Špansko poslanstvo v Ameriki posluje z mrzlično naglico za propagando komunizma
Washington, 19. aprila. Rev. Dr. Joseph Code, profesor na Catholic University of America je ponovno izdal manifest za ameriško javnost, v kateri je napadel poslanika španske vlade v Ameriki profesorja Fernando de los Rios.
Rev. Code je pretekli teden prišel na dan z izjavo, da je španska vlada v Ameriki potrošila $13,000,000, da dela propagando za komunizem in za namene, za katere se bori obstoječa španska vlada.
Španski poslanik dr. Fernando de les Rios je izjavo dr. Code-a ostro zanikal, toda dr. Code je sedaj prišel na dan z bolj natančnimi podatki, ki so uničevalnega pomena za španskega poslanika v Ameriki.
Rev. dr. Code je izjavil: "Jaz vstrajam pri moji trditvi, da je španski poslanik v Ameriki potrošil $15,000,000 ali več za komunistično propagando v Ameriki. Ta denar se je potrošil v svrhe, da se napelje ameriško javnost v prepričanje, da se bori obstoječa španska vlada za demokracijo.
"Moji podatki ne izvirajo od katoliških, pač pa od protestan-tovskih krogov, ki so naklonjeni obstoječi španski vladi in so torej ti podatki toliko bolj značilni. Jaz sem pripravljen na vsaki sodni j i Zed. držav podpre-
ti moje trditve z dokazi.
"V poslopju španskega poslanstva v Washingtonu je več sob napolnjenih z mimeografi, adresografi in pisalnimi stroji, ki delujejo skero noč in dan in razpošiljajo ogabno kampanjo glede, Španije v javnost.
"In kar je značilno, da se poslužuje španski poslanik v Ameriki svojega diplomatskega privilegija, ki mu dovoljuje, da razpošilja literaturo o komunizmu poštnine prosto. Računa se, da je moral ameriški narod plačati do $13,000 vrednosti za špansko komunistično propagando.
"Neki moj prijatelj je zadnje dneve pisal španskemu poslaništvu v Washington za nekaj podatkov o španski civilni vojni. Poslanstvo mu je odgovorilo in zaeno poslalo 50 komadov literature. Pošiljatev je bila brez poštnih znamk. Na vprašanje na pošti se je odgovorilo, da če bi ameriški državljan poslal enako stvar po pošti bi moral plačati $1.87 poštnine.
"Na vsaki sedniji lahko dokažem, da je španski poslanik potrošil najmanj $13,000,000 v Ameriki za propagandne svrhe. In najhujše je to, ker moramo mi kot ameriški državljani plačevati za propagando španskega poslanika."
Kongres bo odgodil zasedanje končem maja, ako sprejme več načrtov preds. Roosevelfa
Washington, 19. aprila. Predsednik Roosevelt je včeraj izjavil, da je on zadovoljen, akQ kongres preneha z zborovanjem koncem maja meseca, toda gotovi njegovi načrti morajo prej biti sprejeti.
Voditelji kongresa so se nato po daljši konferenci zedinili, da kongres preneha s svojim poslovanjem med 20. majem in 1. junijem. Natančni dan še ni določen.
* Predvsem mora kongres odobriti svoto $4,500,000,000, s katerim denarjem namerava pred-
sednik pobijati depresijo. Nadalje mora na vsak način biti sprejet proračun v svoti $5,300,000,-000.
Delavska postava glede delavskih plač in delovnih ur mora biti sprejeta še v tem zasedanju. Tako C. I. O. organizacija kot American Federation of Labor sta sedaj za dotično postavo.
Na konferenci je bil včeraj v Beli hiši tudi podpredsednik Garner, katerega so časnikarji vprašali, če se je v resnici spri s predsednikom. Podpredsednik Garner se je samo nasmejal, rekel pa ni nič.
Nocoj koncert g. Šublja
Ogenj v naselbini
Trgovec Frank Škuly, 6313 St. Clair Ave. je opazil včeraj ob 9:30 zvečer, da gori v sosednji trgovini Capitol Clothing Co., katere lastnik je neki Paul Bejrnzweig. Obvestil je ognje-gasce, ki so tri ure gasili. Iz trgovine so iznosili stotine oblek in površnikov na cesto. To priliko so izrabili mimoidoči, da so Planili po oblekah in jih urnih krač odnašali. Bernzweig pravi, da je bilo par sto oblek na ta način odnesenih. Bernzweig trdi, da ima škode do $18,000, og-ttjegasci so pa izjavili, da vsa škoda ne znese več kot $3,000.
Važna seja
V četrtek 21. aprila ima društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ Jako važno sejo v Slov. Del. Do-ttiu na Waterloo Rd. Vse članstvo naj radi važnosti gotovo Pride na sejo.
K molitvi
Vse članice podružnice št. 32
O n n
z- Z. so prošene, da pridejo k Molitvi za pokojno sestro Frances Ban, 954 E. 236th St., v sredo večer točno ob, 8. uri. — Predsednica.
22 krasnih pesmi, šest živih prizorov, korakanje in nastopi vežbalnih krožkov Slovenske ženske Zveze in mnoga druzega lepega in prijetnega za oči, uho in dušo boste imeli priliko videti in slišati nocoj, ko nam slovenski operni peveo g. Anton Šubelj Dodari koncert v S. N. Domu.
Naj še enkrat ponovimo, da je koncert pod avspicijami vežbalnih krožkov Slovenske ženske Zveze, ki bodo imele od koncerta svoj dobiček. Vi vsi veste, ki se udeležujete narodnih prireditev, kako dekleta čudovito lepo nastopajo in s svojo navzočnostjo
povečajo vsako narodno slav-nest.
Tako bo tudi nocoj večer. Do 300 deklet je pripravljenih za nastop. G. šubelj pa ima za vas 22 narodnih, umetnih in opernih točk, da jih bo prava duševna slast poslušati. In baleti, žive slike ter vse drugo!
Končno pa bo ob zaključku programa g. operni pevec Anton Šubelj pozval vse občinstvo v dvorani, da z njim zapoje nekaj kitic petih priljubljenih narodnih pesmic. Kaj enakega še nismo imeli v naši sredini. Pridite!
Pozivljemo zlasti odraslo mladino, da pride poslušat pevca šublja in da vidi kako uspešna so naša dekleta pri svojih vežbalnih krožkih. Slovenska ženska Zveza, ki je ustanovila te krežke zasluži vse priznanje!
Gcspod šubelj je poznan kot! prijatelj naše mladine, saj je ustanovljal mladinske zbore in jih tudi uspešno vodil. Od svojih prireditev je vedno rad dajal lepe svote v narodne svrhe in zato naj se mu narod tudi ozdo-ve in pride h koncertu, nocoj večer v S. N. Dom.
Politična nevihta na obzorju. Podpredsednik Garner in predsednik Roosevelt v sporu. Republikanci netijo politični ogenj
"Monkey business"
Mestna zbornica je osvojila pretekli pondeljek predlog, da se kupi za zoologični vrt 100 — opic. Ena opica velja $10.00. Vodstvo zologičnega vrta ima navado, da v jeseni proda opice po $15.00 komad, a spomladi kupi nove. To je dobra navada, kajti po zimi je težko krmiti opice in tudi obiskovalci zoolo-gičnega vrta so maloštevilni.
Znamenit govornik
Prihodnji torek 26. aprila bo govoril v "Little Theatre" v mestnem avditoriju eden najbolj prominentnih katoliških govornikov v Zedinjenih državah Rev. James M. Gillis, ki je urednik odlične katoliške revije "The Catholic World." Predmet njegovega govora bo: "Lakota in zahteva po socialni pravici." Revolta proti Martinu
Med člani delavci od avtomo-I bilske unije je nastala revolta proti sedanjemu predsedniku unije Homer Martinu. Grozi se z izredno konvencijo. V uniji sta dve stranki, katerih ena vleče s C. I. O., druga pa z A.' F. of L.
Mr. Zbašnik, glavni tajnik JSKJ, pride v Cleveland
V soboto 23. aprila pride v državo Ohio Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik J. S. K. Jednote. Sem pride po uradnih opravkih. Udeležil se bo tudi kegljaške tekme, ki se bo vršila 24. aprila v Clevelandu in po nalogu glavnega odbora bo obiskal tudi nekatera društva v državi Ohio in v zapadni Pennsylvaniji. Dne 25. aprila bo govoril ob 8. uri zvečer v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Dne 26. aprila bo ob 7. uri zvečer na seji društva sv. Martina št. 44 J. S. K. J. v Barbertonu. Dne 28. aprila bo ob 8. uri zvečer govoril v Slovenski dvorani v White Valley, Pa. Dne 29. aprila ob 7:30 zvečer bo govoril v dvorani društva sv. Alojzija št, 36 JSKJ v Conemaugh, Pa. Dne 1. maja pa govori ob 3. uri popoldne na shodu ohijske federacije JSKJ društev v S. N. Domu v Lorain, Ohio. Uradnike in člane društev, ki se nahajajo v gori navedenih naselbinah in v okolici, se vljudno prosi ,da se omenjenih sestankov v največjem številu udeležijo.
-o--
Zverine!
Dva moška sta zgodaj zjutraj včeraj odpeljala Mrs. Ano Cira-mi, 37 let staro, v njenem lastnem avtomobilu. Spotoma sta jo dvakrat posilila, nakar sta jo oropala za denar in nekje v Garfield Heights vrgla iz avtomobila, potem ko sta jo prej še pretepla. Mrs. Cirami je povedala, da je šla od doma v torek večer k neki poročeni hčeri, ki je imela zakonske neprilike. Ko se je vračala, je stopila v neko trgovino z delikatesami, da kupi meso za moža, in ko se je vrnila iz trgovine, jo je en moški čakal v avtomobilu, drugi pa pri vratih. Z revolverji sta jo prisilila, da se jima je udala. Odnesla sta ji hudi $14.50.
