jrfJ Q ^ TI ^E-ZANA Jj l^Jjfk« OBČNA KOMEN festivalkras 20Q Četrtek, 18. avgust ob 20.00 uri Gorni Kramer Quartet KRIŽ (Santa Croce) BITA mmx P.-^OwaOfewaSoöO Marko Sosič o svojem literarnem ustvarjanju in aktualnih temah >/10 Mara Černic: »Z ukinitvijo goriške pokrajine bi se znižala raven zaščite« / 12 ¿H// 0 1 TI ® i -L-:.- OBČINA KOMEN festivalkras 2011 Četrtek, 18. avgust ob 20.00 uri Gorni Kramer Quartet KRIŽ (Santa Croce) BITA Primorski Bomo še mi zahtevali priključitev k Sloveniji? SandorTence Župan občine na otoku Ca-praia, ki zaradi premajhnega števila prebivalcev tvega ukinitev, grozi z referendumom za priključitev otoka k Franciji. Pri tem se sklicuje, da je toskanski otok v Tirenskem morju nekoč pripadal Korziki in torej Franciji. S priključitvijo k Franciji in tudi Švici grozi kar nekaj mejnih občin, o pravem revoltu pa poročajo iz Sondria, kjer zaščitniki tamkajšnje pokrajine napovedujejo referendum za priključitev k Švici. V naši deželi na srečo ni še nihče predlagal priključitve Repentabra ali Števerjana k Sloveniji, če izvzamemo čustveno, a razumljivo reakcijo števerjanske županje Franke Padovan (povzeli so jo nekateri italijanski mediji) o kulturni in zemljepisni afiniteti njene občine s sosednjo slovensko občino Brda. Ta afiniteta obstaja in ni edina v našem prostoru. Predlog za ukinitev pokrajin z manj kot tristo tisoč prebivalci, ter občin, ki ne dosegajo tisoč prebivalcev, je resna zadeva. Osebno mislim, da je stvar zelo težko izvedljiva in po svoje tudi napačno zastavljena, res pa je, da je resna reforma lokalnih uprav v Italiji nujno potrebna. Ne samo zaradi visokih stroškov politike, temveč tudi in predvsem zaradi neskončne birokracije, ki tudi po krivdi uprav duši Italijo. Če bo Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina v zvezi z upravami količkaj osvojila vladni varčevalni paket, bodo morebitne spremembe zelo vplivale tudi na naše okolje. Večina Slovencev živi v tržaški in goriški pokrajini, ki naj bi ju združili, ukinitev pa tvega deset občin iz območja, kjer je v veljavi zaščitni zakon za slovensko manjšino. Deželni svetnik Igor Gabro-vec je pravilno opozoril manjšino, naj resno pristopi do teh vprašanj in naj v primeru potrebe izdela svoje predloge tako o pokrajinah, kot tudi o občinah. Sklicevanje na mednarodne pogodbe je seveda dobrodošlo, ne more pa biti to edino »orožje« za nasprotovanje morebitnim radikalnim ukrepom deželne uprave. Na območju, kjer živijo narodne in jezikovne manjšine, morajo biti ukrepi z zvezi z lokalnimi upravami prilagojeni tej danosti. Slovenska oblast tega ni upoštevala, ko je prižgala zeleno luč ustanovitvi občine Ankaran. Stvar je na splošno precej zapletena in se nas tiče kot italijanske državljane in kot pripadnike slovenske narodne skupnosti. Ta dvojnost sodi v našo usodo, zato bi bilo koristno, da bi imeli tudi na zgoraj navedena vprašanja pripravljene odgovore. dnevnik ČETRTEK, 18. AVGUSTA 2011 Št. 195 (20.210) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € gospodarstvo - Sarkozy in Merklova nista prepričala vlagateljev Finančni trgi neenotni, vrednost evra pa navzgor Predloge z nemško-francoskega vrha pa so pozdravili v Evropski komisiji trst, koper - Pet oseb v priporu, dejavnosti na Krasu in Obali Italijanski in slovenski organi pregona prestregli preprodajo vojaškega orožja Med kosi orožja, ki so jih zasegli tržaški finančni stražniki, so tudi raketa in raketomet vrste bazuka ter avtomatska pištola UZI z dušilcem kroma TRST, KOPER - Tržaški finančni stražniki, ki so skupaj s koprskimi kriminalisti več mesecev opazovali skupino preprodajalcev orožja, so vedeli, da imajo opravka s pomembno mrežo, ki ima svoje lovke v raznih državah. niso pa pričakovali, da bodo v avtomobilu, parkiranem na območju blizu Padrič, našli bazuko - ročni vojaški ra-ketomet, ki ga po svetu uporabljajo za obstreljevanje tankov, helikopterjev in podobno velikih tarč. Poleg tega so v okviru preiskave »Shooter 2011« zasegli še izraelsko polavtomatsko pištolo - brzostrelko UZI, revolver znamke Smith & Wesson, pištolo in slabih 700 gramov mamil. V sklopu usklajenih akcij na Krasu (na obeh straneh meje) in Obali so odvzeli prostost petim osumljencem, trem slovenskim in dvema italijanskima državljanoma, doma iz Boršta in Jamelj. Po daljšem zatišju se je obnovila tradicija iz 90. let, ko je orožje iz balkanskih držav potovalo v Italijo, pomembni členi verige pa so bili tudi takrat Slovenci z obeh strani meje. Preiskovalci zaenkrat niso ugotovili, komu je bilo tako nevarno orožje namenjeno. Na 5. strani BRUSELJ - Osrednje evropske borze so trgovalni dan sklenile neenotno. Medtem ko so se tečaji v Frankfurtu in Londonu nekoliko znižali, so se delnice na pariški borzi v povprečju podražile. Evro se je v primerjavi z dolarjem nekoliko podražil, zvišale so se tudi cene nafte. Negotovost finančnih trgov je treba pripisati dejstvu, da Sarkozy in Merklo-va s svojimi predlogi na torkovem srečanju v Parizu nista prepričala vlagateljev. Zato pa so predloge - še posebej tistega o vzpostavitvi gospodarske vlade območja evra - s francosko-nemškega vrha pozdravili v Evropski komisiji. Na 11. strani Pošta Slovenije: Sanzin nastopil funkcijo Na 2. strani Fabio Ruzzier o poklicni poti in športnim uspehih Na 6. strani V Tržiču prijeli tatova iz Mongolije Na 13. strani Slana globa zaradi odpadkov na pločniku Na 13. strani Jadranovci začeli priprave na novo sezono Na 17. strani pokrajina trst Nove izkaznice: zmedi s šumniki še ni videti konca TRST - Mnogi pripadniki slovenske manjšine, ki imajo šumnike v imenih in priimkih, dobivajo v teh dneh po pošti na dom nove zdravstvene izkaznice. Nekatere s pravilno navedenimi imeni in priimki, druge pa brez strešic. To povzroča upravičeno nelagodje med prejemniki novih dokumentov. Na Agenciji za prihodke obljubljajo, da bodo problemi kmalu rešeni. Za težave krivijo državno administracijo, kjer očitno še niso povsem prilagodili svoje računalniške sisteme novi okrožnici o slovenski abecedi. Na 3. strani gorica Zasegli oblačila, gorivo, cigarete, drogo in motorja GORICA - Okrog trinajst tisoč kosov oblačil, preko tristo litrov goriva, triintrideset kilogramov cigaret, štiriintrideset gramov marihuane, hašiša, kokaina in ekstazija ter dve motorni kolesi. Osebje goriškega pokrajinskega poveljstva finančne straže je v poletnih mesecih in predvsem v dneh okrog velikega šmarna izvedlo poostren nadzor, v okviru katerega je zaseglo veliko količino blaga, ki je bilo ponarejeno, ukradeno ali pretihotapljeno v Italijo. Na 13. strani trst - Muzeji zvečer Poletni gledališki in glasbeni večeri Htatti a ■ HM^H^HV Ml - j 2 Četrtek, 18. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / kobilarna lipica - Pogovor z direktorjem Tomijem Rumpfom »Kaj je povzročilo smrt petih lipicancev, še ni znano« Lupanin in ferunon verjetno vnesena v telesa konj umetno - Naredil bom vse, da zadevi pridemo do dna LIPICA - V Kobilarni Lipica (KL) je 12. marca letos zbolelo 12 konj. Od teh so tri prepeljali na kliniko Veterinarske fakultete v Ljubljani, kjer pa se je njihovo zdravstveno stanje kljub terapiji tako poslabšalo, da so dva morali usmrtiti. Tretji konj je po terapiji ozdravel. Drugi dan je v KL poginil še eden od obolelih konj. V prvi polovici julija sta na enak način poginila dva lipicanca. Skupaj torej pet. »Toksikološke in kemične analize so pokazale vsebnost različnih snovi v telesnih tekočinah, med drugim tudi lupanina in fenu-rona, ki sta bila najverjetneje umetno vnesena v organizem konj,« piše v poročilu o izvedenih ukrepih in ugotovitvah Veterinarske uprave (VU) v zvezi s pogini konj marca letos. Lupanin je alkaloid rastlinskega izvora, fenuron pa je v osnovi herbicid. Poleg tega pa je bil v telesnih tekočinah poginulih lipicancev prisoten še di-metilsulfon, ki se pogosto uporablja kot prehranski dodatek. »Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je skozi toksikološke preiskave krme, slame, krmnih dodatkov ter telesnih tekočin poginulih živali ter vzorca, vzetega iz živali, ki niso kazale znakov obolenja, ugotovil, da vzrokov za pogin ne gre iskati v krmi,« je povedal direktor KL Tomi Rumpf. Tretjino krme v Lipici pridelajo sami, preostalo pa kupujejo od kraških in brkinskih kmetov. Nekaj kupujejo tudi na Pivškem. »Na Biotehniški fakulteti so opravili natančno botanično raziskavo rastlin s travnikov, s katerim dobivamo seno ali na njih pasemo. In v nekaterih rastlinah je bil najden lu-panin,« je še dejal Rumpf. Torej se samo po sebi postavlja vprašanje, da je strup ali nekdo umetno vnesel v živali, ali da se tvori pri pres-navljanju, torej v kemičnih procesih, v telesih lipicancev. Na to bodo morali odgovoriti strokovnjaki fiziologije in patofiziologije, in sicer v smislu, pod kakšnimi pogoji lahko pride do tega, da se strup tvori endogeno. Nekateri manjši zasebni rejci lipicanca pravijo, da se v Lipici premalo dela s konji, da živali predobro jedo in ne uspejo prebaviti vse hrane. V zvezi s tem naj povem, da se konji hranijo različno, odvisno od dela, ki ga opravljajo. Kobile z žrebeti gredo na pašo praktično vsak dan, ob vsakem ugodnem vremenu, nastopni konji in konji v treningu pa delajo vsak dan najmanj eno uro. Konje razgibavamo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Bi lahko bil vzrok za obolenja dejstvo, da je pasma lipicancev preveč zaprta oziroma gensko preblizu? To vprašanje sem stroki zastavil tudi sam, vendar sem dobil negativen odgovor. Pojasnili so, da redijo lipicance tudi drugi rejci v državi, pa takih težav nimajo. V zvezi s tem bi dejal še naslednje, da so težave rejca, ki ima tri ali pet lipicancev, drugačne, kot pri nas, kjer je koncentracija konj velika. Smo edina kobilarna na svetu, ki redi samo eno pasmo konja. Nikoli v zgodovini ni bilo več živali, kot jih je danes (letos 350 konj). Vse, kar delamo, pa delamo v skladu z rejskim programom, ki so ga potrdile vse strokovne ustanove, poklicane za potrditev tega programa. Zanimivo je, da so pogini pogostejši pri žrebcih, ki so v nastopih in treningih. Kobile poginjajo iz drugih razlogov. Postavlja se vprašanje, ali hoče kdo namerno škodovati KL? Kobilarno Lipica že več let spremlja negativna podoba v javnosti, zato je bil eden od mojih ciljev ob prihodu, da bi vzpostavil normalne razmere v javnem zavodu. KL je nacionalni ponos, veliko truda smo že vložili v to, da bi ji vrnili nekdanji ugled in jo uveljavili kot avtohtono kobilarno za pasmo lipicanca. Z dokazovanjem tega imamo v tujini veliko težav. Lani smo zabeležili 20-odstotno rast pri turističnem obisku, s poslovanjem v prvi polovici sezone letos smo zadovoljni. Do pri-četka zime je na programu še nekaj večjih konjeniških dogodkov. Zato bom zelo razočaran, če se bo na koncu ugotovilo, da Več kot pet mesecev po smrti prvih treh lipicancev, še vedno ni znano, kaj jih je ubilo arhiv Direktor KL Tomi Rumpf bi kdo namerno želel škoditi KL. Saj ne škoduje meni kot direktorju, ampak celotni kobilarni. Zato v Lipici pričakujemo od veterinarske stroke, da na podlagi ugotovitev mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo ugotovi, kako so se strupene snovi znašle v konjih. Kaj če krivca ne boste našli? Naredil bom vse, da bomo zadevi prišli do dna. Zato v vsakem primeru obvestimo veterinarsko inšpekcijo, vse strokovne ustanove in tudi kriminaliste, ker želimo, da raziščejo vzroke. Irena Cunja slovenija - Slovesnost že v torek Dan združitve Slovencev iz Prekmurja z matico MURSKA SOBOTA - V Sloveniji je bil včeraj državni praznik - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga praznujejo od leta 2006, gre pa za praznik, ki ni dela prost dan. Na ta dan se je pred 92 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in ple-biscitarno podprlo priključitev Prekmurja k matici. Prekmurje, ki je bilo več kot 900 let zunaj slovenskega ozemlja, je po razpadu Avtro-Ogrske po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zunaj nje pa so pod Madžarsko ostali porabski Slovenci. Območje Prekmurja so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919, za datum praznovanja pa je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju. Osrednja prireditev je bila v torek v Murski Soboti. Slavnostni govornik je bil pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, prireditve pa sta se udeležila tudi premier Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Pavel Gantar. Štefanec je v govoru opozoril, da je Prekmurje za mnoge nekakšna eksotika. Hkrati pa je Prekmurje lahko po njegovih besedah svetel zgled, saj v njem ne poznajo radikalnih notranjih ideoloških delitev. Tudi sobivanje različnih narodnosti in ver je zgledno. Borut Pahor pa je v izjavi za medije poudaril, da je bila proslava državna proslava, čeprav je so-boški župan Anton Štihec oblasti v nagovoru očital, da je uradna državna proslava le vsakih pet let, tako da so jo morali Prekmurci tokrat pripravili sami. (STA) Bajuk bo pokopan z vojaškimi častmi LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji dopisni seji odločila, da bodo ob smrti nekdanjega predsednika vlade Andreja Bajuka, ki je bil en mandat tudi poslanec DZ, en mandat pa finančni minister, pripravili pogreb z vojaškimi častmi. Datum pogreba sicer še ni znan. Po besedah predsednice NSi Ljudmile Novak bo pogreb v nedeljo ali ponedeljek. Sklep o določitvi protokolarnih pravil sicer ne določa posebnih slovesnosti ob smrti nekdanjega predsednika vlade, pravila službe v Slovenski vojski pa določajo, da lahko vlada določi izvedbo pogreba z vojaškimi častmi za osebe po njeni presoji, so po seji vlade zapisali v sporočilu za javnost. Takšna določitev je po njihovih navedbah tudi v skladu z željami bližnjih sorodnikov pokojnika. Žalna knjiga na konzulatu v Trstu TRST - Na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu so odprli žalno knjigo, ki bo odprta od danes do petka, 26. avgusta 2011 med 10. in 14. uro. V tem času lahko vsi, ki to želijo, izrečejo sožalje ali se poklonijo spominu nekdanjega predsednika slovenske vlade Andreja Bajuka. Vrata bo zaprl Kinoklub Vič, septembra ponovno odprtje Kina Komuna LJUBLJANA - Kinoklub Vič bo 22. avgusta zaprl svoja vrata. Z zaprtjem Kinokluba Vič se programska ponudba seli v center Ljubljane, kjer bo v septembru vrata ponovno odprl Kino Komuna. Ta pa bo po novem tudi eden izmed gostiteljev mednarodnega filmskega festivala Liffe, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi centrov Kolosej. Od njegovega odprtja leta 2005 do danes so v Kinoklubu Vič zabeležili 242.000 obiskovalcev. Predvajanih je bilo 6646 predstav, 354 različnih filmov in 150 premiernih naslovov. Videti je bilo mogoče filme, kot so Petelinji zajtrk, Kraljev govor, Življenje v rožnatem, Ču do vi to, Neprijetna resnica in druge, ki so se povzpeli med deset najbolj gledanih filmov na tem mestu. V letih od 2005 do 2010 je Kinoklub Vič gostil mednarodni filmski festival Liffe. V času festivala je v petih letih prag dvorane prestopilo skoraj 58.000 obiskovalcev. Skupaj je torej Kinoklub Vič gostil 300.000 obiskovalcev, so še sporočili. ljubljana - Konec počitnic za poslance Pahor v DZ poslal odstopno izjavo Kresalove LJUBLJANA - Premier Borut Pahor je včeraj predsedniku DZ Pavlu Gantarju poslal obvestilo, da je Katarina Kresal odstopila z mesta notranje ministrice. Poslanci se bodo tako morali prej vrniti s počitnic, saj mora biti seja DZ, na kateri bodo obravnavali odstop, sklicana v tednu dni po prejemu pre-mierjevega obvestila. Poslovnik DZ namreč določa, da se obvestilo o odstopu ministra uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Tako mora biti seja, na kateri bodo poslanci obravnavali odstop Kresalove, do 24. avgusta. Parlamentarne počitnice naj bi sicer trajale do 31. avgusta. Kresalova je prejšnji teden nepreklicno odstopila z mesta notranje ministrice. Za odstop z ministrskega mesta se je odločila potem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije v sredo ugotovila, da ravnanje pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ustreza definiciji korupcije. Že dan prej je računsko sodišče omenjenemu poslu iz- dalo negativno mnenje. Takrat je Kresa-lova premierju ponudila svoj odstop, vendar ga Pahor ni sprejel. Kresalova je ob sredinem odstopu z mesta ministrice za notranje zadeve napovedala, da bo šla po zaupnico na svet stranke LDS. Ta bo po besedah predsednika sveta LDS Antona Anderliča prihodnji teden. Prihodnji teden - pred izredno sejo državnega zbora - pa se bodo sestali tudi poslanci SD. Kot je povedal vodja poslanske skupine SD Dušan Kumar, posamezni pogovori glede trenutnih političnih razmer potekajo tudi v počitniškem času. Kumer je izpostavil, da je do volitev treba zadržati normalno delovanje države oz. vlade, da se "ne bi predali trimesečni evforiji" v obliki predvolilne kampanje. Da v SD v teh dneh razmišljajo o posebnih sestankih na temo predčasnih volitev, je za STA potrdil tudi predstavnik SD za strateško komuniciranje Denis Sarkic. Ti posveti naj bi potekali v zaprtem krogu, zato tudi ni znano, kje in kdaj bodo potekali. (STA) maribor - Pošta Slovenije »Sanzin pomeni za nas obogatitev« MARIBOR - Prenovljeni nadzorni svet Pošte Slovenije je na včerajšnji seji za predsednika izbral Davorina Kračuna, za njegovega namestnika pa Petra Premka. Oba sta bila med nadzornike omenjene državne družbe s strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb imenovana konec julija, tako kot tudi goriški odvetnik Samo Sanzin. Novi predsednik je s poslovanjem družbe zadovoljen. Kot je po seji povedal Kračun, profesor in ekonomist, sicer pa nekdanji večkratni minister v Drnovškovih vladah, so se glede na večinoma novo sestavo nadzornega sveta včeraj seznanili z najpomembnejšimi akti Pošte Slovenije in njenimi tekočimi gospodarskimi rezultati. »Dobili smo vtis, da je družba dobro organizirana. Njeni rezultati, če gledamo poročila za zadnja leta, so dobri, stopnja donosnosti pa je bila vsa leta nazaj med šestimi in sedmimi odstotki. Tudi obdobje krize je družba vsaj doslej dobro prebrodila, tako da smo prepričani, da lahko pošta nudi dobre storitve našemu prebivalstvu ter da ob tem skrbi tu- Goriški odvetnik Samo Sanzin di za prihodke državnega proračuna,« je dejal Kračun, ki računa, da se bodo resneje svojega dela lotili že na naslednji septembrski seji. Zadovoljstvo nad prvim srečanjem z novimi nadzorniki je izrazil tudi generalni direktor Aleš Hauc, ki meni, da gre za visoko priznane strokovnjake na svojih področjih. Ob tem je posebej omenil goriškega Slovenca Sanzina, kar je po njegovem presedan v korporativnem upravljanju družb v državni lasti in pomeni odpiranje korporativnega upravljanja izven meja Slovenije. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. avgusta 2011 3 slovenska manjšina - Izkušnje naših bralcev predel Tudi nove zdravstvene izkaznice v • I • • I • povzročajo zmedo in nejevoljo Na Agenciji za prihodke obljubljajo, da se bodo stvari kmalu uredile TRST - Mnogi pripadniki slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, ki imajo v imenu ali priimku šumnike, dobivajo v teh dneh po pošti na dom nove zdravstvene izkaznice. V glavnem s pravilno zapisanimi imeni in priimki, nekateri pa dobivajo izkaznice brez šumnikov, torej z napačno navedenimi osebnimi podatki. Napako dejansko popravljajo z novo napako. Gospa iz Boljunca je dobila na dom zdravstveno izkaznico brez strešice v priimku, zato se je včeraj odpravila na tržaško podružnico Agencije za prihodke (Agenzia delle entrate). Najprej ji je uradnik prijazno pojasnil, da ustanova ne razpolaga s strešicami, ko mu je gospa pokazala članek našega dnevnika o šumnikih, je uslužbenec poklical »na pomoč« nadrejeno funkcionarko. Pojasnila ji je, da strešice obstajajo in da bo v kratkem dobila nov zdravstveni dokument s »popravljenim« priimkom. Bralec iz Križa je nejevoljen, ker je na novi izkaznici njegov priimek zapisan s strešico, spodaj z manjšimi črkami pa brez nje. Na drugi plati dokumenta je njegov priimek naveden brez strešice, kar je bralca še posebej razjezilo. Vsa stvar se mu zdi neverjetna, kot se mu zdi neverjetno, da ljudje dobivajo na dom izkaznice brez šumnikov in nekaj dni pozneje pa dokumente s šumniki, kar pomeni veliko potrato javnega denarja. Poklicali so nas tudi tisti, ki imajo strešice v imenih ali priimkih, dobili pa so novo izkaznico brez šumnikov. Nekateri so jo vrnili pošiljatelju, drugi pa čakajo na novo, ki naj bi prišla v kratkem, obljubljajo v Agenciji za prihodke. Stvari se rešujejo, dodajajo, rimski birokratski mlini pa meljejo zelo počasi, nekateri pa očitno sploh ne meljejo. Državna administracija je končno v svoje računalniške sisteme vključila tudi slovensko abecedo, kar nedvomno predstavlja dosežek, ki sicer prihaja z velikimi zamudami. Problemi (in to še kar veliki) se pojavljajo pri izdelovanju novih zdravstvenih izkaznic, kjer prihaja do hudih napak in posledično do zmede ter upravičene nejevolje med občani. Marsikdo se vsekakor sprašuje, kdaj se bodo šumniki dosledno pojavljali tudi na drugih dokumentih, npr. na vozniških dovoljenjih ter potnih listih. Tudi nove zdravstvene izkaznice povzročajo zmedo in nejevoljo kroma Planinca našli v nekaj urah TRBIŽ - Izletnik iz Berlina (letnik 1967) si bo dobro zapomnil torkov izlet v okolico Rabelj-skega jezera. Pa ne zaradi naravnih lepot, ki bi jih tam lahko občudoval, temveč zato, ker je imel veliko sreče, potem ko se je izgubil na poteh v bližini jezera. Na pomoč so poklicali njegovi trije prijatelji, ki skupaj z njim preživljajo počitnice v Bovcu. Takoj so prihiteli na pomoč prostovoljci s Predela in gorski reševalci finančnih stražnikov, ki imajo svojo postojanko Na Žlebeh. Poziv na pomoč je prišel približno ob 19.30 in ker se je že začelo mračiti, niso mogli uporabiti helikopterja. Reševalci so se odpravili na mesto, kjer so Berlinčana zadnjič videli in približno ob 23. uri so ga našli v neki grapi. Bil je nepoškodovan, vendar pa zaradi skrajno neprijetne izkušnje in tudi strahu izredno razburjen. vrba - Vendar hiša potrebuje temeljitejšo prenovo Po zaključku najnujnejših del Prešernova rojstna hiša spet odprta za obiskovalce IMoja knjiga poletja »Že od otroštva mi je knjiga res zelo blizu in velko je avtorjev, ki jih naravnost obožujem,« pravi novoimenovana vodja programskega oddelka slovenskega radia in televizije v sklopu deželnega sedeža RAI Martina Re-pinc, ki se branju posveča, ko le ima nekaj prostega časa na razpolago. Martina pravi, da bere vsega malo, tudi več knjig naenkrat, »saj je to odvisno od trenutka pač, od razpoloženja, saj ti enkrat bolj paše nekaj ležernega, drugič pa se rad posvetiš branju nečesa, kar od tebe zahteva določeno koncentracijo«. Knjig pa ima še preveč, in to predvsem na nočni omarici, saj je navsezadnje večer trenutek, ko ji uspe najti nekaj več časa. Ko gre na počitnice, pa itak vzame s seboj več knjig. Za bralce Primorskega dnevnika ima Martina kar dva nasveta, in sicer najnovejši roman Draga Jančarja, za katerega je prejel nagrado kresnik To noč sem jo videl. Knjigo je kupila že pozimi na knjižnem sejmu in je po njenem mnenju enkratna, celo med njegovimi boljšimi deli. V zadnji letih pa intenzivno bere romane enega najpomembnejših izraelskih pisateljev Davida Grossmana, ki so ji vsi, brez izjeme, blazno všeč. »To je nedvomno izredno dobra literatura, pa tudi jezik je odličen. V originalu ga sicer ne morem brati, priznam pa, da imamo zelo dobre prevode tako v slovenščino kot italijanščino.« Martina sicer najraje bere v originalu, drugače pa meni, da imajo italijanske knjige to prednost, da so prevodi prej na razpolago kot v slovenščini, kljub temu, da so slovenski prevajalci res zelo dobri. Vsakič, ko gre na ljubljanski knjižni sejem, ki ponuja obiskovalcem na polnih policah obsežno knjižno bero, jo Cankarjev dom dobesedno prevzame. »Tam nakupim knjige za celo leto in jih potem počasi berem.