PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Čitafelji f Naročite se na„Primorski dnevnik*4: NAROČNINA: ZA VSE LETO 2680 LIR ZA POL LETA 1400 )) ZA ČETRT LETA 750 » ZA EN MESEC 260 » Naroča se pri upravi: Trst, Ul. sv Frančiška št »v** gg Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5174 leto VI . Štev. 9 (1697) Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 11. januarja 1951 Cena 15 lir 0 pomoči FLR Jugoslaviji FLR Jugoslavija sodeluje aktivno v Gospodarsko socialnem Metu in v organih za tehnično Pomoč kakor tudi v mnogih *Pecializiranih agencijah in u-ttonovah, OZN, ki so Jugoslaviji že večkrat nudile pomoč ® raznih oblikah: n. pr. UNI-za pomoč otrokom pa Zdravstvena organizacija itd.. «»davno je bil podpisan spo-Mzum med vlado FLRJ in Od-gprom za tehnično pomoč o "rši in raznbvrstnejši pomoči. Postavljena je bila podlaga za •talno pomoč, ki jo bo Jugosla-**ja prejemala od OZN, da bi M v prvi vrsti dvignila raven jugoslovanske industrije. , Gre za finančno pomoč in za druge načine pomoči. Tajnik Gospodarske komisije za Ev-r°Po Gun nar Myrdal je prepo-'pval ^ tremi funkcionarji vso Jugoslavijo da bi se spoznal z vso jugoslovansko gospodarsko ln socialno kakor tudi kultur-nP problematiko; pregledal je Mzne industrije in ustanove er poudaril svoje priznanje jugoslovanskim naporom in ve-‘ikim uspehom. Razpravljal je razlikovala od pomoči, katere večkrat nudijo neke močnejše države šibkejšim, pa jim postavljajo pogoje, ki nasprotujejo suvereniteti in neodvisnosti. OZN sicer ne more niti imeti takšnega cilja, toda predvideno je to tudi za primer, da se bi gotove sile v obeh odborih posluževale s tem; mednarodnimi forumimi in izkoriščale svoj večji prispevek ali vpliv za cilje, ki so nasprotni osnovni ideji pomoči in sami listini. Po drugi strani pa se morajo tis/te države, ki pomoč prejemajo pokazati ne samo v besedah, temveč tudi na delu, da so same iz svojih sredstev storile vse, kar je bilo mogoče, da dosežejo največ glede napredka svojega gospodarstva in socialnih razmer. Jugoslavija vse te pogoje izpolnjuje in se bo tudi pomoč OZN — poleg pomoči, ki jo prejema z drugih strani — hitro in neposredno pokazala v jugoslovanskem gospodarskem raz. voju in v življenjski ravni njenih ljudskih množic. In končno se bo okrepila tudi jugoslovanska m°č v odnosu do ostalega sveta, okrepila se bo njena ne- Britanski kompromisni za prenehanje vojne na predlog Koreji? O tem predlogu so se baje sporazumeli na konferenci Com-monvvealtha - Posredovanje Indijskega poslanika v Pekingu jugoslovanskimi voditelji o odvisnost in svoboda. Sovražni- z • •_________— • „ „ Jyi nono Til <}✓» mfl If i crv vprašanju kmetijstva in o nje-®°Vi mehanizaciji, o rudarstvu, Metalurški in lesni industriji. Zaključki, do katerih je prišel so takšni, da ni nobenih razlo-?°u. da ne bi Jugoslavija predla pomoči, ker izpolnjuje vse ‘iste pogoje ki so nujni, da bi Se Odbor za tehnično pomoč Mogel angažirati. Tisto, kar je bistveno pa je, da so jugoslovanski napori takšni in kažejo takšne rezultate, da bo imela ®°mač neposredne pozitivne Mzultate. Gunnar Myrland je Kiavil, da Jugoslavija zasluzi Pomoč, ker je od vsega začetka (na najzvestejših in najbolj e-**rgičnih iv najlojalnejših so-irudnikov Gospodarske komi-Vidimo torej, da je jugo-si°vansko dosledno in vztrajno ~av.zemanje za Združene naro-?* in delo v njihovih organih Mio koristno in pravilno ocenjeno. Tehnična pomoč nerazvitim aržavam se finansira v smislu **lcpov iz resolucije od 15. av-thsta 1949, s katero je bilo členjeno, da se vzpostavita Jba organa. Prvi je «Odbor za fbhnično pomoč» (skrajšano V1®J, fcj JSsiojt iS (Sefov ekse-kutive OZN in specializiranih 3?ncii in ustanov, a predsed-.lk tega odbora je generalni taJbik OZN. Drugi organ je 'UDBOR ZA TEHNIČNO PO-2,c>> (skrajšano TAC). V (L Pih omenjene resolucije je ed drugim rečeno: v^lade morajo dati prispev-.e,u obliki in pod pogoji, s ka-se strinja glavni tajnik Posvetovanju s TAB-om- in J^ado, ki prispevek nudi, pod L*dpostavko, da bodo pri-P-vki brez omejitve glede na J^rabo bodisi s strani ustave ali v dotični državi ali določen načrt«. pomeni, da so prispevki, q lih nudijo države, članice žd, , za pomoč nerazvitim dr-% j bani, prostovoljni, da ni o-Jbjena višina v denarju in la pomoč ne mora biti ra v denar. Resolucija poziva ki nove Jugoslavije pa, ki so jo nameravali z bojkotiranjem uničiti in s sabotažami zadušiti, seveda nimajo vzroka, da bi se veselili. LONDON, 10. — Po informacijah, ki prihajajo iz Lake Suc. cessa, ima baje britanski predstavnik v OZN namen predložiti jutri političnemu odboru kompromisni načrt, da se napravi konec vojni na Koreji. V zunanjem ministrstvu odklanjajo vsako izjavo o tem, toda po zanesljivih informacijah odgovarjajo vesti resnici iri se je Bevin za to odločil po razgovorih z ministrskimi predsedniki držav britanske skupnosti. Pravijo, da vsebuje načrt sledečih šest točk: 1. LR Kitajsko je treba priznati in sprejeti v OZN. 2. Nato naj se začnejo pogajanja za prenehanje sovražnosti na Koreji; 3. Ustanovitev ((varnostnega pasu« na Koreji; 4. Ustanovitev komisije OZN, ki naj se peča z vprašanji, ki bodo zatem nastala; 5. Postopen umik vseh sil OZN in ((komunističnih«; 6. Svoboden in nepristranski plebiscit za združitev Koreje. LONDON, 10. — Ministri Commonwealtha so se ponovno sestali danes zjutraj in popoldne. Razpravljali so o vprašanjih proizvodnje, njene razdelitve in o cenah surovin. Bevin je poročal o mednarodnem položaju. Popoldne so razpravljali o evropskih vprašanjih in o vprašanjih atlantske obrambe. Na tej seji so prisostvovali tudi predstavniki britanskega glavnega štaba. Zvečer je Attlee priredil sprejem na ča?t ministrov. Skupina črncev, Indijcev in Pakistancev je danes v Londonu demonstrirala proti rasistični politiki Malanove južnoafriške vlade. Policija je razpršila demonstrante. Neka delegacija je zaman iskala južnoafriškega notranjega ministra T. E. Don-gesa, ki je v Londonu kot zastopnik Malanove vlade. Kakor poročajo, je baje Sandal- Pannikar ponovno podvzel korake za ustavitev ognja na Koreji in za ureditev vprašanja Formoze. O istem vprašanju je razpravljal v Londonu tudi izraelski poslanik Aljahu Elath, ki se je nocoj sestal z Bevinom v Foreign Officeu. Bevin je po poročilih navadno dobro obveščenih krogov baje odobril izraelski načrt pri OZN glede tega vprašanja. Pri tem pa je Bevin poudarjal angleško željo, da se prizna pekinška vlada in da se sprejme v OZN. Kot znano, predvideva izraelski predlog razpravo o vseh vprašanjih, ki zanimajo kitajsko vlado. Ob koncu sestanka so izjavili, da so prišli ministrski predsedniki Commonrvealtha do spoznanja, da predstavlja Zahodna Evropa atrategično cono življenjskega interesa. Hkrati pa so priznali, da je trenutna nevarnost na Daljnem vzhodu. Nadalje izjavbajo obveščeni krogi, da so se ministri izjavili, da so sporazumni z morebitnimi pogajanji s Sovjetsko zvezo. Poudaril1 pa so, da bi ta pogajanja ne smela biti v ozračju groženj' in da mora biti zahodni svet močan, da bo mogel zavarovati mir. Med današnjim zasedanjem je Bevin govoril o nemškem !?,e vlade, naj dajo čim večji ‘»1'e prispevek». To »ni, da bodo močnejše dr-dale več, šibkejše pa Tudi tiste države, kate-Je pomoč potrebna morajo doprinesti. Resolucija t^dspepejc se lahko nudi v ti&ertibilni moneti kot je doki v denarju države, ki da ja /Senek ali pa v uslugah«. it^ebno važna je določba, da Bo®1«, ki daja pomoč ne more bebljati pogojev, za kaj se prispevek uporabil in na pr. zahtevati, da se se J^aui da ali ne da, ali da fi^"haaga na ta ali drugi na-bcf 0 ho določeval sam od-dejstvo, da države lahko Prispevek iz svojih lastnih Vglede na svoje poseb-^L}°Žnosti ijinno h a da to ni strogo omogoča vsem drža-tktdda aktivno pomagajo. 5e ffvki se postopa tako, da °(j roBajo v centralni fond, a ciie J11 na tiste specialne agenda -1 ustanove, ki sodelujejo nim %zaclji pomoči posamez-2 Varam. de«6 Prvo leto je bilo predvi »a (j,. 36 milijonov dolarjev, a doia-^Oo leto pa 50 milijonov V eu- ho j*® hi j listini OZN je reče-^•aln Se mora oospodarsko -°hran1,° skrb poditi, da bi se bhakr- mir- neodvisnost in NOVA DAYTONOVA NAVODILA ia gospodarsko politiko Itallle Na datlj e vanj e razprave o zunanji politiki v senatu Pred sestankom De Gasperija s Pievenom he jj.^apnost useh držav, da šiblcej.hiočnejiie izkoriščavale biarjn dalje se v listini po-,reditv0da pornoi ne sme biti liti6^ega Bospodarskega in po-- ja vmešavanja v notra-si Ve držav ter da jo spremljati nikakršna hrirocip,) koncesijah politične ht^čelo spoštovanja suvere■ tfs*e države, kateri se , 'e Podarjeno tudi v «« -A * Izbiro strokovnjakov, ki ’ pri uresničenju po-'S P* Prihajajo izven do-države: sthlt^xk?v,,’jaki in skupine 'tt S1 ki prihajajo v ? se n.e smejo vme-kSS * v politične, trgovske ali tista?6 drV8? aktivnosti razen »h, za katere so poslani«, fg to določeno in se mo-tin —vajati ravno zaradi tega, 1 se ta mednarodna pomoč RIM, 10. — Voditelj misije ECA v Italiji minister Dayton e danes govoril y Rimu o temi; «1951, leto gospodarskih perspektiv za Italijo«. Dayton je dejal, da sq bili V Italiji številni določeni načrti doseženi in včasih prekoračeni. Pripomnil je, da je «tako prišlo do bolj zadovoljivih u-spehov, kakor so jih zasnoval-ci.aačrta .preidvidev.ali». Naštel je nato nekaj podatkov, takoj nato pa je dodal: ((Vendar pa je treba z druge strani pomniti, da je v Italiji še vedno več kakor en milijon in pol brezposelnih razen velikega števila ljudi, ki so deloma zaposleni, in mnogo drugih, ki dobivajo plače, ki sq nižje od potrebnega minimuma. Proizvodna zmogljivost industrije se izkorišča samo za 80 odstotkov«. Zavrnil je nato tezo, da je vprašanje brezposelnosti nerešljivo in da je proizvodnja dosegla točko, ki se glede na tržne zahteve ne da prekoračiti. Dejal je dalje, da je Italija ena od dveh držav Zahodne