Pozdravi iz Pennsylvanije
Iz Turtle Creek in Church Hill, Pa., smo dobili včeraj lepo razglednico, na kateri so podpisani sledeči: John Kučič, Mildred Kress, Mrs. James Kennig, Miss Mary Kučič, družina Norman, družina Joseph Kučič, Mrs. John Kučič. Prav lepa hvala za lepe pozdrave?
50 let jezuit
Te dni je praznoval Rev. Geo. J. Pickel 50-letnico, odkar je postal jezuit. Rev. Pickel je načelnik kemičnega oddelka na John Carroll katoliški univerzi. Učenemu gospodu so bivši učenci John Carroll Univerze priredili lep večer. 150 duhovnikov, ki so vsi študirali na isti univerzi, je bilo navzočih.
Ford in Roosevelt
Washington, 19. aprila. Iz verodostojnih virov se poroča, da je Henry Ford sprejel povabilo predsednika Roosevelta, da pride v Washington 27. aprila in se pogovarja z njim glede splošnega industrijskega položaja. Prvotno se je Ford sobotav-ljal sprejeti povabilo, a se je končno podal. Jutri se odpelje Ford v Boston, kamor spremlja ženo, ki je delegatinja na neki konvenciji, nakar se odpelje v Washington.
Mestni slepar
Župan Burton je včeraj naznanil, da je odslovil od dela nekega John Abbotta, ki je bil zaposlen kot pomožni senior inženir pri mestnem oddelku za vodo in gorkoto. Preiskava je namreč odkrila, da je Abbot ponarejal in falsificiral mestne rekorde na ta način, da so kompanije, ki so mestu prodajale premog, lahko mesto sleparile s tem, da so oddajale slabši premog ali pa manjšo težo. Mesto je bilo pri tem osleparjeno za tisoče dolarjev. če je bil z Abbottom še kdo v zvezi, se še ne ve, ker se preiskava še nadaljuje.
Zbor Ilirija
Vsi starši pevskega zbora Ilirija Jr. High ste vljudno vabljeni, da se vsi brez izjeme udeležite zelo važne seje danes zvečer, ker zadnji teden nismo mogli imeti seje radi velikonočnih praznikov. Torej je nocoj ssad-nja seja pred koncertom in je treba še precej važnih zadev spraviti v red. Pridite torej vsi! — Predsednica.
Ugodni prostori
Mr. Dominik Kraševec naznanja, da bo v sredi maja odprl svoje lepe prostore v Chagrin Harbor, ki so znahi pod imenom Twilight Gardens. Naprodaj pa ima svoje sedanje gostilniške prostore z dvoranami in licenco vred.
Asesment nocoj
Tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj večer od 5. do 7. ure pobirala asesment v dvorani stare šole sv. Vida.
Baseball sezona
Včeraj je bila uradno otvorje-na baseball sezona v Clevelandu. Igral je elevelandski team napram St. Louis teamu. Navzočih je bilo do 35,000 ljudi. .Cleveland je zgubil 6:2.
V bolnišnici
V Lutheran bolnišnici na W. 25th St. in Franklin, Ave. se nahaja Charles Stare, 1223 E. 61st St. Zdravi se za poškodbami, katere je dobil v tovarni. Prijatelji ga lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št- 104.
Kitajci zopet vrgli japonsko armado nazaj
šangaj, 19. aprila. Iz glavnega vojaškega stanu kitajske armade se poroča, da so Kitajci vrgli japonsko armado nazaj za dvajset milj od Velikem kanalu. To j a že drugi občutni poraz Japoncev tekom zadnjih 24 ur. Omenjeni kanal se nahaja v južnem delu šantung province. Japonska ofenziva proti Pukow železnici je sedaj definitivno ustavljena. Nadalje se poroča iz kitajskih virov, da so Japonci zadnje čase nalašč požgali kakih 500 kitajskih vasi in mest. Prebivalstvo je zbežalo v hribe. Japonci s'0 to naredili v povračilo 2a kitajsko guerila vojskovanje. Iz japonskih virov pa se poroča, la so Japonci včeraj v bližini Nankinga porazili tri kitajske irmade.
-o-
"Melody Night"
Veliko zanimanje vlada v Clevelandu za koncert ,ki bo prirejen dne 2. maja v mestnem avditoriju in kateremu so dali naslov "Melody Night." Koncert priredi The Cleveland Press in unija godbenikov v Clevelandu. Dobiček tega koncerta gre v fond za javne koncerte, ki se bedo tekom poletne sezone vršile v Clevelandu v raznih parkih. Pri koncertu bo dirigiral godbo poznani Paul Whiteman in zaeno igra tudi simfonij ski orkester v Clevelandu. Po koncertu se vrši ogromen ples. Natančneje o tem bomo še sporočali. Seja dvora Baraga
Ker se seja dvora Baraga, Reda Katol. Borštnarjev ni vršila na pretekli veliki petek, se vrši seja v četrtek 21. aprila v navadnih prostorih. To je četrtletna seja in je članstvo vljudno vabljeno.
Dospel iz domovine
Iz Brega pri Ribnici je zadnji teden s parnikom lie de France dospel v Cleveland Alojz Šile, ki se je nastanil na 4206 St. Clair Ave. Dobrodošel v naši naselbini.
Zadušnica
V cerkvi Marije Vnebovzete se bo brala v četrtek ob 8. uri zjutraj sv. maša za pok. Joe Vinterjem ob priliki druge obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Slovenski radio program
Danes zvečer boste lahko slišali izredni slovenski radio program, ki ga bo oddajala WCLE radio postaja. Program se začne ob 6:15 in traja pol ure. Vladni stroški
Rooseveltova administracija je potrošila v prvih desetih mesecih fiskalnega leta $6,036,446,-849.
Washington, 19. aprila. Na političnem obzorju Zedinjenih držav se pripravlja nevihta kot je zlepa še, nismo imeli v naši republiki. Med podpredsednikom Garner jem in predsednikom Rcoseveltom je nastal spor, ki zna imeti težke posledice.
že zadnji teden se je poročalo, da podpredsednik Garner nerad gleda priporočila predsednika Roosevelta, ker slednji "zapravlja" narodni denar s tem, da plačuje relif in ustvarja nova javna dela.
Dočim izvajajo delavci strahovit pritisk na predsednika za javna dela, da pridejo do zaslužka, pa je Garner mnenja, da je ''zapravljanje" denarja nepotrebno in da se mora s tem prenehati.
Zadnji teden je o prepiru med predsednikom Rooseveltom in podpredsednikom Garnerjem poročala "New York Times." V Washingtonu so zanikali, da bi obstajal v resnici kak prepir med obema prvima uradnikoma dežele.
Včeraj je pa "Boston Globe" prinesla ne samo ponovno vest, da prepir Obstoji, pač pa da je veliko hujši kot ameriška javnost misli. Garner je baje zadnje
dneve govoril z raznimi voditelji v senatu in v poslanski zbornici.
V teh pogovorih je Garner strahovito udrihal po predsedniku in izjavil, da kar bo mogel on narediti, da bo naredil, da se ustavijo javna dela in razna posojila businessu, ker vse to ni druzega — kot podpiranje lenobe.
Demokrat Garner ima tozadevno dobre podpornike v republikanskih senatorjev in poslancih, ki komaj čakajo prilike, da pridejo na dan s svojimi argumenti. Podpredsednik jim je odprl pot.
Opozicija republikanske stranke\ napram Rcoseveltu sicer ni velikega pomena, toda da jet sam demokrat in podpredsednik Zedinjenih držav začel z napadi na demokrata Roosevelta, je nekaj izrednega.
Roosevelt je dejal, da dokler bo on predsednik ne bo nihče stradal, če privatne kompanije nimajo dela za delavce, ga vlada preskrbi. Roosevelt se bo tozadevne v kratkem zopet obrnil potom radia na ameriški narod, kateremu bo razjasnil v kakšnem položaju se nahaja.
Republic Sieel (o. se obrnila m sodnije, ker ne ieii bivših slrajkarjev zopet na delu
Cleveland. — Pred dvema tednoma je narodni delavski odbor odredil, da mora Republic Steel Co. zopet najeti vse one na delo, ki so lansko leto zaštrajka-li. Teh delavcev je nekako 5,000.
Kompanija pa sedaj trdi, da narodni delavski odbor nikakor ni imel pravice izdati takega povelja, da je njegova odredba neustavna. Kompanija se je obrnila na zvezno sodnijo v Phila-delphiji za odločitev.
Kompanija obenem zahteva,
da se izda proti štrajkovnemu odboru C. I. O., ki je vodil lanski štraj k, sodnijska prepoved. Štrajk pri Republic Steel Co. se je začel lansko leto 28. maja. Med štraj kar j i je bilo tudi mnogo Slovencev.
Sodnija v Philadelphiji ni od-" redila ničesar glede sodnijske prepovedi, pač pa je samo določila dan za razpravo. Odvetniki kompanije imajo na rokah tisoče tiskanih strani svojih argumentov proti vladnemu delavskemu odboru.
Prvi koncert
Svoj prvi koncert bo imelo v nedeljo večer lanskega oktobra ustanovljeno pevsko društvo "Planina" v Maple Heights. Koncert se vrši v ondotnem Slovenskem narodnemu domu. Dajte pevcem in pevkam, ki se žr-tvujejo za ohranitev naše pesmi, pogum za nadaljno delo in obstoj ter obiščite ta njih prvi koncert v največjem številu. Program prvega koncerta je v resnici zanimiv in pomemben.
