Leto II
Poštnina pavšalirana!
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1920,
Šlev. 44
GLASILO „KMETSKO DELAV.
k*
fehaja vsako sredo in stane za vse leto K 42"—, za pol leta ^ 21'—, za četrt leta K 10'50, na mesec K 3'50; posamezna številka K 1'—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas“ in K. D. Z. je frankirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168.-Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Reklamacije so poštnine proste.
Živela repubiika!
Nekoč ie živelo ljudstvo prosto in svobodno. Načelievali so mu izvoljeni žu-D<*ni in voivode. ki so sra vodili v boie in skrbeli za red in mir doma.
Ko ie na prišel pozneie naš narod pod | ‘u*i iarem. zlasti nod Nemce, smo dobili ! Dolev graščakov, grofov in baronov, ki so j Ridali na holmih trdne gradove in izžemali | j*0 krvi naše ubogo liudstvo. tudi kralie | ,n cesaric. Teb ni izvolilo liudstvo po svoii j svobodni volii. amoak so mu bili vsiljeni j z mečem. Niihova oblast se ie opirala na ! armado, plemenitaše in na duhovščino, j Zlasti na duhovščino kaiti ta ie držala ved- i no s tistim ki ie imel v rokah moč. ker 11 le tako bolie kazalo.
1 o smo videli naibolie tudi pri nas na Slovenskem. Naša duhovska in klerikalna stranka se ie valiala do trebuhih pred habsburškimi morilci, prešestniki. krivo-Driscžniki in niianci. Po vseh cerkvah so molili za Franca Jožefa, ki ie bil znan kot naivečii prešestnik ter za Phanega Karla. ^ vseh šolah so farbali nedolžne otročiče s£°božnimi zgodbicami o presvetli vladarski hiši. Le spomnite se na one strašne mesece leta 1914.. ko so klerikalne oropa-bce kakor hiiene stikale za vsakim veleiz- \ 9aialcem«. ki se ie unal le misliti, da mor-aa cesar Franc Jožef vendarle ni poslan pravnost iz nebes na zemlio. da vlada za * eraŠkih-< 90 milijonov kron na leto *SreČne« avstriiske narode.
Pa tudi druge naše stranke niso bile v av nič holiše. Tudi naši liberalci so se ^dno ih vedno zatekali v senco cesarske llC)sti. đa celo komunisti, ki bi po svoiih
časopisih nairaie podrli kar ves svet (kdor iim namreč veriame in kdor smatra te falirane študente za resne) so prišli še pred nar meseci v frakih in cilindrih no-zdravit v Bosanskem Brodu vladaria.
Mi scciialni demokratie stojimo na že od nekdai neomaino na stališču, da izhaia vsa oblast samo od liudstva. Vladati ima pravico samo oni ki ga nozove na to mesto liudstvo. Mi .ne priznavamo nobenih mavic no roistvu no bogastvu itd. Pravica ie samo liudsko zaunanie in na zmožnosti.
Le pomislite kai bi bilo. če bi n. nr. tudi za žunansko mesto v občini vel tala dedkia nravica kakor io zahtevalo ood-renniki za vladaria. Liudstvo si izvoli pametnega in modrega moža za svoiega župana. Nieeov sin ie na naivečii niianec in zanravliivec. vn bi vkliub temu moral sedeti na županskem stolu, čenrav mu liud-stvo ne zauna in ve vsak otrok, da ie oo-nolnoma nezmožen.
Isto veli a seveda za naivišiega načelnika v državi, le še v toliko večii meri. da ie to mesto še vse boli odgovornosti polno in važno, nego na mesto župana v kaki zakotni občini. Na to mesto torei soada vedno naimodreiši in nainametneiši mož.
To so vzroki da smo mi sociialni demokratie kar naiodločneiše za renubliko in vemo. da nam bo v tem pritrdilo tudi naše liudstvo. ki ie že do grla sito vseh različnih visokosti, ki iih mora prokleto drago olačevati.
V mirnem času ie zelo težko izbojevati renubliko. ker imaio vladarii za seboi
tisoče voiakov in žandariev. ki ubiiaio. če ne gre drugače, s krogliami liudstvu liube-zen do preslavne vladarske hiše v glavo.
Drugače ie na sedai pri nas v Jugo-slaviii. Našo državo vlada za enkrat regent Aleksander, a to še ni stalna oblika države. Šele konstituanta ki io bomo volili dne 28. prihodnjega meseca, bo do svoiih poslancih imela tudi odločevati, kai nai bo naša država v bodoče, kraljestvo ali republika.
Ves boi Dri teh volitvah bo torei v glavnem šel za ti dve vnrašanii. Vse stranke, ki se bodo udeležile volitev, so se doslei že iziavile glede tega vprašanja in vse brez izieme. to so naši širokoustni klerikalci, petolizn? liberalci in samostoi-ni gruntarii. so iziavili da so zvesto vdani kraliestvu. da ne maraio države, kier bt Ihidstvo samo volilo iz svoie srede naivišiega predstavnika države.
Edino naša sociialno demokratična stranka stoii slei ko preie na republikanskem stališču in zahteva da bodi Jugoslavija svobodna, demokratična republika.
Kdor ie torei za republiko, bo volil z nami kdor ie za kraliestvo v katerem bj drago plačevali različna veličanstva, ta nai na voli klerikalce ali samostoine liberalne gruntarie.
Liiidstvo bo šlo z nami v boi za republiko
Kdo je sovražnik , našega liudstva.
Zelo umliiv »e strah, ki ga imaio in kažeta klerikalci zadnie dni zaradi vere. Z vso srditostjo so se vrgli zlasti proti soci-ialistom. češ. to so naihuiši nasprotniki
LISTEK.
del ^a^es!ra malega kmeta in kmečkeg >el	zetovo zanimalo, kako ie ži
Vi L?red revoluciio ruski kmečki naroc M'Že . 'e I- 1917. končno oprostil stareg stva- ^ tem ie napisal nekal po Ciigi’1 v sv'oii kniiigi »Boljševizem ali sc ei|aj|a demokraciia* znani avstrijski sc ^amn Utto ^auer	izvalania po
Dro'-eiarskemu narodu n ra2uv orenrosteiši obliki, da bo boli VariševVn ve*'^:0 svoiih ruskih tc V0|ini n;-* .,to Bauer Je živel več časa kc r°	V Bushi in imel priliko dob
!u 1>rebiv'i' w ve^0 semita in narod. 1 mrLnvala bop'u Busha tudi na ^ ai.n! v.e^ tu,a- neznana zem vasi živi polno bivših volni
uietnikov v Rusii. ki se bodo ori čitaniu rasledniih vrstic spominjali svojega on-dotneva žvlienia in bodo svoiim tovarišem lahko mnovokai noiasnili. Eno si le treba zapomniti:	Edinost delavstva na
kmetih in v tovarnah bo rešila proletarski narod dosedanjih izkoriščevalcev!
ODPRAVA TLAČANSTVA,
Do 1. 1861. ,ie bil ruski narod narod tlačanov. Tlačanstvo ie bilo v Rusih boli razširieno. oopolneiše in brutalneiše ko v vseh drugih deželah Evrope. Graščak ie predpisal kmetu tlako in dalatve. kot se mu ie poliubilo. Graščak ie dodeljeval kmetom zemlio in iim ta ie zonet odvzemal kot se mu ie pač zdelo. Graščak ie smel kmeta z zemlio. na kateri ie bival, ali na tudi brez nie prodati ali podariti. Graščak ie mogel kmeta spremeniti v svoiega dvornega bilanca. Brez dovolie-nia graščaka se ni smel kmet poročiti niti zapustiti zemljišča, in si mogel izbrati
drugega poklica. Graščak ie bil sodnik nad kmeti: kmet ni imel dostopa do državnih sodišč. Graščak ie mogel kaznovati kmeta s knuto. oddati ga v volaško službo, izgnati ga v Sibiriiio. obsoditi ga k prisilnemu delu. V tem suženjstvu le | živel ruski kmet. pretežua večina ruske-j ea naroda, še pred 60imi leti.
