Slev. 245. V UOtllM T n m 28. OlDra m. Posamezna Ms stane 2 Din. LelO ID. f" Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... .120 sa celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. .. . . 60 Cene Inseratom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2-. večji oglasi nad 45 mm vISine po Din 2 50. veliki po Din 5-— in 4-—. oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v gotovini UrednlSlvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrnnkirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniSiva 328. Uprava je v Kopitarjevi nlicl 6. Čekovni rnCun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Saru-Jovo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Trst, 24. oktobra 1924. Sedanja jugoslovansko-italijanska kon-ierenca v Benetkah se vrši v prvi vrsti zaradi Reke. Gre za rešitev Reke. Reka je danes mrtvo mesto. Pristanišče mrtvo, trgovina mrtva, industrija mrtva. Da, usoda reškega mesta je samo naravna posledica nenaravne ali boljše rečeno proti-naravne rešitve reškega vprašanja, za ka-koršno sta se sporazumela bivša Pašičeva in Mussolinijeva vlada. Vsak politični otro-čaj je moral vedeti, da ob taki rešitvi Reke ne čaka drugo kot gospodarska smrt. Italijanska vlada hoče zato pri sedanjih pogajanjih v Benetkah doseči, da ji Jugoslavija reši Reko. To jc jasno razvidno iz italijanskega časopisja, ali da se izrazimo bolj konkretno, razvidno je to v prvi vrsti iz pisanja tržaškega »Piccola«, Časopisje v starem kraljestvu se namreč s to konferenco vobče malo peča. Notranje politične hoinalije italijansko javnost tako okupirajo, da so vsa druga, tudi zelo važna politična vprašanja potisnjena v ozadje. Zato pa posveča, kot rečeno, »Piccolo« jugoslovanskim razmeram tem večjo paž-njo. Sploh pa, se nam zdi da se ne določajo smeri italijanske politike nasproti Jugoslaviji v Rimu, ampak v Trstu na Piazza Goldoni (uredništvo Piccola). Zdi se, da je Mussolini prepustil Tržačanom določitev, kakšna bodi politika Italije napram Jugoslaviji. Saj se tudi ideja o okupaciji Reke ni rodila v glavi D' Annunzija, nego spočeta je bila v tržaških glavah. D' An-nunzio je bil le najbolj pripravna oseba za izpeljavo ideje in dobro plačan aranžer, da se je cela komedija posrečila. Da je imel sam Mussolini — takrat še ni bil vsemogočni gospodar Italije — D' Annunzijevo okupacijo Reke za neresno, je razvidno iz besed, ki jih je bil izrekel proti nekemu prijatelju, ko mu je ta poročal o D' An-nunzijevem delovanju na Reki, da mu D' Annunzijeve burke presedajo. Ko se je pa polastil vlade, je seveda menjal svoje mnenje, gotovo pod pritiskom tržaških političnih krogov in rekel, da treba rešiti za Italijo »mučeniško mesto«. In Jugoslavija je lepo nasedla. Preden je začela sedanja konferenca v Benetkah, je prinesel »Piccolo« članek: Reka, mrtvo mesto. Dopisnik popisuje res žalostne gospodarske razmere Reke. Medlem ko Sušak napreduje, Rek*, propada. Krivi so temu propadanju, pravi dopisnik, čudna rešitev reškega vprašanja, birokra-tizem, vlada in... Jugoslavija. Ta pa zato, ker, hoteč povzdigniti svoje barosko pristanišče, Reki noče priznali raznih ugodnosti, kakor n. pr. jadransko tarifo itd., ki bi ji pripomogli do novega gospodarskega razmaha. Sedaj jc med Italijo in Jugoslavijo prijateljsko razmerje; sedaj naj se pokaže če Jugoslavija res misli prijateljsko; pride naj italijanskim zahtevam nasproti in naj reši Reko! Edino upanje je Mussolini. Tako dopisnik! — Reko so hoteli Tržačani na vsak način imeti za Italijo, ker so vedeli, da bi Reka kot samostojno mesto, naslonjeno na svoje jugoslovansko zaledje, napredovala in Trst upropastila. Par mesecev je šele odkar je Reka za vedno združena z materjo domovino, pa že ji mora list, ki si je največ prizadeval za njeno rešitev in rešitev njenega italijan-stva, peti mrtvaško pesem. — Toda poguma ti ljudje vendar ne zgubijo. »Ker mi sami ne moremo Reke živeti, nam jo mora pa Jugoslavija, kateri smo Reko takorekoč izpred nosa ukradli, vzdrževati.« Tako mislijo in za tem stremijo. Poznavajoči italijansko prefriganost in nesramnost na eni strani, na drugi pa jugoslovansko popustljivost, mislimo, da bodo najbrže tudi v lem uspeli. Ko je šlo za rešitev reškega vprašanja 7 italijanskem smislu, pa Italijani (ali bolje rečeno tržaški politiki) niso navajali teh gospodarskih momentov, ampak samo nacionalnega. Fiume italianissima! Niti en Italijan sc ne sme nacionalno zgubiti! — Tudi na sedanji beneški konferenci bo zopet govora o pravicah italijanske manjšine v Jugoslaviji. Znano je, da imajo Italijani v Jugoslaviji večje pravice kakor jugoslovanski državljani sami, zato ne vemo, kaj pravzaprav se hočejo! Čuli smo pa, da jc pred sedanjim beneškim sestankom jugo- ŠIEŠI BLOK OBSTOJI, OŽJI BLOK OKREPLJEN. - PRED VOLITVAMI. Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Ko sta bila danes Davidovič in Jovanovič na dvoru, je med tem dr. K o r o š e c na vprašanja o položaju dal vašemu dopisniku sledečo ia-javo: »Resnica je, da nismo zadovoljni z nekaterimi mesti v Radičevem govoru. Odgovorili smo mu javno in odkrito, kakor je on javno in odkrito govori!. Radičev govor nam je otežkočil položaj, ki je bil na potu izboljšanja. Toda vsaka beseda ima svoj čas, v katerem jo je treba ali je ni treba izgovoriti. Kljub temu javnemu razgovoru med nami in Radičem se širši blok ni razdrl, četudi se je včeraj in danes od naših parlamentarnih nasprotnikov vse izigralo, da se širši blok razbije in da se kompromitira akcija za sporazum. Mi hočemo sporazum in ta sporazum hočemo končno uveljaviti parlamentarnim potom, vsled tega ne smemo in no moremo pretrgati zveze s parlamen- tarno delegacijo hrvatskega naroda. Širši blok obstoja, ker je za sporazum potreben, ožji blok pa so je poslednje dni samo šo okrepil. Ves položaj se je obrnil na volitve. Kdo jih bo vodil, še no vemo. Samo ako se hoče zaporov, preganjanj, nasilja in krvi, samo v tem slučaju bi jih mogla voditi Pašič in Pribičevič. Položaj je zelo kompliciran.« Boigrad, 25. oktobra. (Izv.) Danes do-poldno od 11. do 12. jc bil v avdienci pri km!ju dr. Voja Marinkovic, popoldne pa je bil pri kralju Ljuba Davidovič skupno z Jovanovičem. Po avdienci je Davidovič odšel v predsedništvo, kjer se je sestal z dr. Korošcem in drugimi voditelji vladnih strank. Po sestanku je dr. Korošec dal časnikarjem sledeče kratko in zanimivo izjavo: »Položaj so normalno razvija, izgledi za nas niso ve£ minimalni.« izaj v- rofčafi ožjega BREZUSPEŠNI NAPORI KORUPCIONISTOV. Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Na drugem mestu prinašamo važno izjavo dr. A. Korošca, ki jo je dal vašemu belgraj-skemu dopisniku. Izjava je precizna in jasna. V njej so najvažnejša predvsem tri mesta: Širši blok, dosedanji nositelj parlamentarne večine obstoja, kakor je obstojal doslej. Vprašanje o nasprotnem sploh ni bilo ventilirano. Zastopnikom ožjega bloka, dr. Ant. Korošcu in drugim, se je kljub nerodnemu Radičevemu nastopu posrečilo, izpodbiti vse intrige nasprotnikov in premagati sentimentalne poglede na položaj in kljub takemu stanju obvarovati dosedanji princip parlamentarizma. Njihovo delo ni bilo lahko, imelo pa je ta uspeh, da je ožji blok ekrepi! svoj položaj. Položaj, v katerem se danes nahaja reševanje krize, še ni prešel v končno fazo, zato je težko reči, kakšen bo izhod in kakšna bo rešitev. Eno je gotovo, da se nahaja položaj v rokah ožjega bloka in dela se na leni, da tako ostane ter da postane ožji blok nositelj celokupnega položaja z eventualno razširitvijo na desno in. tudi na levo. Ker se je dr. Korošcu in drugim voditeljem posrečilo, odbiti dosedaj vse napade, obstoja Čvrsto upanje, da bo razvoj v navedeni smeri privede! do uspešnega konca. Kajti glavni napori nasprotnikov so prešli svoj višek in je opažati, da v njihovih vrstah poje-njuje bojevitost. Dr. Laza Markovid, dr. Vojislav Jani«;, dr. Milan Srskič in Svetozar Pribičevič sc sicer vsak dan shajajo navadno na Pašičevem stanovanju, kjer kujejo naklepe, kako bi mogli iz napak posameznikov ustvariti zase ugodna tla, ter se dokopati do volivnega mandata ter sc kruto z brutalno silo maščevati nad vsemi, ki so jih ovirali v izvrševanju korupcije. Dosedaj so imeli dva uspeha; da so izzvali Radiča in da so na škodo vsega našega javnega življenja zavlekli krizo. Toda pravega uspeha, na katerega so upali, ni bilo in ga, po današnjem stanju sodeč, tudi nc bo. MUSLIMANSKI POSLANCI POZVANI V BELGRAD. Belgmd, 25. oktobra. (Izv.) Jugoslovanski muslimanski narodni poslanci so brzojavno poklicani na sejo kluba. M m IZ} Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Svojo veliko napako, lii jo je napravil v svojem govoru, skuša Radič popraviti. Današnje »Vreme« prinaša Radičevo izjavo, ki se glasi drugače, kakor govor. (To izjavo smo že včeraj priobčili. Op. ur.) V tej izjavi hvali vse po vrsti: Petroviča, Jovanoviča, posebno pa kralja in naš dvor. Pravi, da so njegov govor napačno razumeli, da so najvažnejša mesta popolnoma napačno rcproducirali, kar da je bilo mogoče, ker ni bilo nobenega 3tenografa. Radič je storil dobro, da je svoje prenagljene izjave popravil. Bilo bi pa vsekakor želeti, da sc taka nesporazumljenja v bodoče ne bi dogajala in da je Radič iskren napram drugim v isti meri, kakor so drugi napram njemu. Mi smo njegove objavljene izjave podvrgli objektivni kritiki in navedli usodne posledice, ki v takem kritičnem trenutku lahko nastopijo vsled takih nelaktičnih nastopov. Naše objektivno stališče so hoteli izkoristiti tukajšnji krogi, poseiino »Reč«. To je razumljivo, Njih glavno orožje so laž in intrige. Dogodke smo presojali vedno z objektivnega stališča, zato imajo na.ša poročila drugačno veljavo, kakor agitacijska slovanska vlada izrazila MussoKniju misel, da bi sr o tej priliki govorilo tudi o jugoslovanski manjšini v Italiji. Mussoliniji jc pa to absolutno odklonil. Mislimo, da k vsem tem konstatacijam ni treba komentarjev, ker si jih lahko vsak razsodcn čitatclj sam napravi. De Valera v [Hstru aretiran. London, 25. okt. Ulstrski katoličani so za predsloječe volitve postavili med kandidati tudi nekaj republikanskih voditeljev iz Irske države. Agitacijo v Ulstru vodi sam De Valera po svojih odposlan« cih, Odločil se je, da bo tudi sam odšel v Ulstcr, da osebno poseže v volivni boj. Ko je ulstrska vlada izvedela, da pride v Ulster De Valera, je izjavila, da ga bo aretirala takoj, ko prestopi mejo. De Valera je na to grožnjo odgovoril z velikim protestnim zborovanjem, na katerem je izjavil, da kljub grožnji vseeno pojde v, Ulster, da dokaže, kako Angleži duše voljo irskega naroda. Angleška ustava, s katero se ponašajo Angleži, češ, da je najsvobodnejša, je le krpa papirja. Angleži ne bodo vdušili svobode Ircev in ne bodo jih več zasužnjili. Kakor je De Valera obljubil, je storil. Odšel je v Ulster, kjer pa jc bil aretiran v trenutku, ko je prestopil mejo. DE VALERA IZPUŠČEN. London, 25. oktobra. (Izv.) Iz Bcflfasta poročajo: Po včerajšnji aretaciij so danes zjutraj prepeljali De Valero na mejo se« verne Irske in ga tu izpustili. poročila nasprotnikov. Takega načela, da podamo javnosti vedno točno sliko o položaju in razpoloženju merodajnih faktorjev, se bomo držali tudi v bodoče. ZA DAVČNO ENAKOPRAVNOST. Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Minister za ngramo reformo Ivan Vesenjak je izdal naredbo, po kateri morajo odslej naprej plačevati vsi veleposestniki, ki se pečajo z lesno trgovino, pet odstotkov od prodanega lesa za agrarno reformo. Ta davek so plačevali samo v Sloveniji, dasiravno je bil zakonski predpis v veljavi za vso državo. S tem jo ta neenakost, ki je pri nas in na svetovnem trgu tvorila z« naše trgovce veliko konkurenco, odpravljena. Na tem davku je Slovenija plačala v lanskem proračunskem letu nad šest milijonov kron. Minister je odredil, da hi davek plačujejo odslej vsi in da ga morajo plačati od dne, od katerega je plačala Slovenija. Prometni minister je odobri! 40 odstotni popust pri prevozu prehrane za pasivne kraje. OBLETNICA SMRTI STO JANA PROTIČ A. Belgrad, 25. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil ob obletnici smrti Stoiana Protiča v saborni cerkvi parastos, katerega so se udeležili med drugimi številnimi političnimi in drugimi prijatelji pokojnega Protiča dr. Korošec, Davidovič in Petrovič. Dvor jo bil zastopan po kraljevem adju-tantu. VELIK SNEG V SKANDINAVIJI. Koda n j, 25. oktobra. (Izv.) I/. Skandinavije poročajo o velikih snežnih jiametih. MUSSOLINI O IZSELJENSKEM VPRAŠANJU IN POLITIČNEM POLOŽAJU, Rim, 25. oktobra. Te dni je Mussolini sprejel avstralsko časnikarskarico Izabelo Ramsay Foa, poročevalko »Sunday Ti« mest- in »Dailv Chronicle«, ki ga je opozorila na veliko pomanjkanje delavnih moči v Avstraliji in obsežne možnosti za italijansko izseljevanje. Mussolini je odgovoril, da je Avstralija predaleč, da bi se lialijani v večjem številu izseljevali tjakaj. Njegova izseljevalna politika ima pred očmi bližje dežele. Brazilijo, Francijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. — Govoreč o notranjem položaju, je Mussolini rekel, da stremi fašizem za tem, da napravi iz vseh italijanskih državljanov domovini vdane, disciplinirane vojake. To hoče doseči z ljubeznijo, če pa treba pa tudi s silo. Opozicija je brezpomembna. Končno je Mussolini prerokoval, da bodo v Angliji pri bodočih volitvah zmagali konservativci kot reakcija na slabo laburistov-sko vlado. KOVINARSKI ŠTRAJK V ITALIJI. Rim, 25. oktobra. (Izv.) Delo v veliki tvornici za avtomobile se je zopet pričelo-t i Pogajanja med delodajalci in kovinarji se : nadaljujejo. | POLOM »BANCA ADRIATICA« V TRSTU. \ Rim. 25. oktobra. (Izv.) »II Mondo« poroča, da bodo dobili vlagatelji propadle tržaške banke »Banca Adriatica« izplačanih približno 20 odstotkov svojih vlog. KRALJEVSKE ZAROKE. Rim, 25. oktobra. (Izv.) Uradno poročajo, da sc zaroči italijanski prestolonasleo-ofusit ofmzaouud o}j's!'