« (sas) Prešernova rojstna hiša v Vrbi je doživela manjša popravila, vendar pa bodo potrebna še obsežnejša sanacijska dela arhiv VRBA - Prešernova rojstna hiša v Vrbi je po tritedenski manjši prenovi včeraj ponovno odprla vrata za obiskovalce. V tem času so na hiši namestili točkovne snegolove, prostore prebelili in sanirali krušno peč. V prihodnje bo nujno potrebna še sanacija razpoke v fasadi in vlage zlasti v kletnih prostorih, opozarja oskrbnica Mira Novak. V zadnjih treh tednih so bila opravljena le najnujnejša dela v vrednosti 14.500 evrov, je povedala direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan. Pojasnila je, da je sanacijo financirala država, saj gre za muzejsko hišo državnega pomena, pri čemer pa se je zaradi krize in rebalansa proračuna pojavil celo dvom, ali bodo sredstva zagotovljena, saj ministrstvo za kulturo ni bilo v stanju izdati naročilnice. "Na srečo je bil denar že pred časom odobren Restavratorskemu centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z dobrim sodelovanjem in pomočjo kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo uspeli pridobiti potrebna sredstva," je z izidom zadovoljna Zupanova, ki je vesela, da je skladno z načrti hiša še pred zaključkom poletja ponovno nared za obiskovalce. Te so v času prenove sprejemali v bližnjih Doslovčah v rojstni hiši Frana Šaleškega Finžgarja, ki je med drugim poskrbel, da je bila rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi leta 1939 preurejena v muzej. Za izvedbo nujnih vzdrževalnih del so se odločili poleti, ko je obisk v Prešernovi rojstni hiši najslabši, zato tudi ni bilo velikega izpada prihodka. V zadnjem tednu julija in prvih dveh tednih avgusta lani je hišo obiskalo le okrog 100 ljudi, medtem ko na letni ravni hiša sprejme približno 20.000 obiskovalcev. Med njimi je največ šolarjev, ob koncih tedna pa pridejo tudi posamezniki in skupine. Opravljena dela so bila nujna, saj je krušna peč zaradi uporabe neprimernih materialov pri obnovi v letu 1999 puščala. Oskrbnica, ki večino dneva preživi v hiši, je povedala, da je bilo uhajanje plina iz razpoke v peči nevarno zdravju. Tudi nekateri obiskovalci so tožili o slabosti, ki bi bila lahko posledica slabega zraka zaradi uhajanja dima. Po opravljeni sanaciji bo poleg tega mogoče tudi varčevati s kurjavo. Prav tako nujna je bila sanacija snegolovov na strehi, saj je lansko zimo prišlo do zdrsa kapne lege, sneg pa je s strehe padel tudi na avto, je spomnil vodja kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Miloš Ekar. Poleg tega je prav zaradi neenakomerne obremenitve strehe počila fasada. S točkovnimi sne-golovi so pritisk na streho nekoliko razbremenili, da se razpoka v steni ne bo več širila. Vendar pa jo bo v prihodnjih letih potrebno sanirati, da ne bi postala nevarna s statičnega vidika, je opozorila Zupanova. Še ena težava Prešernove rojstne hiše, ki je v prvotni obliki nastala že v 16. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po požaru leta 1856, je vlaga. Izjemno vlažni so zlasti kletni prostori, ki se ob bolj deževnih poletjih ne presušijo. Dodatno je situacijo poslabšal asfalt, ki se po zadnji prenovi ceste povsem drži hiše. "Potrebna bodo dodatna dela in z restavratorskim centrom smo se že pogovarjali, da bi vsaj sanacijo razpoke dali v plan za prihodnje leto. Omenjena sanacijska dela sicer pomenijo večji finančni zalogaj, a bodo morala kmalu priti na vrsto," je poudarila Zupanova in spomnila tudi na potrebno obnovo sanitarij poleg hiše. (STA) 4 Četrtek, 1B. avgusta 2011 ITALIJA javne finance - Včerajšnjega zasedanja se je udeležilo zgolj 11 senatorjev Stabilizacijski paket v povsem praznem senatu Poročilu o ukrepih prisluhnilo sedem opozicijskih senatorjev in štirje člani Ljudstva svobode RIM - Od skupaj 315 senatorjev se jih je včeraj popoldne branja tehničnega poročila o svežnju ukrepov za stabilizacijo javnih financ udeležilo samo enajst oziroma deset, če odštejemo predsedujočega senatorja Vannina Chitija. Vlado je zastopal podsekretar Alberto Giorgetti. »V prejšnjih časih se kaj takega ne bi moglo zgoditi. Smo v času emergence, ko od Italijanov zahtevamo žrtvovanje, tukaj pa ni nikogar. Ko vidim take prizore, se kesam, da sem šel v politiko,« je nemočno komentiral tridentinski senator Ljudstva svobode Giacomo Santini. Iz vrst Demokratske stranke so se na sklicanje zasedanja senata odzvali Mariangela Bastico, Carlo Pegorer in Lionel-lo Cosentino, za Italijo vrednot sta bila navzoča Stefano Pedica in Luigi Li Gotti, medtem ko je t.i. Tretji pol zastopala Maria Ida Germontani. Severna liga se zasedanja ni udeležila z nobenim senatorjem, medtem ko so Ljudstvo svobode predstavljali Anna Cinzia Bonfrisco, Giacomo Santini, Paolo Barelli in Raffaele Fantetti. V prazni dvorani so odmevale številke, ki so sicer že krožile. Zakonski dekret je »težak« 45,5 milijarde evrov in predvideva vpis člena o obvezni izravnavi državnega proračuna v ustavo (za kar bo sicer potrebno najmanj devet mesecev). Čeprav ni specificiran načrtovani prihranek, je v besedilu zapisana ukinitev 37 pokrajin, združitev nekaj tisoč občin, v njem so ukrepi, ki bodo globoko reformirali delovno pravo. Na primer z določilom, da bo mogoče s pogajanji na ravni podjetja preseči tudi nekatere odstavke 18. člena statuta delavcev. Prihodnji teden bo sveženj stabilizacijskih ukrepov, ki ga je vlada sprejela 13. avgusta, prešel v presojo senatnih komisij za ustavna vprašanja in za proračun. V senatno zbornico se bo vrnil 5. septembra. Kot je včeraj povedal podpredsednik senata Chiti, bo natančen iter zakonskega osnutka s stabilizacijskim programom določen na konferenci vodij senatnih skupin, ki bo sklicana prihodnji teden. Glede solidarnostnega prispevka na dohodke, ki presegajo 90 tisoč evrov letno, so se oglasili nogometaši, ki v okviru grožnje s stavko zahtevajo, da ta prispevek plačajo nogometni klubi. »Če bodo še naprej grozili s stavko, bom predlagal, da se jim tako kot politikom podvoji stopnja solidarnostnega prispevka,« je žogobrcom zažugal minister za zakonsko poenostavitev Roberto Calderoli. »Ne vem, ali je ta prispevek pravičen ali ne, toda če ga kdo mora plačati, so to prav nogometaši, ki sodijo v kasto razvajencev,« je dodal minister. Takole je včeraj izgledala dvorana senata, v kateri je poročilo o nujnih stabilizacijskih ukrepih poslušala le peščica senatorjev ansa rim - Bivši senator Di Girolama v ■ v čaka se en sodni proces RIM - Nicola Di Girolamo, ki je v preteklih mesecih odstopil kot parlamentarec Ljudstva svobode, ker je bil vpleten v domnevno reci-klažo dveh milijard evrov, se bo moral zagovarjati na procesu zaradi neke druge afere, povezane z vrsto bančnih jamstev, ki naj bi jih bila Banca Nazionale del Lavoro (BNL) izdala podjetjem na robu stečaja. Ta podjetja oziroma družbe seveda niso mogla jamčiti za odplačilo kreditov. Proces se bo začel 28. oktobra na kazenskem oddelku rimskega sodišča, Di Girolamo pa se bo moral zagovarjati pred obtožbo združevanja v kriminalne namene s ciljem goljufanja in bankrota. Na prejšnjem procesu zaradi bančnih garancij pa se je Di Girolamo s sodniki pogodil za pet let zaporne kazni in povračilo več kot štirih milijonov evrov. Z njim so bile obsojene še druge štiri osebe, med katerimi je tudi nekdanji funkcionar rimske podružnice BNL. emergency Ugrabitelji odkupnino RIM - Ugrabitelji, ki so 14. avgusta v Nyali, glavnem mestu Južnega Darfurja, ugrabili 34-letnega operaterja organizacije Emergency Francesca Azzaraja, so vzpostavili stik z guvernerjem regije Abdulahmidom Musa Kašanom in zahtevali odkupnino. Kot je povedal guverner, je Azzara v rokah neke tolpe provladnega arabskega plemena Rezegat, kateremu pripadata tudi sam guverner in viceguverner Abdul Karim Musa. Slednji je včeraj napovedal, da bo »zadeva rešena hitro«. Pastirsko pleme Rezegatov oziroma njegove oborožene tolpe so zagrešile že več ugrabitev, med ugrabljenci pa je bil tudi sam guverner Kaša. Marca 2009 je bil v Darfurju ugrabljen tudi italijanski zdravnik Mauro D'Asca-nio, ki dela za mednarodno organizacijo Zdravniki brez meja. Za njegovo izpustitev je bila plačana odkupnina, medtem ko za izpustitev Azzaraja vlada uapanje, da denar ne bo potreben, ker je ustanovitelj Emergency Gino Strada v Darfurju izredno priljubljen. migracije - V noči na sredo je na otok prišlo novih 312 beguncev Pribežniki iz severne Afrike naravnost oblegajo Lampeduso RIM - Kot je bilo pričakovati, lepo vreme in mirno morje omogočata prihod novih beguncev na obale južne Italije. Tudi preteklo noč se je na Lampedusi izkrcalo 312 pribežnikov iz Libije, med ka- terimi je bilo 59 žensk s štirimi otroki. V zadnjih štirih dneh je na otok prispelo približno 2600 beguncev. V sprejemnem centru na otoku Pantelleria je medtem prišlo do upora, ko je skupina tunizijskih Pribežnike s trajekti odvažajo z Lampeduse v sprejemne centre po državi ansa pribežnikov zažgala žimnice in posteljnino. Reševalci so pomagali kakim 80 ljudem, ki jim je grozila zastrupitev s plinom, nekaterim pribežnikom pa je uspelo uiti iz centra. Doslej jih še niso izsledili. Za zapahi vinjen voznik, ki je povzročil smrt mladih Francozov ALESSANDRIA - Ilir Beti, 35-le-tni Albanec, ki je preteklo soboto na avtocesti A26 Voltri-Sem-pione z vožnjo v napačni smeri povzročil hudo prometno nesrečo, je včeraj po nalogu preiskovalnega sodnika končal v zapor. Smrt štirih mladih Francozov, v avtomobil katerih je trčil s svojim terenskim vozilom, je hudo pretresla javnost, tako kot tudi dejstvo, da Albanca niso takoj priprli. Povzročitelj nesreče, ki je imel v krvi precej alkohola, je vožnjo v napačni smeri utemeljil z dejstvom, da je moral nazaj na bencinski servis, kjer naj bi pozabil denarnico. Italijanska turistika umrla v nesreči avtobusa v Namibiji TURIN - Turistična agencija Av-venture nel Mondo, ki je organizirala potovanje, je včeraj potrdila, da je v nesreči avtobusa na jugu Namibije umrla italijanska turistka Rosangela Ubezio iz Ver-cellija. Na avtobusu, ki se je prevrnil, je bila skupina 20 turistov iz Italije, od katerih se jih je 15 poškodovalo, nekateri tudi huje. Razporejeni so po različnih bolnišnicah v Namibiji, nepoškodovani udeleženci potovanja pa se bodo jutri s posebnim letom vrnili v domovino. V Neaplju odkrili veliko ilegalno kovnico NEAPELJ - Finančni stražniki so v središču Neaplja odkrili ilegalno kovnico, specializirano za proizvodnjo ponarejenih kovancev za en evro. Zaplenili so 107 brezhibno izdelanih kovancev, ki so bili pripravljeni za imisijo v nacionalni ali mednarodni komercialni obtok. V laboratoriju s sodobno tehnološko opremo so stražniki odkrili zalogo kovin in polizdelke, ki bi zadoščali za takojšnjo izdelavo najmanj deset tisoč kovancev. Stražniki so prijavili najemnika prostorov, 30-letnega že obsojenega moškega, preiskava pa bo odkrila ostale člane kriminalne organizacije. EVRO 1,4477 $ +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 17.8. 16.8. ameriški dolar 1,4477 1,4360 japonski jen 110,77 110,12 9 1657 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2466 41,4744 65,6B00 41,3695 651B00 ll lUMjlVa l uuila danska krona rvritanCKl ti int U J,UOUu 7,4499 0,B7760 UJ, 1 OVJVJ 7,4495 0,B7B50 Lil 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ ^rAns \J,0/ / UU 9,16B5 7,79B5 9,249B 7,B650 1 1UI VCjKa M Ul 1C1 češka krona 24,430 1 1402 24,3B4 11195 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 269,40 15,6466 271,1B 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 4,133B 1,4167 4,1595 1 4165 Kol IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,36B7 1,955B 1,3790 1 955B UUlUol JM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2466 3,452B 4,275B 3,452B IILUVJM IILaj latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7091 2,2BB0 0,7092 2 3010 Ul a ¿.III J IVI 1 Cal islandska krona ti lira 290,00 2,5566 290,00 2,5604 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,4610 7,4610 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. avgusta 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,020B3 0,05000 0,115B3 0,21022 0,29172 0,4592B 1,362 1,53B 1,740 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 39.832,84 € +55,64 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. avgusta 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,80 INITEDIII IDr»DA 1 7C -2,02 KRKA I I IKA KOPER 5B,50 1116 -2,23 +0,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 152,50 1B3 70 -3,3B -1,B0 -1 24 TELEKOM SLOVENIJE 6B,00 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 30,00 AERODROM LJUBLJANA 14,20 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn -5,02 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 17,00 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,61 5,63 -3,69 -5,20 KOMPAS MTS NIKA 3,B0 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IB! IANA 11,00 6,46 16,00 +9,B9 +0,00 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 266,00 33,50 17B 90 +0,00 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 13,00 +0,0B MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. avgusta 2011 +I,27 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,915 76,00 113 +2,01 -0,20 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,3 +0,00 +3,17 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,479 1,656 -0,04 +2,16 EDISON ENEL ENI 0,79 3,52B 1345 +2,B5 +1,61 +2 13 FIAT FINMECCANICA 4,91 -1,01 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,9B 12,22 -2,64 +2,52 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,31B 1164 +2,01 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,37 +0,95 +1,14 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,6B 6,435 1 70 -0,B1 +1,34 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,9 10 7 +2,41 +4,9B -1 20 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 30,53 +0,39 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,406 4,72 +2,2B -1,25 TENARIS TERNA 0,B67 12,01 +3,03 +0,76 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,47 0,05 -0,96 -0,96 UNICREDIT 2,B06 1,03 +0,21 -1,62 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 87,52 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. avgusta 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 673,B0 -1,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.036,1B 935 31 -016 FIRS, Banjaluka 1.759,44 ayirt Qrt +0,05 _1 QO lisica i j, uajyiou »j-tv,ov SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 AH1 .mí un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.375,0B +0,2B DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.403,62 2.17B,62 -0,02 -0,71 S&P 500, New York 1.193,61 +0,07 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.196,57 5.94B,94 5.331,60 -0,6B -0,77 -0,49 CAC 40, Pariz 3.254,34 +0,73 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.244,00 1.022,2 2.331,12 +0,54 +1,67 +0,32 Nikkei, Tokio 9.057,26 -0,55 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.B2B,53 20.2B9,03 2.601,26 -0,15 +0,3B -0,26 Sensex, Mubaj 16.B40,B0 +0,66 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Zaseženo orožje na novinarski konferenci v Trstu, v sredini pokrajinski poveljnik finančne straže Pier Luigi Mancuso in novi vodja oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu Mario Palumbo kroma Edi Palčič Sklepna faza trst, koper - Skupna akcija tržaške finančne straže in koprske policijske uprave Preprodajalci orožja z bazuko v avtomobilu Zasegli tudi polavtomatsko pištolo in revolver - Pet aretiranih, baza pri Padričah in »bunker« na Koprskem Tihotapci so v 90. letih preplavljali naše kraje z orožjem, ki je večinoma prihajalo iz balkanskih držav, namenjeno pa je bilo raznim kriminalnim organizacijam. V tej verigi so bili med posredniki pogosto zamejski Slovenci, ki so z lahkoto komunicirali in sklepali posle s trgovci iz nekdanje Jugoslavije. Po daljšem zatišju so preiskovalci v teh mesecih naleteli na skrivne orožarske kupoprodaje nepredvidljivih in zaenkrat še ne povsem razjasnjenih razsežnosti. Tržaški finančni stražniki in koprski kriminalisti so z zglednim sodelovanjem prijeli pet osumljencev, dva italijanska in tri slovenske državljane, ki so se sporazumevali v slovenščini in obudili zgoraj omenjeno tradicijo. Predmet kupoprodaj pa niso bile banalne pištole, temveč težko vojaško orožje, ki je lahko v prvi vrsti zanimivo za teroristične (ali v manjši meri mafijske) združbe. Preiskovalci so namreč zasegli ročni raketomet vrste bazuka, polavtomatsko pištolo uzi z dušilcem in dvema nabojnikoma, revolver znamke Smith&Wesson 357 magnum z 249 naboji, pa še pištolo crvena zastava. Zaseženo orožje je po prvih ocenah okvirno vredno nekaj čez 30.000 evrov. Presenečenje v prtljažniku »Vedeli smo, da imamo opravka z ljudmi, ki so del obsežne mednarodne mreže in da tudi sami vedo, s kom sklepajo posle. Sploh pa nismo pričakovali, da bomo v prtljažniku avtomobila odkrili celo bazuko. Raketa, s katero v Afganistanu obstreljujejo helikopterje, lahko prebije 30-centimetrski jeklen oklep ali tudi 75-cen-timetrsko plast železobetona. Na dlani je, da je tako orožje na koncu verige namenjeno velikim združbam, verjetno teroristom,« je na novinarski konferenci povedal Mario Palumbo, novi vodja oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu pri tržaški finančni straži. Bazuko so našli v avtu blizu osamljene hišice pri Padričah, kamor sta kupca Marino Paoletti (54-letnik iz Boršta) in Marino Suc (53-letnik iz Jamelj) pogosto zahajala. Orožje jima je prodajal 53-letni Por-torožan Edi Palčič, prekaljen kriminalec, ki se je čez mejo v Italijo odpravljal peš, pri tem pa je bil zelo previden, saj ga je od daleč vedno spremljal avtomobil ali kar dva. Sestajali so se na obmejnem pasu, pri Fer-netičih, Gropadi, Lazaretu, tudi v Gorici. Desetmesečna preiskava Tržaška finančna straža je v sodelovanju z državnim tožilcem Federicom Frezzo uvedla preiskavo že novembra lani, sprva je sledila potezam Marina Pao-lettija. V prvih mesecih tega leta so preiskovalci izvedli dva zasega, prestregli so polavtomatsko puško UZI z dušilcem (tako strelno orožje, po izvoru iz Izraela, je v torek uporabil italijanski ropar v banki v Luciji), revolver ter nabojnika s po 78 naboji. Paolettija preiskovalci niso takoj aretirali, saj so hoteli razumeti, kdo je vpleten v posle in ujeti večje število trgovcev z orožjem. Finančni stražniki so osumljence stalno opazovali, prisluškovali so telefonskim in drugim pogovorom ter uporabili različne tehnološke pripomočke, ki jih pokrajinski poveljnik finančne straže Pier Luigi Mancuso včeraj ni hotel razkriti. »Po zasegu orožja se tukajšnja kupca nista ustavila, njuni partnerji na Koprskem so bili zaradi pripetljaja precej živčni. Kupoprodaje so se morale nadaljevati, saj je bil to njihov vir dohodka,« je povedal Pa-lumbo. Poudaril je, da je bila redna izmenjava informacij s koprskimi kriminalisti ključnega pomena. Slovenski policisti so med drugim ugotovili, da ima Edi Palčič na podeželju v okolici Kopra skrivališče za orožje - neke vrste bunker, izkopan v zemlji. Preiskave z nazivom »Shooter 2011«, ki se je vlekla od novembra, je moralo biti enkrat konec, sklepno fazo so tržaški in koprski preiskovalci uskladili. Paoletti in Suc sta občasno zahajala k osamljeni hišici blizu Padrič in pozornost italijanskih preiskovalcev se je v glavnem usmerila na Kras. 25. julija so finančni stražniki pri Padričah prijeli Paolettija in zasegli bazuko, ki je skozi Hrvaško in Slovenijo prispela iz Bosne in Hercegovine. V petek, 12. avgusta, sta bila na vrsti Palčič in Suc, ki sta se nekaj pred 11. uro srečala na istem območju. »Palčič je bil vseskozi zelo previden, bal se je, da ga zasačimo. Vsakič ga je spremljal kak avtomobil, sam pa si je dobro ogledoval oko- Marino Paoletti lico in se na tej strani meje ni dolgo zadrževal. kljub temu smo bili naposled uspešni,« je pripovedoval Palumbo. Orožje in droga Na območju Kopra in slovenskega Krasa so slovenski policisti medtem odvzeli prostost 31 in 23 let starima slovenskima državljanoma, ki tvegata od 1 do 10 let zaporne kazni. Eden od dveh je po podatkih finančne straže sin Zvonimirja Vojske, nekdanjega agenta Sove, ki je v Sloveniji zaprt zaradi sodelovanja v umoru, tudi sam pa je bil vpleten v promet z orožjem. Koprska policija je zasegla pištolo in 695 gramov marihuane. Prekupčevanje z mamili je bila vzporedna dejavnost, s katero so vpleteni bržkone pridobivali kapital za nakup orožja. Marino Suc Dolg seznam dejanj Osumljenci, ki so jih prijeli na italijanski strani, sploh niso novinci. Edi Palčič je bil že nekajkrat vpleten v kriminalna dejanja, v Trstu pa je zaslovel, ko je v zaporu prestajal kazen zaradi prometa z drogo. Pred dobrim desetletjem je v svoji celici načrtoval atentat na državnega tožilca Federica Frezzo, istega, ki mu je tudi tokrat prekrižal račune. Tedaj so preiskovalci prestregli Palčičev telefonski pogovor in preprečili izvedbo atentata. Tudi Paoletti (upravljal je tržaški nočni klub Mexico) in Suc sta imela v preteklosti že težave s pravico, oba zaradi združevanja v zločinske namene, Paolettija pa so nekoč aretirali tudi zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Aljoša Fonda 5 Četrtek, 1B. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik ITALIJA Na Opčinah od jutri Demokratski praznik Na dvorišču pred Prosvetnim domom na Opčinah se bo jutri začel tradicionalni Demokratski praznik, ki ga prireja pokrajinska sekcija Demokratske stranke. Do nedelje, 21. avgusta, bo poskrbljeno za glasbo, politiko, hrano, kulturo in zabavo, obljubljajo organizatorji. Kioske bodo odprli ob 18. uri. Jutri bo ob 19. uri na sporedu javna debata o krizi, politiki in bodočnosti z evropsko poslanko Deboro Serracchiani in odgovornim za mlade demokrate na državni ravni Brandom Benifeiem. Ob 20.30 bo čas za ples z ansamblom Dario & Friends. V soboto, 20. avgusta, bo ob 19. uri debata o levosredinskih izzivih v luči deželnih volitev leta 2013; udeležili se ga bodo tržaški župan Roberto Cosolini, videmski župan Furio Honsell in pordenonski župan Claudio Pedrotti, s katerimi se bo pogovarjal novinar Cristiano Degano. Ob 20.30 bodo zadonele note ansambla Souvenir. V nedeljo pa bo ob 19. uri beseda tekla o volilni zmagi in poletni krizi gospodarskih trgov; o vsem tem se bodo pogovarjali senatorka Tamara Blažina, poslanec Ettore Rosato in pokrajinski tajnik DS Francesco Russo. Praznik se bo zaključil s plesom ob zvokih ansambla Oasi. V kopališču Pedocin preprečili utopitev Včeraj popoldne je 72-letna kopalka v morju pred tržaškim kopališčem Pe-docin (Lanterna) tvegala, da utone. Med plavanjem se ji je ustavilo srce in glava ji je zdrknila pod vodo. K sreči je bila v gneči na plaži tudi operaterka službe 118, ki je svoj prosti čas preživljala pod sončnimi žarki. 