Graščaki so izkoriščali delovno moč Hačanov različno. Po načinu tega izkoriščanja moremo razločevati med tlako in zakupom
Tudi oni tlaki so .prepustili graščaki del zemlie kmetom v voorabo Toda prepustili so iim ie le toliko da ie ravno zadostovalo preživljati kmeta In niegovo družino. Drugi, večii del zemle. ie ostal gosposki. Kmetie so morali gosposko zemlta obdelovati z lastno vnrego In orodliem. ter hoditi na robato. Kg?et ie delal del leta na zemlh. ki mu ie bila nreouščena v uživanje, drugi ddl leta oa na gosposki zemlh za graščaka.
svete vere. Pribiiemo takoi tu. da nikakor ne nastopamo proti veri. sai vendar ni čitati v naših listih nič takova. Nastopamo na in bomo naiodločneie nastopali zoper one ki vero zlorabliaio v svoie strankarske in osebne namene.
Kar se tiče vere same. imamo takoi nri roki odeovor. Kdo ie uničeval vero. ali mi. ki imamo v svoiem orovramu miroliub-nost in Uubezen vseh narodov med seboi. ali druei. ki v skrbeh za svoie kapitale ohorožuieio armade nastavliaio voiaške duhovnike, ki blavoslavliaio morilno orož-ie. Vi nobila trneče liudstvo dniveva naroda in navdušuleio na krvavo moritev zoner svoie bližnie.
Po vsem svetu ie bilo znano, da le bila naiboli klerikalna in naiboli nazadnia-ška država bivša Avstriia. In prav ona le povzročila to nesrečno svetovno voino. ker le hotela ugonobiti Srbiio. V tem botiu. ki va ie s svoio nesrečno klerikalno na-metio povzročila ie seveda propadla. Kako oa nai zmaea nazadniaštvo, čeprav oboroženo proti volil liudstva?
Le toliko moremo zaoisati na razne nanade »Domoliuba«. ki se prav neosnovano zaletava v nas. Naše liudstvo ie razkričano kot surovo da niiančuie da notevne pri vsaki priliki nož. Morda ie bilo to res doslei. ker se narod od doseda-niih voditeljev ni movcl drucreva naučiti. Sai so p"a vzcraial! naravnost zločinsko. Mi na. sociialisti. nrihaiamo med liudstvo z pvanveliiem Inibezni m miru. Hočemo miru da se lahko posvetimo svoiemu delu na noliu od katerega ie odvisno vse drusro v državi Nai navedem tu prelene verze: '>Kdor nam orle črno crudo. ta ie naš vladar.
Kdor ošenico v nrst nam sele. ta naš beli car!«
Kdor misli po svoie. bo lahko presodil, kdo mu ie nasprotnik, kdo oriiateli.
Kako se pridobiva ljudsko zaupanje.
O podivjanosti orožništva in vojaštva na Hrvatskem vedo povedati hrvatski listi marsikai zanimivega Tako poročalo, da voiaki m orožniki kmete delavce in celo uradnike za vsako malenkost kaznuieio z batinami. Med drutrim onisuieio slučai. ki se ie dne 13. t. m. prmetil v Mokricah. Tam so orožniki hoteli prileti krčmaria Oaliiana. ker se te niec^ov sin pregrešil proti zakonu. Galiian iim svoie hiše ni ho-^el odpreti dasi so mu orožniki s puškinimi kooiti vrata skoro razbili. Ker niso mogli vdreti v hišo. so se oodali k vaškemu nredstoiniku ki ie kuhal žfanie in so
tu pih. do iutra. Ziutrai so zalotili Galijana. za pretepli in odnehali na vas. Ko so oriši' z niim do gozda, so ga nabili c puškinimi kopiti in mu grozili, da ga ubiieio ako zine.
Tako trni liudstvo nod kapitalistično posnodo. ki vzdrž.uie na ta način vladanie. Težki bič. ki pleše po plečih trpečega liudstva mora zbuditi snoznanie da sta kanita liže m in militarizem zlo. ki mora s sveta. Da se to zgodi, bo odvisno od našega nastopa dne 28. novembra, ko bomo.volili svoie zakonite zastopnike.
Shodi K. D. Z.
Vse člane K. D. Z. v Ježici pri Liub-hani opozariamo da se bo vršil redno vsako nrvo nedelio v mesecu ob 15. uri nri sodrugu Kunsteliu na Stožicah št. 59 sestanek, kisr se bo obenem pobirala članarina.	Odbor.
€5553 Dopisi. tESSl
Gornja Polskava.
Tu se ie vršil dobro obiskan shod. na katerem ie poročal s Grčar iz Maribora. Shod ie usod nad vse dobro.
Stranice in Žreče.
Dne 10. t. m. sta se vršila dva shoda Kmetske delavske zveze v Stranicah in Žrečah ori Koniicah. Udeleženci so burno odobravali izvaiania govornika ter upoznali intrige in laž,; raznih liberalnih in klerikalnih jezičkov. Ustanovili sta se v obeh kraiih podružnici K. D. Z. Liudstvo. zavedal se svolih pravic in otresi se strupene kapitalno-meščanske družbe!
Tinie na Pohoriu.
Privoščite nam prostora za par vrstic! Tu pri nas imamo starega učit-elia. ki ie že siv. kakor zaiec pozimi, a silno zagrizen klerikalec. Niegova duša ie črna kakor dimnikarjeva obleka. Kjer more šknduie kmetu. Dal nam ie oznaniti s prižnice. nai mu damo vinsko bero. Cernu? On nam ie izvabil iz Ženov že itak mnogo denaria. ko nas te silil, da smo podpisovali voino nosoiilo. nri katerem si ie on polnil svoie žene. Sedal bi rad še bero da bi sedel nri obloženi mizi in pil dobro vino. Le zapomni si. da od nas ne dobiš ničesar!	TinjskJ kmet.
Sv. Pavel pri Preboldu in Sv. Peter v Sav. dolini
Dne 10. t. m. sta se vršila ustanovna shoda K. D. Z. v Št. Pavlu pri Preboldu dopoldne in v Sv Petru v Sav. dolini po-
poldne. Udeležba ie bila na obeh shodili velika Izvaiania govornika o sedaniem Političnem noložaiu in o važnosti oredsto->čih volhev za konstituanto ie liudstvo navdušeno odobravalo. Z obrazov poslušalcev ie bilo razvidno, da uvidevaio in čutiio da se bo le na tH noti mogla doseči osvoboditev revnega liudstva izpod iarma kapitalistov. Tudi nekaterim samostoine-ženi te bila ta šola oodučliiva. Še več iz-orevideli so da niso na nravi noti in organizirali so se v naših vrstah. Gerentu Ribiču v Sv. Petru se zahvaliuiemo za skli-came shoda notom občinskega tainika. akoravno je on hotel to preprečiti, ker se je bal, da njemu in njegovi smrdljivi stranki lahko nevarni postanemo, s tem da ljudstvo na pravo pot obrnemo.
Iz Celja. Samostojna kmetska zveza :e imela dne 15. oktobra v Celju svoio konferenco na kateri so postavili kandidate za volitev v konstituanto za celisko okrožie. Razni »birti«. prodajalci žganja in na odslovlieni staro-avstriiski oficirii so agitirali na vse mogoče načine. Ker iim dela naša Kmetska delavska zveza s svoiim iasnim programom orecei neprilike. sklenili so. da si tudi oni nam enak program začrtalo, ki nai bi na namesto da bi dišal no svobodi in socijalizmu, smr-dtel no staroavstrijskih stotnikih Opažali smo da vodi to zvezo za kulisami advo-kntska klika in da ie celo minister za so-ciialno politiko »počakal« v Celin na iz'“ te konference. Po nrodaialcu »šnonsa« Drofeniku so namreč bHi ekselenca precei priporočeni kmetom češ to so nravi g°' spod minister sai se iih že no klobuku nožna sai nosilo vedno boli novalian ifl zmečkan klobuk. Pa tudi obraz imalo ekselenca boli no kmetsko izbuhnien. ^ ministrstvu storiio tudi marsikatero dobro 'elo sai kimaio kadar ne nrfdeio preveč važne stvari na dnevni red kadar .na so nrednisani davki na vrsti se oa gospod ekselenca da ne bi bili kai krivi nri stvari. odneilieio domov k ženi »iz domotožja«-Ker na le ni bilo nraveea soglasia na tei konferenci so samo 3 kandidate določili-in sicer: Potovalnega učitelja Goričana-kmeta Jesenika iz Drameli in trgovca s žganiem Drofenika. Nato ie potolažil navzoče tainik samostoinežev. bivši avstrijski stotnik Sancin češ druge kandidate dodamo na že mi sami. Mi se kmetom le čudimo! Sai bi vendar morali samO' sfoineži poznati avstrijske oficirie. kako sa niih in niihove sinove vodili za nos in i>^ poganjali v strelske iarke. Zato bi vendar imeli od niih pričakovati, da bi sedai oo-gnali k vragu te slabe vodnike, sicer se ;merui?e.io samostofneži samo za to. ker znaio sami brez opore stati. — Kmet k'
Drugače v zakupu. Tu so prepustili graščaki večii del zemlie kmetom v vpo-rabo Kmetic so imeli na ta način mnogo več zemlne. Toda zemlia vnorabliana od kmetov ie morala rediti kmetovo družino in dajati graščaku nadvrednost: Kmetic so bili namreč dolžni daiati od 'innosa svoje zemlie graščaku takozvani obrok. Ta daiatev. ki ie prvotno obsta-lala v ooliskiih pridelkih, se ie spremenila z razširieniem denarnega gospodarstva v denarno dajatev.	_
V dobi naturalnega gospodarstva se kmet ni pečal samo z obdelovanjem zemlie in z živinorejo: kmetova družina ie pridelovala tkanino, naoravliajla si obleko čevlie orodie za svoto lastno potrebo. Razvod mest. prometa, tovarniške produkcije in denarnega gospodarstva na ie nudil kmetu priložnost, nrioe-Hati izdelke svoie obrtne delavnosti tudi na trg. Državni davki in daiatve graščaka so prisilile kmeta norabiti to orilož-
! nost. Tako so iskali in našli kmet^ po- I ! stranski zaslužek v domači obrti Delali I ! so v zimskem času doma v službi kapi-: talističnih založnikov. Cim večij oa ie bil | denarni dohodek kmetov v domači obrti.