[fi[oq z oi.i3qmfi jjto in belgijski prestolonaslednik z italjansko princezinjo Mafaldo dno 11. novembra. Državni udar v Pekingu. London, 25. oktobra. Agencija rReu-ter« poroča iz Pekinga o državnem udaru sledeče podrobnosti: Skupina mladih Kitajcev z naučnim ministrom na čelu je pripravila in izvršila zaroto na ta način, da je natihoma pozvala v Peking generala Fen Joug Šana z njegovimi četami. Pri tem je sodelovala tudi pekinška posadka pod poveljstvom generala Sun Jouga. Dne 23, oktobra rano zjutraj so zarotniki Fen Joug Šanu in njegovim četam odprli vrata; nato so prekinili vse brzojavne zveze in zasedli ministrstva in javne uvade. Skupina, ki jc izvršila državni udar, ima namen, sestavili močno vlado in znova upo-stavili edinstvo Kitajske. Odredila je vse potrebno, da se v najkrajšem času vrnejo normalne razmere. — Tudi iz Mukdena poročajo, da sc jc tam izvršil enak drž. udar kakor v Pekingu. Mtikdcn, 25. oktobra. (Izv.) čang'-tse-lin je dal proglasiti konec vojnega stanju s Kitajsko vlado. RUSKA INTERVENCIJA NA KITAJSKEM. Pariz, 25. oktobra. (Izv.) Sovjetska vlada je sklenila poseči v razvoj dogodkov na Kitajskem in je ukazala sovjetskim četam na meji Mandžurije, dn pomorejo guvernerju Mandžurije v boju proti vladnim kitajskim četam. HERRIOT ZA MIR. Pariz, 25. oktobra. (Izv.) Herriot je imel na pariški Sorboni govor, v katerem je rekel med drugim: »Francija je podpirala v Ženevi dokument, v katerem kliče vsem narodom: Odložite orožje in tudi mi ga bomo odložili. Francija, ki je izbojevala človeštvu pravice, bo vedno stremela za ciljem, da pribori tudi narodom narodne pravice, ako se nočejo države združiti v Zedinjene države Evrope.« KAMEN JE V RUSKI POSLANIK V PARIZU. Pariz, 25. oktobra. (Izv.) Neki v Parizu izhajajoči ruski list poroča, da bo za prvega ruskega poslanika v Parizu imenovan Kamen jev. Francoska vlada je baje izjavila, da bi bila zadovoljna s tem imenovanjem. RUSKO - BRITANSKI INCIDENT. London, 25. oktobra. Minulo noč Je Foreigan Office objavil pismo, ki ga je pred mesecem dni poslal britanski komunistični stranki predsednik III. intemacionale Zinovjev. Pismo vspodbuja britanske komuniste, da naj požive agitacijo med proletarijatom kakor tudi v vojski in mornarici ter uporabijo vsa sredstva, da se ratificira angleško - ruska pogodba in izvrši po državi zajamčeno rusko posojilo. Obenem je zunanji urad objavil tudi protestno pismo, ki ga je poslal Mac Donald sovjetskemu zastopniku v Londonu Rakovskemu. Pismo se glasi zelo odločno in opozarja, da se je sovjetska vlada v angleško-ruski pogodbi izrečno obvezala, da opusti v britanski državi vsakoršno revolucionarno propagando ali akcijo. Ako ima sovjetska vlada oblast, da sklepa pogodbe, naj jih tudi drži, ako pa te oblasti nima, naj pogodb ne sklepa. Pismo poziva Rakovskega, naj brez odloga sporoči odgovor svoje vlade. Objava obeh pisem je vzbudila silno senzacijo. Domneva se, da je Mac Donald objavil Zinovjevo pismo zato, da prehiti opozicijo, ki utegne imeti v rokah njegov prepis. Rakovski je nasproti poročevalcem izjavil, da je Zinovjevo pismo navadna potvorba. Obsodba članov nemške fašistovsko organizacija. Leipzig, 25. oktobra. (Izv.) DaneG se je končala razprava proti 24 članom nemške fašistovske organizacije »Consul«, ki ima na vesti vse politične umore zadnjih let v Nemčiji. Njeni člani so sodelovali pri umoru Rathenaua, Erzbergerja in drugih. Bili so strogo vojaško organizirani. Njihovo delovanje je bilo popolnoma tajno, vsled česar oblasti še danes niso mo-ple izslediti vseh krivcev. Razprava se je začela že 22 oktobra ter je v celi Nemčiji vzbudila neizmerno zanimanje. Značilno je, da je sodišče ugodilo predlogu glavnega obtoženca Hoffmanna in njegovega zagovornika, da se vrši tajno oni del razprave, kjer se je razpravljalo o podrobni organizaciji te nemške organizacije »Consul«. Vsi obtoženci so bivši nemški častniki, sedaj dijaki ali trgovski pomočniki. Stari so od 25 do 30 let. Glavni obtoženec jc bil dijak Alfred Hoffmann iz Mo-rv.kovega, poprej kapiten- - lajtnant v nemški Viljemovi armadi. Drugi glavni obtoženec je von Killinger, s?daj trgovec v Dresderm, prej kapiten-lajtnant v nemški armadi. Pri štiridnevni razpravi so nastopili kot priče naiodllčnejši nemški politiki in vojaške obsebnosti. Sodišče izreklo sledečo obsodbo: Hoffmann, Killinger, Kanter in Miiller so bili obsojeni na osem mesecev ječe, 14 obtožencev je bilo obsojenih na 3 do 6 mesečno ječo, ostali so bili oproščenL Dva plasova o ar# političnih Llovd George piše: »Težko je napraviti si sodbo b politični bitki, ki ravno divja, in tudi neposredno po njej. Posebno še, če smo sami udeleženi, kakor sem na primer jaz. Nekaj je pa le, o čemur se da tudi pred izvojevano bitko mirno razpravljati. V prvi vrsti mislim na čudne posledice sistema treh strank. Pri zadnjih volitvah so šli liberalci in labouristi skupaj proti konservativcem. Glavni vprašanji tedanjih volitev sta bili: prosta trgovina ali pa zaščitna carina. Obramba proste trgovine po liberalcih in delavski stranki je obvarovala Anglijo pred to nevarnostjo. Nismo šli skupaj in smo se v nekaterih volivnih okrajih srdito borili drug proti drugemu. A v načelu glede proste trgovine smo bili edini in smo se podpirali. Sedaj so se razmere spremenile. Prvo sedanje politično vprašanje je konservativce in liberalce spet združilo. Edini smo v vprašanju ruskega posojila in pa vtikavanjav sodno obravnavo, tičočo se nekega komunističnega časnikarja. Rusko posojilo smatramo za nesrečno, za neumno, vtikavanje v sodstvo pa za nevarnost za socialni red. Tako si bomo v okrajih, kjer bi niti mi niti konservativci ne mogli sami zmagati, drug drugemu pomagali. Ljudstvo ne mara posojila ruskim komunistom, sodna prostost je pa za nas Angleže ena najdragocenejših pridobitev stoletnega boja. K vsemu temu pride neuspeh vlade v vprašanju brezposelnosti. Že nemško posojilo nas ni razveselilo. Z njim si bo Nemčija opomogla in bo na svetovnem trgu z nami tekmovala. A slednjič je to vendarle mednarodni dogovor vseh držav in vsi smo prepričani, da bomo dobili denar nazaj. Cisto nekaj drugega je pa rusko posojilo. Tu ni nobenega mednarodnega dogovora, nobene varnosti. Saj sovjeti zmeraj zanikajo obveznosti napram kapitalistom in kapitalističnim državam. In kdo nam jamči, da ne bodo porabili našega denarja za okrepitev boljševistične armade in v podobne namene? (Mac Donald je med tem že ostro nastopil proti boljševistični agitaciji in skušal zlomiti ost, naperjeno proti labouristom.) Kdo bo zmagal, ne vem, mislim pa, da se upi labouri-stov ne bodo izpolnili.« Grof von der Decken piše: »Sredi boja smo. Rezultat je odvisen od skupnega nastopa konservativcev in liberalcev. Ni gotovo, da bi šli vsi liberalci v dvomljivih slučajih rajši volit konservativca kakor labourlsta, nekateri imajo rajši socialiste kakor konservativce. Samo eno vemo: parlament šteje 615 poslancev, absolutna večina znaša 308. Po zadnjih volitvah ie manjkalo konservativcem 50 glasov do absolutne večine, labouristom pa 115. Toliko bi si jih morala sedaj ta ali ona SmNifl LOl&EN ^©"OTEBl , MLMERSTfiMJ Z/I riOSKE OBLEKE IN 5'jKNE rLAtiš TR^ras Kd^JS Zd fotfMSKE K0STzaslugi«svojih bivših upraviteljev prišla v fašistovske roke) je prišla v konkurz. Računa se, da zgubijo (če se ne posreči kakšna rešitev)) naši ljudje pri tem zo-petnem polomu okrog 4 milijone lir. Nekaterim ljudem ni dovolj, če so se enkrat opekli. Norazumljivo je, kako so mogli vlagati še denar v zavod, katerega preteklost je bila znana vsem. Vrhutega je prišel zavod v fašistovske roke; splošno je bilo znano, da akcijski kapital z malo izjemo ni bil vplačan, ampak eksi-etira samo na papirju. Akcije so sicer noti-rale na borzni listi po 250 L, pa bi jih lahko imel po 100 L kolikor bi jih hotel. To visoko umetno notiranje je bilo le vaba za lahkoverne ljudi. Razumljivo je bilo v zadnjem času tudi to, da je banka povsod iskala vlog in ponujala nenavadno visoke obresti. Banka je bila v taki stiski, da je celo depoje zastavila. Osnoval se je odbor, ki hoče zastopati koristi kreditorjev. P Smrtna kosa. Na Brjah pri Rihem-borgu j« umrla 72 letna Cecilijo čebron, mnogoletna gospodinja pokojnega pesnika feimona Gregorčiča. V Oebronovl družini je bila poročena tudi pesnikova sestra Karla, ki kot vdova ie sedaj živi. p Za ravnatelja na tolminskega učiteljišču je imenovan prof. Dominoo. Prvotno jo bil imenovan ravnateljem prof. Komao, ki pa zaradi bolezni mesta ni mogel prevzeti. p Smrtna nesreča v hribih. Posestnik Anton Kožorog lz Podljubinja je šel ml-noli teden napravljat drva v hrib. Ko je Sel z bremenom drvi ob prepadu nad hudournikom Gadič, se jo z okovaml na nogah zapletel v korenino ter padel z bremonom vrod v prepad. Našli so ga mrtvega z razbito glavo. NepreUosIJIvI so le EXCELLA šivalni sčr®]8. Neriotetnl t honvimkcl)! tn materialu. Izredno nizke cen«. Oftlsjt« «1 )U> pred caknpoin. I. GOREČ, Ijuftltana Palač« LjnMIantV« kreditne banke LjufilJanslče mwB. JAVNA VARNOST V LJUBI JA*I. Dogodek prošle nedelje in pa sploh dogodki zadnjih mesecev, med k»terimi zabe-ležuje kriminalna kronika poleg drznih cestnih napadov dva zavratna umora in pa nešteto vlomov, je dalo povod različnim kritikom, ki več ali manj neutemeljeno zadevajo tudi našo policijo, če5, da ne vrši dovoljno svoje službe itd. Pri tem kritikovanju nepoznavalcev n<7-mer pa seveda trpi in to tudi v tem slučaju pol'nijska strn*a in sicer prav po krivici, ker krivda na ustvarjenih razmerah ne leži na policijskem korpusu, temveč na vladi, ki doslej šo ni čutila povoda in potrebe policijsko službo urediti tako, kakor to zahtevajo npš-j razmere in čas. Kakor na mnogih drugih poljih tako je tudi v policijski grani. Zato bi bilo res krivično, ako bi ležal madež na policijskih organih, ker so vzroki mnogo globlji. Predvsem hočemo konstatirati, da je Štela v Ljubljani pred vojno policijska straža 90 mož, nevšteto njene častnike. V n.ien delokreg je spadalo samo mesto brez periferije in že takrat se je delalo na tem, da se število straže poveča. Razmere in prilike, zlasti plača straže je bila znatno boljša in policijskemu vodstvu je bila dana možnost, da je med številnimi prosilci sprejemala v službo najboljše. Zato nI bilo ravno čudno, da je bila ljubljanska policija vzorna ln je kot tika tudi zelo kmalu zaslovela med strokovnjaki. Povojne razmere pa so gotovo vplivale tudi na policijo. Njo delokrog se je znatno razširil, tako da gre danes skoro do Brezovice, Dravelj, Save, daleč preko Most, na Barje, med tem ko so pred vojno odpadli celo Vič, Moste, Zgomia Šiška. Policija je sprejemala nove ljudi in se znatno razširila, tako da je imela skoro že dvesto mož, ki za te razmere gotovo niso bili preveč. Ali materijelno stanje, neverjetno zapostavljanje in pa prekomerna naporna služba, ki jo lajiki vse preje kot poznajo, je odgnala veliko število stražnikov v druge poklice, tako da šteje danes ljubljanska policija v celem — 120 mož! Da to število nikakor ne zadostuje, menda ni potreba posebej poudarjati, zlasti še, ker se deli služba v dva oddelka, ki službujeta, vsak nepretrgoma po 24 ur, tako da je vsak dan v službi 60 mož. Ker pa teh 60 mož z nadzorniki vred tudi ne more stati od 12. opoldne do druzega dne 12. opoldne na cesti, ampak se izmenjava, tako, da ima vsake štin ure službo na cesti in vsake štiri ure na stražnici, tedaj vidimo, da je Ljubljana zastražena z vso svojo veliko periferijo s trideset možmi, ako so seveda vsi v službi in ni nobenih bolnikov itd. To pa ni slučaj, ker je človeško naravno, da ima tudi bolnike, do-pustnike, pisarje, ječarje, tako da dejansko vrši svojo službo na cesti in skrbi za javno varnost samo okrog 20 do 25 mož! Da lo število nikakor ne zadošča za ta veliki ljubljanski pomerij, ni treba menda posebej poudarjati. Pomisliti pa je treba še na dejstvo, da poleg obligatne službe vrši policija še takozvano posebno službo in sicer v glediščih, kinih, zabavah, shodih, baru itd. in sicer povrhu svoje službe, za kar dobi mož veliko nagrado po 1.20 K za uro ali pa sploh nič. — Materialno stanje policijskega moštva je za svojo naporno službo naravnost krivično in zato se ni čudili, da hiti vse proč od policije, starejši pa v pokoj, da si nadomestijo dohodke z boljšimi službami ali postranskimi dohodki kot penzionisti. Ta sramotna plača pa je tudi vzrok, da policija nima nikakega naraščaja in da se vsakdo brani te službe. Absolutno krivično je tudi dejstvo, da državna policija še danes ni v celi državi izenačena in so tudi dohodki straže v državi povsem različni. Zato bi bilo v interesu države, ako polaga sploh kaj na varnostne razmere, da se vzame to vprašanje najnujnejše v pretres, izenači vsa policija v državi in plačajo čuvarje javne varnosti, kakor oni to zaslužijo. Policijska služba je težka in