72-letnici je rešila življenje, po oživljanju je rešilec odpeljal utopljenko v bolnišnico na Katinaro. Sinoči je bila še v življenjski nevarnosti. Na prizorišču je bila tudi obalna straža. Raje na aperitiv kot v hišni pripor Tržaški karabinjerji so 49-letnika iz Kampanije zaman čakali pred vhodom v stanovanje, v katerem prestaja nekajmesečno kazen v obliki hišnega pripora. Moškemu je tržaško sodišče dovolilo, da odhaja v službo (po poklicu je delavec), pod pogojem, da se po delu takoj vrne domov. V torek se je z znanci zadržal na aperitivu v bližnjem baru, ob prihodu karabinjerjev je imel še kozarec v roki. Preostale mesece bo prebil v zaporu. križ - Obisk tržaške podžupanje Fabiane Martini Več pozornosti Krasu in okolici »Protestni» maši na trgu pred cerkvico sv. Roka je sledilo družabno srečanje v Slomškovem domu »Protestni« maši na odprtem pred z zidarskimi odri obdano cerkvico sv. Roka je v Križu v torek zvečer sledilo družabno srečanje v Slomškovem domu. Priredil ga je domači župnik Maks Suard, ki je želel s tem tudi počastiti tržaško podžupanjo Fabiano Martini. Pred srečanjem si je podžupanja v spremstvu župnika in številnih vernikov ogledala notranjost zaprte cerkvice. Martinijeva je v razgovoru s Križankami in Križani obljubila ne samo zanimanje za obnovitev kriške cerkvice, temveč tudi drugačni pristop Občine Trst do Krasa in okolice na sploh. Pri tem je treba presekati s preteklostjo in zlasti s prejšnjo upravo, ki je marsikaj obljubila, naredila pa malo ali nič. Prejšnji župan Roberto Dipiazza je nekaj mesecev po izvolitvi leta 2001 sam predlagal javno srečanje s Križani, na katerem je obljubil veliko stvari, med drugim tudi dvojezične smerokaze. Kmalu zatem je Občina po Križu namestila smerokaze le z italijanskimi napisi. Tržaška podžupanja Fabiana Martini in kriški župnik Maks Suard pred z zidarskimi odri obdano cerkvico sv. Roka kroma 6 Četrtek, 1B. avgusta 2011 ITALIJA naš pogovor - Fabio Ruzzier »Četudi sem izgubil 37 let spanja, bi se spet odločil za isto poklicno pot« Znani športnik je bil zaposlen v tiskarni našega dnevnika - »Uživam, ko dosegam rezultate« Fabio Ruzzier se je letos spomladi upokojil po 37 letih dela v tiskarni Primorskega dnevnika. Ob tej priložnosti je z njim nastal pričujoči intervju, v katerem je pogovor stekel o doseženih športnih uspehih, spremembah, ki jih je v teku desetletij doživljal v službi in delu v družinski osmici, ki je v Lo-njerju odprta že več kot pol stoletja. Ali se spominjate začetkov svoje športne poti? Kje in pri kolikih letih se je pričela? Bilo je leta 1967, imel sem 14 let in s treningi atletike, ki jih je takrat vodil Vojko Cesar, sem pričel pri ŠZ Bor: najprej s pe-terobojem, nato z mnogobojem in končno še z deseterobojem vse dokler si nisem poškodoval rame. Po letu 1973 sem pričel trenirati pri društvu Cus Trieste. Sredi 80ih let sem pri lonjerski Adrii ustanovil atletsko sekcijo, v kateri je delovalo kakih 30 mladih. K hitri hoji sem se približal malo pred tem čisto po naključju: k takojšnjemu navdušenju in uspehom je botrovalo dejstvo, da sem hitro asimiliral tehniko: bil sem namreč dokaj gibčen v bokih, uporaba katerih je pri tem športu ključnega pomena. Bi predstavili glavne dosežke svojega športnega udejstvovanja v hitri hoji? V skupini veteranov sem postal 22-krat svetovni, 11-krat evropski in 22-krat italijanski prvak; zmage sem v minulih letih dosegel tudi kot slovenski državljan. Kot edini v Italiji sem v tej panogi - četudi nisem dejansko nikoli postal član državne reprezentance, saj v le-tej nastopajo le člani vojaških klubov -, postavil 3 članske državne rekorde. Katera od teh zmag vam je ostala v najlepšem spominu? Najlepše je verjetno bilo leta 1992, ko sem dosegel državni rekord na 35 kilometrov dolgi progi v Luganu: predvsem zaradi tega, ker tisti, ki je dotlej imel rekord, se je imenoval Grecucci. Dosežek tega zelo uspešnega športnika sem izboljšal za celi dve minuti. Kar se tiče veteranov, mi je pa v najlepšem spominu ostala prva zmaga, ki sem jo dosegel na Japonskem. Danes, po 22 doseženih zmagah, so tekmovanja v določeni meri zame postala breme: zgleda namreč normalno, da moram zmagati, vendar ni samoumevno... Kateri je ključ do tolikšnih uspehov? Ker poznam vse kolege, ki so po svetu aktivni v tej panogi, lahko rečem, da so moje zmage enostavno rezultat dejstva, da pač treniram vsak dan ... Moji tekmeci iz drugih držav trenirajo manj pogosto. Vam ukvarjanje s tem športom predstavlja užitek? Vsekakor. Po naravi so mi namreč všeč športi, ki zahtevajo napor. Uživam seveda, ko dosegam rezultate. Kakšne razdalje premagujete v tej disciplini? Tekme, katerih se udeležujem, potekajo na razdaljah od 25 do sto kilometrov. Kako ste v vseh teh letih usklajevali službo s treningi in kaj ti dejansko predvidevajo? V tiskarni sem bil na začetku zaposlen kot šofer, kar pomeni, da sem delal ponoči in torej lahko treniral podnevi. Pozneje, ko sem imel bolj mobilen delovni urnik, je bilo to usklajevanje težje, vendar k sreči se je v zadnjih desetletjih ta zadeva uredila. Trening predvideva 14 kilometrov vsakodnevne hitre hoje. Sedaj, ko se pripravljam na evropsko prvenstvo, večam postopoma prehojeno razdaljo do 30 kilometrov. Dogaja pa se, da treniram v določenem obdobju tudi do 70 kilometrov dnevno. Čeprav so to velike razdalje, moram reči, da mi treningi predstavljajo popolno sprostitev. Se med premagovanjem tovrstnih razdalj pojavljajo krize? Tako na treningih kot na tekmah moraš verjeti v dosežek zastavljenega cilja: brez Fabio Ruzzier med tekmo v Luganu (desno), levo pa s »pokalom«, ki ga prejel ob odhodu v pokoj kroma tega prepričanja ne preneseš napora. Pri hitri hoji je kot v življenju: imeti moraš namreč pred sabo cilj, saj drugače ne greš trenirat sam 70 kilometrov ... Ob zaključku vsake tekme si torej postavim nov cilj, ki ga moram nato doseči: tako se sam spodbujam. Bi spregovorili o vašem delu? Kako se je pravzaprav odvijala vaša poklicna pot? V tiskarni PD sem bil zaposlen najprej v dnevnem in nato v nočnem ekspeditu. Pred dvema desetletjema sem pričel z delom v rotaciji, kjer sem na začetku opravljal osnovne naloge, se naučil tiskati časopis in nazadnje postal vodja tiskarne. Nekateri mislijo, da je delo v rotaciji dolgočasno, vendar zame ni bilo tako: novice, ki jih tiskaš, so namreč vsak dan drugačne; spreminjaš barve časopisa, itd.: delo je torej tudi ustvarjalno in polno zadoščenj. Ko me kdo vpraša, kako je izgledal moj poklic, mu odgovorim, da sem z njim dejansko izgubil 37 let spanja .in dodam, da če bi vnovično izbiral, bi spet krenil na isto poklicno pot. Lepota tega dela je bila tudi v tem, da nisem imel nikogar nad seboj, 'ki me je preganjal.' Moral sem pa seveda vse primerno organizirati, da je lahko delo primerno steklo. križ - V okviru Mednarodnega festivala kitare Kras Koncert Gorni Kramer Quarteta z Martino Feri drevi na vrtu Ljudskega doma Po junijskem nizu koncertov, bo Mednarodni festival kitare Kras imel letos poletni podaljšek z enkratnim dogodkom, na sporedu drevi ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Križu. V sodelovanju z gostilno Bita bo skupina Gorni Kramer Quartet izvedla večer pod zvezdami s skladbami iz zlate dobe evropskega in ameriškega swinga, z argentinskim tangom in glasbo iz '50-'60 let, od francoskega »valse musette« do »gypsy jaz- Kvartet med nastopom na prireditvi Muzeji zvečer poleti 2006 kroma Skupina deluje od leta 2003 kot združenje uveljavljenih glasbenikov, in sicer harmonikarja Sebastiana Zorze, kitarista Marka Ferija, bas-kitarista Aleksandra Paunovica in bobnarja Gior-gia Fritscha. Sestav pogosto sodeluje z jazz pevko Martino Feri, ki bo nastopila tudi na tem koncertu. Gostje skupine bodo ob tej posebni priložnosti tudi violinist Toni Kozina, klarinetist Aljoša Starc in trobentač Martin Rebecchi. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Ljudskega doma. Vstop je prost. Ukvarjate se tudi z vinogradništvom. Vaša osmica je poznana med ljudmi ... Našo osmico v Lonjerju ljudje poznajo, ker je v tržaški pokrajini tista, ki je največ let neprekinjeno odprta: to je že 74 let. Zaradi tega dosežka je moja mati leta 1987 tudi prejela zlato kolajno od Trgovinske zbornice, ki so jo pa nam žal potem ukradli, ko so pred leti oropali naš dom. Kaže, da je odjemalcem še predvsem všeč naše črno vino. Matej Caharija Praznik krompirja in kraških sirov v Praprotu Jutri se bo na prireditvenem prostoru sredi borovega gozdička v Praprotu začel Praznik krompirja in kraških sirov, kulturna in enoga-stronomska prireditev, ki jo prireja kulturno-športno društvo Ajser2000 s podporo devinsko-nabrežinske občine. Ze tretje leto zapored bodo protagonistke dogajanja ljudske in krajevne kulinarične in vinarske tradicije. Vsak dan bodo do vključno ponedeljka, 22. avgusta, delovali dobro založeni kioski (od 17. ure dalje). Za otroke bo v popoldanskih urah poskrbljeno za animacijo oz. igro in zabavo, medtem ko bodo v večernih urah, po 21. uri na svoj račun prišli starejši, saj bodo na sporedu koncerti. Jutri bodo nastopili glasbeniki skupine California Chilies (poklon Red Hot Chili Peppersom), v soboto Pinkover (poklon Pink Ploydom), v nedeljo country skupina Crossroads, v ponedeljek pa najprej kabaretna točka z Leom in Gerryjem, nato pa koncert tržaške skupine Bandomat. Zbrane prispevke bodo namenili združenjema Agmen in Azzurra, ki pomaga bolnim otrokom. Eva Orzan nova ravnateljica oddelka za otorinolaringologijo Na oddelku za otorinolaringologijo pediatrične bolnišnice Burlo Garo-folo imajo novo ravnateljico. Gre za zdravnico Evo Orzan, ki prihaja iz bolnišnice v Padovi in je pri nas zmagala natečaj. Orzanova velja za specialistko v vgradnji polževih vsadkov za naglušne otroke, se pravi za vgradnjo slušnih pripomočkov, ki nadomeščajo delovanje notranjega ušesa. Orzanova se je rodila v Gorici, diplomirala (cum laude) pa v Trstu leta 1991. Svoje medicinske usluge je nudila že na univerzi Federico II v Neaplju, nato pa v Padovi na oddelku, ki se posveča otroškemu slušnemu sistemu. Pripomogla bo pri odpravljanju naglušnosti pri najmlajših oz. pri rehabilitaciji gluhih otrok. kopališče ausonia - Miss Trieste Najlepša Tržačanka je 21-letna Sara Pertan 21-letna Tržačanka Sara Pertan (1,74 m) je bila v ponedeljek, 15. avgusta, v okviru prireditve Noč zvezd v kopališču Ausonia okronana z naslovom Miss Trieste. Sara dela v trgovini, rada poje in se zanima za medicino. Zelo je fotogenična in ekspresivna, so ocenili člani žirije. Za vse tiste, ki ste še pred dnevi prebrali novico, da je Miss Trieste 19-letna Goričanka Deborah Gam- bino, naj ponovimo, da potekata v Trstu dve lepotni tekmovanji z istim nazivom. Medtem ko se bo Deborah udeležila državne prireditve Miss Italia, bo Sara bolj vezana na modne dogodke. Večer so popestrili glasbeni, plesni in drugi modni vložki. Na fotografiji z leve 17-letna Pamela Fonda, zmagovalka Sara Pertan in 16-letna Nikita Anselmo. / TRST Četrtek, 18. avgusta 2011 7 poletne prireditve - Muzeji zvečer Torkov gledališki poklon Italu Svevu Organizatorji zadovoljni z obiskom letošnjih torkovih in sredinih srečanj makr^ Wi u &k i ^CL V torek so se z gledališko uprizoritvijo poklonili Svevu (levo), več pobud je vsakič namenjenih otrokom, poskrbljeno pa je tudi za glasbene užitke kroma Vrhunec razgibanega poletnega dogajanja v Trstu vsako leto med drugim predstavlja tudi prireditev Musei di Sera - Muzeji zvečer, v okviru katere je moč uživati ob gledaliških predstavah, dobri glasbi, vodenih ogledih po muzejski zbirki, letos prvič pa prireditev ponuja tudi pester program za ljubitelje sedme umetnosti. Prizorišče 18. izdaje prireditve Muzeji zvečer ostaja Palača Gopčevic s svojim gledališkim muzejem Carlo Schmidl, veliki oder pa je postavljen na Ul. Rossini. Organizatorji, to so Mestni muzeji za zgodovino in umetnost v sodelovanju z javnimi in zasebnimi ustanovami, so lahko letos zadovoljni tudi z vremenskimi okoliščinami, ki jim omogočajo nemoteno organizacijo in dober obisk. O tem, da prireditev vsak torek in sredo zvečer obišče veliko ljudi, smo se prepričali tudi predvčerajšnjim, ko je dogodek obiskalo več kot 880 ljudi, po podatkih direktorja Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adriana Dugulina je pet kulturnih večerov obiskalo skoraj 4600 ljudi, kar je eden najboljših obiskov do zdaj. Torkov večer nam je ponudil potovanje v literarni svet Itala Sveva, čigar 150 - letnico rojstva obhajamo letos. Literarni večer, ki je nosil naslov Pillole Sveviane, je pripravilo stalno gledališče La Contrada, ki je na oder poslalo Adriana Giraldija in Paolo Saitta. Oba igralca sta blestela v monologu in dveh dialogih in nam na ze- lo zabaven način "po kapljicah" približala Svevov svet. Najprej je bil na vrsti monolog Prima del Ballo, v katerem se mladenka sprašuje, zakaj je na plesih tako težko spoznati pravega mladeniča, ki bi jo popeljal na drugi ples. Nato smo lahko prisluhnili zelo zabavnemu in hudomušnemu dialogu La Verità, v katerem se soprog na vse »kriplje« trudi prepričati soprogo, da je ni prevaral. Največji aplavz pa je požela zadnja Svevo-va »kapljica«, v kateri je do izraza prišla novinarska žilica tega tržaškega literata. Adriano Gi-raldi in Paola Saitta sta občinstvo zabavala z odlomkom Noi del tramway di Servola. In medtem, ko se je občinstvo zabavalo pod odrom v Ul. Rossini, je bilo prijetno tudi znotraj palače Gopčevic, kjer so potekali delavnice za otroke, kulturni kotiček Notturno in projekcija filma Otroci raja - Les enfants du paradis, film, za katerega je scenarij napisal veliki pesnik Jacques Prevert, in sicer v sodelovanju z režiserjem Marcelom Carnejem. Večer pa je ponudil tudi zelo zabavno druženje z Ornello Serafini, ki se je v sklopu prireditve Musei di Sera že predstavila kot kuharica v vili Sartorio, tokrat pa je nastopila kot snažilka, ki nam med pometanjem soban in čiščenjem muzejskih vitrin na briljanten in čisto samosvoj način postreže z zelo hudomušnimi anekdotami. Čisto za konec pa naj še povemo, da je veliko zanimanje vladalo tudi za razstavo Suoni di Carta-Papirnati zvoki, v sklopu katere je mogoče spoznati »glasbene škatle« iz začetka 20. stoletja. (sč) pogovori z odličnjaki - Nastja Slavec (Licej A.M. Slomška) Pomagal ji je balet Maturitetni referat posvetila ženski v patriarhalni družbi - Šola ji je veliko dala prav na osebni ravni Zadnji iz serije pogovorov z letošnjimi maturanti-odličnjaki je posvečen kandidatki, ki se je na letošnjem državnem izpitu absolutno najbolje odrezala. Nastja Slavec iz Mačkolj je namreč na maturi prejela 100/100 s pohvalo, kar predstavlja najvišjo možno oceno. Slednja je bila v zraku že takoj po nastopu v ustnem delu izpita, ko ji je komisija zaploskala, kar je pisec teh vrstic doživel prvič, medtem ko mač-koljanska odličnjakinja jemlje to normalno, prav tako je ocena ni presenetila: »Vedela sem, da lahko ciljam na stotico, ker sem vedno imela visoke ocene. Po drugi strani pa ne moreš nikoli biti zares gotov, da ti bo šlo vse prav, po ustnem delu pa sem vedela, da bo stotica,« pravi. Nastja Slavec je na začetku ustnega dela nastopila z referatom o ženski v patriarhalni družbi (naslov je bil Angel ali zver): »O tem sem precej razmišljala tudi sama. Predvsem me zanima, kako patriarhat gleda na ženske, da jih opredeljuje njihova spolna, rodilna funkcija, po drugi strani pa je vse to označeno kot bolezensko. Zanimala me je tudi vloga samostojnih žensk, žensk, ki so se uveljavile.« Mačkoljanska odličnjakinja je bila pred petimi leti neodločena med klasično in družboslovno smerjo: »Klasična velja za "šolo za take pridne", ampak družboslovna me je bolj privlačila zaradi predmetov in sem zadovoljna, da sem izbrala to šolo, mislim, da mi je veliko dala prav na osebni ravni. Naučila me je, da kritično razmišljam in drugače gledam na svet in tudi da globlje občutim sebe. Imela sem tudi zelo dobre profesorje, tako da se ne ke-sam,« pravi Nastja, ki glede načina poučevanja v petih letih na liceju Slomšek pravi: »Zdelo se mi je, da se vedno povezujemo z aktualnimi tematiki, tako da je bilo pozitivno, včasih sem imela občutek, da dobimo dosti fotokopij, da se zahteva dosti samostojnega dela, ampak to je tudi dobro.« Nastja Slavec je na maturo prišla z najvišjo oceno (deset) v vseh predmetih, zato so nas še posebej zanimale njene učne navade: »Če že moram sedeti v šoli šest ur, vsaj takrat sledim in se učim, si zapisujem, podrčtujem in sodelujem pri pouku. Potem moram reči, da mi je pomagal balet, ker če imaš vsak dan, štirikrat na teden vaje, se moraš navaditi, da nalogo opraviš prej, hitro ampak učinkovito, da se učiš poglobljeno. Po mojem to je glavno. Balet mi je tudi pomagal, da nisem bila vedno na knjigah, da sem se tudi sprostila in pridobila na samozavesti.« Zaradi baleta, ki ga vadi pri ustanovi Centro formazione danza Citta di Trieste, je prostega časa bolj malo, izkoristi pa ga za branje in obisk gledališča. Opravila je tudi sprejemni izpit za vstop na plesno akademijo v Rimu. Ob nastajanju tega pogovora ni še vedela za izid, prav tako je bila še neodločena glede nadaljnjega študija, saj sta ji poleg baleta všeč tudi matematika in antropologija. Glede poletnih počitnic pa je Nastja takrat pomagala v domači osmici, za sklepni del poletja pa je razmišljala o kakem baletnem seminarju in letovanju na morju, morda tudi o obisku Anglije. (iž) Sodelovanje na septembrskem prazniku v Gročani SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga prireja že tradicionalni septembrski vaški praznik, ki bo letos na sporedu v dneh od petka, 9. septembra, do nedelje, 11. septembra . Tudi letos se prireditev uokvirja v širšo pobudo -Pot zemlje in vode, virov življenja - v sodelovanju s pripravljalnim odborom Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva, Občino Dolina in Kmečko zvezo. Zaradi tega bo razstava/sejem potekala v širši obliki s stojnicami, pri katerih bodo kmetovalci in obrtniki s krajevnega obmejnega območja lahko ponujali in promovirali svoje kmetijske in druge pridelke ter izdelke. Stojnice bodo postavljene na širšem območju vaškega jedra, tako da si bodo obiskovalci lahko ogledali vas in seveda postali pri vsaki stojnici. Razstava/sejem bo potekala samo v soboto, 10., in v nedeljo, 11. septembra. Ob tem bo na vaškem trgu potekala tradicionalna šagra. Kmečka zveza in SKD Krasno polje vabita kmetije, da se udeležijo z lastno ponudbo razstave/sejma tipičnih pridelkov in izdelkov. Prispevek za udeležbo znaša 35 evrov na stojnico, za delno kritje stroškov. Za dodatne informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze (040/362941) od ponedeljka, 22. avgusta, dalje. Pokemon kamp v trgovskem centru Montedoro pri Miljah Od danes do nedelje, 21. avgusta, bo trgovski center Montedoro pri Miljah gostil t.i. Pokemon kamp. Pokemon je priljubljena japonska risana serija, po kateri so potem nastale seveda tudi Pokemon igre za konzole Nintendo. Obiskovalci se bodo v teh dneh lahko preizkusili v računalniških igrah ter med seboj tekmovali na turnirjih. Na voljo bo najnovejši Pokedex 3D, ki ga bodo lahko vsi brezplačno naložili na svoje konzole. Vsak se bo lahko tudi vključil v širšo skupino pokemon izvedencev. Udeležba na Pokemon kampu je brezplačna. O ribah v Jadranu in po sledeh Marca Pola Muzej morja (Campo Marzio) vabi drevi na posebno srečanje posvečeno našemu Jadranskemu morju. Član inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) Simone Libralato bo drevi ob 21. uri spregovoril o različnih vrstah rib, ki so živele, ki živijo in še bodo živele v severnem Jadranu; izpostavil bo zaključke naravoslovnih raziskav in znanstvenih dognanjih. V petek pa bo ob 21. uri gost v muzeju novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno, ki se bo podal na virtualno jadranje po Beneškem zalivu po sledeh Marca Pola. Pravljice, kreativna reciklaža in Kokoš Osebje morskega rezervata pri Mi-ramaru vabi jutri v pristanišče Porto San Rocco v Miljah, kjer bodo ob 16. uri člani okoljevarstvene organizacije WWF delili koristne informacije o onesnaževanju oz. o potrebnem spoštovanju morja. Ob 18. uri bo pri stendu WWF čas za animirano pravljico za najmlajše, ki bo na preprost način predstavila škodo, ki jo človek povzroča morskemu ekosistemu; sledila bo kreativna delavnica reciklaže. Udeležba je brezplačna. V nedeljo pa bo na sporedu izlet na vrh Kokoš pri Bazovici. Predhodna prijava udeležbe je nujna. Več informacij je na voljo na tel. 333/9339060 oz. na spletni strani www.riservamarinamiramare.it. 8 Četrtek, 1B. avgusta 2011 ITALIJA narava - Lovca zagledala ptice, ki so tipične za otok Cres Nad Kontovelom leteli veličastni beloglavi jastrebi h, ¡SUK V-- ■ 1VJ . Po delfinu in brazdastem kitu, ki sta v prejšnjih dneh plavala pred tržaško obalo, se je v toplih avgustovskih dneh pojavila še ena žival, ki je v naših krajih sploh ne vidimo pogosto. Nad Kontovelom so včeraj okrog 13. ure opazili trojico nenavadno velikih ptic ujed, ki je visoko na nebu letela iz smeri Zgonika južno proti Trstu in Bregu. Očividca, ki sta prisostvovala nekajminutnemu prizoru, prisegata, da so bili to beloglavi jastrebi (v latinščini gyps fulvus, v italijanščini gri-fone), tipični prebivalci otoka Cresa. Zakonca Sergij Štoka in Susanna Mazzon sta oba lovca, prvi iz proseško- kontovelske lovske družine, druga iz nabrežinske. »Predvsem moja žena je dokaj podkovana, obiskovala tečaj za lovske čuvaje. Prepričana sva, da so bili to beloglavi jastrebi,« pravi Štoka. Ptice, ki so se s ponosnimi zamahi šopirile visoko na nebu med Kontovelom in Naseljem San Nazario, so bile nenavadno velike, kakršnih na Tržaškem navadno ne vidimo. Dimenzije in značilnosti pa so ustrezale knjižnemu opisu beloglavega jastreba: ptice so bile dolge kak meter, veličasten razpon kril pa je meril najmanj 2,5 metra. »Letele so zelo visoko, kakih petsto metrov nad najinima glavama. Takih ptic v naših krajih še nisem zagledal,« je dejal Što-ka in pristavil, da je bilo kljub veliki razdalji mogoče razločiti belo perje na perutih in vratu. Beloglavi jastreb (sliki sta s svetovnega spleta) je mrhovinar, ki se v glavnem zadržuje na goratih področjih. Na otoku Cresu je njemu namenjen naravni rezervat, pogosto ga opažajo tudi v Sloveniji (zlasti nad Kobaridom), Avstriji in Furlaniji. V občini Forgaria s posebnim načrtom podpirajo gnezdenje in postopno uvajanje te živalske vrste. (af) kraška ohcet Darilna košara se polni ... [12 Lekarne podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor; majhna lesena skrinjica-ročno delo - darilo Marjana Corettija iz Ricmanj; Ivana in Dean (prejšnji kraški par) - majolke za vino; enoletna vinjeta za slovenske avtoceste - darilo BAR G Fernetiči; 750,00 evrov - darilo Zadružne kraške banke; komplet kuhinjskih nožev na lesenem podstavku - darilo podjetja Kralj David & Fabjana Snc.; enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo družbe DZP-PRAE. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 18. avgusta 2011 HELENA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.01 - Luna vzide ob 21.39 in zatone ob 10.56 Jutri, PETEK, 19. avgusta 2011 LJUDEVIT VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,9 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, veter 16 km na uro, vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C. Do sobote, 20. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega AMBASCIATORI - 17.00, 19.00, 21.15 »Conan The Barbarian - 3D«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Michel Pe-trucciani - Body and Soul«; Poletna arena: 21.00 »Michel Petrucciani - Body and Soul«. CINECITY - 19.20 »Tekken«; 16.30, 21.30 »Captain America - 2D«; 18.45 »Captain America - 3D«; 16.30, 19.00, 21.45 »Hanna«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come am-mazzare il capo e vivere felici«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Horror movie«; 16.10, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«. FELLINI - 16.30, 20.00 »Diario di una schiappa 2«; 18.00, 21.40 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hanna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come amazzare il capo... e vivere felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Cars 2«; 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.00 »Cu-krček 2«; 20.10, 22.10 »Kako se znebiti šefa?«; 19.00 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci 3D«; 16.50, 21.40 »Vzpon Planeta opic«. KOPER - PLANET TUŠ 18.45 »Prvi maščevalec 3D«; 18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 15.50 »Super 8«; 16.05 »Vzpon planeta opic«; 18.15, 20.50 »Zamenjava«; 21.25 »Zelena svetilka 3D«; 15.00, 16.35, 17.10, 19.20, 21.30 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci (sinhr.)«; 15.30, 18.00, 20.40 »Kavboji in vesoljci«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Habemus Pa-pam«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I pinguini di Mr. Popper«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Conan The Barbarian 2D«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Diario di una schiappa 2«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Captain America il primo vendica-tore - 2D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Horror Movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Horror movie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.15 »Captain America: Il primo vendicatore - 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.10 »I pin-guini di Mr. Popper«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.00 »Come ammaz-zare il capo e vivere felici«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Il ventaglio segreto«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile na spletni strani urada www.scuola.fvg.it objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj za Tržaško pokrajino. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. / TRST Četrtek, 18. avgusta 2011 9 ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZORRAŽENCEV vabita na KONCERT in ODPRTJE RAZSTAVE v soboto, 20. avgusta 2011, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah Sodelujejo organisti in solisti udeleženci vsakoletnega seminarja ZCPZ iz Trsta Sledi v Zinkovem domu odprtje razstave o slikarki Bari Remec Naša draga mama, nona in pranona Dora Rapotec je osvojila 90. življenjsko stopnico. Pogumno naprej! ji kličemo vsi domači Danes slavi častitljivih 90 let naša bivša dolgoletna pevka Dora Rapotec Še veliko zdravja, sreče in veselega petja ji želimo vsi pri SKD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Naša draga pevka Dora Rapotec slavi danes 90. rojstni dan. Vse najboljše ji želimo pevci in organist cerkvenega pevskega zbora župnije Svetega Antona Puščavnika v Borštu Čestitke Draga PETER in NORKA, spet nov list sta obrnila, vemo, da dobro ga bosta izpolnila. Popisan naj bo s srečo, zdravjem in veseljem, vse to so naše srčne želje. Ob vajinem 50. rojstnem dnevu vse najboljše vama želi Vaška Skupnost Praprot. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. M Izleti PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita na dvodnevno turo v Kamniške Alpe v soboto, 20. in nedeljo, 21. avgusta. Start iz Kamniške Bistrice čez Korošico na Ojstrico in Planjavo s prenočevanjem na Kamniškem sedlu. Naslednji dan pohod čez Turško goro na Rinke in sestop v Kamniško Bistrico. Tura je težavna. Start iz Nabrežine ob 6. uri. Prijave na info@skdevin.it ali pa 334-9772080 (Aljoša). SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina-Mačko-lje-Prebeneg pripravlja izlet v partizansko Bolnico Franja v nedeljo, 28. avgusta. Zainteresirane prosimo, da se javijo na tel. št. 040-228896 (Nerina) do 20. avgusta. IZLET NA BARBANO: letos bo gori-ško-tržaško slovensko romanje na Barbano, v ponedeljek, 29. avgusta. Ob 11. uri sv. maša, še prej pa priložnost za sv. Spoved in nakupovanje spominkov. Naročen je avtobus, ki bo na razpolago za vstop kot sledi: 6.30 - Bazovica; 6.45 - Opčine; 7.00 - Trst (Trg Oberdan); 7.20 - Prosek; 7.25 -Križ; 7.30 - Sesljan; 7.35 - Devin; 7.40 - Štivan. Po sv. maši bomo šli v Bilje na kosilo, nato na Sveto Goro. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. SKD IGO GRUDEN organizira društveni izlet v Idrijo v nedeljo, 4. septembra. Z vodičem si bomo ogledali mesto in grad ter muzejske zbirke na gradu. Po kosilu sprehod do Mejce, kjer sta Kamšt (največje vodno kolo v EU) in Scopolijev botanični vrt. Odhod ob 8. in povratek okrog 20. ure. Vpisovanje v Kavarni Gruden v Na-brežini (ob sredah zaprto). Info: 040299632 ali 339-5281729 (Vera). □ Obvestila BREZPLAČNI POLETNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA raznih stopenj ter konverzacije bo potekal avgusta in septembra v popoldanskih in večernih urah. Pouk se bo odvijal na odprtem v prostorih ŠD Bor - stadion 1. Maj, ob slabem vremenu pa v prostorih KD Slavko Škamperle, str. di Guardiella 7. Prijave: od 17. do 19. ure v Ul. Valdi-rivo 30, tel. št.: 040-761470; izven uradnih ur na tel. št.: 338-2118453, centroitalosloveno@libero.it. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi zaprti do petka, 19. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 24. in 31. avgusta: »Oblikujmo meduze«; »Barvane slamice«; 19. in 26. avgusta: »Barčice z imenom za sedež«; »Ribolov«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo zaradi dopusta zaprt do 20. avgusta. ROJANSKA SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 21. avgusta, k tradicionalni sv. maši, ki bo pri Marijini kapelici pri Lajnarjih (Piščanci) ob 18. uri. V JASLIH SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovel je na razpolago še nekaj prostih mest za š.l. 2011/12. Za informacije pokličite na tel. št. 040-573141. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040-327122, faks 040-327511, anagrafe@com-monru-pino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.mon-rupino.ts.it. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-do-lina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste spoznavali poezijo in prozo, se tudi sami preizkusili v pisanju in imeli možnost, da svoje izdelke prijavite na natečaj MOSP-SKK. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI bo od 29. avgusta do 3. septembra mladim ponujal različne dejavnosti: dve gledališki, novinarsko, likovno in fotografsko delavnico ter delavnico kreativnega pisanja. Pod vodstvom mladih mentorjev bodo preizkušali svoje sposobnosti in imeli možnost svoje izdelke tudi pokazati širši javnosti. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta »Uvajanje v svet glasbe« (s petjem, igranjem in plesom) od 29. avgusta do 2. septembra v Dijaškem domu v Trstu. Info in prijave na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure). GLEDALIŠKA DELAVNICA za višješol-ce iz bienija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Patrizie Jurin-čič in Maruške Guštin se boste seznanili z osnovami govorne tehnike in odrskega nastopanja preko iger, improvizacij in pripravljanjem krajšega prizora. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! GLEDALIŠKA DELAVNICA za višje-šolce iz trijenija bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Helene Pertot se boste lahko preizkusili na odrskih deskah in spoznali dramsko igro, govorno tehniko in še marsikaj. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 345-3507799. Vabljeni! NOVINARSKA DELAVNICA za mladino bo potekala v sklopu Festivala mla- dinske ustvarjalnosti na Opčinah od 29. avgusta do 3. septembra. Pod vodstvom Julije Berdon boste osvajali različne novinarske tehnike in pripravljali novo številko mladinske priloge Mladike Rast. Info in prijave na mosp-skk@hotmail.it ali tel. št. 3453507799. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Milje vabi na praznik komunističnega tiska do ponedeljka, 29. avgusta, v Milje (Trg Ca-literna). Vsak dan odprtje kioskov ob 18. uri. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. VEČERJA Z ZABAVO - Si rojen v prejšnjem stoletju... leta '71? Si »štuf« bit doma? Pridruži se nam 24. septembra, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Info in prijave najkasneje do 1. septembra na tel. št.: 338-9943797 (Debora), 335-8185220 (David). KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 9. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo klekljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040-228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040212289; e-mail: poletje@skladmc.org. UH Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medjevasi št. 7. Tel. 040-208375. DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040-229180. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO V SALEŽU sta odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! SS Prireditve ŽUPNIJA SV. JERNEJA in Društvo slovenskih izobražencev vabita v soboto, 20. avgusta, ob 20. uri v Zinkov dom na otvoritev razstave ilustra-torskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo ob priliki Jernejevega tedna in študijskih dnevov Draga v Zinkovem domu odprta do nedelje, 4. septembra. Pred odprtjem razstave bo v župni cerkvi ob 19.30 koncert gojencev letošnjega poletnega tečaja ZCPZ. MUZIKAMNOLOM - koncerti v očarljivem kamnolomu v Repniču (Zgo-nik): v soboto, 20. avgusta, koncert ciganske skupine Šukar. Koncerte, ki spadajo v niz Teatri a Teatro, prireja Tržaška Pokrajina v sodelovanju z Glasbeno kulturnim društvom Drugamuzika. Začetek koncertov ob 21. uri. PRAZNIK SV. ROKA: v nedeljo, 21. avgusta, bo v Nabrežini ob 10. uri slovesna sv. maša. Maševali bodo: don Turistične kmetije S Poslovni oglasi GROZDJE SORTE malvazija, rebula, chardonay, rumeni moškat, rizling, sauvignon, merlot in cabernet sauvignon ter vino merlot prodam. Tel. št.33-91-99-7101 Ugo, msgr. Ravignani in P. Janko. Ob 20. uri bo v cerkvi koncert zbora Lipa iz Ravnice. Vodi A. Kobal. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR sporoča, da bo v nedeljo, 21. avgusta, pri sv. maši v Rojanu ob 9. uri, pel priznani Cerkveni mešani pevski zbor »France Gačnik« iz Stranj pod vodstvom dirigenta Dominika Krta. Vljudno vabljeni k temu bogoslužju. SKUPINA ETNOPLOČ vabi na koncert, ki bo v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu. 0 Mali oglasi GARDEROBNO OMARO v dobrem stanju 248 x 60 x h2,30 belo, s petimi vrati prodam, zaradi selitve. Tel.: 040327128. GORENJSKI ročni voziček 150x80xh60, lesen, v odličnem stanju prodam. Tel.: 040-327128. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo kot varuška. Tel. št.: 335-6445419. KERAMIČNE PEČNICE, demontirane srednje velike krušne peči, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 339-8420449 v večernih urah. PRODAM staro kmečko omaro primerno za narodne noše; 130 x 52 x h210. Tel.: 040-327128. PRODAM 15 hl. sod in 10 hl. cisterno iz siberglasa. Cena po dogovoru. Tel. 040-231855 (ob uri obedov). PRODAM kvalitetno grozdje sorte re-fošk. Tel. št. +39 349-6181288 (Mario) ali +39 349-6181290 (Zvezda). Prispevki V spomin na dragega Gianija Furlani-ča daruje nekdanja rekreativka Ondina Majcen 20,00 evrov za OD Bor. V spomin na Omera Sedmaka darujejo Ani, Dorica, Dragica, Majdi, Marcellina, Marta, Mila in Sonja 80,00 evrov za ŠD Vesna - Križ. V spomin na Ervina Sternija daruje družina Starec - Barkovlje 30,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na drago mamo Ido in sestro Bruno Bukavec ob obletnici smrti darujeta Palmira in Lučano z družino 50,00 evrov za KD Prosek- Kontovel. t Po dolgem in zglednem življenju nas je pri 104 letih zapustila naša draga mama in nona Štefanija Colja vd. Martinis Žalostno vest sporočajo sin Karlo z Marijo in Elvisom, hči Bibiana z Edvinom in Martino, sestra Nada, snaha Marica in drugo sorodstvo Zadnji pozdrav v petek, 19.8., ob 13. uri v ulici Costalunga. Pogreb bo v soboto, 27.8., ob 10.30 na pokopališču v Nabrežini. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Nabrežina, 18. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Žalovanju se pridružujejo svakinja Marjetka ter Tanja in Mitja z družinama 10 Četrtek, 18. avgusta 2011 KULTURA / poletni pogovori - Marko Sosič o literaturi in aktualnih temah Imeti bi morali večje ambicije pri uveljavljanju lastne biti V zadnjih mesecih je Sosič delal predvsem na zbirki kratkih zgodb, ki naj bi izšle konec leta V poletni vročici julijskega popoldneva smo se v Prosvetnem domu na Op-činah srečali z Markom Sosičem. Zanimalo nas je, kako preživlja poletne mesece in kaj med tem časom ustvarja. Veliko pisateljev si namreč to obdobje odmeri za intenzivno in pospešeno literarno dejavnost. Zanimali pa so nas predvsem njegovi pogledi na današnjo kulturno, družbeno in politično stvarnost v našem prostoru. Glede intervjujev in pojavljanja v časopisju je Sosič takoj v začetku poudaril: »Velikokrat se zadnje čase sprašujem, ali ima smisel, da javno spregovorim, kajti, čeravno mi lahko tudi laska, da nekoga zanima moje mnenje, se vendarle sprašujem, zakaj bi v tem prostoru imelo slednje kakšno kulturno in družbeno težo. Poleg tega pa, ko se nam ob pozitivnih izidih na občinskih in pokrajinskih volitvah ter na referendumu kažejo svetlejši časi, a istočasno prihaja v naši mali slovenski sredini spet do težkih političnih konfliktov, se ti kar zavrti, da bi najraje več ničesar ne komentiral in bi bil končno molk zgovornejši od vsakršnega javnega mnenja.« Začetek pa je seveda namenjen književnosti. »Pred časom so mi z Založništva tržaškega tiska sporočili, da bodo v sklopu širše zastavljenega projekta izdali nekaj mojih zgodb iz zbirke Rosa na steklu v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu.« S čim se ukvarja Marko Sosič v tem obdobju? »V zadnjih sedmih mesecih sem delal na zbirki novih kratkih zgodb, ki bi morale še konec tega leta iziti pri mariborski založbi Litera, roman, ki naj bi izšel pri Štu-denski založbi v Ljubljani tudi nastaja, pa še za tržaški radio sem pisal.« Kakšen je Sosičev način pisanja? Piše na računalnik ali na papir? Njegov odgovor je nadvse zanimiv. »Dejansko pišem precej malo in počasi. Vsa stvar dolgo časa nastaja v tebi, dokler se ne zgodi in takrat najdeš (ali moraš najti) možnost, da se ji posvetiš . Prvo različico napišem na roko, drugo, sicer zelo počasi, na računalnik. Svoj prejšnji roman sem napisal še na pisalni stroj. Prva faza zapiskov je torej nujno na roko.« Iz neke tradicije? »Okrog tega ne bi veliko mistificiral. O tej "romantiki" pisanja namreč ... Zame je hitrost, s katero je mogoče napisati in izbrisati besede na računalniku, prevelika. Na listu papirja pa lahko pišem ob robu, spodaj, zgoraj, kjerkoli je prostor in kjer se vse izbriše in obenem vse ostane.« O čem pa Marko Sosič piše? »O tem raje ne bi govoril. Sicer se mi je pa zdelo nujno, da se končno soočam z nekim odraslim likom, s svojo "odraslostjo", pa tudi z vprašanji, ki se mi zdijo nujna, da jih odprem. Tudi v sebi. V meni je prebivala tudi nujnost, da se soočim z mestom in ne več s podeželjem, z urbanim okoljem in z mnogoterimi njegovimi aspekti, tudi s svetlobo, ki zna biti v mestu posebej vznemirljiva, erotično nabita.« Marko Sosič na arhivskem posnetku kroma Kje ustvarja Sosič? »Pišem v Istri, točneje v Pulju, a to zgolj slučajno, važno je, da sem lahko sam, čeprav me je istrska močna realnost že od nekdaj očarala. Pred kratkim so potekale volitve znotraj manjšin, ki jih je v Istri kar sedem. Za mesto je to obdobje posebej "naporno", saj v poletnem času poleg turističnih tokov poteka filmski festival in še veliko drugih dogodkov.« Zakaj torej Pulj? »Imam prijateljico še iz svojih zagrebških študijskih let, ki mi posodi kako svoje bivališče. Zadnjo knjigo sem na primer napisal v Motovunu.« Je to le njegov poletni stil življenja? »Ne, to leto sem si izbral zato, da se posvetim samo temu, kar seveda ni lahka stvar, ker se je od literature, kot že vemo, težko preživljati.« Kje se Marko Sosič 'kulturno' počuti doma? Je to mesto, je to neko področje, morda tudi čezmejno? »Doma se počutim v prelivu med vsemi tremi komponentami, torej Trstom, Slovenijo in hrvaško Istro. Trst sem namreč kot mesto začel odkrivati šele po svojem študiju v Zagrebu. Obiskoval sem sicer slovensko višjo šolo, mesta kot takega pa nisem živel. Zaradi jezikovne barvitosti in kulturne različnosti si vsekakor ne predstavljam, da bi živel samo v enem izmed teh jezikovnih in kulturnih področij.« Kako gledajo na slovensko književnost na Hrvaškem ? Je res, da je danes onstran Dragonje, Kolpe in Sotle težko najti hrvaški prevod slovenske knjige? »Kar ohranja te vezi, so prav gotovo izmenjave, ki se dogajajo med slovenskimi in hrvaškimi književnimi društvi. Redna gostovanja tostran in onstran meje porodijo tudi kak prevod. Če se ozrem širše, lahko povem, da bodo mojo Balerino le- tos tiskali v Beogradu, in sicer v sklopu projekta Sto slovanskih romanov.« Kako se Marko Sosič počuti tedaj, ko se vrne v svoje prvotno okolje? »Tu je seveda moj dom, moj prostor, s katerim sem najbolj v konfliktu, a tudi ne nujno in vedno. Rad verjamem, da se bo na nekih realnih vizijah mlajše generacije, ne nujno čistokrvne, počasi presegla zgodba tistih inštitucij, ki so oddaljene od realnih potreb in vprašanj ljudi tega prostora.« Kaj pogreša Marko Sosič? »Povedati moram, da se z vprašanji našega prostora že nekaj časa ne ukvarjam tako intenzivno kot nekoč, a še vedno mislim, da bi bilo treba imeti veliko večje ambicije pri uveljavljanju lastne biti, kulture in umetnosti ter doseči večjo izolacijo tistih nacionalno izčiščenih, radikalno klerikalnih ter lažno naprednih sil, ki s svojo demagogijo zaustavljajo razvoj skupnih interesov. Nemogoče je tudi to, da vedno znova tematiziramo ene in iste stvari, denimo dejstvo, da se razvije polemika iz nekega smerokaza z zgrešeno strešico. Vprašanja so žal tudi drugje. Vse bolj pogosto-ma se zdi, da če ne bomo imeli sovražnika, bomo izgubili tudi lasten obraz in ne bomo več vedeli, kdo smo. Zdi se mi, da prevelikokrat umetno gojimo konflikte. Konflikt je morda lahko tudi produktiven, neproduktivni konflikti pa nas iztrošajo.« Kaj bi bilo storiti na kulturnem področju? »V vsej raznolikosti svetovnih nazorov bi bilo treba skrbeti za rast čim-boljšega, ne pa se oklepati uravnilovke ali izključno svojih vrtičkov. Kar je obetavnega na vseh področjih, je treba močno podpreti.« Ustvarjalnost mladih? »Na vseh področjih. Ob vsej dezo-rientaciji, ki jo vsak človek ima v teh neo- prijemljivih časih populizma, ki so hkrati tudi nevarni, namreč ne potrebuje še neke dodatne mikrodezorientacije znotraj tega mikrokozmosa. Paradoksalno, toda ob vseh nelahkih situacijah, v katere smo vpeti, smatram, da smo vendarle privilegirana družba in to bi morali izkoristiti.« Ker smo znali ohraniti samobitnost? »Seveda, tudi zato, in to dejstvo bi nas moralo ohranjati pokončne in od te pokončnosti bi morali dalje. Ne k zaprtosti vase, temveč k drugemu in drugačnemu, brez strahu, da bi zato izgubili svoj obraz.« Ali obstaja v Italiji neka gonilna sila, ki bo zmožna spraviti v tek njeno kulturno, družbeno in politično prenovo? »Verjamem, da bo Italija sposobna zgodovinske katarze. Verjamem v mlade, nove in zdrave kroge, ki izhajajo iz socialno, kulturno in zgodovinsko osveščenih sredin, čeprav k tej njihovi osveščenosti ni pripomogel italijanski šolski program, ki še danes ni sposoben temeljite in kritične obravnave enega izmed najbolj mračnih obdobij dvajsetega stoletja, kar seveda predstavlja veliko zapreko pri doseganju katarzičnega trenutka, o katerem govorim.« Iz katerih krogov se zna razviti to gibanje? »Mislim, da nekako ne bo več v igri politika kot taka, ampak razmišljanje posameznikov in širših skupin, ki bodo presegali meje demagogije in populizma, fanatičnega klerikalizma, rasizma itd. in bodo znali vpeti v svojo pot prenove tudi veliko realnost priseljencev različnih evropskih narodnosti.« Kakšna je vloga Trsta v nekem striktno literarno-kulturnem smislu? »O tem smo razpravljali letos v Ljubljani. Tema je bila tržaškost v literaturi. Veliko mitov se je spletlo okrog Trsta. Eni so izmišljeni, drugi bolj resnični, a če se bo mesto znalo izmazati iz svoje slabe zgodovinske vesti, bo zmoglo pridobiti veliko novih potencialov.« Primož Sturman Zaključil se je 57. festival Splitsko poletje V Splitu se je v nedeljo s podelitvijo nagrad sklenil 57. festival Splitsko poletje. Marko Mandič je za vlogo v predstavi »Ma and Al« v režiji Ivice Bulja-na prejel nagrado judita za dramski program. V utemeljitvi je zapisano, da je Mandič s čarovnijo igre pritegnil pozornost gledalcev, jih vpeljal v misli lika in v utrip njegove vznemirjene duše. Predstava »Ma and Al« je nastala v produkciji ljubljanskega Mini teatra in Teatra Hotel Bulič iz Zagreba. Žirijo za dramsko nagrado so sestavljali urednica in književnica Eda Vujevič, dramska igralka Jasna Malec in tea-trolog in književnik Vlatko Perkovič. Nagrado judita, ki nosi ime po biblijski junakinji, najbolj uspešnim umetnikom vsako leto podeljuje glavni medijski pokrovitelj Splitskega poletja, časopis Slobodna Dalmacija. Tekom enomesečnega festivala, na katerem je gostovalo več kot 600 umetnikov, je bilo prikazanih 43 opernih, baletnih in gledaliških predstav, ob koncertih in razstavah ter projekcijami izbranih filmov s pulj-skega filmskega festivala. (STA) Arheologi našli ... golega Herkula Arheologi so na severu Izraela našli marmornat kip Herkula iz 2. stoletja. Kip, ki je nekdaj verjetno stal v niši, je bil sestavni del dekoracije ob bazenu v termah, ki so jih arheologi odkrili tekom izkopavanj, je povedal Walid Atrash iz izraelske službe za arheološko dediščino. Kot je dejal, je kip visok približno pol metra in izdelan iz belega marmorja, odlikuje pa ga tudi izjemna umetniška kvaliteta. Goli Her-kul stoji na podstavku in se opira na gorjačo, preko katere visi koža nemej-skega leva. Slednjega je Herkul premagal, kar je bilo prvo v seriji 12 njegovih junaških dejanj. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so arheologi kip našli pri Horvat Tarbene-tu, severozahodno od mesta Afula, na mestu, kjer je bila v 3. stoletju judovska naselbina. Odkrili so tudi zidan vodnjak, katerega odprtina v premeru meri 2,9 metra, globok pa je več kot štiri metre. Izkopavanja so potekala v sklopu projekta izgradnje železniške proge po dolini Jezreel. (STA) Po knjigi še film o prijateljstvu med Patti Smith in Robertom Mapplethorpom Punk rock diva Patti Smith bo po svoji avtobiografski knjigi Just Kids (Preprosto otroci), ki je izšla lani, v sodelovanju s scenaristom Johnom Loganom napisala še scenarij. Just Kids je grenko-sladek pogled na pevkino prijateljstvo s fotografom Robertom Mapplethorpom in čas iskanja »lastnega glasu« konec 60. let minulega stoletja v New Yor-ku. Knjiga spominov je bila nagrajena z ameriško državno književno nagrado - National Book Award za stvarno literaturo in je kmalu postala prodajna uspešnica, piše ameriška filmska revija Variety. Smithova in Mapplethorpe sta se spoznala v New Yorku leta 1967 in skupaj preživela pet bohemskih let. Glasbenica in poetesa je našla svoj glas in priznanje z debutanskim albumom Horses (1975), Mapplethorpe pa se je v 80. letih povzpel v fotografske vrhove. Leta 1989 je umrl za aidsom. Scenarist, dramatik in producent John Logan se podpisuje med drugim pod scenarij za film Letalec (2004), kot koscenarist pa pod scenarij za Zadnjega samuraja (2003) in Gladiatorja (2000). Lani prejel nagrado tony za igro Red o slikarju Marku Rothku. (STA) y Ti }rimorski na iPadu dnevnik ^ Available on the LJ App Store Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. ipad@primorski.eu Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. / SVET Četrtek, 18. avgusta 2011 1 1 gospodarstvo - Nadaljuje se negotovost na finančnih trgih Evropske borze neenotno, evro in nafta navzgor Vlagatelji so pričakovali več od torkovega srečanja med Sarkozyjem in Merklovo PARIZ - Osrednje evropske borze so trgovalni dan sklenile neenotno. Medtem ko so se tečaji v Frankfurtu in Londonu nekoliko znižali, so se delnice na pariški borzi v povprečju podražile. Pozitivno je bilo tudi trgovanje v Milanu. Evro se je v primerjavi z dolarjem nekoliko podražil, zvišale so se tudi cene nafte. Na začetku dneva so se sicer borze negativno odzvale na izide torkovega srečanja med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Kljub predhodnim opozorilom, da ni pričakovati čudežnih rešitev, so si vlagatelji od sestanka obeh najmočnejših evropskih voditeljev očitno vseeno obetali več, saj jih je izid pariškega srečanja razočaral. Voditelja sta med drugim izrazila željo po vzpostavitvi "prave gospodarske vlade območja evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav članic območja evra.Prav tako sta se zavzela za to, da bi do prihodnjega poletja vseh 17 članic območja evra v svoje ustave zapisalo določila o uravnoteženih javnih financah in o omejitvi javnega dolga. Pozvala sta tudi k neki obliki davka na finančne transakcije, a finančni sektor je včeraj že ponovil svoje ostro odklonilno stališče do Borze so se v začetku negativno odzvale na besede Merklove in Sarko-zyja, delnice finančnih družb so izgubljale tudi v luči napovedi davka na finančne transakcije. Med trgovanjem so finančni trgi nato že pristali v zelenem območju, zaključili pa so neenotno. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je včerajšnje trgovanje sklenil pri 2317 točkah, kar je 0,29 odstotka manj kot ob začetku trgovanja. Frankfurtski DAX se je znižal za 0,77 odstotka na 5948,94 točke, londonski FTSE je izgubil 0,49 odstotka in pristal pri 5331,60 točke, pariški CAC 40 pa se je medtem zvišal za 0,73 odstotka na 3254,34 točke. Rast je zabeležil tudi indeks FTSE Italia All-Share na borzi v Milanu, ki se je dvignil za 1,19 odstotka na 16.722,18 točke, Osrednji indeks ziiriške borze je pridobil 0,89 odstotka in dan zaključil pri 5421,21 točke, delnice na dunajski borzi pa so se v povprečju podražile za 0,53 odstotka na 2241,68 točke. V Budimpešti se je indeks BUX zvišal za 1,69 odstotka na 18630,97 točke. Neenotno sta dan medtem zaključili največji borzi na območju nekdanje Jugoslavije. Indeks Crobex se je okrepil za 0,52 odstotka na 2023,74 točke, indeks Belex na beograjski borzi pa je izgubil 0,58 odstotka in zaključil pri 637,11 točke. V rdečem območju je bil sredi trgo-valnega dne tudi newyorški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je izgubljal 0,23 odstotka in je bil pri okoli 11.380 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je bil 0,97 odstotka pod začetno ravnjo pri okoli 2499 točkah. Evro se je kljub negativnemu odzivu na srečanje Merkel - Sarkozy včeraj v primerjavi z dolarjem okrepil. Za skupno evropsko valuto je bilo treba pozno popoldne na borzi v Frankfurtu odšteti 1,4437 dolarja, kar je 0,26 odstotka več kot v torek. Med trgovanjem se je povzpel tudi nad mejo 1,45 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra postavila pri 1,4477 dolarja (v torek pri 1,4360 dolarja). Podražila se je tudi nafta, in sicer predvsem v odzivu na novico, da so se zaloge bencina v ZDA minuli teden zmanjšale bolj od pričakovanj. Zaloge nafte so se medtem po podatkih ameriške vlade nepričakovano povečale. Za-hodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je v elektronskem trgovanju na newyorški borzi zaenkrat podražila za 1,15 dolarja na 87,80 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu zvišale za 1,41 dolarja na 110,54 dolarja za sod. (STA) Angela Merkel in Nicolas Sarkozy (na torkovem srečanju) nista prepričala vlagateljev na borzah, sta pa zadovoljila predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in komisarja za gospodarske in finančne zadeve Ollija Rehna ansa evropska unija - Gospodarska vlada območja evra Barroso in Rehn pozdravila predloge Merklove in Sakozyja BRUSELJ - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta včeraj v skupnem pismu predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya povabila, naj za prvi dve leti in pol prevzame predsedovanje voditeljem članic območja evra v okviru njunega predloga za vzpostavitev "gospodarske vlade območja evra". Sestavljali naj bi jo predsedniki vlad in držav članic območja evra, zanjo pa si je že dlje časa prizadeval predvsem francoski predsednik Sarkozy. Po njunem predlogu bi se to novo telo sestalo dvakrat na leto, če bi bilo treba, pa tudi večkrat, voditelji pa bi za mandat dveh let in pol izvolili tudi predsednika. Merklova in Sarkozy sta si zamislila, da bi novo telo, ki naj bi prispevalo k tesnejši koordinaciji gospodarskih in javnofinančnih politik v območju evra, v prvem mandatu vodil Van Rompuy, ki predseduje Evropskemu svetu, telesu, ki ga sestavljajo voditelji sedemindvajseterice. Merklova in Sarkozy sta obnovila tudi zavezo po nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja v okviru obstoječega pravnega reda EU. Med drugim sta se v pismu Van Rompuyu zavzela tudi za začasno prekinitev izplačil sredstev EU tistim članicam evrskega območja, ki ne bodo znižale javnofinančnega primanjkljaja v skladu z okrepljenim postopkom za odpravljanje presežnih primanjkljajev. V okviru pogajanj za prihodnji večletni finančni okvir EU (2014-2020) naj bi v pravila za izplačevanje evropskih sred- stev vključili tudi določila, da morajo strukturna in kohezij-ska sredstva podpirati nujne strukturne reforme za krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti v območju skupne valute, še posebej v članicah, ki se nahajajo v javnofinančnih in gospodarskih težavah. V Evropski komisiji so včeraj izrazili željo, da naj bi Nemčija in Francija v najkrajšem možnem času bolj podrobno raz-delala svoje predloge. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn sta glede predlogov Merklove in Sarkozyja v skupni izjavi zapisala, da gre za "dobrodošel korak naprej v skupnih prizadevanjih za okrepitev gospodarskega upravljanja v območju evra" in "pomemben prispevek političnih vodstev obeh največjih držav območja evra". Pozdravila sta tudi predloge po oblikovanju davka na finančne transakcije, ki ga je v predlogu naslednjega večletnega finančnega okvirja EU omenila že tudi komisija. Po Barroso-vih in Rehnovih navedbah gre za ključni instrument, ki bo omogočil, da finančni sektor da svoj pošten prispevek k javnim financam. Komisija bo predloge glede tega predstavila v kratkem. Pričakovano so svoje nasprotovanje davku na finančne transakcije znova izrazili v finančnem sektorju, kjer mu že ves čas nasprotujejo, še posebej če ne gre za dogovor na globalni ravni, ki bi preprečil beg kapitala v davčne sisteme, kjer davka ne bi uvedli. Brammertz bi Mladiču sodil najprej za Srebrenico HAAG - Haaško tožilstvo želi ločiti sojenje nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladicu na dva dela. Obtožnico naj bi razdelili na dva dela in mu na osnovi tega najprej ločeno sodili za genocid v Srebrenici. Na ta način želi tožilstvo pospešiti proces proti Mladicu. Potem ko bi bilo prvo sojenje zaradi pokola 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 končano, bi se začelo drugo sojenje, na katerem bi Mladicu sodili za druge zločine, med drugim za štiriletno obleganje Sarajeva in zajetje pripadnikov misije ZN, je pojasnila predstavnica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Ljiljana Pitesa. Iran pripravljen na obnovo pogajanj o jedrskem programu MOSKVA - Iran je pripravljen obnoviti pogajanja o svojem jedrskem programu, je včeraj po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavro-vom dejal iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi. Ruski predlog, ki predvideva "nagrajevanje" Irana za preglednost glede jedrskega programa s postopno omilitvijo sankcij ZN, pa je označil za prvi korak k rešitvi iranske krize.Podrobnosti glede ruskega predloga Lavrov in Salehi nista razkrila. Ivu Sanaderju podaljšali pripor ZAGREB - Bivšemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju so včeraj podaljšali pripor še za dva meseca. Preiskovalni sodnik mu je pripor podaljšal na zahtevo Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), ki meni, da bi bivši premier na prostosti lahko vplival na priče ali pa bi skušal znova zbežati iz države. Odločitev je sprejel preiskovalni sodnik zagrebškega županijskega sodišča Krešimir Devčic po včerajšnjem naroku, na katerem so Uskok in Sanaderjevi odvetniki predstavili svoja stališča. Sanader-jevi odvetniki menijo, da bi morali bivšega premiera med potekom korupcijskih preiskav izpustiti na prostost, saj ni nevarnosti, da bi pobegnil. Narok je zaradi zdravstvenega stanja Sanaderja, ki ima težave z nogo, potekal v zagrebškem zaporu Remetinec, kjer je bivši premier priprt od 18. julija, ko ga je Avstrija izročila Hrvaški. španija - Do nedelje svetovni dnevi mladih Danes prihaja tudi papež Benedikt XVI Polemike zaradi stroškov v času krize MADRID - Na trgu Cibeles, enem od simbolov Madrida, so se v torek zvečer z otvoritveno mašo na prostem začela šestdnevna praznovanja v okviru letošnjih svetovnih dnevov mladih. Maše, ki jo je daroval madridski nadškof, kardinal Rouco Varela, se je udeležilo na sto tisoče mladih katolikov. Po Kolnu leta 2005 in Sydneyju leta 2008 letošnje svetovne dneve mladih gosti španska prestolnica, kjer v teh dneh pričakujejo kar milijon vernikov. To mednarodno srečanje mladih katolikov poteka vsaka tri leta, letos pod geslom "Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri". Danes se bo vernikom pridružil papež Benedikt XVI., osrednja slovesnost pa bo nedeljska zaključna maša na letališču Cuatro Vientos jugozahodno od prestolnice. Kar trije od štirih osrednjih dogodkov v okviru svetovnih dni mladih - poleg torkove maše še današnja dobrodošlica ob prihodu papeža ter petkov križev pot - bodo potekali na trgu Cibeles. V Madridu imajo ob tretjem obisku sedanjega papeža v Španiji ter svetovnih dnevih mladih velike načrte. Na trgu Cibeles so postavili ogromen bel oder, okrašen s podobo Marije in Jezusa. Že ure pred mašo je iz ogromnih zvočnikov donela pop glasba, medtem ko so se kljub visokim temperaturam verniki zbirali na trgu in v njegovi okolici. Poleg tega so odprli kar 200 belih spovednic v obliki jader, ki stojijo vzdolž glavne ceste skozi park Retiro. V njih bo na stotine duhovnikov in škofov iz vsega sveta prisluhnilo izpovedim romarjev, in to v kar 30 različnih jezikih. Organizatorji stroške celotnega dogajanja, a brez stroškov varovanja, ocenjujejo na od 50 do 60 milijonov evrov, a obenem zatrjujejo, da bo velika večina pokrita s prispevki mladih romarjev, preostanek pa z donacijami podjetij in posameznikov. A v času gospodarske krize in rekordne brezposelnosti v Španiji je mnoge ta poraba denarja razjezila. Za varnost udeležencev svetovnih dnevov mladih skrbi 10.000 policistov in več tisoč prostovoljcev. V 200 spovednicah se mladi lahko pokesajo za svoje grehe v 30 jezikih ansa 1 2 Četrtek, 18. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Podpredsednica pokrajine Mara Černic o varčevalnih ukrepih vlade »Z ukinitvijo pokrajine bi se raven zaščite znižala« »Pokrajina ima tudi pristojnosti, ki jih ni mogoče kar tako prenašati na občine ali deželne urade« Ukinitev javnih uradov, manjša zastopanost, manj samoodločanja, izguba identitete. To bi po mnenju Mare Černic bile posledice ukinitve goriške pokrajine, ki ji grozi nov vladni varčevalni paket, v katerem je med drugim predviden izbris pokrajin z manj kot 300 tisoč prebivalci. Podpredsednica goriške pokrajine sicer meni, da je racionalizacija potrebna, hkrati pa je prepričana, da rimska vlada ni ubrala prave poti. Kaj bi ukinitev pokrajine pomenila za goriški teritorij? S pokrajino bi izginili uradi in ustanove, ki so z njo povezani: med temi bi na primer lahko bili prefektura, izpostave deželnih uradov, zavod Inps, pokrajinska poveljstva sil javnega reda, itd. Ob tem praktičnem vidiku je treba upoštevati, da je na našem teritoriju, ki industrijsko ni močno razvit, javna uprava pomemben vir delovnih mest. Posledice bi ne nazadnje bile tudi političnega značaja: teritorij mora biti voden, za njegov razvoj pa ne zadošča ukrepati na razdaljo in na podlagi matematičnih računov. Treba je seveda znati dobro gospodariti, ni pa dovolj. Pomembno je poznati teritorij in vedeti, kako in kam investirati denar. Govori se o spojitvi s pokrajino Trst, drugi se že zavzemajo za združitev Krmi-na in Gorice z Vidmom... Naš teritorij je majhen, je pa zanimiv. Zato je tudi predmet »apetitov« sosednjih pokrajin. Goriško območje ima močno kulturno in zgodovinsko identiteto, na njem pa se načrtujejo tudi veliki infrastrukturni posegi, med katerimi so super-pristanišče, gradnja avtoceste, trgovski park v Vilešu ali tovorno postajališče v Mošu. Ti posegi morajo biti vodeni, teritorij mora imeti možnost, da se o njih izreče. Kdo bi ščitil posebnost in interese našega teritorija, če bi se, denimo, združili s Trstom? Brez lastne pokrajine bi izgubili na ravni kulturne identitete in zastopanosti. Številni trdijo, da so pokrajine nepotrebne. Zdi se mi, da mnogi zadevo preveč poenostavljajo. Pokrajina ima tudi pristojnosti, ki jih ni mogoče kar tako prenašati na občine, niti pa na deželne urade, kakršni so danes. Vzemimo primer pokrajinskih funkcij na področju okolja: občini Gorica in Tržič ne razpolagata z uradom za okolje, ki bi lahko skrbel zanje. Problematike, ki se tičejo okolja, niso teritorialno omejene, obravnavati jih je treba po homogenih območjih, kot sta Brda in Kras, in širših kategorijah. Okoljska vprašanja je treba preučiti, nato sledita planiranje in izvajanje ukrepov. To je kompleksno opravilo: občine danes ne planirajo, pač pa le izvajajo. Pokrajina ima na primer na področju odpadkov razvojni načrt, na podlagi katerega se potem upravlja s smetmi. Bi ukinitev goriške pokrajine imela posledice za slovensko manjšino? Ne smemo pozabiti, da dolguje dežela FJK poseben statut tudi prisotnosti slovenske manjšine, prav tako pokrajini Trst in Gorica. Raven zaščite slovenske narodne skupnosti, ki je danes zastopana na vseh upravnih ravneh, bi se z izginotjem goriške pokrajine zmanjšala. Pokrajina je kar nekaj sredstev kanalizirala v izvajanje zaščitnih zakonov, skrbela je za vidno dvojezičnost s postavljanjem smerokazov in tabel ter prirejala druge pobude, kot so bili npr. tečaji slovenščine za uslužbence občin. Zaščita manjšine sloni na treh temeljih: uporabi materinega jezika v odnosu do javne uprave, možnosti informiranja v materinem jeziku in šolanju v materinščini. Pokrajina Gorica prvi dve dosledno izvaja. Namerava vaša uprava na katerikoli način ukrepati? Od predsednika Renza Tonda bomo zahtevali, naj dežela v primeru, ko bi nameravala osvojiti varčevalne ukrepe in sprejeti nov zakon, s katerim bi spremenila ustroj pokrajin, upošteva prisotnost slovenske narodne skupnosti na goriškem teritoriju, njeno zaščito in zgodovino, ki je pri- gorica - Valenti »Gorica skupaj z Vidmom in Pordenonom« »V Trstu naj se ustanovi me-tropolitska občina, Gorica, Videm in Pordenon pa naj se združijo v skupno pokrajino.« V razpravo o ukinjanju manjših pokrajin je posegel tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Gaetano Valenti, ki je prepričan, da daje njegov predlog isto dostojanstvo vsem območjem dežele Furlanije-Julijske krajine. Valenti napoveduje, da ne bo nikakor pustil pohoditi goriške tisočletne zgodovine, zato pa je pripravil predlog, ki po njegovem pre-prpičanju ne nikakor oškoduje nekaterih območij na račun drugih. gorica - Brussa »Goriška večkulturnost neupoštevana« »Ko bi bila resna, bi državna vlada kratkomalo ukinila vse pokrajine in bi se ne odločila za razkosanje le nekaterih izmed njih. Po drugi strani bi moral predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo "diktat" iz Rima upoštevati predvsem za reorganizacijo deželnih uradov in za določitev nove vloge pokrajin. Z ukinitvijo goriške pokrajine pa bi enostavno lahko zapisali konec zgodbi obmejnega območja, prepojenega z različnostjo, v katerem je prisotna tudi močna slovenska narodna skupnost,« poudarja deželni svetnik Franco Brussa glede državnih namer po ukinitvi manjših pokrajin. vedla do današnjega ustroja. Sicer sem prepričana, da je prav, da pride do racionalizacije, vendar je potrebno določeno ravnovesje. Ni mogoče enostavno klestiti vsega in ukiniti tudi to, kar je zdravo. Ob tem ukinjanje malih občin in pokrajin ne bo zmanjšalo stroškov uprave, saj bodo uslužbence morali absorbirati drugje, stroški politike pa so zelo omejeni. Večji stroški se začenjajo šele na ravni dežel, tam bi bili varčevalni ukrepi bolj učinkoviti. (Ale) SAGRADO ' ^_2AGRAJ 6 " " v Honte Sar Hichele Hont S. Michel- Debela Griža GORIZIA GORICA Mara Černic (levo); dvojezični smerokazi na pokrajinski cesti (zgoraj) bumbaca Avtomobil zgorel V torek popoldne je na avtocesti A4 v občini Ronke zgorel poljski avtomobil, na katerem sta se peljali dve osebi. Voznik avtomobila znamke Alfa romeo 154, ki se je z ženo peljal v smeri proti Trstu, je malo pred 16. uro opazil, da iz prednjega dela avta uhaja dim. Še preden je ustavil, je bilo v kabini avtomobila polno dima. Poljska državljana, ki sta bila namenjena na Hrvaško, sta nemudoma izstopila, preden je avtomobil zgorel pa jima je uspelo rešiti kovčke. Ovrednotili bodo Konver V blagajne tržiške občine bo po zaslugi treh evropskih projektov, ki so bili prijavljeni na razpis za standardne projekte Interreg Italija-Slovenija 2007-2013, pritekel poldrugi milijon evrov. Med projekti, ki so bili v prejšnjih dneh odobreni, je projekt Julius, pri katerem je občina Tržič vodilni partner. Projekt, pri katerem sodelujeta tudi občina Ljubljana in Triglavski narodni park, je skupno vreden 1.300.000 evrov, svoj delež pa bo tržiška občina vložila predvsem v ovrednotenje sprejemnega centra Konver ob Prelosnem jezeru. Trži-ška občina sodeluje še pri projektih »Ali-sto, sulle ali della storia«, ki je posvečen uporabi zgodovinskih dokumentov in informatike za preučevanje čezmejne-ga območja v času prve svetovne vojne, ter pri projektu Macc, s katerim želijo ustanoviti čezmejno delavnico za re-stavriranje umetniških del. Razsvetljava v Tržiču »Javna razsvetljava v ulicah Virgiliana, Coloni in Serenissima v Tržiču je vsaj že dve leti zelo pomanjkljiva.« Tako je povedal tržiški občinski svetnik Ljudstva svobode Loris Mosetti, ki je na županjo Silvio Altran naslovil svetniško vprašanje v zvezi s tem, ali namerava poskrbeti za popravilo javne razsvetljave v omenjenih ulicah in pripraviti občinski načrt javne razsvetljave, ki ga predvideva deželni zakon iz leta 2007. ajdovščina - Več deset milijonov dolarjev vreden posel Pipistrel v ožjem izboru za prodajo letal indijski vojski Ivo Boscarol in model letala Panthera, ki ga namerava graditi v novi proizvodni hali na goriškem letališču bumbaca Ajdovski Pipistrel je po prijavi na razpis indijske vlade za dobavo 194 ultra lahkih letal med najresnejšimi tekmeci za dokončno prodajo svojih letal. Po besedah direktorja Pipistrela Iva Boscarola se tekmecev pri tehničnih rešitvah ne bojijo, končno besedo pri izboru pa bodo imeli lobisti in ponujena cena letal. Ultra lahko letalo Pipistrel Garud (indijski mitološki ptič) je šolsko letalo, ki so ga v Ajdovščini razvili prav za zahtevne potrebe naročnika in specifične indijske podnebne pogoje. Namenjeno bo šolanju pilotov kadetov indijske vojske. Med Pipistrelovimi tekmeci so močne letalske vojaške industrije iz ZDA, Italije, Nemčije, Avstralije in Poljske. »Tolaži nas to, da imamo med vsemi zagotovo naj- boljši produkt in če bo kvaliteta prevladala, upamo, da se bo tudi Slovenija lahko pohvalila, da dobavlja letala četrti vojaški velesili sveta,« je povedal Boscarol. Vrednost desetletnega posla bi znašala več deset milijonov dolarjev, točne vrednosti pa Pipistrelov direktor ni želel izdati. »Slovenska vlada bi nam lahko pomagala tudi tako, da bi zmanjšala birokratske zahteve in tako povečala cenovno konkurenčnost naših letal. V primeru, da bomo tudi izbrani, pa bo potreben dogovor o protidobavah,« je še povedal direktor Pipistrela. Ajdovsko podjetje je sicer letošnje poletje namenilo tudi pripravam na tekmovanje za Nasino nagrado, ki bo v ZDA potekala konec septembra. Doslej so to prestižno nagrado osvojili že dvakrat in tudi letos po Boscarolovih besedah računajo na podoben uspeh. Pred tem so se predstavili na velikem letalskem sejmu v ZDA, kjer je bilo za njihovo štiri-sedežno električno letalo precej zanimanja med obiskovalci. Kot smo že večkrat poročali, Pipi-strel napoveduje, da bo novo proizvodno halo gradil na goriškem letališčem. Ravno zaradi tega je pred poldrugim mesecem-sovodenjski občinski svet sprejel občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, dokumentacija pa je od 20. julija razgrnjena na tehničnem uradu sovodenjske občine. Občani, ki si želijo ogledati projekt ali vložiti morebitne pripombe, imajo za to čas samo še danes. (sta, nn) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. avgusta 2011 13 tržič - Neuspešen poskus tatvine v komercialnem centru Emisfero Tatova iz Mongolije pričakali pred trgovino 40-letnega moškega so le prijavili, 34-letno B.T. pa so odvedli v tržaški zapor Ko sta skušala pobegniti iz trgovine, ju je opazil eden izmed varnostnikov, ki je nemudoma poklical sile javnega reda. Tako sta se tat in tatica, državljana Mongolije, v prejšnjih dneh znašla na poveljstvu tržiških ka-rabinjerjev, od koder so žensko kasneje odvedli v tržaški zapor, kjer bo morala ostati še šestnajst mesecev. Do neuspešnega poskusa tatvine je prišlo v torek zvečer v trgovskem centru Emisfero v Tržiču. Okrog 20.30, tik pred zaprtjem komercialnega centra, je eden izmed varnostnikov opazil dve osebi, ki sta se sumljivo sprehajali po trgovinah. Moški in ženska sta v torbico spravila nekaj prehrambenih izdelkov in likalnik za lase ter se odpravila proti izhodu, tam pa so ju pričakali karabinjerji tržiške-ga poveljstva. Plen, ki je bil vreden kakih sto evrov, so karabinjerji vrnili upraviteljem trgovine, ki so tatova prijavili, nato pa so moškega in žensko prepeljali na poveljstvo. Ugotovili so, da ima 40-letni mongolski državljan bivališče v Belgiji, 34-letna sodržavljanka pa ima bivališče v Franciji. Oba naj bi prišla v Italijo, da bi tu opravljala kako poletno sezonsko delo. Tako moškega kot žensko so karabinjerji prijavili na prostosti sodnim oblastem zaradi sodelovanja pri tatvini v ob-težilnih okoliščinah. Med preverjanjem istovetnosti mongolskih državljanov so karabi-njerji tudi ugotovili, da je 34-letna B.T. v preteklosti že imela težave s pravico zaradi podobnih kaznivih dejanj. Zoper žensko, ki je bila poznana pod raznimi imeni, je pristojni urad državnega tožilstva iz Verone junija tudi odredil priprtje. B.T. mora namreč zaradi raznih tatvin, do katerih je prišlo leta 2007 v krajih Peschiera del Garda in Lazise pri Ve-roni prestati še eno leto, štiri mesece in 29 dni zaporne kazni. 34-letnico so zato tržiški kara-binjerji po zaključku preverjan prepeljali v ženski zapor v Trstu, 40-let-nika pa so izpustili na prostost. (Ale) gorica - Poostren nadzor finančne straže Zasegli trinajst tisoč oblačil ponarejenih blagovnih znamk Osebje finančne straže s ponarejenimi izdelki bumbaca Okrog trinajst tisoč kosov oblačil, čez 300 litrov goriva, 33 kilogramov cigaret, 34 gramov mamil in dve motorni kolesi. Pokrajinsko poveljstvo finančne straže je v poletnem času in predvsem v dneh okrog velikega šmarna izvajalo poostren nadzor nad goriškim teritorijem, v okviru katerega je zaseglo veliko količino blaga, ki je bilo ponarejeno, ukradeno ali pretihotapljeno v Italijo. Patrulje finančne straže so kontrole izvajale v večjih mestih in v turističnih krajih, preverjale pa so predvsem, ali je delovanje trgovcev v skladu z zakoni. Pri številnih pouličnih prodajalcih in upraviteljih trgovin so zasledili, da niso izdajali računov, zasegli pa so tudi trinajst tisoč kosov oblačil ponarejenih blagovnih znamk. Zaradi nezakonitega posedovanja so zasegli 310 litrov dizelskega goriva, ob tem pa skupnih 33 kilogramov italijanskih in tujih cigaret, ki so bili skriti v avtomobilih in v kovčkih na ronškem letališču. Finančna straža je dalje zasegla 34 gramov marihuane, hašiša, kokaina in ek-stazija, ki so bili namenjeni osebni uporabi in preprodaji. V kombiju so našli tudi dva ukradena motorja, ki so jih vrnili lastnikom, ne nazadnje pa so zabeležili devet kršitev na področju mednarodnega prevozništva. (Ale) nova gorica Avgusta vlomilci nikakor ne počitnikujejo Število vlomov na območju novo-goriške policijske uprave se je v zadnjem času nekoliko povečalo, kar glede na počitniški čas ni nenavadno. Vlomilci namreč radi izkoristijo čas dopustov, ko je veliko ljudi zdoma. O tem, da niso izbirčni, pričajo najrazličnejši predmeti, ki jih odnašajo poleg denarja in zlatnine, ki ostajata najbolj zaželjeni »trofeji«. Storilnost vlomilcev se ob vikendih ponavadi še poveča, zato je ob koncih tedna previdnost še toliko bolj na mestu, saj so tisti, ki vlamljajo vse bolj predrzni in vstopajo tudi v objekte, za katere je očitno, da niso prazni. V zadnjem, podaljšanem koncu tedna je neznani storilec v okolici Nove Gorice s terase ukradel sedem bakrenih kotličkov za rože in lastnika oškodoval za približno 300 evrov. Vlomljeno je bilo tudi v podjetje v Selu, kjer je vlomilec skozi okno prišel v poslovne prostore in iz denarnice, ki jo je tam našel, vzel 120 evrov, s seboj pa je odnesel tudi manjši hišni sef, v katerem pa je bila samo poslovna dokumentacija podjetja. Vlomilci so obiskali tudi kmetijsko trgovino v Renčah, od koder pa so odšli praznih rok. Z večjim ulovom je neznani storilec zapustil barako na vrtojbenskem polju. S seboj je namreč odnesel starejšo kosilnico, baterijski vrtalni stroj in žar za peko ter lastnika s tem oškodoval za približno 500 evrov. V torek so policiste poklicali tudi iz ene od novogoriških zavarovalnic, kjer je nekdo na silo odprl okno v prvem nadstropju, iz predala v pisarni ukradel slabih 300 evrov gotovine, potem pa zbežal, ker se je sprožila alarmna naprava. Neznanec oziroma neznanci so bili na delu tudi na Cerju, kjer je bilo v zadnjih dneh iz dveh gradbenih strojev v lasti novogoriškega gradbenega podjetja iz-točenih za 90 litrov nafte. Tarča neuspelega vloma ali zgolj objestnega dejanja pa je bil v noči na torek tudi svečo-mat na pokopališču v Biljah, kjer je neznani storilec poškodoval prečno varovalno letev na svečomatu ter s tem povzročil za 350 evrov materialne škode, do samega vloma v svečomat pa potem vendarle ni prišlo. (nn) tržič - Mestni redarji naložili slano globo domačinu S šaro na pločnik Moški je odrabljene predmete iz svoje garaže pustil kar na robu ulice - Občinski blagajni bo moral prispevati 600 evrov Tržičan srednjih let se je v nedeljo odločil, da bo pospravil svojo garažo, v kateri se je nabral cel kup stare šare. Zbral je številne odrabljene in zaprašene predmete, namesto da bi jih odpeljal v ekološki otok v Ulici Consiglio D'Europa, pa jih je pustil kar na pločniku, nedaleč od svojega doma. Dogodek se je zgodil v nedeljo v Ulici Mazzini v središču Tržiča, kjer biva omenjeni moški, ki se je baje v preteklosti že proslavil s podobnimi podvigi. Tokrat je njegovo početje opazil sosed, ki je veliko bolj občutljiv na vprašanja čistega okolja. Potem ko je razumel, da namerava moški vse odpadke pustiti na pločniku, je sosed takoj poklical mestne redarje. Ti so se nemudoma odzvali na njegov klic in prihiteli v Ulico Mazzini. Ob njihovem prihodu je moški na pločnik prinesel še eno vrečo odpadkov, zatem pa mestni redarji niso nasedli njegovim opravičilom in mu naložili dvesto evrov globe. Po vsej verjetnosti pa bo kazen, ki jo bo moral plačati še višja, saj moški ni poskrbel za počišče-nje pločnika. Na njem je po odhodu mestnih redarjev pustil vse svoje odpadke, tako da so jih morali zatem odpeljati uslužbenci podjetja Ambiente Newco. Zaradi tega bo moški moral plačati šesto evrov globe, kar je najvišja kazen, predvidena za tovrstne prekrške. Tržiška občina vsako leto porabi 80.000 evrov za kritje stroškov, ki Stara šara ob robu pločnika bonaventura jih ima za pobiranje odpadkov, zapuščenih po ulicah. Zaradi tega so se svojčas na županstvu odločili za okrepitev nadzora v območjih mesta, kjer je bilo največ kršitev, kar se je ponekod že obrestovalo. Odpadke raznih vrst vsekakor vsak dan od 8.30 do 12.30 zbirajo v ekološkem otoku v Ulici Consiglio D'Europa, kjer je dostava smeti seveda brezplačna. Za morebitne informacije o sortiranju odpadkov je poleg tega na voljo tudi brezplačna zelena telefonska številka 800-844344. nova gorica - Socialni demokrati Nasprotujejo podeljevanju novih igralniških koncesij Iz novogoriške območne organizacije Socialnih demokratov so sporočili, da je njihovo predsedstvo na zadnji seji sprejelo stališče glede igralniškega projekta na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba, ki ga načrtuje ljubljansko podjetje Alea Iacta. »V skladu s strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki jo je decembra lanskega leta sprejela slovenska vlada, se zavzemamo za zmanjševanje števila obstoječih koncesij oziroma, da se na območju občin Šempeter-Vrtojba, Kanal ob Soči, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in mestne občine Nova Gorica ne podeljuje novih igralni-ških koncesij,« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da pa soglašajo s spremembo lokacij že obstoječih podeljenih koncesij znotraj posamezne občine. Kot je pojasnil predsednik no-vogoriške območne organizacije Socialnih demokratov Zvonimir Kristančič, so imeli pri tem v mislih predvsem igralni salon Fortuna v Rožni dolini, ki se je v preteklosti preselil za nekaj sto metrov od židovskega pokopališča do krožišča v neposredni bližini državne meje. Kristančič je pojasnil še, da v stranki podpirajo projekte z dodatnimi turističnimi vsebinami, v zvezi z na- Igralna miza foto km. črti družbe Alea Iacta, ki bi rada v Vrtojbi zgradila center Sailaway z »outlet« nakupovalnim središčem, hotelom z bazenskim kompleksom in centrom dobrega počutja, igralnim salonom, notranjim igriščem za golf, bowlingom, bilijardom, kar-tingom in še čem, pa je dodal, da tem načrtom ne nasprotujejo, a da bi se morali v družbi glede igralnega salona pogovoriti s tistimi, ki v občini Šempeter-Vrtojba že imajo koncesijo za prirejanje iger na srečo. (nn) 1 4 Četrtek, 18. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR šempeter - V ponedeljek začetek delavnic Deveto plesno poletje V ponedeljek bo Tržačanka Daša Grgič predstavila projekt Immensity, pri katerem sodeluje tudi Nikla Petruška Panizon V nedeljo, 22. avgusta, se bo v Šempetru pri Gorici začela deveta izvedba Plesnega poletja, mednarodnega projekta, ki ga organizira domači plesni center Terpsihora ob podpori občine Šempeter-Vrtojba in v sodelovanju z umetniškim društvom M&N Dance Company. Tudi letošnjega plesnega izpopolnjevanja pod vodstvom priznanih plesnih pedagogov iz Slovenije in tujine se bo na delavnicah v prostorih Biotehniške srednje šole, osnovne šole Ivana Roba in šempetrske kulturne dvorane udeležilo preko 200 ude- ležencev, večinoma z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Italije, od koder prihaja vsako leto več udeležencev, in Francije. Med številnimi domačimi in tujimi plesnimi pedagogi bo moderno-sodobno tehniko za začetnike in plesno vzgojo za otroke vodila tržaška plesalka in koreo-grafinja Daša Grgič, ki že dalj časa poučuje v plesnem centru Terpsihora kot plesna vzgojiteljica in pedagoginja sodobnega plesa. V okviru večernih plesnih dogodkov bo Grgičeva v ponedeljek, 23. avgusta, premierno predstavila tudi svoj av- foto n.n. torski plesno-gledališki projekt »Immensity«, ki je nastal v sodelovanju z igralko SSG Trst Niklo Petruška Panizon. Med večernimi plesnimi dogodki velja omeniti še nedeljsko otvoritev Plesnega poletja na odru pred dvorcem Coronini v Šempetru, sredin orient, afro in latino plesni večer na vrtu restavracije Mark, četrtkovo plesno parado po šempetrskih ulicah Šempeter pleše in Odmev barvitih ritmov - zaključni nastopu udeležencev Plesnega poletja 2011, ki bo v soboto, 27. avgusta, pred dvorcem Coronini. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 18. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Horror Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Conan il barbaro« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.10 »I pin-guini di Mr. Popper«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.00 »Co-me ammazzare il capo... e vivere feli-ci«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Il ventaglio segreto«. 3 Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v nedeljo, 4. septembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Marije in Zenoneja v Marianu bo koncert Izidorja Kokovnika (harmonika). KOMORNI ZBOR IPAVSKA vabi na koncert sakralnih pesmi, ki bo v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu v soboto, 20. avgusta ob 21. uri. KONCERT »MORRICONE STORY« v izvedbi Movie chamber orchestra iz Benetk bo v parku vrtnic v Gradežu danes, 18. avgusta, ob 21. uri; vstop prost. »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »Mina - Celentano« v petek, 19. avgusta, ob 20.30 v parku dvorca Coronini v Gorici; »The Beatles« v ponedeljek, 22. avgusta, ob 20.30 v občinskem bazenu v Gorici; »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU (Ul. Codelli 15) ob 21. uri: v petek, 19. avgusta, »Madama Butterfly«; v soboto, 20. avgusta, nastop komor- nega orkestra Furlanije Julijske krajine; v nedeljo, 21. avgusta, »Tango!«, nastopata kitarist Giulio Chiandetti in Roberta Fontana; v petek, 26. avgusta, nastop mladih talentov konservatori-ja Tartini iz Trsta; v soboto, 27. avgusta, »Paris, mon amour«, pela bosta Marzia Postogna in Andrea Binetti, na kitaro bo igral Eduardo Contizanetti, na klavir in harmoniko Stefano Bem-bi; v nedeljo, 28. avgusta, koncert komorne glasbe dua Sinossi Marianna Sinagra (violončelo) - Lorenzo Cossi (klavir); informacije na spletni strani www.codellifahnenfeld.it. PRAZNIK NARODOV V PODTURNU, ki ga prireja združenje Mitteleuropa, bo v soboto, 20. avgusta, ob 21. uri z nastopom pihalnega orkestra Furla-nije-Julijske, v nedeljo, 21. avgusta, pa bo ob 21.15 nastopil slovaški jazz glasbenik Peter Lipa. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v torek, 23. avgusta, ob 20.30 v župnijski kapeli v Štandrežu bosta nastopila kitarista Gabriele Del Forno in Mario Milosa, gojenca glasbene šole Citta di Gorizia. fi Razstave V LIKOVNI GALERIJI V ULICI DIAZ v Gorici je na ogled razstava del Enza Valentinuza; v soboto, 27. avgusta, bo ob 19. uri odprtje razstave del Marie Dolores Simone in Marka Faganela v organizaciji kulturnega društva Equi-libri. V GALLERIJI SPAZZAPAN v Ul. C. Bat-tisti 1 v palači Torriani v Gradišču je na ogled razstava risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji z naslovom »Taccuini del Mediterraneo«; do 4. septembra med 10.30 in 12.30 ter med 16. do 20. ure; vstop prost. V GALERIJI PAVILJON Hitovega Business Centra na Delpinovi 7/a v Novi Gorici je na ogled razstava popotni-ških risb in akvarelov Franca Goloba; do 30. septembra od ponedeljka do petka med 10. in 19. uro, vstop prost. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481-536455, 334-1243766, 3283155040 ali na elektronski naslov mladinskidom@libero.it. S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Ba-ranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Na-šice, Valpovo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Villany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štandrež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča, da napovedanega izleta v Piemont z vzponom na Roccia-melone ne bo. Namesto omenjenega izleta napoveduje v nedeljo, 28. avgusta, izlet v Karnijo, z vzponom na Pe-ralbo in Avanza. Predvidene skupne hoje od šest do sedem ur, prevoz z lastnimi sredstvi; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). SPDG napoveduje 11. septembra udeležbo na vsakoletnem pohodu Bazoviških junakov, 18. septembra pa avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Krnica (Garnitzenklamm) pri Modrinji vasi (Moedrndorf), hoje bo od štiri do šest ur, saj je iz soteske mogoče izstopiti na treh različnih mestih in se vrniti na izhodišče; informacije in prijave do konca avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado). □ Obvestila DELAVNICA ANGLEŠKEGA JEZIKA za otroke v organizaciji občine Tržič bo potekala med 29. avgustom in 9. septembrom v občinskem parku v Ulici Valentinis v Tržiču med 7.45 in 13.30; vpise zbirajo do zasedbe razpoložljivih mest na naslovu elektronske pošte pariopportunita@comu-ne.monfalcone.go.it in v občinskem uradu za protokol. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi zaprti za dopust do 19. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta 2011. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ulici Mame-li v Gorici bo do 20. avgusta veljal skrajšan urnik: odprta bo med 10. uro in 12.30. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 19. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 21 z dne 4. julija 2011 bil sprejet v skladu z odlokom predsednika republike 086/PRES občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, ki ga je predlagalo podjetje Pipistrel LSA srl in ki zadeva gradnjo novega industrijskega objekta za proizvodnjo letal na območju letališča v Gorici na ozemlju, ki je last občine Sovodnje ob Soči. Navedeni načrt je vpisan v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 22 z dne 4. julija 2011 bila sprejeta v skladu z zakonodajnim odlokom 04/2008 strateška presoja vplivov na okolje (SPVO) za varianto št. 9 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Navedena presoja je vpisana v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe. KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lo-šinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zgla-sijo v pisarni na Korzu Verdi 51 int., tel. 0481-530927 danes, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. AŠZ MLADOST vabi na Športni praznik, ki poteka vsak dan do sobote, 20. avgusta, v občinskem parku v Doberdobu: od 19. ure dalje turnir v moškem in ženskem malem nogometu ter cicibanov, turnir briškole, pohod po Krasu in še mnogo drugega, deluje tudi dobro založen kiosk. AŠZ DOM sporoča poletni program treningov košarke za nove košarkarje in za otroke, ki so že trenirali v lanski sezoni. Potekali bodo na odprtem igrišču Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici od 22. avgusta: U12 (letniki 2000, 2001, 2002) od pone- -/ deljka do petka, 17.00 - 18.15; minibasket (letniki 2003, 2004, 2005) ponedeljek, sreda, petek 16.00 - 17.00. Treninge bo vodil državni vaditelj minibasketa Andrej Vremec; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 0481-33288 (David Ambrosi), dom-gorica@tiscali.it. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt po poletnem urniku od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 int. zaprt do 31. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Trstu delovali do 3. septembra s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. 83 Prireditve TRADICIONALNA SPOMINSKA SLOVESNOST z mašo za padle v prvi svetovni vojni pred kaverno z oltarjem pod vrhom Mrzlega vrha bo v soboto, 20. avgusta, ob 11. uri. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncertom bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvijo (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. FILMSKI VEČERI »NERO DI DONNA« V MORARU na turistični kmetiji Al Diaul nasproti cerkve: danes, 18. avgusta, ob 21. uri »I diabolici« Henri-ja-Georgesa Clouzota; v četrtek, 25. avgusta, ob 21. uri »Vertigine« Otta Premingerja; v četrtek, 1. septembra, ob 21. uri »Changeling« Clinta East-wooda; vstop prost. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): danes, 18. avgusta, ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču film »La versione di Barney« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje); v petek, 26. avgusta, ob 20.30 »Aris in musica« v mestni četrti Aris v Tržiču nastop godbe na pihala mesta Tržič; ob 21. uri narečna komedija »Papaci, caro papaci... « v sodelovanju z dramsko skupino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča; informacije po tel. 0481-494358/351/353 in na spletni strani www.comune.mon-falcone.go.it. FILMSKI VEČERI V ŠTARANCANU (na nogometnem igrišču v Ul. Venezia) ob 20.45: v petek, 19. avgusta, »Qualun-quemente«; v soboto, 20. avgusta, »Toy Story 3 - La grande fuga«. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI«: goriška izvedba bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla v Gorici. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »26. Soško regato 2011«: v nedeljo, 4. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. V primeru slabega vremena bo start preložen za 1 uro. Prijave od 24. avgusta dalje in na dan prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI - Kajak klub Šilec) in na kksilec@libero.it. Pogrebi DANES V FARI: 14.00, Iolanda Marco-cig vd. Erzetti (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Laura Sfi-ligoi vd. Celeste (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Petra in Pavla ter na pokopališču. DANES V ROMJANU: 11.00, Maria Verzegnassi vd. Fumis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gabriela Krivec vd. Grego (blagoslov v kapeli bolnišnice) na pokopališču; 11.00, Lorella Anicich (iz Vidma) na pokopališču. DANES V BEGLIANU: 10.30, Albina Mauchigna vd. Cragnolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 18. avgusta 2011 15 GLOSA Usedline iz preteklosti Jo2e Pirjevec V dneh pred velikim šmarnom sem dobil v roke dva članka o Sloveniji, od katerih me je eden razveselil, drugi pa razžalostil. Naj začnem s prvim. V sobotno-nedeljski izdaji 5. in 6. avgusta je International Herald Tribune, mednarodna edicija vplivnega ameriškega lista New York Times, na svoji zadnji strani, posvečeni umetnosti in potovanju, predstavil našo deželo z relativno dolgim zapisom, obetavno naslovljenim: »Presenečenja v Sloveniji na vsakem koraku«. Avtor besedila Seth Sherwood, znani ameriški časnikar, izvedenec za turizem, se je v svojem poročilu osredotočil predvsem na štiri kraje - Maribor, Ljubljano, Piran in Postojno - in jih opisal z vso, čeprav nekoliko stereotipno simpatijo. Kako je na primer spregovoril o Postojnski jami? »Zadnje presenečenje Slovenije je bilo skrito v skalnati kraški pokrajini, streljaj od vasi Postojna. V bližini predora, ki sega v planinsko pobočje, sem se pridružil turistom in se vkrcal na ozkotirni vlak, ki nas je zapeljal v jamo. Gozdovi stalaktitov, ostrih in grozečih, so viseli navzdol. Stalagmiti, nekateri visoki kot drogovi za zastavo, so s tal štrleli navzgor. Vlak se je ustavil in vodička Katja nam je razložila, da je 21 kilometrov dolgo jamo in razgibane kamnite oblike ustvarila reka Pivka s svojo erozijo in pronicajočo vodo. Naša skupina se je znova vkrcala na vlak in zdrvela skozi temino, opazujoč, kar nam je prihajalo nasproti: malo znano, divje lepo in nabito z nepričakovanimi figurami. Za trenutek se mi je zdel ta zanimivi podzemski svet metafora Slovenije same.« O vse drugačnem podzemlju govori članek mojega bivšega študenta in časnikarja na italijanskem oddelku radia Koper, Stefana Lu-se, ki iz Slovenije že vrsto let poroča za »Opazovalnico za Balkan in Kavkaz« iz Rovereta. V omenjenem besedilu opozarja na dejstvo, da je fanatični blaznež, ki je pred dvema tednoma povzročil strašni pokol na Norveškem, v svojih zapiskih označil Slovenijo kot eno od ev- ropskih držav, v kateri naj bi »multikulturna propaganda« imela najmanj odmeva. Lusa razvija nato svojo misel po svoje (nekoliko preveč kritično za moj okus), mi pa nudi priložnost, da se pomudim ob stanju duha v Sloveniji danes. Naj najprej rečem, da mi pojem »multikulturalizma«, kakor so nam ga ponujali pred leti nekateri tržaški levičarski intelektualci, ni všeč. Ker sam uporabljam pri svojem delu dokajšno pluralnost tako na ravni jezikov kot idej, mislim, da lahko z določeno avtoriteto trdim, da me to ne sili v kulturni sin-kretizem, temveč kvečjemu še potrjuje in krepi mojo slovensko identiteto. Ne čutim nobene potrebe, na primer, da sem multikulturen »slovenski Italijan«, kot je pred časom v moji prisotnosti trdil neki naš (bivši) politik. Zato tudi Slovencem iz matice ne zamerim, da niso »slovenski Nemci« ali »slovenski Angleži« ali »slovenski Jugoslovani« ali karkoli že drugega. V tem smislu sem kar zadovoljen, da »multikulturalizem« takega tipa pri nas ni pognal korenin. Sumim pa, da je s to besedo norveški blodnež mislil na nekaj drugega, namreč na nekakšno klerofašistično zapečkarstvo, ki naj bi rešilo Evropo pred tujimi kulturnimi okužbami. Dolgo časa sem bil prepričan, da smo Slovenci s provincialnim mračnjaštvom enkrat za vselej odpravili in da smo se v letih po drugi svetovni vojni preoblikovali v moderen, na dialog s svetom pripravljen osebek. Moram pa reči, da v zadnjih letih ob opazovanju, kako se razvija slovenska družba (ali vsaj njen del), vedno bolj dvomim v to prepričanje. V našem političnem in publicističnem življenju so udarile na dan usedline iz preteklosti, o katerih smo mislili, da smo jih za vedno spravili v ropotarnico zgodovine. In tako ni slučaj, da je nedavna anketa ljubljanskega Dela pokazala naslednji osupljivi rezultat: večina izprašancev meni, da bi se norveška tragedija lahko ponovila tudi pri nas. Upajmo, da se ne bo. Da pa od madžarske nismo daleč, je gotovo. VREME OB KONCU TEDNA Poletje je ubralo najboljšo pot Darko Bradassi Poletje je v zadnjem tednu, tik pred začetkom svoje zadnje tretjine, ubralo najboljšo pot. Doslej so bile vremenske razmere v glavnem še nekoliko nestanovitne, v gorah skoraj ni bilo dneva, da ne bi nastajale popoldanske plohe in nevihte, pa tudi temperature so bile za ta čas kar nizke. Toda sedaj je na vrsti sub-tropski anticiklon, ki nam bo prinesel po vsej verjetnosti nekoliko daljše, predvsem pa povsem stanovitno obdobje. Razmere se bodo občutno izboljšale tudi v gorah. S subtropskim anticiklonom je dosegel naše kraje tudi občutno toplejši zrak, vendar, če izvzamemo normalno poletno vročino, občut-nejših temperaturnih viškov v prihodnjih dneh skoraj zagotovo ne bomo beležili. Temperature v višjih plasteh se zadržujejo na za ta čas skorajda normalnih vrednostih, na višini 1500 metrov v prostem ozračju se je živo srebro dvignilo do okrog 15 stopinj Celzija. Najvišje dnevne vrednosti v prizemlju pa so včeraj dosegale od 30 do v redkih primerih 33 stopinj Celzija. Tudi v prihodnjih dneh ne bo občutnejših sprememb. Toplo je, toda nikakor ne moremo govoriti o vročinskem valu. Kot smo že pisali, razmere ne govorijo več v prid velike vročine, sončno žarčenje se je že občutno zmanjšalo in trenutno dosega podobno jakost kot ob koncu aprila ali začetku maja, pa tudi ure dnevne svetlobe se občutno krajšajo, noči pa seveda daljšajo. Zaradi naštetih razlogov so noči dovolj osvežujoče in prispevajo precejšen delež pri omejitvi dnevne toplotne obremenitve. Več dni, zgleda da lahko tudi dalj časa, se bo nad nami v višinah po zaslugi subtropskega anticiklona zadrževala izoterma 15 stopinj Celzija na višini 1500 metrov, ki nam prinaša poletne temperature, vendar brez največje vročine. Najbolj vroč zrak z »vročo« izo-termo 20 stopinj Celzija pa bo daleč od naših krajev, v glavnem nad južnimi pre- deli Italije. Ravnovesje, ki ga je dobila subtrop-ska zračna masa nad večjim delom Sredozemlja in nad našimi kraji za enkrat zgleda dokaj stabilno. Če ne bo prišlo do nepričakovanih vmesnih sprememb, bo poletna vremenska slika s sončnim in povečini stanovitnim ter toplim vremenom lahko trajala do konca meseca. Zadnje dni v mesecu ali prve dni v septembru pa kaže, da bo subtropski anticiklon začel popuščati. Ob pomikanju vremenskih front preko srednjeevropskih držav bo lahko občasno nekaj več spremenljivosti, vendar bo nestanovitnost v vsakem primeru časovno in krajevno omejena. Od danes do nedelje bo prevladovalo sončno in toplo poletno vreme. Najvišje dnevne temperature bodo malo nad 30 stopinj Celzija, ponoči pa se bo živo srebro na Krasu in v nižinah v glavnem spuščalo malo pod 20 stopinj Celzija, ob morju pa do okrog 22 stopinj Celzija. Morje je namreč v teh dneh precej vroče, zato je večerna osvežitev večja v krajih nekoliko bolj oddaljenih od obale. V ponedeljek in torek ne pričakujemo večjih sprememb. Predvidoma bo tudi večji del prihodnjega tedna minil ob sončnem in prijetnem poletnem vremenu. Na sliki: nad našim širšim območjem se zadržuje soliden anticiklon gospodarstvo - Pogovor s finančnim analitikom Neophytosom Kathitziotisom »Najnovejša finančna kriza je izredno zapletena, z njo se prvič spopadamo, saj take doslej še ni bilo« Neophytos Kathitziotis, Ciprčan po rodu, opravlja doktorat iz ekonomije na Univerzi v Hamburgu, kjer se posveča analizi tržnega gospodarstva in finančnih storitev. Obenem je zaposlen kot analitik v nemški banki Commerzbank s sedežem v Frank-furtu, ki je eno izmed glavnih evropskih finančnih središč. Vprašali smo ga, naj nam obrazloži stanje na finančnih trgih in kašne so posledice za gospodarstvo. »Kritično stanje, s katerim se soočamo, lahko strnemo v naslednje razmišljanje: povod vsega je bila kriza pri nepremičninah, od tu se je kriza razširila na banke in postala kreditna kriza. Sedaj občutimo še krizo javnega dolga, torej zaobjema politiko v širokem pomenu besede. Gre za zelo zapleteno situacijo, s katero se prvič spopadamo in kakršne v zgodovini ne pomnimo. Finančna kriza je razkrila globlje probleme v svetovnem gospodarstvu, predvsem v principih, na katerih slednje sloni.