Proti divjakom. (Iz učiteljskih krogov). Ko so bile zadnje deželnozborsk.e volitve, je v splošni skupini kandidiral za Narodno stranko tudi gotoveljski nadučitelj Brinar. Na svojih lepakih, ki jih je razposlal v, volilnem boju, je javno prosil, da se naj vrši ves volilni boj zanj v dostojni obliki, ker bi on kot vzgojitelj slovensko mladine raoral obsojati vsako nasilnost in surovost. Brinar je propadel, PiŠek je zmagal, a vendar mi je ostala Brinarjeva javna prošnja v trajnem spominu, Tovariš Brinar se mi je samo z ono prošnjo izredno priljubil. Da, mi učitelji moramo biti vsepovsodi vzgojitelji ljudstva, in sicer vzgojitelji k dobremu in plemenitemu. Toda kar se zopet sedaj godi v nekaterih' spodnještajerskjh okrajih, mora napolniti vsakega poštenega feloveka z žalostjo in s strahom za bodočnost slovenskega Ijudstva. Mladina se javno zapeljuje od N. stranke k surovostim, in surovosti se ji slikajo kot nekaj vzvišenega. Organizira se za dejanske napade na osebe, ki so stranki neljube. Odrasli možje se vneraajo za silovitosti. Nikjer se v liberalnih listih in družbah ne obsoja več podivjanost, ampak se hvali in povelifiu]e. Za božjo voljo, Slovenci, kam plovemo? Odkrito priznam, da sera bil dosedaj sicer ne v zasebnem življenju, temveS v politiki na strani liberalne stranke. Volil sem vedno ž njo. Toda sedaj; ko gledam, kako ta stranka uSi in bvali nasilja, kako hofce vzgojiti doslovno nažo mladino za zločince, se s studom obrafiam proč od te strapke. T-ako se ne dela za lepšo bodognost slovenskega naroda. S podivjanostjo si Se nikdar ni nihfie zasigural za bodočnost lepših dni, zato sem prepričan, da jih tuidi liberalna stranka pe bo nažemu ljudstvu. Zalostno pa je, da je med nami Slovenci splori kaj takega mogoče, kakor dela liberalna stranka zadnje dni,