odgovorna, treba samo pomisliti, da jo stražnik izpostavljen vsem vremenskim prilikam, lepemu in slabemu vremenu, dežju in snegu, neglede da poleg tega opravlja še službo, ki je izpostavljena vsem nevarnostim zločinskih dogodkov. Kako pa naj vrši lačen in slabo oblečen človek tako službo? — Ako pogledamo pri tem na žandarme-rijo, tedaj vidimo, da se nahaja ona v Rmot-nem oziru — kar ji tudi privoščimo — dosti na boljem, kakor državna policija. Ali pa ne vrši državna ooliciia iste naporne službe ob še mnogo težjih prilikah, kot žandarmerija?! Zato opozarjamo merodajne kroge, da se temu vprašanju res nujno posvete, ker je to velika rak-rana, ki ima lahko nedogledne posledice za vse občane. Javna varnost propada na pomanjkanju dobro plačano policije, s tem se dviga zločin, množe ropi, vlomi. Vse to bo stopnjevalo in povzročalo ueprijetne posledice. Dokler je še čas, je treba to rano popraviti, ker bo sicer prepozno. Meščan, trgovec, obrtnik in sploh vse prebivalstvo se izpostavlja dnevnim neprilikam in zato prav lahko razumemo, da se vsakdo boji stanovati na periferiji mesta in sili vse v centrum. Kadar izgubi človek zavest javne varnosti, bo izgubil tudi zavest pravne sigurnosti, pred nami pa se bodo porajali novi razburljivi slučaji. Pri tej priliki pripominjamo še tudi, da Ljubljana prav lahko pogreša komedije a la Baltič, ki zapove v obrambo svoje politične klike, da s« d*l policije opremi s konji, da jaha v centnimu me^ta v zabavo prebivalstva in vmuko straži. Tak« stvari prav lahko izostanejo, k«r ljuMjpisko mestno središč«* še ne potrebuje kav»'p"tje, pač pa zadostnega števila straže, ki bo tn>o v Ljubljani koknr v nj«mi okolici gnmnrijn mjrpeuuj prebb^Vtvu, da si jo svosto svojpgj) življenja in s^oj-iga imetja. To jo interes vsega prebivalstva, ki je stvarno utemeljen. Ako velika me^a lahk* nudijo to ?'srir-nošt, jo tembolj lab!'o nudi Ljubljana, bo I imela zadostno in dobro plačano policijo! lj Bridki november raplače skor*j ro naših lesih. Mrtv*h d.in trka n^ vrata trkajo tudi padli v vojni, rni'one 10.000, ki počivajo pri tvojsm sv. Križu h-;la Ljubljana. Zgani se letos in počasti spciin trpirov deseterih narodnosti. Pohiti na njihov" grrhpve, namesto daljnih evojc^v jim priJgi ti lučko ljubezni na njihovih rardrapanih gomilah. Podpisani odbor je mpTOsil prosvetni oddelek za Slovenijo raj letos nasi šolska mladina nabira po loglh in livadah jesensko cvetje in zelenj« plete vence, girlinde ter naj ž njimi okrasi zapuščene grobove padlih prijateljev in ne-prijeteljev po celi Sloveniji. Redevolje se je prosvetni oddelek odzval tej plemeniti želji in zaukazal potom okrožnic šolskim vodstvom, naj vse tozadevno sporazumno s posestniki ukr-nejo. Po cerkvenih določilih pričenja letcs spomin mrtvih šele 2. nov. v nedeljo pop, Ta dan bodo ob 3. pop. v cerkvi sv. Križa običajne molitve za mrtve, nato sc pri glavnem križu odpojc Libera, zveza ljubljanskih društev počasti spomin vseh mrtvih s tremi žaloslinkami, hoj nato pa se pevci podajo na vojne grobove in sicer k spomeniku judenburških žrtev. Najpreje odpojo: Vigred se povrne, nato kratek nagovor, bivši kurali intonirajo Libera, na koncu še žalostinka: Oj Doberdob. P. n. občinstvo se prevljudno naproša, naj pusti na obeh krajih primeren prostor za pevce in invalide, da bodo lahko pevci nemoteno prihajali in odhajali. Ravnotako prosimo vsakogar, naj ponese poleg sve-čic za svoje drage, tudi vsaj eno svečko na najbolj samotne in zapuščene gomile padlih vojnih žrtev. Slovenci, ne zaoste.jajmo za drugimi narodi, ko gre za počaščenje onih, ki so žrtvovali v izpolnjevanju svojih težkih dolžnosti najdražje, lastno življenje! — Odbor bivših vojakov iz svetovne vojne. lj Umrl je v državni bolnišnici po daljši mučni bolezni višji računski svetnik g. Henrik P e t e r u e 1. Pokojnik je bil zelo sposoben in vesten uradnik, kot tovariš pa izredno ljubezniv. Bil jo splošno spoštovan. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri iz mrtvašnice državno bolnišnice k Sv. Križu. Svetila mu večna luč, preostalim pa naše iskreno so-žaljo! lj Češka recepcija dne 28. oktobra. Generalni konzul Č. S. R. dr. Otokar Beneš priredi ob priliki obletnico osvobojenja češkoslovaškega naroda, na dan 28. oktobra t. 1. ob 11 dopoldne v dvorani »Mladike« Šubičeva ulica recepcijo in si usojn s tom vse češkoslovaške pripadnike in vse jugoslovansko prijatelje čoškoslovaško-jugoslovansko vzajemnosti, kakor tudi vso korporacije in ženska društva najvljudneje vabiti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pri današnji operni predstavi se poje naj-prvo opera Cavalleria rusticana in nato šele V vodnjaku. lj Stolna župnija. Revne družine stolno župnije, ki imajo otroke, naj sc priglase vsaj do 5. novembra t. 1. pri oskrbniku ubogih, g. R. Stmadu, Mestni trg št. 19/111. ali pa v pisarni stolnega župnega urada. lj Vpis revnih otrok. Po naročilu mestnega magistrata bo oskrbnik ubogih za Trno-vo-Krakovo vpisaval rovno otroke, ki so potrebni kakršnokoli podpore in nadzorstva, in one, ki pridejo v poštev za božičnico. Vpisuje so od torka 28. t. m. do sredo, 12. nov. izvzemši na Vseh svetnikov dan od 2.-3. uro popoldne v Mali čolnarski ulici št. 0. Zglaso naj so le stariši ali varuhi. lj Pro -nenadni koncert godbe Dravske div. oblasti v »Zvezdi« v nedeljo 26. t. m. ob 11 (kapelnik dr. Jos. Čerin). Spored: 1.) Sma-reglia: Predigra k operi »Cornelius Scliut«. 2.) a) Zaje: Spored bana Stepana, tužaljka iz opere »Ban Leget«. b) R. Wngner: Zalohnn godba ob Siegfriedovi smrti iz muzik. drame »Božji somrak«. 3.) Rrodil: Iz Niša i okulice, srbsko pesmi. 4.) I. Strauss: Potpourri iz ope- rete »Netopir«. — Točki 2.) a) in b) se Izv* jate v slovo Mil. Paunoviču. lj Ata. V petek in v soboto je deževalo^ Dežja pa ata nič kaj ne marajo. DeZ je sama voda in to stori človeku dobro samo po vinu. Drugače je pa z vodo zguba. To ata že dolgo dobro vedo in zato so ostali v petek ln v soboto dopoldne doma. V petek so si dali segreti tople vode, potem so segli na omaro, zvlekli i omare zveženj popeljčkov in so popeljčke namočili v toplo vodo. Škafček s popeljčki so pristavili k postelji. Človek nič ne ve, kaj pride. Potem so se zakopali pod visok kup pernic ln so začeli brati. Brali so same uvodnike, take, kjer trgajo učeni in brihtni možje z uma svlt-lim mečem klerikalce, diese verdammten Kle-rikaltzen. Tako so ata brali in brali. »Sakra«, so zamomljali ata, »to jih dajejo — ali jih dajejo! Kakor da bi jih z r-r-remeljni po glavi! Ja, nur mit diese R-r-remeln! Drugega ne zaslužijo! Jej, če ne bi tako cvikalo ln trgalo — j6j, kako bi jih jaz!« V sladkih mislih so ata zadremali in zaspančkali in celo noč sanjali samo o r-r-remeljnih, kako bežijo pred r-r-ro-meljnom, diese verdammten Klerlkaltzen. Ko so se ata v soboto popoldne prebudili, so ves navdušen šli res v drvarnico in glej čudo, rea so v kotu našli r-r-remelj, pa še tak, ki je lmei na koncu čavelj zavit. »Ta-le bo dober», so rekli ata, »s teui-le jih bom, pa še kako jih bom!« Ko so se oblekli, so jo zavili kar tja po Kravji dolini k onemu gospodu, ki so sedaj za Topolavca. Črno dekle, schsvarzes Haar, gauz eeht, mit zwel Jahre Garantie, bitte sehr, je atu postreglo, gospod, ki so sedaj za Topolavca so pa mežikali tja v kot, kamor so ata prislonili r-r-remelj. »Vid'jo, s tem-le jih bom, ali jih bom, so rekli ata, schon zeigen!« — »Kar naj jih, kar po njih,« so rekli gospod, ki so sedaj za Topolavca, se obrnili, odšli v kuhinjo, se vrnili v sobo, Generalzimmer, bitte sehr, in postavili pred ata krožnik-klobasic, »Kar po njih!« — »Jessas, so zastokali ata, »ko bi bili to klerikalci! Kako bi jih jaz, kako bi jih, pa kar z r-r-remeljnom!« Tako 90 pa ata segli po nož in vilice in ko so božje darove še primerno zamočili mit dem, der ist ganz Speziel, so zadeli r-r-remelj na rame, in rogovilili naprej zum Maček, dem weltbe-riihmten, tam za vodo, kjer so na dolgo in široko razlagali in pripovedovali, kako so jih kar z reineljnom, diese verdammten Kleri-kaltzen, da so se kar klobase delale iz njih. Bojevit in navdušen so se ata potem prizibali domov, v nedeljo zjutraj pa se jim je vse tako zdelo, da imajo same r-r-remeljue v glavi in čavle v možganih. lj Mestni magistrat razpisuje zgradbo kiu nalov za odtok s Kcrna ob Cesti v Rožno dolino in na Ižanski cesti. Vsi potrebni podatldf se dobe v mestnem stavbnem uradu, Lingar-jeva ulica št. 1 v uradnih urah. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti najpozneje do 3. novembra 1924 opoldne. lj Čudne vrste zdravilo. Frano Otorepec, rojen 1879 v Št. Petru pri Medvedjem selu, je policiji dobro znana in do podrobnosti opisana osebnost. Kakor je Otorepec drugače »brihten« človek, je bil vnedar izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša in mu je bil povratek zabranjen. Pa ga je žc gnalo hrepe-, nenjo v Ljubljano. 22. t. m. jc počasi »racal« po Sv. Jakoba nabrežju. Stražnik ga je kmalu opazil in ker je takoj z začudenjem ugotovil, da se jc možakar nekam čudežno poredil in da se debelost ni nič prav sorazmerno porazdelila, je Otorepca ustavil. Pa glejte ga spaka. Mož si je omotal suknjo pod suknjič in preostanek še v hlače, »Kaj pa imate tu in zakaj?« ga vpraša stražnik. »Ej gospod stražnik, strašno me daje revmatizem! Saj mi ni obstanka pa sem šel k doktarju; mislil sem si, gospod so učeni in mi bodo vedeli pomagati. In doktor so rekli: Ker je tvoj revmatizem hud in prav poseben, moraš suknjo zmerom tako izsvaljkati pod suknjičem, da ti pokrije trebuh. Trebuh je poglavitna reč pri revma-tizmu.« Seveda stražnik ni verjel čudnemu receptu in je navihanca odvedel na policijo. Tam so pa odmotali z njegovega »revmatičnega« trebuha lepo suknjo, ki je bila ukradena g. dr. Arku v pisarni kirurgičnega od« delka deželne bolnice. lj V poznih nočnih urah so v gostilnah in kavarnah marsikaj razplete in zgnete, prijateljstva in sovražnosti se krhajo iu ustvarjajo ln v ginjeuosti marsikateri vedo in povedo čudežne stvari. Potnik B. jo drugače prijazen možakar iu ker je skromen, ni pohajal v ljubljanski bar, zadovoljil se je s kavarno Jadran. Lastnik kavarno mu je bil naklonjen, potnik pa njemu. Pa Bog si ga vodi, navzkriž sta si prišla žo pozno v noči iu potnik B. so je izpozabil ln trosknil kavaruarja po obrazu, tako močno, da je zdravnik ugotovil telesno poškodbo. lj Ukaže!jen taL Neznanec, ki se mu je najbrž zdolgočasilo in zahotelo šolskih knjig z drobnimi zgodbicami ln priprostimi računi, jo dno 24. t. m. »sunil« z voza Alojzij« Ponikvar izpred gostilne «Amerikanec« sivo platnen šolski nahrbtnik s potrebnimi šolskimi knjigami, last njeno hčerke. Ivam je šol tat študirat in kjo študira, no vomo. Knjige iu nahrbtnik ceni Ponikvar nad 250 Din. lj Policijska krouika. Dno 24.-25. t. m. so bilo dostavljene sledeče ovndbe. Radi tatvino 2, radi pijanosti 1, radi kaljenja nočiie-ga miru 2, radi prestopka costno-poltcljskoga reda 10, radi telesno poškodbo 1, radi psa broz gospodarja 1, radi izgube ovce 1, radi pobeea z doma 1. radi nedostojnega voden ia iiiiii.ii i i milim m......................................m 1914. in prorokuje še hujše in strašnejše; pri tem se ji pu bliskajo njene črne oči, ki so še danes občudovanja vredne. Po kraljevskem obhodu preko trga se cigani vrnejo v svoje selo — za sedem dni imajo dovolj hrane. Do prihodnjega tržnega dne lahko počivajo na gosjih pernicah ali pa v trati ob zvokih svojih vijolin. LEP ZASLUŽEK. Na policijski urad v New Yorku je prišel pleskar in je rekel, da umakne tožbo proti nekemu železniškemu delavcu. Na vprašanje, zakaj jo umakne, je odgovoril, da zasluži na: dan 4 funte in 10 šilingov in da ne mara zgubljati časa na sodišču. Sodnik mu je rekel: »Z mazanjem hiš zaslužite več kakor jaz z rezanjem pravice.« 4 funti in 10 šilingov je okoli 1420 dinarjev ali 5680 kron. TALE, GOSPOD UČITELJ! Učenci so šli v odmoru na dvorišče m so se tam igrali. Seveda so bili vsled igranja v prsti in pesku prav pošteno umazani. V sledeči uri pokliče učitelj Janezka pred tablo; nekaj ni bilo v redu in Janezek je vedel, da bo padlo. Hitro si je obrisal desnico ob hlače, vtaknil levico v žep in je skočil pred tablo, učitelju desnico moleč. Kljub brisanju je bila pa tudi desnica tako umazana, da je rekel učitelj: »Janezek, če mi moreš v vsem razredu pokazati roko, ki bi bila bolj umazana, ti odpustim kazen.< Hitro je potegnil učenec levico iz žepa in se je pobahal: »Tale je, gospod učitelj.« BRZOJAVLJENJE ČRNCEV Z BOBNI. Vsi potovalci po Afriki se spominjajo vednega zamolklega bobnanja, kojega se domačini poslužujejo za razširjanje in oddajanje novic. Zanimivo je, da razumejo ta jezik potom bobnanja na zelo primitivne bobne vsi črnci, pa noben belokožec. Kapitan Reginald Haselden, paleolog britanskega muzeja, ki je nabiral dve leti v centralni Afriki črne pro-. stovoljce zoper Nemčijo, pripoveduje o tem zanimiv doživljaj. Takrat je bil v Ibadah v Nigeriji, v mestu, ki ga sicer ni najti na zemljevidih, dasiravno šteje okrog 200.000 prebivalcev, ki stoje na zelo nizki kulturni stopnji. Ibadah je največja naselbina črncev. Kapitan Reginald je postal vsled večnega zamolklo prodirajočega bobnanja po dnevu in po noči popolnoma nervozen. Nekega jutra je čul, kako njegovi rekruti izvanredno živahno klepetajo. Ko se je informiral po vzroku razburjenja, mu je povedal sergeant: »Velika ladja belega moža potopila. Mnogo belih mož utonilo.