« Točneje? Pomislite na splošna neravnovesja, ki se danes pojavljajo na mednarodni ravni, torej tista, ki izhajajo iz neravnovesij med prihranki na eni strani in investicijami na drugi, med upniki in dolžniki, ter ne nazadnje v gospodarskih in političnih odnosih med državami po svetu. Dodaten problem, ki ga ne smemo spregledati, je pomanjkanje kvalitetne finančne regulative na meddržavni ravni. Mednarodna regulativa ni učinkovita. Potrebujemo boljši nadzor nad novejšimi produkti in storitvami v finančnem sektorju. Je tržno gospodarstvo podrejeno finančnim igram? Pojem »financializacije« gospodarstva, ki ga pogosto uporabljajo analitiki, opisuje prav to: dejstvo, da je finančni sektor prevladal in izpodrinil realno gospodarstvo. Politike, ki naj bi zagotovile pospeševanje gospodarskega razvoja in rasti, so se v zadnjih letih osredotočale na kratkoročne investicije in so ciljale na golo dobičkonosnost, na takojšnji zaslužek. Taka logika šepa. Neophytos Kathitziotis Nazadnje pa so problemi prišli na dan, kot kaže kriza dolga nekaterih članic EU... Kratkoročno lahko le preprečimo zlom nekaterih držav oziroma njihov »default«. V mislih imam Španijo in Grčijo. Predvsem s finančnimi in gospodarskimi težavami, s katerimi se sooča Grčija, sem dobro seznanjen, in zagotavljam vam, da se jih brez posega Bruslja in Evropske centralne banke ne da premostiti. Kaj pa Italija? Težave, ki jih beleži Italija, so prišle na dan zaradi pritiska finančnih trgov in bonitetnih družb. Za Italijo velja enako razmišljanje kot za Grčijo: kratkoročne politike ne nudijo učinkovitih rezultatov. Potrebne so strukturne reforme, ki zagotavljajo konkurenčnost države in obenem nove industrijske politike za trajnostno gospodarsko rast in zaposlovanje. Potrebne so dolgoročne investicije, nikakor pa varčevanje, kakršnega sicer načrtujejo italijanski politiki. V Nemčiji, kjer delate in študirate, se imate bolje. Nemčija ima določene gospodarske prednosti in se nahaja v boljšem položaju od ostalih članic EU. To je država, ki ogromno izvaža. O učinkih nemške gospodarske politike na evro-območje pa ostajajo deljena mnenja, nekateri namreč ugotavljajo, da ni koristna za ostale članice. Kakorkoli že, s svojimi storitvami in produkti je prisotna v državah v razvoju, na trgih je konkurenčna in obenem dobičkonosna. Nemčija je letos zabeležila 3,6-od-stotno rast BDP-ja, za naslednje leto pričakujemo, da se bo rast ohranila na podobnem nivoju. Prednost Nemčije je tudi nizka stopnja brezposelnosti. Nekateri ekonomisti trdijo, da je treba v slabih časih ohranjati optimizem. Ugotavljam, da akterji na mednarodnih finančnih trgih ne dojemajo lekcije pravilno. Ne učijo se od lastnih napak. Ekonomski rezultati v dobri meri slonijo na kratkoročnem kapitalu oziroma na kratkoročnih investicijah. Trgi so dnevno podvrženi velikim spremembam ali tveganjem, njihova nestabilnost pa ima slabe učinke na celotno gospodarstvo. Potrebne so temeljite spremembe na različnih nivojih. Za začetek je treba kritično premisliti evropsko monetarno unijo in njene dinamike. Obenem je potrebna nova regulativa, da zadosti potrebam po nadzorovanju finančnih posrednikov, finančnih trgov, in finančnega sektorja nasploh. Kar se tiče Evropske unije, menim, da je enotna fiskalna politika nujna; morda je celo neizbežna za preživetje EU. Opažam, da politiki številnih evropskih držav rešujejo družbene in gospodarske probleme enostavno z višanjem davkov, kar gre v breme predvsem srednjih in revnejših slojev, ter s krčenjem delovnih mest. To niso novice, ki navdajajo z optimizmom. Mitja Stefancic živalski vrtovi - Selitev Mlada perzijska leoparda iz Ljubljane v živalski vrt pri Padovi Dva mlada samca perzijskih leopardov (na arhivskem posnetku) so včeraj iz Živalskega vrta Ljubljana preselili v živalski vrt Parco faunistico Valcor-ba v bližini Padove. Gre za mladiča, ki sta se skotila v ljubljanskem živalskem vrtu 22. avgusta 2009, je povedala direktorica živalskega vrta Zdenka Fischinger. Samca sta stara dve leti, kar je za leoparde že doba odraslosti in v naravi čas, da se ločijo od staršev, je pojasnila Fischingerjeva in dodala, da je to idealno obdobje za premestitve živali. Živalski vrt v Valcorbi do sedaj perzijskih leopardov ni imel, zato je zanju pripravil novo, lepo in sodobno ogrado. Poudarila je še, da gre pri omenjenih mladičih za podvrsto leoparda, ki je v naravi močno ogrožena in je ravno zaradi tega vsaka žival zelo dragocena, "vzreja mladičev zavarovanih vrst pa za vsak živalski vrt pomeni velik ponos in priznanje strokovnega dela". V ljubljanskem živalskem vrtu se ob tem zavedajo, da so ograde leopardov stare že preko 30 let in da bi čim prej potrebovali ustreznejše bivalne prostore. "Želimo si, da bi se, kot je to pogost primer v tujini, tudi med našimi uspešnimi podjetji našel sponzor in prispeval sredstva za sodobno, evropsko primerljivo ogrado za te čudovite živali," je povedala Fischingerjeva. Vzreja in menjava živalskih vrst, ki so v naravi ogrožene, predstavlja skupni naravovarstveni projekt živalskih vrtov, vključenih v evropsko zvezo, ki ima za določeno živalsko vrsto evropskega koordinatorja, ki je vrhunski strokovnjak za to vrsto živali. Vse menjave živali med živalskimi vrtovi tako potekajo po njegovem soglasju, je pojasnila Fischingerjeva. Ljubljanski živalski vrt ima perzijske leoparde že vrsto let. Ker pa leoparda nista mogla imeti mladičev, so pred nekaj leti samico oddali živalskemu vrtu Jeruzalem v Izraelu. "Kasneje smo iz češkega živalskega vrta, kjer so imeli mladiče, dobili novo dveletno samico," je pojasnila Fisc-hingerjeva. Ravno ta samica je pred dvema letoma prvič povrgla mladiča, ki so ju včeraj preselili v Italijo. (STA) 1 6 Četrtek, 18. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Udinese že razmišlja o povratni tekmi proti Arsenalu V Vidmu bo treba čimprej doseči gol nogomet - Triestina Dogovor med Fantinelom in skupino Aletti TRST - Kot kaže je prišlo do premika glede lastništva tržaškega nogometnega kluba Triestina, ki bo letos igral v prvenstvo prve poklicne divizije Lega Pro. Kot piše v tiskovnem sporočilu tržaškega kluba, je prišlo do dogovora med predsednikom Triestine Stefanom Fanti-nelom in predsednikom skupine Aletti Sergiom Alettijem, ki bo prevzel 50 odstotkov lastništva tržaškega kluba. Fanti-nel, kot je poudaril, ne bo več predsednik tržaškega kluba. Podrobnosti o dogovoru bodo predstavili na novinarski konferenci, 29. avgusta. BROSCO - Triestina je medtem odstopila B-ligašu Pescari mladega branilca Brosca. Ni pa še znan postopek igralčeve registracije: Triestina ga bo bržkone prej prodala Cagliariju, ki ga bo nato dal na posodo klubu iz Abrucev. ANOELKOVIČ - Slovenski branilec Palerma Siniša Andelkovič bo svojo kariero nadaljeval pri Ascoliju v B-ligi. Sicilski klub ga je moštvu iz Mark dal na posodo. VATERPOLO - Tržaški klub Palla-nuoto Trieste, ki nastopa v A2-ligi, je najel igralca Simoneja Pappaceno (letnik 1989). Igra v vlogi centra. V sporočilu kluba je zapisano, da gre za enega najbolj perspektivnih mladih igralcev v Italiji. V minuli sezoni je igral v A2-ligi v Cagliariju (38 golov). PRVIČ NA SMUČEH - Avstrijski alpski smučar Benjamin Raich (33 let) je prvič po hudi poškodbi stopil na smuči in na ledeniku Tiefenbach v bližini Soldna začel s treningom na snegu. Raich si je huje poškodoval levo koleno med ekipno tekmo na svetovnem prvenstvu v Gar-misch-Partenkirchnu. ILIRSKA BISTRICA - Okolica Ilirske Bistrice bo 28. avgusta gostila tradicionalno 17. gorsko-hitrostno avtomobilistično preizkušnjo, ki bo štela tudi za evropsko prvenstvo. Prvi favorit v absolutni konkurenci bo evropski prvak Italijan Simone Faggioli, Slovenec Aleš Prek pa bo v kategoriji I evropskega prvenstva verjetno potrdil evropski naslov. TOLMIN - V Tolminu od 16. do 20. avgusta poteka odprto državno prvenstvo Slovenije v poletih s standardnimi jadralnimi zmaji, na katerem sodeluje več kot 40 najboljših zmajarjev iz Slovenije in številnih evropskih držav. Moška a v bistvu korektna igra v Londonu ansa »Topničarji« brez municij, zamujena priložnost Udinese si je za torkov nastop na Emirates Stadiumu v Londonu prislužil več pohval kot graj. Pa vendar se je težko znebiti občutka, da je v prvi tekmi končnice kvalifikacij Lige prvakov proti Arsenalu zamudil izjemno priložnost, da bi si vsaj z neodločenim izidom priigral lepo, morda odločilno prednost pred povratno tekmo v sredo v Vidmu. Tako Arsenal kot Udinese nastopata letos na papirju oslabljena, toda tekma v Londonu je pokazala, da odhodi in odsotnosti za zdaj precej bolj pogojujejo angleški kot italijanski klub. Brez Fabregasa, Clichya in Eboueje, ki so odšli, brez poškodovanih Wilshereja in Diabyja ter brez Nasri-ja (odhaja v Manchester City?) in Van Persieja, so delovali Arsenalovi »topni-čarji« precej nebogljeno. Nasprotno, Udinese je tudi brez Sancheza, Zapate in In-lerja ohranil svoj slog igre, s katerim je presenetil v lanski sezoni. Zato je še toliko bolj škoda, da igralci Udineseja niso dosegli niti enega gola, čeprav so imeli na voljo več priložnosti kot domači igralci in se je tekma ves čas odvijala v taktičnem kontekstu, ki Udineseju najbolj ustreza. Neodločen izid bi jim omogočil, da tudi v Vidmu igrajo tako kot jim najbolj leži. Ker pa so izgubili, bodo morali v torek napadati, proti bolj zaprtim obrambam pa je bil Udinese že v minuli sezoni večkrat v hudi stiski. Prav zato je bil Guidolin po tekmi jezen in hkrati realist. Medtem ko so igralci videmskega moštva razlagali, da jim je dober nastop v Londonu dvignil samozavest, jih je trener posvaril pred prevelikim optimizmom. Kdo bo v torek tresel Arsenalovo mrežo, je namreč vprašanje brez lahkega A. Koren LONDON - V prvi tekmi končnice kvalifikacij nogometne Lige prvakov je v Londonu zmagal Arsenal, več pohval pa je bil deležen videmski Udinese, ki je bil favorizira-nim Angležem enakovreden. Kljub temu čaka Videmčane na torkovi povratni tekmi v Vidmu težka naloga, saj morajo na njej njuno doseči vsaj gol. Dan po tekmi je trener Guidolin pripravil za igralce lažji trening, danes in jutri pa bodo prosti. Cilj v Vidmu bo doseči zadetek že v prvih minutah. Pokazalo se je, da Arsenal ni nepremagljiv, a v Vidmu bo za Angleže lahko igral tudi novi kapetan Van Persie in jim ne bo treba napadati na vso moč. S katerimi igralci se bo Guidolin lotil »topničarje« v Vidmu je odvisno od zdravstvene slike v moštvu, predvsem od zdravja napadalca Floro Floresa, ki je kandidat za igranje ob Di Nataleju. Če mu ne bo uspelo pravočasno okrevati bi se lahko trener opredelili za postavo podobno lanski, nehvaležno vlogo sicer nenadomestljivega Sancheza pa bi moral prevzeti Abdi. Kritični angleški mediji Angleški mediji dan po tekmi složno napovedujejo, da bo »topničarjem« prihodnji teden v Vidmu trda predla. Guardian piše, da je imel Arsenal v torek srečo in da bo moral na povratni tekmi pokazati svoje najboljše lice, če želi obdržati prednost pred borbenimi Vi-demčani, hkrati pa spodbuja klub, naj z denarjem, ki ga je zaslužil s prodajo Fabregasa in Na-srija, čimprej najame kakega boljšega igralca. Times piše, da je Udinese zapravil nešteto priložnosti in hvali »poznanega neznanca« Di Na-taleja in »izjemno razpoloženega« Pabla Armero. Daily Telegraph je zapisal, da so lahko naj-vijači Udineseja ponosni na svoje moštvo, upravo Arsenala pa poziva, naj nemudoma okrepi obrambo z novimi igralci. Še na tribuni? Arsene Wenger je v torek diskvalificiran sedel na tribuni, kljub temu pa je aktivno spremljal tekmo. Preko trenerja Bora Primorca je bil ves čas je povezan s svojim pomočnikom Pa-tejem Ricejem, ki ga je nadomeščal na klopi. Delegat Uefe je Wengerja ožigosil že med odmorom, toda Francoz tudi v drugem polčasu ni bil tiho. Možno je, da ga zdaj čaka nova kazen. Včerajšnji izidi: Bayern München - Zürich 2:0, Dinamo Zagreb - Malmö 3:1, Macca-bi Haifa - Genk 2:1, Odense - Villarreal 1:0, Wisla Krakov - Apoel Nikozija 1:0. Zupan ne gre na EP KRANJSKA GORA - Košarkar Miha Zupan, reprezentančni krilni center, zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel nastopiti na evropskem prvenstvu v Litvi. Osemindvajsetletni Zupan je imel že dalj časa težave s hrbtom. «Zdaj nam ostaja pet centrov in le v zvezde lahko gledamo in molimo Bogu, da bi jih ostalo pet,» je slikovito dejal Božidar Maljkovic, selektor Slovenije. Na seznamu slovenske izbrane vrste, ki danes zjutraj potuje na gostovanje v Španijo, kjer bo odigrala dve srečanji z evropskimi prvaki, zdaj ostaja trinajst košarkarjev. Selektor Maljkovic za zdaj ne bo na priprave vpoklical nobenega novega košarkarja. »Zupan, katerega stanje hrbta je bilo v zadnjem času zelo spremenljivo, je v torek skupaj z reprezentančnim zdravnikom Slobodanom Macuro opravil pregled z magnetno resonanco v Ljubljani, ki je pokazala poškodbe, zaradi katerih bo moral košarkar Spartaka iz St. Peterburga izpustiti EP,« so sporočili iz Košarkarske zveze Slovenije. Vlašiceva poškodovana SPLIT - Hrvaška zvezdnica Blanka Vlašic, lani najboljša atletinja na svetu, se je poškodovala in zato je vprašljiv njen nastop na svetovnem prvenstvu v južnokorejskem Daeguju, kjer bi branila naslov v skoku v višino. Natrgano ima stegensko mišico leve odri-vne noge, je potrdil zdravnik Igor Boric. Vlašiceva bo dokončno odločitev o nastopu na SP sporočila jutri. Sedemindvajsetletna Splitčanka je dvakratna zaporedna svetovna prvakinja na prostem (2007, 2009) in v dvorani (2008, 2010) ter evropska prvakinja (2010), druga pa je bila na olimpijskih igrah v Pekingu (2008). Danes v evropski ligi Maribor, Roma in Lazio MARIBOR - Danes bodo prve tekme 4. kroga kvalifikacij nogometne evropske lige. Maribor bo v Ljudskem vrtu že ob 18. uri gostil škotski Glasgow Rangers. Roma bo ob 20.45 igrala v Bratislavi proti Slovanu, Lazio Edi-ja Reje pa bo v Rimu (od 21. ure dalje) gostil skopski Rabotnički. Lucio še zvest Interju ZÜRICH - Brazilski nogometaš Lucio je podaljšal pogodbo z Interjem še za dve leti in bo v klubu ostal do leta 2014. Triintridesetletnik je v Italijo prišel leta 2009, ko je prestopil iz Bayerna iz Münchna ter takoj osvojil trojno krono; evropsko ligo ter italijanski naslov in pokal. veslanje - Bled se pripravlja na svetovno prvenstvo Vložek je ogromen Obnova infrastrukture vredna 4,2 milijona evrov - 2.200 športnikov in spremljevalcev ter 400 novinarjev iz 68 držav BLED - Bližnje veslaško svetovno prvenstvo, ki bo med 27. avgustom in 4. septembrom na Bledu, prvo po letu 1989, so na novinarski konferenci predstavili tudi prireditelji in kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Janez Benčina, je za prvenstvo takorekoč vse nared, že danes pa kot prvo na na treningu pričakujejo reprezentanco Kitajske. Bled se je na prvenstvo pripravljal skoraj štiri leta, vse odkar jim je Fisa 3. septembra 2007 zaupala organizacijo SP. V infrastrukturo, obnovo veslaškega centra, telovadnice, stolpa, tribun, pomolov, ceste med obema Zakama in ureditev obale, so na Bledu vložili 4,2 milijona evrov. In z opravljenim so zadovoljni vsi, tudi blejski župan Janez Fajfar, ki je v hecu dodal: »S prvenstvom smo četrtino obale uredili tako, da nas ni več sram.« Kot je povedal Benčina, Bled pričakuje 2200 športnikov in njihovih spremljevalcev iz 68 držav, za tekmovanje je prijavljenih 400 novinarjev, skoraj 150 bo tudi gostov Fisa. Neuradno se bo prvenstvo s prvimi treningi začelo že v četrtek, saj je na Bledu tudi že ekipa Nove Zelandije, pričakujejo tudi Američane, 24. avgusta bo pripotovala večina reprezentanc in začeli se bodo uradni treningi, 28. avgusta pa prva tekmovanja. Dogodek se bo sklenil 5. septembra s tradicionalnim kongresom Mednarodne veslaške zve- Predsednik VZS Denis Zvegelj je poudaril pomen nastopa slovenske reprezentance, saj kot pravi, tekma dobi piko na i šele z uspehi tekmovalcev. Zvegelj pri tem ni skrival, da največ pričakuje od nekoč nepremagljivega dvojnega dvojca z Iztokom Čopom in Luko Špikom in nov veslaški praznik naj bi Slovenija praznovala v petek, 2. septembra, ko bo na sporedu finale te discipline. Zelja slovenske stroke je še en finale, prav vse slovenske posadke pa naj bi se potegovale najmanj za finale B in za olimpijske norme, ki bodo dale letošnjemu prvenstvu dodaten čar, številnim posadkam pa dodaten motiv. Zvegelj je na eni (pre)redkih novinarskih konferenc opozoril tudi, da so bila v organizacijskem odboru nesoglasja okrog finančne plati prireditve, «ki pa so zdaj za nami». Prvenstva je vesel tudi predsednik blejskega kluba Peter Fajfar, ki je zadovoljen predvsem z infrastrukturo, ki jo bodo veslači dobili na Bledu s tem tekmovanjem. »Zdaj smo usposobljeni za prirejanje največjih tekem in že prihodnje leto bomo gostili mladinsko evropsko prvenstvo,« je dejal Fajfar, ob tem pa izpostavil pomen dogodka za promocijo veslanja, slovenske države, predvsem pa je vesel dejstva, da so se v veslanje prav s prvenstvom vrnili številni nekdanji športniki, za katere upa, da bodo sodelovali s klubom in zvezo tudi po prireditvi. Sama prireditev bo slovenske prireditelje stala 1,3 milijona evrov in kot je povedal podpredsednik organizacijskega odbora Borut Farčnik je bilo nabiranje sredstev zaradi gospodarske krize težko, vseeno pa bodo kljub nekaj manjšemu proračunu tekmovanje izpeljali s pozitivno ničlo, saj jim je ostalo še nekaj neporavnanih obveznosti z lanskega svetovnega pokal, ki jih bodo poravnali z izkupičkom SP. «Pri prireditvi smo morali precej stroškov racionalizirati, a smo pazili, da so standardi za samo izvedbo tekme ostali neokrnjeni.» Prireditelji pa obljubljajo, da bo dobro poskrbljeno tudi za obiskovalce, za katere so pripravili bogat spremljevalni program. Zanimivo bo že ob odprtju prvenstva 27. avgusta v Zaki, kjer bodo nastopili The Stroy Machine, Manca Izmajlova in plesalci, na jezeru pa bodo zaplavale lučke. V času finalov, torej med 1. in 4. septembrom, bodo lahko obiskovalci prisluhnili kateremu izmed koncertov v okviru 21. Okarina etno festivala Bled ali koncertom v Zdraviliškem parku. Poskrbljeno pa bo tudi za vse druge ljubitelje kulture, ki si bodo lahko ogledali razstavo Picasso in impresionisti v Galeriji Deva Puri ali Moderno zgodovino Bleda v Športni dvorani, kjer je svoje mesto našlo tudi veslanje. (STA) / ŠPORT Četrtek, 18. avgusta 2011 1/ košarka - Jadranovci začeli priprave na novo sezono V znamenju desetih Vatovčevih »zapovedi« Želje, da bi Jadran postal vodilno tržaško društvo na amaterskem področju Vodilo letošnje sezone Jadrana v državni C-ligi bo bržkone seznam desetih točk, ki jih je Jadranov trener Walter Vatovec prebral na včerajšnjem prvem treningu članske ekipe. V open-ski Polisportivi so ob enajstih igralcih (odsoten je bil Danjel Batich, ki je še na dopustu, mladinec Jan Zaccaria pa je še poškodovan) in novemu pomožnemu trenerju Andreii Muri prisluhnili mislim, željam in predvsem pričakovanjem trenerja Vatovca tudi predsednik Jadrana Adriano Sossi, športni direktor Sandi Rauber, vodja ekipe Dean Oberdan in ostali odborniki. Po uvodnih pozdravih je trener Vatovec začel z ugotovitvijo, zakaj letos pri Jadranu ni bilo težav pri pridobivanju igralcev kot lani, temveč se je tehnica prevesila v čisto nasprotno smer: »Čedalje več igralcev je izrazilo željo, da bi igralo pri Jadranu. To pa zaradi naših zmag, dobrega vzdušja v ekipi in pa zato, ker mladi igralci pri nas dobro dozorevajo.« Vse to mora ostati po Vatovčevem mnenju tudi glavni cilj v naslednji sezoni in hkrati tudi pogoj, da bo Jadran postal vodilno tržaško društvo na amaterskem področju. Glede na to, da je po lanski sezoni napovedal, da mora trener, če ostane v istem klubu, izboljšati uvrstitev prejšnjega leta, je Vatovec to tudi včeraj potrdil: »Absolutno mora biti cilj polfinale! Letos smo pridobili Jadranovci na včerajšnjem prvem treningu nove sezone kroma moč pod košem, mogoče pa smo šibkejši na zunanjih pozicijah. Če ti dve okoliščini združim, pa menim, da je kvaliteta ekipe vsekakor nekoliko višja kot lani. Rezultati pa bodo seveda odvisni tudi od rotacije in poškodb, ki se jim lahko izognemo le z dobrim treniranjem.« Po dobrodošlici kolegi Mu- ri in novima igralcema (na treningu je bil sicer prisoten le Spigaglia) si je Vatovec zaželel dvoje: »Veliko pričakujem od mladih, po drugi strani pa želim, da bi motivacija tistih, ki so se nam pridružili, ostala ista kot je bila v višjih ligah.« V svojih desetih točkah je še opisal, kakšne igralce ima rad (»Take, ki nogomet - V ponedeljek začelo tudi Primorje »Delat, delat, delat« Tako presednik, kot trener Primorja poudarjata pomen vadbe »Delat, delat in delat.« Tako je novi trener Davor Vitulič, doma iz Kopra, predstavil svojo filozofijo na zboru nogometašev Primorja. Sedemindvajset fantov se bo moralo torej zelo potruditi, da si izborijo stalno mesto v enajsterici. Prioriteta društva in trenerja je ustvariti na igrišču homogeno ekipo. »V preteklem prvenstvu je bilo nekaj igralcev, ki je večkrat prevzelo pobudo v svoje roke in se je spustilo v solo akcije, ki niso bile povsem koristne za ekipo. Zato smo v letošnji sezoni veliko vložili v izbiro trenerja, ki naj bi letos ustvaril disciplinirano, delavno in prijateljsko skupino,« je dejal predsednik pro-seškega društva Roberto Zuppin. Treningi proseškega društva, prvi je bil na sporedu v ponedeljek, bodo do začetka prvenstva potekali vsak dan. Med sezono bodo trenirali trikrat na teden, vendar trener Vitulič želi, da bi imeli še dodatni trening za morebitna tehnična in kondi-cijska izboljšanja. Na igrišču Ervatti se je, poleg lanskih »starih« igralcev, zbralo tudi osem novincev, ki naj bi v letošnji sezoni okrepili predvsem fazo obrambe, ki je bila v prejšnjem prvenstvu šibka točka proseškega moštva. »Ekipo bom skušal sestaviti na podlagi že obstoječega jedra lanskih igralcev. Nove nogometaše pa bom vključiti v skupino, tako da bo ekipa najbolje delovala,« je dejal trener Primorja. Čeprav je proseško Primorje začelo trenirati nekoliko kasneje v primerjavi z drugimi ekipami, je trener prepričan, da bo v mesecu postavila na noge dobro ekipo, ki se bo enakovredno kosala z nasprotniki v drugi amaterski ligi. Pred začetkom prvenstva bo Primorje odigralo še nekaj prijateljskih tekem z moštvi iz sosednje Slovenije (Divača, Tabor in Korte). Četrtega septembra pa bo na proseškem igrišču Ervat-ti pričakovan derbi z bazovsko Zarjo v boju za deželni pokal 2. amaterske lige. (mip) KRAS OK - Prva prijateljska tekma v novi sezoni v Sežani med Krasom in domačim Taborom se je končala z zmago ekipe iz Repna. Končni izid je bil 3:1. Za Kras so zadeli Favero, Božič in Pizzini, za Tabor pa Črgan. Kras je nastopil s postavo: Lorenzoni, Batti, Cola-vetta, Božič, Pitilino, Paolini, Gonzales, Favero, Kneževič, Pizzini in Filippo. veliko tečejo in potem dobro mečejo na koš, ne rad pa jemljem igralcev, ki so leni.«), s pohvalnimi besedami in anekdoto pa se je še zahvalil dolgoletnemu jadranovcu Deanu Oberdanu, ki bo letos imel odborniško vlogo vodje ekipe, še naprej pa bo z ekipo treniral. Dobrodošlico igralcem in obema trenerjema je izrekel tudi predsednik Adriano Sossi, ki je vseh povabil, da bi kot lani sledili reku »Vsi za enega, eden za vse«, obenem pa si zaželel, da bi se vsi igralci ob resnem pristopu tudi zabavali, saj le to ustvarja složno skupino. Jadranovci bodo do prvenstva trenirali od ponedeljka do četrtka, ob petkih in sobotah pa bodo igrali prijateljske tekme ali nastopali na turnirjih. (V.S.) Primorjaši na Ervattiju vadijo od torka kroma Seznam igralcev Peter Franco 19// 19B cm Christian Slavec 19/9 1B6 cm Daniel Batich 19BB 192 cm Massimiliano Spigaglia19/B 202 cm Matteo Marusič 19BS 202 cm Saša Malalan 19B9 195 cm Borut Ban 1992 194 cm Ivan Bernetič 1992 195 cm Stefano Floridan 199S 190 cm Tadjan Skerl 199S 1/B cm Matija Batich 1994 1B0 cm Niko Daneu 1994 19/ cm Trener: Walter Vatovec Pomožni trener: Andrea Mura Vodja ekipe: Dean Oberdan Športni direktor: Sandi Rauber tenis Cirila Devetti uspešna na državni ravni Trenerka Gaje Cirila Devetti še vedno uspešno nastopa na teniških turnirjih. Pred kratkim je v Pordenonu osvojila veteranski turnir, ki je veljal za državno renking lestvico Grand Prix. V polfinalu je premagala državno prvakinjo kategorije 55 (od 55 do 59 let) Eliso Marcon (3.5), v finalu pa je bila boljša od Daniele Padovan (3.4), državne prvakinje v kategoriji 50 (od 50 do 54 let). Dvoboj med veterankama se je končal po skoraj petih urah, potem ko se je Padova-nova v tretjem nizu predala zaradi krčev. »Bilo je zelo naporno, saj je bilo soparno in igrali sva na pokritih igriščih. Prvi niz je zmagala Padovanova šele po dveh urah in 15 minutah, nato sem bila boljša s 4:6, v tretjem nizu pa se je predala po svojem vodstvu 2:0,« je pojasnila Devettijeva (4.2), ki letos drugo leto nastopa v kategoriji 50 (letos bo dopolnila 51 let). Točke za državno renking lestvico je pred tem zbrala še v Gradišču, kjer se je prebila do polfinala, tam pa izgubila proti deset let mlajši Eleni Vianello. Boljši rezultat bi težje dosegla, saj so organizatorji zaradi manjšega števila udeleženk združili igralke kategorij over 40 in 50. »Zdaj me čakata še turnirja v Padovi in Vidmu. Če bom tudi tam uspešna, se bom uvrstila med najboljše štiri igralke v Italiji v kategoriji 50,« je napovedala veteranka, ki se bo za končno mesto pomerila še na dodatnih tekmah septembra. Nastope na državnih turnirjih je dopolnila še z mednarodnimi tekmovanji. V Portorožu je nastopila na mednarodnem turnirju ITF za veterane in izgubila šele v finalu proti Američanki, ki zaseda 40. mesto na svetovni renking lestvici. Drugo mesto je osvojila tudi na mednarodnem turnirju v organizaciji kluba Triestino, kjer je v finalu klonila pred Danielo Padovan. Primorje 2011/12 Vratarji: Danjel Markovic, Manuel Zuppin (1989), Stefano Maganja (86) in Andrea Loigo Obramba: Andrea Bobbini (91), Matteo Cheber (87), Matteo Doliani (91), Peter Emili (77), Sebastiano Ferro (87), Luca Kovacic (91), Federico Mihich (86), Marko Milenkovic (88), Stefano Udina (77), Riccardo Ziani (88), Silvio Cok. Sredina: Aljoša Čok (91), Gerardo Mescia (89), Alessio Pohlen (82), Denis Ravalico (86), Gabriele Siccardi (87), Omar Zidarich (81). Napad: Jan Čok (91), Davide Colasuonno (83), Davide Ferluga (83), Erik Pauletic (83), Matej Peroša, Tiziano Puzzer (84). Trener: Davor Vitulič Trener vratarjev: Andrea Loigo Kondicijski trener: Franco Lonis □ Obvestila AŠZ MLADOST vabi na Športni praznik vsak dan do sobote, 20. avgusta, v občinskem parku v Doberdobu. Od 19. ure dalje poteka turnir v moškem in ženskem malem nogometu ter cicibanov, turnir briškole, pohod po Krasu in še mnogo drugega, deluje tudi dobro založen kiosk. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. PLANINSKI SVET Peralba in Monte Avanza nad izvirom reke Piave Izlet SPDG v Piemont z vzponom na preko 3500 m visoki vrh Rocciamelone odpade zaradi logističnih zapletov. Namesto omenjenega izleta društvo vabi v nedeljo, 28. avgusta na Peralbo in Monte Avanza. To sta vrhova nad izvirom reke Piave, na meji z Avstrijo. Prvi (visok 2694 m) je tudi v seznamu vrhov prijateljstva. Nekoliko nižji je Monte Avanza (2489 m). Vzpon na Peralbo in Avanza je po označeni planinski poti. Na Pe-ralbo je speljana tudi krajša zavarovana planinska pot (ferrata Sartor) za kar pa je priporočljiva čelada in samovarovalna oprema. Za vzpon po navadni poti zadostuje običjna planinska oprema. Planinska tura se začne pri izviru Piave, od koder je do zavetišča Calvi (2167 m - nad njim se dviga vrh Chiadenis) makadamski cesti, deloma po stezi. Od zavetišča Calvi se vzpnemo do sedla Sesis (2312 m) in naprej proti vrhu. Od planinske postojanke do vrha je približno ena ura in pol hoje. Za vzpon na Monte Avanza se s Peralbe vrnemo na preval Sesis in nato nadaljujemo do prevala Passo dei Cacciatori (2213 m). Od prelaza Sesis do vrha Avanza hodimo dve uri. Za sestop se lahko odločimo po smeri vzpona, lahko pa izberemo stezo, ki pelje proti planini Casera di Casa Vecchia in v dnu doline dosežemo asfaltirano cesto, ki pelje proti izviru Piave. Skupne hoje je okrog sedem ur. Prevoz je predviden z lastnimi sredstvi. Dostop: do kraja Cima Sappada, na meji med FJK in Venetom, kjer zavijemo desno v ozko dolino Val Sesis po ozki in strmi cesti še nekaj kilometrov do konca doline. SPDT na Triglav Slovensko planinsko društvo Trst prireja tudi letos v sodelovanju s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane trodnevno potepanje po triglavskem pogorju. Člane, ki so se predhodno prijavili na izlet, obveščamo, da je odhod za vse pohodnike, neglede na vzpon, ki ga nameravajo opraviti, v petek, 19. avgusta 2011 ob 04.30 izpred hotela Danev na Opčinah, kjer bo čakal društveni kombij. Nujna je za visokogorje primerna oprema po možnosti tudi samovarovalni komplet in čelada, slednjia sta nujna predvsem za tiste, ki se nameravanjo podati na zahtevnejše vzponove. POTOPIS é 1 > ■ t I 1 1 tmosfera Nadaama je bila otipljiva! Tisti dan je bil namenjen lokostrelstvu. Dan prej se je nekajkrat ulil dez. Zjutraj je bilo nebo jasno in modrina je presegala vsako pričakovanje. Pravi- Čepica s priostreno konico je med Nadaa-mom obvezna. Puščice so imele zaradi varnosti tope lesene konice. Streli so bili dokaj točni. Približno polovica jih je zadela »zidek«. Od druge polovice je več puščic cilj preletelo, manj pa bilo rahlo prekratkih. Obrazi iz prestolnice: Zamišljena jo, da je nebo v Mongoliji nizko. Tak občutek izhaja iz prostranstva, ki posameznika med neskončno stepo in nebom tlači k tlom. Objekt, kjer so se tisto jutro merili mladi lokostrelci in lokostrelke, je bilo prostrano dvorišče s tribuno za izmetiščem. Nastop v Ulan Batarju pomeni državni finale. Kdor ni prebival v prestolnici, je do nje prišel tudi po nekaj dneh potovanja, s spanjem v avtobusu, kamionu ali kombi-ju, s kumisom (kislo kobilje mleko) in mesom za hrano. Za nastop pa je s seboj prinesel slovesno, pretežno svileno obleko. Čepica je imela na vrhu ostro konico. Nekdo je pripomnil, da je kot »elmeto col čodo« starih nemških vojakov. Hlače so bile okrašene z resami, škornji iz mehkega usnja in so modno učinkovali kot najbolj zanimiv del opreme. Loki so bili daleč od sofi-sticiranih naprav, ki jih vidimo na športnih tekmovanjih, vendar očitno zelo močni, saj so imeli nekateri zelo mladi tekmovalci težave z napenjanjem. Vsak je na tekmovalni prostor prišel s tulcem in s predpisanim številom strelic. Nastopajoča dekleta so bila izdatno naličena. Organizacija je bila trdno postavljena. Pred nastopom vsake starostne kategorije je sodnik ponovil pravila. Nad celotnim dogajanjem je bedel režiser, ki je diskretno urejeval potek prireditve. Ob vsakem tekmovalcu je sodnik sproti beležil rezultate. Lo-kostrelci so si vsak rezultat zapisovali na dlani. Po kakih 50 metrih pa ni bilo klasičnih okroglih tarč. Zadeti je bilo treba nekaj iz jermenov spletenih košaric cilindraste rdeče barve. Te so bile postavljene med druge enake, vendar klasične usnjene barve. Šlo je za zidku podobno strukturo treh vrst košaric. Ciljanje na tarče, ki so ležale na tleh je ponazarjalo lov na majhne živali (zajci, svizci, lisice). Vsak tekmovalec je imel pri tarči svojega asistenta, ki je s predpisanimi kretnjami in klici dajal navodila za naslednje poskuse. Vsi so bili zelo slovesno oblečeni v široke usnjene plašče in v mogočnih škornjih. cionarju Suhe Batarju, slovesna otovoritev Naddama. Prisotne so bile vse državne in-štitucije s predsednikom v obleki, kakršno je verjetno nosil Džingis Kan. Bili so prisotni vsi diplomati in mogočna četa konjenikov in pešakov. Vojaki so nosili paradna oblačila starodavnega kroja in z bleščečimi čeladami. Godba je igrala vesele koračnice z orientalskim prizvokom in ob določnem trenutku državno himno. Pri vojakih, katerih uniforme so bile modre in rdeče barve v skladu z državno zastavo, pa je nekaj škripalo. Namesto stare oborožitve so nosili moderne puške. Nad prireditvijo je na vrhu stopnišča, ki je vodilo v parlament, vse nadzoroval močno ovrednoteni Džingis Kan. Roberto Ive je prav med tistim davnim usodnim predavanjem povedal, da je bil v skladu s socialistično doktrino Džingis Kan v domačem zgodovinopisju ali zamolčan, ali pa opisan kot kolonialist, krvoločnež in nasilnež. Sam Ive naj bi prispeval k temu, da ga je nov mongolski tok osvojil z izključno pozitivnimi lastnostmi. Velikega vojskovodjo in državnika danes častijo vsepovsod. Nekdanja velikost (ne veličina) Mongolije je postavljena v ospredje s spomeniki in v muzejskih postavitvah. Baje iščejo kraj, kjer so razpršili posmrtne ostanke Džingis Kana. Seveda jih Drzno zasnovana zgradba Da je bil dogodek državne važnosti so pričale televizijske ekipe, ki so snemale lokostrelce, novinarke so jih intervjuvale, starši na tribuni so skrbno škrtali z digi-talkami. Zaželel sem si eno tistih košaric, ki so predstavljale cilj. Za spomin. V polkrogu (zaradi varnosti) sem stopil do prostora, kamor so strelice padale, frekvenca pa je bila pre-gosta. Upal sem, da bo katero od košaric odbilo daleč stran, kaj takega pa se ni zgodilo. Istega dne je bila točno opoldan na glavnem trgu, poimenovanem po revolu- je nemogoče najti, v doglednem času pa bodo z nekoliko poguma le »našli« mesto, določenega arheologa poučili kaj mora izjaviti in kraj bo postal romarska točka in obvezna postaja vseh tujcev, ki bodo obiskovali Mongolijo. Pod večer je bil v narodnem gledališču slavnostni koncert v čast Nadaama. Izvajali so narodno glasbo z nenavadnimi glasbili: tolkali, godali in trobili. Plesni ansambel je svoje točke izvedel izvrstno, poznalo pa se je, da so se vsaj nekateri plesalci in brez dvoma vsi koreografi izučili v Moskvi ali kje drugje v Rusiji. Slovanski prijemi so bili še preveč očitni. Sicer si upam trditi, da Mongoli v svoji tradiciji niso poznali plesa, vsaj takega ne, ki bi izražal radost. Posebnost mongolske glasbene zakladnice je petje posebne vrste. Laiku ni ja- co z imeni štirih ekip, kar je morda bilo državno prvenstvo. In res je bilo povsod očitno, da nogometa v Mongoliji skoraj ne poznajo, sicer bi se v vaseh gotovo našlo kak četverokotnik z nogometnimi vrati, ali pa bi se kje mulci podili za žogo. ... prišel je iz socializma sno od kod prihaja glas, ki je večkrat povsem različen od običajnega petja. Zveni kot proizvod kakega instrumenta, povsem kovinsko. V Mongoliji je zvrst znana kot »hoomij«. Najbolj ga izvajajo v pokrajini Tuva, ki je kot »avtonomna« republika v sklopu Ruske federacije, vendar kulturno povsem mongolska. Zaman sem iskal točno definicijo te zvrsti petja, ki je v angleščini šablonsko omenjena kot »throat singing«, v slovenščini kot »petje iz grla« in v italijanščini kot »canto di gola«. Naslednje jutro se je vse trlo proti mestnemu stadionu, ki je namenjen predvsem Nadaamu. Na sporedu je bila uradna otvoritev tega ljudskega praznika. Med drugim sem v enemu od do- Vzdušje pred stadionom je bilo tako, kot je v Milanu pred derbijem Milan - Inter. Pričakovanje za nekaj, kar ljudje zelo cenijo, je bilo razvidno iz oči, ki so sijale z izrazi ponosa. Na stojnicah so prodajali bombone, sadne sokove in celo sadje, ki v tistih krajih ni doma. Starejši moški je razkazoval z verigo privezanega medveda z močno oguljenim kožuhom. Žival je izgledala zbegana in plašna. Domači otroci so ga ljubkovalno božali. Za fotografijo z medvedom je bilo treba nekaj odšteti. Na drugih dveh različnih mestih je bil prizor v polnem nasprotju z ljubeznijo do živali. Dva fanta sta na levi roki držala dva mogočna sokola, privezana z verižico. Soko-larstvo je posebno v zahodni Mongoliji ze- Razkošje mongolskih glasbil mačih časopisov, ki je izhajal v ruskem jeziku, iskal vesti o mongolskem nogometu. Seveda je bila cela športna rubrika namenjena Nadaamu, o nogometu pa samo par vrstic. Zasledil sem le lestvi- Ostrostrelec Navodila strelcu lo popularno. Z njim se bavijo predvsem Kazaki, ki živijo ob stičišču Mongolije s Ka-zahstanom. Oba sokola sta grozeče stegovala vratova in odpirala kljuna, nista pa kazala znakov napadalnosti. Otroci so ju brezskrbno čohali po glavah in božali krila, ko ta niso bila razprta do poldrugega metra širine. Neoborožena policija je diskretno nadzorovala množico, redarji so skrbno pregledovali vstopnice in nadzirali torbe. Tega so se Mongoli naučili od Zahoda, kajti o »ultrasih« ni bilo ne duha ne sluha. Povsod so vihrale narodne zastave in take, ki so z raznobarvnostjo samo povečevale radostno vzdušje. Precej močno je pihalo iz zahoda. Na vseh številnih žerjavih, ki so stali na gradbiščih okoli stadiona, so vihrale zastave. V notranjosti arene je bila med reklamnimi napisi moteče prisotna coca-cola. Sam protokolarni del je nekoliko spominjal na otvoritev olimpijskih iger. Nadaljevanje sledi / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 18. avgusta 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Plašne živali 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 15.40 Film: Vacanze romane (kom., ZDA, '53, r. W. Wyler, i. G. Peck, Audrey Hepburn) 17.35 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Alice Nevers 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.05 Deželni dnevnik, sledi Linea Notte Estate 23.45 Aktualno: Zaum 0.40 Aktualno: Appuntamento al cinema u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.55 Nan.: Miami Vice 9.05 Nan.: Nikita 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Aktualno: Benessere -II ritratto della salute 11.30 Dnevnik in pro- metne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assal-to 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Final Run - Corsa contro il tempo (akc., Kan./ZDA, '99, r. A. Mastroianni, i. R. Urich, P. Kalember) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 9.55 1.10 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 3 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Roc-ca 5 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.50 Kviz: Reazio-ne a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da Da Da 21.20 Film: Nel cuore della tempesta (dram., Avstrija/Nem., '09, r. E. Onneken, i. V. Niehaus) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Variete: Te-stimoni e protagonisti 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sot-tovoce 1.45 Aktualno: Passione precaria 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Variete: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: La Storia sia-mo noi 0.45 Nan.: Close to Home 1.25 Nan.: Una donna alla Casa Bianca 21.10 Film: Ladyhawke (fant., ZDA, '84, r. R. Donner, i. M. Broderick, Michelle Pfeiffer) 23.30 Film: Innamorati cronici (kom., ZDA, '97, r. G. Dunne, i. M. Ryan, M. Broderick) 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Martin e Julia (kom., Šv., '03, r. E. Lemhagen, i. A. Davin, J. Langhelle) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Rosamunde Pilcher - Le ali della speranza (rom., Nem., '07, r. D. Kehler) 16.45 Film: Let's dance (kom., Nem., '07, r. B. Müller, i. F. Karl) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nogomet: Trofeo Tim, Milan - Inter - Juventus 23.30 Film: Palermo - Milano solo andata (dram., It., '96, r. C. Fragasso, i. R. Bova, G. Giannini) 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Dok.: Speciale Cinema in Tv - Cinema d'oggi 9.15 Film: Rapsodia (rom., ZDA. '54, r. C. Vidor, i. E. Taylor, V. Gas-sman) 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Dok.: Che sara sara 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu - Album di persone note-voli 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World O Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I met your mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Nan.: White Collar 23.00 Nan.: The Closer 1.05 Po-ker1mania 2.00 Nan.: Rescue Me ^ Tele 4 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 9.00 Variete: Do-mani si vedra 9.30 Nan.: Amanti 10.30 15.55 Aktualno: Lezioni di pittura 12.25 Variete: Cosi casa 12.55 Aktualno: Usanze e tradizioni - Estate 2011 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 14.35 Aktualno: Free Message - Estate 201114.55 Dok.: Pic-cola grande Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Zoom - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Affreschi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Incontri ravvici-nati 21.20 Voci dal ghetto 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana La 7 It., '65, r. L. Scattini, i. F. Franchi, C. In-grassia) 23.25 Aktualno: La valigia dei so-gni 23.55 Dnevnik 0.05 Film: Come in-guaiammo il cinema italiano - La vera storia di Franco e Ciccio (dok., It., '04) (t Slovenija 1 6.50 22.45 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Risanke 9.25 Sejalci svetlobe: Pravljica o sončni preji 9.40 Pod klobukom (pon.) 10.25 Kratki igr. film: Prikliči džina iz zvona 10.40 Poučna odd.: Sprehodi v naravo 10.55 Nan.: Modro poletje 11.25 Igr. nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Dok.: Rezija 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Njegovo visočanstvo Otto van Habsburg (pon.) 14.10 Hum. nad.: Čokoladne sanje (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 16.00 Ris. nan.: Fifi in Cvetlični-ki 16.10 Kratki igr. film: Dala bom vse od sebe (pon.) 16.25 Enajsta šola - odd. za radovedneže 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Na svidenje, kako ste kaj? 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Nad.: Vojna in mir 21.40 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Marjan Tomšič - Saša Pavček: Bužec on, bušca jaz, TV priredba predstave Primorskega poletnega festivala 0.30 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.25 Zabavni infokanal 13.40 Večer madžarske glasbe 14.55 Dok. odd.: Zemlja v krčih - Smrt zvezde (pon.) 15.50 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 16.15 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 16.40 Odd. Tv Koper: Velikani našega časa 17.15 Mostovi - Hidak 17.50 Čez planke (pon.) 18.55 Botri, posnetek koncerta, 2006 (pon.) 20.00 Poletni koncert Waldbuhne 21.30 Film: Komisar Laurenti 23.00 Film: Skopuh (pon.) {T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55 Sporočamo 6.5017.50 Kronika 8.40 21.30 Žarišče 11.20 20.40 Na Tretjem 13.30 Poročila Tvs1 16.15 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs120.00 Aktualno 22.00 Omizje (pon.) 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Q - Trendovska oddaja 16.15 Slovenski magazin 16.45 Fol-kest, pripravila Rebeka Legovic 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 22.15 Avtomobilizem 22.45 Med valovi 23.15 Na obisku 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv -deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 8.35 11.30, 16.45 Tv prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.00 17.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ Draga Bajca Vipava 12.00 18.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 12.30 Videostrani 17.45 Sodobna umetnost 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Razgledovanja 22.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 20.30 Aktualno: In Onda Estate 8.30 Nan.: Dio vede e provvede 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: MacGyver 12.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Capitan Fracassa (pust., Fr., '61, r. P. Gaspard-Huit, i. J. Marais, G. Grad) 16.25 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Variete: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Film: 2 marines e 1 generale (kom., pop Pop TV 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc., ZDA, '01) 8.1514.50 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 9.10 10.15, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.50 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.05 15.45 Te-reza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači videoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Film: Ti, ti lažnivec (kom., ZDA, '97) 22.15 24UR zvečer, Novice 22.40 Na kraju zločina - New York CSI (krim. serija) 23.35 Monk (krim. serija) 0.25 Enajsta ura (dramska serija) 1.20 24UR, ponovitev, Novice 2.20 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.45 10.55 Obalna straža (akc. serija) 9.35 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.25 Fantastični Spider Man (ris.) 11.5016.10 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.40 Frasier (hum. serija) 13.05 TV prodaja, Reklame 13.35 Film: Nevarna zapeljivka (biog., Kan., '09) 15.15 Fra-sier (hum. serija) 15.40 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.35 Avto - Info, promet 19.05 Film: Nevihta (akc., ZDA, '09) 20.35 Nogomet: UEFA - Liga prvakov, Arsenal - Udinese, prenos 22.35 Film: Jaz sem pa Earl (hum. serija, ZDA, '09) 23.05 Nogomet: Liga prvakov -vrhunci dneva 23.35 Film: Razvnete srca (kom., ZDA, '09) 1.25 Love Tv, Erotika 4.10 Nočna ptica (erotika) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Marko Sancin in Romeo Grbenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Poletni studio D; 11.30 S prehrano do boljšega zdravja (Marija Merlak); 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice: Najboljši mu-zikanti - Sepp Mattlschweiger; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Alek-sandrovič Gončarov: Oblomov - 21. nad.; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 11.30 Z menoj na pot: tokrat v New York; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Moj radio je lahko balon; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel pae-se delle donne; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novice; 18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Aktualno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 18. avgusta 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska ,, slika ^ Nad Sredozemljem se razteza obširen anticiklon. V petek bo prehodno proti Alpam dotekal nekoliko nestabilnejši zrak nato se bo spet okrepil anticiklon z zelo toplim zrakom v vseh plasteh « ozračja. Nad srednjo in južno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se zadržuje topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09Dolžina dneva 14.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.39 in zatone ob 10.56 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Po nižinah bo zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.39 najnižje -29 cm, ob 13.37 najvišje 33 cm, ob 20.22 najnižje -18 cm, ob 0.36 najvišje 16 cm. Jutri: ob 1.32 najvišje 4 cm, ob 6.57 najnižje -19 cm, ob 14.09 najvišje 27 cm, ob 21.55 najnižje -15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............27 2000 m ..........15 1000 m ..........23 2500 m ..........12 1500 m ..........18 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 15/28 CELOVEC O 13/28 TOLMEČ O 13/29 x VIDEM O 17/34 O PORDENON 18/33 TRBIŽ O 12/24 13/29 ° KRANJSKA G. ČEDAD O 18/33 O TRŽIČ 16/26 _ O KRANJ 0 16/25 S. GRADEC CELJE 18/28 O MARIBOR 016/28 PTUJ O M. SOBOTA 016/30 O N. GORICA 17/30 O 17/27 O LJUBLJANA 16/28 N. MESTO 18/30 ZAGREB 18/32 O KOČEVJE v . O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo lepo jasno vreme. Po nižinah bo predvsem popoldne soparno. V popoldanskih urah se bo v hribih razvilo le nekaj kopaste oblačnosti. Ob morju bo popoldne pihal zmorec. Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj C. O GRADEC 16/30 CELOVEC O 15/28 TOLMEČ O 14/28 VIDEM O 18/35 O PORDENON 19/34 TRBIŽ O 14/27 o 14/25 KRANJSKA G. O TRŽIČ 18/28 ČEDAD O 19/34 o KRANJ O 18/27 S. GRADEC CELJE 19/30 O MARIBOR 017/30 PTUJ O M. SOBOTA O 17/32 ( O LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA v 17/30 N. MESTO 20/35A 0 20/29 POSTOJNA 016/32. 20/35 ^ 20/29 o18/27 KOČEVJE TRST Q ^ ^ O 24/31 ^^ cQ, ^ _ 0 PORTOROŽ O T V CRN°MELJ 20/30 , J™ " UMAG .„ REKA 20/30 UMAG "V^ OPATIJA ZAGREB 19/33 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo dopoldne lepo jasno vreme. Pozno popoldne bo le zmerno oblačno. V hribih bo dopoldne jasno, popoldne pa bo nekaj spremenljivosti tudi z možnostjo za kakšno posamezno vročinsko nevihto. V nižinskem pasu bo vroče in soparno, ob morju bo popoldne pihal zmorec, ki bo nekoliko omilil vročino. V petek bo sončno in vroče, v gorskem svetu bodo proti večeru posamezne vročinske nevihte. V soboto bo več oblačnosti, predvsem v severni Sloveniji bodo čez dan nastale krajevne plohe. Prostori in obzorja sejma AGRA Hala A, Al živila razstava »Kupujem slovensko«, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtno--podjetniška zbornica Slovenije, kolektivne gospodarske predstavitve tujih držav Hala Al, A2 sredstva za prehrano in zdravstveno varstvo živali, sredstva za prehrano in varstvo rastlin, oprema in orodja za kmetijstvo, blago za široko porabo HalaB Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, strokovne in poslovne institucije, semena Hala BI osebna in dostavna vozila Hala CI stavbno pohištvo, strešne kritine, obnovljivi viri energije, izdelki domače obrti Hala C2 hlevska oprema, stroji in oprema za ži-vilskopredelovalno industrijo, oprema za gastronomijo, kmetijska oprema in orodja Hala C3 vino, oprema za vinarstvo in vinogradništvo, kmetijske in živilske šole Slovenije predstavitev in pokušnja slovenskih vin Zunanji razstavni prostor kmetijska mehanizacija, orodja in oprema gozdarska oprema hlevska oprema vinogradniška in vinarska oprema Strokovne in poučne razstave D - Doživimo podeželje slovenska regionalna kulinarična, rokodelska in turistična ponudba, naravni parki - zavarovana območja, zelišča, aromatske rastline, gostinska ponudba domačih jedi pokušnja regionalnih specialitet gostinska ponudba domačih jedi razstava prašičev Tloris celotnega sejmišča ® D2 razstava konjev, razstava slovenskih avtohtonih pasem domačih živali D3 razstava goveje živine iz Slovenije in avstrijske Štajerske D4 razstava drobnice pokušnja in prodaja ovčjih in kozjih sirov Vzorčni nasadi - NI Zavod za gozdove Slovenije, razstava lesov, delavnice Gozdna šola, razstava foto, likovnega in literarnega natečaja ob mednarodnem letu gozdov, predstavitev gozdarskih šol, predstavitev LAS Srce Slovenije, LASJarenina, LAS Mislinjske in Dravske doline, gozdno parkovni nasad in sejemska učna gozdna pot Vzorčni nasadi - N2 vzorčni nasad: vrtnine, zelišča, slovenske avtohtone, domače in udomačene rastline Vzorčni nasadi - N3 slovenski trsni izbor Ceita na. itadion VIP - Press PoŠta © _ <§ + 0/ □ Razstavljavci e hale /JJj upravasejma dvoranezaposvete prodajavstopnic ' recenriia ^ zunanji razstavni prostor vzorčni nasadi P parkirni prostori recepci|a informacije tiskovno središče ^^ sejemski radio ® vhod - izhod Prostori in obzorja sejma AGRA Vzorčni nasadi - N4 vzorčni nasad: hibridi koruze, vrtnine Pokušnje, predstavitve, zabava VH - Vinski hram Razstava in pokušnja ocenjenih vin 37. odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2011 Vino in mladi - pokušnja vin in pogovor z vinsko kraljico Slovenije 2011 Simono Žugelj Predstavitev in pokušnja vin iz ekološko pridelanega grozdja (torek, 23. 8.) Pokušnja šampionskih vin z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona 2011 (torek, 23. 8.) Sveže in podrobne informacije: www.pomurski-sejem.si