| tem večin naiemnino so mogli graščaki ; od niih zahtevati. Zato ie bilo za graščaka ugodno zameniati ne samo naturalne ! daiatve z denarnimi temveč tudi tlako j z zakupom roboto z obroki. Posebno v gozdnatih kranih kler ie bil zemelini donos nizek a so imeli kmetic leno priložnost za obrtno delo so graščaki raie da-iali gosnosko zemlio kmetom in iim nalagali zalo visoko denarno naiemnino. Samo v črnozemliu kier ie zemlia rodovitna kier ie gosposka zemlia dalala viši! donos in so kmetic imeli m_ak> prilike zaslužiti nekaj Postrani z obrtnim, delom in vsied tega nišo mogli daiati visoke najemnine so graščaki rale puščali večii del zemlie obdelovati od kmetov tlačanov
Medtem ie odpor proti tlačanstv11 vedno boli naraščal Vedno ooeostete s° se kmetic uoirali. Vedno glasneie so ^ žiti industriialci nad tlačanstvom ki imieta na grudo in onemogočuie vle?0 prehod v tovarno. Tlačanstvo v črfl zeniliu onemogočuiie razvoi notranje ‘ trga ki bi bil zmožen kupovati tovarno^ izdelke Vedno silneic ie napadala inteligenca tlačanstvo kot oviro ra^‘j produktivnih si' Rusiie. Odpor pa 'f ^ vedno slabelši ker so videli graščaki gospodarsko -z odpravo osebnega . čanstva ne bodo na slabšem. Pod kom silne notranie borbe v katero /|e šla Rusija no nesrečni krimski ^jan-moral carizem prvič kapitulirati. 1 ^ stvo ie bilo odoravtie.no z zakonom 19. febr. 1854. 1.
(1'Jalie prih.)
•e do danes stal samostoino. ie od konference nadalie hrom za samostoino srrantco.
Slovenil uradec. Tudi v Sloveniieir Gradcu so se ravnale oblasti do celjskem vzorcu uri sestavi in reklamaciji volilcev i^a konstituamo. Tako se ie zeodilo. da ie tamkaišnia občina izbacila oneko 80 volU-eev socialističneea mišlienia. s oriDombo. da so Nemci, ua drugi strani ua imaio taki fuidie volilno uravico. kateri io do zakonu jn volilnih ureduisih ne bi smeli ijneti. Delavstvo ie radi tega nasilnega Dostooania zelo razburieno. kar ie tudi razumljivo. Ja. 'a. gosDoda buržuaziia ima strali ored so-v'alizmom. zlasti v onih kraiih. kier še vlada takozvani fevdalizem. Dne 10. oktobra t. 1. so se vršile volitve zauonikov v odbor za agrarno reformo, to na gospodom nikakor ni bilo všeč. ker so soc. dem. v več kraiih zmagali. Pričeli so z faieršim terorjem nroti najemnikom zem-he. Nekateri so se celo izrazili, če naiem-J'uti ne odide io iih noženo z žendarmi. Prizadeti Dri tem so reveži, ki že do 15 In 20 let .robotaio nri raznih kauitalistič-nih krvosesih. Vorašamo torei okrajno Glavarstvo v bloveniem gradcu, če ie nri-nravlieno varovati interese revežev, to lc za oni del ljudstva, ki orioravlia Gosuodoin vsakdaini kruh. v slučaju, če se Obdo razni kaoitalisti hoteli oosluževati vašili orožnikov v svrho zatiranja dielav-mas. Prebivalstvu in celokupnemu Ofoletariiatu v Slovenjem gradcu na do-vetuo. da ie le v slogi moč.
Ljubečno ori Celju. V Ljubečnem Dri Celju se ie vršil v nedeljo 17. oktobra v gostilni Juteršek volilni shod J. S. D. S., na katerem se ie ustanovila tudi K. D. Z. Govornik, s. Koren iz Celja, je natančno Vložil pomen volitve za konstituanto. /o zaključenem shodu so se vsi vpisali v -'ftiečko - delavsko zvezo.
Trnovlje pri Celju. Tu so se na shodu, h; ga ie priredila J. S. D. S. zbrali tudi :’eftateri uristaši S. K. Z., med njimi mili glavar Mahne, kateri se ie tudi oglasil k besedi. On ie vse prinoznaval, kar tte sodr. Koren govoril, samo ie trdil, da se ie ure-'>iailo orisalo stališče, katero zavzemamo baoram kapitalistom in oderuhom. Na to *;a tou ss> K.oren in Gorjanc dala natanč-ba Pojasnila. Gospod Mahne ie tudi potr-tla ie vzela samostojna kmečka zveza starih liberalcev nekai kandidatov na . °sodo. ker iih baie sama nima. Nastalo ('/ viharno ploskanie in vsi so trdili, da bo-0 glasovali pri volitvah edino soc. dem. franko.
Brežice. V nedelio, dne 17. t. m.. i< s|,‘rvdila K. D. Z. v Brežicah dva voliln; 'zrn i vrtegu v Brežicah, drugega na Bi uh-1Si m' Clba slioda sta bila prav dobri .iskana. Poročevalec ie bil s. Bernot i;
'Ubliane, ki ie na obeh shodili v obširnen Voru naslikal sedanji položaj. Zel ji k,;;ov° Pohvale in navdušenja ni bilo m ),j.. t ne kraia. zlasti na Bizeljskem. Gine i,^1 btoramo. (ia je brežiška buržuazii; l?re!u godbo tamburašev, nai med shodon ^ Y soodniih prostorih Narodnega do da' voš da ne bodo šli hudi® na shod. To min potniki so se zelo vrezali. Na odo Vsi Baraga, da se prične sedai shod. si n, bezočni razen nar mladeničev, za bochi- SD<xlnle gostilniške prostore in si t>oinV v vrtno dvorano, ki ie bila nabiti Šd v o r n ji Wl° v a *c e v. §e drugi dan so Ijudji ^iveh .. acih shodov potrebuiemo stoina k !a na d«mokraciia itd.!« Samo ta n'i S^a stranka leži sedai na tleli da so Va shoda sta liudem odprla 'OČ torn noso^r- razlika ie med kme nikom in kočariem. S. Barag,
ic imenitno razkrinkal kandidata samo-stoinežev g. Dreka, kai ie bil leta 1911. in 1 kai ie danes. Povedal ie tudi. da g. Drek ’ ne bo uri pametnih liudeh ničesar dosegel 1 z nesramnim in netočnim, osebnim in strankarskim napadanjem svoiih političnih nasprotnikov. Le tako naprei. ,g. Drek. pa 1 bodo kmalu vsi zavedni krnetie v K. D. Z.
Resnik pri Sv. Kunigundi.