« Kapitan ni polagal na to novico nobene važnosti. Ko je pa čez tri dni prispelo vsled pokvarjenega telegrafskega voda zakaš-njeno poročilo preko Sierra Leone, da se je potopila Lusitania, je osupnil. Na natančnejše poizvedbe je zvedel le, da so bobnali črnci novico iz Kaira direktno preko afriške celine v Ibadah; in sicer skozi plemena, ki govore popolnoma različne jezike in ki so se deloma ravno med seboj vojskovala. da je bil 27. oktobra 1728 rojen slavni odkritelj James Cook( izgovori: džejmz kuk; ubit ,1779 na otočju Havai); Cooka postavimo lahko v isto vrslo s Kolumbom in Magellanom; da so od 29. do 31. oktobra ;1912 v ljuti bilki pri Lule Burgasu porazili Bolgari Turke* da je.29 oktobra 1918 Narodno viječe proglasilo narodno samostojnost Jugoslovanov nekdanje avstro-ogrske monarhije; da so napravili v Zedinjenih državah Se« verne Amerike od 1. julija 1923 do 30. junija 1924 okoli 250.000 km filma od kojih so 80.090 kilometrov v vrednosti osem milijonov dolarjev prodali v inozemstvo — obseg zemlje meri 40.000 km —; da so začeli na Angleškem za obloženje tal uporabljati namesto linoleja gumi, ki je sicer malo dražji, a veliko bolj trpežen; da so začeli v Kanadi uporabljati aero-plane za napravo zemljevidov neizmernih on-dotnih gozdov in da stanejo dobri zemljevidi samo eno petino denarja, ki ga sicer izdamo za napravo kart; da so v angleški grofiji Devon montirali plinov stroj, ki ima 7400 konjskih sil, največji na Angleškem in tretji na svetu; da je vsled izbome letine padla v Avstriji1 cena sladkorja v treh tednih za 40 odstotkov in da jc cena danes nižja kakor je bila odnos-na cena pred vojsko 9000 kron napram 14 do 15 tisoč); [1 kg sladkorja stane danes toliko kot 1 kg fine moke, pred vojsko je pa stai trikrat toliko; da so dali zrakoplovu ZR III. v Ameriki ime los Angeles (anggeli; izgovori los ejndžilih ali los anheles z naglasom na ejn in an) in sicer zato, ker naj bo zrakoplov znak miru; sedaj se lw peljal v mesto istega imena ob Pacifiku, ki mu bo kumovalo; da peljejo domov v domovino zemske) ostanke pesnika in pisatelja-velikana Henrika Sienkievvicza, umrlega med vojsko (leta 1916.) v Švici; da so našteli na koncu prvega letošnjega polletja v Zedinjenih državah Severne Amerike .15,552.000 avtomobilov, kar pomeni napram lani 20 odstotni povišek, in da se bo število avtomobilov do konca letošnjega lela dvignilo gotovo nn 18 milijonov, z drugo besedo: skoraj vsaka šesta oseba bo že imela svoj avto. i, radi prestopka železniških predpisov L j radi vmešavanja v službeno poslovanje 1. i Napovedana aretacija in sicer radi tatvine 1. lj Ne zamudite! Ugodna prilika! Modno blago, križasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih centih. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufakturnega blaga, sukna itd. po vsakih vsprejemljlvlh cenah pri Jos. Bodrač, Aleksandrova c. 12. Najmodernejše moške in rlamske kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri rrrinist. za trgovino in obrt koncesionirana krojna šola, Židovska ulica 5-1., Ljubljana. Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. (iBBOEBHBESEEasastaiarjsrsMESffias® ta is? g Ne pojEEiibite, cEsa je itoaltca© & i Van Kaster H ;'■) po Iscaltovosai najboljši, a Zborovanje Slomškove zveze za kranjski jn radovljiški okraj, V sredo, 16. t. m. jc zborovala Slomškova zveza kranjskega in radovljiškega okraja v Radovljici, Udeležilo sc jc zborovanja 42 članov, poleg tega kot gostje g, dekan in gg. kaplana iz Radovljice in gospod župnik Hafner. Na dnevnem redu jc bilo predavanje nadzornika Pečjaka »O samotvor-nem pouku v šoli« in referat s. Sušnikove »Domovinska ljubezen — vir velikih dejanj in trajnih uspehov.« Krasno nam je predavatelj Pečjak prikazal, kako udejstvuje učitelj v šoli princip samotvornosti. Učitelj je umetnik, ki uporablja vsa pota, ki vodijo do otrokove duše. Treba je pritegniti vse čute kolikor mogoče v pomoč, tako vid, sluh, vonj, tip. Po eni teh poti je gotovo otroška duša dovzetna. Posebno važno vlogo pri tem ima tip, ako-ravno sc pri pouku toliko opušča. Ne samo, da postane učencem snov zanimanja, da si jo bolj in bolj prisvajajo, navaja jih tudi k samo-delavnosti, razvija v njih ročnost in samozavest. Po uspešni debati je prečital predsednik Pečjak referat s. Sušnikove. Globoko si jc zamislila č. sestra domovinsko ljubezen. Vse na oltar domovine — vse kar zmore človek — delo — molitev — žrtve. Nato sta pozdravila zborovalce okr. šol. nadz. Pleničar in g. dekan Fatur, ki je izrazil veselje nad prisrčnostjo, ki vlada v tem krogu. Med slučajnostmi je bil izvoljen za novega predsednika tov. Josip Vider. Po zborovanju se je razvila prosta zabava. Pri obedu se je nabralo za sklad Slomškove zveze 255 Din. Minul jc lep dan, ki ne bo ostal brez sadu. Vračali smo se na svoja mesta z geslom: Vse Bogu in domovini! Ustanovitev savinjske podružnice «Slom-firove zveze« v Celju v soboto dne 18. okt. 1924. Novoustanovljena savinjska podružnica »Slomškove zveze« obsega šolske okraje: Celje (mesto in okolica), Gornjigrad, Konjice, Kozje, Laško, Rogatec, Šmarje, Šoštanj in Vransko. Starosta «Slomškovo zveze«, načelnik g. Lovrec Franc, šolski upravitelj v Podčetrtku jo podal poročilo o ustanovitvi Duma< di Oto Zupančič nella versione italiana: Italo Maffei je izdal te dni podpiran od enane ljubljanske linguistke Fany Sinkovec-Mayerjeve O. Župančičev poem »Dumo« v lepi italijanski obleki. V stolpcih tega lista sem narisal že pred časom delo Zupančiča, ki je najboljši slovenski pesnik sedaj. V uvodu nam pove Maffei, da delo, ki Je bilo pripravljeno že 1. 1922., ni izšlo prej, ker se tedaj Še ni razrešilo pekoče vprašanje Keke. Danes, ko se je odprla svetla pot sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ni Maffejev prevod le dokaz zanimanja za slovstvo naših sosedov, ampak je tudi nekako povračilo za to, ker si je literarno društvo v Ljubljani nadelo nalog prevesti najboljše naše pesnike, med temi Gabriela D'Annunzia. Uvodu sledi kratek članek o slovenski literaturi, ki začenja v času reformacije s prevodom Biblije od Primoža Trubarja in Bohoričevih in Dalmatinovih spisov. Ta prote-stantovska dela so bila sežgana od jezuitov na ljubljanskem trgu. Nad pepelom prvih pro-testantovskih del je otvoril ljubljanski škof katoliško dobo s svojimi Pismi in blagovestji. On je imel mnogo posnemalcev, dokler ni dobila slovenska literatura v sredini XVIIL stoletja velikega mecena barona Zoisa posnemovalca francoskih enciklopedistov in pesnika tVal. Vodnika. Tedaj so začeli zbirati narodne pesmi; v provincah Ilirije, ki jih je ustvaril Bonaparte, so se ustanavljale narodne šole, ljudska kultura se je širila s pomočjo knjig, koledarjev in časnikov. Ustanovila se je znanstvena in filologična Kopitarjeva šola, slavna »Societas Slovenka«. Mladi poetje so komaj čakali dela na polju pesništva, so ustanovili » Kranjsko Čebelico«, priznavajoči se za učence nemške filozofije in italijanske čista estetične umetnosti. Načelnik te šole je bil Matija Cop, klasični pesnik pa in stvarnik slovenskega pesniškega jezika, ki ga bo slovensko ljudstvo zvalo svojega Petrarco, je bil France Prešeren. Po dobi letargije, so dobili Slovenci Levstika, Jurčiča, Jenka, Stritarja in v naših dneh, da imenujem samo najbolj znane, melodijoznega Gregorčiča, revolucionarnega Aškerca, romantičnega Tavčarja, sladkega Meška in nad vsemi temi Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Vesten sestavek Maffejev nam služi, da ftanj poda vsaj obris o razvoju slovenske literature od njenih začetkov pa do današnjih dni. Podatki so točni, sodbe povečini pravilne: škoda le. da se niso preprečile številne tiskovne napake, ki tu-tam pačijo imena pesnikov in naslove del. O Zupančiču, seveda, govori Maffei bolj obširno, ker pa je napisal svojo knjigo že pred dvema letoma, ni mogel Maffei govoriti o Zupanpčiču-drama-turgu, ker tedaj še ni končal svojega glavnega dela: >Veronike Deeeniške«. Kaj je »Duma«? O tem pcemu, o tem biseru umetniške inspiracije, se je pisalo več kat o vseh Zupančičevih zbirkah. Po mojem jo lahko uvrstimo zraven »Grobov« od Fo-Bcola. Ti dve pesnitvi nimata sicer skupne klasične lepote; a m p al; pesem življenja je priklicala v meni pesem smrti. In medtem ko pri Foscolu »neskončna okostja po zemlji in morju seje smrt«, je v Zupančičevi pesnitvi življenje tiste, Id seje po zemlji in morju človeške mišice, možgane in srca. Nemirno, s umno vsakdanje življenje je, ki prenaša svoj človeški tovor od kontingenta v kontingent, iz male Slovenije v oddaljene kraje preko oceana, od tihih poljan in patriarhalnih koč pa do tvorniških turbin in rudnikov. Mala domovina lije preko ozkih meja. »Duma« je pesem domovine in človečanstva. Plaz ljudi, ki se je razpršil čez svet, govori pesniku, da domovino ne mejijo njena polja, njeni hrib. njene reke, ampak, da objema ta vse svoje sinove, vse vale morja človeštva. iV poemu O. Zupančiča izgine vse nesoglasje taied vasjo in mestom: med zemljo in zemljo, med kontingentom in kontingentom. Take in »litine ideje, da po triiunfu meča sledi triurni bratstva, triu m f dela, prosvete in omike, se blestijo iz klasičnih Zupančičevih verzov. Su ]a riva del m are una conchiglia fu eolta dal dolore: e la perla da quel spasimo naque! (Školjka na morskem se dnu razbolela la je, v biser je stisnila svojo vso bol...) Maffei je prestavil tudi »Z vlakom« in posem >Mati in sine, ki sta kot prolog in epilog »Dume«. — Prevod je lasen, točen. Več se ne more zahtevati od prevajalca. Prevajati iz slovenščine. prevajati pesmi ln obdržati pri tem ritem in rime, prevajati predvsem Župančiča, čigar poezija je polna nians v koloritu ni ravno lahko delo. Maffejev prevod je dokaz, d« se tudi na kulturnem polju boljša razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Danes triumftra poleg drugih naših Pi-randelo v Zagrebu in v Ljubljani, jutri bodo triumfirali v Italiji Ivo Vojnovid, Oton Zupančič in Borislav Stankovi č. Ze sedaj lahko ponavljajo Italijani v Jugoslaviji in Jugoslovani v Italiji Zupančičeve verze: Dov* e la terra strani era? pane e vino m' offersero insieme a parole gentili, cbe piu del pane mi piacquero al cuore... (Kje je tujina? vina in hleba dobil sem in dobro besedo, šla mi je v slast bolj od vina in hleba.) •A- & Georges: Slovenščina in SlofoenarJL v. — Ich habe mich in die Kuhi gevvcrfen, jaz sem se vrgel v kravo, se mi je opravičil Munla Bekir, ko sem ga dobil neko dopoldne že ali še kolikortoliko dobre volje na Dunajski cesti. Da ne bi bil preveč ljudem v spodbudo, sem ga potegnil seboj. Ko sva jo mahala proti severu, prideva do neke prodajalna, ki je imela v izložbi drsalke, to je tisto železno pripravo, ki se pritrdi ia čevlje, da se potem človek po ledu drsa, jih je Munla Bekir takoj zapazil in se že začel jeziti na besedo i drsalke«. — Ta beseda je umetno narejena, toda predmeta ne označa točno. »Drsalke« so živa bitja ženskega spola, ki se drsajo, ne pa priprava, s katero se drsa. Res je. da lahko označa v prenesenem pomenu tudi pripravo, a takih tvorb se je izogibati, ker lahko nastanejo dvoumja. Kako naj se na primer razume, ako kdo reče: Včeraj sem se drsal z izboraimi drsalkami. Ali so to ženske, ali tista drsalna priprava? Zato bi se reklo Schlittschuhe (po ljubljansko: šlajbšukni) edino prav samo: drsače, drslje, drsulje, drsalice ali drsala. Res je, da se pravi človeku, ki se drsa. tudi lehko: drsae, ženski pa drsačica ali drsačka, toda, kolikor jaz ženske poznam, ne bi bila nobena počaščena, ako bi jo kdo pohvalil, da je dobra drsačka. — Enako velja tudi za umetno narejeno besedo »plezalke«, to je tisto železje, ki si ga privežejo brzojavni delavci na noge, da plezajo po brzojavnih koleh. Prav tako se na-zivajo tudi platneni čevlji, Iti jih imajo turisti, da plazijo po skalnatih stenah. Tudi ta beseda ni priporočljiva, kakor sploh take personifikacije pri umetnih besedah niso umestne. Priprava za plezanje bi se morala pravilno imenovati: plezače, plezulje, plezalic-o, plezala. To bi bilo za oba slučaja, zlasti za Kleiter-sebuhe. Za pezalno železje pa umestnega izraza sploh ni treba, ker pravi narod tisti pripravi: kremplje ali krempljače. — Za zidarsko Idaiuio rabijo sedaj besedo »spojka«. To ni prav, ker klamfa ničesar ne spaja, temveč spenja iu bi se moralo torej reči »sponka«; a tudi te besede ni treba, kei pravi narod: »zabijača«. Sploh pa pomeni »sponka« die Scknalle. — Krasna beseda je »zamaškovlek« ali »čepovlak« za nemški Korkzieher. V gorenji ljubljanski okolici pravijo tej pripravi »sve-drač«, katera beseda bi se po mojem prav lahko prevzela. — Uprav monstrura je »zamašnjak« za Schvrungrad. Če se vzame za podlago glagol " zamahovati«, tedaj bi se tistemu kolesu reklo »zamahovalo«. Toda Schwung je v tem slučaju po slovensko »omah« in ne »zamah«. A tudi za Sehwungrad ne potrebujemo umetne besede, ker rabi narod za to besedo: ko t ar, — Pri tvorbi besed je pri nas vsak le preveč odvisen od nemščine in misli, da je treba slovenske termine prevajati, kar pa ni res, kajti mi mislimo po svoje, Nemec pa po svoje. Res pa je, da nam lahko izraz kakega dragega jezika pomore do lepega slovenskega izraza. Toda tisti, ld besede tvori, mora predvsem znati slovenščino. Pri nas pa je večina mnenja, da kdor je strokovnjak v svoji stroki, je strokovnjak tudi v izrazoslovju. — Novi