Štev. 12.
Izhaja vsak delavnik popoldna
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 240— xa pol leta K 120'—
V upravi stane mesečno K 18*—
Postnim platana * gotovini.
v MUDijani, ponedeljek, 16. januarja 1922.
Leto II.
0rt4ft!!tn tat «pra»uiStio « Ko uliti 5t*». 6 — rdelo« »redr.U.vs it«. SO — fcielon xas Ufrainišto iUl 32* ca
CENE PO POSTI:
to četrt leta K 60'—
sta en mesec K 20*—
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
bbhhhbbgkm
Ijndsirg Ssa armada.
Od nekdaj in povsod občutijo ljudski sloji vojaško dolžnost in vojaške dajatve kot težko in neljubo breme. To čustvo se je po strašni svetovni vojni le še poglobilo 111 zgos‘ilo v zavedno protimilitaristično mišljenje. Prodrlo je prepričanje, da bi se velikaši in diplomati ne igrali tako lahko z mirom in ljudsko krvjo, ako ne bi imeli vedno na razpolago nabito polnih kosam izvežbanega vojaštva in do neba strčečih zalog orc.zja in druge vojne opreme, kar v*e že samo ob sebi sili na uporabo, na vojno. Vendar ljudstvo povsodi izprevideva tudi to, da se razorožitev ne da izvesti enostransko, tako da bi se razorožil posamezen narod, dočim bi njegovi sosedje Ostali v orožju in mu lahko vsak hip skočili 23 vrat. Razorožitev se mora izvesti sP‘ošno, po vsem svetu, In v tem pravcu ^°ra biti usmerjena vsa politika posamez-
držav, v tej smeri se mora gibati celokupna mednarodna politika. To brezpogoj-zahteva delavno ljudstvo vseh narodov 111 držav in zlasti tudi jugoslovansko.
Jugoslovanski kmet in delavec v najtršem pomenu besede, ki nosita na svojih ramenih največji del vojaškega bremena, komaj čakata dne, ko bosta mogla to breme v sedanji obliki stresti s sebe. Dokler Pa to iz ozirov na mednarodne razmere ni mogoče, zahtevata, da se jima to breme kolikor mogoče olajša in porabi v službo njunim interesom.
Naše ljudstvo predvsem zahteva, da Se z njegovimi sinovi, ki tvorijo armado, v vojaški službi tako ravna, kakor se to za človeka in državljana spodobi,. Disciplina v vojski, ki mora biti, naj bo brez surovosti in krutosti. V vojašnice mora Priti duh človečnosti in državljanska enakopravnosti. Vojak se ne sme smatrati za r*zglaven objekt oboroževanja, ampak za I^Umnega, soodgovornega člana države, dlesne in orožne vežbe se morajo izpopolniti s splošno izobrazbo duha in srca.
. 0 vojašnicah se morajo otvoriti knjižnice m čitalnice, vršiti redno pouk o temeljnih Predmetih splošne izobrazbe; kmetskim sinovom naj se da prilika za izpopolnitev v umnem kmetijstvu, ravnotako — v kolikor je to možno — pripadnikom drugih poklicev, Iz kantin naj se izključi alkohol in nadomesti z drugimi pijačami in z jedili. Hrana moštva se pripravljaj skrbno in snažno in bodi zdravju zadostna. Skrbeti Be mora, da bo tudi moštvo dostojno oblečeno in opremljeno in ne bo zijala med “jim in častništvom taka gorostasna razlika. O praznikih smo bili slučajno priča, ko je opravljal stražno službo pred finančnim ravnateljstvom v Ljubljani skrajno •■azcapinjen voijak, a na nasprotni strani sta prišla mimo dva elegantno oblečena, ‘zvrstno rejena časnika, vsak s svojim le-Pim, močnim psom. Nehote se je človeku vrinil primer med ubogim vojakom in tema dvema četveronožcema, ki zavzemata v vsakem oziru višje in ugodnejše stališče, nego zapuščen ubogi redov, ki nima od doma ne izobrazbe ne denarja. Take razmere so neznosne in ker armado vzdržuje ljudstvo s svojimi žulji in svojo krvjo, nedopustne.
Posebej moramo poudarjati, da se v vojski spoštuj versko prepričanje vsakega vojaka. Tu mora vojaška oblast skrbno Paziti, da ne podira, kar sta s trudom in ljubeznijo zgradila dom in cerkev. Vsak vojak imej o svojih praznikih čas in priliko, zadostiti svojim verskim dolžnostim in v armadi naj se posvečujejo katoliški praz-n*ki ravnotako kakor pravoslavni. Odgovorni činitelji naj skrbno pazijo, da se v Vojsko ne zanese verski boj.
To so v glavnem načelne zahteve našega ljudstva v pogledu armade. Te zahteve smo že večkrat povedali, jih pa danes s posebnim poudarkom zopet navajamo zato, ker se je medtem izvršila sprememba v vodstvu vojnega ministrstva. Gomori se o reformi in reorganizaciji jugoslovanske armade. Prav!
Ne smemo pa pozabiti, da v svetovni yojni niso odločili izida generali, ampak da le vrgla Rusijo, Nemčijo, Avstroogrsko in Bolgarijo lastna nezadovoljna masa armade.