Morda ste že jnislili. da smo v našem kraju vsi zaspali. G ne. še ne! Malo smo se začeli dramiti in svita se tudi že pri nas. Zelo postajamo rdeči, kar se ie pokazalo preteklo nedelio. dne Uk t. m. Imeli smo v sosednii občini dobro obiskan shod. Ustanovila se ie podružnica Jugoslovanske sociialno-demokratske stranke. Izvolili smo si odbor ter je še ta dan pristopilo preko 20 članov pod rdečo zastavo. Priia-teiii le tako naprej, le naprei. ker le v tem znameniu bomo zmagali! Tudi moram poročati od naših sosedov visoko gori na Pohorju pri Sv. Jakobu v Resniku. Tam so imeli cerkveni shod. Ljudstva ie bilo dosti od vseh strani. To ie lepo. Pa svoiih navad niso mogli opustiti, morali so iti k vinotoču Tam so popivali vse popoldne. Fantom tega že ne moremo zameriti, a starini dedcem ne odpustimo, takim, ki imajo že bele lase in sive brke. Med niimi ie bil tudi neki župan, visoko čislan mož. Knkor povsod, tako iim ie tudi tukai z alkoholom stopila v glavo srborita kri. Spopadli so se tako zelo da iih ie menda 7 odneslo krvave butice.	Opazovalec
Sv. Lovrenc od Pohorju.
Kakor povsod, tako imaio tudi tukai pri nas klerikalni' mogočneži nastavljene pri običnskih uradih svoia iagnieta. V občini Kumen uraduje tainica, kj io zoveio za Micko s priimkom »krščanska luč dravske doline« Ali pri sestavi imenikov za volitve v konstituanto ii ie svetila ta luč menda nekai premalo, da ni videla tistih taninih elementov, kateri do njenem mnenju ne spadaio na svet. namreč soci-ialistov. Ce ie treba zapisovati moške za voiake. tedai seveda najde vse. ali volitve za delavec nimaio nobenega pomena, tako si misli ona. Z nio vred seveda tudi g. gerent in drugi, 'hoda mi sb znamo pomagati sami in si tudi bomo. Za temi volitvami prideio občinske in mi iih že težko pričakujemo, da se enkrat za vselei znebimo vsega občinskega zla ki sedai nai-boli pritiska ubogo delavsko ljudstvo. Vo-lilci. ki ste bili sedai no zaslugi farške podrepnice izpuščeni iz volilnega imenika, zapomnite si to in poidite dne 28. n*v.embra edino za delavsko, to ie ing. soc. dem. stranko v volilni boi. Pokažite, da se ne daste za nbs voditi! Torei na noge v$i in ne bobe se huiskačev. ki vam hočeio sleči hlače in napraviti za sužnie. Bogataši bi radi. da bi hm nosilo ubogo ljudstvo zopet kamne ua hribe kier bi zidali cerkve in gradove.
Vsakemu svoje — pravica pravičnim!
Preprost, a idealen kmetski fant z Dekmanec nri Sv. Petru pod Sv. goro nam ie poslal kot protest nroti zlorablia-niti duhov.skega stanu plamteč dopis. V začetku omenia dobesedno » S toplini srcem sem naoisal te besede, besede pravice. Veselo sem bil navdahnjen in besede so prikioele kar same iz moiega srca.«
Nato nadaliuie: »Videi ie vosnod vaša pravična dela in ugaiaio mu. Slišal ie vaš glas pravice in ne zavrže ga ker hubi pravico — Videl in slišal ie tudi glas krivice ki voiie oo maščevaniu krivičnih.« Čestokrat slišimo: »Sv. vero zatirate, kat.
.erkev podirate!« Toda ne. ni res! Mi. soc. demokrati hočemo pravice vsaki ži-votinii! Mi hočemo dvigniti sv..vero in sv. katol cerkev rni hočemo le zatreti skru-nitelie božiega imena in zahtevamo oošte-no duhovščino. Duhovnik ie posvečen za namestnika božiega. Toda večina duhovščine ie to pozabila. Bog pa ve. da duhovnik nima oravice se vtikati v noben drug stan. v nobeno Politiko.
Krivičnega natoluevania ne bomo več trpeli .Izpopolniti hočemo svoie živlienie •n temelj našega živlienia. naše sreče bodi pravica.
Naklonitve ustavljene. Ministrstvo financ ie odredilo z odlokom Dr. Br. 90.008 z dne 9. iuliia 1920, da ie ustavilo nakloni-lev po zakojiu z dne 28. marca 1918. drž. zakonik št. 119. Ker predvideva nova „Uredba o začasni pomoči invalidom, vdovam in sirotam«, ki izide v kratkem, državno pomoč (pokojnino, preskrbo) tudi nekaterim osebam, ki po dosedaniem zakonu niso imele te pravice, nai vložilo pri pristojnem občinskem uradu prošnjo za odmero pokojnine vse one osebe, ki jim bo sedai ustavljena nakionitev in so mnenja. aa imajo pravico do državne preskrbe. Po L juniju 192U izplačane naklonitve bodo odtegnjene prilikom odmere in izplačevanja novih preskrbnin. Gbčinski uradi vposljejo zbrane prošnje poverjeništvu za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek) v Ljubljani, istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, na se ukinejo glasom odtoka Dr. br. 09.742 tega ministrstva podpore za družine mobiliziranih in ujetih vojakov po zakonu z dne 7. julija 1917. drž. zakonik st. 31o. Družine onih vojnih ujetnikov, ki se še niso vrnili, naj vložijo istotako prošnjo za odmero in nakazanje preskrbnine.
issaKs Po svetu, aas&i
Amerika.
V Ameriki ie bila izrečena zanimiva obsodba. Neki sodnik ie izjavil, da ie članstvo v komunistični stranki zadosten vzrok, da se dotične osebe izžene iz Amerike. S to obsodbo se bodo še bavile nai-višie oblasti.
Anglija.
Milijon premogariev stavka, drugi milijon ne more delati, ker ni premoga, a obširne delavske organizacije orete. da stopilo v stavko. Tudi železničarji se on-bližuieio rudarjem in bati se ie. da vsak čas obstane promet do železnicah. Razburjenje ie tako veliko, da se vlada boii ostati v Londonu in se namerava preseliti kam na deželo. Državniki že tožijo nad dolgovi in ne vedo. kako nai iih poplačalo.
Francija
se boji. da bi se delavsko gibanje ne razširilo tudi po njej. Rudarji v Alzaciji se že pripravljajo. Stavila so zahteve po zvišanju mezd. Vlada pravi, da jim ne bo mogla ustreči. Da poravna Francija svoje dolgove, ki jih ima v Angliji, ie najela posojilo v Ameriki. Vidimo, da tudi zavezniške države nimajo sreče in da jim kapitalizem le škoduje. Namesto da bi procvitale, se poglabljajo le v dolgove. Vendar se ne spametujejo in še vedno mislijo, da je višek državne modrosti v bajonetih in uradni kapi.
Italija.
Hinavski Italijani so zopet pokazali drugo lice. Čakali so, da smo izgubili Koroško, sedaj pa trobijo v svet. da hočejo takoj in pravično rešiti jadransko vprašanje. Še včeraj so govorili, da se morajo pogajanja iz raznih vzrokov zavle-
či, danes hočejo stvar nemudoma izvesti. — V notranjosti države ni nič kaj zdravo. Govori se celo o državnem prevratu. Vlada je sicer ustavila izhajanje anarhističnih listov in zaprla anarhistične agitatorje, a gibanje se širi dalje, in slcet čisto javno.* Vlado napadajo celo lastni pristaši, to je nacionalisti in klerikalci. Pri tem raste moč socialistov. Zanimivo je. da odmevajo klici ljudske ne-zadovolinosti tudi že na dvoru ..sv. oče-ta“ v Vatikanu. Delavstvo zahteva, naj se obširni prostori, ki stoje prazni v Vatikanu, odpro, da bodo delavci pod streho. Papež s tem menda ni zadovoljen, ker je dal svoje palače močno zastražiti.
Češkoslovaška.
V glavnem mestu te države, Pragi, se zbero te dni zastopniki Poljske. Ko-munije in Bolgarije, ki se bodo posvetovali o zbližanju Poljske z ostalimi državami takozvane „maie entente", to je češkoslovaške, Jugoslavije m Komunije. Uov orili bodo tudi o morebitni vojni, ki bi jo rada vsilila Madžarska, ako se res vrne tja za kralja kak Habsburžan, cesar pa nas bog varuj!