izrazi morajo biti pripravni za izgovorjavo in morajo biti gibki, da se iz njih lahko kaj napravi, na primer iz samostalnika pridevnik itd. DaJ.ie morajo biti napravljeni v slovenskem duhu, po slovenski ideologiji in po pravilih slovenskega jezika. Ne vem, če me razumeš prav. Primer ti pokažem na celih stavkih. Kaj misliš, kako bi se reklo po slovensko: Incidit in Scyllain, qui vult vi tare Charibdim. >V Scilo pade, ki se hoče ogniti Karibdi,« mu odvrnem. — Res je; to bi bil prevod. Toda po slovensko bi se to reklo: Bog Kranjca ne zapusti: če ni lačen ie nn žeipn, če nima denarja, ima pa uši. Ali pa: Rustica natura tenel sua iura bi so reklo po nase: Kmet ostane kmet. čeprav vse dopoldne spi. Dalje: Da mortuto nil nisi bene — Hvala Bogu, da je umrL Francoski: Cbercbez la femme! bi se po slovensko točno reklo: Babo primi te! Itd. Kakor pri celih stavkih, tako je tudi pri novih besedah točnost, jasnost in primernost izraza v našem jeziku poglavitna stvar. Saj me razumeš, ne? »Mh,< sem rekel, dasi mi je ta način prevajanja nov. On pa je nadaljeval videč moje dvome: — Vidiš: Slovenec gre »na kmete«, Nemec »na deželo«, Slovencu rožice lepo diše, Nemcu pa dobro. Po nemško je nemogoče reči: In Samstag haben wir ihn gebroehen, aber rechtscbaffen — V soboto smo ga lomiti, pa pošteno. Prav tako tudi ue: er hat dick gesthaut — je debelo gledal, temveč: er hat grosse Augen gemacht Da je tako slovensko izražanje v nemškem napačno, ve vsak Slovenec, ki. nemško zna če pa kak Slovenec pravi po nemškem: napravil je velike oči, pa ga ne bo nihče zato debelo pogledaL — Zadnjič sem čltal: sladkanje vina. Ti-; sti gospod, ki je to napisal (nsj mi oprosti), sloveščine ne zna Sladkati se ne pravi: sladiti in sladkanje ni slajenje. Starši otroke sladkajo in zaljubljenci se sladkajo, pes se gospodarju sladka iti, vino se pa s 1 a d i. »Sladkati s sa pravi »verzirteln«, sladkati se pa »prilizovati se« in podobno. — Za »Unterernahrung« rabijo pri nas jpodhrci^a«. To je napak, kajti pravilno po slovenski se more reči edinole: izpodbra-n o. »Ausr3.uschenK so ne pravi »izkaditi« (n. pr. jazbeca), temveč izpodkaditi. — Velik križ je pri nas z izrazi, lo pa zato, ker ljudje mr.trrnega jezika ne znajo. Edini, ki je znal pri nas besedotvornosti, je bil Cigrle. Prišla mi Je v roke dr. Homanova zdravniška terminologija Verjameš, da če bi ue bilo nemških besedi zraven, bi večino slovenskih izrazov ne razumel, razna hlače, plesati, hrana itd., ki pa po mojem ne spadajo v zdravniško terminologijo. Ali veš, da ko sem jo pregledaval, mi je precej las prav na novo pognalo iz pleše, in sicer samo zato, da so se mi ježilL Ker je Munla Eekir postajal vedno bolj glasan, tako da so se ljudje za nama ozirali, sem mu rekel: »Saj vem, da si žejen. Stopiva no v kako gostilno!« — Žejen sem pa res, žejen, je rekel z zamolklim glasom in gledal nekam zamišljeno v daljavo, tja proti sv. Krištofu. Ali je na smrt mislil, ali kaj, ne vem, kajti pristani ,io z enakim glasom: Pa kako bi bil šele žejen, če bi včeraj nič pil ne bil. »Munla Bekir, ti ne boš nikoli pameten,« sem mu rekel. On pa je odgovoril: — To se tudi meni zdi. Pričakoval sem, da bom s štiridesetim letom. Zato sem se bil obrnil do nekega Tirolca, torej strokovnjaka in izvedeuea v zadevi pameti, kako naj se ravnam, in on me je podučil, da na štirideseti rojstni dan pravi nekaj: »Mek, mek,« in to je pamet, ki te srečuje. Če to preslišiš, ostaneš prav tako neumen, kakor so drugi ljudje. No, in jaz sem to preslišal. »Saj cmek, mek» pravi tudi trava, ki raste in to hodiš laliko vsako leto poslušat, morda ti to pomaga,« sem se ponorčevaL On pa me ni čul, ali pa ni hotel, kajti nadaljeval je: — Samo to Boga prosim, da bi mi dal vsaj dvajset minut pred smrtjo toliko pameti, da bi se svojih grehov lahko veljavno pokesal, kajti sicer se lahko zgodi, da na poslednji sodbi juristi, če jih bo kaj zraven, spoznajo za pravo, da moje kesanje nič ne velja, ker je bilo obujeno v neprištevitem ali nevračunlji-vem stanju. Neprištevit ali nevračunljiv se pravi po nemško unzurechnungsf&big. Tak človek namreč ni sposoben, da se mu kako dejanje v dobro ali v zlo prišteje ali vračuna. Če misliš, da je tak človek nepresoden, se motiš, kajti to je po nemško: nicbt beurtei-lungsfahig; če misliš da je morda nerazboren, nimaš prav, kajti to je: nicht wahl — ali aus-\vahlf;ihig; nerazsoden pa tudi ni, kajti to je menda: nicht ent\vei ali auseinanderurtheils-fahig. — Če učena beseda po nemškem ne diši, sploh ni znanstvena. Če ni učeni slovenski stavek nemški stavek v slovenski obleki, splon ni znanstven stavek. — Nič čudnega ue bo, ako se bo slovenska beseda »dopust« za nemški »Urlaub« zamenjala z doslovno prevedenko »pralistje«, kakor je to besedo v šali napravil profesor dr. Pege. Res pa je, da bi se gotovo lepše slišalo, ako bi se namesto: »grem na dopust« reklo: »grem v pralistje«, kamor naj l>i vkrat-kem zginili vsi Slobenarji. Narodno gledališče v Ljubljani. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. 26. oktobra nedelja: V vodnjaku. Cavallaria rusticana, ljudska predstava po znižanih cenah. 27. oktohra pondeljek: Zaprto (general, vaja). 28. oktobra iorek: Rusalka, slavnostna predstava povodom češkoslovaškega narodnega praznika, h.ven. DRAMA. Začetek ob 8 zvežer-26- oktobra nedelja: Pri Hrastovih. Izven. 27. oktobra pondeljek: Cyrano dc Bcrger&e. Reci C. Nedelja v Narodnem gledališča ▼ Ljub. Ijani. Drevi je v operi ljudska predstava pri znižanih cenah in sicer se poje komična ope. ra »V vodnjaku« in »Cavalleria rusticana«. Drama pa vprizori Meškovo »Pri Hrastovih«. Začetek v operi ob pol 8., v drami ob 8. uri zvečer. Slavnostna predstava v naši operi. V pro. ; slavo čehoslovaškega narodnega praznika priredi Narodno gledališče v Ljubljani v torek dne 28. t m. slavnostno predstavo, prt kateri se bode pela slavna Dvorakova opera >ltu. salka« pod taktirko in v režiji ravnatelja Rukavine. Opera jo izvrstno naštudirana in bo vsled svoje izredne muzikalne lepote brez dvoma dosegla absoluten uspeh. Na slavnostno predstavo opozarjamo vse prijatelje čehoslovaškega naroda v našem mestu. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. PRI HRASTOVIH- (Slavnostna predstava ob 501etnici rojstva pisatelja Ksaverja Meška dne 23. oktobra.) Tridejanska drama Ksaverja Meška je zajeta iz slovenskega kmečkega življenja. Posestnik in trgovec z vinom Hrast je vladar v svoji hiši in v svoji družini. Središče vsega dejanja, središče vseh misli, strasti in čustev je plečati, vedno na svojo avtoriteto misleči riož. Prevladovanje v materielni sreči ga je tako prevzelo, da mu je postalo vsako sred-; stvo dobro, samo če služi razbrzdanim stra-• ste m njegove osebe. Zvemo, da je ubil svojo ženo in da je ta scena omračila um njegovi hčerki. Pijanec in zapravljivec je obenem amoralen erotik, ki na podlagi svoje socialne moči zlorablja svoje dekle in jih po vrsti spravlja v nesrečo. Odšla je Francka, ki ja svojo poskušeno tatvino drago plačala pohotnemu gospodarju. Tilika, vnukinja stare Mi-ce, je Hrastova hči. Dosežena pozicija sili gospodarja, da si jo z vedno novimi grehi po-skuša vzdržati. Zadolžen je in zato prisili sina Toneta, da se poroči z bogato Strelčevo Tončko. Sin pa lazi za svojo krvno sestro Ti-liko in zanemarja nesrečno ženo. Drugi sin Lojze jo tudi ljubi in jo hoče za ženo. Tedaj se izkaže, da je oče zakrivil sinovo krvosram-stvo. Hrast brutalno zapodi blagoslovljeno Tiliko, ki v viharni noči utone v naraslem potoku. Ko Hrast po krivem priseže Francki-nemu očetu, da njen otrok ni njegov, .ie mera njegovih grehov polna. Tla mu spodmakne materielni neuspeh: Ko tast Strelec spozna razmere, se vdrugič oženi in tako odide Ura« stu z doto možnost gospodarske restitucije. Njegova zadolženost je skoraj javna in v tej negotovi situaciji se ga poloti slaba vest. Kar je v času moči s silo zatrl v sebi, mil' sedaj s podvojeno močjo posega v razorano notra-, njost: pred razpelom, pričo njegove krive prisege, se zruši scela in pogine. Dejanje drame je kruto in bogata Pisatelj je, oči vidno pod dojmom resnične 'dogod-be, opustil moralno tendenco in narisal dejstva, ki sama pretresljivo učinkujejo. V celoti drama ni dvignjena iz mej resnice: višja celota umetniške resničnosti ji manika,. ker ni simbolično strnjena. Odlomki vzbujajo utis resnične scene, ki se je samo enkrai nekje odigrala. Vendar preseneča avtor z odločnostjo in dinamiko. Gradba drame je, posebno v ekspoziciji, pomankljiva. Pesniška moč je na nekaterih mestih neekonomično uporabljena in zato ne vpliva prepričevalno; tako mesto je Franckino popisovanje pisanega robca. Figura Hrasta je socialno težko opredeljena- Tu bi morala dramatikova oblikovalnost predvsem izločati, da bi oseba dosegla potrebno plastiko. Milje pa je pristen in zapusti globok utis. Naše dramsko osobje je igralo to kmečko igro po individuabiih zmožnostih in nazorih posameznih igralcev. G. Levar je bil v resnici impozanten Hrast S svojim velikim znanjem je prebrodil z lahkoto vse nejasnosti uioge. Glas je bil, čeprav uloga zahteva grom-kosti, le preveč bobneč, retoričen. Karakter pa je bil dosledno grajen. G. Cesar je v Strelcu podal dober tip, svež in neposreden, kot ga je avtor zamislil. G. Gregorin kot Tone je svojo ulogo premalo poglobil, posebno v scenah z očetom ji ni bil kos. Docela salonski, torej nepristen je bil Lojze g. Rogoza. Malec, g. Kralj, in pastir Tine, g. Jan, sta bila prav na mestu. Ženske uloge so prinesle to pot kreacije pod povprečnostjo. Občinstvo je sprejelo dramo in avtorja zelo iskreno. O. Zupančič ga je slavil na odprti pozornici kot literata, značajnega svečenika in narodnega delavca, ki je za svoje delo trpel preganjanje. Večer je potekel pod uti] som priljubljenega avtorja v splošnem slav« nostnem razpoloženju. AL Ljudski oder v Ljoisljani 1. novembra sobota (praznik Vsih svetih): ob pol 8. uri zvečer »MLINAR IN NJEGOVA HČI«. 2, novembra nedelja: ob pol 4. mi popoldne »MLINAR IN NJEGOVA HČI«. Da bo imelo občinstvo z dežele zvezo ? večernimi vlaki, se prične nedeljska predstava že točno ob pol 4. uri popoldne. Narodno gledališče v Mariboru. Nedelja, 26. okt »Zrinjskk. Ab. B. Pondeljek, 27. okt Zaprto. Gostovanje v ' Ptuju (»Narodni poslanec«). CSosp o darstvo. Hjumatelj Andrej Zmavc, Maribor: Podnebje in vino. finska trta jo rastlina, ki rabi sicer mnogo vlage (vode), vendar izborno prenaša sušo, ki mori drugo kulturuo rast.liuo; to radi tega, ker je njeuo koreuinjo daleč v globo-člno in širino razpredeno, kjer najde potrebno mokroto. Deževna leta (mnogo krme!) dajejo slabo, kislo vino in narobe. Dobrota kapljico jo tedaj v veliki mori odvisna od količiue padavin ln zato lahko rečemo: čim manj deževja, tem boljše vino v Istem kraju. Sploh so redki slučaji, da bi trpela trta radi sušo. Od vseh naštetih klimatičuih činl-teljev so padavino najvažnejše, ker neugodno uplivajo tudi na ostalo podnebne člnitelje, n. pr. na toplino, ki ob in po dežju pada, na solnčnost radi oblačnosti, zemlja se pa ohladi radi izhlapevanja vode itd. V bivši Avstro-Ogrski so znašale povprečne letne padavine 740 milimetrov, v Nemčiji 710 milimetrov, V posameznih vinorodnih krajih so so padavino v dvajsetletju 1881.—19U0. porazdelile takolo: Moravsko in Nižje Avstrijsko od 455 do 670 mm, Slovenija 921 do 1264 mm (Cven pri Ljutomeru 921, Ptuj 985, Maribor 986, Krško 1020, Celje 1221, Laško pri Celju 1264), Tirolsko 691 do 1105 milimetrov (Brisen 691, Bozen 733, Meran 744, Rovereto 1015, Trient 1030, Riva 1105), Nemčija 540 do 729 (Mainz 540, Wiirzburg 588, Trier ob Mosel 6S1, Karlsruhe 729) itd. Zanimivo je, da izkazuje že navedeni dr. R e i s c h za Prago lo 418 in za Lobozice ob Lahi, kjer — od nas najbolj severno — tudi vinarijo z dobrimi vinskimi kvalitetami, samo 483 mm; oba kraja ležita tedaj v suhem pasu s pod 500 mm padavin. Dr. R e i s c h ugotavlja odnošajo med padavinami in vinsko kvaliteto takole: v k 1 i matično enotnih področjih pridelujejo najboljšo vino tisti kraji, ki imajo najmanj padavin; podnebno neenotna področja se pa ne morejo med seboj primerjati. Tudi glede padavin je važno, kako se porazdele na posamezne letne čase, odnosno dneve, osobito v vegetacijski dobi, v koji je — kakor glede solnčnosti — zadnjih pet mesecev (junij—oktober) najvažnejših. Poljubnih klimatičnih prilik ne moremo ustvarjati, pač pa more človek ua nje do neke meje vplivati. Splošno znano je, kako ngodnp ali neugodno učinkujejo na klimo Vakega kraja smotrna pogozdovanja, odnosno nespametna opustošenja strnjenih gozdov, fazno melioracijo, kakor osuševanja in namakanja zemljišč v večjem obsegu, ureditev hudournikov, potokov in rek, goste meje in gozdni nasadi ob vinogradu na pravem mestu 1. dr. Tega bi so moral vinogradnik tudi še posebno zavedati pri izbiri sveta, odnosno lege za vinograd. Vremenska pazovanja so tedaj zelo važna posebno za vinogradništvo. Bolj ali manj dobro se še spominjamo poslednih sedem letnikov 1917.—1923. Kvalitetno dobre, doloma izborne vinske letine v Sloveniji so bite 1917, 1920, 1921. in 1923., od ko jih je bil na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru letnik 1921. najboljši. V kolikor se to ujema z meteorološkimi podatki, kaže preglednica stvarnih opazovauj, ki so dober pripomoček za pra-vilnejšo oceno raznih letnikov iz tega podnebno enotnega področja. V Mariboru znašajo na podlagi triin-dvajsetletnih opazovanj (1901.