»Novi čas« v vsako hišo!
VaZnv posvetovanje Lfudsfeth strank n Zagrebu.
Zagreb, 15. jan. Danes se je vršila seja izvrševalnega odbora Bunjevsko-šokačke, Slovenske ljudske in Hrvatske pučke stranke. Navzoči so bili delegati in poslanci iz vseh krajev Hrvatske in Slovenije, Razpravljali so o današnjem notranjem in zunanjem položaju. Vodstvu jugoslovanskega kluba je bilo izrečeno zaupanje in pooblaščence, da nadaljuje svoje delo v sporazumu z vsemi strankami. Prihodnja seja teh treh strank se bo vršila tekom meseca februarja.
Zagreb, 16. januarja. (Izv.) V soboto, 14. t. m. so zastopniki bunjevačko-šekačke stranke napravili obisk Hrvatskemu bloku v njegovih prostorih, da se porazgovorijo o političnem položaju. Na pozdrav dr. Su-darcviča v imenu Hrvatckega bloka je v imenu Bunjevcev odgovoril posl. Rajič. Zahvalil se je za pozdrav, nato pa v kratkih besedah očrtal brezzakonito stanje, ki vlada v Vojvodini in preganjanja, ki so j'm podvrženi ravno katoliški Bunjevci. Glede stalila svoje stranke do Hrvatskega bloka pa je odločno povdaril, da se bunjevač-
ko-šakačka stranka nikakor ne more priključiti oziroma združiti z Hrvatskim blokom in to iz principielnih, načelnih vzrokov in pa radi discipline do Jugoslovanskega kluba.
Zagreb, 16. januarja. (Izv.) Včeraj cel dan so se vršila v Zagrebu posvetovanja zastopnikov bunjevačko-šokačke stranke, hrvatske in slovenske ljudske stranke. Navzoči so bili zastopniki iz vseh krajev, kjer prebivajo Hrvati in Slovenci. Razpravljalo se je o našem zunanjem in notranjem političnem položaju. Po stvarni in temeljiti debati o vseh vprašanjih je bila soglasno izrečena zaupnica Jugoslovanskemu klubu in odobreno njegovo delovanje in taktika v parlamentu. Vodstvu kluba je bilo naročeno, da tudi v bodoče v smislu programa bunjevačko-šokačke, hrvatske in slovenske ljudske stranke in v sporazumu z vodstvi teh strank vedno deluje za popolno enakopravnost Hrvatov in Slovencev in vseh stanov in konfesij v naši državi. Sklenjeno je bilo, da se vrši prihodnji sestanek I februarja meseca.
Razprava preli liosasssltfssi rudarim*
Tuzla, 15. januaruja. (Izv.) Razprava proti rudarjem se nadaljuje. Dvorana je vedno nabito polna poslušalcev, ki z velikim zanimanjem zasledujejo tek razprave. Nekateri zagrebški listi in tudi drugi so poslali posebne poročevalce. Nadaljujejo se zaslišavanja posameznih obtožencev. Rudar Ivan Bračun izjavlja, da ne razume obtožnice in oporeka, da bi zakrivil dejanja, katerih ga obtožnica dolži. V spopadu med orožniki in rudarji in kmeti ni sodeloval. On je slišal, kako jokajo žene in otroci, kako kličejo na pomoč in usmiljenje, pa je odšel, da jih pomiri. Pripove-
duje, da je bila situacija zelo kritična, ker je bilo ogroeenje in nezadovoljnost ljudstva velika. Obtoženi Franjo Marič zanikuje vse, kar je priznal tekom preiskave in trdi, da so mu ta priznanja izsilili. Dejali so mu, da bo takoj izpuščen, če bo izpovedal ono, kar bi bilo za druge rudarje obtežilno. — Obtoženec Tomič dokazuje svojo nedolžnost. Obtoženec Keroševič, ki ga državni pravdnik dolži, da je ubil orožnika, to odločno zanika in pravi, da je tekom preiskave priznal samo pod pritiskom, Razprava je bila nato preložena in se nadaljuje v ponedeljek.
JngosloBtsnslil spor z zvezo narodov radi
Hlbsnlje.
London, 15. jan. (Presbiro.) Ženevski dopisnik »Manchester Guardiana« dozna-va, da je poslaniška konferenca obvestila zvezo narodov, da je prejela poročilo od vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po katerem namerava vlada ponovno zavzeti nevtralni pas med jugoslovansko-albanskim ozemljem, ki so ga nedavno izpraznile jugoslovanske čete. Poslaniška konferenca je odgovorila vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ne bo dopustila take akcije. Izgleda, da je s tem potrjena prejšnja vest zveze narodov, da se koncentrirajo jugoslovanske čete ob albanski meji. Vest, da komisiji zveze narodov ni dovoljeno preiti na jugoslovansko
gHHM3PBBB!tWKMBMB3g5BMWaBa—WWKH—n— M 8B
2e6ezn3$ka mesreSa v Srbiji
Belgrad, 16. januarja, (Izv.) Na progi Zaječar—Paračin se je dogodila železniška nesreča. Deset voz tovornega vlaka je skočilo s tira in se je več od njih popolnoma razbilo. Ves osebni in tovorni promet je vsled tega otežkočen in se osebni vrši le na ta način, da potniki prestopajo, dočim je tovorni promet sploh ustavljen. Človeških žrtev po došlih poročilih ni bilo.
