Sovjete pa bo vodil Viktor Klimenko. V ekshibicijskem nastopu v dvorani bodo Berlinčani na ledu lahko pozdravili sovjetske tekmovalne in plesne dvojice v umetnostnem drsanju: Rodnina-Zajcev. Smimova-Ulanov, Pahomova-Gorškov; na odbojkarskem turnirju bo igrala med drugimi tudi Jugoslavija, mladina in študentje pa se bodo na 10." festivalu pomerili še v judu in nogometu. Le -„Ago Italijan Agostini osvojil 13. naslov svetovnega motociklističnega prvaka IMATRA — Po predzadnji dirki za cestno svetovno motociklistično prvenstvo, »Veliki nagradi Finske« v Imatri. so že znani prav vsi letošnji svetovni prvaki. Za zahodnonemškima prikoličarjema Endersom in Engelhardtom, ki sta naslov osvojila že pred tedni, ter Nizozemcem Jan de Vriesom (50), Švedom Anderssonom (125) ter Angležem Readom (500). ki so si naslove zagotovili prejšnjo nedeljo v Anderstorpu na švedskem, sta preostala naslova na Finskem osvojila simpatični Dieter Braun (ZRN, jamatia) v razredu do 250 kubikov in Italijan Giacomo Agostini (MV agusta), ki je v razredu do 350 kubikov osvojil že svoj 13. naslov svetovnega prvaka. Možnosti za 1. mesto v skupni oceni za SP je imel še Finec Lansi-vuori, ki je po dirki izjavil novinarjem. da je padel zaradi slabega asfalta, zastopnikom japonske Jamahe. za katero pa Lansivuori dirka v razredu do 350 kubikov, pa je dejal, da je padel zaradi nefair vožnje Reada. ki tekmuje v razredu do 500 kubikov skupaj z Agostini jem za MV agusto. Jamaha se ni pritožila. Najboljši po posameznih razredih na Finskem in oceni za SP — 125 kubikov: 1. Buscherini, 2. An-dersson, 3. Jansson; SP: 1. An-dersson 99, 2. Schurgers 67, 3. Mortimer 60; 250 kubikov: 1. Lansivuori, 2. Braun, 3. Dodds; SP: 1. Braun 80, 2. Lansivuori 64, 3. Dodds 47; 350 kubikov: 1. Agostini, 2. Read, 3. Dodds; SP: 1. Agostini 84, 2. Lansivuori 77, 3. Read 56; 500 kubikov: 1. Agostini, 2. Read, 3. Kneubuhler; SP: 1. Read 81, 2. Newcombe 63, 3. Agostini. Zadnja dirka za SP v Španija bo 23. septembra. sko in Veliko Britanijo ter Poljsko in Bolgarijo. Za Jugoslovanke t>i bilo četrto mesto v Sittardu imeniten uspeh, saj bi to pomenilo tudi uvrstitev pred CSSR, ki v ženski atletiki vemdaiHe mnogo pomeni. Sicer pa — v nedeljo zvečer bo vse jasno ... Se podatki o dosedanjih zmagovalcih in uvrstitvah Jugoslavije — mOški: 1965 — Sovjetska, zveza, 1967— Sovjetska zveza, 1970 — NDR, ženske: 1965 — Sovjetska zveza, 1967 — Sovjetska zveza, 1970 — NDR. Jugoslavija je v polfinalih dosegla naslednje uvrstitve: moškii — 1965 v Zagrebu 5., 1967 v Duisburgu 5., 1970 v Sarajevu 5., ženske — 1965 v Constanzi 4., 1967 v Wup-pertalu 5., 1970 v Herfor- du 5. Lep uspeh Celjanov v Budimpešti CELJE — Preteklo soboto in v nedeljo so celjski atleti in atletinje gostovali v Budimpešti. kjer je bil mednarodni miting. Atletska steza na štadionu Vasas je iz ugas-kov, razen tega pa je deževalo in pihal je močan veter. Zato so bili rezultati povprečni. Celjani so dosegli naslednje rezultate: Moški, 100 m: 1. Kocuvan 10,7; 200 m: 1. Kocuvan 22,6; 5000 m: 1. Podpečan 15:14,5; 2. Ribič 15:21,2; 4 x 100 m: 1. Kladivar 44,0; disk: 3. Pečar 54,73; višina: 2. Vivod 195 cm; kopje: 2. Kopitar 64.70; ženske, 100 m: 1. Dermol 12,3; daljava: 1. Dermol 555 cm; 800 m; 1. Urankar 2:14.1; 400 metrov: 2. Urankar 59,8; 4 x 100 m: 3. Kladivar 53,3. K. J. Od Bara do Beograda — najhitreje Palikovič BEOGRAD — Devetindvajsetletni Zagrebčan Joviča Palikovič, član AMK Sveučilišta, je zmagovalec 3. avtomobilskega rallyja Bar — Beograd (približno 1.000 km). S sovoznikom inž. Švajcerjem je s svojim avtom renault 12 gordin: zbral samo 2.215 točk. Drugi v skupni oceni je bil Branko Nagy (Akademac, zastava 101) z 2.346 točkami in tretji član beograjske C. zvezde Miodrag Živanovič (zastava 101) z 2.352 točkami. Zmagovalci po posameznih kategorijah — nad 1.300; Palikovič (SveuČilište) 2215, do 1.300 kubikov: Nagy (Akademac, Bgd.) 2346, do 1150 kubikov: živanovič (C. zvezda) 2352, do 785 kubikov: Benedik (Akademac) 3079. Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja podjetja »AVTO—KOČEVJE« Kočevje razpisuje po 104. členu statuta podjetja delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA Kandidati za to delovno mesto morajo poleg zakonskih in splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. : da imajo visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali komercialne smeri ali višjo izobrazbo zunanjetrgovinske smeri in vsaj 2 leti prakse, ali srednjo izobrazbo in vsaj 3 leta prakse v zunanji trgovini; 2. : imeti morajo pooblastilo za zunanjetrgo- vinsko poslovanje; 3. : organizacijske sposobnosti in ustrezne mo- ralno politične kvalitete. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo na naslov: »Avto-Kočevje«, Kočevje, Ljubljnska c. 6, z označbo: »Za razpisno komisijo«, najkasneje 15 dni po objavi. 6967 Vzrok nesreče — okvara gume? Strokovnjaki o smrtni nesreči Angleža Wil!iamsona v Zandvoortu ZANDVOORT — Okvara pnevmatike na sprednjem kolesu dirkalnega avtomobila march je bržkone vzrok usodnega smrtnega padca angleškega avtomobilskega dirkača Rogerja Williamsona na nedeljskih dirkah za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 v Zandvoortu. Williamson, ki je enajsta znana žrtev na avtomobilskih dirkah v letošnjem letu in po treh letih prva na dirki za. SP med dirkači formule 1, je zgorel — pred očmi televizijskih gledalcev po vsem svetu. Po ogledu proge po dirki za »Veliko nagrado Nizozemske« so na kraju nesreče ugotovili, da je proga zaznamovana s 25 cm široko črno sledjo. To je posledica gume, ki je eksplodirala, menijo strokovnjaki. Poleg tega so ob ŽRTEV TRAGEDIJE — Roger Williamson. zaščitni ograji našli sledove eksplozije