Najdeno truplo
Policija preiskuje kako je našel smrt neki George Weir, ki je zaposlen pri N. Y. Central železnici in katerega truplo je bilo najdeno v neki jami na jardu N. Y. Central železnice v Collin-wdodu. Blair je bil zaposlen pri železnici 39 let in je bil poznan tudi mnogim našim Slovencem. Glava ranjkega je bila zelo razbita. Dobilf so š& njegovo uro in denar.
Skupna molitev članice društva Srca Marije (staro), so prošene, da se udeležijo skupne molitve nocoj večer ob 8. uri za pokojno sestro Frances Ban, 854 E. 236th St. V četrtek zjutraj ob 9. uri naj se pa udeležijo pogreba v cerkvi sv. Kristine.
Naš Mr. Stemberger
Eden naših najbolj marljivih zastopnikov in prijatelj, neumorni in delovni Mr. Frank Stemberger, 8613 R o s e wood Ave. bo obhajal v soboto 23. aprila 25 letnico svojega vzornega zakonskega življenja. Ob tej priliki želimo obema, očetu in materi Stemberger dobro zdravje in napredek povsod in trdno pričakujemo, da bosta m-konca obhajala tudi zlato poroko. Bog živi vso vašo spoštovano družino!
Zaroka
Dobro poznani in bivši večletni tajnik skupnih društev fare sv. Vida Mr. Rudolph Otoni-Čar, edini sin poznane družine Mr. in Mrs. Rudolph in Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., se je te dni zaročil s prijazno Miss Mary Zaje, hčerko spoštovane družine Mrs. Mary Zaje, 1133 Addison Rd. Mati ženina je dolgoletna in aktivna tajnica podružnice št. 25 S. ž. Zveze kakor tudi glavna uradnica iste. j Mladima zaročencema iskrene čestitke ob zaroki!
Blair resigniral
F. H. Blair, bivši državni superintendent bank v državi Ohio in zadnja leta vodja vladnega FHA urada je resigniral.
AMERIŠKftTlfDOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^ ^	SLOVENIAN MORNING
i	- IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO'. 92	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 20, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
v i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
"117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __ _ Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
7,a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
>83	No. 92, Wed., April 20, 1938
Demokracija in diktatorstvo.
V Rusiji vodijo komunisti kontrolo zadnjih dvajset let. To je že precej dolga življenska doba. Začetkom vlade so ■oroslavljali prihod komunizma kot največjega odrešenika delavskega naroda, toda danes stoji komunizem pred svetom kot zločinec kot ajvečji hinavec, demagog, kot uničevalec sleherne zdrave ijenske sile. Ali se čudite, da je Rusija danes dežela,! jerizvršenih največ samomorov, kjer izmed j,000 ljudi ;(vq vsako leto troje oseb prostovoljno v smrt radi neznosnih razmer, ki prevladujejo v Rusiji pod komunizmom. Mnogi govore: raje si sam končam življenje hitro, ;<ot da bi Čakal, da me zapro, me nečloveško mučijo dolge mesece in končno obglavijo.
Stalin se je iznebil vseh svojih tekmecev, ki niso bili tako nasilni kot je on sam. Stalin vodi današnjo Rusijo iz ko-nunizma v fašizem, toda pridržal bo vso satansko zlobo komunizma.
Tekom zadnjih dvajsetih let svet v Rusiji ni samo zrl absolutno unčienje osebne svobode, pač pa tudi nasilno prizadevanje, da se odpravi iz src in duš ljudi Boga in vero. Kajti Bog, kot največji ljubitelj resnice, je nasproten lažni-kom, hinavcem in krvnikom, ki paradirajo okoli z medom v ustih, a s strupenim sovraštvom v srcih. Sicer je pa to naravno, kajti komunizem ne izvira od belega plemena, pač pa je orientalski po svojem izvoru. Komunizem prihaja iz ar-naičnih časov Kitajske, Japonske in drugih starodavnih fevdalnih držav Azije, kjer je bil narod od nekdaj največji suženj, a poganski despot se je smatral za božjega poslanca. Da, poganski! Tak je Stalin in taki so bili pred njim vsi, pa naj so bila njih imena Kublaj Kan, Dalaj Lama, Neron, Dioklecian ali drugi krvniki človeškega rodu.
Kaj je danes usoda ruskega delavca pod komunizmom. Mnogo slabša je kot pa usoda zadnjega sužnja kjerkoli na svetu. Družinsko življenje v Rusiji je odpravljeno, strah in groza vlada v srcih Rusov, teh naših slovanskih bratov, katerim gospodarijo danes poganski židje ali pa Armenci in enaki pogani. Če se je posrečilo kakemu pravemu slovanskemu Rusu priti pod komunizmom na površje, ga je takoj dohitela krvnikova roka Stalina, ga zadavila in kazala njegovo truplo kot strašilo ostali množici. 1650 najbolj promi-nentnih Rusov, znanstvenikov, zdravnikov, profesorjev, je samo lansko leto padlo pod krvnikovo roko in mečem.
In iz komunizma je nastala izrod — fašizem in nacizem. Slednja dva sta bolj nacionalistična, toda glede svobode, glede bogotajstva, glede ljudskih pravic sta prava brata židovskega komunizma. Niti Hitler, niti Stalin niti Mussolini in ostali diktatorji niso nikdar dobili1 mandata od naroda, da vladajo narodu. Vlado so si s silo vzeli sami in držijo se na površju s silo in terorističnim nasiljem.
» Pripoveduje sloveči ameriški znanstvenik dr. Anderson: Mudil sem se v Rusiji in skrivej opazoval1 usodo delavca. Za prehrano dobi na teden toliko kot približno ameriški delavec na relifu v enem dnevu. Njegovo bivališče* ni stanovanje, pač pa bszhica. Da, so delavski klubi, dvorane, gledališča v Rusiji, toda dostop imajo le pravi člani komunistične stranke in teh je tamo omejeno število, drugim je vstop zabranjen, ker — jim ne zaupajo. V Rusiji se namreč eden druzega boji, da ga ne izda in ga ne obesi ob prvi priliki za olotom . . .
Bodimo torej hvaležni, da ne živimo v enakih razmerah,, bodimo hvaležni, da imamo vero v srcu, ki nam pripoveduje, da je življenje kratko in da po poštenem življenju pride pošteno plačilo. Bodimo hvaležni, da živimo pod ameriško zvezdnato z-u-tsvo. ki nam garantira svobodo govora, ;zražan i - ^rofTiS.vpw in kritike, česar ne morete nikdar dobiti v d\ :•/•'•-'-b M otorjev, pa naj se nazivljejo fašisti, nacij-ti ali komunisti. Končnb so vsi skupaj največji nasprotnici napredd::, zboljšanja razmer in svobodnega življenja.
Kaj pravile!
Na štajarskem zlasti v Mariboru, je živelo in imelo lepe službe precej avstrijskih podanikov, ki so bi li večina židovskega po-koljenja. Zdaj, ko je postala Avstrija nemška kolonija, bi pa ti Avstrijci v Jugoslaviji naenkrat silno radi postali jugoslovanski državljani, ker imajo strah pred Hitlerjem. Poprej niso hoteli vzeti jugoslovanskega državljanstva, dasi so več let živeli v Jugoslaviji in dobro zaslužili. Pa jim kot tujezemcem ni bilo treba k rojakom, niti davkov niso plačevali. A zdaj pa poje druga pe-em. Jugoslavija naj bi zdaj to upoštevala in jim vrnila milo za drago.
» # »
Kaj bi vi rekli, farmarji, ali konj voz, vleče ali ga rine? No, učenjaki so ugotovili, da konj voz rine in ne vleče, ker se v komat upira, če bi imel voz privezan za rep, bi pa voz vlekel. S tem so torej učenjaki rešili farmarsko vprašanje. Ampak zdaj' bo narobe tudi tista pesem, ki poje: Konjički škrebljajo, ki vozijo težko.. .
Za Micko je vse pripravljeno
Cleveland (Newburg), O.— Vse je pripravljeno. Igralci so dobro izvežbani. Vstopnice so razprodane. Ljudje pa komaj čakajo četrtka po veliki noči. No, končno je tudi postni čas minil in ž njim velika noč. Jutri večer se zbere vse, kar leze in gre v SND na 80. cesti. Vsi hočemo biti navzoči, da vidimo, če je res Micki tako potreba moža. Seveda ga jej pa ne samo Micki, tudi marsikateri drugi. Pa o tem jaz.nimam pravice ne govoriti ne pisati. Kdor ima pa pravico govoriti o tem, da je še kateri drugi treba moža, pa naj govori ir piše, jaz ne bom. Samo to še zapišem, da je še veliko vstop-nic na razpolago in veliko prostora v dvorani za vsa tiste kateri še niste vstopnic kupil naprej. Za Vse rezervirane sedeže bo prostor določen. Ze nižjo ceno vstopnic pa, kdoi bo prišel prej, bo v ospredji sedel. Kdor pa bo prišel zadnji, pa ne bodo reditelji krivi, ako bo bolj zadej.
Pa saj bomo Martinu Raka-rju naročili, da naj glasno go vorijo. Prosil bi naše gospodinje, da naj se požurijo z večerjo, da ne bo kdo rekel, dž je radi večerje zamudil igro Micki je treba moža.
Vsem pa kličem: na vesele svidenje ob 7:30 zvečer v SNE na 80. cesti jutri večer. Pozdrav vsem skupaj.