—1923.) povprečna letna toplina 9.5° C, povprečne letne padavine 1070 mm in povprečna letna solnčnost 1700 ur, kakor jo razvidno iz razpredelnice o meteoroloških opazovanjih ua vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. g Mesni trg. Cene živine, telet in prašičev dne 25. oktobra 1924 v Ljubljani: voli prvovrstni izjemno za kg žive teže Din 13.50—14; voli rejeni Din 13—13.25; voli za vprego Din 12.50-12.75; biki debeli težki Din 13-14; biki lažji rejeni Din 10—11; krave rejene Din 9.75—10.26; krave klobasarice Din 7—8; teleta težja debela Din 17—17.50; teleta lažja rejena Din 15.50—16.75; teleta zaklana Din 22-22.50; prašiči peršutarji Din 15.25^-16.50; prašiči debeli Din 17—18; prašiči zaklani po kakovosti Din 20—21.50; koStrunl in ovce debele Din 8—9. Cene se zadnji teden niso spremenile in je ostalo večinoma pri starih cenah. Tudi za bodoče ni pričakovati posebnih sprememb, ker so se cene nekako ustalile. g Konkurli in poravnave. Razglašen je konkurz o imovini Josipa Okorna, peka v Spodnji Šiški, Celovška cesta 82; konkurz je ukinjen o imovini tvrdke »Accumulator« dr, z o. z. v Mariboru. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Čebulj, posestnika in trgovca na Jesenicah, reg. pod tvrdko A. Čebul], trgovina z žitom in moko na Jesenicah; dalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Josipa Puncerja, trgovca v Laškem; isto-tako poravnalno postopanje o imovini Katarine Vindišerjeve, posestnice in gostilničarke v Dražencih pri Ptuju ter o imovini Franja Lebana v Rogozi št. 15 pri Hočah; ustavljeno je poravnalno postopanje proti trgovcu Kariu Rayerju, trgovcu iz Maribora, Aleksandrova cesta 57, ker se ni dosegla za poravnavo potrebna večina glasov. g Vpis v trgovski raster. Vpisala se je v trg. register »Adriaf, trgovska družba Urbane & Ko, praž?nje in razpečevanje sladne in zrnate kave. Poslovodje Stanko Urbane, trgovec v Ljubljani, Ivan Kralj, trgovec v Ljubljani ter Ivan Pestotnik, trgovec v Ljubljani. g Vpisi v zadružni register. V zadružni register se je vpisala »Mlekarska zadruga« v Cerkljah ob Krki, dalje zndruga za zavarovanje živine v Lnznici, istotako »Bajtar«, registre van a stavbna ln krodifua zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani ter »Delavsko-kmetska matica v Ljubljani«. g Uradni Jnirri za j?7 1306 1063 1525 14 9 1665 Poprečuo &Kupno mi, še dosti boljši kakor nam znani Zalkin, »It cer pa velik njegov prijatelj. Boljševiki bo zaprli, bolnega iu onemoglega. Pa nihče ni nifl vedel o njem. Naenkrat se je pojavil v Kavka-ziji, sedaj pa v Budimpešti in Berlinu, še zmeraj se bori, pravijo, da z dobrim uspehom. Pisali sino, naj nam poročajo kaj bolj nataniS-nega, in bomo seveda našim bravcem vse takoj javili. Angleži so sestavili seznam najboljših te-nis-igravcev sveta. Takle je: 1. Tilden; 2. RI-chards; 3. Ruderson; 4. Johnston; 5. Lacostej 6. Borotra; 7. Kinsen; 8. Patterson; 9. Cochet; 10. Alonso. Ameriški seznam je malo drugar čen. PRAVILNIK SLOVENSKEGA PLANINSKE* GA DRUŠTVA ZA OBISK KOČ S STRANI TURISTOV POZIMI. S. P. D. dovoli, da uporabljajo turisti in zimski športniki njega phininske postojanke izven poletne sezije. V ta namen da društvo napraviti od vseh svojih planinskih zavetišč, ki prihajajo za turistiko in šport v poštev, po več ključev in sicer za vse koče v Triglavskem pogorju po tri ključe, za ostale koče pa po dva ključa. Po en ključ od vsake koče bd spravljen v društveni pisarni SPD, po eni ključ pa pri zaupniku, ozir. oskrbniku koče, Pri kočrh, ki so dostopne iz raznih izhodišč^ kakor n. pr. Triglavske koče, bo spravljen po en ključ tudi pri zaupniku v drugem izhodišču (tako bo spravljen po en ključ Triglavskih koč v Bohinju, po en ključ pa v Mojstrani). Zimski turisti in športniki smejo posedati koče pozimi le pod vodstvom odbornika Osrednjega odbora ali avtoriziranega vodnika ali v to posebej pooblaščenega zaupnika. Vsak zimski izlet se mora najmanje trf dni pred odhodom prijaviti v društveni pisarni. Hranitelji ključev, t. j. pisarna Osrednjega odbora, kakor tudi zaupniki na deželi, morajo voditi točno evidenco posetnikov koč pozimi. V ta namen morajo vpisati v posebno knjigo vse izletnike imenoma, navesti dan odhoda in smer izleta. Hranitelji ključev smejo izročiti ključe od koč vodjem izleta samo proti pismenemu dovoljenju društvenega predsednika ter proti plačilu za zimski poset posebej določenih pristojbin. Vodja izleta mora tudi podpisati poseben reverz, v katerem jamči osebno za vso even-. tuelno škodo, povzročeno od njegove družbe. Zavezati se mora dalje, da bode skrbel v ko* či za popolen red in snago ter da bo štedil s kurivom. Vodja izleta mora tudi društvu sporočiti, v kakšnem stanju se je koča nahajala, naznaniti mora eventuelne poškodbo vsled vloma, naznaniti zalogo drv itd. Pristojbina za zimski poset koč znaša zal člana SPD 20 Din, za nečlana pa 40 Din za dan, za dijake po 10 Din. To pristojbino mora za celo dobo izleta za vsakega posetnika pobrati hranitelj ključa od vodje izleta pred izročitvijo ključa. Takoj po končanem izletu mora vodja ključe vrniti, ker se sicer zaračunajo pristojbine za vsakega člana kakor za normalno bivanje v kočah. Za plačilo pristojbin je društvu osebno odgovoren vodja izleta. Pristojbina se mora plačati za vse dneve izleta, odšteje se samo dan izročitve in dan vrnitve ključa. V vsakem slučaju pa se mora plačati pristojbina najmanj za en dan. Osrednji odbor SPD. HAŠK (Zagreb) : Ilirija. Danes ob 15. uri se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in Ilrv. Akademskim ŠK iz Zagreba, enemu najmočnejših nogometnih moštev države. IIAŠKovo moštvo jc že večkrat na* stopilo reprezentativno za Jugoslavijo in za, Zagreb. Ilirija je podala v prvenstvenih tek-, mah zelo dobro igro in se pokazala v stanovitni dobri formi. Smatrati jo je v sedanji formi za HAšKu enakovrednega protivnika, kar jamči za zanimivo in skrajno napeto igro. —• Predprodaja vstopnic se vrši še nades do 11, ure v trgovini J, Goreč na Dunajski cesti. Ker je računati ob ugodnem vremenu na znatno večji poset publike kot običajno, se priporoča nabaviti vstopnice čim več v pred-prodajl. Mladinske karte po 3 Din za mladoletne do 14 let se izdaja samo pri blagajnah na igrišču. Tekma sc vrši ob vsakem vremenu. Kolesarsko dirke. V nedeljo dne 2. novembra priredi kolesarska sekcija SK Primorje kolesarske dirke na svojem tekališču« Prireditev je po preobratu prva te vrste v Ljubljani in bi se morala vršiti že djines. Pričakuje se obilna konkurenca, sosebno z ozirom na to, da so prireditelji prvo točko svojega razpisa v toliko spremenili, da imajo pravo starta vsi dirkači brez izjeme, če so včlanjeni v kak klub ali ne. Uprava igrišča SK Primorja stavlja od pondeljka dne 27. t m. dalje na razpolago tekališče v svrho treninga vsem prijavljenim dirkačem. Prijave do 29. t. m je nasloviti na kolesarsko sekcija SK Primorje, kavarna »Zvezda«. SK Slovan: Lask (Ljublj. akad. sp. klubj; Danes v nedeljo se odigra ta za placement v 11. razredu nadvse važna tekma. Oba kluba sta se temeljito pripravila na to srečanje ter bosta dala vse iz sebe, da si osigurata zmago. Pričakuje se torej hud in oster boj. Kot favorit velja S K Slovan, toda v nogometu izne-nadenja niso izključena. Tektna se vrši na igrišču SK Ilirije ter prične ob 10.30, Ob 9« nastopita obe rezervi. MALI OOLASI Vsaka drobna vrstica OSrs i»50 ali vsaka Ibeseila SO par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo ?išc. Za odgovor znamko! Prostovoljna javna dražba zapuščine pok. Maksa Pan-lina iz Črnomlja se bo vTŠila v NEDELJO, 9. nov. 1024 ob 13. uri (1. uri) popoldne na licu mesta, v Ručetni gori pri Semiču, in sicer: 1 vinograd v izmeri ca 3000 m' z zidanico, izklicna cena 65.000 Din. - V PONEDELJEK, 10. nov. 1924 ob pol 9. dop. 1 njiva v Okljuku, izklicna cena 12.000 Din; ob 11 dop. t njiva v Loki, izklicna cena 7.000 Din; ob 14. uri (2. uri) popoldne razno pohištvo, posode, knjige in razne zbirke. LESNE INDUSTRIJE trgovci in prodajalci, intere-sirani na eksportu rezanega lesa iu lesa za gorivo (prva pošiljatev do 100 vagonov drv /a kurjavo), se poživljajo, da javijo svoje naslove, dobavne pogoje in cene »Posredovalcu?, Ljubljana, Sv. Petra c. 23, I. nadstropje. — Stalni ekspert! DIJAKI se sprejmejo na hrano in stanovanje pod dobrim nadzorstvom. Naslov v upravi. 6671 PRODA se mali K RIŽEV POT lep, pripraven za kako kapelo ali tudi sobo. Naslov pove uprava lista pod štev. 6675. Sprejme se še nekaj UČENCEV (tudi začetnikov) v privatni pouk v angleščini. Naslov v upravi lista št. 6692. Koruzno MOKO za krmo, iz popolnoma zdrave koruze, in prave ogrske OTROBE nudi tvrdka AL. & M. ZOR-MAN, Ljubljana, Stari trg 32. SAMOSTOJNEGA OSKRBNIKA starejšega, poročenega, s 4 odraslimi otroci, veščega gozdarstva. poljedelstva, živinoreje in sploh ekonomije, sposobnega voditi vsako korespondenco iu knjigovodstvo, sprejme veleposesfvo. Njegovi dohodki: polovična užitr.ina iz pridelkov, ostalo po dogovoru. Stanovanje v hiši z lastnim pohištvom. --Ponudbe na upravo lista pod »Vesten in pošten* 66S3. Angleške prevode osobito za trgovsko korespondenco (iz angleškega na siovensko in obratno) — se oskrbi ločno in brezhibno. Tajnost zajamčena. Pojasnila pri A!oma Comp., Ljubljana. Mizarska dela razpisuje »Mladinski dom« na Kodeljevem. — Rok do 29. OKTOBRA 1924. POSESTVO ob cesti, 5 km od železnice, NAPRODAJ zaradi družinskih razmer. Hiša, vsa gospodarska poslopja, okroglo 20 oralov njiv, travnikov, vinograda in gozda, velik sadovnjak. Pojasnila daje dr. Srebre, Brežice. 6587 ŽELOD, BUKOV 21R, LIPOVO SE-ME in SUHE GOBE plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana, Tabcr štev. 2 in Krekov trg št. 10. KUPIM stare, dobro ohrauj. specer stelaže. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6662. Pristna ljutomerska namizna in prvovrstna bufeljona vina Jetnik 1921 in 1923 nudi za takojšnjo dobavo iz svoje zaloge po ugodnih cenah G j URO VALJAK, Maribor. KROJE (mustre) po najnovejši modi. poljubne za dame in gospode, razpošilja Knafelj Alojzij, strokov, učitelj za kroiaštvo, Ljubljana, Križevr.iška ulica št. 2. Strugarski pomočnik se sprejme takoj v strugarski delavnici s pogonom. Vekoslav Babič, Gornia Rečica, Laško. 6627 VSAKO soboto in nedeljo krvave in riževe KLOBASE vsak petek morske in donia-ie RIBE, vsak četrtek divjega ZAJCA priporoča gostilna VIDMAR, Sv. Jakoba irg 5. Naprodaj 2 peči na plin in na žaganje pri g. Breskvariu, ključavn. mojstru na Sv. Petra nasipu. Kontoristinja za zadrugo na Gorenjskem 5~e išče. — Prednost imajo v okolici Kranja stanujoče. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zadruga«. Ne zamudite! UGODNA PRILIKA! Modno blago, križasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih cenah. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufaklur. blaga, sukna itd. po vsakih sprejemljivih cenah pri JOS. BEDRAČ, Aleksandrova 12. ,Trgovsko AGENTURO in KOMISIJSKO TRGOVINO obavlja VkPftcrorinvfltartf kokošjo, račje, sosjo in gosji pult, oddaja vsako množino po zmerni c c n i tvrdka Kdor pride u Maribor, naj ne zamudi obiskati moio trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in ste: kleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte sc! A. VICEL — Maribor, Glavni trg št. 5. NAZNANILO! Večja množina raznih otroških in igračnih VOZIČKOV (ostankov posameznih vzorcev) tovarne »Tribuna«, se po znatno znižani ceni proda Ljubljana, Karlovska cesta 4. Elektrotehnično podjetje ALOJZ ARHAR in drug Sp. šiška, Sv. Jerneja c. 47 prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba! 5695 J, uriporpta l z B srni: tlDifeflFiGB, Krepkega dečka popoln, zdravega in strogih • staršev s prvovrstno šolsko j izobrazbo, 165 cm visok —-IŠČE za takojšnji nastop večja manufaktur. in špecerijska trgov, v večjem trgu. Naslov v upravi pod 6605. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji HIŠA naprodaj ti o v a, v zelo prijetnem in prometnem kraju, s takojšnjim stanovanjem; 4 sobe, kuhinja, predsoba, jedilna shramba, pralnica, 2 prostorni kleti, 2 verandi, spodaj in zgoraj ter 400 m vrta tik predmestja Ljubljane. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod šlev. 6559. Džamonja in drogovi, družba z o. z., Maribor. — Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitej. vrstah tu v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. — Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje Imamo celo leto! Zahtevajte cenike! mmmimimh „pri zlati lopati" trgovina z žoleznino Ljubljana, Vnlvazorjcv trg 7 (pro) Hammerectaldt) priporofia evojo bogato z&-j loco raznovrstne ieleznlne ' ter tudi prvovrstni dalma-j tinokl ,,Fortlar.rt cement" po j ntdtl coni. IŠČEMO 1111(0 pripraven za produciranje oglja. Vpoštev pridejo le objekti v velikosti preko 100 hektarov. — Event. se Direktne ponudbe z natančnimi podatki na »CARBO-FAG«, d. d. Zagreb, p. p. 74. Posredovalci izključeni. ing- Rudolf Trso stjvbenik vhod samo, Gesposvatska 1.12. t>olcl,no seme, I žoi in goba kupuje Sever & Komp., HnbMona, VVolfova nI. IS. irbovcilshi drva prem°2 hohs uiigitcSftl premog slczijsKe brihete dobavlja KLIHIJA tu Kralja Petra trg 8. m. 220 PMito tudi na obroke. I,' V narodnem domu v Mariboru pri novem gostilničar. Osetn je zopet zbirališče Slovanov vseh strank. Prvovrstna kuhinja in pristne pijače. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano. 6329 D. ZBissniS. LMim!, Klrjsf. v »Slovencu«! PopoSmoma rno naSožifio «3ansE' v 2. z o. z. ki s»©s?u3® V NO^OPREUREJENIN PROSTORIH v UUSL1ANE M5STM5 7RG © teSefon 9. Vloge na hraniš?:« šw Sokoli rafiur. ci>res!uje po §ir «ci o ter Jih IgrptEnCute trateol rez o<8g»ovetag. Vloge s ocJ-rokom otorestme tudi Vžšic po taoooj; voru. partiture in ostale potrebščine za vsa glasbila. Pretielaganie rss prsB&Hfuvmre dams&fili fefcbaliou 9 Fr^zn&aa solidne eeneS Pozor kmctovalci, obrtniki! za domače mletje (pogon 3 i KS) so na ogled in prodajo j pri: PODBOJ, Sv. Pelra ce- j sta 55, Ljubljana. 6576 Ljubljana, Sv. Petra c. 23. Sprejme se pridna, zanesljiva SLUŽKINJA W se razume nekoliko na gospodinjstvo. k majhni družini. Naslov pove uprava lista pod štev. 6650. Spretno KUHARICO mlajšo izvežbano moč z večletnimi izpričevali, IŠČE družina treh oseb v sredini Ljubljane. Sprejem takoj. Plača po dogovoru. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6673. STOJNICA za prodajo živil z inventarjem ugodr.o naprodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 6677. Kupim do 100 vagon, bukovih in hrastovih drv. Pošiljatve v teku štirih mesecev z označbo franko Pod-fcrdo. - Ponudbe na: I. CIR-MAN, Ljubljana 7, Planin-■ka cesta št. 271. 6678 Bombaževa predilnica in tkalnica TR2IC Ed. Olanzmann in And. Gass-uer v Tržiču išče spretnega PAZNIKA ali vratarja ozir. nočnega čuvaja (bivi. stražnika ali orožnika) Ponudbe na croruji naslov, se sprejme pri tvrdki FR. PRIJATELJ, trpovina 7 m-s. blagom in dežel, pridelki v Tržišču (Dolenjsko). Učenec mora biti od poštenih stari-šev, ki ima veselje do trgovine, prim. šolsko- izobrazbo in jc vešč slov. in nemškega jezika. Pogoji pismeno. Trboveljski, libojsk!, crmožki in v!sckolta'c-rltni trobnodolisUI (spte. za centr. kurjava) po. nelnižph cenah dobavlja Cmm Sro s premogom UMana 5 W0li0YQ al. S.'I?. MEBLOVANA SOBA za 2 učenca, obrtnošolca, po možnosti s hrano, se išče. Ponudbe na Ing. RUDOLF TREO, Gosposvetska c. 12 od 12. do 2. ure. 6594 šssg. III lil i § LJubljana Soiicriisva ul. 42. ■ IHIHi VeI'ke 145 X2C0' .»CJO dobro prešite, iz močnega rožnatega kambrika, s iino pavolo. po 220 Din; tini flancl porhant po 14 Din . jgfr-. skoro polovični ceni razpošilja po pošti »TEKSTILBAZAR«, Ljubljana, Krekov trg. — Zahtevajte novi cenik! 6543 | Priporočamo tvrdka kuharico in sobarico samo poštene in pobožne devojke, IŠČEM k dvema osebama. Plača po dogovoru. Naslov: VERA KASU-MOVIČ, soproga zdravnika, Koprivnica, Hrvatsko. 6643 Kupim ŽELOD in ŽIR. Ponudbe s ceno pod šifro »2ELOD« na upravo. Kuharica za prepr. kuho, vajena vsakovrstnega dela, se sprejme v manjše župnišče PREM-SKOVO pri Kranju. 6663 SPREJMEM v učenje krepkega dečka poštenih staršev, kateri ima veselje do KOVAŠKE obrti (izdelovanje poljskega orodja in strojev). R. Ravnikar, Radeče—Zidani most. Rezanje drv z motorno žago po Din 15.— za kubični meter priporoča L. ILERS1C, Friikovec (za bel-gijsko vojašnico, K61 trboveljski Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telelon 343 ZNANA PROMETNA PISARNA z meblovanim stanovanjem ce za 120.000 dinarjev proda. Dopisi pod iRentabe!« 6589 na upravo »Slovenca«. pnEumaSa:« in druge gumijeva predmete "sprejema v popravilo tvrdlia (Continental) Dunajska cesta 21. j llllp fiillii j Ljubljana, blizu Prešerno-| vega spomenika za vodo. R1@|£€H€ISŠ nogavic, žepni!: robesv, brisalk, kloia, belega ln ruiavega piatna, sifona, kravat, raznih gumbov, Zitc, vilic, spreha;olniii palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za cbrszovanje trt. Hfl 1'SLiKO IH MRLO. ~ AG1LEN ZHST0PMSK IŠČF. zastopstvo večjih tvrdk. Izvežban je za vse stroke. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zastopnik« štev. 5895. Pravi angleški moderno zidana, nova, ca 600 m= površine, se zaradi bolezni in preselitve TAKOJ. PO CENI, PRODA. Tovarna je v polnem obratu, ima električen pogon, popolni lesni in kovinski oddelek, telefon itd. ter se proda kompletna z vsemi stroji, inventarjem in dvonadstropno stanovanjsko hišo. — Resni interesenti naj sporoče svoje naslove pod »TOVARNA« na upravo lista. SuJiaS? lij sama, r. e. x o. s. Kralja Pefarsi S etetule taline uloge po 8°k Večje in stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vcfa poštarja in posestnika ter osobito za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno pa se zahvaljujemo kr. poštni direkciji v Ljubljani ter gasilnemu društvu Ste-panja vas. Spod. Hrušica, dne 25. oktobra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. Perice, kopališča, bolnice, hoteli, sploh vsi, ki imate opraviti s pranjem perila! Izumil sem uad vse praktičen pralni stroj, ki zahteva polovico manj delavne moči, porabi polovico mani mila, povsem izključuje vsako poškodbo perila in ie vrnutega zelo pocenk Stroj je strokovnjaško preizkušen, tozadevni patent je že prijavljen in sprejemam proviz. potnike v svrho raz-pečavania. Vihutega sprejemam naročila ua leseno galanterijsko blago, lesene igrače, jermenice (Rieinc-nscheibe) okvirje, okvirje za vezenje, obešalnike itd. MARIJAN KOMPARA, stroj, mizarska delavnica, MARIBOR, Cesta na Brezje 17. A. lamprei, Ljubljana, Rezano |e jamo Iz no|-boiiih vnlovskih krupo-nov garantirana težina 0-98—1. šivano. lenlle-no In protegneno v vitli menzilah na skladišču Krekov trg 10. Tatefon 247. Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Hotel Royal) Telefon 20—54 KLAVIRJE, HARMONIJE, popravlja in uglašuje poceni kakor tudi priporoča svoje najboljše klavirske instrumente. R. WAR-B1NEK, izdelovalec klavirjev v Ljubljani, Hilšerjeva ul. 5. NOVA VILA kupcu takoj na razpolago, obstoipča iz 5 sob in vsemi pritikijnami, se proda. Vila je 7 rftinut od postaje Kranj, v lepi legi. Pofiudbe prosim pod »Lepa vila« 200 000 Din na V. Kranjc,' polir, Kranj, kjer se lahko tudi ogleda. KUHARICA vajena tudi boljše kuhe, išče mesta pri manjši družini, vdovcu ali samskemu gosjx>-du. Zmožna je samostojnega gospodinjstva, gre tudi kot opora k gospodinji. Naslov pri upravi pod štev, 6611. Prosto delež na polju in vrtu, se da vpokojen. zakonskim ali obrtniku brez otrok, na večjem posestvu na deželi. Zahteva se jxsmoč pri lahkem gospodar. |x>slu in vrtu. — Poizve se: M. Trenz, Draš';o. vec. Št. Jernej, Dolenjsko. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je nje dolgoletni revizor, gospod Hinko Peternel računski nadsvetnik dne 23. oktobra Izdihnil svojo blago duša. Časten mu spomin! LJUBLJANA, dne 25. oktobra 1024- Ravnateljstvo VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANL Popolnoma varno naložite svoj denar pri v Ljubljani, t, s. s o. s. k) s« le PRESHIUI Iz hiš« Uršuli rtskeg« samostana na Kongcesnem trgu poleg nauke cerkve v lastno palato »a Miklošičevi cesti poleg hotela .UNIOH". Hranilne »lege u obrestujejo z ozirom na višino zneska in odpovedni las. Varnost za hranilne vloge e zelo dobra, ker ooseduja Vzajemna posojiinico vedno delnic stavbne delniške družbe hotela ..Onlon" v Ljubljani. — Vrhutega ie njena lati nova lepa palača ob Miklošičevi testi, več mestnih hiš, stavblšč in zemljišč v tu tn inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. mm bizj/ik GOSPOSVETSKA C. 7 ¥ 00/7/fl MARIJIN TRG 2 Elauna zalogo in prodajo M\m iz Rog. Slctflnc Albert- keksi, k kg.....Din 34- — Variiljnl „ „ ......Din 54 — MJMk- „ ....... Dm 33 NIC—IVatc- „ „„..... Din 30- — Petft Beurre- „ „ ......Din 3©- — Sialinskl „ „ ......Din 37- — MandelJevI „ „ „.....Din 43- — Smetanovi ,, „ ......Din 3©- — Famlljnl „ „ ......Din 36-50 Mixed, Csajncs mešanica .... Din SO- — Patience, različni . , ,'».» . .od Din 49—52-— OEsSatž za Sorte.........Din !■ — SMravilns prepečenec, zavoj . . Din ©• — Napclllanlce, Adrlla.pBkotl, medeno ln druge vrsle bioryo. PREPRODAJALCI PRIMEREN PO I' USTI n^sm^smammmm 10-500 HP •anz novi ali popolno generalno popravljeni in preizkušeni s tovarniškim Jamstvom in montažo. Sirovoolini - Diasel - upojni plin - motori »MCA riSCilER g: ZA0BEB Pantovfiak 1 b. Poglodajte naša veliko skladllEi Za žalne dneve SE PRIPOROČA CVETLIČARNA LJUBLJANA :: Kongresni trg v napravo žalnih vencev, šopkov in nagrobnih1 aranžmajev od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka. — — Žalni kakor tudi drugi trakovi vedno v zalogi. CENE SOLIDNE._POSTREŽBA TOČNA; Mednarodni transporti LJUBLJANA, BEOGRAD, MARIBOR, Šelcnburgova 7/11. Obiličev vtnac 12. Aleksandrova 44. Vrši carinsko posredovanje in vse špedicijske posle. Preskrbuje dovoljenja za carine prosti uvoz industrijskega materijala. Prevzema transporte za tuzemstvo in za vse osiak) države po liksnih cenah. — Ker so s 1. novembrom ukinjene železniške carinske agenture, se kot domače podjetje priporoča gg. trgovccm in industrijalcem s prošnjo, da se za vse carinske in špedicijske posle poslužujejo njegovega posredovanja. — Poslovanje strugo strokovno in solidno. Slavnemu občinstvu na- 0(1 srede, 29. ok- znanjamo, da bo vozi! £8* ^UmIIJ tobra do 3. novembra redno od 8. ure zjutraj dalje do poznega večera na pokopališče. Cena za enkratno vožnjo 5 Din. POSTAJALIŠČE GOSTILNA »PRI F1GOVCU« na Dunajski cesti, Se priporoča ADAMIČ & KOMP. TRGOVINA in GOSTILNA na deželi se odda s celim inventarjem radi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Prevzem takojšen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Agiluost 6687«. Ui 3 bi se rado izučilo pošteno in pridno dekle iz dežele. Šivilja, ki bi jo vzela v učenje, naj sporoči svoj naslov na A cma Company, Ljubljana. ribenčan, prepeličar, manda-lon itd. Ponudbe na I. Tome, Ljubljana, poštni predal IV. ! Privatne ure in tečaje za začetnike je zopet otvorila Miss Farler, Dvofakova ul. 3 III, (hiša Tonnies-Obnova). GOSPOD 32 let star, v trg. mešani stroki naobraž., bivši državni uslužbenec, IŠČE MESTA — kot delovodja, skladiščnik, potnik, oskrbnik, upravilelj, najraje pa kot obč. tajnik kje na deželi; vešč je tudi v voj. zadevah, pisarniških delih in cirilici. Ponudbe ua upravo pod Soliden 6695. J * J ' ______f____M____ _____»_______ . . WJ . WJ < C « I Pisma: Žebl/arska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Krcpa Telefon interurban; Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žebi/i z o ladje, črni ali pocinkani — Žcblii za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlie — Spojke za onre in prage — Spojke za iaaie in splave — Žeiezne brane — Kuuke za poaobc, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podiožne ptočice — MaUce — Zakonce za tender/e, kotie, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige Vsi v našo .stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovam ceniki na razpolago | Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščino prevci Peter M. Cernigoj. (Dalje.) 5 »Princ Abi, zaničevati tiste, katere so bogovi udarili, pa nnj bodo že kralji ali kmetje, je nečastno dejanje, ki ga bogovi ne bodo pozabil. Ti dobro veš, da nimam otrok. Zakaj me tedaj prosiš, naj ti pokažem njih ljubeznivost?« »Slišal sem o tem govoriti, o faraon,« Je odgovoril princ, »a nič gotovega. Resnično, nisem verjel, zakaj kjer je toliko žena, tam bo tudi nekaj mater med njimi, sem si mislil. Zato sem te vprašal, da bi bil gotov, preden izgovorim prošnjo, ki jo bom sedaj izustil, ne v skrbi zase, marveč v skrbi za blagor Egipta in tvoj lastni blagor, o faraon. Ali mi dovoliš, da govorim tukaj pred vsemi?« »Kar govori, je rekel faraon resno. gre za blagor Egipta, naj Egipt posluša.« »Tvoje veličanstvo mi je reklo,« je odvrnil Abi in se je poklonil, »da so ti bogovi iz jeze odrekli otroke. Niti ene same deklice tvoje krvi ti niso dali, da stopi na tvoj prestol, kadar ob svojem času blagovoliš oditi k Osirisu. Če bi bilo drugače, če bi imel eno samo hčer, potomko svojega božanskega rodu, bi jaz ničesar ne rekel, bi molčal kakor grob. A tako je, in dasi so tvoje kraljice lepe in jih je mnogo, se vendar zdi, da bo tako tudi ostalo, zakaj če so ušesa bogov bila doslej gluha tvojim prošnjam, akoravno si jim zidal veličastne templje in jim žrtvoval daril brez števila, se tudi sedaj skoraj gotovo ne bodo odprla. Celo Amen, tvoj oče, Amen, čigar ime nosiš, noče storiti čudeža zate, o faraon; tako veličasten si, da je sklenil, naj siješ sam, kakor polna luna v noči in naj ne deliš svojega sijaja z nobeno zvezdo.« Tedaj je kraljica Ahura, ki jo ves ta čas pazljivo poslušala, prvič spregovorila z živahnim in jeznim glasom: »Kako veš to, princ iz Memfide? Včasi se bogovi omehčajo in dovolijo, kar so nekaj časa odklanjali. Moj gospodar živi in jaz živim in še vedno more njegov otrok stopiti na prestol Egipta.« »To je mogoče, o kraljica,« je rekel Abi in se poklonil, »in kar se mene tiče, le molim, naj bi bilo tako, zakaj kdo sem jaz, da bi poznal namere kraljev na nebu? Če se samo hči rodi tebi in faraonu, tedaj prekličem svoje besede in ti priznam naslov, kateri je bil toliko let po krivici pisan na tvojih prestolih in spomenikih, naslov Kraljevske matere.« Ahura je hotela zopet odgovoriti, zakaj ta porogljivi posmeh jo je bil v živo zadel. Toda faraon ji je del roko na koleno in je rekel: »Nadaljuj, princ in brat. Slišali smo od tebe le to, kar že sami predobro vemo — da sem brez otrok. Govori nam o tem, česar ne vemo, o svoji srčni želji, ki leži pod vsemi temi besedami.