Evrope, katere trg lahko absorbira več, kakor se lahko proizvaja v sedanji mednarodni konjunkturi. »Italija ima onstran svojih meja«, je nadaljeval Dayton. «trg, ki lahko absorbira več kakor znaša sedanja italijanska proizvodnja na številnih področjjh. Razen tega je Italija ena od dveh zahodnih držav, ki razpolaga z zadostno specializirano in navadno delovno silo in ki ima proizvodne naprave, ki presegajo sedanjo uporabo, ter dobre tehnične, gradbene in mojstrske zmogljivosti. Zato bo potrebno te zmogljivosti razviti do najvišje mere, ker to tudi dovoljuje splošni položaj«. Dayton je nato omenil razne ukrepe, o katerih je dejal, da so v Italiji pozitivno vplivali na notranji položaj v lanskem letu. Pripomnil pa je, da je potrebno iskati položaj, v kate^ rem naj Italija ojači svojo obrambo in skrbi za svojo varnost. kar da bo povečalo proizvodnjo. S tem v zvezi je dejal, da bo povečano povpraševanje držav, ki mejijo 2 Italijo, povečalo izvoz in da Italija lahko prispeva k dobavi živil in potrošnega blaga za severno Evropo. S tem v zvezi je Dayton pripomnil, da bo potrebno ob po večanju dohodkov skrbeti tudi za uspešno Izterjevanje davkov, zato da se izogne nevarnosti inflacije ter je omenil načrt zakona o davčni reformi, ki da «postavlja temelje za pravičnejšo porazdelitev davčne obremenitve«. Govoril je nato o vprašanju surovin m dejal, da bo treba omejiti njih uporabo pri nebistvenih potrebah, posebno še ker mora Italija surovine skoraj povsem uvažati. Zato pa bo morala Italija določiti r,\ >6 ne investicije za svoje rudnike in žhto se predvideva letos tudi obnovitev delovanja rudnikov na Elbi ter v kovinarskem sre dišču Cornigllano. Končno je Dayton govoril tudi o poljedelstvu in hvalil ukrepe italijanske vlade na tem področju, o katerih je zna no, da nikakor ne predstavljajo rešitve poljedelskega vpraša nja v Italiji. Za Daytonom je govoril še minister Campilll, ki je dejal da za Italijo ne obstaja alternativna med vojaškimi in civilnimi investicijami zaradi ve likega števila brezposelnih, in je zagotovil, da bo Italija izpolnila obveze, ki jih je sprejela na vojaškem področju. RIM, 10. — Y parlamentu so danes nadaljevali razpravo o volitvah za pokrajinske in regionalne svete. Zaključili so splošno razipravo in seja je bila odložena na jutri. V senatu pa se je nadaljevala razprava o italijanski zunanji politiki. Govoril ie najprej predsednik komisij,, za zunanje zadeve senator Jacini, ki je polemiziral z včerajšnjimi izjavami sooiailiptičnega senatorja Lussu. Govoril je nato kominformd-stični senator Pastore, ki je dejal, da je italijanska zunanja politika falimentarna vs'a vlad/la politika sploh pa fašistična. Dalje je dejal, da so v politični skupini, iji danes vodi državo, nastale občutne razipoke. Tako n. pr. da sc v glasilu republikanske stranke jasno vidi nezadovoljstvo s politiko zunanjega ministra Sforze. Govoril je nato o mednarodnem položaju in dejal, da Sovjetska zveza noče vojne, češ da bj jo bila že začela, če bi jo hotela, in da ne bi čakala prihoda ameriškega orožja in vojakov. Sledilo je prerekanje med njun, pacciarddjeni in Ter-racinijem. Pastore je nato ponovno govoril o atomski bombi in o svjetskih predlogih s tem v zvezi, nakar je govoril senator Saporl, pripadnik neodvisne levice, ki je kritiziral italijansko politiko in pozval vlado, naj to politiko menja. Neodvisni senator Labriola je predložil resolucijo, v kateri izjavlja, da je zadnji vzrok med ko nt mentalnega konflikta 1. volja kolonialnih dežel po osvoboditvi; 2. nameni evropskih zavojevalcev, da bi ohranili svojo nadvlado z ameriško pomočjo; 3. odkrit načrt ZDA, da ustvarijo zase ogromen kolonialni imperij na azijskem Daljnem vzhodu. Dejal je, da bi morala Italija z večjo simpatijo gledati napore kolonialnih narodov za osvoboditev. Na koncu je zahteval obsodbo atlantskega pakta in raizglasitev nevtralnosti. Zadnji je govoril demokristjan De Gašperi, ki je polemiziral s komunističnimi govorniki in je hvalil vladno politiko. Na govorniški list; je še okoli dvajset senatorjev, med katerimi so Orlando. Terracini in Scoccimarro, ki je na koncu seje predložil svojo resolucijo, v kateri se poudarja stališče kominformistlčne skupine o celotnih mednarodnih vprašanjih, Razprava Se bo nadaljevala jutri popoldne. V petek pa bo- čil, d)a računa, da bo še v tem tednu prišlo do glasovanja. Zakladni minister Pella je danes odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja glavnega sveta OECE. Medtem uradno potrjujejo, da so v teku pogajanja za sestanek med De Gasperijem in Pleve-netn ter med italijanskim in francoskim zunanjim ministrom. Predvidevajo, da bo do tega sestanka prišlo konec tega meseca v Italiji. Verjetno Pa bo ta sestanek bolj demonstrativnega značaja in ni pričakovati, da bodo razpravljali o vprašanjih, ki živo zadevajo obe državi, pač pa bolj o vprašanjih, ki se tičejo sološne oborožitve v okviru atlantskega pakta. V Rimu se bo jutri sestal na izredni seji izvršilni odbor Splošne italijanske zveze dela. Di Vittorio ibo govoril o ((predlogih za ohranitev miru«. Medtem javljajo, da je italijanska zveza tiskarskih delavcev prekinila pogajanja s Confindustrio za revalutacijo mezd in da bo jutri izvršilni odbor sklepal novi sindikalni akciji. Iz Portsmoutha v ZDA javljajo, da je tamkajšnji italijanski poslanik Tarchiani v imenu italijanske vlade danes prevzel ameriške torpedne lovce «A1- tair«, «Aldebaran» in ((Andromeda«, ki jih je, ameriška vlada odeto*: ila «-ltaltjylwlc* ■ -.mntpanjcL v okviru vojaške pomoči. V ponedeljek 15. t. ir.-, se bo Tarchiani razgovarjal z ameriškim zunanjim ministrom Ache-sonom. Rimski politični krogi zadnje čase izjavljajo, da se bo bivanje Togliattija v Sovjetski zvezi podaljšalo za nedoločen čas in da ni še pričakovati njegovega povratka, čeprav je bilo prvotno rečeno, da bo c stal v Sovjetski zvezj samo nekaj tednov. sodelovanju pri zahodni obrambi. Omenil je tudi dosedanja pogajanja med otlantskimj silami. Vsi ministri Common-kealtha so baje odobrili sedanjo tozadevno britansko politiko. Attlee je na današnjem dopoldanskem zasedanju obvestil ministrske predsednike g svojih razgovorih s Trumanom glede razdelitve surovin. Kakor piše «News Cronicles«, je sedanje stališče Mac Arthurja baje kompromitiralo odnose med zahodnimi silami. List pravi, da spravlja Mac Arthurjev govor glede japonske ebo-ožitve v zadrego ((druge članice QZN in v glavnem dežele Commonwealtha». Ministrski predsedniki Commonwealtha so «ze!o zaskrbljeni zaradi ameriške spomenice, ki zah.teva obsodbo komunistične Kitajske«. Kljub temu pa so «delno potolaženi po Trumanovem govoru«. ((Financial Times« omenja nasprotja med članicami Corn-monwealtha glede Japonske. List pravi, da Veliko Britanijo skrbi konkurenca japonske industrije, z druge strani pa sta Indija in Pakdnstan zadovoljna, da se je na azijskem tržišču pojavil dobavitelj cenenih izdelkov. PARIZ, 10. — Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili imenovanje članov odbora za atomsko energijo. Ministrski svet je tudi sklenil. da bodo funkcionarji, ki so 9. januarja stavkali, takoi odstavljeni z dela in podvrženi disciplinskemu postopku. Dalje so sklenili, da bodo izgnali iz Francije vse tujce, ki so se včeraj udeležili demonstracij proti Eisenhovverju. Minister za obrambo Moch je na obedu, ki ga je priredilo združenje angleško-ameriškega tiska, kritiziral tako imenovane r.evtraliste in dejal, da Francija ni nevtralistična, kakor Amerika ni izolacionistična. Dejal je dalje, da Francija lahko živi samo v okviru kolektivne varnosti. Dalje je izjavil, da mora priti do konference štirih, in je pripomnil: «Toda naša volja do m-iru ne sme dosegati naivnosti. V interesu morebitne konference moramo, izog-nivši se vsem izzivanjem tako z dejanji kakor z besedami, u-trditi našo skupno obrambo«. Moch je odklonil pojasnila o razgovorih z generalom Eisen-howerjem. Izjavil je tudi, da se je obvezal, da bo Francija pred koncem tega leta imela pet divizij v vojni pripravljenosti v Nemčiji in pet divizij v Franciji. Eisenhower v Haagu BRUSELJ, 10. — Danes se je Eisenhower razgovarjal z belgijskim ministrskim predsednikom baje o mednarodnem političnem položaju in se zanimal belgijsko javno mr.enje. Prav tako pravijo obveščeni krogi, da je belgijski ministrski predsednik baje dal Eisenhovverju zagotovila, po katerih naj bi bila Belgija odločena razviti svojo dejavnost v zahodni obrambi. Pozneje je Ei-senhovverja sprejel tudi belgijski zunanji minister Paul Van Zeeland in belgijski minister za obrambo polk. De Greff. Potem, ko je glasnik belgijske vlade izjavil, da so se o vseh vprašanjih že pogovorili dopoldne in da zato ni potreben popoldanski sestanek, je Eisen-hower odletel v Haag. Jutri popoldne se bo razgovarjal s holandskim ministrskim predsednikom Dreesom, zunanjim ministrom Stikkerjem in ministrom vojske in mornarice Ja-cobom. Predvidevajo, da bo Ei-senhovver že dopoldne končal svoje razgovore v holandski prestolnici in bo prispel ob 17.15 v dansko prestolnico. V uradnih londonskih krogih potrjujejo vest, da pričakujejo Eisenho'werja v Londonu za konec tedna. V ponedeljek se bo sestal z Attleejem. Prav tako se bo tudi sestal z Bevinom, člani angleškega glavnega šta- staba. ------ LIMA. 10. — V torek so našli drugih 20 mrtvih rudarjev, ki so postali žrtev eksplozije v rudniku Chimbote. Do sedaj je ugotovljeno, da je bil Pri nesreči 122 mirtvih. V LJUBLJANI USTANOVILI »Slovensko izseljeniško Matico" Predsednik je znani slovenski pisatelj Seliškar Tone - Namen Matice je seznanjati jugoslovansko javnost z življenjem slovenskih izseljencev LJUBLJANA, 10. — V LjuK ljani so ustanovili «Slovensko izseljeniško Matico«, ki je prva ‘organizacija te vrste V Jugoslaviji, in ima nalogo seznanjati jugoslovansko javnost z življeniem slovenskih izseljencev s pomočjo literature, dnevnega tiska in z organiziranjem mednarodnih obiskov. Ta organizacija bo imela stike s Slovenci, ki živijo na vseh petih kontinentih in največ v ZDA. Do zadnie vojne se je iz Slovenije izselilo zaraai ta-kratnih težkih političnih in gospodarskih razmer nad 350.000 prebivalcev, oziroma petina celotnega slovenskega prebivalstva Izseljevanje je sedaj prenehalo in nad 4.400 Slovencev se je Po drugi svetovni vojni vrnilo v Jugoslavijo. Z ustanovne skupščine so poslali pismo vsem Slovencem v državi in v tujini, v katerem jih pozivajo, naj sodelujejo z novim društvom. Za predsednika društva je izvoljen slovenski književnik Tone Seliškar, ki je lansko leto skupno z dru. Achesonove izjave o kitajski intervenciji na Koreji Tri zahodne države bodo v kratkem odgovorile na noto SZ glede konference štirih - Austin kritizira Hoovverja in Tafta Izvidniška dejavnost na Koreji v pričakovanju novega napada Mac Arthurjev glavni štab ne bo več dajal poročil o vojaških operacijah - Dva milijona beguncev med Tegujem in Pusanom TOKIO, 10. — Do danes še ni jasno, kakšne odločitve bodo zavzeli v Washingtonu in Tokiu glede nadaljnje usode ekspedicijskega zbora OZN na Koreji. Zdi se, da hočejo vedeti vojaški ir.* politični voditelji, kaj se bo dogodilo, ko se bodo Kitajci oddaljili od svojih oskr-bovališč. Medtem pa nadaljujejo sile OZN s svojim umikom in se celo skušajo ustaliti na novih' položajih. Vesti s fronte, ki so sicer morda pretirane, govore o nekakšni stabilizaciji zavezniških položajev. Ni še jasno, če hoče Mac Arthur obdržati te položaje, ki so še precej severno od Pusar.a. Zdi se, da bo kmalu prišlo do znanega u-mika k reki Naktang. Mnogi opazovalci so celo mnenja, da se Mac Arthur ni odrekel ofenzivi in bo z njo pričel, ko se bo zanjo čutil pripravljenega. S tem v zvezi izjavlja Wa-shington, da tam niso prejeli Mac Arthurjevega . , nobenega sta dve seji in verjetno le ena nasveta glede bližnje evakua-v soboto. Predsednik le sporo-1 cije s Koreje. Položaj danes zvečer je bil na Koreji sledeč: ameriške čete so napadle Vonju in pravijo, da je nek oddelek celo prodrl v mesto in ni pri tem naletel na odpor. Samo položaji ameriških čet so približno 4 km južno od mesta. Kitajci so se zadovoljili s tem, da so napadli jugo-zahodno od mesta, pri čemer se je morala II. ameriška divizija umakniti. Na zahodnem bojišču so razvile izvidnice veliko dejavnost. Spopad med manjšimi enotami je bilo zabeležiti 9 km severno od Hansonga v bližini mesta Kayuri. Kitajci so se pri tem umaknili. Za današnji položaj je zani mivo, da severni nadaljujejo s kopičenjem velikih sil posebno na srednjem in zahodnem delu polotoka. Zdi se, da bodo kmalu nadaljevali s pritiskom, kot se je to dogodilo pred 10. dnevi na 38. vzporedniku. Zdi se, da bodo Kitajci ob prihodnjem sunku zlasti pritiskali na zahodu, kjer so že v višini 37. vzporednika. Tudi današnje Mac Arthurjevo poročilo predvideva skorajšnji napad na sedanje položaje. Kakor javlja glasnik VIII. armade, so izvidnice sil OZN prišle danes v stik s sovražnikom: 45 km južno-vzhodno od Wo-njuja. Iz Tokia poročajo, da od jutri naprej ne bo več glavni stan v Tokiu dajal poročil o vojaških operacijah. Poročajo iudi, da je trenutno 2 milijona beguncev na območju Pusan - Ttegu. Južnokorej-ska vlada skupno s komisijo OZN ne more rešiti vprašanj glede njih preskrbe, stanovanj in higiene. Oblasti so jih cepile proti tifusu in. kozam. 90 tisoč beguncev pa je odšlo na otok Kunche, 85 km jugovzhodne! od Pusana. Položaj na otoku je zelo kritičen. Današnje severnokorejsko poročilo se ne razlikuje od prejšnjih. Dobesedno se glasi takole: «Na vseh delih fronte so čete ljudske vojske napredovale in povzročile žrtve ameriških in južnokorejskim četm«. WASHINGTON, 10. — Da-nes je imel Acheson tiskovno konferenco. Izjavil je, da pomanjkanje obsodbe kitajskega napada na Koreji škodi prestižu mednarodne organizacije, vendar ne spravlja v nevarnost njenega obstoja in da o-stane politika ZDA, politika podpiranja Združenih narodov. Acheson je dodal, da upa a-meriška vlada, da bodo Združeni narodi končno sprejeli a-meriško stališče in obsodili kitajski napad. Državni tajnik je potrdil, da se v OZN nadaljujejo pogajanja za določitev nadaljnjih u-krepov v tem oziru. Nekateri hočejo, da bi prišli do mirne ureditve nasprotij s Kitajsko. Vendar so ZDA glede tega precej pesimistične. Na drugi strani, je nadaljeval Acheson, se v OZN nadaljujejo pogajanja, s katerimi bi določili potrebne korake v primeru, da bi bil; Kitajci še vedno nasprotni vsaki ponudbi za mimo rešitev. Acheson je nadalje dejal, da bodo ZDA. Anglija in Francija V kratkem odgovorile na noto ZSSR glede sklicanja konference štirih ter da v tem primeru ni nobenih nasprotij med stališči na Zahodu. Poudaril je tudi, da so napačne vesti, po katerih bi imela Anglija namen odgovoriti samostojno na sovjetsko noto. Kljub temu, da je Acheson dejal, da nima v sedanjem trenutku namena sestati se s senatorjem Taftom in razpravljati z njim o zunanje-politič-nih vprašanjih, je državni tajnik poudaril, da je pripravljen sestati se s predstavniki opozi cije Dejal je, da j? vedno pripravljen pregledati mednarodna vprašanja s tistim, ki to želi. Glede kritike senatorja Tafta proti Združenim narodom je Acheson, dejal, da je povsem normalno, da je ta mednarodna organizacija središče razpravljanj in nasprotij, saj je njen namen, na miren način urediti mednarodna vprašanja in razpravljati o njih. Acheson ie nadalje povedal da 5e pregledal s senatorjema Greenom (demokrat) in Fer-gusonom (republikanec) uspe he njunega študijskega potovanja po Srednjem in Daljnem vzhodu. Na vprašanje, če sta Gre«n in Ferguson razpravljala z avstralskimi in drugimi predstavniki o tihomorskem paktu, je Acheson odgovoril, da nima namena razpravljati o tem vprašanju in da bosta senatorja y pravem trenutku objasnila svoje stališče glede tega vprašanja. Achesona so nadalj,e vprašali, kako je s pošiljanjem vojaškega materiala Cangkajšku (v skupnem znesku 10 milijonov dolarjev). Acheson je samo povedal, da ZDA že nekaj časa dobavljajo na Forroozo gospodarsko in vojaško pomoč. Nekj novinar je prosil oibjasniitve glede glasov, po katerih naj bi zapadni zavezniki zaprosil; bannSko vi s do, naj bi ona sama predložila svoje načrte za oborožitev. Acheson je potrdil, da je bila bonnska vlada obveščena o bruseljskih sklepih in da so o tem včeraj razpravljali zastopniki boemske vlade z ameriškim, angleškim in francoskim visokim komisarjem. Vendar v zve-zi s tem srečanjem ameriško zunanje ministrstvo ni še dobilo nobenega obvestila od Mac Cloya. Ameriški tajnik za obrambo Marshall je danes zahteval od senatne komisije za vojaške sile, naj odobri zakon, ki predvideva obvezno vojaško službo 18. leti in podaljšuje vojaški rok na 18 mesecev. Sinoči je imel Waren Austin zanimiv govor pred zvezo ameriških kolegijev. Dejal je, da so Američani ((poklicani vršiti svetu glavno vlogo, da tem zgrade prvič sistem skupne varnost; v zgodovini«. Glede Hooverja in Tafta Austin, dejal: «Cp hočemo ohra niiti naše komodno življenje, ! tem da se obkrožimo z Magino-tovo črto in zapustimo naše za veznike njihovi usodi, je po mojem mnenju vojna nepre-prečljiva in bo zvišala ceno, ki jo bomo plačali za pomanjkanje našega zaupanja v tem odločilnem trenutku«. Po njegovem mnenju hi moralo ameriško ljudstvo zavedati naslednjega: «1. ostati zvesto načelom, za katere se ZDA bore na Koreji; 2. oboroževati se im oboroževati svobodni svet kar je najhitreje mogoče in tem pokazati svojo odkrito namero zgraditi resnični sistem skupne varnosti; 3. zvišati ameriško proizvodnjo in 4. nadalje vatj s povečanjem proizvodnje moči zahodne Evrope ter razviti tehnično pomoč zaostalim deželam«. gimi slovenskimi javnimi. delavci obiskal slovenske izseljence v ZDA. BEOGRAD, 10. — Britanski poslanik v Beogradu je predlagal predsedniku Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ, Vladimirju Simiču, naj bi jugoslovanska delegacija obiskala angleški parlament, Simič je sprejel vabilo. Dan odhoda in imen« delegacije bodo javili pozneje. Še nobenega sporazuma glede odgovora Grotevvohlu BERLIN, 10. — Kakor poročajo iz Foreigm Officea, je Bevin skupno a svojimi sodelavci pregledal načrt odgovora zapadnih sil na sovjetsko noto od 1. januarja, ki predvideva konferenco štirih. Načrt ao kot znano izdelali v Washingtonu ameriški, angleški irt francoski predstavniki po navodilih svojih vlad. Kakor poročajo iz Bonna, tam še vedno razpravljajo o odgovoru Grotewohlu glede združitve obeh Nemčij. Kakor pravijo, noče Adenauer zavzeti nobenega stališča, ki bi dal sovjetski vladi možnost, da bi na konferenci štirih odločili, da bi se Nemci z Vzhoda in Zahoda sami odločili glede oborožitvenih vprašanj. V dosedanjih parlamentarnih pogajanjih še ni prišlo do e-notnega stališča. Zdi se, da bodo stališče bonnske vlade objasnili na posebni tiskovni konferenci takrat, ko bo Grote-wohlova vlada zahtevala uraden odgovor Bonna. Kakor javljajo opazovalci iz zahodno-nemške prestolnice, se bo vlada o temi pečala na seji v petek, kamor bodo tudi poklicali komisijo za zunanje zadeve, da izrazi svoje mnenje o vladnih načrtih. Danes je imel Adenauer sejo člani zunanje politične komi-ije. Na njej so socialdemokrati nastopili proti temu. da bi Adenauer poslal Grotevvohlu zadovoljiv odgovor. Schumacherjevi pristeii so mnenja, naj bi bonnska vlada ne dala nobenega direktnega odgovora Grotevvohlu in naj bi se omejila na posebno izjavo nemškemu ljudstvu. V Bonnu dvomijo, da bi Adenauer odgovoril Grotevvohlu v tem tednu. Ministrski podpredsednik vlade Vzhodne Nemčije Oho Nu-schke je danes dopisniku švedskega lista «Expressen» izjavil, da je ZSSR pripravljena dati važne koncesije, če bo nemška oborožitev obstala med sprejemljivimi omejitvami, n. pr. 5 do 10 divizijami. «Kar se tiče nemške enotnosti, sem optimist in verujem, da bo to rešeno skupno z vsemi nemškimi problemi«. «Po mojih informacijah iz sovjetskega vira in tudi iz Bonna, bo sestanek štirih mogel biti spomladi in bo sprejel odločitve glede vprašanja nemške enotnosti. Resnično svobodne in demokratične volitve bi mogle biti prihodnjo jesen«. Sinclair Lewis umrl RIM, 10. — Danes je v nekt kliniki v Rimu zaradi srčne kapi umrl znani ameriški pisatelj Sinclair Levvis, nosilec Nobelove nagrade. Bil je nekaj mesecev v Firencah in je Prišel v Rim na zdravljenje. Imel je 66 let. Rojen je bil leta 1885 v Sauk Center (Minnesota). Študiral -je na univerzi v Yale. Do leta 1913 je bil novinar, nato pa se je posvetil literaturi. Njegova dela so prevedena na številne jezike. M mMik norveške KP pozvan v Moskvo OSLO, 10. — List ((Afteinpo-ster„» javlja, da so predsednika norveške KP Johan« Stranda Johamsena pozvali v Moskvo. NOVI DELHI. 10. — V razglasu prebivalcem Nepala je nepalski kralj, kf je sedaj v izgnanstvu v Novem Delhiju, ki pa ga je parlament priznal za zakonitega vladarja države, izjavil, da sprejema ustavne reforme, ki jih je 8. januarja javi] vladini predsednik Rana. Vladini predsednik je namreč sporočil, da sta vlada in parlament sprejela indijska priporočila za povratek kralja in 23 demokratične reforme ustave. Se o ..soluzione migliore" Tržaški uredniki milanske kominformovske nUnitan so se tudi včeraj obregnili ob naš dnevnik in pravijo med drugim, da jim vedno očitamo tisto ((boljšo rešiteu« («soluzio ne migliore«), ki jo nikoli ne pozabijo dodati, ico govorijo da se «borijo» za spoštovanje mirovne pogodbe. Človek bi pričakoval, da bodo ko že o našem očitku govorijo — končno vendarle povedali, o čem je ta »boljša rešitev« Toda zaman pričakujemo pojasnila Kominformovski voditelji v Trstu pač smatrajo, da še ni prišel čas za odkrivanje kart — da namreč jasno in glasno povedo, da pomeni «so. luzione migliore« prikljuiJev STO k Italiji t j- uresničenje politike italijanskega cunja-stega imperializma, s čemer bi bilo zadovoljeno ne samo kominformistom, temveč tuai vsem tistim, s katerimi se sedaj prepirajo, da niso dovolj imperialistični in da so imperialistične zahteve po STO izdali in pristali na znameniti kominformovski «baratto in. farne«, Ce hočejo kominformisti, da jim bo torej še kdo kaj verjel o njihovi «dosledni in premočrtni liniji« v ((borbi« za spoštovanje mirovne pogodbe, bodo morali začeti vendarle pisati, kaj pomeni končno tista »boljša rešitev«. Značilno pa je, da se niti ne zganejo, ko razni učeni «psi čuvarji italijanstva Trsta« in glavni državni pravdniki vpijejo, da spada Trst še vedno pod italijansko suverenost Tudi v tem je namreč njihova «dosledna in premočrtna» linija borbe za «boljšo rešitev«, t j- za priključitev STO k Italiji. Falzifikatorji Prj «Delu» so posebne sorte specialisti za falzificiranje vsega, kar piše naš dnevnik. Nedavno so na pr. zapisali, da je naš dnevnik povedal dejansko tele besede: «Vse Tržačane moramo smatrati Slovence, ker so vsi slovenskega porekla« In nato nadaljuje: »Za. to pa (naš dnevnik namreč, op. ur,) začenja staro pesem Skozi sito in rešeto «Edinosti» o Slataperju, ki je bil Zlatoper, kot so fašisti pravili, da Napoleon ni bil Francoz, marveč Italijan«. K termi pripominjamo samo to, da z ljudmi, ki nnm podtikajo tisto, kar nismo nikdar zapisali, ne moremo polemizirati. 0 atomski bombi Neki vojaški strokovnjak nekega londonskega dnevnika daje o atomski bombi sledečat podatke; 1. Največji del ameriških zalog atomske bombe je starega ti pa, kakršno so metali 1945 na Hirošimo in na Nagasaki in ga preizkusili na Bi kinih Novejši tip je bolj dovršen, a nova bomba ima petkrat večji učinek. Atomske bombe z manjšim polnjenjem se ne morejo izdelovati za uporabo na bojnem polju. 2. Smatram, da bi bila uporaba in vrednost atomske bombe na bojnem polju proti četam na pr. sedaj na Koreji, zelo majhne vrednosti. Ta bomba je dejansko ogromno žareče žarišče, in zato je pripravna le za napade na velika mesta in industrijske centre. 3. Samo z eksplozijo neekonomično velikega števila a-tomskih bomb na tleh bi bilo mogoče dobiti radioaktivni pas kot pregrajo, nevarno za prehod pehote; to bi bil razsipen način uporabe atomske bombe, ki ima najmočnejše dejlovanje pri eksploziji na višini GOO m; z eksplozijo na zemlji bi se največji del njene energije potrošil za izkop ogromnega kraterja, ki bi z nepdsredno okolico vred pb-stal za več dni radioaktivno nevaren za nezaščitene pešce; toda tpwki bi lahko v krat- kem času prešli skozi to cono brez nevarnosti. 4. Ali je mogoče z atomsko bombo ciljati na relativno majhen cilj na bojnem polju? Teoretično je mogoče; toda upoštevati moramo, da mora atomski bombnik leteti na višini G km, da bi se izognil delovanju lastne bombe; tiste bombe pa, ki so vršene s tako velike višine, mnogokrat niti od daleč ne zadenejo cilja. 5. Ali je mogoče zaščititi čete na odprtem polju proti atomskemu bombardiranju? Z e plitvi jarki nudijo v precejšnji meri zaklonišče proti delovanju zračnega marca, proti opeklinam in atomski radiaciji. Krščanska občutljivost za slovenske šole Uradno glasilo demokrščan. ske tržaške stranke »LA PRO- RA» trdi v svoji zadnji šte-rHtki od 4. t. m., da si je naš dnevnik «ponovno izmislil manjšinske pravice in pri tem zanemaril jasno in točno stališče ter prenesel na raven zagrenjenega rasističnega nacionalizma tisto, kar bi moralo biti vedra in tehtna novinarska diskusija«. In v čem naj bi bil ta naš krasistični zagrenjeni nacionalizem«? V tem — pravi «La Prora« — da smo tako nesramno rasistični, da zahtevamo samostojno slovensko šolsko upravo! V svojem razburjenju gredo tako daleč, da pravijo, da bomo v kratkem zahtevali celo, naj «se postav% na glavo celo ustava sama«. Kakšno ustavo mislijo demokrščani, ne vemo. C e pa mislijo isto, ki je v veljavi v sosedni republiki Italiji, potem jih lahko pomirimo, da ne mislimo nanjo, ker v Trstu ni veljavna, čeprav bi mnogi rasistično nacionalistični italijanski učenjaki in visoki uradniki to hoteli. Toda to še ni vse! Mi zahtevamo — po mneju »PRORE« samostojno slovensko šolsko upravo zato, da bi imeli «na mednarodnem polju s količinsko veliko množico slovenskih šol v tržaški pokrajini dober argument, da bi nekdo lahko verjel slovenstvu našega o-zemlja«. To pa je za demokristjane naša »krinka«, da pod «sakrosanktno in neoporečno kulturno obrambo» skrivamo »slepo voljo titovskega, imperializma, ki še ni nasičen«. In za to svoje stališče pravi v začetku članka demokrist-jansko glasilo, da ni eiznajdba dvajsetega stoletja« in da so o njem «govorili katoliki jasno že stoletja in papeži razglasili v svojih enciklikah«. Ali so papeži zahtevali in zahtevajo tudi danes da n. pr. v 150 slovenskih vuseh Beneške Slovenije ne sme biti nobene slovenske šole? Kaj pa pravi na vse to na pr. »Katoliški glas«? GOVOR DELAVCA TOV. UMENIJA NA KOPRSKEM RADIU ki bo vodila razredno borbo Včeraj zvečer je govoril po radiu Koper pekovski delavec tov, Giovanni Ulieni, ki je poudaril važnost in pomen ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov, ter dejal sledeče: Pekovski delavci in sploh vsi delavci! 2e čez nekai dni bo v Trstu ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov. Ustanovni kongres predstavlja Važen dogodek, saj pomeni ta obnovitev razrednega sindikata na Tržaškem ozemlju, katerega je delovanje kominiormi-stov likvidiralo ter ga spremenilo v sektaško organizacijo, Zato smo mi delavci pričeli borbo, eja bi pomagali rešiti sedanji sindikalni položaj ter da bi preprečili, da bi tudi sindikat Pekovskih delavcev sledil takšni sindikalni politiki, ki bi bila v_ popolnem nasprotju interesi delavcev, vkl-jučenih v tem sindikatu. Zato smo tudi ustanovili sindikalni akcijski odbor pekovskih delavcev, in k0 je bila naša akcija, katere glavni namen je bil preprečiti, da bi sindikat postal orožje v rokah ljudi, katerim so interesi delavstva deveta briga, onemogočena, smo se odločili, da ustanovimo Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev. Proti temu našemu upravičenemu dejanju so se z vsem gnevom vrgli voditelji, ki so ostali v službi Vidalija, ki so se pri tem poslužili vseh mogočih groženj in klevet. Zaradi sindikalnega položaja, ki je glede na te razmere nastal, je morala tudi naša kategorija kot tudi vse druge doživet: mnogo porazov. Tipičen primer posledic te napačne sindikalne politike smo imeli 15 avgusta (Ferragosto), ko so po prazni demagoški kampanji prepustili kategorijo pekovskih delavcev njeni usodi; na ta način je bilo delodajalcem kaj lahko doseči zmago ter prisiliti delavce, da so delali v dveh delovnih presledkih. Drug tak primer je bil pri sklepanju mezdne pogodbe, kjer so izdajalci delavskega razreda pokazali svoje pravo lice; namesto da bi zagovarjali upravičene interese delavcevter s tem prispevali k njih pravilni rešitvi, so se raje postavili na stališče združenja pekov, s GLAS. BENA MATICA v Trstu je izdala 14 narodnih pesmi v harmonizaciji Franca Venturinija. Priporočamo vsem zborom, da pesmarico naroče pri Glasbeni Matici v Ul. sv. Frančiška 22, kjer dobe 50 odst. popusta. Posamezniki dobe pesmarico tudi v knjigarnah Stoka, Ul. Milano in Fortunat pri Sv. Antonu Novem. Cena knjigi je 100 lir. čemer so ponovno izd-ili zaupanje tistih delavcev, ki so upali, da bodo ščitili njih interese. Prav tako se niso borili še nadalje za rešitev mnogih drugih problemov, kot n. pr. vprašanja rekvalifikacije delavcev, paritetične komisije itd. Nobenemu pekovskemu delavcu niso danes več prikriti rezultati takšne kapitulantske politike, ki jo vodijo kominfor-mistični ter žolti sindikalisti in ki daje delodajalcem možnost, da izrabljajo položaj v prid svojih interesov ter da ne spo- mov in izkoriščajo na vse načine svoje uslužbence, obenem pa odpuščajo vse tiste delavce, ki znajo braniti svoje interese. Se mnogo je takih špekulacij na škodo delavskega razreda, katerim se niti prvi niti drugi izmed omenjenih «sindikali-stov» ne upirajo. Pekovski delavci* Ne zadostuje, da samo ugotovimo njih nezainteresiranost za naše probleme ter da spoznamo, da so nas prevarali ter zapustili sindikalno borbo. Ne, tovariši, mo. ramo se združiti ter se boriti, če se nočemo povrniti ponovno v tak položaj, kot smo ga imeli v preteklosti. Pekovski delavci, vsi tržaški delavci! Ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja predstavlja obnovo razrednega sindikalizma; k tej obnovi so prispevale ter se priključile vse zdrave sile sindikalizma, vsi najboljši tovariši. V nasprotju s strupenimi izjavami izdajal- cev ne ustvarjamo mi danes niti tretjega, niti četrtega sindikata, temveč obnavljamo tisti razredni sindikat, ki je vodil tržaški delavski razred do tolikih zmag in ki je predstav, ljal za kapitaliste in lokalno reakcijo velik, strah. Pekovski delavci! To je naš in vaš kongres, zato prispevajte, da bo ta uspel Ne ostajajte pasivni, kajti če pasivnost predstavlja obsodbo delovanja sedanjih «sindikalnih» voditeljev, nudi vendarle možnost tu-di delodajalcem, da to pasivnost izrabljajo v svoje namene ter prispevajo še k poslabšanju že tako težkih življenjskih in delovnih pogojev tržaških delavcev. Delavci, pekovski delavci! Združite se z nami v borbi; skupno bomo obnovili sindikalno organizacijo, ki bo slonela na resnični proletarski demokraciji in ki bo '"hko branila sedanje in bodoče interese celotnega delavskega razreda, SLAVA PADLEMU BORCIH Himmciii Pitanim 11. januarja 1944 je padel neznano kje Kjurman Stanko, borec XV. brigade XI. divizije. Rojen je bil v Dekanih, pozneje je živel v Trstu, kjer se je tudi priključil narodnoosvobodilni borbi in vstopil v partizane septembra 1944. Komaj 22 let star je daroval svoje življenje za svobodo. Slava njegovemu spominu! Dve beneški slikariei v galeriji „Scorpione“ Ob otvoritvi je imel zanimivo predavanje prof. Gastone Bredda V galeriji Scorpione je bila sinoči ob prisotnosti številnih tržaških ljubiteljev umetnosti odprta slikarska razstava dveh mladih beneških umetnic: Lavre Drudi in Sare Campesan. Vsaka izmed njiju razstavlja po 14 del, obsegajočih po večini pokrajine, mrtvo naravo, avtoportrete in kompozicije, v toplih, mehkih barvah. Obe sli-karici pa sta izšli iz slikarske akademije v Benetkah in obe sta bili učenki slikarja in profesorja Gastona Bredda, ki je ob tej priliki podal nekaj svojih misli o sodobnem slikarstvu. V njih je hotel podčrtati, da umetnost ne pozna pregraj in da govori srcu s prepričevalno neposrednostjo in tako tudi nanj učinkuje. Je spojitev človeka in časa, nekako soočenje med njima, večna in univerzalna; umetnika pa je mogoče oceniti in presoditi le po njegovih delih. «Slika, pesnitev ali katera koli druga panoga umetnostih, pravi, umora biti podoba re- KOLEDAR C#lexLoJl^^ Četrtek 11. januarja Higis, Božidar Sonce vzide ob 7.44; zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 10.05. zatone ob 21.14. Jutri petek 12. januarja Modest, Bodigoj OTROCI ŠE TEDNO GOVORE O LEPIH DAROVIH Ko se nihče ni spomnil naših otrok je prišel Dedek Mraz in jih obdaroval Minilo je že več dni, odkar je Dedek Mraz obiskal naše kraje, a spomin nar.j je v srcih naših najmlajših še vedno zelo živ. Prisostvovali smo že neštetim pogovorom med majhnimi obradovanci letošnje novoletne jelke, ki so se svojim prijateljem ali sošolcem hvalili, kaj vse jim je prinesel dobri Dedek Mraz in na koliko koristnih stvari se je tudi spomnil: temu je prinesel čevlje, onemu nogavice, drugemu spet blago za obleko, tople rokavice — vse take stvari, ki jim jih njihovi starši glede na težke gospodarske prilike tako težko kupujejo. Ze pri obdarovanju samem smo prisostvovali ganljivim prizorom; mnoge matere so se solzami v očeh zahvaljevale dobrim in požrtvovalnim tovarišicam, ki so s svojim neumornim delom prispevale, da je bilo letos obdarjenih okrog 4500 otrok; prav tako so svojo hvaležnost pokazali tudi otroci sami, ki so presrečni ogledovali dobljena darila. Da bi se še podrobneje prepričali o uspehu te dobrodelne akcije, h kateri je po svojih mo. Čeh prispeval vsak pošten prebivalec našega ozemlja, smo sklenili obiskati nekaj izmed najrevnejših tržaških družin, katerih otroci so bili deležni dobrot Dedka Mraza. Izbrali smo take, ki So bili te pomoči najbolj potrebni ter so zaradi tega njegov obisk še prav posebno cenili. Zglasili smo se v prvih po' poldanskih urah pri družini Rožanc, ki stanuje v Ul. Mo-lino a vento 13. Po ozkih in temnih stopnicah smo prišli do vrat, na katere smo potrkali. Odgovoril nam je ženski glas kmalu na to so se odprla vrata in sprejela nas je tov. Rožanc mati štirih otrok, od katerih trije so bili deležni darilnih paketov'ob novoletni jelki. V tesnem, vlažnem in zatohlem prostoru je bila tolikšna tema, da se dolgo časa nismo mogli razgledati po prostoru, v katerem biva, po besedah same tov. Rožanc 6 oseb in sicer ona, njen mož ter štirje otroci, od katerih najstarejši ima skoraj štirinajst let. Na naše začudeno vprašanje, kako si uredijo pre- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Tihotapstvo penicilina Okrožno sodišče se je včeraj ukvarjalo s primercm 30-letne Aniemairije Casaglja por. Hovart z Ul. Ghiriandaio 36, ker ji je obtožnica očitala, da se je že več časa ukvarjala s tihotapstvom dragocenega zdravila penicilina. Carinska policija je že delj časa zasledovala njene poti in ji prišla na sled pred časom, ko je seznala, da namerava ob. toženka pretihotapiti iz Firenc Trst določeno količino penicilina ir. ga v hotelu Vamoli izročiti naprej. Na podlagi teh informacij je policija počakala Havartovo v zasedi in končno 2. marca lani ob 2.30 ponoči za- štujejo že sprejetih sporazu-1 gledala obtoženko s kovčkom Nova prodajalna tvrdke Stegu /st $ ............... m Kmalu ob vhodu v Gl. Sorgente, kt je bila svoj čas znamenita zaradi črnoborzijanskih prodajalcev tobaka in cigaret, je takoj na prvem vogalu prenovljena stavba, ki daje doslej sicer zakotnemu predelu novo Hce m bo odslej gotovo privabljala več ljudi kot jih je dloaedaj zavilo po tej ulici. Na dan Treh kraljev je bila v prenovljeni stavbi odprta nova trgovina mizarske tvrdke Stegu. Prostori so okusno in namenu primerno urejeni ter so razdeljeni v dve nadstropji. Tvrdka je razstavila make vrste pohištvo, ki ga mimoidoči z zanimanjem ogledujejo. v roki, namenjeno v omenjeni hotel. Ker Pa je bila v družbi nekega Američana, so policijski agenti pozvali k sodelovanju tudi vojaško policijo, oba aretirali in odvedli v policijske zapore. Preiskava je našla v kovčku Hovartove 300 stekleniči c po 3 milijone enot. Na zaslišanju je Hovartova priznala dejanje ter izpovedala, da je penicilin nabavila v Firencah z namenom, da bi ga prodala za poldrugi milijon lir. Akoravno se je zagovornik obtoženke trudil zmanjšati pred sodliišlčem krivdo svoje klientke, jo je sodišče spoznalo zg krivo in jo obsodilo na 300.400 lir globe. Predsednik Picciola, javni tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk, branilec odv. V. Bologna. Nesrečna usoda mlade ženske Isto sodišče je zatem obravnavalo primer 25-letne Aliče, uradnice v zavcdlu za pohabljene otroke. Mladi ženski je obtožnica očitala ponarejanje računskih knjig, pri čemer je omenjeni zavod utrpel škodo 25 tisoč lir. K0 je prišla poneverba na svetlo, je to obtoženko tako prizadelo, da si je hotela vzeti življenje in je s tem namenom skočila v vodnjak, od koder so jo še pravočasno rešili. Pred sodnikom se je zagovarjala, da se je lotila nepoštenega dela zaito, da bi pokrila vsoto 42 tisoč lir, ki ji je bila baje ukradena iz blagajne. V ta namen je knjižila vplačila svojcev oskrbovanih otrok z manjšimi zneski, kakor so bila v resnici plačana. Sodišče Je le delno upoštevalo zagovor branilca Kezicha. Sicer ji je priznalo nekaj olajševalnih okolnosti, vendar je bila scdlba dokaj stroga; 1 leto in 4 mesece zapora in 2670 lir globe. -----— Brezvestni vozač Včeraj proti večeru je neznani vozač tovornega avtomobila vozil tako nerodno, da je podrl 534etnega Eliseja Paniz-zuto, stanujočega v Ul. Donota 27. Do nesreče je prišlo v Rojanu pod cestnim nadvozom, v trenutku, ko je Panizzutta zavozil pod most s kolesom Tovornik je odbrzel, ne da bj se vozač oziral na ponesrečenca, ki si je ranil čelo in se bo mo- nočišče, da lahko počivajo vsi v tako tesnem in majhnem prostoru, nam je odgovorila, da si pač posteljejo po tleh. «Ce je kdo bolan je seveda stvar bolj težka, ker se moramo ponoči prekladati, če hoče kdo napraviti vsaj korak po kuhinji. Pa to še ni najhuje. Najhuje je namreč to, da je prostor zelo vlažen ter da sonce nikoli vanj ne posije. Zamislite si, da morajo biti otroci zimske mesece zaprti med temi zidovi*. Mož tov. Rožanc je zaposlen kot smetar ter prejema zelo nizko plačo, s katero je pač težko njej gospodinji nakupovati dnevno vse potrebne stvari, obenem pa skrbeti še za oblačila in obutev, ki jih otroci tako hitro potrgajo ir.1 porabijo. «Vj si ne morete predstavljati, s kakšnim veseljem in hvaležnostjo so prejeli moji otroci, ki bi sicer ne poznali dobrot preteklih praznikov, darila, ki jim jih je prinesel Dedek Mraz. žal mi je, da jih sedaj ni doma, ker bi vam sicer sami vse razkazali ter izrazili svojo hvaležnost vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki so s svojim delom prispevali, da je bil Dedek Mraz lahko tako radodaren. Moj mož in jaz sama sva bila nad lepimi darovi navdušena, saj so otroci prejeli prav take stvari, ki so jih bili potrebni in katerih bi jim zaenkrat prav gotovo ne mogla kupiti*. Se toliko stvari bi nam bila rada povedala ter se potožila, a morali smo se posloviti, ker smo sklenili, da obiščemo še druge take družine. Druga taka družina, katere tri. je otroci so prejeli darila Dedka Mraza, je družina Klebše stanujoča v Ul. dellTstria št. 14. Vrata nam je odprl droben fantek, ki je hitel javit mamici naš prihod. Cim smo povedali, smo prišli pogledat, kako so otroci sprejeli darila Dedka Mraza, nam je drobni fantek, ki se imer.uje Tonček, hitel kazat lepe čeveljčke, katere mu je poleg drugih dobrot prinesel Dedek Mraz. «Vi ne veste, kako je bil potreben čevljev in sedaj je dobil tako lepe, da si jih ne upa obuti iz strahu, da jih ne bi umazal*. Tončkova mati nam je nato povedala, da sta bila tudi njena dva starejša sina deležna dobrot Dedka Mraza, ki jima je prinesel blago za srajce. nogavice in še polno drugih prav tako potrebnih stvari. Ze smo hotele oditi, ko nam je Tonček hotel na vsak način pokazati še lep tovorni avto — delo naših pridnih tovarišev, ki mu ga je tudi poklonil Dedek Mraz. Ob slovesu nam je zapel še slovensko pesmico, ki se je je naučil v slovenskem otroškem vrtcu. «Bo prišel tudi drugo leto Dedek Mraz*, je ob kor.cu vprašal. «Bo, bo, za vse take pridne fantiče kot si ti* smo mu odgovorili. V Ul. Settefontane 72 stanuje Obiski pri predsedniku Palulanu Predsednik cone je včeraj zjutraj sprejel dopisnika londonskega lista «Observer» Mr. Shermana, ki se je po dvomesečnem bivanju v Jugoslaviji ustavil tudi v Trstu. Časnikar je hotel zvedeti mnenje predsednika cone o političnih in gospodarskih problemih Tržaškega ozemlja, posebno pa še o odnosih med Jugoslavijo in Italijo $ b # Prav tako je predsednik cone sprejel pred odhodom ing. Alpina Mencarellija, bivšega direktorja «Ilve», ki je istočasno predstavi) svojega naslednika ing. Costantina Sal-vija. novega direktorja tržaške «llve». * * Poveljnik Waterhouse je skupno s komandanti ameriških torpedovk «£ngland» in «Summer» šel na vljudnostni , obisk k predsedniku cone, ki ral zdraviti zaradi tega kakih tx> jutri obisk vrndi na torpe-8 dni. I davka «Englana«, družina Budda, katere dva o troka sta prav tako prejela da. rilni paket Dedka Mraza. Bilo je že pozno, da bi se osebno zglasili pri tej družini, vendar so r.-am tovarišice, ki jo dobro poznajo, povedale, da sta se oče in mati prišla osebno zahvalit za darila, ki sta jih prejela njuna otroka. Oče je brezposeln ter dela le včasih po nekaj dni, ko dobi priložnostno delo. Beda in pomanjkanje sta v tej družini stalna gosta. Ker je oče tuj državljan in nima zaradi tega pravice do delavske knjižice, je tudi ženi onemogočeno, da bi kjerkoli dobila delo. Prebivajo v tesni sobi. ki so jo z muko dobili pri nekih sorodnikih. S solzami v očeh se je oče obeh obdarjenih o trok zahvaljevat tovarišicam in tovarišem odbora za novoletno jelko, katerim je dejal: «Nihče se ni spomnil mojih otrok; edinole Dedek Mraz jih ni pozabil ter jim je podaril take stvari. ki so jih bili res zelo potrebni. Nikoli vam ne bomo izkazali dovolj hvaležnosti za prejete dobrote*. Dolgočasna seja občinskega svela v Miljah Sinočnja seja občinskega sveta v Miljah je bila zelo dolgočasna, ker so v glavnem čitali suhoparne paragrafe in določbe pravilnika za občinske nameščence. Tudj miljisiki župan, ki je sicer zelo gostobeseden, je sinoči malo govoril. Pred dvema tednoma smo mu sicer postavili vrsto vprašanj, pa do sedaj ni še zinil besede z njimi v zvezi. Zelo bi bil v zadregi, zato rajši molči in s svojim molkom potrjuje naše trditve, saj pravi italijanski pregovor; «Chj tace comferma*. Na sinočnji seji je bilo odsotnih kar 7 občinskih svetovalcev večina iz republikanskih in de-mokristjanskih vrst. Občinstva je bilo zelo malo, verjetno za-radj slabega vremena in nezanimivosti dnevnega reda. Po čitamju zapisnika zadnje seje, ki so ga vsi občinski svetovalci odobrili, je demokristjan ski svetovalec Cernigoi predlagal, naj se priporoči upravi občinskega prevozniškega podjetja, dla odobri popust za vožnjo z avtobusi onim delavcem, ki imajo tedensko karto za vožnjo s parnikom in se poslužujejo včasih iz enega ah drugega vzrdka vožnje z avtobusi občinskega podjetja v Trst... ali iz Trsta. Občinski svet je soglasno odobril ta predlog. Pazljivo smo poslušali zapisnik zadnje seje. ker nas je zanimalo, kako se glasi odlomek o glasovanju za resolucijo, ki jo je predlagal na za-dtnji seji občinski svetovalec Ljudske fronte tov. Krevatin zg otvoritev cest Preko dfemarkacijske črte. Občinski tajnik je pravilno zapisal, da je za to resolucijo glasoval en občinski svetovalec (tov. Krevatin). S tem so končno pobite tendenciozne trditve listov «L’Unita» in «Dela». Občinski svet je nato odobril sklep uprave občinskega prevozniškega podjetja, da razpiše dražbo za prodajo starega parnika ((Giamipaolo*. ki ni več uporaben. Z izkupičkom bodo kupili nov avtobus, ker ga občinsko prevozniško podjetje nujno potrebuje zaradi narastka (febnega prometa. Začetna dražbena cena za ta parnik je 3 in po) miliiong lir. Največ časa pa so zamudili za čitainje novega pravilnika, ki določa medsebojne odnose ter pravice in dolžnosti občinskih nameščencev in uslužbencev. Vseh točk pravilnika na sinočnji seji niso prečitali, zato bodo nadaljevali na prihodnji seji, ki bo v sredo ob 20. shičnega življenja in čustvovanja, tistega notranjega, duhovnega sveta, ki ga umetnik **-poveduje bodisi z besedo, s čopičem ali kako drugače. To tudi pomaga ljudem citati umetnost, jo razumevati in sprejemati vase«. Za primer je navedel slikarja Picassoja, čigar slike so na XXIII. razstavi Biennale v Benetkah vzbujale najrazličnejše — ugodne in neugodne — komentiranje. Najpogostejša je bila trditev: «Vznemirja me«, ki je po njegovem že sama po sebi dovolj prepričljiva za Picassojevo umetniško silo, oziroma za njeno delovanje na človeka. V svojih izvajanjih je prof. Bredda prišel od modernih slikarskih struj: impresionizma, ekspresionizma, futurizma in surealizma k italijanskemu slikarstvu 19. in 18. stoletja ter se zopet povrnil k modernemu slikarstvu. Temu se vse preveč pozna, da se dela le za razstavo, da je misel uprta le navzven na okolico, medtem ko potrebuje slikanje mnogo študija, ob katerem so stari slikarji presedeli veliko ur. V svoj topli govor in iskreno umetniško izpoved je vpletel besede francoskega slikarja Cezama, da se problemi slikarstva rešujejo le z delom. Kritik in ljubitelj umetnosti pa točno vesta kdaj je umetnost res u-menost in da je to takrat, kadar- je umetnik položil v svoje delo samega sebe. O mladih umetnicah, ki pravkar razstavljata v galeriji Scorpione, pravi, da sta si po svojem slikanju tako različni, da pa ju druži ona težnja po iskanju, ki ni nič drugega kot ljubezen do umetnosti in hotenje Po resničnem ustvarjanju. Strinjamo se s profesorjem Breddom, da je obema umetnicama slikarstvo neka notranja nujnost, in prepričani smo, da bosta na svoji umetniški poti, s trdim, vztrajnim delom še mnogo dosegli. Podrobno strokovno oceno bomo po možnosti prinesli v nedeljo. Za danes bi pa radi povedali le še eno misel. Iz razstave dveh mladih beneških umetnic človek nehote odhaja z željo da bi se naša dva tu živeča iiaroda končno pričela vse bolj in bolj spoznavati po svoji kulturi in njenih ustvaritvah. Potem bi odpadlo marsikaj trpkega in neprijetnega ter bi bilo skoro konec tudi izlivom šovinistične mrž-nje do našega slovenskega naroda, majhnega po številu, a velikega PO svojih kulturnih ustvaritvah. Mladina bo morda vendarle našla način, kako bi to željo izpolnila. In prav ta razstava nam je dokaz, da stopa kljub vsemu na pravo pot. «Juventus» pod ključem Namreč bar «Juventus» v Ul. 2J Crispi 18, ker je po višjem na- J ^ logu tako odločila včeraj dopoldne tržaška policija. Ključi zaprtega lokala so bili izročeni v varstvo pravnemu zastopniku lastnice Venture Ulcigrai, Al’ me boš kaj rada imela Al’ me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico prepasano, puškico nabasano? Jaz bi te že rada imela, ko bi te le revca smela, pa mi mamca branijo, ker imaš premajhno kajžico. Kajžica res ni velika, pa sem tantič. kot se šika. Cez en mesec al pa dva se boš za mano jokala. Jaz se že ne bom jokala, bom si rajši druzga zbrala, ki imel bo dost blaga, bišo pa na štuka dva. Kter ima visoke hiše, tisti tebe ne poišče, kter ima pa dost blaga, tisti tebe ne pozna. OF SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE bo danes 11. januarja 1951 ob 15. uri, na sedežu v Ulici Ruggero Manna 29. Dnevni red: 1. Politično poročilo tovariša predsednika , 2. imenovanje odbora za proslavo 10. obletnice OF 3. poročilo o okrajnih tekmovalnih načrtih. 4. slučajnosti. Danes 11. januarja: seja sektorskega odbora OF za Barkovlje na sedežu ob 20; seja kraj. odbora v Mač' kovljah in seja krajevnega odbora OF Prebeneg v običajnih prostorih ob 19.30. seja širše okrajne tekmovalne komisije OF za VII. o-kraj ob 20. uri v Nabrežini na sedežu. V petek 12. januarja: seja sektorskega odbora OF za Greto ob 20. uri v običajnih prostorih; seja sektorskega odbora OF za Rojan ob 20. uri v običajnih prostorih; IV. in VI. sektor - IV. okraja OF imata sejo ob 20. uri v Skednju na sedežu OF; seja sektorskega odbora OF Skedenj ob 20. uri. na sedežu; seja sektorskega odbora OF Kolonkovec ob 20. uri v o-bičajnih prostorih; seja krajevnih odborov OF v Boljuncu, Ricmanjih in Siramarju ob 19.30, v običajnih prostorih; seja krajevnega odbora OF v Nabrežini ob 20. uri r.a sedežu; seja krajevnega odbora OF za Opčine, ob 20. uri na sedežu OF, Ulica Ginepri 7. V soboto 13. januarja: seja krajevnih odborov OF v Dolini in Borštu ob 19.30 v običajnih prostorih; seja krajevnega odbora OF v Sv. Križu ob 20. uri v običajnih prostorih. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje PREDSTAVE V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V TRSTU V SOBOTO 13. JANUARJA 1951 OB 20. Finžgarjeva drama URI ,jtcizunlinn iiulfenitš" Vlogo očeta Urha igra Modest Sancin;, vlogo Ferjana pa Jožko Lukeš V NEDELJO 14. JANUARJA 1951 OB 16. URI Gorinškova komedija 99 Udeta Isupicti it Vlogo Rdeče kapice igra Elza Barbičeva, vlogo lovca pa Julij Guštin V NEDELJO 14. JANUARJA 1951 OB 20. URI Goldonijeva komedija W«fio^foe zd'inhe*‘ 99 Vstopnice se dobijo od danes dalje pri Adria-Express, Ul. Fabio Severo 5 b in na sedežu Slovensko - hrvatske prosvetne zveze, Corso Garibaldi 4 - III. Pedagoška knjižnica Pedagoška knjižnica v Ulici Geppa 9 bo poslovala za vse slovenske šolnike ob sredah od 16 do 18. Izleti PDT Smučarski izlet v CRNI VRH nad IDRIJO napovedan za nedeljo 14. t. m. je prenesen na Danes sie zaključi vpisovanje za izlet 21. t. m. pri ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure, kjer se lahko plača članarina. FOTOGRAFSKI AMATERJI IN KRIMINAL Dragoceni fotoaparat ukraden v prvem razredu brzovlaka Z brzovlakom, ki prihaja iz Benetk ob 10.30 na glavno postajo, se je včeraj pripeljal tudi 17-letni Giorgio Pitassi, stanujoč na Korzu 17. Od veselja ali kaj, da se je srečno pripeljal domov, je naglo izstopil in se odpravil proti izhodu, ne da bi mislil na svoj fotografski aparat znamke «Leica», ki je moral biti res odlične vrste, zakaj sam Pitassi ga ceni na 180 tisoč lir. Nekaj minut zatem je mrzlično stekel nazaj v prvi razred vagona, kjer se je vozil, toda aparat je medtem že našel drugega amaterja. Stari grehi mladega zločinca Alibaldo Silvestri iz Ul. Val-dirivo 5 je 23. novembra lani obiskal svoje znance v Ul. Ce-reria 10. Do tja se je pripeljal s kolesom, ki ga je moral pustiti v veži, ker se pač ne spodobi nositi take vrste vozil v stanovanje. Toda ko se je vračal z obiska, je moral z grenkobo v srcu ugotoviti, da se je kolo medtem nekam odpeljalo. Kam in s kom, seveda nihče ni vedel povedati. Silvestriju ni ostalo drugega, kakor pritožiti se na policiji, ki se je za stvar takoj zainteresirala, vendar brez kakršnegakoli uspeha. Konec decembra pa so policijski agenti ugotovili, da hrani doma 24-letni Bruno Doz iz Ul. Amerigo Vespucci — star znanec policije in strokovnjak v kraji biciklov — čedno kolo. o katerem bo bržkone težko povedal, od kod je prišlo k njemu. Zato so ga 8. t. m. obiskali in res našli pri njem razstavljeno kolo, ki je bilo od sile podobno Silvestrijevemu, akoravno je bilo ogrodje prepleskano z drugo barvo. Pri zasliševanju je Doz lepo priznal, da je odpeljal kolo ter se skušal nekako oprati s šibkim izgovorom, da je nujno potreboval nekaj denarja. Ko je v Ul. Cereria ravno razmišljal, kje bi ta denar iztaknil, se ti pripelje' Silvestri na krasnem kolesu, vrednem nad 40 tisoč lir, in ga pusti brezskrbno v veži. Kdo bi se torej upiral takšni priložnosti! Doma se je Doz lotil kolesa s kamuflažnimi pripomočki, ki naj bi mu pomagali spraviti vozilo v denar. Toda policija, ki kakor nesreča, nikdar ne počiva, se je vtaknila vmes, mu skvarila načrte ter ga deloži-rala iz Ul. Vespucci v koro-ne^ike zapore. Malo ognja, malo dela in še mani škode Na srečo tržaški gasilci nimajo kdove kaj opravka, kar je treba vsekakor pripisati napredku, ki je odpravil primitivna ognjišča ter jih nadomestil z modernimi, mnogo varnejšimi plinskimi, električnimi in drugačnimi kuhalniki. Le od časa do časa se kje vnamejo saje, stare cunje ali kaj podobnega, kar seveda zahteva takojšnji poseg gasilskih vešča-kov, ki se v resnici tudi ne puste dvakrat klicati in običajno takoj odpravijo večjo nevarnost. Tako so n. pr. uspešno posredovali tudi včeraj zjutraj v hotelu «Corso». Tam se je namreč vnel dimnik, tako da je ogenj grozil tudi podstrešju. V *> mtoUh 1, bil k,„ sen. Skoda je malenkostna. | motorja. SHPZ SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ bo danes 11. januarja t. 1. ob 16. uri v prosvetni pisarni na Corso Garibaldi 4, III. nadstropje. Odborniki, bodite točni! SINDIKALNE VESTI V petek 12. t. m. ob 20. bo seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko. Dnevni red; 1) Diskusija o načrtu statuta Zveze ERS STO; 2) važna vprašanja. Akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov STO bo imel sejo v ponedeljek 15. januarja ob 19. uri — Dnevni red; Ustanovni kongres Zveze razrednih sindikatov STO. Člani akcijskega odbora bodo dobili osebna vabila. Glavni odbor Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev bo imel danes ob 18. na sedežu y Ul. Machiavelli 13, sejo, katere se bodo udeležili tudii vsi tisti tovariši, ki so bili Izvoljeni ža delegate na ustanovni kongres Zveze ERS. Na sejf bodo obravnavali vprašanja v zvezi s kongresom. NAROČNIKE KOLEDARJA OF in knjig za leto 1951 IV. okraja obveščamo, da s0 dospe, le vse knjige. Dobite jih na našem sedežu v Skednju vsak dan od 16. do 19. ure. URADNE OBJAVE STRELSKE VAJE V BAZOVICI IN MALEM REPNU TRST, 10. (AIS) - Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami v dneh 9., 10., 11., in 12. januarja 1951 od 8 do 17 in 13, januarja od 8 do 12, ure. Na strelišču v M'I m Repnu bodo vaje v streljanju s karabinkami dne 13 januarja 1951 od 8 do 12. ure. RAVNATELJ ZA FINANČNE IN GOSPODARSKE ZADEVE STO WESLEY C. HAROLDSON BO SEL V PARIZ NA REDNO KONFERENCO ORGANIZACIJE ZA EVROPSKO GOSPODARSKO SODELOVANJE TRST, 10. (AIS) _ Ravnatelj za finančne in gospodarske zadeve STO Wesley C. Harold-son bo 11. januarja odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil konference Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje in razpravljal o delu Uprave za gospodarsko sodelovanje na področju STO. Na povratku bo obiskal Dunaj, kjer bo razpravljal o prevoznih tarifah in drugih vprašanjih, ki zadevajo blagovni promet skozi tržaško pristanišče. UKAZ STEV 3 B in dovoljenja za vožnjo TRST, 10. (AIS) - Ukaz ZVU štv. 3, ki *je stopd v veljavo dne 1. januarja 1951, določa, da so moto-scooterji, ki imajo več kot 50 kubičnih cm cilindrske zmogljivosti, klasificiranj za motorna kolesa. Prijava teh motornih koles v javni seznam prijavljenih avti mo. bllov pri uradu za prijavo mo. tornih vozil se bo vršila na podlagi predložitve predpisanih listin. Da bodo lastniki motornih vozil lahko zadostili vsem določilom tega ukaza, jim je dan rok 3 mesecev od dneva' ko je ukaz stopil v veljavo. Proti vsaki osebi, ki bo po preteku teg« roka unorabljala moto-scooter, ne da bj zadostila določilom tega ukaza, se bo lahko kazensko postopalo in ji bo lahko na ožena kazen, kct to določata člena 70 ir: 96 «zakona o cestah*. Gornja določila se ne nanašajo na motorje s cilindrsko zmogljivostjo 50 kubičnih cm ah manj, kj so nameščeni na običajna kolesa in za take motorje, tudj dovoljenja zn vožnjo niso potrebna, vendar pa jih smejo uporabljati samo osebe, ki so stare več kot 16 let. «Ispettorato Cocnpartimentale della Motorizzazione Civile e dei Trasporti in Concessione* bo za take motorje izdal posebna potrdila, iz katerih bodo ' — značilnosti Gledališče Verdi Jutri, v petek b0 druga predstava Verdijeve opere «Falstaff» za abonente reda «B». Zasedba je ista kot pri premieri. ■ili RADIO !!■ JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m aii 1412 kc) ČETRTEK 11. 1. 1951. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital.; 7.00: Napovedi časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba; 7.30: Zaključek. 11.00: Pionirska oddaja; 12.00: Opoldanski koncert - Blaž Arnič: Gožaovi pojo, Pavel Sivic: Kolo; 12.30: Igra saksofonist Srečko Dražil; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Pevski koncert Rožice Kozem - nato lahka glasba; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Komorna oddaja skladb Friderika Chopina; 14.30: Pregled tiska v ital.: 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Poskočne melodije; 18.00: Zdravniška posvetovalnica (ital.)) 18.15: Samospevi za glas in klavir; 18.45: Poročila v hrvaščini: 19.00: Glasbena medigra; 19.15: r Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Predkongresna oddaja Enotnih sindikatov; 20.00: Glasbena medigra; 20.10: Pogovori o jeziku (slov.); 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca! 21.00: Obzorje 1951 (slov.); 21.15: Večer skladb Cesarja Francka: 22.00: Izbrane strani (ital.); 22.15: Lahek večerni program; 23.00: Zadnja poročila v ital; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za nasledj nii dan v ital. in slov.: 23.15: Plesna glasba; 23.30: Zaključek- KIMO = 16.30: ((Počitnice v Me- Rossettt. ksiku*. Excelsior. 16.15: «S teboj na otoku*, Ester VVilliams. Nazlonate. 16.30: ((Atomska ne- varnost*. Arcobaleno. 14.30: «Beneški tat»-Fenice. 16.30: «Toto Tarzan*. Filodrammatico. 16.00: «Sokol' strmoglavci*. Film v barvah, s Alabarda. 15.30: «Rdeči suknjiči*-Tecnicolor. Garrv Cooper Armcnia. 15.30: ((Poslednja lun* v Chikagu«, Alan Ladd. Garibaldi. 15.00: «Sokoli Rangoo-na», John Wayne. Ideale. 15.30: »Mož mojih sanj»> Ginger Rogers. Impero. 15.45: »Strah pred pr*" teklostjo*. Iialia. 16.00: «Ne uideš mi», Errol Flynn. Kino ob morju. 16.00: «Mornaf Hans*, Maria Montez. Savona. 15.00: ((Poročiti se je lahko, toda...*, E. VVilliams. Viale. 16.00: «Safari», Douglas Fairbanks jr. . Vittorio Veneto. 16.00: ((Velik1 prapor*, Jean Luls. m Adua. 14.00: «Gianni in Pinotto V Hotlywoodu». Azzurro. 16.00: ((Satanovi ujetniki«, D.. Andrevvs. Bclvedere. 16.00: ((Okrvavljen1 meči*, L. Parks. Marconi. 15.30: ((Suženj ljubezni*« E PsrKor Massimo. 15.30: «Vrni se Lassl*' Novo cine. 16.00: ((Mladoletne*« Odeon. 15.30: «Divja strast*. , Radio. 15.30: «Vsi so bili moji si-; novi*. Vittoria. 16.00: «Se pride!*, M« Douglas. Venetia. «Borbe v džungli*. Sv. Vid. 15.30: »Sodnik Timbef-lan». ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Une 10. januarja 1951 Se je v Trstu rodiilio 7 otrok, um^J je 7 oseb, poroke Pa so bile 3. Cerkvene poroke: prodajni« Claudi Stocchi in frizerka A*1^ stea Cerquenich, uradnik Enž Gramitto in gospodinja Ann Maria L or. go, telegrafist -‘vr‘ mando Darki in uradnica G10” vamna Mihalič. Umrli so: 67-letni Rodblfo *e-licogna; 80-letni Mario Gobb1« 74-letma Luigia Cipriotto. P°r,' Nelli; 38-!etni Giovanni Marin« 85-letn-i Ida Mattiorj, por. Sandri: 85-lr-tna Fraanoesca Car0*' ci, vd. Fonda; 80-letni Fran«** sco Cetinja. S potrtim src e« u na znanj3 h*0 vsem sorodnikom, prijatelj«*" in znancem žalostno vest, da J 9. t. m. po dolgi in mučni he-lezmi izdihnil svojo blago dus° FRANC CEVNJA Pogreb nepozabnega pokojniki* lo danes, v četrtek U. januarja ob 12. uri jz mrtvašnice mesth« bolnice. Trst, 11. januarja 1951. ŽALUJOČI NJ#aK IN SORODNIKI- Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadst. - lelefon 11-32 Baje bodo vladni krogi priželi razpravljati o dvojezičnosti ^ajeviti šovinistični časopisi pa so že zagnali vik in krik, bi preplašili upravičenost zahteve našega ljudstva •Messaggero Veneto» je na -Cerajšnjj goriški strani ofoja-KoCianek: z naslovom: «VED- čisto odveč. ,)ub vsemu pa le-ta ne moda !n he sme preko dejstva, bji 23. decembra lanske-v Rimu podpisan spo-ob^"' ki kaže pripravljenost da sg medsebojna da U 1 Uredijo. Italijanska Sv°je aZai'adj tega morala biti tau' °Vahie do nas vskla-stoi>. ’ da bo v duhu tega ve K I, I* K « F. J* T H I H A I. I»K. II It. F HA N H O H K H T BKAUi( II l,A VATI’ bit| ti, Dnil, in zopet začel Svejku razlagati vse njegove Zvest ]lri iemer ni pozabil posebno poudarjati to, da mora tti^ teen) nhe sme ni^jer nič govoriti o tem, kar se doma godi-hij.j1' brenc. oclijo dame na obisk,« je omenil, «včasih katera ri"^0’ kadar nimam zjutraj službe. V takem pri-KNrnorlnesete lcavo na P°steij°. k0 Pozv°nim, razumete?« razumem, gospod obrlajtnant, fe bi ifloja ho jma k Postelji, bi utegnilo biti to nekateri dami 2abav **trP;aZ sem si nekoč privedel gospodično domov ■- in Zabav^W . si ____ _________ - - k« n'Ca nama je prinesla, prav ko sva se najbolje v- Pa u‘v° v Posteljo. Prestrašila se je ter mi polila ves iti !adi 'a . . posteljo. Prestrašila se je ter mi polila ves £ kje ri„rokla: < :k®i tujcev, nekdaj Argentince^ dar.es pa Skandinavcev. Ita- lijanski mladi nogometaši^ , tem seveda nimajo možnt\y razvoja zapravljati svoje sr’ sobnosti med rezervami. V * * * i«* STAMBUL, 10. — Nogonv no moštvo «Sarajevo», je P1* magalo «Galata Serai« iz tula s 3:1 z zadnjimi so sarajevski nogometaši F pravili slab vtis po prvih te* mah ____________________________ C RVE NA ZVEZDA na turnirju v Viareggiu BEOGRAD, 10. — Sklenjeno je bilo, da odpotuje košarkarsko moštvo Crvena zvezda 19. januarja v Italijo, kjer bo sodelovala na turnirju v Viareggiu, ki ibo 24. in 25. t. m. Moštvo Crvene zvezde ho nastopalo s tem| igralci: Gec, So-kolovič, Andrijaševič, Alagič, Demšar, Kaleraber, Godzič, Bla. gojevič, Jovanovič, Roklicer. Mogoče bo igral tudi Nebojša Popovič, ki služi trenutno ka-dirski rcik v Splitu. Po turnirju v Viareggiu bodo Jugoslovani igrali v Bolonji, v pogajanjih Pa so tudi za srečanja z Gradiško in z Reyerjem iz Benetk. Tudi invalidi bodo smučali LJUBLJANA, 10. — Na povabilo invalidske sekcije avstrijske smučarske federacije so odpotovali včeraj v Celovec štirje člani slovenske federacije vojnih invalidov, ki bodo obiskovali smučarski tečaj invalide. za Trening ji repranl Ela BEOGRAD, 10. ~ Zait? edinarodnih srečanj ’ bližnjih med Francijo, je bilo poklicanih Ka- Zagreb 54 nogometašev, iz terih bodo sestavljene A, 8 juniorstka reprezentanca. ^ niingj bodb na stadionu Din®1'1* pod vodstvom trenerjev & liča, Tomaševiča |er Benč®^T Za uspešnejšo pripravo n« tekme proti Franciji so pil* odpovedana vsa gostovanja j' j dilnih jugoslovanskih nogoi"; nih ekip ===== rJ VAJENEC PRI SVOJEM STROJU V LITOSTROJU. V Tominjah so sežgali žive ali na pol žive vse moške, ki so jih bili dobili v roke, prizanesli so Pa ženam in malim otrokom, kar dokazuje, da je•», bil kavalirski čut Mussolinijevih vitezov visoko razvit! Seveda, to ni veljalo zo vse kraje, ampak vendar! Drugod, vsaj Po vseh večjih krajih, so imeli pripravljene mučilnice tudi za žene, predvsem seveda za dekleta, ki so jih sumili partizanstva ali sorodstva s partizani. Tam so jim rimski «kavalirji» strgali obleko in jih privezali Oble preko zabojev na tleh. Potem so se zabavali. Hodili so po njih, žgati jih s prižigalnikl, nalivali jim gnojnice ali stra-niščnika v usta in jih pretepali z biči. Tista, ki je bila samo onečaščena ali okužena s spolnimi boleznimi (katerih je bila ta gnila svojat polna) se je smela šteti za srečno. Imen teh žrtev ne bo javnost nikoli pozn/llai. Ko bi hotel naštevati take in podobne zgodbe naprej, bi moral pisati leta dolgo. Pa jaz nimam in nisem imel v samem začetku takega namena. Hotel sem povedati, kako se je OF pr{ nas rodila. Samo ob sebi me je zaneslo na stransko pot. , Vem, da so stranpota vselej grdje vredna, ali, kako naj se jih izognem, ko pa ne morem drugod va noben način skozi? Ali mislite, da ne vem, da je vse ljudstvo naveličano teh strahotnih zgodb. Tudi žrtve same se nočejo več tega spominjati. Bilo je, kar je bilo. Toda, ko čujemo zopet in zopet zgodbe o efojbahs, ali nas ne prime nikogar več srd? Kdo so vendar bile žrtve fojb? Ali niso to bili Po ogromni večini lumpi, ki so zaslužili fojbe že pred desetletji? In če je bil kdo med njimi nedolžen, naj pa poskuša odtehtati za vse tiste stotine' otrok, ki so jih fašisti poklali v naši deželi. Ako je naša Nemeza nekoga kaznovala P° krivici, ni storila tega iz ljubezni do krivice, pač pa Zato, ker ni na vsakem videla zapisane nedolžnosti. Ko so nfiši sodniki videli nekoga s krkavim predpasnikom in z nožem v roki, so ga pač šte- ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH vv Piše v Jubilejno knjigo France Magajna ® Kaj bo, če me preiščejo? Gožova smrt". Prvi sestan partizanom. ek z neznanim ilegalcem. Cigareto Ilegalni tisk si utira pot med ljudi li za mesarja in kot mesarja so ga sodili. Naj to zadostuje. Vreme in vsa Vremska dolina je bila dolgo časa nekako puščena ob strani. Po stranskih in odročnih vaseh so se pojavljali partizanski fantje tudi ob belem dnevu, v našo dolino so prihajali le v nočnih urah. Tod skozi pač gre cesta Ilirska Bistrica — Trst in fašisti so imeli svoje utrjene brloge po vseh važnejših centrih. Pa tudi tu se je uporniški bacil začel uveljavljati. Marsikdo je za dan ali dva izginil in ko se je vrnil je šepetal: «Bil sem na mitingu tam in tam in to in to smo čuln. Govorniki se hudujejo na ruis, češ, kaj vraga mencamo, da se ne zganemo!» Začeli so po nevidnih potih prihajati k nam v gozdih tiskani partizanski listi, ki so romali iz vasi v vas in iz rok v roke. In v njih smo brali poročila o uspehih uporniškega gibanja in ognjevite članke, ki so pozivali vse ljudstvo na upor. Seveda, vse to se je dogajalo šele P° vdoru italijanskih čet v Slovenijo, ko se je gospod Emilio Grazioli že udomačil v Ljubljani. (Lubia-na sapete e una bellissbna cit-Cosa veramente ineredibi- td. le!) Pa je postala, smo slišali, zelo grenka ta «bella» Ljubljana in to kaj kmalu. Streli so odjeknili po njenih ulicah in odmevali P° vsem podeželju. V moji hiši smo imeli tobačno trafiko. Od časa do časa sem odrajžal v Senožeče z nahrbtnikom. V Senožečah je bila zaloga tobaka. Tam smo se malo poznanj razgovarjali o najnovejših dogodkih in «oti-pavali« mišljenja drug drugega. Pa mi pravi nekega dne Anica Sturmova, ki je upravljala tobačni magacin: «Ali si upaš nekaj tvegati? Tu v bližini so edini ce partizanov. Fantje bi tudi radi kdaj zapušili cigareto, jaz jim je pa ne morem dali, ker je stalno vsak kilogram pod financar-sko kontrolo. Ti bi pa lahko to storil. Vzameš dva ali tri kilograme več kot namertlvaš in jaz jih vpišem v tvojo ((bolelo«. Ti kilogrami ostanejo tukaj, bom že jaz poskrbela, da bodo šli tja, kamor so name-njeni. Plačani so ze. Tvega,-nje je le v tem, da te lahko med potjo financerji ustavijo in preiščejo in če najdejo, da imaš v nahrbtniku manj tobaka kot Oa imaš vpisanega v boleti, te bodo vprašali, komu si ga dal. Rešil se boš le na ta način, da simuliraš pomoto in se vrneš nazaj sem in zahtevaš ogorčeno manjkajoče kilograme. Jaz bom seveda v veliki zadregi in bom prosila opro-ščenja. Kaj se ti zdi?» Nevarnost je bila sila malenkostna in mi je le vzbudila slast do te neznatne pustolovščine. Privolil sem takoj in do doma sem užival v mislih, da smo Lahe nekoliko nabrisali. Kdsneje mi je Anica spet rekla; «Tukaj je nekdo, ki bi rad s teboj govoril. Vse mu lahko zaupaš.« Sestal sem se z njim, menl-neznanim, ki mi je na kratko rekel: ((Vem, da sj zanesljiv. Nesel boš v Vreme šop partizanskih listov in drugega propagandnega materiala. Preberi in °d-daj zanesljivim, da berejo tudi oni. Ko jih dobiš vrnjene, izroči tem in tem ljudem V sosednih vaseh, kj že vedo, kaj je trčba.« «Pa doli na železnici so vojaške straže,« sem rekel za- skrbljeno. «Kaj bo, če me Prt iščejo? Gotova smrt.« «I smrt, kajpada. Borba (« Mcne itak ne poznaš. ^ Previden in ne blebetaj b' potrebe. Nepremišljena D ^ da lahko pokoplje mnogo " di.« Na dno nahrbtnika ske liste, zgoraj pa pakete garet in ko sem s kolesom vozil do železnice na Gabj fi so me vojaki ustavili, f1 bjl so cigaret. Jaz sem jih P',n ^ hladnokrvno prodajal in se ni, žil, da bodo naši kadilci 1 če bom tnalo zalogo že .«, i .i -—•- j- nofc < nli>e potjo prodal. Smeh in no’ Nikomur ni prišlo na da bi pogledal na dno n" nifca. ,ba romantičnih zQ t*!i Takih "dei°» se je dogodilo Po naši nešteto. In vendar, vkljub stote1 p besedam, še zdaj ne ueslte, ko se je OF rodila pri ^ Pa saj naposled tudi jOZ vem. Kar nekako samo oa be je to prišlo. t Nadaljevanje J . .. •« h 111 nad -* Telefon štev, »3-80* In 94-633. — Poštni predal 302. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO: ULILA MONTECLHI, St. , g' ^ od 15.18 . Te). 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- NAROČNINA: Cona A: mesečna Z60, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Poštni tekoči račun za STO-ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. -Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani cona B: izvod 3. mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno , Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tis ^ 1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • a 6-1