ozemlje, se smatra kot nasprotovanje zvezi narodov. Na seji 12. t. m. je jugoslovanski poslanik Jovanctic napadel komisijo zveze narodov v Albaniji, ki jo je obdolžil, da je prekoračila svoj mandat. V svojem poročilu je komisija navajala informacije, katere je prejela od albanske vlade. Poslanik Jovanovič je dementiral zbiranje jugoslovanskih čet ob albanski meji ter je izjavil, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dovolila komisiji prehod na jugoslovan. ozemlje. Komisija zveze na-rov bo posetila nevtralni pas ter se bo sestala z razmejitveno komisijo, ki jo je odposlala poslaniška konferenca.
NOVA FRANCOSKA VLADA.
Pariz, 14. jan. Novo ministrstvo je sestavljeno takole: Predsedništvo in zunanje Poincare, podpredsedništvo in pravosodje Barthou, notranje Maunoury, finance De Lasteyrie, vojna in pokojnine Maginot, uk Leon Berard, kolonije Sarraut, javna dela Le Trocqueur, dela Albert Peyronet, ljudsko zdravje Pavel Strauss, mornarica Rai-berti, poljedelstvo Cheron, osvobojena ozemlja Reibel, trgovina Dior.
Pred seja pariasisnta.
Belgrad, 16. januarja. (Izv.) Danes popoldne ob štirih se vrši seja narodne skupščine z dnevnim redom: Debata o vladni deklaraciji. Jutri zjutraj se vrši seja posameznih parlamentarnih klubov, na katerih bodo klubi določili svoje govornike. Kakor se zdi, bo debata zelo burna in ostra, Jcer bodo govorili zastopniki vseh opozi-cionalnih strank.
Razmere v mSntsirrfoa pravite.
Belgrad, 16. januarja, (Izv.) V ministrstvu pravde so odkrili novo afero, ki postavlja v čudno luč pravne razmere. Pred enim letom je Jovan Ilič, ki je absolvira! pravo v Franciji, vložil prošnjo za sodnij-sko mesto, Ker ni bila prošnja takoj rešena, je odšel v Pariz, kjer je položil med letom doktorat.^Medtem pa je neki praktikant Jovan Ilič »slučajno« zvedel za to prošnjo svojega istoimenjaka in odšel v ministrstvo pravde, kjer je urgiral rešitev svoje prošnje. V ministrstvu so se opravičevali, da niso tako dolgo rešili prošnje in ga takoj imenovali za sodnika v Ohridu, kjer je tudi izvrševal dolžnosti sodnika. Kdo ve, če bi sploh prišli temu premetenemu sleparju na sled, če se ne bi pravi Jovan Ilič vrnil iz Pariza in urgiral rešitve svoje prošnje.
Šlfoenlška afsra.
Rim, 15. jan. Italijanska vlada je odredila, da zapusti vojna ladja »Maršala jugoslovanske vode.
Naša krona raste. •
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 16. jan. (Izv.) Kurzi na da našnji predborzi: Budimpešta 47, Berlin 161—162, Italija 12.15, London 1230, New-vork 286, Pariz 23.75, Praga 4.87, Dunaj 4.30, Ziirich 56.50.
Ziirich 16. jan. (Izv.) Berlin 2.85, Holandska 189.50, Newyork 515, London 21.78, Pariz 42.40, Italija 22.75, Praga 8.50, Budimpešta 0.82, Zagreb 1.85, Varšava 0.18,'Dunaj 0.17, žig. a. krona 0.09.
Dunaj, 16. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notira deviza Zagreb 21.50.
PoSjska.
POLJSKE FINANCE.
Varšava, 15. jan. Poljski finančni minister prof. dr. Michalski je izjavil glede poljskih financ, da se zboljšujejo. To svoje mnenje je skušal minister utemeljiti s točnimi podatki. Davek, carina in slični dohodki so znašali leta 1920. štiri milijarde poljskih mark. V letu 1921. je ta vsota narasla na 47 milijard in se je skoraj podva-najstorila. Tekoči dolgovi poljske države so znašali v tretjem četrtletju leta 1921. 47 milijard, v četrtem četrtletju istega letu pa je padla ta vsota na 39 milijard. To ni mnogo, vendar pa dokazuje, da se tendenca zmanjšanja dolgov polagoma približuje nameri ministra izenačiti izdatke in dohodke. Vzrok tega zboljšanja je v prvi
Bratova tainest. 6
Povest iz irske zgodovine. Prcvel M. R.