magnezija. To pomeni, da se je avtomobil williamsona vnel že ob trčenju v zaščitno ogrado. Preden je vozilo pokopalo pod seboj nesrečnega dirkača, je zletelo po zraku. Sijajni Finci Izmed vseh šestih reprezentanc, ki se bodo v jj soboto in nedeljo merile v evropskem atletskem 1 polfinalu na štadionu Boris Kidrič, pospešeno na-| stopajo le še Finci. K temu jih silijo tudi tekmo- jj vanja — takorekoč od dneva do dneva, ki jih je ( na Finskem več kot kjerkoli drugje. In tako se tudi ni čuditi, da so že kar na dnev-jj nem redu tudi izjemni rezulati. Samo v zadnjih jj dneh se je finski metalec kopja Hanu Siitonen 1 spet povsem približal znamki 94 m (ali bomo v jj Celju v njegovem dvoboju z Nemcem VVolferman-jj nom videli svetovni rekord?), Pent-i Kahma je vrgel | disk čez 67 m, dvig forme pa je izpričal tudi olim- S pijski zmagovalec Lasse Viren, ki je v teku na M 5000 m v Helsinkih zasedel drugo mesto za Navoji zelandcem Quaxom — 13:27,2. Na sliki: Viren še jj. vodi pred Quaxom, na skrajni desni svetovni reji korder v teku na 10.000 m Anglež Bedford, ki je bil jj M šele peti. Telefoto: UPI jj Poraz Planinca V 11. kolu šahovskega turnirja IBM Petrosjan premagal našega Planinca, ki še vedno vodi s- pol točke naskoka AMSTERDAM, 31. jul. V 11. kolu mednarodnega šahovskega turnirja IBM je naš velemojster Planinc s črnimi figurami izgubil partijo z bivšim svetovnim šahovskim prvakom Petrosjanom, Marovič pa si je razdelil točko s Spasskim. Marovič je remiziral- tudi prekinjeno partijo s Quinterosom. Kljub porazu pa Planinc po 11. kolu še vedno vodi. Edino celo točko je osvojil še Ribly proti Radulovu, dve partiji ste bili prekinjeni, štiri pa so se končale z remiji. Rezultati 11. kola: Petrosjan — Planinc 1:0, Ribly — Radulov 1:0, Quinteros — Andersson remi, Spas-ski — Marovič remi, Enklaar — Ree remi, Smej kal — Donner remi, Szabo — Langeweg prek., Ka-valek — Timman prek. Vrstni red po 11. kolu: Planinc 8, Petrosjan 7,5, Donner 6,5, Timman 6 (1), Ribly in Spasski 6, Kavalek in Szabo 5,5 (1), Marovič, Smej kal in Ree 5, Andersson in Radulov 4,5, Quinteros in Enklaar 4, Langeweg 3 (1). V preostalih štirih partijah se bo Planinc srečal še s Szabom (kot beli), Quinterosom (kot črni), Spasskim (kot beli) in v zadnjem kolu z Enklaarom (kot črni). Končan je mojsterski turnir, na katerem je nastopal tudi naš V. Kovačevič, ki si je razdelil 8. mesto. Končni vrstni red mojstrskega turnirja: Janša 8,5, Romanišin 7,5, Hecht in Jakobsen 7, Keene 6,5, šošonko in Torre 5,5, Hartoch in Kovačevič 4,5, Vanden Berg in Scholl 3,5, Bellin 2,5. Vsi rezultati Planinca in Maroviča Ker so bile vesti z mednarodnega turnirja IBM v Amsterdamu zlasti v začetku turnirja zelo skope, objavljamo vse rezultate naših šahistov Planinca in Maroviča v minulih kolih: I. kolo: Planinc — Smejkal remi, Radulov — Marovič remi; H. kolo; Doner — Planinc 0:1, Marovič — Andersson 1:0; III. kolo: Langeweg — Marovič 1:0. Planinc — Ree remi; IV. kolo: Marovič — Planinc 0:1; V. kolo: Planinc — Andersson 1:0, Timman — Marovič 1:0; VI. kolo: Langeweg — Planinc 0:1, Marovič *— Ri-bly remi; VII. kolo: Planinc — Radulov remi, Kavalek — .Marovič remi; VIII. kol04 Planinc — Timman li:0, Marovič — Petrosjan 1:0; IX. kolo: Ribly — Planinc 0:1, Szabo — Marovič remi; X. kolo: Planinc — Kavalek remi, Marovič — Quinteros remi; XI. kolo: Petrosjan — Planinc li:0, Marovič — Spasski remi. Četrtič zmagal V 6. kolu medconskega šahovskega turnirja vodilni Lju-bojevič premagal še Horta, Ivkov pa remiziral s Pannom Lepe nagrade Za šahiste mednarodnega turnirja IBM v Amsterdamu so pripravljene lepe nagrade, saj nagradni sklad znaša 14.000 guldnov (približno 75.320 din). Zmagovalec bo dobil 3500 guldnov (18.830 din), drugouvrščeni 2500 guldnov (13.450 din), tretjeuvrščeni 2000 guldnov (10.760 din) itd., šahisti od 9. mesta naprej pa bodo dobili po 100 guldnov (538 din) za vsako osvojeno točko. Presenečenje v Amsterdamu BELI: B. SPASSKI ČRNI: H. DONNER SICILIJANKA 1. e4 c5, 2. Sf3 d6, 3. d4 cxd4, 4. Sxd4 Sf6, 5. Sc3 a6, 6. Lg5 e6, 7. f4 Sbd7, 8. Df3 Dc7, 9. 0—0—0 b5, 10. Ld3 Lb7, 11. Thel h6, 12. Dh3 0—0—0, 13. f5 e5, 14. Se6 hxg5, 15. Dxh8 fxe6, 16. fxe6 Sc5, 17. Dh3 g4, 18. Dg3 De7, 19. b4 Sxd3, 20. Dxd3 Dxe6, 21. a4 bxa4, 22. Sd5 Kb8, 23. Kb2 Sxd5, 24. exd5 Dd7, 25. c4 Le7, 26. Ka3 Tf8, 27. Tfl Txfl, 28. Txfl Lf6, 29. Tbl Lc8, 30. b5 axb5, 31. Txb5 + Kc7, 32. Dd2 Kd8, 33. Tb6 Dc7, 34. Tc6 Db8, 35. Da5 + Ke7 0:1. Nov uspeh V 7. kolu mladinskega šahovskega SP Marjanovič premagal Angleža Milesa STOCKTON, 30. jul. — V 7. kolu mladinskega šahovskega SP je naš Marjanovič spet zmagal. Premagal je odličnega Angleža Milesa in si še bolj povečal možnosti za najvišji naslov. Rezultati 7. kola: Leow — Stean 0:1, Miles — Marjanovič 0:1, Frail — Bloch remi, Christ.iansen — Roudsari remi, Beljavski — Bi-riescu 1:0, Dieks — Cooper prek. PETROPOLIS, 31. jul. V sinočnjem 6. kolu drugega medconskega šahovskega turnirja je vodilni Ljuboje-vič vnovič- zmagal. Premagal je češkoslovaškega velemojstra Horta ter ob prekinjeni partiji s Pannom vodi na lestvici pol točke pred £olugajevskim. Naš drugi velemojster Ivkov pa je remiziral s Pannom. Ljubojevič igra vse partije zelo borbeno, kar mu je doslej prineslo izvrstne rezultate ter vodilno mesto. Tega pa ne bi mogli trditi za Iv-kova, ki je tudi tokrat hitro remiziral. Ivkov je namreč preložil partiji prvih dveh kol, sedaj pa mora igrati non-stop, kar je zelo naporno in zato naš velemojster teži za hitrimi remiji. Čeprav je do konca še enajst kol pa vrstni red že bolj ali manj kaže, kdo so glavni favoriti za prva tri Že stotič Z jubilejnim beograjskim nogometnim derbijem štart poletne lige šampionov LJUBLJANA — Poletna liga nogometnih šampionov bo letos še bolj zanimiva. Poleg državnih prvakov Crvene zvezde, Partizana, Dinama, Hajduka, Vojvodine, Sarajeva in željezničarja bo tokrat kot klub nastopila tudi državna nogometna reprezentanca, ki ji bodo trije spopadi, v Novem Sadu in dva v Sarajevu, služili za uigra-vanje novih zamisli zveznega kapetana Vujadina Bo-škova pred tekmo »desetletja«, pred odločilnim kvalifikacijskim obračunom s Španijo za uvrstitev na zaključni turnir za SP. iniiiiimiiRnmiimiiiiHiimraiimniiiimnmiiimMiininiimHiminiiiiiiinmmminmnimHnmmminiiimiimiuimiimiiiiimMmmiimniiiiHmiiiiiimHi GRADBENO PODJETJE GRANIT SLOVENSKA BISTRICA razpisuje za leto 1973/74 več učnih mest za poklic ZIDAR TESAR TERACER Interesenti naj prijavo pošljejo do vključno 20. avgusta odboru za kadre. Prijavi priložite spričevalo o končani osemletki in izpisek iz rojstne matične knjige. V delovno razmerje za nedoločen čas sprejme: ZIDARJE TESARJE TERACERJE in GRADBENE DELAVCE za potrebe gradbišč v Slovenski Bistrici in v Mariboru Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja. 6993 jiinimmmmmimimniiiimmmmiimiminninmmmiHimmimnnmimiiimmimmmmiiiimmMiiinmniimmmnmnmnmuHmmimnmiiniiiiHiit SLOVENIJAŠPORT, export-import, Ljubljana, Dalmatinova ulica 1 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA skladišča 2. POMOČNIKA šefa skladišča 3. VODJO prevzema blaga 4. VODJO odpreme blaga 5. VEČ PRODAJALCEV za nova skladišča 6. SNAŽILKO Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja, srednja stopnja izobrazbe ali VKV trgovski delavec, 10 let delovne prakse pri vodenju skladišča 2. srednja stopnja izobrazbe, VKV trgovski delavec, 8 let delovne prakse pri vodenju skladišč ali skladiščnih oddelkov 3. srednja stopnja izobrazbe ali VKV trgovski delavec, 8 let delovne prakse ali KV trgovski delavec, 10 let delovne prakse v skladiščnem poslovanju 4. srednja strokovna izobrazba, VKV ali KV trgovski delavec, delovna praksa v skladiščnem poslovanju 5. VKV ali KV trgovski delavec, najmanj 3 leta delovne prakse 6. NK delavka, najmanj eno leto delovne prakse Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 10 dneh od objave na navedeni naslov, kjer prejmejo tudi podrobnejše informacije v splošnem sektorju podjetja. 6973 Letaia liga šampionov, ka je postala že tradicionalna, bo imela tri kola. V drevišnjem prvem kolu bo v ospredju vsekakor beo-Crveno zvezdo, še posebej zato, grajski spopad med Partizanom in ker se bosta kluba natančno stotič srečala v uradnih nastopih. Tudi za splitski derbi med Hajdukom in Dinamom vlada ogromno zanimanje, čeprav bodo Spličani igrali brez reprezentanta Oblaka, a z Meškovičem. Seveda pa v senci bojev ne bosta tudi sarajevski spopad med Sarajevom in Železničarjem ter novosadsko srečanje Boškovih — Vojvodine in državne reprezentance. Liga bo trajala pet dni. Pari pa so tile: I. kolo (drevi): Partizan — C. zvezda, Hajduk — Dinamo, Sarajevo — železničar, Vojvodina — Jugoslavija; II. kolo (3. t. m.): Zeljezničar — Jugoslavija, Sarajevo — C. zvezda, Dinamo — Partizan, Hajduk — Vojvodina; III. kolo (5. t. m.): Sarajevo — Jugoslavija, Željezndčar — Dinamo, Hajduk — C. zvezda, Partizan — Vojvodina. Vse tekme se bodo začele ob 19.30. razen dveh sarajevskih »predtekem« Sarajevo — C. zvezda in Zeljezničar — Dinamo, ki se bosta začeli ob 17.45. K. B. Šinko pri Olimpiji LJUBLJANA, 31. jul. — Predstavniki Olimpije in Slovana so se danes dokončno sporazumeli o prestopu Slovanovega napadalca Milana Sinka k Olimpiji. Ljubljanska nogometna pcdzveza ga bo registrirala že jutri, tako da bo imel ta mladi in perspektivni nogometaš pravico nastopa že na pokalni tekmi proti Zeljezničarju v Sarajevu. Slovan je kot odškodnino dobil 40.000 din, Olimpija pa bo z domačo ekipo odigrala tudi prijateljsko tekmo na štadionu na Kodeljevem. Sinko bo za podpis štiriletne pogodbe dobil 50.000 din. Kakor so se pri Slovanu težko odpovedali nadarjenemu napadalcu, so po drugi strani vendarle počaščeni, saj je Šinko za Kranjcem, Moretom, Nikoličem in Žabjekom že peti Slovanov prvoligaški igralec. J. R. mesta. Poleg vodilnega Lju-bojeviča so se za njim zvrstili Polugajevski, Portisch, Mecking, Geller in Bronštajn, torej šahisti, ki so že pred turnirjem veljali za favorite. Rezultati 6. kola: Ljubojevič — Hort 1:0 (42), Ivkov — Panno remi (18), Mecking — Reshevsky 1:0 (32), Portisch — Hug 1:0 (42), Kagan — Lian An-tian 1:0 (41), Smislov — Polugajevski remi (30), Gheorghiu — Savon remi (19), Biyiasis — Keres remi (33). Geller — Bronštajn prek. Vrstni red po 6. kolu: Ljubojevič 4,5 (1), Polugajevski 4, Mecking in Portisch 3,5 (1), Bronštajn in Geller 3 (1), Savon, Smislov in Gheorghiu 3, Panno 2,5 (2), Re-skevsky 2,5, Ivkov 2 (2), Biyi-asis 2 (2), Keres 2. Hort in Kagan 1,5 (2), Lian An-tian 1, Hug 0,5 (2). Danes je prost dan, odigrali pa bodo prekinjene partije: Panno — Ljubojevič, Ivkov — Hug, Kagan — Panno, Hort — Kagan in Portisch — Mecking. Petkova prvakinja SRS 73 Končano je žensko šahovsko prvenstvo Slovenije — 2. Praznikova LJUBLJANA, 31. jul. — Konča-no je žensko republiško šahovsko prvenstvo. Prvo mesto je osvojila Ljubljančanka Francka Petek, ki je iz 11 kol iztržila kar 9,5 točk in je edina neporažena udeleženka. Drugo mesto je pripadlo lanski prvakinji Praznikovi iz Kočevja, tretje pa Mariborčanki Korenovi, ki je tokrat že dvajsetič nastopila na republiškem prvenstvu. I Petkova si je zagotovila sodelovanje na državnem prvenstvu, Praznikova pa je njena prva rezerva. Rezultati 11. kola: Petek — Peterle remi, Murmajer — Bagari 1:0, Kremavs — Dolžan rem:, Jelen — Koren remi, Zajc —- Praznik 0:1, Istenič — Košir 0:1. I Končni vrstni red: Petek 9,5, ! Praznik 9, Koren 7,5, Košir 6,5, Murmajer in Kremavs 6. Dolžan 5.5, Peterle 5, Bagari 4, Jelen 3,5, Zajc 3, Istenič 0,5. v boljšem položaju za belega. Vrstni red po 7. kolu: Marjanovič 6, Stean 5. Beljavsk: in Christiansen 4.5, Miles 4, Cooper 3 (1), Bloch in Leow 3. Bieks 2.5 (1), Prali in Roudsari 2, Bi-riescu 1,5. V preostalih štirih kolih bo igral Marjanovič še s Frailom rkot beli), Diksom (kot črni), Christi-ansenom (kot beli) in v zadnjem kolu z Beljavskim (kot črni). Zadnja vest Planinc remiziral v 12. kolu AMSTERDAM, 31. jul. — V 12. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Planinc remiziral s Szabom ter obdržal vodstvo. Marovič pa je premagal Enklaarja. Ker so tud; vsi drugi Planinčevi zasledovalci remizirali, se vrstni red n; spremenil. Vrstni rod po 12. kolu: Pla- ninc 8,5, Petrosjan 8, Donner 7, Timman in Kavalek 6.5 (1>, Spasski 6,5, Szabo 6 (1), Marovič, Ribly in Smejkal 6 itd. KOŠARKA Druga zmaga Radničkega PORTO SAN GIORGIO, 31. jul. — V drugi tekmi tradicionalnega mednarodnega košarkarskega turnirja je naš državni prvak Radnički premagal poljsko ekipo Univers s 95:81 (39:41). SRS (kadeti) : Maribor (ml) 54:68 (34:44) Zadnji rok 10« avgust Že zamuda pri gradbenih delih na objektih za prvo SP v plavanju BEOGRAD, 31. Jul. — Na današnjem setanku organizacijskega komiteja I. svetovnega prvenstva v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostnem plavanju s predstavniki vseh zainteresiranih organov in organizacij glavnega mesta, se je predsednik skupščine mesta Branko Pešič energično zavzel, da mora vsak svoje obveznosti izpolniti pravočasno, da bi to veliko tekmovanje popolnoma uspelo. Zaradi preložitve roka za zaključek gradbenih del na plavalnih objektih, ki je zdaj 10. avgust, ko morajo ta dela biti resnično končana je Branke Pešič ostro kritiziral nekatere delovne organizacije, zlasti beograjsko gradbeno podjetje »Rad« __ Zaradi sedanje zamude je zastopnik podjetja PTT še posebej opozoril, da morajo gradnjo pospešiti, sicer bodo do žačetka prvenstva težko napeljali vse potrebne telekomunikacijske linije. Ob tem so poudarili, da nikakor ne gre pozabiti, da vseh teh objektov ne gradijo samo za SP, temveč bodo pozneje služili predvsem rekreaciji delovnih ljudi in mladine. iSSSSSSSSSSS! SKOKI V VODO Ljubljana prva LJUBLJANA, 31. Jul. — V nadaljevanju državnega mladinskega prvenstva v skokih v vodo se je sedem mladink pomerilo v skokih z deske, 16 mladincev pa a stolpa. REZULTATI — mladinke (deska 3 m): 1. Puljčan 254.20 . 2. Kralj (obe Medv) 252.70, 3. Šubic (II) 235.10 , 4. Bavcon (LJ> 185.00 , 5. Taljčuki (Jed) 183.60; mladinci (stolp): 1. Grgurevič 281.70, 2 I. Kristan (oba LJ> 254,55. 3. Jakupovič (Jed) 239.30. 4. Z. Kristan (LJ) 237,50 , 5. Vla-slov (Jed) 200,10. EKIPNO:' 1. Liubljana 2411,05, 2. Jed:nst.vo (Zadar) 1692.15 . 3. Medveščak (Zgb) 640,10 . 4. Ilirija 528.60 , 5. Šibenik 398,80. PLANINE IN LJUDJE Več kot 130.000 članov Po podatkih PZ Jugoslavije, ki jih je povzela po prodanih članskih markicah za lansko leto, je bilo lani v Jugoslaviji 132.204 organiziranih planincev. Največ jih je bilo v Sloveniji (73.206), na Hrvatskem (17.662), Srbiji (15.760), Bosni in Hercegovini (12.076), Makedoniji (10.500) in Črni gori (3.000). Članstvo je v vseh republikah v stalnem porastu, razen v Srbiji. Leta 1970 je PZJ štela 115.803 članov, leto kasneje že 127.406 in lansko leto 132.204, med katerimi je bilo kar 64.227 pionirjev in mladincev. Sporočilo planinske založbe Pianinska založba PZS ima na zalogi bogato zbirko turističnih edicij, ki ne bi smele manjkati na knjižni polici nobenega našega planinca. Med zemljevidi so na zalogi: bohinjske in fužinske planine (13 din). Kamniške in Savinjske Alpe (7 din), škofjeloško hribovje (22 din) in Juli iške Alpe I ter II (po 20 din). Med planinskimi vodniki pa: Karavanke (55 din). Kamniške in Savinjske Alpe (75 din) ter »Plezalni vzponi« — Julijske Alpe (65 din) in »Turnosmučar-ski vodnik« (40 din). Za obiskovalce iz tujine pa je posebno uporabna brošura »Die Slowenische Berg—Transverzale« (skrajšan o-pis slovenske planinske transverzale v nemščini) ter »Triglav« v nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Planinskim društvom odobrava založba do 20 odstotkov popusta za večja naročila. Izlet Konec tedna bo izletniški odsek PD Ljublijana-matica organiziraj izlet: VRSIC — TRENTA — LEPENA — MANGART — PREDIL, ki ga bo vodil Jure Boruta. Odhod s posebnim avtobusom bo v soboto ob 13. ur:. Prenočišča so rezervirana v domu v Lepeni, vožnje bo 320 km, cena pa je 58 din. S seboj ne pozabite vzeti potnih listov, ker se boste vračali prek Italije, mimo Rabeljskega jezera in obiskali tudi Belopeška jezera. Živahno v mežiški dolini PD Prevalje in Ravne sta tudi za letošnje leto izdelali skupen program izletov, ki je sistematično nadaljevanje lanskega. Letos konec maja so imeli izredno uspel izlet k našim rojakom na Bleščečo planino nad Ari-hovo pečjo. V postojanki SPD Celovec so bili kljub številčnosti — bilo jih je nad 120 — prisrčno sprejeti. Skupaj s planinsko sekcijo gimnazije so nato organizirali še izlet k smučarski koči in na vrh Uršlje gore, ki se ga je udeležilo 100 dijakov. Popis varovanj Komisija za planinska pota PZS se je ob podpori markacijskih odsekov PD lotila obsežne naloge — popisa vseh varovanj v naših gorah. Za zdaj namreč nihče ne more povedati, koliko prijemalnih in stopnih klinov, koliko tistih z zanko za žico ali pa visokih za oporo je v naših gorah in koliko kilometrov jeklenih pletenic je razpetih za varno hojo. Za obiskovalce Učke V poletni sezoni, ko se dopust- niki trumoma spuščajo v Kvar-ner, se marsikdo spomni na Učko in jo tudi obišče. Vsem takim naj povemo, da je letos (do 