Avstrija.
Pozornost sveta je bila preteklo nedeljo obrnjena na Avstrijo, kjer so se vršne voiuve v narodni svet. Ugibali so, kuo zmaga. Zmagalo je nazamijastvo. rroani so krščanski socialisti, ki bodo ušcaii voz napredka nazaj. Socialno demokratski državni tajniki so že odstopili m krščanski sociaici prevzamejo vlado sami. Ue že doslej Avstrija ni nikamor prisia. nuna sedaj gotovo ikc prida pričakovati. Prvi uspeti nove vlade je menda to, da stavkajo nemški šoiski otroci, ker je mestna občina odprla češko šolo.
Romunija.
Iz Bukarešta, glavnega mesta Romunije. prihajajo vesti, da se je zakon o agrarni reionni že začel izvajati. Država odkupi od veleposestnikov za dve milijardi in pol zemlje, ki jo razdeli med kmete. V poštev pridejo zlasti oni kmetje, ki so bili v vojni. V okolici Bukarešta so zemjjo že razdelili.
Madžarska
si že vedno ne more predstaviti, da je bila v svetovni vojni tepena. Vsaj tako se zdi človeku, ko čita, da jo ententa poživlja, naj vendar že odobri mirovno pogodbo. Država seveda nima časa, ker mora zbirati belo gardo in pošiljati agitatorje v sosednje države.
Turčija
si je izbrala novo vlado, ki pa razpadajoči državi najbrže ne bo mogla dosti pomagati. Turški nacionalisti divjajo po Aziji tako, kakor so svoj čas janičarji po naših deželah.
Belgija.
Socialisti v Belgiji so pripravljeni stopiti v vlado, vendar zahtevajo obširnih svoboščin in pooblastil, zlasti da se zniža doba vojaškega službovanja, da se oblasti demokratizirajo, da se zagotovi svoboda stavkanja in da se uvede neizprosen boj zoper draginjo.
Kaj je z agrarno reformo?
Z raznih strani prihajajo vprašanja, kdai se začne izvaiati agrarna reforma, oziroma kdaj se bodo vršile volitve v agrarne odbore. Ponekod so agrarni odbori že izvoljeni. Čuli smo pa, da jih gotovi krogi ovirajo pri delovanju. Informirali smo se ponovno pri raznih uradih, kjer pa nam niso vedeli nič povedati. O zadevi se bomo informirali še na- j dalje in v prihodnjih številkah poročali. 1
Pristašem K. D. Z. v preudarek.
pod jarmom, da hoče biti enakopravnim članom svobodne države. Dan 28. nov. naj bo za K. D. Z. dan zmagoslavja!
Razmere med delavskim ljudstvom, zlasti po deželi, so se pod raznimi klerikalnimi in liberalnimi vladami tako poslabšale, da ni bilo večini več možno izhajati. To pa je povzročilo, da so se jele ljudem oči odpirati. Ljudstvo ie spoznalo, kako ga izkorišča z ene strani klerikalna, z druge pa liberalna gospoda. Začelo se mu je svitati, da so besede, katere mu semintja privošči tolsti župnik ali preobjedeni gruntar le vaba, da je vse to samo laž.
Kje dobiti pomoč? Kako se dvigniti? Marsikdo je videi, kako ima gospoda urejeno, da lahko ljudstvo izkorišča. Videi in poslušal je agitatorje, ki so jih pošiljali med ljudstvo, kadar je bilo treba ljudskih glasov. Cital je časopise, ki so delali za podjarmljenje revnega ljudstva. Spoznal je, da temelji moč sovražnika na organizaciji.
Klerikalna in liberalna stranka sta na razne načine in v različnih oblikah lovile kaline na svoje limanice. Marsikdo jima je nasedel. Razumnejši je pa vedel, da se ogenj in voda ne družita, da volk in ovca nikakor ne moreta biti v enem hlevu.
Prišlo je spoznanje, da se morejo in morajo družiti enaki z enakimi, da začno boj proti zatiralcem. Iz kmetskih vrst je zadonel klic:	„Dajte nam organizacij!
■Ne maramo biti privesek farovške gospode, ravno tako tudi ne liberalnih Rakarjev. Hočemo biti združeni v pošteni stranki, ki ščiti revne sloje delavnega ljudstva!“
Na ta klic se je ustanovila za kmetski proletariat v okvirju soc. demokratske stranke Kmetska delavska zveza, katere so se oklenili vsi pošteni in razumni kmetski delavci, kočarji in drugi trpini kakor svojega odrešenika. K. D. Z. se je torej lotila dela v korist kmetskemu proietariatu. Težko ji je bilo delo, saj so ji metali z vseh strani polena pod noge. A Zveza je napredovala. Ustanovila si je list, v katerem smo začeli neizprosen boi proti škodljivcem našega ljudstva, razkrinkali smo marsikako grdobijo, kazali smo dalje in navzgor in vzbujali med ljudstvom veselje do dela in čitanja.
Naši stari nasprotniki nas niso mirno gledali Zastrupljali so v svojih listih javno mnenje z lažmi in natolcevanjem o naši K. D. Z. A ne le po listih, tudi dejansko so napadali naše ljudi. Naj omenimo le. kakim nasilnostim so bili podvrženi naši pristaši na mnogih krajih na Štajerskem. Sli so pa še dalje. S satansko zahrbtnostjo so izzvali železničarsko stavko, da so potem mogli preganjati zavedni proletariat. Pri tej priliki so denuncirali naše pristaše radi čisto nedolžnih besed. Isti ljudje, ki so v začetku v svojem klerikalnem navdušenju zahtevali republiko, so črnili naše somišljenike. da bodo menda že jutri prekucnili v krvavi revoluciu ves svet in uničili državo kakor se uniči ieračo v rokah porednega otroka Naše liudi so stavili pnd policijsko nadzorstvo in iim grozili z aretaci-'ami. Sploh so porabljali vsa dovoliena in nedovoljena sredstva, da nam K. D. Z. že v kali zatro.
Črne nakane se niso posrečile niti klerikalnim niti liberalnim mogotcem. Ljudstvo je spoznalo, kam mora iti, da pride do solnca in svobode, do kruha in spodobnega življenja. K. D. Z. se po deželi razvija in procvita, zakaj vsi zatirani silijo pod njeno okrilje.
Nasprotniki se zvijajo v zadnjih krčih. Bliža se dan, ko bo to tolikokrat varano tako izkoriščano liudstvo pokazalo z glasovnico v roki. da noče več Gveti
s Iz naše države. 0
Iz vse Slovenije, kakor tudi Hrvatske in od .drugod, poročajo o velikih manifestacijah v protest proti potvorjenemu glasovanju na Koroškem. Zal so manifestacije ponekod prekoračile mejo spodobnosti.
Iz Dalmacije prihajajo ministrstvu za agrarno reformo neprestano prošnje kmetov, naj začne že enkrat s kolonizacijo, ker je beda neznosna.
Inšpekcija dela. Ministrstvo za socialno politiko je, kar se tiče nadzorovanja dela, razdelilo ves teritorij naše države na 15 okrožij. Gre za takozvano obrtno nadzorništvo.
Popis živine iu vozil. Po naredbi min. ^ prične nadaljevanje popisa živine in vozil s H-oktobrom 1920. Za ta popis so izdane deloma iz-prernenjene odredbe, ki upoštevajo izražene želje ljudstva. Žigosanje živine je odpravljeno. Popis se vrši po možnosti v vsaki občini posebej tako, da pride popisovalna komisija v vsako občino, samo za male občine se bo živina popisovala na odrejenem skupnem zbirališču. Poskrbelo se bo, da bo vsak obvezanec opravil poP>s v enem samem dnevu in da nikomur ne bo treba čakati dalj časa. Popis je potreben v svrho vojaške razvidnosti, da vojaška oblastva dobe pregled o živini in vozilih, ki bi se v slučaju mobilizacije mogla vporabiti v vojaške n3' mene, in se vrši samo v to svrho, nikomur se P"1 pri tem popisu ne bo odvzelo ničesar.
Delavci, ne v Fraucijol Generalni konzulat v Marseillu javlja, da prihaja veliko število naši'1 podanikov v Marseille iskat dela. Dela pa je v Franciji težko dobiti, kar je za naše delavce skrajno neugodno. Večina potroši, kar je bila prištedila, ko pa je brez pomoči, se obrne n*1 nase konzulate in poslaništva za pomoč in povratek. Naše oblasti v Franciji pa nimajo sredstev za to svrho. Tako padajo delavci še v večjo bedo. Delavstvo se opozarja na to, naj 1,3 hodi v inozemstvo iskat dela.