J. Resnik. -o—--
Praznovanje druge obletnice
Warrensville, O. — Naselbina Warrensville je znana mar sikateremu Slovencu v držav Ohio. Saj je v našem okraju sanatorij za jetično bolne. Zal da tudi med nami Slovenci je ta morilka človeškega rodi globoko ukoreninjena. Poleg dobrodelnega zavoda je pa š( ene poslopje, v katerem kršilci postav delajo pokoro za svoje prestopke.
Pa ne samo to, tudi stara slovenska naselbina je v tako zvanem Randall, O. Veliko ljudi ve za Randall, saj je bilo že veliko piknikov pri nas. Ne vt pa morda kdo, da poleg drugih društev, imamo tudi podružnico Slovenske ženske zveze in sicer št. 73. Ni še stan naša podružnica, obstoji komaj dve leti. Vendar pa ini£ prvenstvo v naši Zvezi. Saj se vse slovenske žene in deklet? v okolici tudi članice naše podružnice. Ko bi v vsaki sloven ski naselbini bile zene in dekleta tako agilne kot so pri nas bi ne bilo več moči dobiti no vih članic, zatei ne, ker bi bih žc vse članice Slovenske žen ske zveze. Število vseh članu pri SŽZ bi pa gotovo presega lo nad 50,000. Tako bi tudi moralo biti.
Rekla sem, da naše društvo obstoji dve leti. Res, dne 5 aprila je bilo dve leti, odkai je bila ustanovljena naša podružnica. Ker je bil ta dan še v postnem času, smo preložile praznovanje druge obletnice na Belo nedeljo, to je na dan 24. aprila. Praznovale pa bomo drugo obletnico tako. Zjutraj ob 7:30 imamo skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Lovrenca. Prav prijazno prosim članice podružnice št. 73 SZZ, da pridete. Zbiramo se ob 7:15 na šolskem prostoru, ob 7:30 odkorakamo v cerkev k sv. maši in skupno pristopimo k mizi Gospodovi. S tem se pokažemo, da tudi v naših srcih je čut žive vere v Boga Stvarnika. Nič se ne sramujmo, le po-
nosne bodimo, da imamo najdražji zaklad, to je prepričanje in vero v katoliško smisel in v izveličanje naše neum-rjoče duše.
Popoldne ob dveh se pa zberemo vse skupaj v "The Red Schoolhouse." Tam se bomo nekoliko pogovorile, imele nekaj telesnih dobrot in se bomo medsebojno prav dobro zabavale. Povedale bomo tudi, če ima katera hčer, ki bo v bližnji bodočnosti stara 16 let, da naj pristopi v našo podružnico. Naše geslo bo: kjer je dobro in prav, da je mati, tam naj bo tudi hči. Tako bomo dajale lep zgled tudi podružnicam večjih naselbin.
Torej vse žene in dekleta od podružnice št. 73 SŽZ v nedeljo 24. aprila stopimo skupaj zjutraj pri sv. maši in sv. obhajilu, popoldne pa na sestanku v gori imenovanih prostorih. Pozdrav vsem članicam Slov. ženske zveze v državi Ohio in po vsej Ameriki. Pozdrav tudi vsem možem in fantom, vsem čitateljem lista Ameriške Domovine in vsem kličem: veselo pomlad! Saj velika noč bo že minula, ko boste brali te vrstice iz Warrensville.
Alojzija Turk, blagajničarka
NAŠE PRIREDITVE
Napovedano je še nekaj prireditev, ki spadajo k zimski sezoni v dvorani, pri tem se pa že pripravlja za vsakovrstne zabave v prosti naravi. Da je bila zimska sezona s prireditvami precej bogata, smo opazili v naših lokalnih listih. Od nedelje do nedelje je bilo napovedano kar po pet in še celo več raznoličnih veselic, vsaka je po reklami obetala biti boljša; kako pa je v resnici izpa-la, pa z malo izjemo nič ne vemo; po dovršenem' programu je padlo vse skupaj v večno pozabljivost. Kaj je temu vzrok? Ali res ni zmožnih oseb, da bi prireditve ocenjevale, ali se mogoče bojijo zamere? Po mojem bi bila prireditev, pc sebno kulturna prireditev zaključena šele takrat, ko narod v časopisih čita o izidu prireditve, mislim, da to bi bi-,la največja reklama za posetc veselic. O'cene ali kritike kakor jih imenujemo, je res že samo na sebi kritično delo. Posebno še, če se zahteva same pohvale, kar rodi potuho. Pri tem. ko ima diletant ali pevec priliko povspeti se do mojstra v svoji karijeri, pa ne pusti, da se. mu pove, kakšni in kje so njegovi pogreški. Za to, rad ostane tarr\, kjer je začel. Res ia so okusi kritikov različnih predsodkov; enemu se dopade nekaj, kar bo drugi grajal, za-,o je potrebno, da ocenjuje prireditev oseba, kateri je znana snov, da boš pošteno sodil v oceni šele takrat, če uganeš avtorjevo misel v skladbi.
V tej sezoni smo imeti med saboj umetnika pevca, kateremu nismo mogli drugega, kakor dati priznanje. V pesmih, katere so mi poznane, sem opazil, da se v tempu ni strogo ravnal po predpisu skladatelja, kar se mi je dopadlo. Koga bomo v takem slučaju kritizirali, pevca ali skladatelja? To seveda je le redek slučaj, kar pri domačih pevskih zborih ali' diletantih iger, s kritiko le koristimo, če je zdrava kritika. Pri vsem pa, kar je uva-ževanja vredno, če samo vabimo na naše veselice, Slovenci v drugih naselbinah nič ne vedo o nas, če pa prinašamo ocene veselic, pa ne le v Ameriki, povsod kjer živi naš narod vedo, da je slovenski narod kulturni narod v Clevelandu.
Za prihodnjo ali belo nedeljo imamo lepo število napovedanih kulturnih prireditev. Eni ali drugi ugibajo, če bodo vse te prireditve dobro obiskane? Res, na vse načine je dosti izgovorov: Lepo vreme izvabi ljudi v naravo ali morda je preveč veselic na en dan. Slabi časi so, ker ljudje ne delajo, malomarnost se tem izgo-voram rada pridruži: a, kaj mi hoče koncert, saj sem že tega pevca ali pevko slišal kako poje. Pa vse to ne drži! Pri 60 tisoč Slovencev, kakor se j štejemo da nas je v Clevelan-i du, se brez vsakega pogreška lahko priglasi, štiri do pet tisoč oseb, da posetijo nedeljske prireditve, pa bodo dvorane ' polne. Samo dobre volje je tre-j ba, posebno še, če se zaveda-: mo, da je narodna dolžnost | podpirati kulturo iz več raz-I logov. Narod v tujini bo ži-' vel samo toliko časa, dokler bo gojil svojo kulturo. Drugič pa, ne smemo biti sebični. Če smo v toliko predrzni, da izrabljamo naše talente v svojo korist, nas veže dolžnost, da
te ljudi kolikor je v naši moči, tudi podpiramo, da jim damo pogum za njih in našo bodočnost! Zato vsi, kateri zmorete za vstopnine, v nedeljo na koncert!
P. Kogoj.
-o-
Poslednji mož
V dobi, ko so bila slovenska dramska društva še aktivna, je bil neodpustljiv greh ali vsaj javen škandal, ako je kako pocU porno društvo priredilo igro, ker splošno mnenje je prevladovalo takrat, da podporna društva niso poklicana za to.
Ker živimo v dobi, ki stoletne monarhije spreminjajo mejo ter oblike vlad, ni prav nič čudnega, akc se spreminja tudi naša kulturna aktivnost. Ker so se začela zanimati za dramatiko druga društva, se je tudi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ pridružilo tej ideji. Kar zamorejo druga društva, tudi za društvo sv. Jožefa ne bo pretežko. Saj med skoro 900 člani se gotovo dobi nekaj igralcev, vsaj človek bi sodil tako.
Za prvo igro se je zavzel društveni odbor in voditelj ter voditeljice kadetinj, da nam podajo prav mično predstavo "Poslednji mož." Igra je nekoliko sorodna "Micki je treba moža," le s* to izjemo, da ga je Micka dobila in z veliko mu j o ter nekoliko radi usmiljenja od strani Matevža se je še Urša obesila Matevžu na vrat. V igri "Poslednji mož" bodo pa kar štirje zaljubljeni pari nastopili, dve zaroki se bosta slavili, kar se ne zgodi v vsaki igri in ne vsak dan.
Igra "Poslednji mož" je prav poučna in uprav za današnje čase, ko ne vemo, kako bi ravnali z našo mladino. Mladina je v vseh časih delala sive lase starejšim. Oh, ta mladina, kaj vse se zmisli .poreče ta ali oni. Prav tpJko se boste izrazili, ako boste posetili to igro. Osobito za člane društva sv. Jožefa j"e priporočljivo, da posetimo igro, saj se gre za prospeh naše mladine, naših kadetov, ki vzbujajo tako pozornost, kadar nastopijo. Ves čisti dobiček od igre se bo porabil za uniforme kadetov. Za nastop 15. maja v Jugoslovanskem kulturnem vrtu bodo kadeti imeli že uniforme. Stale bodo nekaj manj kot $400.00.
Odbor se je potrudil kot se vedno, da bi bila igra uspešna. Ako članstvo odobrava delovanje društvenega odbora, potem naj poseti igro polnoštevilno. Cena vstopnicam je 50 centov. Začetek igre ob 7:30 zvečer v zgornji dvorani. Igrala bo Bam-bičeva godba, katero slišimo na slovenskih radio programih. Igra se vrši na Belo nedeljo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
XYZ.