30. septembra) odprt dom na Poklonu, Ki ga upravlja PD Opatija. Res ni popolne oskrbe in je potrebno hrano prinest: s seboj, toda v njej boste našli prijetno (in žal tudi edino v tem predelu) zatočišče za čez noč. Obnovljena koča na Prehodavcih V soboto so na Prehodavcih (2050 m) odprli prenovljeno in razširjeno Zasavsko kočo. s katero je okolica Triglava zopet pridobila nekaj prepotrebnih kapacitet. Za ta uspeh imajo vsekakor največ zaslug neumorni planinci iz Radeč pr. Zidanem mostu, ki so v gradnjo vložili nemalo prostovoljnega dela. z denarjem pa je pomagala tudi planinska organizacija Po otvoritvi se je večina gostov, med katerimi so bili tudi član predsedstva skupščine SRS Zdravko Krvina, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Tone Bole in republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, v spremstvu zastopnikov PZS. napotili po novi poti prek Lepega špičja do doma pri Triglavskih jezerih. Po napornem sestopu pa so prišli v prepolno postojanko, tako da so si morali za prenočevanje postlati kar na tleh. skupaj s številnimi drugimi planinci, ki so prišli večinoma s Triglava. Gneča na triglavskem pogorju Čeprav v zadnjem času vreme ni ravno naklonjeno obiskovalcem gora, planincev, posebno t stih, ki se odpravljajo v triglavsko pogorje, ne manjka. Le redko pa se zgodi, da vsi obiskovalci dobe prenočišče v sobah ali na skup-pih ležiščih, čeprav je ta del Julijcev najbolj na gosto posejan t postojankami. Kaže pa, da bo kmalu vsaj nekoliko bolje, saj obetajo, da. bodo morda že sredi avgusta odprli prenovljeno kočo na Doliču. Tečaj pod Gross Venedigerjem Mladinska konusi j a PZS bo med 2. In 5. t. m. organizirala na področju Gross Venedigerja v Avstri. Ji izpopolnjevalni tečaj za mladinske vodnike in inštruktorje planinske vzgoje. Tečaj Je namenjen predvsem spoznavanju ledeniških razmer ter hoji v snegu in ledu. Odhod bo jutri v četrtek ob 8. uri izpred doma slovenskih planincev Zlatorog (Dvoržakova 9). Sedemdesetletniki na Triglavu V petek ob 19. uri bo na drugem programu radia zanimiva oddaja (odmevi z gora), ki ji je avtor prof. Oskar Reya dal naslov »Sedemdesetletniki na Triglavu«. RAZBITINE »DC-9« V BOSTONU — Prizorišče letalske nesreče na mednarodnem letališču Logan je dajalo strahoten videz: letalo »DC-9« je bilo razbito na drobne kosce, trupla 89 potnikov so ležala v blatu in vodi, pristajalna steza je bila prekrita s krvjo. Gosta megla je zastirala ta grozljiv prizor na bostonskem letališču. " Tedefoto: UPI NOVI ČASTNIKI — V Beogradu so včeraj proslavili zaključek šolanja 26. generacije gojencev vojaške akademije kopenske vojske. Na sliki: odposlanec vrhovnega' komandanta generla-podpolkov-nik Dušan Corkovič pozdravlja nove častnike. KAJ PIŠEJO ČASOPISI — Kljub temu, da so bili rezultati grškega referenduma znani pravzaprav že vnaprej, so Aten-čani po objavi končnih rezultatov hlastno segali po časopisih in prebirali novice o tem, koliko Grkov je glasovalo za republiko. Telefoto: UPI MEDIANSKI MOZAIKI — Pod vodstvom Milorada Me-dicca konzervirajo mozaike v poletni rezidenci bizantinskih cesarjev v Mediani. Mozaike bodo sneli, jim napravili novo podlago ter jih potem vrnili na staro mesto. Telefoto: Tanjug Mafija na delu Ali je 62-letni ameriški novinar Jack Begon zares postal žrtev Mafije? Minilo je že deset dni, kar je izginila še poslednja sled za reporterjem ameriške televizijske družbe ABC. Jack Begon je preteklo nedeljo povedal svoji soprogi, preden je zapustil dom, da bo odpotoval v mestece Marino — nedaleč od Rima — kjer bo pripravil televizijski pogovor z Elisabeth Taylor in Richardom Burtonom, ki sta gosta Sofije Loren v njeni vili. V dopisništvu ABC v Rimu je policija odkrila podrobnosti, ki dajejo slutiti, da je bil Jack Begon ugrabljen. V zadnjem času je raziskoval' predvsem vpliv Mafije v gospodarstvu in politiki, zato je najbolj verjetna domneva, da so ameriškega novinarja ugrabili mafijski plačanci. Tako je prepričana tudi rimska policija, ki je v preiskavi odkrila v njegovi pisarni razmetane osebne in agencijske papirje. Izginilo je tudi milijon lir v bankovcih, medtem ko je bilo na njegovem koledarju zabeleženo, da bo v nedeljo 22. julija letel v Palermo. Sled je vodila na rimsko letališče Flumicino, kjer je policijo čakalo novo presenečenje: Bego-nov osebni avtomobil znamke »ford« z registrsko tablico »Roma C 70757« je bil pravilno parkiran, zaklenjen in vsi predmeti v njem so bili lepo pospravljeni. Vse je težko razumljivo, še posebej, ker je policija odkrila v njegovem uradu razbita očala. V akcijo so prešli Interpol, italijanska redna in kriminalistična policija, novinarji in televizijska družba ABC. Jack Begon je bival v Palermu, »metropoli Mafije«, že pretekli teden, dva dneva pred izginotjem. Zaprl se je v hotelsko sobo in čakal na telefonski poziv, ki ga ni bilo, kot so preiskovalcem povedali v recepciji. Njegova letaska karta za nedeljski polet v Palermo je bila uporabljena, toda uslužbenci na letališču so zagotovili policiji, da niso videli med potniki Jacka Be-gona, 62-letnega možaka visoke postave, težkega skoraj 100 kilogramov, izrazite osebnosti z očali in močnimi brki. Policija je postavila zasedo v hotelu in dolgo čakala. Končno je prišel tudi telefonski poziv na katerega je čakal Jack Begon, toda sled za njim je medtem že izginila. de se je zgodilo tiso, v kar so prepričani v Rimu, potem je Jack Begon že tretja žrtev Mafije med novinarji: pred tremi leti je izginil Mauro de Mauro, nekaj mesecev pozneje pa je padel pod streli mafijskih plačancev dopisnik »Unita« v Palermu. Oba sta napisala serijo člankov o tej si-ciljanski tajni druščini. Dražji kruh na Kosovu Odlok pokrajinskega izvršnega