(Dalje.)
r Za to je tudi O’ Flaherty sovražil lorda in skušal obraniti svojo hčer pred njim. Pa lahkomiselna in častihlepna hči se ni hotela ukloniti očetovi volji, ni imela zmi-sla za pravo življenje, da je treba prijeti tudi za delo. Znala je premotiti lorda, da jo je končno vprašal, če ga vzame. Stari je klel, Mary je bila pa vsa srečna in še bolj bahata kot kdaj poprej. Opominjali so jo sicer od vseh strani, tudi naš stari župnik jo je svaril, ali vse ni nič pomagalo.«
»Lahkomišljena stvar,< je zamrmral župnik. Ona je gotovo vedela, da je po angleški postavi protestantom dovoljeno z najmanjšim vzrokom ločiti se od svoje katoliške žene, dovoljeno zapoditi jo iz hiše, kadarkoli mu drago.«
»To ji je župnik povedal zadosti jasno in razločno, a ona ie bila gluha za vse
opomine in svarila in še smejala se je sivolasemu in dobrohotnemu starcu. Svoje prve, srečne tedne je preživel mladi par na jezeru Killarney in nato je odpotoval lord s svojo soprogo v London. Tam je zaradi svoje lepote igrala v družbi imenitno vlogo, in kakor se je slišalo, se je obnašala prav nespodobno, kakor se ne spodobi za častihlepno in zakonsko ženo.«
»Je imela kaj otrok?«
»Baje več, koliko, ne vem. Pred več leti je prišel nenadoma glas, da je lord svojo ženo pustil in nato je prišel nekoč tudi človek, rojak irski, ki je dolgo časa služil v Londonu, namreč oni Kerin, najmlajši sin sin starega Ovčarja, in je pripovedoval, da je videl, nekdaj lepo in ponosno Mary s svojimi otroci beračiti po londonskih ulicah. Mogoče bi bilo.«
>0 joj, žalostno, mati, posebno za uboge, nedolžne otroke.«
Nastal je molk, na ognjišču je vrel čaj in to je zasukalo materi Ani misli v drugo stran
»Kje je le Dunstan tako dolgo!« je rekla in pogledala na veliko stensko uro tam v kotu. »Še nobenkrat nisva tako dolgo govorila.«
»Deset je,« je odgovoril sin. »Že ni mogel v mestu vsega hitro opraviti in ne smeš pozabiti, mama, da je Meggy ob potu doma.«
»Mati Bell je ob tem času že pri počitku in gotovo ne pusti Meggy samo.«
Zunaj je naenkrat zalajal pes.
»Končno vendar,« je rekla in vstala.
»Delo odloži in pripravi čaj!«
Duhovnik je odprl duri in stopil na dvorišče pogledat, če je prišel brat. Nebo so pokrivali sivi oblaki, skozi nje je gledal bledi mesec. Cez drevesa je potegnil topel veter. Župnik je poslušal in zdelo se mu je, da še ni prišel Dunstan. Pes se je divje trgal na verigi in ko se mu je ta bližal, se je ves nemiren zaskočil proti njemu in zalajal še hujše.
:>Kaj ti je vendar, Melampe?* ga je miril in pogladil lepo žival. Bil ie velik,
Stran %
»No■vi čas«. dne 16. faotfarm 1932.
Slev. Ii.
  --0
vrst! energično in pravilno poslovanje poljskih finančnih obla ti, v dnigi vrsti pa patriotizem vseh poljskih državljanov, po katerem vrše vestno svojo dolžnost napram csvoboj .ni državi glede plačevanja davka in sličnih bremen. Sedaj se vrši popisovanje vsega državnega imetja in njihovih dohodkov. Nadaljni dokaz zboljšanja poljskih financ podaja dejstvo, da je že v zadnjem času 248 občin dobivalo od države podporo. V septembru leta 1921. sta zahtevali to podporo samo še 202 občini, z novim letom 1922 pa so sklenile vse mestne občine, da ne zahtevajo več državne podpore. Da je Poljska v stanu nuditi celo gmotno uničenim slovanskim bratom podporo, dokazuje dejstvo, da je mesto Plock poslalo stradajoči Rusiji v roke dr. Nanso-na 15.000 ton moke, za kar je država znižala voznino za 50 odstotkov.
GDANSKO — POLJSKA.
Varšava, 15. jan. Meseca decembra je priplul v Gdansko parnik s 37 tonami dinamita za poljske rudnike. Pristaniške oblasti, ki so v poljskih rokah, so izdale dovoljenje, da se more ta materijal izkrcati. Policija mesta Gdanskega ki je v nemških rokah, pa je to prepovedala, akoravno člena 26 in 28 poljsko-gdanske konvencije dokazujeta, da so Poljaki v polnem pravu. Poljski generalni komisar 2a mesto Gdansko se je radi te zadeve obrnil na gdanski parlament. Stvar stoji in suspenso ter dokazuje, da je ta edina poljska luka napram poljski državi naravnost neprijateljsko razpoložena in da dela ob vsaki priliki skoro nepremostljive ter za poljsko državo škod-'jive težkoče.
ALKOHOLNI TRUST.
Varšava, 15. jan. Osnovanje alkoholnega trusta velikih tvornic 'likerjev in sličnih proizvodov je zelo verjetno. Namen trusta je znižati cene, da bo mogel konkurirati z malimi tvornicami.
POLJSKI IZVOZ IN UVOZ.