P. S. Zapisnikar se moti, ako misli, da ga zasleduje nesreča. Izmed 900 članov je bil samo on tako srečen, da je bilo njegovo ime pozvano. Kaj to pomeni, vede le tisti, ki zaman čakajo in iščejo sreče. Drugi se hvalijo z dolarčki, a mi se pa že s tremi desetaki in še dva dolarja povrhu. Kdo bo na prihodnji seji tako vznemirjen kot je bil na de-cemberski naš zapisnikar? Seja se vrši v četrtek 21. aprila ob navadnem času.
To in ono iz Maple Heights
Sedaj ko je prišla tako zaže-ljena pomlad ,je postalo zopet prav živahno v naši naselbini. Kamor se ozreš ob večerih, vidiš kako eden ali drugi dela po vrtu ali okrog hiše, da bo več koristi od tiste! žemljice, ki jo imamo.
Kako različno je življenje v velemestu ali pa v mali naselbini, ve samo tisti, ki ima skušnje. V Clevelandu sem stanoval 7 let, pa se še s sosedom nismo dobro poznali, tu v mali naselbini pa ie ravno tako kot v majhni vasi v starem kraju, vsi se poznamo med seboj kot bi vedno skupaj živeli. Tudi kadar pride kak nov naseljenec se prav hitro udomači, tako da ni nobenemu žal, da je prišel v Maple Heights.
Kot sem že omenil vsak dela okrog svojega doma, vsi skupaj pa tudi delamo okrog našega doma, Slovenskega narodnega doma. Vrt bo v kratkem prav lepo urejen, spredaj pred poslopjem so posajene 3 prave staro krajske breze, po vrtu pa je posajenih 12 javorjev (maples), ki bodo v par letih že nam delali senco. Prav sedaj se tudi gradi prostor za balincanje, ki bo prav lepo urejen, da bodo vsi ba-tincarji zadovoljni. Zadnji teden smo tudi dobili nov zastor za oder narodnega doma, sedaj je vse pripravljeno za številne prireditve, ki bodo v kratkem.
Naj začnem kar od kraja. Prvo veselico bodo imele dekleta, ki pripadajo Sorelle Club-u, to so same tukaj šne slovenska dekleta, ki so * tudi že delale za naš dom. Veselico imajo v soboto 23. aprila. Takoj drugi dan, v nedeljo zvečer 24. aprila, pa priredi svoj prvi koncert novo ustanovljeno pevsko društvo Planina. Za ta koncert je prav ve-iko zanimanje, in kot je raz-/idno iz pevskih vaj, so se v tem 'eratkem času tudi prav dobro mučili.
V soboto večer 7. maja, pa priredijo prav zabavno veselico s plesom žene od Gospodinjskega kluba, ki je odsek S. N. D. Ta večer bo igral v naši dvora-li Eddie Simms. Da se je za.ta večer dobilo Simsa, je najbrž kriv Jože Pograjc, ki je že večkrat pisal kako popularna je ta ?odba, zato so žene sklenile, da ^e jih preiskusi tudi v naši dvorani, da jim ne bo treba na St. Clair hodit.
Zadnja, toda -najbolj pomembna prireditev v tej sezoni pa bo 29. maja. Ta dan priredi mladinski pevski zbor Kraljički svoj prvi koncert. Tudi mladina se prav dobro vežba v petju pod spretnim vodstvom našega pesnika g. Zormana. Koncert bodo imeli ob treh popoldne, zvečer pa bo ples.
Cenjeno občinstvo je prošeno, da se gori omenjene datume naših prireditev zapomni, ter nas pesetite v obilnem številu.
Za napredek Maple Heights-a Anton Perušek.
zdravnik dr. Skulj, ki ji je nudil prvo pomoč. Bratu Francetu, ki je tudi dobil nekoliko manjših prask, pa so nudile prvo pomoč čč. sestre v Št. Rupertu.
—Nedavno se je zgodila na postaji Brežice huda nesreča, katere žrtev je postal 19-letni Karel Kraševec iz Dolgega Gradišča v občini št. Jernej. Tovorni vlak ga je povozil in mu zdrobil desno nogo pod kolenom. Kraševec se je pripeljal iz Kamnika z vlakom, ki pride v Brežice ob pol 10. zvečer. Iz Brežic se je hotel odpeljati v Št. Jernej. Prišel je kupovat vola za gospodarja, pri katerem služi v Kamniku. V Brežicah je na postaji pomotoma izstopil iz železniškega voza na nasprotni strani postaje. Baje so bila vrata pri železniškem vozu na nasprotni strani odprta in ker je izstopilo iz voza še več potnikov, je izstopil tudi on, kar je pa imelo zanj zle posledice. Na nasprotni strani je stal na prvem tiru tovorni vlak, ki je takoj po prihodu osebnega vlaka odpeljal proti Vidmu. Ko je Kraševec izstopil, se je tovorni vlak že premaknil. Kraševcu je na stopnicah osebnega voza spodrsnilo, najbrž zaradi teme. Pri tem je padel pod tovorni vlak, čigar kolesa so šla čez desno nogo. Ponesrečenca so uslužbenci postaje po odhodu obeh vlakov našli med tiri in ga odpeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so mu morali takoj odrezati desno nogo pod kolenom.
IZ PRIMORJA
—Trimesečni tečaj za sirar-je. Na mlekarski šoli v Tolminu se bo v kratkem pričel peti trimesečni tečaj za sirar-stvo. Določen je za kmečke sinove s kobariškega in idrijskega okrožja, z Banjške planote in Baske doline. Sredstva za tečaj in pa prehrano gojencev dasta dežela in tolminska občina. Za povzdig sirarstva na Tolminskem so taki tečaji odličnega pomena, saj je tolminski sir zaradi svoje kakovosti in okusa na glasu še iz predvojne dobe. Ce bo tečaj praktičen, strogo strokoven in prikrojen domačim potrebam in razmeram, uspeh ne bo izostal in bodo mlekarne gotovo rade zbeljšale izdelavo sira po novejših načelih in kupčijskih vidikih.
—Vitovlje nad Šempasom. Pred dnevi je pogorelo tukajšnjemu posestniku Francu Ma-rinčiču gospodarsko poslopje s 150 q sena in mnogo druge krme; kmetijsko orodje in živino so rešili. Sreča v nesreči je bila, da je gorelo podnevi in so ljudje ogenj laže ukrotili in omejili.
Če verjamete al' pa ne
SZ DOMOVINE
—Brana prebila dekletu lobanjo. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem poročajo: Terezija Golob, posestnikova hči iz Drage, in njen brat France sta z voli branala njivo. Kar naenkrat sta se oba vola splašila. Terezija, hoteč ustaviti in preteči vola, je padla pri tem pod brano, katera ji je prebila lobanjo. Klican je bil takoj mokronoški
Starejši in mlajši gospod sta sedela na vlaku v posebnem ku-peju. In molčala, kakopak, saj se nista poznala. Mlajši je prekinil molk. proseč starejšega gospoda, naj pove, koliko je ura. Starejši je nevoljen pogledal izza svojega časopisa ter rekel:
"Jaz naj vam povem, koliko je ura, da bi vi tako dobili vzrok, da bi začeli z menoj razgovor. Če bi se dobro razumela in bi morda celo drug drugemu ugajala, bi me morda na koncu vi Še utegnili povabiti na čašo piva, preden se razideva. če pa bi me že vi povabili, bi potem tudi jaz moral vas povabiti. Nato bi morala še skupaj večerjati. In P°" tem bi me seveda vi še prišli domov obiskat in bi me vedno pogosteje obiskovali, dokler ne bi nekega dne zasnubili moje edine hčerke. In čemu, vraga namala-nega, naj bi jaž v zakon dajal svojo edino hčerko možu, ki niti svoje ure nima, vas vprašam."
JOŽ.; GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
:	zxtu
KRIŽEM PO JUTROVEM
P* MBik« UrirmU« K. M»y»
"Od mišnice —V' je vprašal Mubarek. "So dobili mišnico?" "Seveda!" je kimal davkar. "Kdo pa si je tisto izmislil?" "Jaz! Domenila sva se s Ha-bulamom, ko sem mu prišel, liapovedat tujce. Pomešal bi jim jo naj v jajčnik, dobili bi ga naj za večerjo."
"In si to tudi res storil?" se je obrnil Mubarek k dičnemu tovarišu in vojnemu dobavitelju.
"Seveda sem tako storil." "Pa jim nisi dal premalo mišnice — ?"
"O', tri polna prgišča! Dovolj za deset takih ljudi!"
"No, potem pa so itak že poginili —! Cemu pa še kujemo ttove načrte? Zadeva je v redu in lahko se koj —."
"Le počasi!" je pravil Ha-bulam. "Strup jim namreč vob-Če ni škodoval."
Mubarek je bil razočaran. "Ne —?"
"Jajčnika vobče niso jedli." "A tako —! Mislil sem že, da mu je spet pomagalo tisto njegovo uročno oko."
"Saj mu je tudi! Opazil je, da je jačnik zastrupljen."
"To ni mogoče —? Bi le rad vedel, kaj je temu džauru vobče še nemogoče!"
"Ampak," je poizvedoval Mubarek, "Frank te je gotovo nemudoma poklical na odgovor radi zastrupljene jedi '—?"
"Seveda! Pa še kako je nastopil! Pomislite, k meni je prišel in še z vsemi svojimi spremljevalci vred in mi prinesel jajčnik kazat! In s svojo ljubeznivo porogljivostjo je pravil, da moram deliti z njim večerjo pa me je povabil, haj si vzamem kos jajčnika!" "O —!"