sveta, da se lahko podraži za 20 par PRIŠTINA, 31. jul. (Tanjug) — Pokrajinski izvršni svet Kosova je sprejel odlok, da se cena kruha lahko zviša do 20 par za kilogram. Na podlagi tega odloka lahko občine, s pogojem, da izkoristijo maksimum za povečanje, podražijo črni kruh do 2,2 polbeli, ki ga največ prodajo, dio 2,60 in beli kruh 2,90 dinarja za kilogram. Kljub temu bo, kot so poudarili na seji, kruh v pokrajini še vedno nižji za 10 do 20 par pri kilogramu v primerjavi z drugimi republikami, razen Makedonije. Podražitev kruha je bila nujna zaradi povečanih proizvodnih stroškov in zaradi ekonomskega položaja pekarske industrije. ,Odprt'program Nova vlada Furlanije Julijske krajine se je predstavila deželnemu svetu s programom - Poziv naprednim silam TRST, 31. jul. Nova levo-sredinska vlada Furlanije Julijske krajine, ki jo vodi Antonio Comelli, se je sinoči predstavila deželnemu svetu s programom, ki zahteva prispevek vseh naprednih sil, da bi' obmejna dežela lahko izkoristila prednosti svojega zemljepisnega položaja. Deželna vlada se bo zavzemala za gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško ter avstrijsko Koroško in Štajersko. Suša in voda morita Milijonom ljudi v Afriki grozi lakota — Na Japonskem hude povodnji DAR ES SALAAM, TOKIO, 31. jul. (Tanjug, UPI) — »Suša, zaradi katere trpijo afriške države, je dosegla točko, na kateri bo treba sprožiti resno mednarodno akcijo za pomoč, če želimo rešiti milijone ljudi na ogroženih ozemljih,« je v Nairobiju izjavil generalni sekretar OAE Ekan-gaki. Japonsko pa je danes zjutraj prizadelo silovito deževje, tako da je na tisoče hiš poplavljenih. Več deset ljudi je utonilo ali umrlo zaradi zemeljskih plazov. Najhuje je na jugu države. Prekinjen podcelinski dialog NEW DELHI, 31. jul. (Tan jug) — Sklep o prenehanju sedanjih indij sko-pakistanskih pogajanj v Islamabadu, ki se bodo čez dva ali tri tedne nadaljevala v New Delhiju, v tukajšnjih političnih krogih ni povzročil malodušja. Sodijo, da je ta premor nujen zaradi indijsko-bangladeških posvetovanj. Prebivalstvo Furlanije Julijske krajine je po Comellijevih besedah odločno zavrnilo poskuse oživljanja starih sporov in spopadov. Na gospodarskem področju je predsednik deželne vlade še posebej omenil nujnost povezovanja italijanskih in jugoslovanskih pristanišč v ‘severnem Jadranu. Poglavje v programu deželne vlade, ki je posvečeno slovenski manjšini, govori o nujnosti uveljavljanja demokratične politike, ki naj prispeva k utrditvi dosedanjih pridobitev, napredku in bogatenju evropske vloge Furlanije Julijske krajine. »Državljanom slovenskega jezika je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti čedalje popolnejšo zaščito in ohranitev etičnih in kulturnih značilnosti,« pravi program, ki poudarja, da je koalicija leve sredine bodisi na deželni ali državni ravni pripravljena izvajati takšno politiko v okviru svojih pooblastil. »Dežela namerava s tem v zvezi bolj natančno spoštovati načela 3. člena posebnega statuta za vse, kar sodi v njene pristojnosti, odločno in trajno stališče pa namerava zavzeti tudi do vlade in parlamenta, da bi ju vzpodbudila k izdaji potrebnih ukrepov za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine,« pravi programski dokument. V krogih slovenske manjšine ocenjujejo program Come-llijeve vlade kot napreden, saj se ne zapira v vnaprej določene okvire strank na oblasti, ampak račtma z ustvarjalnim prispevkom vseh demokratičnih sil. žal v splošnem delu, ki zadeva gospodarski, kultumo-prosvetni jn socialni razvojni program, ne upošteva posebnih interesov in pristojnosti slovenskega življa. »Primorski dnevnik« tudi opozarja na nejasnost programa, ko govori o »doslednem izvajanju 3. člena posebnega statuta«. »Ali to pomeni, da Comelli pristaja na restriktivno razlago statuta, po ka- teri naj bi bila skoraj vsa pomembnejša vprašanja narodnostnih manjšin v izključni pristojnosti osrednjih oblasti?«, se vprašuje glasilo naše manjšine v Italiji. List še poudarja, da mora dežela v odnosu do rimske vlade uporabiti svoj ugled in vpliv predvsem zato, da bi dosegla sprejem globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. O vladnem programu bodo v deželnem svetu razpravljali v sredo in četrtek. I. VAJGL Spet čokolada VRŠAC, 30. jul. (Tanjug) — Po 40 dneh premora zaradi neugodnih zahtev po višjih cenah čokolade je 300 delavcev tovarne čokolade in bombonov »Banat« pod pritiskom tržišča spet začelo izdelovati čokolado. Zastoj je povzročilo dejstvo, da kilogram kakavovca na tržišču velja 31,20, kilogram čokolade pa povprečno le 22 dinarjev. Rim in Piša — zaprti mesti Starejša italijanska mesta imajo vse pogostejše skrbi z ureditvijo prometa, posebno v središčih mest, kjer so tudi zgodovinski spomeniki, zato sta se Rim in Piša odločili za status »zaprtega mesta«. Mestni možje v Rimu seveda niso pozabili na tuje turiste, zato so sklenili, da bo vožnja v »prepovedanem sektorju« dovoljena samo za osebne avtomobile s tujo registracijsko tablico. Seveda je takšen odlok ogorčil že tako vroče Rimljane, štiri dni pozneje so podoben sklep sprejeli tudi v Piši, kjer je prepoved vožnje z avtomobili že dve leti veljala za trg, na katerem je sloviti poševni stolp. Zdaj so prepoved samo razširili na vsa »zgodovinska področja« mesta. Mestni očetje v Piši niso odobrili nobenih olajšav tujim turistom. Kazen za Normo Levy Norma Levy, britanska »call girl«, ki je zaslovela z »afero. Lambton«, ko je bila pravzaprav v središču afere, ki je pretresala britansko vlado, je bila obsojena na denarno kazen 200 funtov-šterlingov zaradi obtožbe, da je sodelovala pr: organiziranju prostitucije v Londonu. Bila je povsem anonimna, preden so