Varšava, 15. jan. Ministrstvo poljskih železnic objavlja, da se je promet blaga v letu 1921 skoro podvojil. Meseca oktobra je n. pr. došlo iz inozemstva v Poljsko 762 vagonov proti 430 vagonom leta 1920. — Tranzit je znašal 1316 vagonov proti 903 vagonom leta 1920. Izvoz pa je znašal 210 vagonov proti 17 vagonom leta 1920. Blago obstoji iz premoga, lesa raznih vrst, petroleja in njegovih proizvodov, soli za kuhanje in za živino, mineralij in poljedelskih proizvodov.
mf -----------------------------------    —
Ra:n3 vasti.
Washington, 14. fari. Japonska je privolila v to, da pride Kiaučau pod kitajsko upravo,
Dunaj, 15. jan. Državno vodstvo vele-nemške ljudske stranke je na svoji današnji seji zavzelo stališče proti dogovoru v Lani ter pooblastilo zvezo velenemšklh poslancev, izvajati iz tega dogovora posledice ter odreči vladi nadaljnjo podporo. Rav-notako je državno vodstvo vzelo na znanje demisijo velenemškega ministra za notranje posle dr. Waberja.
Gradec, 16, jan. Ker so gostilničarji priznali stavkujočim natakarjem 50 odstotno povišanje plač in ker so se stavkujoči odrekli odškodnini za dneve, ko je trajala stavka, se je končala stavka natakarjev in
lisast, ovčarski pes, ki ga je Dunstan Šele pred nekaj tedni dobil. Žival je nehala lajati in župnik se je vrnil v hišo. Komaj pa je zaprl vrata, je začel pes iznova.
>Ali ni prišel Dunstan?« je vprašala mati.
»Ne, in konjskega kopita še tudi ni slišati.<
»Kaj pa je potem psu, da tako zavija?.
»Mislim, da se še ni navadil na verigo.«
»Pripelji ga notri, Jem, ne morem vec poslušati tega glasu.-:
Župnik je šel zopet ven in psa odpel. Komaj pa je bil Melampe prost, je v divjih skokih ubr.d pot, ki je peljala v me.,to, in še-le, ko ga je gospod pozval, je pritekel nazaj ter at* mu vrgel pred noge in cvilil. Župnik ga je vzel seboj v hišo, a pe3 se je vhuel pred vrati, držijl gobec na špranjo in cvilil dslje.
»Kaj ima vendar pes?« je vprašala mati ra pri srcu je občutila čudno tesnobo, >tnk'* nemirnega ga še nisem videla. Ali m<>rda kdo v vasi umira, Jem?«
»No, kolikor mi je znano,« je odgovoril mik
»Nekaj posebnega,« je mrmrala žena, »to gotovo nekaj pomeni.^
>Kaj bi pomenilo, mama?«
»Ne vem, Jem, tri dni pred smrtjo tvojega očeta je tudi naš stari Blak lajal in tulil f-olo noč.
Duhovnik je umolknil, mati Je pa svojo delo zopet vzela v roke. Čez nekaj časa je vzdignil« glavo in pogledala na uro.
>Že polcnajslih! Dunstan bi ja že moral biti doma. Morda se mu vendar ni kaj zgodil'*?«
»Ne delaj si brezpotrebnih skrbi, ma-«na. Dun»tan ie dober iezdec in Trilbv. sro-
se vzpostavi obrat v vseh gostilnah. Stavka kavarniških natakarjev pa traja še , dalje.
tfolitičnt dogodki.
~r Volitev novega župaua v Zagrebu.
Minuio soboto dopoldne se je sešel zagreb- j ški občinski svet, da izvoli novega župana, j Seja je bila viharna. Odpoved dr. Košutiča j in dr, Šurmina se je odobrila, verifikacija ! mandatov Stepana Radiča in Kauriča se I je odgodila. Dr. Srkulj je protestira! proti kršitvi mestne avtonomije, ki jo je izvršila vlada z vmešavanjem v verifikacijo mandatov. Nato se je vršila zaprisega novega občinskega odbora. Veliki župan Petrič, ki je vodil sejo, je pozval odbornike, naj vsak, ki ne bi hotel priseči, to naznani. Javil se ni nihče, nakar se je izvršila zaprisega. Sprejet je bil predlog, da se županu zviša plača na 240.000 K. Potem se je vršila volitev župana. Od 43 oddanih glasov je bilo 34 za arhitekta Hrinzla in 5 za Krešiča; stranke izven bloka so oddale prazne glasovnice. Na galeriji se je oglasilo par klicev: »Živio kralj!«, nakar so blokaši odgovorili s prctiklici. Na galeriji je nastal pretep. Ko se je vrnil mir, je novoizvoljeni župan Heinzl prečital svoj govor, v katerem je obeta! nepristransko delo za blagor občine, Naglasa! je hrvat-stvo Zagreba in'govoril o napredku mlade hrvatske domovine. Po overovljenju zapisnika je odšel novi občinski zastop k službi božji v cerkev sv. Marka. Občinstvo ie novoizvoljenemu županu ves čas prirejalo ovacije.	i-
-j- Država kot delodajalec. Država vzdržuje po večjih mestih svoje posredovalnice za delo. V teh posredovalnicah plačuje svoje uslužbence tako slabo, da ji bodo kmalu vsi pobegnili in bo morala par svojih butik zapreti. Kar ji bo pa ljudi ostalo, bodo morali skušati, da si izboljšajo dohodke na svojo pest, kajti z 1800—2000 kronami na mesec nobena družina ne more živeti. Tako država kot delodajalec daje slab zgled in širi korupcijo, ki bo živela tu na račun najbedneiših: brezposelnih. Saj se da misliti, da ho do boljšega dela prišel le tisti, ki bo »mazal«. Tega ne bomo trpeli!