"Seveda! In povrh je še zahteval, da moram jajčnik jesti pred njegovimi očmi —! In obložil ga je z mrtvimi vrabci!"
"Z mrtvimi vrabci — ?" so se Čudili.
"Da bi se namreč prepričal, ali je res strup v jedi, je vrgel nekaj drobtin vrabcem. Vrabci so seveda koj poginili." "O Allah —!"
"Povrh in na nesrečo je pojedel kos jajčnika tudi Janko in bo najbrž umrl."
"Ni ga škoda!" je zlobno pripomnil Humun.
Nevoljno se je obregnil Ha-bulam:
"Mar zato, ker je tvoj tekmec pri lepi Anki—? Pomisli, kaj bo, če pride stvar v javnost -—! Preiskali bodo Jankota in našli, da je umrl od mišnice! Še radi zastrupljenja me zaprejo!"
In podrobno je pripovedoval še enkrat ves dogodek pa pristavil :
"Pred sodnijo nočem priti! Jajčnik sem z vrabci vred sež-gal. Nihče mi ne more dokazati, da je bila kaka jed zastrupljena." "Janko bo dokazal!" "On —? Že mogoče. Pa poskrbel bom, da bo molčal. Sicer pa — kdo ve, kaj je po-nžil! Tako bom rekel. Sam da 8em jedel jajčnik pa mi ni' škodoval."
"Ali bodo dobili tujci drugo večerjo?"
"Da. Vsaj ponuditi jim jo ^oram."
"Boš spet primešal mišnice?"
"Kaj ti na misel prihaja —! Da jo spet najde tisti Frank s svojim uročnim očesom —!
obdolži zastrupljenja ill spravi v ječo —!
Ne, pošteno, dobro in obilno večerjo dobijo, kot da so moji Najboljši prijatelji."
"In prav boš storil tako, menim!" je pravil Mubarek. 'Tvoja gostoljubnost jih bo zalotila, razpršila njihove dvo-1116 in sume, prepričani bodo,
da so varni pri tebi, in naše delo bo lahko.
Torej kar moč sijajno jih pogosti! Saj lahko nekaj žrtvuješ! Malenkost bo v primeri z neizmernim dobičkom, ki ti ga je prinesla naša zveza in ti ga bo še prinesla!"
"Neizmeren dobiček da mi je prinesla —? Cuj, govoriš, kot da bi bil že kar milijone zaslužil —! Tisti dobiček, ki mi ga nudite, je majhen v primeri z nevarnostjo, v katero se podajam, ker sem vaš pri-ganjač!" "Oho —!"
"Da! Le kar na nocojšnji slučaj mislite! Ce ubijemo tele štiri ljudi in če se razzve, da so izginili pri meni, je dja-no z menoj! Preiskavo dobim v hišo in ves moj vpliv mi nič ne bo pomagal. Izgubljen bi bil!
Vi pa odjezdite, nihče vas ne more prijeti! Nimate domovine, nimate posestva! Jaz pa pobegniti ne morem, vse bi izgubil, kar imam.
Tak je tisti neizmerni dobiček!"
"Se moraš pač stvari pametno lotiti!" je godel Mubarek. "Sledu ne sme ostati o prokle-tih tujcih!"
"Seveda! Pa kako naj iTare-dim —? Kam bi jih djal?" Srdito je pravil Mubarek: "Na drobne kosce jih razse-kajte in vrzite v ribnik ščukam! Orožje, konje in obleko in kar še imajo, tisto bomo že sami spravili na varno."
"In ščuke naj jaz pojem—?" je vprašal Habulam ter raz-krecil vseh deset prstov. "Mi na misel ne bo prišlo!"
"Saj ni treba! Ribe lahko prodaš v Skoplje!
Pohiteti moramo! Pred zoro moramo opraviti. Pa brez ropota in šundt-a. Niti streljati ne smemo."
In nato so se na dolgo in široko posvetovali, kako nas bodo najlepše napadli, zadavili in ubili ter spravili v stran.
Končno so si bili edini. Načrt je bil prav tak, kakor sem slutil, ko sem ogledoval stolp.
Splezali bi ponoči po lestvi na galerijo, z nje na ploščad, odprli loputo in zlezli po stopnicah k nam v pritličje. Spali bi seve, planili bi nad nas ter nas vse hkrati podavili.
"Kaj pa, če bodo bedeli?" je menil eden.
"Ne verjamem!" je pravil I-Iabulam. "Cemu bi naj bedeli — ? Vrata in oknice bodo zaprli in zadelali in da bi kdo prišel po stopnicah, na to niti mislili ne bodo.
Sicer pa — saj se lahko prepričamo, ali bedijo!" "Kako?"
"Prisluškovali bomo pri oknih. Pa prepričan sem, da bodo spali. Posebej, ker bodo v trdi temi."
"Saj si jim vendar dal luč!" "Da. Pa olja le za eno uro. O polnoči bo luč gotovo ugasnila."
"Ali škripajo stopnice?" se je bal Barud el-Amazat.
"Ne. Karnenite so. Stare so že sicer in nekoliko razpadle, pa ni se nam bati, da bi zaropotale."
"Kaka smola, če bi s stopnicami vred ropotali v pritličje —! Zbudili bi se pa planili po nas!"
"Ni se ti treba bati tega! Sicer pa vzamemo luč s seboj, posvetili bomo po stopnicah, preden stopimo po njih:"
"Da nas lopovi zapazijo, kaj ?"
"Ne! Saj ima stolp troje nadstropij, luč ne more prodreti v pritličje. Preden stopimo na zadnje stopnice, pustimo luč v prvem nadstropju ali pa jo upihnemo ter jo prižgemo šele, ko smo opravili."
Pod kaznijo izobčenja pa je prepovedano vzeti kako košči-co, ali pa odtrgati košček prsti s sten katakomb. 'Ta stroga odredba je zelo pametna in na mestu, kajti ako bi ne bilo tako odločno prepovedano, to bi ljudje v preveliki gorečnosti vse pobrali iz katakomb, ter jih tako poškodovali, da bi sploh iz-gub;le prvotno obliko, kajti ljudi pride v katakombe vedno dosti od vseh krajev sveta.
Ogledali smo si kapelice sv. Zakramentov, ki so tako preproste, da revne, toda zelo imenitne, kajti tu so se shajali prvi kristjani k službi božji. Tu smo si ogledali slike, ki so iz prvih stoletij krščanstva in sicer največ iz tretjega stoletja, ko je bilo tako hudo preganjanje kristjanov. Kljub temu, da so slike tako stare, pa so mestoma še dokaj dobro ohranjene, tako, da se more še dobro razločiti in videti njih globoki pomen, v katerih se vidi velika in živa vera prvih kristjanov v božje skrivnosti sv. Zakramentov, ter temeljne resnice sv. vere.
Tu se vidi Mojzesa, ki udari s palico po skali, da priteče voda iz nje. Značilno pri tej sliki je, da ima ta Mojzes Petrovo glavo, kar znači, da je Peter Mojzes Novega zakona. Na njegov udarec priteče iz skale voda, v kateri se človek pri sv. krstu očisti izvirnega greha. Tu je potem tudi naslikano, ko v tej vodi nekdo nekoga krščuje. Zopet drugje je naslikan prizor v Betsajdi, ko Jezus ozdravi 38-letnega bolnika v čudežni kopeli Betsajde. Tako se v preprostih, pa v globoko pomenljivih slikah kažejo skrivnosti sv. krsta in pa sv. pokore, ko se
res.
Zdi se, da je Bog baš za naše čase poskrbel, da so se odkrile že davno pozabljene in zasute katakombe, ki živo pričajo kristjanom sedanjega časa o veri prvih kristjanov. Dolgo se ni vedelo zanje. Po preganjanju kristjanov, ko je preganjana Cerkev zmagoslavno izšla iz katakomb, so romali vanje razni romarji, da počaste grobove svetih mučencev. V katakombe so vdirali tudi razni divji narodi, ki so večkrat prihrumeli v Rim ter pustošili katakombe, misleč, da bodo tam dobili kake bogate zaklade. Ob takih prilikah so poškodovali grobove, razbili nagrobne plošče in se še danes vidi po katakombah to barbarsko početje. Da papeži odvarujejo ostanke sv. mučencev pred oskrunjenjem, so jih dali prenesti v razne rimske cerkve, a na katakombe pa se je počasi kar pozabilo, se vhode zasulo in zabrisalo sled vanje.
(Dalje prihodnjič.) --o-
20,000 lojalistov v pasti nacionalistov
Hendaye, Francija, 19. aprila. čete generala Franca so sinoči zasedle predmestja mesta Tortosa, za katero mesto se vrši že en teden silen boj. 20,000 španskih vladnih vojakov in med njimi tudi znana mednarodna brigada, je prišlo pri reki Ebri v past. Bolj zgorej na severu so nacionalisti zasedli važno postojanko Cberto. Iz Salaman-ce se nadalje poroča, da so nacionalisti včeraj potopili eno bojno ladjo lojalistov in štiri težko poškodovali. "Zrakoplovci generala Franca so vrgli 80 ton bomb na pomorsko postojanko lojalistov v Gartageni. Brzojavke iz Barcelone potrjujejo, da se nahaja mesto Tortosa pred padcem in da je bilo zajetih več tisoč vladnih vojakov.
človeška duša očisti v teh skrivnostnih kopelih teh dveh zakramentov. Potem se vidi sliko Dobrega Pastirja z ovco na rami, krog Njega so pa druge ovce. To se tudi tako lepo nanaša na zakrament sv. pokore, do Dobri Pastir išče izgubljeno ovco, dokler je ne .najde.