Dobro je biti poverjeniki Poverjenikom Prl pokrajinskih vladah sc je določila dnevna p'^'1 s 340 kronami, poleg tega pa naj dobiva še vsaK član poverjenikove družine po 12 kron.
Kdor je bil zavarovan pri tujih zavaroval nieah, a je vsled vojne zaostal s plačevanj01"' ima pravico, da obnovi zavarovanje do dne i(’' t m. (plačati mora zaostale premije in Pet . stotne obresti) ali pa lahko zahteva do dne julija 1921. vrednost police, kolikor je zuu»‘l a do dne, ko se je pogodba razrušila.
Silni novi davki še niso veljavni, ker
mora
priti državni proračun, ki ga je tudi minJste1 vodja SLS dr. Korošec podpisal, še poprej P finančni odbor. Ker pa tudi možem v financ1 ^ odboru ne zaupamo, zahtevamo z vso odloči ^ jo, da novi davki ne smejo stopiti v veljnv° L prej, dokler ne odobri ■ proračuna narodno P ^ stavništvo, ki bo izvoljeno tudi s sodelovunl kmetov, katere novi davki groze udušiti. ^ Trgatev v Slovenskih goricah je dosti manj pridelka, kakor se je pričako^ Zategadelj se cene lanskemu vinu dvigajo--moštu pa še niso stalne.
Razdelitev zemlje med dobrovoljce se ^ jr, ši že prihodnji mesec. Ministra Krizman Kukovec delata na tozadevnem načrtu 4 večjo naglico.	„a
Naš parlament ga	pihne.	Ako	je	po-
soja, pride 20 poslancev. Predsednik se)l>ne bi'" ri, zaključi in določi prihodnjo itd. Ce bi ^ „aj žalostno, bi bilo smešno! Takim poslane ljudstvo navije ušesa!	Ka'
Pripravlja se nam zakon o redu in r ^ ^ fca-bo to? To bo coklja napredku, to bo ^efl10 terimi nam bodo zavezali jezike, da n,eni
kaj proti vladajoči gospodi.	Ta zakon	dr"141
... -	... niw 5klpe-
državo sramoto, kakršne ni v Pra^
državi. S tem zakonom pademo
Se P
tare.
Da bi imela vlada pri svojih nakanah proste roke, si je izposlovala od narodnega predstavništva pravico, da sme pred volitvami svojevoljno premeščati politične uradnike. Uradnik, ki višjim ne bo všeč, bo potoval v drugi kraj, kjer gospodi ne bo toliko škodljiv. Res, vračamo se v srednji vek.
Srbske kmetiške stranke bodo pri valitvah
nastopile skupno.
Proti ukaznemu zakonu so socialisti v parlamentu odločno nastopili. Pripravljeni so ga sprejeti le pod pogojem, da velja samo za to vlado i najdalje do konstituante. Tudi bi ne imel veljave, ako bi nastopilo proti njemu 75 poslancev.
Konferenca socialnih demokratov v Zagrebu je ugotovila, da se je soc. demokratska misel na Hrvatskem zelo razširila. Zlasti mnogo pristašev ima po kmetih.
Koroško izpraznimo. Vlada je odločila, da se pokorimo ukazu plebiscitne komisije ter v najkrajšem času umakne'mo s Koroške svoja civilna in vojaška oblastva. Naše čete so le začasno prihitele na Koroško, da so preprečile nemška nasilstva. — Sedaj ko to pišemo, naših čet ni več na Koroškem.
Ustavljene orožne vaje. Zaradi volitev se ustavijo poklici k dvomesečnim orožnim vajam. Dne 5. novembra odpuste domov vse tiste, ki so že na orožnih vajah.
Oprostitev vojaških vaj. Vojni minister je Uodpisal naredbo, po kateri se z ozirom na člen 3- zakona o izvedbi volitev za konstituanto določa: 1. Rezervni častniki in ostali vojaški obvezane! se ne bodo več pozvali na dvomesečne vojaške vaje; 2. rezervni častniki in vojaški obvezana, ki so bili že pozvani na vojaške vaje, a še niso odšli v vojaško službovanje, so oproščeni vojaških vaj in se ne bodo več pozivali; 3. od 27. oktobra do 3. novembra se mora izvesti odpust rezervnih častnikov in vojaških obvezancev, ki se iJbzneje ne bodo več klicali na vojaške vaje; 4. rezervni častniki in vojaški obvezanci, ki hočejo prostovoljno dovršiti vojaške vaje, morajo dobiti za čas volitev dopust;
za slučaj izredne potrebe so vojaška povelj-slva pooblaščena pozvati vojaške obvezance v s'užbovanje, vendar pa le v najbolj omejenem številu.
Okoli 0000 ruskih beguncev, ki so bili nastanjeni po grških otokih, bo prišlo tekom tega meseca v našo državo ter jih bodo nastanili v notranjosti države. Prvi transport bo prišel 22. leKa meseca.
O novem povišanju železniških tarif se zadaje čase zopet tajinstveno namiguje. Pri nas je mogoče. Ako bi sedanja gospoda še nekaj gospodarila v Beogradu, bi postale pola-8°ma železnice, kakor so že avtomobili, le go-sPoska prevozila.
, Užitnine na žganje v Srbiji ne plačujejo no-ne> Pač pa v novih pokrajinah.
Naselitev dobrovoljcev v Banatu. Minister reformo je naselil v Banatu 5000 do-Naseljevanje se v jeseni prekine in e nadaljuje spomladi prihodnjega leta.
agrarno
brovoljcev.
^	• lužni nastop dalmatinskih strank. Poslanec
v*^ - modlaka dela na to, da bi pri prihodnjih lt.Vilb v Dalmaciji nastopile vse stranke slož-v°’ in sicer tako, da bi postavile skupno listo za 11 mandatov, ki bi se razdelili na ta način, str- ' dobile demokratska stranka, kmetska 2 anka, ljudska stranka in radikalna stranka po a ^‘indata, izvenstrankarji bi dobili 1 mandat, 0clborVeh mandat'h naj bi odločil osrednji volilni
stv0 adovi centralizma. Kam pridemo, če Ijud-kaznje^ 'lnrfvi države nima nobene besede, do-s° p h s|nčaj. V glinskem okraju na Hrvatskem ^atinar atine' Med izšibanimi je več žensk. družjne S0 or°ž-n'ki ljudi zato, ker se kak član Bučici sp'	vojaški dolžnosti. V občini
ni šel k ve ni^c! sliu§ali oteti mater, katere sin 0r°žniki s,,' 'n 80 io orožn'k' zato šibali. !r' ^mete ni11,3 'Tlnožico streUall in težko ranili eŽ0 So odnpi,,fe sedai v bolnišnici v Glini. V ^Pellall 15 kmetov.
Zasilni drobiž izda zagrebška mestna občina v višini 600.000 K, in sicer 2 mil. komadov po 20 vinarjev in 400.000 komadov po 50 vinarjev. Veljavnost tega drobiža bo trajala do 31. decembra 1922.
Volilni imeniki za konstituanto. Deželno sodišče v Ljubljani opozarja občinske urade na nastopno: Po čl. 23 vol. zak. morajo biti volilni imeniki razgrnjeni v občinskem uradu celih osem dni in ima vsakdo pravico tekom teh osem dni zahtevati popravek. Da se zamore presojati pravilnost postopanja občinskih uradov in pravočasnost reklamacij, naj županstva na volilnem imeniku potrdijo od katerega dne do katerega dne je bil volilni imenik razgrnjen. (Ta volilni imenik je bil razgrnjen v občinskem
uradu od-----------do-----------županstvo---------
podpis in pečat.) Prekasno vložene reklamacije je zavrniti in v sklepu navešti, kdaj je bil volilni imenik razgrnjen. Dne 6. novembra 1920 je po čl. 50 vol. zak. imenik zaključiti. (Ta volilni
imenik se je danes zaključil. Županstvo-----------
dne 6. novembra 1920. — Podpis in pečat.) Tako zaključene imenike je poslati prvostopnemu sodišču v naknadno potrditev.
Gospodarske vesti.