angleški časopisi objavili njene fotografije v postelji z lordom Lambto-nom, bivšim britanskim ministrom, ki je zaradi afere odstopil. Preiskava »Scotland Yarda« je povzročila, da je odstopil tudi lord Jellicoe, vodja vladne skupine v zgornjem domu britanskega parlamenta, ki je priznal, da se je družil s prostitutkami. Odvetnik Robert Gibbon, ki je branil Normo Levy, je izjavil, da ne bi nikoli preganjali njegove klientke, Če ne bi bilo »afere Lambton«. w * Šestič čez Rokavski preliv Tom Hetzel, 37-ietni ameriški študent psihologije, je že šestič preplaval Rokavski preliv in tako izenačil »svetovni rekord« Brojena Daša (Bangladeš). štirideset kilometrov od Dovra prek razburkanega morja do francoske obale je preplaval v 16 urah in 48 minutah, potem pa se je vrnil v Dover, kjer bo začel priprave za sedmi poskus, s katerim bi postavil nov svetovni rekord. Bivši policaj iz New Yorka je izjavil, ko je premagal razbesnelo morje: »Nikoli še ni bilo tako težko Neprestano sem se borii z valovi, ki so divjali po Rokavskem prelivu. Bilo je precej nevarno, toda svojim prijateljem sem obljubil, da bom šestič premagal Rokavski preliv še pred avgustom.« Sedmi poskus Toma Het-zela bo še pred koncem avgusta. Vzhodna politika zakonita Zvezno ustavno sodišče ZR Nemčije zavrnilo ugovor Bavarske OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 31. julija — Sporazum o temeljih za odnose med zvezno republiko Nemčijo in nemško demokratično republiko, ki sta ga obe strani podpisali 21. decembra 1972 in je začel veljati formalno v začetku julija, ko ga je podpisal ter razglasil po uspešni ratifikaciji v Bunde-stagu še predsednik Heine-mann, je dobil z današnjo razsodbo zveznega ustavnega sodišča v Karlsruhu še najvišje soglasje. Kot smo že poročali, je Bavarska, ki ji vladajo konservativni krščanski socialni unionisti (Franz Josef Strauss je predsednik CSU), vložila pri zveznem ustavnem sodišču tožbo zoper ta »temeljni sporazum« (kot se skrajšano imenuje), češ da ni v skladu s temeljnim zakonom (zahod-nonemška provizorična ustava), ker zapušča politiko združevanja, ki je v tej ustavi postulirana kot obvezna za vsako vlado. Bavarska je bila v Karslru-hu že dvakrat predhodno odbita, ko je hotela zadržati ratifikacijo oziroma objavo sporazuma v uradnem listu. V ZRN je prišlo že v navado, da se Bavarci kar po vrsti pritožujejo zoper skupne zvezne dogovore (tako so pred kratkim zahtevali razveljavitev pogodbe o urejanju vi-soko-šolskega študija). ANTON RUPNIK Odslej le trije SAIGON,~31. jul. (AP, AFP) — Kanadska delegacija v mednarodni komisiji za premirje je davi po šestih mesecih z dvema boeingoma 707 odpotovala iz Vietnama. Komaj uro po tistem, ko je mednarodna komisija tudi formalno ostala tričlanska (zdaj so v njej samo predstavniki Madžarske, Poljske in Indonezije), so v Saigonu in Otta-wi hkrati sporočili, da sta južnovietnamska in kanadska vlada navezali diplomatske stike na ravni veleposlanikov. Scheel na Poljsko BONN, 31. jul. (DPA) — Zunanji minisber ZR Nemčije Walter Scheel bo, kot so sporočili v Bonnu, uradno obiskal Poljsko, in sicer v drugi polovici oktobra. Diplomatska kronika TITOVI ČESTITKI — Predsednik republike Josip Broz Tito je čestital predsednikoma Dahomeja Kerekuju in švicarske konfederacije Bonvinu ob državnih praznikih Dahomeja in Švice. WALDHEIM V PRAGI — Generalni sekretar OZN Kurt Wald-heim je prispel na uradni obisk v CSSR. To je prvi obisk generalnega sekretarja svetovne organizacije v Pragi. Waldheim se bo pogovarjal z najvišjimi češkoslovaškimi voditelji. Na obisku bo ostal do drugega avgusta. OBISK IZ HANOJA — Danes bo prispela na uradni prijateljski obisk v glavno mesto Bolgarije partijska in vladna delegacija DR Vietnama na čelu s premierom Pham Van Dongom. Iz včerajšnje zadnje izdaje Pritožbe na račun zdravstva »Nova Makedonija« o odnosih na medicinski fakulteti v Skopju SKOPJE, 30. julija (Po telefonu) — »Nova Makedonija« objavlja poročilo posebne komisije o odnosih na medicinski fakulteti v Skopju. Naloga komisije je bila odgovoriti na poslansko vprašanje, »kako se izvaja zakon o delovanju medicinske fakultete, nudenju zdravniške pomoči in kako se izvaja statut na medicinski fakulteti.« To poslansko vprašanje so med drugim utemeljevali tudi s tem, da je zadnje čase vedno več pritožb bolnikov na račun kvalitete zdravstvenih uslug, prehrane, nege bolnikov, higiene in podobno. Prve razprave o poročilu komisije pa so med drugim opozorile, da niso zajeli zaprtost medicinske fakultete in klinik, ki delajo v njeni sestavi, v odnosu do zaposlenih v drugih zdravstvenih organizacijah v Skopju in republiki. V celoti tudi niso odgovorili na vprašanje o podaljšanem zdravljenju, negospodarnem poslovanju, nedisciplini, slabem odnosu do bolnikov in nezainteresiranosti. Prav tako tudi niso dali zadovoljivega odgovora v zvezi z vprašanjem opremljenosti klinik. Po nekaterih podatkih je na klinikah dosti drage opreme, ki pa je slabo izkoriščajo, po drugi strani pa primanjkuje osnovnih medicinskih inštrumentov in pripomočkov. kar se seveda kaže pri negi bolnikov. Podobneje je treba tudi od-delati vprašanje mediciske fakultete in še posebej precizirati, kakšno zdravstveno zaščito bodo nudile klinike in kakšna je njihova prihodnost v zvezi z težnjo po odhajanju bolnikov iz Makedonije pokrajine Kosovo in južne Srbije, nadalje glede na kadre in materialno opremljenost. Pomembno vprašanje, na katero komisija tudi ni v celoti odgovorila, so slabi odnosi na klinikah in posledice, ki iz tega izhajajo. Tudi temu vprašanju bodo morali posvetiti več pozornosti, da ne bi prišli do popačenega vtisa, češ da je položaj izključna posledica materialnih v prašanj. BOJANA POPOVSKA Končni izidi referenduma v Grčiji ATENE, 30. jul. (UPI) — V Atenah so objavili dokončne izide referenduma o ustavnih spremembah v Grčiji. Za proglasitev republike in izvolitev Georgisa Papadopu-losa za predsednika republike za naslednjih osem let je glasovalo 3,878.124 (78,4 odstotke) proti pa 1,064.300 (21,6 odstotkov) volivcev. V volilne spiske je bilo vpisanih 5,840.981 volivcev, volilo pa jih je 4,992.032 volilcev. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so razveljavili 57.608 volilnih listkov. Oglasna agencija, Ljubljana, Šubičeva 1, (tel.: 21-896 in 22-020) Telegrami O novi vesoljski agenciji BRUSELJ — Tukaj so se zbrali ministri ‘za znanost iz 11 zahodnoevropskih držav, da bi še enkrat poskusili ustanoviti novo evropsko vesoljsko agencijo ter določiti skupne projekte na tem področju. Prva konferenca, ki so jo pripravili sredi julija, se je izjalovila, ker so Italija, Nizozemska in švedska izjavile, da zaradi raznih internih političnih razlogov ne morejo odločati o ključnih vprašanjih. Na sedanjem posvetu nameravajo obravnavati tudi francoski predlog, po katerem naj bi razbili evropski sistem za izstreljevanje satelitov. Picassova razstava v Parizu PARIZ — Na veliki retrospektivni razstavi dela pokojnega Pabla Picassa, ki bo prihodnji mesec v Parizu, bodo prikazali slike, ki jih javnost doslej še n; videla, in redka dela iz njegovega kubističnega obdobja, izposojena za to priložnost iz sovjetskih muzejev. Razstavo bedo priredili v okviru proslave lista »Humanite«, glasila francoske komunistične. partije. Plin in elektrika dražja PARIZ — Z zadnjim julijem so v Franciji podražili plin in električno energijo. Gospodinjstva bodo plačevala 3,6 oziroma 4 odstotke več kot doslej, industrija pa 3 do 5 odstotkov več. Nov direktor MMF WASHINGTON — Pričakujejo, da bodo za novega izvršilnega direktorja mednarodnega monetarnega fonta imenovali bivšega nizozemskega finančnega ministra Hendric-kusa Witteveena, ker je Pierru Paulu Schweizerju potekel mandat. Witteveenovo kandidaturo podpirajo ZDA in EGS. Plinovod do Italije LUKSEMBURG — Evropska investicijska banka je sporočila, da bo s 44,8 milijoni obračunskih enot podprla gradnjo plinovoda skozi Avstrijo. Gre za plinovod, ki ga bodo speljali od Češkoslovaške do Italije in po katerem bo plinska mreža skupnega evropskega trga dobivala sovjetski plin. Omenjena banka bo zagotovila 25 milijonov obračunskih enot z 20-letnim odplačilnim rokom in 7,75-odstotnimi obrestmi italijanski firmi ENI, francoski firmi Gas de France pa 19,8 milijona enot. Plinovod bo dolg 384 kilometrov. Stavka zdravnikov v Sri Lanki KOLOMBO — Več kakor 2000 zdravnikov v Sri Lanki se je odločilo za 24 urno stavko, s katero želi protestirati zaradi »surovega policijskega napada na nekega zdravnika na podeželju«. Izvedelo se je, da je do napada prišlo nžb jugu Sri Lanke, kjer je zdravnik baje prepovedal ženi nekega policista, da bi sprejela paket s hrano, ki ji ga je mož prinesel v porodnišnico. Ogorčeni policist se je nad zdravnikom surovo znesel. Naftna industrija v domačih rokah TEHERAN — Iranslu senat je včeraj soglasno sprejel novi sporazum o nafti, po katerem je Iran prevzel vse nadzorstvo nad industrijo nafte, ki je bila doslej v rokah konzorcija britanskih, ameriških, francoskih in nizozemskih firm. Novi sporazum pooblašča iransko naftno družbo, da lahko v naslednjih dvajsetih letih proda bivšim članicam konzorcija 29,3 milijarde sodčkov surove nafte. Pod državnim nadzorstvom bodo odslej tudi iranska nahajališča plina, ki so po zalogah tretja na svetu. Zakon mora ratificirati še iranski šah. Ribiči protestirajo TOKIO — Japonski ribiči so danes pred vrati steklarne Asahi na bregu tokijskega zaliva odvrgli deset tisoč rib v znamenje protesta, ker steklarna spušča v inorje odplake, v katerih je nekaj živega srebra. Poleg tega je ribiška zadruga to in še dve drugi tovarni prijavila sodišču. Ribiči zahtevajo, naj jim tovarne izplačajo okrog milijon dolarjev odškodnine. Rekord v višavah MOSKVA — Sovjetski testni pilot Aleksander Fedotov je s prestreznim lovcem E 266 dosegel višino 36.240 metrov, kar je absolutni svetovni rekord, je sporočilo sovjetsko obrambno ministrstvo. Kje in kdaj je Fedotov dosegel ta rekord, niso sporočili. Pred enajstimi leti je ameriško letalo X 15-1, ki ga je pilotiral major Robert White, doseglo sicer višino 95.935 metrov, vendar tako, da ga je v zrak poneslo letalo B 52. Pa še to: ZEMLJEPIS — NEZADOSTNO! Zagrebški Večernji list poroča o novi letalski progi z Brnika do Sečovelj pri Portorožu — pod naslovom Letalska proga Ljubljana — Postojna. Nič hudega, razlike je samo za okroglih 75 kilometrov. ■STOCKHOLM ‘K0BENHAV: •VARŠAVA INDON _ •_ BERLIN • KIJEV • DUNAJ LJUBLJANA, NKARA VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 1. avgust 1973 ob 7. uri sončno delno oblač: oblačno c£) oblačno T dež nevihte MOSKVA ***** sneg V megla burja jugo topla fronta hladna fronta ‘ff okluzija ^ r' središče: ciklona * anticiklona Vreme in temperatura 31. julija 1973 kraji Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Celovec Skopje Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Munch en Ztirich Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva ob 7. url vreme stopinj stopinj megla poloblačno jasno megla jasno oblačno megla jasno poloblačno jasno jasno jasno poloblačno jasno Jasno oblačno jasno poloblačno poloblačno jasno jasno poloblačno jasno jasno jasno iasno jasno jasno Jasno oblačno poloblačno poloblačno nevihta ploha s sodro poloblačno oblačno nevihta v okolici 24 poloblačno 22 iasno 28 jasno 27 lasno jasno jasno jasno poloblačno oblačno poloblačno poloblačno jasno do 1 oblačno iasno jasno