Zopet drugje se vidi nekoga, ki ribe lovi. To se predvsem nanaša na sv. Petra, ki po Jezusovem naročilu ljudi lovi, ter jih v sv. zakramentih pridobiva za Kristusovo cerkev. Potem so slike, ki se nanašajo na presveto Evharistijo, na sv. obhajilo, zadnjo večerjo, čudežno po-množenje kruhov, skrivnostna riba s košem kruhov na hrbtu. Riba je pri prvih kristjanih po-menjala Kristusa. Zato se na več krajih v katakombah vidi ribo.
Neka slika kaže mizico in na njej je skrivnostna riba, poleg nje pa stoji s plaščem ograjen n\ož, ki se z rokami dotika ribe. To pomenja sv. daritev. Riba namreč pomenja Kristusa, a moža v plašču pa duhovnika. Poleg teh raznih slik so še slike preroka Jona, ko ga je požrla riba, potem ga zopet vrgla na suho, Danijel v levnjaku in še razne druge slike, ki se nanašajo na sv. skrivnosti.
Tako se tu tako lepo zrcali vera prvih kristjanov, ki prav nazorno kaže, da so verovali prav isto kot verujemo mi, ter da se v bistvu ta vera ni prav nič izpremenila. Katakombe jasno, pa nazorno pričajo, da je katoliška vera prava. Kdor ogleduje katakombe, pa primerja razne vere oziroma loči-' ne, potem pa primerja katoliško Cerkev, pa bo spoznal, da je to
V Alabami, Georgiji in Mississippi »o imeli one dni veliko povodenj, kq se je topil sne (j. Na diki vidite pokrajino pod vodo, blizu Montgomery, Ala.
Tukaj je'bila najdena ženska noga,'-sveže odrezana in polkija išče nadaljne dele telesa. Kraj je ob reki Cuyahoga v-Clevelandu.-To' je že enajsta človeška žrtev v-zadnjih letih v Clevelandu, katerih mesar je še danes nepoznana oseba.
Naznanilo
članice društva Jutranja zvezda št. 137 JSKJ se prosi, da se udeležite redne mesečne seje v četrtek 21. aprila ob 7 :30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Na tej seji je volitev nove blagajničar-ke, ker sestra Rose Konečnik ne more več tega urada opravljati zaradi njenega preobilega posla. Imamo še samo to sejo čas voliti za novi narodni sklad. Pridite, da boste volile po vaši uvideno-sti. če želite 5c mesečno več plačevati za novi sklad. Iz tega sklada se bo plačevalo za 70 letno starost prost asesment za člane in članice. Ako ste pa pror ti temu skladu, volite ne. Po društveni seji se bomo malo zabavale. Pridite gotovo! Sestrski pozdrav,
Mary Bradač, tajnica.
NAZNANILO OTVORITVE Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom sredi maja odprl v Chagrn Harbor, Lake Shore Bu-levard, dvorano pod imenom Twilight Garden. Priporočam se, da me obiščete, se boste dobro imeli tam.
Lepa prilika se nudi zdaj za onega, ki bi rad kupil dobro idoče podjetje. Naprodaj je restav-rant in gostilna z dvoranami. Zraven gre licenca za night klub, vredna $1 »-300 in je veljavna do leta 1939. Če se zanT*matfe, oglasite se pri spodaj podpisanem.
DOMINIK KRAŠOVEC 8025 St. Clair Ave.
Poceni naprodaj
Naprodaj je hiša, osem modernih sob, kopališče, furnez, velik let, na 68. cesti, južno od St. Clair Ave. Cena je samo $2,750. Takoj $275.00. Ne čakajte, odloČite se hitro.
Hiša s prodajalno, 9 sob, za dve družini, lot 40x126, Velika garaža, na 'Superior Ave., blizu 61. ceste. Samo lot je vreden dvakrat toliko kot se zahteva za vse skupaj. Cena samo $3,500. Vprašajte pri McKenna, 1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282,
(92),
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
V	Mogadore, Ohio, je umrla rojakinja Ivana Oblak, stara 61 let in rojena v Ljubljani.
V	Kings county bolnišnici v Brocklynu, N. Y., je preminula dobro poznana rojakinja "Mrs. Agnes Lac j an, stara 48 let in doma iz Ihana pri Domžalah. Poleg soproga Johna zapušča tudi! dva sinova in več drugih sorodnikov.
V	Detroitu je umrl star Calu-metčan Anton Kuretič, ki je zapustil leta 1922 Calumet in se naselil v Detroitu. Pokojnik je bil star 63 let in doma iz Črnomelj skega okraja v Beli Krajini.
V	Port Washingtonu, Wisconsin, je slavila nedavno tega osemdesetletnico svojega rojstva Helena Golob, številni njeni ctroci, sorodniki in prijatelji so ji čestitali ob tej priliki.
Poroča se, da je bil na izpraznjeno mesto na slovenski župniji Matere Božje v Wauke-ganu, 111., katere župnik je premeščen na župnijo sv. Jožefa v Joliet, imenovan novim župnikom Rev. M. J. Hiti, dosedanji pomožni župnik pri cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Novi g. župnik je najmlajši v družini Hiti iz West Pullmana, 111., ki šteje H otrok. Ugledna waulceganska župnija Matere Božje bo dobila z njim j ako agilnega in vzornega voditelja.
Zadnji teden je v Aurori., Minn., umrla Frances Marko-vič, stara 66 let. Tu zapušča moža in eno omoženo hčer, drugo omožena hčer v Michiganu in tretjo v Chicagu, na Ely, Minn., pa brata Antona Intiharja. Doma je bila iz Starega trga pri Logatcu.
MALI OGLASI
Išče se posojilo
v vsoti $1,200. Plačam 10 odstotkov. Posojilo je za eno leto. Koncem leta plačam še nagrado. Posojilo se rabi za plačilo licence za prodajo žganja. Sprejme se tudi družabnika, srednje starosti, aktivnega in zmožnega. Kogar veseli, naj izroči ime in naslov v urad tega časopisa pod šifro "Kavarna."
(94)
Zanimiva igra na Jutrovem
Prvo dejanje: Kmet Jurij, njegovi zvesti delavci in delav--ke, hlapci in dekle.
Drugo dejanje: Vaški fantje pri vodnjaku prepevajo, se pogovarjajo in prerekajo radi deklet.
Tretje dejanje: Sodnik na deželi; kako on sodi in kakšno kupčijo naredi s kmetico in kar bo še drugega, boste videli pri udeležbi.
Torej vas še enkrat vljudno vabimo, da se gotovo udeležite te zanimive predstave, kjer bo dosti zabave in smeha. Po igri se vrši ples, za katerega bo igrala izvrstna godba. Dali vam bomo dobro postrežbo, da boste vsi zadovoljni. Vstopnina bo samo 25 centov.
Naj še povemo, da bo ta igra zdaj prvič igrana v Ameriki, zato je ne smete zamuditi.
Joe Tropoteč, tajnik.
Samostojno društvo "Združeni Slovenci na Jutrovem" vabi vse Slovence širom Clevelanda, da se udeležijo zanimive igre in vesele zabave, katera se vrši 24. aprila v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. in 109, cesta. Pričetek igre je ob treh popoldne. Igra je v treh dejanjih in se imenuje "Kmet Jurij."
ti detektivu —.
"Nu, Martin," vpraša, "kaj ste dobili?"
"Gospod, nekdo je, plezal preko zida."
"Pred kratkim?"
"Da, pred štirimi ali petimi dnevi."	,
"Ali ste prepričani o tem?"
"Ravno tako prepričan in gotov, kot vidim tu vašega pisarja Constanta, ki popravlja svoj peresnik."
"In so znaki razločni?"
"Tako razločni kot nos na mojem obrazu, ako se smem tako izjaviti. Tat — jaz mislim, da je moral biti tat —■" nadaljuje Mai'tin, ki je rad dosti govoril, — "tat je prišel predno je začel padati dež, in vrnil se je v dežju, kot ste pravilno računali. To smo prav lahko ugotovili. Lopov, kdorkoli je bil, je moral plezati, ko se je povzpel do vrtne ograje, vrnil se je pa bolj udobno, ker je imel s seboj lestev, katero je zopet vrgel nazaj, kakor hitro je dosegel tla."
"Ali je to vse?" vpraša sodnik.
"Še ne, gospod. Na vrhu plota je bilo nekaj stekla, ki se je razdrobilo, in več vej akacije, je bilo nalomljenih. In na trnju enega izmed vej sem dobil ta mali košček biserno-sive rokavice."
Sodnik vzame male ščetice z največjo radovednostjo.
Da, brez dvoma, blago je prihajalo od sivih rokavic.
"Upam, da ste skrbno pazili in da niste vzbudili pozornosti v hiši, katero ste preiskovali."
"Gotovo, gospod. Ko sem si ogledal vso zunanjost, sem se podal v hišo k gospej markizi, kateri sem se predstavil kot služabnik sosednje vojvodinje. Povedal sem, da je vojvodinja na vrtu zgubila broško, in markiza mi je prav prijazno dovolila stopiti na vrt."
"Točen človek ste, Martin," ga prekine sodnik. "Zadovoljen sem z vami. Poročal bom ugod-po o vas v glavnem stanu."
Sodnik pozvoni, dočim se detektiv ves vesel radi hvale, ki jo je bil deležen, začne umikati s pokloni proti vratom.
Zdajci pripeljejo Alberta v sobo.
"Ali ste se odločili, gospod," vpraša sodnik brez kakega uvoda, "da poveste, kje ste se nahajali pretekli torek večer?"