Naš promet s češkoslovaško, Čehi so od prvega trenotka po razpadu Avstro - ogrske hoteli, da stopijo z Jugoslavijo v čim tesnejšo zvezo in so zato tudi zašli v imperijalistične skušnjave z zahtevo po teritorijalnem koridoru, ki bi vezal češkoslovaško z našo državo. Ko ji ni bilo mogoče tega doseči, so hoteli vsaj ekonomske zveze med njihovo državo in Jugoslavijo napraviti čim močnejše. Tako so preteklo leto izvozili v Jugoslavijo blaga v vrednosti 168.472.345 čsl. kron, a izvozili iz Jugoslavije za 243,410.657 čsl. kron. V Jugoslavijo so izvozili v glavnem sladkor, a uvozili iz Jugoslavije moko in pšenico.
Izvoz živine iz Slovenije. Finančni odbor je na svoji zadnji seji sklenil na predlog ministra za kmetijstvo, da se dovoli izvoz konj iz Slovenije, in sicer koroške ter belgijske pasme, moškega spola. Razen tega je odobril, da se Izvozi 2000 ovac za avstrijsko vnovčevalnico za živino proti jamstvu uvoza plemenske živine iz Avstrije.
Češko - poljska pogodba o premogu in nafti.
Poroča se, da je bila v Krakovu podpisana pogodba med Češkoslovaško in Poljsko o dobavi premoga in nafte v smsilu sklepa poslaniške konference v Parizu z dne 28. julija 1920 odnosno delitve tešinskega ozemlja. Češka bo dobavljala Poljski 37.000 ton premoga na mesec in 1500 ton koksa, t. j. na dan 1500 ton premoga in 500 ton koksa, mesto 3680 ton premoga in 800 ton koksa, kakor je bila določila svoj čas plebiscitna komisija. V zameno bo Poljska dobavljala Češkoslovaški 7085 ton grobe nafte in 1250 ton naftinih izdelkov. Pogodba bo veljala za eno leto.
Mednarodni kongres za ureditev železniška ga prometa bo dne 15. t. m. v Parizu. Na kongresu bodo reševali vprašanje o direktnem potnem prometu, o potnikih in o carinskih olajšavah.
Cene usnja v inozemstvu. Kvadrat telečjega boksa stane v Nemški Avstriji 105—140 K, v naši valuti 42—56 K. na Češkem 30—35 K, v naši valuti 50—60 K, pri nas pa 80 K. Kilogram črne kravine stane na Ogrskem 520—340 K, v naši valuti 200 do 210 K, pri nas pa 260 K.
Cena surovim kožam. Na zagrebški klavnici so nagnali cene surovim govejim kožam na 56 K po kg. Tako visoka cena se brezdvomno ne bo držala, ker trgovci ne najdejo nobenih kupcev za tako ceno.
Jugoslavija in Avstrija sta sklenili trgovinsko pogodbo na isti osnovi, kakor sta sklenili trgovinsko pogodbo Italija in Avstrija. Po tem sporazumu pošlje jugoslovanska vlada na Dunaj 15.000 ton žita In 40.000 ton turščice. V kratkem odpošljemo še drugih 50.000 ton žita in 110.000 koruze ter 10.000 ječmena in drugih živil. Zato
bo pa Avstrija dovolila izvoz kovin, prevoznih sredstev, tkanin, papirja, kemikalij, barv in lokomotiv.
Vprašanje odškodnine. »Politika« piše:	V
Beogradu pričakujejo prihod g. Boškoviča, člana mednarodne reparacijske komisije šele koncem tega tedna. Kakor smo že javili je vlada poklicala g. Boškoviča, da razloži kako sedaj stoji vprašanje glede odškodnine. Trdi se da so zavezniki ponudili naši državi kot odškodnino en del ameriškega, angleškega in francoskega vojnega materijala, ki se nahaja na Francoskem in na bivši solunski fronti.
Trgovina na Reki. Reška reggenza je izdala dekret, po katerem se ustanovi posebna komisija, da proučuje način, kako bi se povzdignila trgovina in industrija na reškem ozemlju. Nadalje je reggenza odredila, da se smejo na Reki namesto drobiža uporabljati samo reške in italijanske znamke. Kdor bo rabil drug drobiž, bo kaznovan z globo 10 do 500 lir in se mu even-tuelno odvzame trgovina.
Izvoz in cena pšenice. Finančni minister Stojanovič je o priliki posveta o davku na obrt izjavil, da se od 15.000 vagonov za izvoz dovoljene pšenice ni izvozilo iz naše države nič več kot 800 vagonov. Ta izjava finančnega ministra mora pač iznenaditi vsakega. Že cela dva meseca prinašajo naši časopisi poročila o povišanju cen pšenici, o dnevnem povpraševanju itd. In sedaj, ko se je pšenica podražila pri kilogramu za več kot 3 K, poroča minister, da se je izvozila malenkostna množina. In res, teh 800 vagonov pšenice je kupila za izvoz Nemška Avstrija. Zakaj neki se je pšenica za toliko podražili? Ali je mar kmet spravil ali pa še bo ta dobiček? Niti najmanje! Z žitom kupčujejo razne banke in špekulanti in teh se je prijel ves dobiček, dočim je kmet prejel to, kar si je krvavo prislužil. Strokovnjaki pravijo, da bi se smela z ozirom na malenkostni izvoz pšenice zvišati cena pri kilogramu največ za 50 vin. pri kilogramu. Na račun 15.000 vagonov so pokupile banke in gotovi špekulanti pšenico, ki jo mislijo sami izvažati ali pa čakajo dobrih kupcev, ki se pa doslej_ še niso pojavili. To bi bil prvi vzrok povišanju cen. Drugi vzrok je, da so razni zasebniki, trgovci in aprovizacije, boječi se, da bo vsled izvoza pričelo primanjkovati pšenice, jo pričeli nakupovati. Zdi se pa, da se je položaj spremenil in da bodo pričele cene pšenici padati posebno vsled tega, ker se ni posrečila kupčija s Čehoslovaško, kjer so ovire za uvoz tako velike, da je naš izvoz, skoro onemogočen.
Oblačilno blago iz Poljske. Ker je upati, da se kmalu konča vojna med Poljsko in Rusijo, smemo pričakovati, da dobimo oblačilno blago iz poljskih tvornic, in sicer bi bilo to blago vsled nizkega kurza poljske marke ceneje, kakor ga dobivamo iz Italije in Češkoslovaške. En meter sukna iz Poljske bi veljal pri nas 300 do 400 kron.
essa Drobiž.
O pomlajenju človeka. V Zanderevem inštitutu v Nauheimu je dunajski profesor Lich-tenstein predaval o svojih izkušnjah pri uporabi Steinaehovih metod za pomlajenje. Steinach je odstranil pri starih podganah vse znake starosti. Stare mršave podgane brez dlak so se začele zopet debeliti, dobile so apetit in spolni nagon. Steinach je starim podganam podaljšal življenje za 18 mesecev. LIchtenstein je v svojem predavanju rekel: Jeseni 1. 1918. mi je Steinach sporočil svoje uspehe, ki jih je imel pri podganah, ter me pozval, da po njegovi metodi izvedem operacije na ljudeh. Svoje poizkuse sem nato izvedel na bolnikih ob priliki drugih operacij. Najvažnejše Steinachove metode, t. j. podvezavanje semenske žleze, se je že preje izvajalo. Prvo operacijo sem izvršil 1. 1918. Tretji mesec po operaciji se je človek v resnici začel hitro debeliti, koža je postala zopet gladka, začeli so rasti novi lasje in zvečala se je telesna moč. Ta izfirememba traja še sedaj. Drugič sem operiral 721etnega starca, pri katerem so nasto-
pile enake izpremembe. Starec je postal zopet potenten. Tretji pacijent je bil 61 let stari uradnik, ki je tehtal 43 kg. Pet mesecev po operaciji je bil še vedno enak, potem pa se je tudi on pričel debeliti, roke se mu niso več tresle in seksualni nagon se je poživel. Sedaj se ta človek bavi celo še s turistiko. Nad nekim drugim pacijentom sem že skoraj obupal in sem mislil, da umre, toda po 5 mesecih se je začel popravljati. V dveh slučajih sem imel neuspeh.
Kaznovanje bolgarskih vojnih krivcev. Sofijski list »Zarja« poroča, da bo po naredbi glede kaznovanja krivcev narodne katastrofe poklica-«ih pred sodišče na razgovor več bolgarskih višjih uradnikov zaradi zločinstev v okupirani Srbiji.