-J- Za promet. Železniški minister je parlamentu predloži! zakonski načrt, glasom katerega bo smel prometni mini ter samostojno izdajati naredbe in predpise za varen in reden promet. Isti minister je sestavil strokovno komisijo, ki naj zbere potrebne podatke za čim skorajšno ureditev prometa. Vsa ta prizadevanja in dela bo minister sam vodil 07:v nadzoroval.
-f Američani proti udeležbi Ljenina in Trorkega v Cenovi. Kakor poročajo iz Washirgtona, se javlja v Amerik' valiko nasprotje proti temu, da bi se Zd •'.ene države udeležile genovske konference, ako prideta tja tudi I j eni 4 in Trockij. Protest je poslal tudi predsednik delavskih zvez
—	Gompers.
-j- Obnova Evrope. L!oyd George je pred svojim odhodom iz Cannesa izjavil, da bi bilo želeti, da bi se franeosko-anglo* ški dogovor podpisal še pred konferenco v Genovi. Italije ne pozovejo, da se pridruži dogovoru, ker italijanske meje tega ne zahtevajo. Ministrski predsednik Poin-
tovo pogodi pot tudi v temni noči.
Naenkrat je v pes skočil ter kratko in divje zalajal.
:.St, Melampe, sem! ga je poklical župnik.
Počasi se je bližala pokorna žival. Vle-gel se je k njegovim nogam, z gobcem obrnjen proti vralom. V naslednjem trenutku je zopet odskočil proti vratom, udaril s taco po kljuki in že se je začulo zunaj za- ! molklo tulenje.
'/Trilby,c sta zaklicala oba, mati in sin hkrati in se prestrašena tpogledala.
Pes se je plazil in praska! po vratih in bil ves divji.
‘>0 Bog/:'je siknila Ana, »zgodila se je kaka nesreča! Usmili se nas BogU
Župnik je odprl vrata in Melampe je planil na dvorišče. Trepetaje je sledil duhovnik; komaj je storil par korakov, je prestrašen viknil. Pred njim na tleh je ’ ležal bratov konj. '
Mati je to slišala in hitro stopila s svetilko na prag. Strah jo je bil tako prevzel, da ni mogla dalje.
»O Bog, kaj se je zgodilo?*' je vprašala s tresočim glasom. Župnik ni nič odgovoril, prišel počasi nazaj, vzel materi svetilko iz roke in jo peljal v sobo. Tam jo ljubo posadil na stol in rekel: *Bodi mirna, mamica, ne prestraši se preveč, dasi-ravno sam ne vem, kaj to pomeni. Pridem takoj nazaj.
Vzel je svetilko, ki jo je prej postavil na mizo in zopet stopil na dvorišče. Konj je še ležal na zemlji. Nosnice so mu plale, jezik visel iz fobca, vajeti so bile v:a pe-nave in težko je sopel Jasno je bilo, da se je zgodila nesreča, o tem je bil pater Fitz-Roy kar v prvem trenutku prepričan, ali .kakšna?
care je izjavil, da bo sestavil vlado brez ozira na strankarske interese v pravcu, da se razorože in pomire duhovi.
~ Za amnestijo. Slobodna Tribuna« opozarja, kako potrebna bi bila danes v državi obsežna amnestija za politične kaznjence. Imeli smo in še imamo vse polno kazenskih zakonov in naredb, ki so vsi zastarali in krmi. Razvoj razmer je bil pa tak, da je pod vplivom splošnosti mnoge nagnal v kaznjiva dejanja, ki bi drugače kaj takega ne zakrivili. Sodniki sami tega ne morejo vpoštevaii, ker se morajo držati zakona in predpisov. Tu ima besedo kralj, da se posluži svoje najlepše pravice; po-miloS.čenja, Ako morda vlada ovira kraljevo milost, naj ve, da tudi ona svoj čas ne.be našl'2 milost? pred ljudstvom.
:	4- Slabi svetovalci krone. »Slobodna
Tribuna« piše: »Jako slab svetovalec krone je bil tisti, ki je svetoval kralju, da za pravoslavne božične praznike izda povelje na celokupno armado in ji čestita za božič (»Vojnički Glasnik-< 1. jan. 1922). Prepričam smo, da ne gre za kak poseben namen. Dopuščamo celo, da se je porabil kak star pisarniški formular, ki so ga našli v vojnem ministrstvu. Toda gospodje, ki imajo kot svetovalci krone dolžnost misliti na take stvari, bi morali vendar vedeti, kaj delajo. Ako kaj, potem mora biti v tej državi edinstvena vojska. Neumestno in nezmiselno je, ako se v povelju ki ga vrhovni poveljnik naslavlja na celokupno vojsko, čuti neki verski duh separatizma in superiornosti. Vojsko mora prevevati en sam duh, zato se mora v njej paziti na vse občutljivosti,« Tako »Slohodna Tribuna.