"Povedal sem vam že vse, kar sem vedel, gospod."
"Ne, gospod, vi niste. Žal mi je, ker moram reči, da ste govorili neresnico."
Albert postane rdeč v obraz. To je bil osebni napad, ne izpraševanje. V njegovih očeh se posveti.
"Znano mi je vse, kar ste delali omenjeni večer," nadaljuje sodnik. "Pravica dožene vse, kar želi vedeti." ,
Sodnik pogleda Albertu v oči in reče počasi:
"Govoril sem z gospico d'Ar-i langes."
Pri tem imenu se Albert zgane. Prej je sklenil, da se ne izda. Sedaj je začel omahovati.
Toda odgovoril ni ničesar.
"Gospodična d'Arlanges," nadaljuje sodnik, "mi je povedala, kje ste se nahajali v torek večer."
Albert se še vedno obotavlja.
"Ne nastavljam vam nobene pasti," pristavi še sodnik. "Razumete, ona mi je povedala vse."
To pot je Albert sklenil govoriti.
Njegovo pripovedovanje se je popolnoma strinjalo s pripovedovanjem . Klarice . . sko-ro beseda za besedo. Nqbenega dvoma ni bilo več.
Toda ali se je na gospodično d'Arlanges mogoče zanesti. Ali je Albert nedolžen ali je pa Klarica njegova sozarot-nica.
Ali je bilo mogoče, da je ve-doma bila soudeležena pri tem groznem zločinu? Ne; niti sumničiti se je ne more.
Toda kako najti morilca?
eno napačno govorili. Riskira-li ste svoje življenje, gospod, in kar je še več, skoro bi me pahnili v strašjjo napako. Zakaj mi niste takoj povedali resnice?"
(Dalje prihodnjič)
Kajti v očeh pravice je tako, da kadar se enkrat odkrije zločin, mora biti tudi zločinec na mestu.
"Vidite, gospod," reče sodnik zelo resno napram Albertu, "torej ste napram meni vse-
Zamenjana sinova
FRANCOSKI ROMAN
Stagehand, dirkač, ki je svojemu gospodarju v dirki V Santa Anita, Cal zaslužil $100,000, bo m 7. maja dirkal v Kentucky Derby.
Nepotrjena poročila pravijo, da se je bivši avstrijski kancler Sušnik poročil s lcneginjo Vero Fugger, v ča&u, odkar je zaprt v dunajski palači Belvedere. Kancler Sušnik je bil vdovec od leta 1935.
Mrs. Nellie Tayloe Ross, je nadzornica vladne zakladnice Zed. držav, pod katere varstvom je $12,780,000,-000. To je prva ženska v zgodovini Zed. držav, ki ima tako važno mesto.
12 letni Peter Levirie iz Neiv Rochelle, N. Y., ki je bil 2/+. februarja, letos, odpeljan po neznanih banditih, ki ga do danes še niso vrnili.
V BLAG SPOMIN
prve obletnice nesrečne smrti preljub-ljenee'a in nikdar pozabljenega sina In brata
ANTON MODIC,
ki nas je za vedno zapustil dne 20. aprila 1937.
Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš, radost v srčno nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš.
Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce; smrt pobrala iz tega sveta ljubljenca nam naglo je.
Žalujoči:
Anton in Anna Modic, starši, Frances in'Emma, sestre.
Sheboygan, Wisconsin, 20. aprila 1938._
Ta dva se ravnata po koledarju, ne pa po na,ravi. Koledar je kazal, da je že pomlad, narava je pa trdila, da je še zima. Prizor je bil povzet v newyorškem Central parku.
V texaški puščavi, blizu Van Horn, so nedavno našli dve ženski, mater in hčer, umorjeni na brutalen način. Vsa sled za morilci je izginila. Nti sliki je prostor, kjer so našli trupla in šerif išče kako sled za storilci.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderaon 88711_
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ( 9 Hf! in stane samo:	$ kiUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
VLOGE v tej posojilnici
"^■gffilf^ ' zavarovane do /O^V^A $5000 po Federal //i/^^jf^^K Savings & Loan rOHil' Insurance Corpn-ration,, Washing-ton, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Olair Ave. HEnd. B670
. Kdor misli, da Zed. države nimajo orožja, je v zmoti. Tukaj vidite bojne tanke ameriške armade, ki so paradirali oni dan v Washingtonu.	1
"Da," jeclja grof. "Zakaj je nisem poslušal?"
Bratu gospe Gerdy se je zasmilil stari mož, ki ga je zadelo gorje. Ponudi svojo roko.
"Gospod de Commarin," reče z resnim, bolestnim glasom, "moja sestra vam je že dolgo tega oprostila, dasi ne vem, če je kdaj o vas kaj slabega mislila. Danes sem jaz na vrsti. Iskreno vam odpuščam."
"Hvala, gospo d," mrmra grof, — "hvala! In potem pristavi: 'mrtva!'"
"Da," reče zdajci Klarica, "umrla je z zadnjo besedo v ustnih, da je vaš sin kriv. In vi ji niste pojasnili."
"Njen sin," krikne grof, "mora biti oproščen, da obišče mater na mrtvaškem odru. Da, ven mora iz zaporov. Noel!"
Odvetnik je stopil bližje k očetu in je vse slišal.
"Oče, obljubil sem," reče Noel, "da ga rešim."
Bilo je prvič, da se je nahajala Klarica z obrazom obrnjena proti Noelu. Njuna očesa so se srečala; Klarica se kar ni mogla otreteti neke zo-pernosti, ko je zagledala odvetnika.
"Albert je že rešen," reče ona z grenkim naglasom. "Mi zahtevamo le, da gre pravica takoj na delo. 0'n mora nemudoma iz zaporov. Sodniku je znana vsa resnica."
"Resnica?" vzklikne odvetnik.
"Da; Albert se je nahajal v naši hiši z menoj one noči, ko je bil umor izvršen."
Noel jo začudeno pogleda; tako izredno priznanje iz takih ust, brez vsakega pojasnila, ga je moralo osupniti.
Nekako ponosno se Klarica vzravna pred-njim.
"Jaz sem gospodična d'Arlanges, gospod," reče.
Gospod de Commarin hitro
našteje vse dogodke, o katerih je poročala Klarica. In ko je gotov, reče Noel:
"Gospod, saj vidite v kakšnem položaju sem; pustimo to za jutri."
"Za jutri?" ga prekine grof nevoljno, "rekli ste, da zadevo pustimo do jutri? Cast zahteva, gospod, da. gremo takoj na delo. Veliko bolje boste lahko počastili to mrtvo žensko ako preskrbite, da se njenega sina oprosti iz zapora!"
Noel se nizko prikloni.
"Slišati vašo željo, gospod, se pravi ubogati," reče, "Jaz grem. Nocoj, v vaši hiši, bom dahko Alberta pripeljal s seboj."
In ko še zadnjič objame mrtvo žensko, odide iz hiše.
Njemu sta kmalu sledila grof in gospiča d'Arlanges.
Stari častnik se poda na županski urad, da prijavi smrt in da izpolni še nekaj drugih formalnosti.
V sobi je ostala sama redovnica, čakajoč na duhovna, katerega je župnik obljubil poslati, da čuje pri mrtvi.
Redovnica sv. Vincencija se ni bala ničesar. Nekajkrat je že bila navzoča pri enakih prizorih.
Dolgo je molila, nakar je vstala in delala red v sobi. Odstranila je vse znake bolezni, skrila steklenice z zdravili in pregrnila mize z belimi prti. Na mize postavi prižgane sveče, sveto razpelo in blagoslovljeno vodo ter vejico palme.
Sedemnajsto poglavje
Ves v skrbeh radi odkritij od strani gospodične d'Arlanges, je korakal Daburon po stopnjicah, ki so vodile do sobe preiskovalnega sodnika kjer se je srečal s Pere Tabaretom. Baš v tem trenutku mu je bil dobrodošel, kajti sodnik zakli-če:
"Gospod Tabaret."
Toda stari detektiv, ki je bil videti močno vznemirjen, nikakor ni bil pripravljen ustaviti se ali zgubiti eno minuto dragocenega časa.
"Oprostiti me morate," reče, ko ga pozdravi, "toda doma me pričakujejo."
"Upam da —."
"Oh, on je nedolžen," ga prekine Tabaret. "Imam že tozadevne dokaze na rokah; in predno poteče j o trije dnevi. — Toda sestali se boste najbrž z možem z uhani, katerega je pripeljal Gevrol. Je precej bister, ta Gevrol. Mislim, da sem se zmotil v njem."
In ne da bi poslušal na na-daljni poziv sodnika, hiti Tabaret naprej. Jemal je po tri stopnjice naenkrat in s tem riskiral padec po stopnjišču.
Daburon je bil nevoljen.
Na galeriji, pred vratmi njegovega urada, na ,surovo ste-sani klopi, sedi Albert v sredini med dvema stražnikoma.
"Takoj vas pokličem," reče sodnik jetniku in odpre vrata svojega urada.
V uradu dobi Constanta, ki govori z nekim malim možakarjem, ki je bil zelo žalostno opravljen. Lahko bi ga smatrali za kakega postopača, da ni imel gotovih drugih znakov, ki so ga izdajali za detektiva.
"Ste dobili moja pisma?" vpraša Daburon pisarja.
"Gospod, izvršili smo vsa vaša povelja; jetnik čaka zunaj na vas, in tu je Martin, ki je ravno ta trenutek prišel iz Les Invalides."
"Dobro je," reče sodnik zadovoljno. In ko se obrne pro-