Klobuk Deschanelove žene. 1 ridesettisoč amerikanskih modistk je sklenilo podariti ženi francoskega predsednika Deschanela častno darilo v obliki klobuka. Klobuk je bil jako dragocen, okrašen je bil z devetimi rajčicami, katerih vsaka je stala 500 dolarjev. Klobuk je v celem stal 5000 dolarjev, v našem denarju malo manj kot pol milijona kron. Toda trud ameriških modistk je bil zastonj, ker gospa Deschanelova kot predsednikova soproga po vladajočih nazorih ni smela sprejeti oficielnega inozemskega darila.
Pepel dveh mož. Angleški listi poročajo, da je neka bogata newyorška vdova dala sežgati v krematoriju ostanke svojih dveh mož. Pepel je shranila v žaro, ki je imela dva dela. Pred kratkim je morala dati žaro popraviti, pa so vsled nerodnosti zmešali pepel obeh pokojnikov. Bab-jeverni vdovi je pripravil zmešan pepel obeh mož toliko strahu, da je težko obolela na živcih. Vdova toži sedaj dotično tvrdko, ki je žaro popravljala za odškodnino. — Pripomniti moram, da se je ta dogodek odigral baje v New Yorku, in amerikanske zgodbe se slišijo kakor znano, bolj smešne kot resnične.
Celo mesto pod zdravniškim nadzorstvom. V kalifornijskem mestu Cerito, ki šteje okoli 1200 duš, je vse prebivalstvo popadla velika strast do špiritizlranja. Okoli 30 žensk je pri kll-cinju duhov že zblaznelo in so jih morali odpeljati kot neozdravljive v blaznico. Neki družinski oče je sežgal velikansko svoto bankovcev kot »darilo za duhove«, katerim se je v svoji babjevernosti bal zameriti. Mož je to.storil navzlic temu, da so njegovi otroci umirali lakote. Oblasti so radi razširjene špiritistične kuge dali vse prebivalstvo mesteca pod zdravniško nadzorstvo.
Strašen zločin. Iz Kaira poročajo: Policija v Kairu je pri neki raciji odkrila v nekem sumljivem nočnem zabavišču strašen zločin. Našla je potni kovčeg, v katerem je bilo 20 odsekanih ženskih glav. Trupel teh žensk niso mogli najti. Preiskava je dognala, da so v dotični lokal Izvabljali neznani zločinci žene in dekleta pod pretvezo, da jim poskrbe službe ali pa da dobe kakšnega bogatega ženina; tam so jih potem ubili in oropali. Za zločinci ni nikakega sledu.
Nenavadna halucinacija. Neki bančni uradnik iz Rovinja se je nedavno vračal po noči proti domu. Ker je bil dež, je šel ob zidovju hiš, da se bi malo obvaroval mokrote. Naehkrat zapazi na sredi ulice veliko množico ljudi, bosih in zavitih v bele rjuhe, in vsakdo je imel v desni roki malo svetilko. Vsi so imeli steklene oči in prsteno-rujava lica. Bančni uradnik bi moral iti naprej, pa se je rajše vrnil, da bi se izognil tej čudni procesiji. Toda komaj je napravil par korakov, je že opazil, da prihaja z druge strani enaka procesija. Ta množica čudnih prikazni ga je prisilila, da je stopil na sredo ulice. Vsi so ga gledali. Sedaj je šele opazil, da nosijo na vrvicah privezane male mrtvaške glave. Bančni uradnik je korakal polagoma naprej in ko je prišel do ■cerkve, se je procesija nehala. Zadnja oseba v procesiji, neka žena, mu je rekla tiho: »Mi smo duše iz vic; prihajamo iz pokopališča in gremo v cerkev.« — Dotični uradnik je bil živčno bolan in je bila ta prikazen halucinacija. Mož pa tudi drugače ni bil pri pravi pameti, kajti dva dni po tej čudni halucinaciji so ga prepeljali v norišnico.
Založba in laat konzorcija .laudalri (»s*4.
Zabavni kot.
Iz norišnice. Deželni predsednik vpraša zdravnika v blaznici: „Ali se ne pripeti kdaj pomota, da sprejemete v blaznico zdravega člo^-veka?« Zdravnik: »Brez skrbi! Ako je tak človek nekaj tedijov v mojem zavodu, postane gotovo blazen.«
Kraljeva milost. Kralju so sporočili, da živi r njegovi državi mož, ki je bil rojen leta 1821. Kralj, vzradoščen nad tem, je izjavil: »Milostno odredim, da bodi mož že letos 100 let star. Kdo ve, ako bo revež doživel prihodnje leto.«
Višek ponižnosti. Vladar, ogledujoč mestno knjižnico, je vprašal župana, zakaj so knjige narobe vložene v omarah. Župan: »Visokost, mi vendar ne smemo trpeti, da bi Vam knjige kazale hrbet!«
Listnica uredništva
Na vprašanje dopisnika K. iz Kostrivnice, odgovarjamo, da se bodo volitve vršile s kroglicami in skrinjicami. Skrinjice bodo nosile napise strank. Vsaka stranka bo imela svojo skrinjico. Opozarjamo Vas, da prečitate »Volilni red v konstituanto«, ki ga je priobčeval »Ljudski glas« v zadnjih številkah. Ako veste, da je edino soc. demokratska stranka zaščitnica proletariata po deželi, se Vam ne bo težko odločiti, da vržete svojo volilno kroglico v skrinjico JSDS.
Uredništvo.
St* preveč občutljivi za mrzil zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Fellerjevirn pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčuioče sredstvo? Poslužite se je Fellerjevih pravih Elza-kroKljic; 6 škat-ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugcn V. Feller, Stublca donja, Elza trg št. 358, Hrvatska.	F.
M&i-poctaane
sfenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'-—, za podgane in miši K 10-	; za ščurke, a posebno močna vrsta
stane K 20-— ; posebno močna tinktura za stenice K 12‘—; uničevalec molje K 10 — ; prašek za uši v obleki in perilu K 10-— in 20"—; proti mravljam K 10	; proti uSi-m pri perutnini K 101—;
prašek proti mrčesom K 10 — in 20 —, proti ušem pri ljudeh K 5'— in 10 — ; mazilo za uši pri živini K 6'— in 10 —; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjndi (uničevalec rastlin) K 10 —i mazilo proti garjam K 12'
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jfinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
COSULICH-LINE
»sr* Hočete obdržati svojo lepoto! Hočete imeti kakor baržun mehko kožol Nočete solnžnlh peg, mozoljev In ogrcev! Uporabljajte Fe 11 er j e vo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo p o m a d o I Občudovani bodete! Zavidanil I lonček 9 K. No. III močnejše vnte 12 K K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 16 K. u
Hotele Imeti lepe, zdrave lase!
Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No.
Dl 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 60 v.
S	in 8 K.	::	::
Mučijo Vas kurja oteza!
Fellerjev prav turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več Nobenih žuljev!
Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika ;:	n	škatlja 6 K.	g ::
Želite le kaj!
Ftllerjeve Elza umivalne pastil je (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipatni prašek preti potenju. 1 škatlja 6 K. FeHtrjev mentolnl črtnik zoper glavo- In zobobol. 1 škatljica 4 K.
Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 veiika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
EUGEN V. FELLER, Ijekarnar
Stubica Donja Elza trg Ur. 334 (Hrvatska).
= T^5Y—&MERIK A =
New - Jork — Buenos — Ayres — v Rio di Janelro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.

ji
registroftna zadruga z omejena zavezo
■prejem« hranilu« vlo«r*> vsak delavnik od 8. do 13. or* in jih obreatnje po čistih
mr 47.
Rentni davek piača drnfttvo iz evojeja. Obresti se kapitali*ir*J» polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoro-I*ono|flsi daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na oBcbd* kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic* a« eakomptajejo po bančni obrestni men.
Mr Editi, ms deMi denarni zavod.

Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
delavski
dnevnik
Zatorej sezite po njem!.. Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej !
Le „Naprej* spada v naše družine!
Proč z meščafl' skimi listi!
Mesečno stane 20 kron.
Naroča se upravi „Napr J Ljubljana, čiškanska ul-
Tiaka „Učitaljaka tiskarna" v Ljubljani
Sirite naš jjgl
Obluatam je odgovoran I«»- M>be