« »Faraon, tale je. Jaz sem tvoje svete krvi, potomec istega božanskega očeta —« »Toda matere, ki ni bila božanska,« ga jo prekinila Ahura, »matere iz rodu, ki je prinesel marsikatero kletev Egiptu, kar ti bo pokazalo vsako ogledalo,"princ iz Memfide.« »Faraon,« je nadaljeval Abi. no me- neč se zanjo, »ti pešaš; nebo te želi, zemlja se udira pod teboj. Na severu in na jugu grozijo Egiptu mnoge nevarnosti, če bi nenadoma umrl brez naslednika, bodo barbari navalili s severa in juga in veli-kaši države se bodo borili med seboj za tvoje mesto. Faraon, jaz sem navajen boja; jaz sem močan; jaz imam mnogo otrok; moja hiša stoji na skali; armada mi zaupa; milijoni ljudstva me ljubijo. Privzemi me torej, da vladam s teboj, in pred obličjem vse zemlje imenuj mene in moje sinove za svoje naslednike, tako da se bo naše kraljevsko pleme nadaljevalo od roda do roda. Tako boš končal svoje dneve v miru in upanju. Govoril sem.« Ko je dvor, ki je bil tamkaj zbran, razumel zmisel te drzne zahteve, rim je zastala sapa; šepetali so med seboj, kraljica Ahura pa je v svoji jezi zmečkala lotusov cvet, ki ga je držala v roki, in ga jo vrgla na tla. Samo faraon je sedel mirno in molče, sklonlvši glavo in z zaprtimi očmi, ka-kakor bi molil. Tako je sedel nekaj trenutkov, in ko je dvignil svoj bledi, čisti obraz, je bil smehljaj na njem. »Abi, brat moj,« je spregovoril s svojim prijaznim glasom, »čuj me. Tu so tisti, ki so sedeli na tem prestolu pred menoj in ki bi bili, če bi slišali take besede, pokazali nate z žezlom, na kar bi, Abi, tvoja usta umolknila za večno in bi se ti in tvoje ime in ime vse tvoje hiše s smrtjo izbrisalo. Toda Abi, ti si bil vedno drzen in jaz ti odpuščam, ker odkrito polagaš misli svojega srca predme. Vendar, Abi, nisi povedal vseh svojih misli, Nisi nam na primer povedal,« je nadaljeval počasi in sredi najgloblje tišine, »da si šo preteklo noč razpravljal, ali bi no mogel udreti s stražo v mojo palačo in me pokončati z mečem ter se oklicati za faraona — po pravu krvi, Abi; da, po pravu krvi — moje krvi, prelite po tvoji roki, moj brat.« Ko so kraljeve ustnice izgovorile te besede, je nastalo vpitje v dvorani, ženske in visoki častniki so skočili pokonci, kapitani so so pognali naprej in potegnili meče, da kaznujejo tako strašno bogoskrunstvo. Toda faraon je odmahnil z žezlom in poslu-šavci so utihnili, samo Abi je kričal z mogočnim glasom: »Kdo se je drznil izreči tako strahotno laž?« in divje je premeril Kakuja in potem kapitana svoje straže, kateri je stal za njim in trepetal bodisi iz jeze, bodisi iz strahu ali iz obeh razlogov hkrati. »Nikar ne sumniči svojih častnikov, princ,« je nadaljeval faraon še vedno se smehljajoč,« zakaj na mojo kraljevsko besedo, oni so nedolžni. Toda, Abi, lopa postavljena na krovu ladje ni primeren prostor, da se tam sklepajo zarote proti življenju kraljev. Faraon ima mnogo vohunov, tudi bogovi, katerim je, kakor praviš, tako blizu, mu včasi šepetajo v sanjah različne novice. Ne sumniči svojih častnikov, Abi, čeprav menim, da bi moral biti hvaležen tistemule zvezdoznancu, ki stoji za teboj, zakaj, če bi ne bilo njega, bi ti bil poskusil izvesti svojo blazno misel in jaz bi te bil moral ubili, Abi, kakor ubije človek kačo, ki se plazi pod njegovim ležiščem. Zvezdo-znanec, darilo dobiš od mene, ker si moder mož. Naj ti morda nadomestuje listo darilo, ki ti je ušlo; ali ti ni podaril tvoj gospod nocoj neke sužnje — potem ko io ie kaznoval /a prazen nič?« " Oddelek I. CENITVE tehničnih naprav industrijskih podjetij ln poslopij vseh vrst in za vse nameno. Oddelek IL STROKOVNA MNENJA in interesno zastopstvo vseh vrst, c& vse namene, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek III. STROJI Sodelovaniem naših oddelkov L ln II. naj-boliše zveze 1 Zato dobave vseh strojev ln naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (Deutschland). ■ ■■■BBSBBBaaffiaSSEaaaBStOHBBIBBStS® DAMSKIH IN MOŠKIH KLOBUKOV SARDORIt - ZAVR$AN LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 7 PREOBLIKUJE PO NAJNOVEJŠIH MODELIH VELIKA IZBIRA DAMSKIH KLOBUKOV IN NAKITA. ■ BBBHBBSBBSBBBBB!0S5BKi?E' - UB JBhMMMhM WMml STROKOVNI OP.AR Seliškar Ivan za popravila žepnih, budilnih, stenskih, kontrolnih in stolpnih (turnskih) ur. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 8. BBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBIBBBfflnB STROJNE TOVARNE IN LIVARNE fllvLjlijaiti ZVOHli ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cennh v kratkih rokih. ZflMevajlG cenik! flBHBBBBflfflHBBBBaBHfflfflBBBSSEKSn tangarn !n ševjet za možke in ženske obleke, belo, pisano in rjavo platno, cefir, hlalevino, tlskanlno In razno manufakturo, kupite najceneje in v velikanski izbiri v novo urejeni in prezidani veletrgovini R. StermeckS, Celje St. 330. Kustrovani cenik za Čevlje, klobuke, obleke, perilo odeje, laso-strižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje Maltama zastonj! — Vzorce prati cdJkodnini! — Trgovci engros cene I Stroški pri »porabi bencina. Vosi toreas toenctr&al Adaptiral svoj aulo-trakior si3 stabilni motor s patent MAG-generatorjem. Kuri z ProspoScte In retarerea daje ogi^m! $ugo-0ag J Ljubljana t Telefon 560 arom Bohoričeva ulica 24. ftfJH Stroški pri »porabi oglja. „D£LTA" trgov.na žel]cznom robom d. d. Zagreb Martičeva ul. 8. Sklad'šče: Černomerec (Isstia r^difta) Teiefun: 10-8i», 16-17, 19 45. Brzojavke: Gradelta, priporoča: železniške in tramva'ske potrebščino /a državne, industrijsko, poljsko in cestne železnice. Železa in pločev no, žico. ccvt Reprezentant v Ljubljani: A. Lansprct, Krekov trg 10. Prvovrstne lovske PUŠKE, MUNICIJO, lovske POTREBŠČINE. - Strokovna delavnica za popravila najcenejši, naprava novih kopit, montaža daljnogledov, graviranje itd. CIRIL JELENC — KRANJ štev. i. Telej. št. 3___ kuoite najccnejc pri Ivan Bogataj, Ljubljana, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerlcve Trgovina in zaloga inštalacijskega materIjala, telefonskih aparatov, modernVi lestenccv in svetilk, ter moaernih signalnih naprav proti vloma. _j * --rb VSEH VRST NA IZBIRO PRI krzna rstvo — LJUBLJANA — j Gradišče štev. 7.' ' 5646 STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOŽU1IOV1NE izdeluje 111 popravlja najceneje novn konkurenčna tvrdka LOVRO ROZMAN, Tj ubliana-^tiževniška al,9 Speciiatne rno-tne teht"ice popravim z malimi siroškt. |IEIH=lil~IHE5J!EI IGNAC •SISEtUEiUESH) « C 4> U v o <0 •N •a N ralasftel LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 3. Nudi ceni. odjemalcem veliko izbero raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izfcera damskib, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških obleke, jopic itd. jflBjr- Velika izbera potrebščin za krojače in šivilje. mismsiM5iiisiii5in5msmsHi=ii Mjsdeno karnIS« malo rabljeni, skoro novi, izključno samo nemški proizvodi v vseh širinah in finoči, isto LINKS-LINKS i JAKARDMASCHINE, RUND-STOHLE, STROJI za pletenje KRAVAT po vrlo nizkih cenah dospeli, IGLE in sestavni deli na skladišču pri ALFRED KOZMA, Osifek L, Župani jska ulica 42, samozastopstvo tehniške poslovnice za industrijo strojev za pletenje FELIX LEDERER, WIEN. «03 Nudim Ir. lastnega tovarnlikeffa sKladlič* ..SIKALUM" baterije, žepne svetilke, zažigalnikf. karkidne ŽAR1LCE ..AUERMETAL". vse vrste medenih KAR »IS (er vit potrrbiflne proti porofttva nn|solldnc|e, Uulnntno. JOSEP KLIMAN ZnuKČB, Akademski trg št. 7. U pokopališki VRTNAR pri Sv. Križu p. Ljubljani priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo lepih BSB&SJSMAiittA!: Itrjmi^^i^Sif^M^®® S©. ohtobrom | v »e ! aopei II sredin® orcSiislni 1 ' i za notranje bolezni ter bolezni v nosu in vratu. jgj Kongresni Irjj iS, 3.-3. ure pop. ^ v raznih barvah, kakor tudi veliko-cvetne KR1ZANTEME. — Prevzame popravila in popravo GROBOV s cvetlicami. — Se priporoča za izdelovanje nagrobnih VENCEV, ŠOPKOV, kakor tudi različnih ARAZMAJEV po znie/nih v skupni vrednosti i* * i. 2. 8. 4. 5. 0. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 18. 14. 15. 10. 17. 18. 19. 20. 21. 22. i: 24. 25. 26. 27. 28. 29. 80. 81. 32. 33. 3L 35. 30. 37. 38. 39. 40. o 2 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 o 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 20 20 30 30 30 nov ,» nov nova novo novn nov nova novi nova nova novi novih RAZLIČNO BLAGO v komisijo za tukajšnji trg, eventuelno rajonsko zastopstvo. Lokalitete imam v lastni hiši v za promet najbolj ugodni ulici. Na zahtevo služim z bančno gar a n c i j o. 6633 Ljudevit POLAK, trgovec — Nova Gradiška. nagrad v sknpnl vrednosti 1,000.000 dinarjev. Nagrade: Torino Fiat-auto za 6 oseb. Torino Fiat-auto za 4 osebo (T. 501). kompletna spalna oprava z dvema posteljama iz črešnjevega lesa, izdelek Bolhe in Ehrman, Zagreb. kompletna jedilna soba iz hrastovinc, izdelek Bolhe in Ehrman, Zagreb, kompletna pisalna soba iz hratovine, izdelek Bothe in Ehrman. Zagreb. Ehrbahr glasovir (salonski glasovir). klubna garnitura iz usnja, motorno kolo 5 IIP. velika perzijska preproga (Afganistan)., pisalni stroj Und'erwood. urejena ženska toiletna potna kovčega iz »ist^a. manjši motorni kolesi. Singer Šivalna stroja, planina. kompletni kuhinjski opravi, porcelanskih servieev za 12 oseb. gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi Shymmy ploščami, fotografičnih aparatov, velikih kovčegov za potno prtljago, velikih medenih električnih lestencev, manjših perzijskih preprog (Shirvan ali slično). , ženskih toiletnih garnitur iz kristalnega stekla, velikili gardinier iz kristalnega stekla, velikih vaz iz kristalnega stekla, velikih naslanjačev z gobelin-blagom prevlečenih velikih usnjntib ročnih kovčegov. manjših usnjatib ročnih kovčegov. zlatih ženskih zapestnih ur. moških zlatih ur. porcelanskih servieev za 6 oseb. porcelanskih servieev za črno kavo za 12 oseb novih bicikljev. stoječih električnih svetilk, ptrotskih preprog. porcelanskih servieev za črno kavo za b oseb. srebrnih doz za cigarete, moških zlatih verižic za ure. ženskih zlatih zapestnic, moških usnjatib listnic, ženskih usnjatib ridiktilov. Upoštevajoči današnje teške ekonomske razmere, vsled katerih je noro osnovan im tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način seznaniti širšo publiko z našimi prvorazrednimi parfumi, kateri so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni potreba uvoziti parfumerljo iz inozemstva, ko moremo v domovini isto doseči. V to reklamno svrho razpisujemo sledeče tekmovanje z gori navedenimi nagradami, katere so obenem najlepša božična darila. L UGANKA. Iz sledečih zlogov sestavi 4 beseda spodaj navedenega pomena: A — ta — nav — I — dam — me — Du — ri — li — A — ia — l;a —• 1. A------Pel sveta (Kontinent). 2. I-------Država olj Jadranskem morja 3. D--------Največja reka v Jugoslaviji. i. A------Prvi človek na svetu. II. POGOJI ZA TEKMOVANJE. 1. Tekmuje lahko vsak tu- in inozemec. 2. Vsak te.kmovatelj mora rešiti uganko točke I. in rešitev poslati v zaprti kuverti z rekomandiranim pismom na enega spodaj navedenih naslovov, a na kuverti mora naznačiti besedi »Nagradno tekmovanje-:. 3. V tem pismu se mora izven rešene uganke navesti krstno in rodbinsko ime in ločen naslov tekmovalca. 4. Vsak tekmovalec je obenem kupec ene steklenice parfuma našega proizvoda, raditega naj v to svrho priloži v pismu, ali pa doznači po poštni nakaznici na spodaj označeni naslov znesek Din 60.— (nikakor pa v kolekih ali znamkah). 5. V to reklamno svrho stavliamo za sedaj v promet 5 vrst prvorazrednih parfumov ia sicer: Chypre, Jocke-Club. Mou Cnprice, Prince of Wales, Ylanf;-Y]ang. Vsak tekmovalec blagovoli naznačiti, katero teh vrst naj se mu pošlje. III. SPLOŠNA DOLOČILA. a) Tekma se prične dno 20. oktobra 1024 in se zaključi 23. decembra 1924 ter morajo pisma z rešenjem in denarno pošiliatvijo najpozneje do tega termina prispeti no enega spodaj navedenih naslovov. Rešitve, katere dospejo po 23. decembru 1924, ne pridejo v poštev. b) Vsaka pravilna rešitev dobi tekočo številko, katera se tekmovalcem pošlje s steklenico parfuma. Žrebanje se vrši 24. decembra 1921 ob navzočnosti in v pisarni javnega bilježnika (notarja) Milana Mihaljinca v Zagrebu. Rezultat žrebanja se bo razglasil tekom osem dat v časopisih: razen tega se bo vsak dobitnik pismeno obvestil, dobitniki prvih desetih nagrad brzojavno. — Oni, katerih rešitev ni pravilna, ali katerih unesek Din 60.— ni prispel, ne sodelujejo pri dobitkih, vendar v kolikor je znesek Din TO.— vplačan, se bo dotičniku parfum poslal no glede na to, rdi jo uganka dobro ali slabo rešena. — Nagrade so delijo dobitnikom osem dni po žrebanju. — Natančnejša določila vsebuje načrt izvedbe tega tekmovanja, kateri jo deponiran pri javnem bilježniku (notarju) in je vsakemu na vpogled. c.) Naročene steklenice parfuma se pošljejo tekmovalcem s plačano poštnino. d) Vsak tekmovalec se izjavi sporazumnim z navedenimi pogoji. e) Pisma z rešenjem in denarne pošiljotve naj se pošiljajo na naslov: Kr. javni notar Milan Mihatjincr, Zagreli, Itica 39, ali pa na naslov firme. f) Vse nagrado so novo kupljeni prvorazredni predmeti, katerih del bo razstavljen » Zagrebu v izložbi tvrdke Bothe Ln Ehrman d. d., Ilica št. 38. Zagreb dne 19. oktobra 1924. proizvodnja parfumerije, ZAGREB — B-cesta 19 a. cenah. Naročila se sprejemajo tudi vsako dopoldne na trgu: PRVA STOJNICA OD »IMPEXA«. 6323 sasEfaraGsaMsiNBa ra/m ras ram m sn satu reklama so v »