4- Jugoslavija in Avstrija. Novi jugoslovanski poslanik na Dunaju — Popovič je do:pei na svoje mesto in izročil zveznemu predsedniku dr. Hainischu svoja poverila. V prihodnjih dneh se začno med obema državama pogajanja za gospodarski in politični sporazum.
25nevni dogodki
— »Socialna Misel« se z renja danes odpošiljati — Za drugo številko, ki izide 15. februarja, so že poslali doneske odlični voditelji krščanskosocialnega gibanja drugih narodov iz inozemstva.
— Smrtna kesa, Ježica, Včeraj 15. jan. ob pol 6. uri zjutraj je umrl po kratki mučni bolezni g. Janez Peterlin, posestnik v Klečah št. 21. — Pogreb s« vrši jutri v torek ob 9. uri zjutraj na pokopališče k sv. Juriju v Stožicah, Naj v miru počiva!
— 48 lilrov opojnih pijač na osebo v Sloveniji — to je signatura naših razmer. Poldrugo milijardo kron na leto po grlu! Pri tej draginji in pri tej bedi! ... In mi bi ‘cim pojavom nasproti ostali hladni?! Kdor ima še kaj srca za dom in rod, zgani se! Vsi j prijatelji ljudstva — na noge ! Drugo nedeljo, 22. januarja, bo veliko, celodnevno zborovanje in posvetovanje v Unionu, kako ustaviti povodenj pijančevanja in razuzdanosti med ljudstvom. Te dni pa izide »Prerod«, glasnik za nravno povzdigo naroda. Cena letno samo 10 dinarjev. Kdo bi j-ih ne dal z veseljem za tako stvar? Samo cn liter vina manj! Med maso mora, a še prej med inteligenco. Sprejmite ga dobrohotno!
-- Katoliški škofje pri kralja. Dne 14. L m. so v Lelgrad dospeli škofje dr. Uauer, dr. Jeglič in dr. Akšamovič, ki jih •je kralj Aleksander sprejel v avdienci.
— Zima na Gorenjskem, Z Jesenic na Gorenjskem nam poročajo: Naposled se je znesla zima tudi nad Gorenjsko. Do poslednjega časa ni bilo ne dežja, ne snega in pomanjkanje vede tako kakor že dolgo ne. Večina vodnjakov je suha, v katerih je pa že nekaj vode, so odprti samo po dve uri na dan. Ljudje hodijo po vodo v Savo, ki je danes čisto neznatna rečica. Rajši bi bili imeli dež pred meseci kakor zdaj toliko snega, da človek skoraj od hiše ne more. Potr,en je stari slovenski pregovor, fla zima in gosposka ne prizaneseta.
-— Davek na oglase, kakoršnega nam je za novo leto naklonil zakonodajni odbor v Belgradu, ne zadene samo oglasov kot takih, ampak tudi vsako notico, ki količkaj diši po reklami za kako tvrdko, društvo ali celo posamezne osebe. Tako bomo v bodoče morali plačevati novi davek od naznanil o poro.kah, zarokah ter smrti med dnevnimi vestmi, o vsaki društveni prireditvi, ki količkaj omenja vstopnino ali kak drug dohodek. Izvzeta so menda samo naznanila sej, občnih zborov ter znanstvenih predavanj brez vstopnic. Iz tega razloga v bodoče naš list ne more brezplačno prevzeti nobenega takega naznanila oziroma vabila, ampak le proti plačilu zadevne oglasne pristojbine. Toliko obzirnosti bodo pač pokazala naša društva naprarn našemu listu, da mu ne bodo s svojimi objavami povzročala še denarnih žrtev. Za vsako tako prijavo naj se torej poleg pristojbine 20 vin za besedo doda in sicer za notice do 10 vrsti 50 para, do 30 vrst 1 dinar, do 60 vrst 3 dinarje in nad 60 vrst 5 dinarjev državnega davka.
— Železniška nezgoda, Na postaji Ba-tajnica pri Zemunu sta 13. t. m, trčila 'dva osebna vlaka. Obe lokomotivi in več voz je bilo težko poškodovanih, a človeških žrtev na srečo ni bilo. Bile so samo tri osebe ranjene. Promet, je bil nekaj časa ovir ran,
— Gospodarstvo občine Moste. Iz Most -smo prejeli: Od nasprotnih političnih strank, osobitn Jugoslov. Demokratske in socialnodemokraške v Mostah, krožijo zadnji čas razne neresnične vest) glede slabega občinskega gospodarstva, katerega vodi gerent občine Moste. Zato podajamo podpisani občinski revizorji sledeče:	Računski	ra-
ki juSek leta 1921. izkazuje, da je preteklo leto poravnala občina čez proračun večje vsote, in sicer ves dolg vodovoda v znesku 56.000 K. katerega Bi' moralo plačati bivše avstro-ogrsko poljedelsko ministrstvo, ker se je zavezalo k zgradbi prispevati s 40%, a jih je vsled razsula morala kriti občina. Poravnala, je tudi druge obveznosti že vnaprej. ~~ Gerentski sosvet občine Moste je v zadnjih, svojih sejah sklenil, da se napravi v najkrajšem času električna ulična razsvetljava v že obstoječem, omrežju Kemične tovarne in voj. oskrbnega skladišča, za kar se je že izposlovalo dovoljenje ter 2 delom pričelo, za kar ima občina tudi že kritje, ne da bi bili streški stavljeni v proračun. Začele so se tuifli posipati in popravljati občinske ceste. Samo toliko v vednost javnosti, da zamore uvideti, kako grdo obrekujejo nekateri vodje na sprot-. nih političnih strank po svojih somišljenikih in so* mišljenicah, ne da bi se prepričali o delu in gospodarstvu sedanjega gerentstva, o čemer izpričuje tudi za leto 1922- že odobreni proračun % občinsko naklado na. direktne davke v veliki predmestni občini. — Razvidno je, da se v splošnem varujejo vsi davkoplačevalci Istotako se varrjjj® tudi vsi drugi tukajšnji prebivalci, fcjti ako bi bila previsoka doklada na direktne davke, kot Jo imajo gotove občine £00—400%, trpijo vsi: hišni gospodar mora zvišati najemnino, kmet in obrtnik pa svoje pridelke in izdelke. Spomnimo se le občinskega gospodarstva v letu 1920. od nasprotnih političnih strank, ko je bivša Narodna vlada ^HS dr. Žerjav brez vsake zakonite podlage od ljudstva izvoljeni občinski odbor razpustila ter izročila občino neveščim in neizkršenim uradnikom in drugim, ki jim ni bi!o mar občinsko gospodarstvo, temveč so r:je politizirali, pri tem pa občanom naprtili na hrbet v štirih, mesecih poleg tekočih izdatkov 6000 kron dolga. Iz navedenega j® razvidno, da se trezno misleči in izkcšeui gerent-ki sosvet zaveda svoje dolžnosti ter apelira na %■ namestnika Hribarja, da se blagovoli o tem prepričati, da ne nepravi nepremišljen korak, kot svoječasno predsednik Narodne vlada g. dr. Žerjav. — Zahtevamo, da se izvrše nemudoma nove volitve!. — Josip Oražem, Franc Karpe, Mihael Mišvelj, Ivan Woster.
£jubljanskl dogodki.
lj Sestanek volivcev SLS za dvorski okraj bo v pondeljek, 16. t, m, ob 8, uri' zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg 2. Pridite vsi!
lj Fredavanje v Rokodelskem domti ima nocoj ob 8. uri Prosveta za stoliKr župnijo in šolski okraj. Ker bo vsebina predavanja zelo zanimiva, se želi številne udeležbe.
Društvo stanovanjskih najemnikov z* Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja.
da se vrši prihodnja javna odborova seja. v sredo dne 18. januarja L 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20-ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno.
lj Dcmski prikrojevalni teča). Urad za
pospeševanje obrti priredi damski prikrojevalni tečaj. Pri sprejemu se bodo v prvi vrsti uposlevale samostojne krojačice in krojači. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo »o 21. januarja 1922 v uradnih prostorih na Dunajski cesti št. 22.
lj Sne*. Že smo mislili, da bomo prebili zimo brez večjega snega. Toda minulo soboto ponoči je začelo resno snežiti in je snežilo celih 24 ur, to je vso nedeljo do malo pred polnočjo. Tako smo dobili snega do kolena. Hišniki so imeli vso nedeljo posla z odmetavanjem s hodnikov, a mestna uprava je poslala delavce na prehode, Da kolikor mogoče olajša promet, je mesto poskrbelo, da so se danes zjutraj na vse zgodaj izorale vse glavne ceste in ulice in napravili prehodi. Ko so šli delavci na delo in otroci v šolo, so bile vse glavne prometne ovire odstranjene in poti proste. Kljub temu je marsikdo padel — k sreči več ali manj na mehko, tako da dozdaj ni bilo naznanjenih nesreč. Sneg je potrgal precej žic električne napeljave in poštnih. Danes gre voz za vozom snega ob Ljublja-nično strugo. Mesto odvaža sneg z vozmi mestne priprege, a tudi razni zasebniki odvažajo sneg z dvorišč. Sneg je doslej suh. Okoli poldne se ponuja še nov. Sankačem so želje izpolnjene, kmetom pa tudi.
!j 5000 kron vreden pes se je izgubil
bančnemu ravnatelju Lujo Matjanu v Ljubljani, Gledališka ulica 4. Pes je doberman-ske pasme, črn z rjavimi lisami. Sliši na ime »Top«.
lj Neprijetno presenečenje. V neki ljubljanski
gostilni eo pili do 5. ure zjutraj -irie _ gcop; cKe-Njihovo zabavo je ukinit stražnik, kateri je dobil še liter vina na mizi. Medtem ko je stražnik pisal imena gospodov, je pa dal duška svoji uevolji gcapod Franc B. rekoč: >Ptuj, stražniki!<• in j£ pljunil dvakrat ua tla.
lj Kajenje mladoletnik Policija je pričela, postopati proti mladoletnim kadilcem in je na;,.iani-la nekega mladoletnega kadilca, ki bo primerno kaznovan.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik io odgovorni urednik Franc KremSar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani