tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 - Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PF.R(;UK 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 37 (1221) Čedad, četrtek, 30. septembra 2004 Scu°l»bil MONS. IVAN TRINK0(1863 -1954) # A ■■ ■ • • 1*1 _» !.. .li.._! slavnostna otvoritev posveta MONS. IVAN TRINKO (1863-1954) 20.30 ZAVOD "DIMESSE". Cerkev Chiesa immacolata Concezione B.V.M Koncert glasbene skupine 'Gallus Consort" SOBOTA 16.10.2004 SPETER - Občinska seira dvorana posvet MONS. IVAN TRINKO (1863-1954) Concluso il lavoro della Convenzione Una regione plurilingue Zaščita, močno se zatika Glede zaščitnega zakona za Slovence v Furlaniji Julijski krajini št. 38 iz leta 2001 naj zapišemo, da se zadeve odvijajo po pričakovanjih. Levosredinska vlada je zakon izglasovala tik pred iztekom svojega mandata. Dom svoboščin je z različnimi toni zakonu nasprotoval in ko je na volitvah zmagal Berlusconi, je bilo jasno, da bo vlada poslušala glede izvajanja zakona predvsem desničarske in nacionalistične predstavnike iz naše dežele. To je razlog, zaradi katerega se je zataknilo pri bistvenem vprašanju. Paritetni odbor, ki ga zakon predvideva, je imel nalogo, da napiše seznam občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon v celoti, skratka, da določi teritorij, kjer bo možno dvojezično poslovanje na uradni ravni in kjer bo prisotnost manjšine vidna. Dne 26. septembra 2003 je Odbor sestavil seznam na osnovi izjav, ki so mu jih poslali občinski svetniki. Zakon predvideva, da se za “zgodovinsko prisotnost" Slovencev izreče 15 odstotkov prebivalcev ali pa ena tretjina svetnikov v raznih občinskih svetih. Seznam z izjavami svetnikov je poslal ministrskemu svetu, skratka, vladi, ki ima nalogo, da predlog posreduje Predsedniku republike, ki s podpisom uzakoni seznam in torej teritorij, kjer naj se uresničuje zakon v celoti. Vlado je pri seznamu najbolj zbodlo, da so se v njem znašli Trst, Čedad, del Milj in tudi Gorica. Preprosto povedano, ministri se niso strinjali, da bi v območje zakona postavili širši del Trsta, ampak bi pristali le na okence v središču, ki ga predvideva 8. člen zakona, (ma) beri na strani 4 La regione Friuli Venezia Giulia riconosce ed assume come sua caratteristica il carattere plurilingue della propria comunità. Questo è almeno quanto emerge dal testo del nuovo statuto di autonomia che è stato votato dalla Convenzione regionale giovedì 23 settembre. Grazie ad un e-mendamento proposto dai componenti sloveni della Convenzione il primo articolo è stato integrato con l’indicazione del nome della Regione anche in sloveno, friulano e tedesco “Furlanija Julijska krajina - Friul Vi-gnesie Julie - Friaul Julish Venetien”. Dall’assemblea delle autonomie locali è giunta invece la proposta di modifica dell’articolo 5 che nella sua prima parte, dedicata alle minoranze linguistiche, è stato interamente riscritto. Questo il testo votato: “Il Friuli Venezia Giulia riconosce il carattere plurilingue della propria comunità, caratterizzata dalla presenza delle minoranze linguistiche storiche friulana, slovena e tedesca. Sono lingue proprie della Regione: l’italiano, lingua ufficiale della Repubblica; il friulano; lo sloveno; il tedesco. La Regione provvede con specifiche norme a: a) promuovere l’uso delle lingue proprie in tutti i contesti sociali; b) valorizzare le culture e le minoranze storiche; c) tutelare le comunità parlanti le lingue minoritarie”. segue a pagina 4 Konzul Šušmelj na Videmskem V torek, 28. septembra se je mudil v videmski pokrajini generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Su-šmelj. Najprej je obiskal predsednika Pokrajine Videm Marzia Strassolda. Najpomembnejši del srečanja sta namenila sodelovanju na izobraževalnem področju ter med videmsko in slovenskimi univerzami. Univerza v Vidmu tesno sodeluje z mariborsko, interes pa je, da bi se povezala z univerzitetnimi središči, ki so nastala v obmejnem proštom na slovenski strani. Zanimivo bi bilo tudi sodelovanje z univerzitetnim oddelkom za vinogradništvo, ki ga ustanavljajo v Krminu. Predsednik Strassoldo je slovenskemu predstavniku prikazal Furlanijo kot večjezično in večkulturno pokrajino, kjer bivajo ob Italijanih še Furlani, Slovenci in Nemci. Pobude Po- Orsi sul Matajur e sulle montagne vicine, La lince nell’Alta Val Torre. Queste sono tra le scoperte presentate da Stefano Filacorda, ricercatore all’Università di Udine, nella conferenza al rifugio Pelizzo. LEGGI A PAGINA 6 Jože Sušmelj krajine želijo poudarjati in vrednotiti to posebnost. Nadalje se je konzul Sušmelj srečal z videmskim prefektom Camillom Andreano. Tema razgovora so bili prekratki urniki maloobmejnih prehodov, kjer je dovoljen prehod meje z osebno izkaznico. beri na strani 4 V saboto 25. an v nediejo 26. Mečana je spet postala prostor, kjer umetnost an narava se fajno srečata. Spietarski kamun je prejeu prispevek od Pokrajine an za napravt telo drugoiniciativo je vprašu sodelovanje Auserja Nediških dolin. BERI NA STRANI 7 s faccio - K* A \ DfllA MA COSA COSTITUZIONE STA 0 j a COITI v? V (gyv\oižr Comunità montana al terzo avviso, 0 rischio è il commissariamento Servirà una terza assemblea, in programma tra una decina di giorni, per designare il nuovo direttivo della Comunità montana Torre-Natisone-Collio. In caso di nulla di fatto l’ente verrà commissariato. Il cerino acceso rimane in mano al centro-sinistra che può contare su due terzi dell’assemblea. La seduta di lunedì 27 settembre è così servita solamente per approvare le proposte del Piano regionale triennale, che prevede finanziamenti provenienti dal Fondo montagna e dall’articolo 21 della legge 38 1 che tutela la minoranza slovena. Nel primo caso è stato stilato un elenco, in base alle richieste delle amministrazioni comunali, che prevede circa la metà dell’entrata dalla Regione (4.431.000 euro per gli anni dal 2004 al 2006) destinati a contributi per il riscaldamento domestico e per il commercio. Nel secondo caso il trasferimento regionale sarà di 334 mila euro annui. Entrambe le proposte, poi approvate quasi all’unanimità, hanno però fatto sorgere qualche malumore tra i consiglieri, (m.o.) leggi a pagina 5 9 četrtek, 30. septembra 2004 In discussione b studio di fattibilità su un’unità per cure croniche Ospedale, Vuga chiama Beltrame per chiarimenti Civilna družba v Sloveniji in i nedeljske volitve L’assessore regionale alla Sanità Ezio Beltrame, il Direttore Generale dell'Azienda Ospedaliera S. Maria della Misericordia di Udine Lionello Barbina e il Direttore Generale dell’Azienda per i Servizi Sanitari n. 4 “Medio Friuli” Roberto Ferri sono stati invitati dal sindaco di Cividale Attilio Vuga, a nome dell’Assemblea dei sinda-ci dell’Ambito del Cividale-se, ad un incontro per illustrare e discutere lo studio di fattibilità relativo alla struttura ospedaliera di Cividale che la Giunta Regionale ha richiesto, entro il 30 settembre, alle due aziende sanitarie. L’argomento è stato og- Morda zato, ker zadnja leta čimveč časa preživim na slovenskem Krasu in mi je po vstopu Slovenije v EU pojem brezmejne Primorske čedalje bolj domač, sem dokaj nestrpno čakal na ponedeljkov izid Primorskih novic, ki so končno postale nov slovenski regionalni dnevnik s 35 tisoč izvodi naklade. O zamisli ene same Primorske, ki je usodno povezana s svojo zgodovino in jezikom, sem razmišljal že pred poldrugim desetletjem, ko smo v parlamentu snovali tako imenovani zakon za mejna področja. Tja smo vtaknili tudi prispevek Primorskemu dnevniku za čezmejno sodelovanje. Potem je nastal in kmalu propadel časopisni dvojček Republika-Primor-ski, medtem ko sem povsem osamljen zagovarjal misel, da bi se tedaj še tednik Primorske novice združil z našim Primorskim dnevnikom in tako za desetletje prehitel proces integracije brez meja, ki ga ponuja članstvo Slovenije v EU. Un grave incidente Sul confine sloveno -croato, in un punto dove non è ancora ben definito, c’è stato la settimana scorsa il più grave incidente finora tra Croazia e Slovenia. Protagonisti da una parte il presidente del partito popolare (SLS) Janez Podobnik assieme ad una delegazione di undici colleghi di partito e dall’altra la polizia croata che li ha fermati e trattenuti per diverse ore perché avrebbero attraversato illegalmente il confine. Il tutto è stato aggravato anche da una colluttazione di cui ne ha fatto le spese Podobnik. Immediate le reazioni delle forze politiche e delle autorità slovene nonché del go- getto di discussione nell’ultima assemblea dei sindaci dell’Ambito socio-assisten-ziale svoltasi a Cividale martedì 21 settembre. Alla luce della delibera regionale 2081 del 5 agosto, i sindaci hanno evidenziato la necessità di un’informazione puntuale sull’argomento e di una discussione aperta sulle possibili prospettive considerate nello studio. “Ci troviamo o-ra in una fase ancora interlocutoria e non definita dello studio - dice Vuga - e per questo motivo gli amministratori locali sollecitano documenti ufficiali da esaminare e da discutere”. Lo studio commissionato Na skupnem prostoru, ki ga je oblikovala zgodovina in kjer ni več tržnih zaprek, bi skupen dnevnik uspeval. Primorske novice bi prinesle svoje močne gospodarske sponzorje (Istrabenz, Luka Koper), Primorski dnevnik pa redno finančno dotacijo italijanske države za skoraj 3 milijone evrov letno in še reklamno bogato zaledje. Pa iz te moke ni bilo kruha. Kljub poskusom ni bilo nobenega dogovora in Primorska ima sedaj dva dnevnika, ki bi ju logika morala spraviti v medsebojno konkurenco. V resnici ni tako. Po prvi brezplačni številki Primorskih novic, ki sem jo hlastno prebral, me je navdalo sprva močno razočaranje, nato pa preblisk, da to, kar sem imel za pomanjkljivost, dejansko predstavlja zapečatenje meje, ki naj bi v glavah ostala, če jo na terenu brišejo. Naj iskreno povem, kot star novinar, da v novem dnevniku praktično ni mednarodne kronike, niti iz so- verno che ha dichiarato di non voler più sostenere la Croazia nel suo cammino di avvicinamento all’UE. Il clima pre-elettorale indubbiamente ha influito sulla vicenda e chi ne trarrà i maggiori vantaggi elettorali, secondo il quotidiano Deio, sarà senz’altro il Partito popolare. Solana a Lubiana Il 27 e 28 settembre l'alto rappresentante deil’UE per la politica estera e la sicurezza Javier Solana è stato in visita ufficiale a Lubiana. Ha incontrato prima il presidente della repubblica Drnovšek ed Ezio Beltrame alle due Aziende considera la possibilità di realizzare, in via sperimentale, una “struttura intermedia” dedicata ai problemi delle cronicità, in considerazione dell’innalza- seščine. Razen sporov s Hr-vatsko, ki me spominjajo na znano vojno s figovimi topi iz Pirana. Predvsem pa ni informacij iz neposrednega zamejstva, kakor da Cankar ni nikoli zapisal, da so v Trstu slovenska pljuča. Razen prepisa članka S.T., da Rim ima za norca slovensko manjšino, ni v novih PN iz krajev preko meje nič, prav nič. In to velja celo za rubrike in napovedi prireditev. Kakor da je med Goricami še visoka, mreža, vzdolž meje od Trbiža do Milj pa železna zavesa. Pa saj je glavni urednik (tudi on Bojan po imenu) zapisal, da je novi dnevnik namenjen v 22 primorskih občin! Drugih 30 na oni strani meje pa informacijsko ni. Tudi to, da sem ga dobil na Opčinah, v Italiji, ne pomeni veliko. Sem pač kupil tuj časopis. Skoda. Ali pa gre za gen-telmens agreement, po katerem bodo Primorske novice pokrivale kraje na oni strani meje, v zelnik Primorskega dnevnika pa ne bodo hodile? Ne vem. Jaz bi raje videl med njima sodelovanje, tudi v obliki sendviča, kot se na-primer Piccolo prodaja v Istri skupaj z reško La voce, ali pa konkurenco, kdo je boljši. Vse raje od tega sprenevedanja. in seguito il presidente del consiglio Rop, accompagnato dal ministro degli esteri Vaj-gel. Temi all’ordine del giorno la situazione dei Balcani, l’attività di mediazione della Slovenia nell’ambito dell’Organizzazione per la sicurezza e la cooperazione in Europa (OSCE) nonché i rapporti di Lubiana con Zagabria. “I conflitti nell’UE si risolvono con il dialogo”, è stato il messaggio di Solana ai suoi interlocutori sloveni. Silenzio stampa Il sindacato dei giornalisti sloveni è pronto a scendere in sciopero se non verrà avviata mento dell’età media della popolazione e dell'acutizzarsi delle problematiche connesse. In questo contesto viene valutata anche la possibilità di una collaborazione tra pubblico e privato, in considerazione - secondo la Giunta regionale - del possibile apporto di capitali di investimento e di una maggiore snellezza operativa. Si starebbe anche valutando la possibilità di costituire una Fondazione di partecipazione 0 un’Azienda speciale per i servizi alla persona che possa essere a partecipazione mista. Nel corso dell’incontro tra 1 sindaci è stato pure illustrato lo studio preliminare per la costituzione della Segreteria unica socio-sanitaria, organismo di integrazione tra Distretto sanitario ed Ambito socio-assistenziale del Civi-dalese. Visti gli esiti, l’Assemblea ha approvato l’attivazione della Segreteria entro il 31 dicembre, per il periodo di un anno. Lo sloveno si impara alla radio E’ caduto un altro muro. Nell’ambito dei programmi radiofonici in lingua italiana della RAI del Friuli Venezia Giulia è stato avviato un corso di lingua slovena. Si tratta di 15 minuti di trasmissione che va in onda tre volte la settimana: lunedì, mercoledì e giovedì alle ore 13.30. Il corso di sloveno per italiani “E perchè no... po slovensko” ha preso il via lunedì 27 settembre e si protrarrà fino a Natale, sono infatti in programma 45 trasmissioni di 15 minuti Luna. Se ci sarà interesse da parte del pubblico potranno proseguire. Le trasmissioni sono piuttosto vivaci ed in esse si alternano regole grammaticali e dialoghi con interviste a personalità slovene o a chi ha già imparato lo sloveno. Autrici dei testi sono Jasna Rau-bar e Patrizia Vascotto, conducono la trasmissione Loredana Gec e Mario Mirasola. La trasmissione, promossa dalla direzione della sede regionale della RAI, nasce dalla collaborazione delle sezioni italiana e slovena. la trattativa per il rinnovo del contratto collettivo di lavoro. La giornata scelta per l’astensione dal lavoro è il prossimo 3 ottobre, quando si svolgeranno le elezioni politiche in Slovenia. Il diritto costituzionale all’informazione verrà garantito, assicura il sindacato dei giornalisti, poiché verranno pubblicati i dati ufficiali sull’esito della consultazione elettorale. Chi vince? Secondo gli ultimi sondaggi, prima del silenzio stampa di legge, l’esito del voto porterà ad una sostanziale parità tra le due coalizioni. Secondo Ob skorajšnjih parlamentarnih volitvah sta se oglasila trenutno ob cerkvi najmočnejša izraza civilne družbe, Kučanov Forum 21, ki podpira levosredinsko opcijo, ter Zbor za republiko, ki se prepoznava v slovenski desnici in je nekakšna zmes med civilno in politično družbo. Člani Foruma 21 so se na občnem zboru in posvetu o strategiji razvoja države povedali, da v minulih letih niso bile izkoriščene vse možnosti. Forum 21 ugotavlja, da je sedanja vladna koalicija uspešno in kompetentno opravila svoje delo, tudi v ustvarjalnem dialogu pri iskanju rešitev. To je razlog za zaupnico tudi na teh volitvah, na katerih se bo odločalo za uspešen gospodarski razvoj, za blaginjo, za varno, solidarno, notranje trdno, strpno in odprto Slovenijo. V predvolilni kampanji, so ugotovili na forumu, nekateri znova preurejajo preteklost in ustvarjajo vtis o Sloveniji kot državi zarot in afer, ki naj bi klicale po izrednih ukrepih. “So pa stranke in kandidati, ki dovolj verodostojno kažejo sposobnost, da bodo odločali o našem življenju z mislijo za naprej, preudarno, odgovorno in z znanjem ter sodelovali v strpnem dialogu pri iskanju rešitev.” Zato v Forumu 21 verjamejo, da bodo ti kandidati zmogli širok pogled v prihodnost in nove ideje za ustvarjalen dialog doma, s sosedi, v Evropski uniji, zvezi NATO in globalni skupnosti. Slovenija je uspešna, potrebuje pa nov razvojni zagon, ki se bo oprl na trdne temelje, na podjetnost brez administrativnih ovir, na nove tehnologije, na skrbno ravnanje z okoljem in viri, na znanje in ambicije velike večine ljudi, na privrženost in močno solidarnost v naši družbi, na sodobno slovenstvo, na kulturno ustvarjalnost in na odprtost do drugih in drugačnih. alcuni sondaggi la coalizione di centro-sinistra (34%) è in vantaggio sul centro-destra (26%). Secondo altri invece il partito democratico (SDS) di Janša sarebbe in vantaggio rispetto ai liberal democratici e molto convincente sarebbe il vantaggio del blocco del centro-destra (37%) sulla coalizione attuale (30%). Meno disoccupati Il numero dei disoccupati registrati in Slovenia è sceso sotto la quota dei 90.000. Il prossimo anno dovrebbe o-scillare attorno alle 83, 84 mila persone. Nel prossimo bilancio, ha deciso il governo Sredi Ljubljane so se zbrali tudi člani Zbora za republiko. Predsedniki pomladnih strank, Janez Janša (SDS), Andrej Bajuk (NSi) in Janez Podobnik (SLS) so državljane pozvali k udeležbi na volitvah in glasovanju za opozicijo. “Stopimo skupaj, pozabimo na stare zamere,” je med drugim dejal Janša na zborovanju. V kritiki gesla kampanje LDS “Skupaj spreminjamo Slovenijo” je dejal, da Slovenije ni treba spreminjati, še posebej pa naj tega ne počno tisti, ki so doslej državo lastninili. Predsednik največje opozicijske stranke je še obljubil, da bodo prekinili s politiko “izključevanja, korupcije in klientelizma”. Tudi predsedujoči Zboru za republiko Peter Jambrek je poudaril “trdno povezanost” pomladnih strank in dejal, da v zboru ne dvomijo, da je napočil “zadnji čas” za zamenjavo vlade. Pobudnik zbora in poslanec SDS Dimitrij Rupel, ki je zaradi sodelovanja pri Zboru za republiko zapustil vrste LDS, je dodal, da bo zmaga treh strank “zmaga zedinjene politike zedinjene Slovenije”. Nekdanji predsednik SLS in član predsedstva Slovenije Ivan Oman pa je pozval k enotnosti pomladnih strank tudi po volitvah 3. oktobra. Predsednik NSi Andrej Bajuk je ocenil, da je država pod vodstvom LDS zašla v slepo ulico in dodal, da je čas za resnične spremembe. Poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle je izrazil prepričanje, da je na volitvah “preboj mogoč” in ocenil, da lahko pomladne stranke izboljšajo rezultat z evropskih volitev, kjer so zmagale “s štiri proti tri”. Janez Podobnik je dejal, da želijo zamenjati oblast, ker hočejo prekiniti z verigo korupcije in klientelizma in ker “ne želimo živeti pod oblastjo, ki ne ščiti lastnih državljanov na slovenski zemlji pred brutalnostjo tuje policije”, (r.p.) sloveno, saranno destinati alla riduzione della disoccupazione 21 miliardi di talleri, 3,4 miliardi dei quali verranno finanziati dal Fondo sociale europeo. Hyde park sloveno La testata giornalistica Ljubljanske novice ha aperto nei giorni scorsi in una via centrale della capitale slovena (Ul. Cop, 4) il primo video Hyde park sloveno. Chiunque abbia qualcosa da dire o ridire può comunicarlo liberamente. Questa “finestra” è accessibile a tutti sul sito www.lj-novice.com. Tutti gli interventi vengono registrati ed una sintesi verrà pubblicata anche sulle pagine delle Ljubljanske novice. Pisnxo iz Kima Stojan Spetič t Solana in visita a Lubiana Kultura Architettura rurale, dialoghi a Tribil A Tribil si parlerà di architettura rurale Venerdì 8 ottobre alle 18 a Tribil superiore, nella sede della Finestra sul mondo slavo, si terrà il terzo incontro-seminario di studi dal titolo “Dialoghi di architettura rurale delle Valli del Natiso-ne” promosso, nell’ambito del progetto “Valorizzazione dell’architettura spontanea”, dall’assessorato alla cultura della Provincia di Udine, da Ecoistituto del Friuli Venezia Giulia e coordinato da Valentina Piccinno. L’incontro, al quale interverranno il presidente della Provincia Strassoldo, l’assessore alla cultura Cigolot ed il sindaco di Stregna Garbaz, verterà sull’analisi e lo studio delle architetture nelle Valli del Natisone che saranno indagate e raccontate dagli architetti Renzo Rudi ed Enzo Pascolo e dal geometra Claudio Portolano. Rudi, profondo conoscitore del territorio, esporrà il processo storico di co- struzione dell’architettura valligiana, a-nalizzando le mutazioni del paesaggio, dei campi da coltivo, delle architetture locali e di quanto, in termini costruttivi, si è conservato o irrimediabilmente trasformato. Gli altri due tecnici si soffermeranno sulle case della Slavia friulana e su un progetto di recupero di un’abitazione nel comune di Savogna, con analisi e problematicità di un intervento di questo tipo. “Stanili cajt” in concorso al festival del cinema sloveno "Starmi cajt-Il tempo ripido”, il documentario di Alvaro Petricig sul terremoto nelle Valli del Natisone prodotto dal circolo di cultura sloveno “Ivan Trinko”, è in concorso al Festival del cinema sloveno che quest'anno si svolgerà' a Lubiana dal 6 all'l 1 novembre. Il video è stato iscritto anche alla 45a edizione del "Festival dei Popoli" di Firenze, i cui risultati di selezione saranno pronti verso la metà di ottobre. Il festival lubianese è la manifestazione nazionale che da oltre 30 anni presenta il panorama cinematografico sloveno: ad esso, infatti, partecipano fiction, documentari e film di animazione, così come la produzione dell'Accademia per il teatro, radio, cinema e televisione di Lubia- Glasbena matica Speter Tečaj diatonične harmonike in trobil Informacije in vpisovanje do 2. oktobra na Glasbeni matici - Speter, ul. Alpe Adria - tel. 0432/727332, od ponedeljka do petka od 11. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 ure. L J na. Oltre alla presentazione dei film, al festival trovano spazio tavole rotonde, incontri tra studiosi, laboratori per i giovani, iniziative collaterali organizzate al fine di favorire conoscenze e scambio di e-sperienze. All'annuale edizione del Beneška galerija, incontro con Sniderò e Zompicchiatti Si inaugura sabato 2 ottobre, alle 18, nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone la mostra “Srečanje-In-contro” che vede per protagonisti Piero Sniderò e Silvano Zompicchiatti. I due artisti saranno presentati da Bruno Milocco. La mostra rimarrà aperta ai visitatori fino al 28 ottobre con orario dalle 11 alle 12.30 e dalle 17 alle 18.30, chiuso sabato e festivi. Festival partecipano 61 produzioni, che verrano presentate in due sezioni: quella ufficiale è a sua volta divisa nel gruppo dei film in concorso (fiction, documentari e film d'animazione) e quelli fuori concorso (film e produzioni intemazionali scelte), mentre in una programmazione parallela troveranno spazio le o-pere che non raggiugono gli standard qualitativi della sezione principale, ma presentano tuttavia nuovi e interessanti linguaggi autoriali o produttivi. Nella prima sezione è annoverato anche "Starmi cajt", al fianco di produzioni come "Srce je kos mesa" di Jan Cvitkovič, vincitore, con il lungometraggio “Kruh in mleko”, del Leone d'oro per il futuro al festival del cinema di Venezia del 2001. Al momento il programma del festival è ancora in fase embrionale, ma prossimamente si potranno reperire ulteriori informazioni sul sito www.film-sklad.si, mentre copie del documentario "Starmi cajt" sono a disposizione a Cividale presso la sede del circolo di cultura sloveno "I-van Trinko", la libreria "Mu-ner" e "La libreria", oppure a San Pietro al Natisone, in edicola o presso la Beneška Galerija. I vent’anni del Confemili, un convegno con La Loggia Un bilancio dell attività della co/federazione delle minoranze linguistiche A venti anni dalla fondazione del Confemili, la Confederazione delle minoranze linguistiche in Italia ha deciso di celebrare l'avvenimento con un convegno che servirà a tracciare un bilancio sull'attività svolta. L'appuntamento, che si terrà mercoledì 6 ottobre, a-vrà una cornice particolare: il ministro per gli Affari regionali Enrico La Loggia ha infatti accolto la proposta del Confemili di svolgere il convegno presso il ministero da lui diretto. Come scrive in una nota il presidente dell'organizzazione Domenico Morelli, l'occasione servirà anche per "elaborare una strategia per raggiungere meglio gli obiettivi ed essere più efficaci nel coordinamento delle iniziative utili affinché vengano ri- / « conosciuti i diritti delle minoranze presenti in Italia". Il convegno, dal titolo "Associazionismo e diversità linguistica", prevede, a partire dalle 9.45, le introduzioni del presidente del Confemili e del ministro La Loggia. Seguiranno gli interventi del capo del dipartimento per gli Affari regionali, Sebastiano Domenico Morelli, presidente del Confemili Piana, del direttore dell'area minoranza del ministero dell'Interno, Giuseppe Mario Scalia, del dirigente del ministero dell'Istruzione, Elisabetta Davoli, e del consigliere del ministro delle Comunicazioni, Roberto Caravaggi. Sulle strategie delle associazioni impegnate nella tutela delle minoranze parleranno Bojan Brezigar, Massimo Manera, Ivana Suhadolc e Pierino Donada. Nel pomeriggio interverranno alcuni rappresentanti di enti locali e delle singole minoranze linguistiche. Il convegno si chiuderà con le conclusioni del presidente del Confemili. RgRlOfilQUE Z .Rwt» CHARU Rol TPC/ 19+57 ,j o.nuc.r 1 :FruEr SLOVENSKI Nel 1948 il sacerdote sloveno Zdravko Reven partì per il Belgio per offrire assistenza religiosa ai numerosi emigranti che avevano trovato lavoro nelle miniere bel-ghe. Si dedicò alla sua missione pastorale nell'area di Charleroi, Mons e Bruxelles dove rimase fino al 1960. E qui naturalmente venne in contatto anche con gli e-migranti che erano partiti alla volta del Belgio dalle Valli del Natisone. Consapevole delle difficoltà che si trovavano ad affrontare, della forte nostalgia per la famiglia e per le tradizioni religiose e culturali del proprio paese d’origine, ma anche preoccupato dal fatto che attratti dalle sirene della città e delle sue tentazioni potessero dimenticare la chiesa ed il suo insegnamento ed insieme ad essi anche la lingua slovena, don Reven iniziò a pubblicare un bollettino ciclostilato bimestrale "SLOVENSKI GLAS Beneških Slovenju v Belgiji". Nel periodo 1952 - 1960 uscirono 43 numeri del giornale, sei per ogni anno dal 1953 al 1959, ad essi vanno aggiunti il pri- mo numero del 1960 che fu anche l'ultimo della pubblicazione ed un breve saggio dal titolo Boj beneških Slovencev za svoje pravice (L'impegno degli sloveni della Slavia per i propri diritti) che fu diffuso tra gli emigranti sloveni nel 1952. Alla sua stesura contribuì anche don Antonio Cuffolo, parroco di Lasiz (Pulfero) che fu un prezioso collaboratore di Reven, attento corrispondente dalle valli del Natisone ed autore della rubrika "Stric Jakop piše". Il bollettino fu molto apprezzato tra i nostri emigranti, come testimoniano le loro lettere e soprattutto le offerte fatte e puntualmente registrate dal bollettino. Il lavoro di don Reven non fu invece apprezzato dalle autorità italiane che per dieci anni gli negarono l'ingresso in Italia. In questa rubrica ripercorreremo le nostre vicende di 50 anni fa, quelle che ebbero un'eco sulle pagine dello Slovenski Glas che fu per quasi dieci anni uno specchio molto interessante della vita e della società delia Slavia. Iniziamo con il saggio. Beneška Slovenija je hribovsko ozemlje med goro Kaninom (južno od Kanalske doline) in reko Idrijo (na nekdanji avstrijski in danes ital. - jugoslovanski meji). , Je najzapadnejši del slovenskega ozemlja, kjer bivajo Slovenci strnjeno, govorijo svoj jezik in imajo svoje običaje. Imenujejo se “beneški”, ker so živeli dolga stoletja v okviru Beneške republike. 1. Zemljepisni očrt I. Ozemlje ni enotno (516 kmq) 1. - Na severu je Rezija, globoka in ozka alpska dolina, ki jo obdaja visokogorski svet (Zrd 2.324 m, Visoki Kanin 2.585 m, Ka-din 1.820 m). Po njej teče Rezijanska Bela od jugoslovanske meje proti zapadu v Belo, ki se izliva v Taglia-mento (Tilment). Rezijane veže s Slovenci ob Soči le prelaz Predolina (1.682 m). Stike s Terskimi Slovenci jim brani greben Muzcev na jugu (Kadin 1.820 m). 2. - Zapadna Benečija (Terski Slovenci) predstavlja srednjegorski svet, razrezan s pritoki rek Tera, Kamahte, Maline in Bistrice, polagoma prehajajoč v furlansko gričevje. S Slovenci ob Soči so zvezani z dolino Učje (proti Zagi -Bovec) in v Breginjskem kotu. Vrhovi: Breški Jalovec 1.615 m.. Javor 1.094 m., Ivanac 1.168 m). 3. - Vzhodna Benečija (Slovenci ob Nadiži in Idriji) je severo-vzhodno od Čedada. Nadiža in pritoki tvorijo doline v obliki pahljače, naslonjene na Matajur (1.643 m.) in Kolovrat (Nagnoj 1.192 m.), kjer teče italijansko-jugoslovan-ska meja. Do Slovencev v Soški dolini pridejo le ob Nadiži pri Kredu, čez prelaz pri Livku nad Kobaridom in čez Sleme nad Tolminom. Od Goriških Brd jih loči reka Idrija pri Pra-potnem. Ves svet je usmerjen v furlansko ravnino. Slovenci bivajo v hribovitem svetu Furlani pa v nižini. II. Meja med Furlani in Slovenci poteka danes skoraj prav tam, kot pred 1.300 leti. Od Ibane (it. Albana) pri Prapotnem (Prepotto), ki meji z Goriško in Jugoslavijo, gre pod vasjo Cela pri Stari gori, čez vrh Karkoš do mosta svetega Kvirina čed Nadižo (Ponte San Quirino) južno od St. Petra Slovenov (S. Pietro al Natisone). Od tam gre pod hribi nad Tavorjano (Torrea-no), nad Fojdo (Faedis) nad Ahtnom (Attimis), nad Nie-mami (Nimis), čez Cedila (Sedilis), Smrdečo (Sam-mardenchia), nad Rtinom (Artegna), nad Huminom (Gemona) čez vrhove do Rezjute (Resiutta) in od tam do gore Kanina na italijanski jugoslovanski meji. Do leta 1866 (prihoda Italije v te kraje) so bile slovenske še vasi Prapotno (Prepotto), Prešnje (Purges-simo) pri Čedadu, Torlan (Torlano) pri Nietnah, Cedila (Sedilis), Cižerje (Cise-riis) pri Tarčintu (Tarcen-to), Hoja (Coia), Smrdeča (Sammardenchia), Gorjani (Montenars) pri Huminu, v katerih se večinoma danes govori furlansko; je pa še nekaj slovenskih družin. III. Kraji. Ce izvzamemo St. Peter ob Nadiži na cesti iz Čedada v Kobarid, Beneška Slovenia nima večjih krajev na svojem ozemlju. Njene naselbine so v gospodarskem pogledu navezane na furlanska mesta Videm, Čedad, Humin, Krmin. To je pustilo tudi slabe posledice v narodnostnem pogledu. 1- se nadaljuje Četrtek, 30. septembra 2004 ZELENI LISTI DOLINE' taSONE približno skupno staliSče. Ko bi vendarle prevladala teza, ki podpira seznam, bi lahko v Rimu ministrski svet našel nove napake oziroma bi podvomil in ponovno poslal seznam odboru za novi krog preverjanj. Določanje teritorija, kjer naj velja zaščitni zakon za Slovence, ostaja tako žal izrazito politična zadeva. Se natančneje: ostaja ideološka zadeva, ki deli tiste, ki vidijo v slovenski prisotnosti jezikovno in kulturno obogatitev, od onih, ki še vedno nasprotujejo priznanju slovenske manjšine. Vprašanje ostaja, kaj narediti. Najslabše bi bilo popustiti pri zahtevi, naj se zaščitni zakon uresničuje. Ce je namreC dozorel Cas za sprejem zaščitnega zakona, bo dozorel tudi Cas, ko ga bodo pristojne oblasti pričele izvajati. Ne smemo pozabiti, da je bil odziv posameznih obCin in občinskih svetnikov v naši deželi pozitiven nad pričakovanji in je bil zato seznam obCin dolg. To je desnico motilo. Prav tako ne gre pozabiti, da Dežela FJK v pripravi svojega novega statuta namenja manjšinam in tudi slovenski posebno pozornost. Skratka, Slovenci nismo sami. Prepričani smo, da bi tudi v rimski vladni veCini našli zagovornike, ko ne bi imela nad nacionalnim vprašanjem v FJK monopol tržaška nacionalistična desnica. Njen glas pa v Rimu še tehta. Zato se Slovenci in demokrati ne smemo ustrašiti strupenih papirjev in stališC. Kjer rastejo mušnice, rastejo tudi jurčki, (ma) Utrinek iz manjšinskega življenja Pri izvajanju zaščitnega zakona se še močno zatika Vlada vrnila paritetnemu odboru seznam občin, kjer naj se zakon izvaja s prve strani Ob tem bi (verjetno) priznali, da so Slovenci še na Tržaškem Krasu in v določenem predelu Milj. V Čedadu bi bilo le okence. Ker se ni strinjala s seznamom, je vlada vnesla vanj popravke. To pa ni zakonito. Da bi razčistila dvom, je vlada poslala sveženj papirjev s seznanom Državnemu svetu. Državni pravniki so zadevo preučili in zapisali zanimiva stališCa. Najprej so ugotovili, da doloCa seznam Paritetni odbor in nihče drug. S tem so zavrgli popravke vlade. Državni svet pa je k temu dodal še dve bistveni ugotovitvi. Zapisal je, da ni naloga Odbora, da samo sestavi seznam obCin na osnovi mnenja občinskih svetovalcev. Odbor ima pravico in dolžnost, da bodisi v praksi kot na osnovi zakonov preveri, če so v nekem kraju res Slovenci “zgodovinsko prisotni”. Odbor naj bi torej preveril stališCa svetovalcev. Državni svet celo oCita Odboru, da ni preveril dejanskega stanja v Trstu, v Miljah in v Čedadu. Brez političnih predsodkov bi bilo preverjanje celo uresničljivo. Državni svet pa je pristavil še pomembno interpretacijo zakona. Organ, v našem primeru ministrski svet, ki je dolžan posredovati sklepe Odbora Predsedniku republike, ni navaden pismonoša. Če ugotovi, da so v odločitvah Odbora oziroma v seznamu dvomljiva stališCa, lahko zahteva od odbora, da ponovno preuCi zadeve. Kdor pa je proti, lahko najde dvome vedno. Tako je ministrski svet tudi podvomil in poslal Paritetnemu odboru pismo. V njem je spretno izrabil dano mu možnost in v bistvu zahteval od Odbora, naj preveri stališCa vseh občinskih svetovalcev oziroma svetov in preveri, Ce so v občinah, ki jih vsebuje seznam, res Slovenci. Posebno pozornost naj bi Odbor namenil Čedadu, Trstu, Miljam in Gorici. Ne vemo, kako bo Odbor ukrepal, lahko pa že danes predvidevamo, da bodo nasprotniki zaščitnega zakona, ki sedijo v Odboru, osporavali stališčem tistih, ki zagovarjajo zaščito in ki bodo zagovarjali pravilnost seznama. Podrobno preučevanje s kreganji lahko traja mesece. Člani Paritetnega odbora se lahko zaprejo v klavzuro in še bi dvomili, da bi sestavili vsaj Nenadoma je prišel mraz Nenadoma je prišel mraz. Temperatura je padla, z m-razom se je vlil leden dež. Hribi so se pobelili. V Trstu je zatulila burja. Na vrata je potrkala jesen. Pisatelj bi napisal veliko lepih jesenskih misli in podob: o trgatvi, o moštu, o shrambah, ki so se napolnile s pridelki. Pisal bi o gobah, o kostanju in o vsem, kar zaznamuje prihod jeseni. Morda bi opisal polha, ki gloda o-rehe in nabira pod kožo mast za zimo. V notranjosti gozda bi pisec videl celo medveda, ki se je krepko zredil zato, da bo zlezel v zimski brlog in mirno zaspal. Pisatelj bi moral biti Ivan Trinko ali pesnik morja in Krasa Igo Gruden, skratka, nekdo, ki je živel v kmečkem okolju, ali pa ga je poznal. Včasih je lepo brati kmečke idile in jih oviti v nostalgijo. Nekoč je bilo življenje trdo, vendar ima tudi napredek svojo ceno. Ena izmed postavk je vedno manjši stik sodobnikov z naravo. Druga je nedvomno ta, da se rahljajo vezi med ljudmi. Mi smo vedno bolj sami. Agrarno okolje ni bilo i- dilično, posameznik pa se je branil in se ohranil znotraj številne družine, v posebni vaški solidarnosti in v komunikacijski mreži, ki je bila sicer prostorsko omejena. Z industrializacijo se je vse to spremenilo. Nekatere vezi pa so ostale: jezik, kultura, narodna pripadnost in podobne vrednote. V njih so tudi tradicija, spomini na nekdanje čase, skratka, korenine. Ko opazujemo prva jesenska znamenja, ko se spomnimo na lepe spise in pesmi naših umetnikov, potrkajo na naše srce tudi žive in pomembne stvari, ki ostajajo vredne tudi v internetski dobi: biti skupaj, pogovarjati se, pomagati drug drugemu, gojiti naš jezik in se ne zadovoljiti s tem, kar smo se doslej naučili. K temu bi dodal še to, kar prevečkrat z-manjkuje: knjigo. Pomembne so vse knjige, vendar je za znanje slovenščine dragocena predvsem dobra slovenska knjiga. Vem, da so slovenske knjige drage, da nimamo časa za branje, kljub temu pa so to tudi izgovori. Dnevi bodo krajši, kmalu bodo zamenjali uro in uvedli ponovno sončno. Še prej se bo stemnilo. Kaj ne bi vsaj za uro vzeli v roke knjigo in brali? Nekateri bi lahko brali o tem, kar je nekoč bilo in o čemer sem uvodoma pisal, drugi bodo segli po zahtevnejših knjigah. Vse to pa služi, da se ob znanju vendarle počutimo nekako skupaj. Domač jezik nas veže. V družinskem krogu najde še posebno toplino. Tudi knjiga je svojevrsten pogovor z avtorjem. Nekoč so knjige brali skupaj, danes to počnemo vsak zase. Vendar ne jezik, ne knjiga in ne žlahtna kultura ne silijo v osamljenost. Hujša je televizija, ker jo z-večina slabo uporabljajo in nas ne vabi k dialogu. Zapisali bi, da mnogo televizijskih programov celo poneumlja, pa imamo zanjo vendarle čas. Ne trdim, da je slabo gledati televizijo. Zaradi nje pa ne smemo biti doma mutasti, pozabiti na lasten jezik in izgubiti tako pripadnost kot korenine. Nikoli se ne bomo vrnili v stare čase, verjetno bi se tudi ne hoteli. Kljub temu pa se lahko potrudimo in ustvarimo trenutke domačnosti, kjer se pogovarjamo, z nami pa govorijo še lep jezik, u-metnost in kultura. Saj niso čarovnice, da bi jih zapodili! Ste morda opazili, da postane po branju pesmi zvezda nad belim hribom svetlejša in lepša? Morda jo komaj o-pazimo in pridemo za trenutek v stik z naravo in s samim sabo. To pa je že veliko dejanje: tisto, ki nam v v-sakodnevnem trušču še najbolj manjka. Pogovarjal se je s prefektom, z videmskim predsednikom in županom Obiski konzula Šušmelja v videmski pokrajini Generalni konzul Sušmelj na našem uredništvu s prve strani Nakazuje pa se tudi potreba po odprtju novih podobnih prehodov, saj je povpraševanje po njih veliko. Maloobmejna prehoda z izkaznico sta zabeležila velik porast prometa, kar bi se dogajalo tudi pri drugih. Veliko ljudi prihaja po nakupe in na delo v Furlanijo iz Slovenije. Iz Furlanije in Benečije pa je prav tako veliko tistih, ki gredo preko meje po nakupih, na izlete in tudi po raznih opravilih. Propustnica pa postaja vedno manj uporabljen dokument. V popoldanskih urah se je konzul Sušmelj sreCal še z videmskim županom Ser- segue dalla prima II testo approvato dalla Convenzione rappresenta indubbiamente un passo avanti sensibile nei confronti dello Statuto attuale, ma anche un miglioramento sostanziale del primo testo uscito dalla Convenzione stessa. La preoccupazione è per i passaggi successivi della proposta di statuto che dovrà affrontare il dibattito in V Commissione ed in seguito giom Cecottijem. Spregovorila sta o sodelovanju v prostoru, ki se je ob vstopu Slovenije v EU izrazito zbližal. l’approvazione definitiva in Consiglio regionale. Poi verrà inviato al parlamento dove, come tutte le leggi costituzionali, dovrà superare la doppia lettura della Camera e del Senato che sono alle prese con riforme importanti e dove, al di là del clima politico più o meno favorevole, i tempi tecnici, fino all fine della legislatura, sono molto molto risicati. Med omenjenimi obiski je Generalni konzul RS v Trstu Jože Sušmelj obiskal tudi uredništvo Novega Matajurja, kjer ga je pozdravila urednica Jole Namor, in se sreCal s predstavnikoma KD Ivan Trinko Lucio Trušnjak in predsednikom Mihom Obilom. Beseda je tekla o položaju Slovencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Seveda je bil govor o delu in razširjenosti Novega Matajurja, kot tudi o dnevih, ki jih v Vidmu in v Spetru pripravljajo v spomin na 50-letni-co smrti Ivana Trinka. Slo bo za pomemben dogodek z mnogimi znanstvenimi posegi ter z uglednimi gosti iz naše dežele in iz Slovenije. Approvato dalla Convenzione il nuovo statuto Regione plurilingue In tavola i sapori dell’autunno nelle valli del Natisone Domenica 3 ottobre riprende l’Invito a pranzo, un’iniziativa che in questi anni ha ri-, chiamato nelle Valli del Natisone moltissimi visitatori, attratti dai sapori dell’autunno, dalla ricca e genuina tradizione della cucina locale e soprattutto dall’abilità e dalla cura con cui i nostri ristoratori preparano i loro piatti. L’iniziativa è stata presentata martedì 28 settembre a San Pietro dal Natisone da Patrizia Marinig, presidente dell’Associazione Invito che promuove l’iniziativa con il contributo della Regione ed il sostegno della Comunità montana, della Camera di commercio di Udine e dell’Unione e-conomica regionale slovena. Presenti anche il sindaco Man- zini e l’assessore Strazzolini. Dieci sono i locali che aderiscono all’iniziativa: Trattoria Alla Cascata (Clodig, Grimac-co), Agriturismo Valle d’oro (Crostù, San Leonardo), Albergo trattoria Alla Trota (Specognis, Pulfero), Osteria all’Antica (Cras, Pulfero) Trattoria ai Buoni amici (Tar-cetta, Pulfero), Trattoria Le querce (San Pietro al Natisone), Trattoria la Tana del Formichiere (Spessa, Cividale), Osteria Trattoria La cascina (Sorzento, San Pietro al Natisone), Trattoria Taverna fiorita (Vemasso, San Pietro al Natisone) e Locanda al Giardino (San Pietro al Natisone). La manifestazione si protrarrà fino al 31 ottobre. Info: www.invitoapranzo.it. NATISONE N TÀLER VALL Četrtek, 30. septembra 2004 Le scelte della Comunità montana Torre-Natisone-Collio 1 Fondo montagna e legge 38, si alle proposte con malumore Passa in Comunità montana il piano triennale di interventi da realizzare con i contributi del Fondo montagna e dell’articolo 21 della legge 38 che tutela la minoranza slovena. Al voto quasi unanime (24 i favorevoli, astenuti i sindaci Noacco e Garbaz), avvenuto nella seduta di lunedì 27, ha fatto riscontro una discussione abbastanza accesa, che ha fatto trapelare più di qualche malumore nei confronti della proposta del direttivo. Proposte che, va detto in particolare per quanto riguarda il Fondo montagna, dovranno essere ora vagliate (e probabilmente ridimensionate) dalla Regione per poi tornare in assemblea. Fondo montagna, dunque. Le due poste più importanti sono i contributi per il riscaldamento domestico (1.095.000 euro) e quelli per il commercio (870.000 euro). Altri investimenti di rilievo sono la riqualificazione del capannone di Cemur proprietà dell’ente per produzioni forestali, trasformazione e commercializzazione del legno (171 mila euro), il sostegno ad attività culturali proprie o di associazioni (240 mila euro), gli interventi di completamento del museo etnografico (190 mila euro), la prosecuzione di un percorso ciclabile dalle Valli del Torre a quelle del Natisone ed al Collio (240 mila euro), la manutenzione della viabilità forestale (235 mila euro), il sostegno al turismo ambientale (320 mila euro) e la realizzazione di per- Nuova fumata nera, lunedì, per l’elezione del direttivo della Comunità montana. Anche questa volta non sono stati presentati né lista di candidati né programma. Corsi è apparso sbrigativo nel concludere che se anche alla terza occasione, cioè tra due settimane, non sarà presentata alcuna lista, l’ente verrà commissariato. Si tratta di “un fatto grave” per l’assessore uscente Renato Picogna, sindaco di Nimis, “un fatto che dimostra la debolezza dell’ente e anche di noi sindaci”. Dopo aver fatto un breve bilancio dela gestione Corsi, Picogna ha affermato che “la strada istituzionale per uscire dall’impasse è quella giusta, ma esiste anche quella politica, e allora è il centro sinistra a dover farsi avanti perché ha i numeri dalla sua parte”. Per Giuseppe Marinig “non c’è la capacità politica e programmatica per dare una gestione alla Comunità montana” mentre il sindaco di Torreano Paolo Marseu ha volute distinguere le responsabilità: “Non si può muovere chi ha solo nove voti”. Ultima possibilità, dunque, alla prossima seduta. In predicato per la presidenza rimane Corsi, ma salgono anche le quotazioni del sindaco di Attimis Maurizio Malduca. •t STREGNA irAf-v. m corsi lungo il sistema difensivo della Prima guerra mondiale (170 mila euro). Nel complesso, per le annate dal 2004 al 2006, viene prevista la somma di 4 milioni 431 mila euro. Dal dibattito è emersa la necessità di rivedere i criteri di assegnazione. I più perplessi sono sembrati Claudio Garbaz e Claudio Noacco, rispettivamente sindaci di Stregna e Lusevera. Il primo ha criticato la scelta di ridimensionare le somme in base a dei parametri regio- nali, il secondo, riferendosi ad un finanziamento per “interventi di innovazione tecnologica” pari a 100 mila euro, ha affermato che “usufruire del Fondo montagna per cambiare i computer sembra davvero fuori luogo”. Stessa musica per le poste decise in base all’articolo 21 della legge 38. Si tratta (vedi schema a fianco) di interventi per un totale di 1 milione 769 mila 200 euro nel corso di tre anni. Di questa cifra poco più di un milione di euro verranno Sopra il centro visite di Stupizza, a fianco viabilità a Stregna coperti dal trasferimento regionale. All’anno giungeranno dunque alla Comunità montana Torre-Natisone-Collio, grazie alla legge 13, 334 mila 635,55 euro. Marinig, che al momento del voto ha lasciato l’aula, ha dichiarato che “i Comuni che vogliono aver diritto ai finanziamenti devono riconoscere che sul proprio territorio è storicamente presente la minoranza slovena, ma devono a-vere anche, nel proprio statuto, un riferimento preciso alla minoranza”. COMUNE PROGETTO COSTO COMPLESSIVO COSTO 2004 COSTO 2005 COSTO 2006 ATTIMIS Completamento area sportiva -magazzino a Subii Sistemazione via Gortani a Subii Manutenzione canonica Subit 90.000 30.000 30.000 30.000 LUSEVERA Dizionario “po-nasen - italiano e italiano - po-nasen Censimento oggettistica museo etnografico Sistemazione carreggiate Pubblicazione libro favole Recupero vecchi lavatoi Libro “Bardo dan bot - Lusevera una volta” in italiano e po nasen 120.000 13.500 5.000 8.000 13.500 15.000 25.000 22.000 18.000 FAEDIS Acquisto arredi Ristrutturazione fabbricato valle Promozione rapporti culturali con la vicina Slovenia 90.000 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 TAIPANA Area per attività sportive Sistemazione viabilità Parcheggio a Taipana Predisposizione parco giochi 120.000 40.000 40.000 30.000 10.000 DRENCHIA Rifacimento campo sportivo in località Solarje Viabilità comunale Rifacimento piazza a Cras 120.000 40.000 40.000 40.000 GRIMACCO Sistemazione campo di calcetto Sistemazione impianto di illuminazione e riscaldamento in edificio comunale a Liessa Progettazione area Pip Dolina Sistemazione palestra di Liessa Completamento sentiero storico Topolò-Livek Sistemazione sentiero culturale mulino di Topolò 270.000 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000 45.000 PREPOTTO Sistemazione strada Codromaz-Berda-Covacevizza Sistem, strada Podresca-Oborza 300.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 PULFERO Borse di studio per valorizzazione sito della Grotta d’Antro Acquisto attrezzature informatiche per avvio centro visite Stupizza Realizzazione cartelli turistici Borse di studio per valorizzazione sito della Grotta d'Antro Acquisto arredi ex scuola Montefosca ed ex scuola Tarcetta Valorizzazione del sito “Sustarjova jama” a Specognis Completamento acquisto arredi ex scuola Montefosca Attività culturali varie 184.000 13.000 30.000 12.000 13.000 25.000 30.000 13.000 40.000 8.000 S. PIETRO ALNATBONE Interventi di manutenzione straordinaria e ordinaria scuola bilingue di S. Pietro 177.000 59.000 59.000 59.000 SAVOGNA Arredamento e impianti di proiezione e amplificazione sala comunale Acquisto scaffali biblioteca Urbanizz. area artigianale 1. lotto Urbanizz. area artigianale 2. lotto 106.000 20.000 6.000 40.000 40.000 SAN LEONARDO Sistem, muri edifici scolastici Sistem, passerella Osgnetto Completamento impianti sportivi Merso di Sopra 86.000 36.000 20.000 30.000 STREGNA Impianto di illuminazione pubblica a Raune, Saligoi, Presserie, Tribil Inf. e Stregna Organizz. manifestazioni e incontri per gli anziani Interventi di pulizia di spazi pubblici di interesse turistico Pubblicazione sulla toponomastica e sulla cultura popolare del comune di Stregna 106.000 25.000 6.200 10.000 25.000 15.000 25.000 TOTALE TRASFER. REGIONALE 1.769.200 1.033.906,65 557.200 344.635,55 552.000 344.635,55 585.000 344.635,55 Secondo l’ex presidente della Comunità montana “F80 per cento delle richieste non rientravano nello spirito della legge. Vanno invece fatti progetti mirati alla creazione di occupazione sul territorio”. Il sindaco di Savogna, Lorenzo Cemoia, ha proposto di stilare un regolamento per definire il tipo di domanda da presentare, Elio Berrà, primo cittadino di Taipana, ha fatto sapere che le realizzazioni del primo riparto, risalente al 2001, nel suo comune devono anSora iniziare. Michele Obit An lietos je iniciativa Meškega društva Rečan “Zapuojmo jo na sred vasi” par-nesla puno dobre volje an življenja. Te-lekrat so zbral Lombaj, ki je v garmi- Skem kamunu se pa darži za dreSkega, saj spada tudi pod Stuoblansko faro, Lombajci pa se čujejo no malo zapuščeni od vsieh. 6 cetnek, 30. septembra 2004 Društvo Rečan vabi na večer poezije an Kulturno jesen Biu je senjam za vse Lombaj ce V saboto 11. septembra je pa bluo vse živuo an veselo. Piel so tisti od pevskega zbora Rečan, ki pa nieso dugo cajta bli sami, saj so jim hitro paršli na pomuoc an drugi- Kar se oglasijo naše viže, kar se čujejo besiede naših piesmi tisti, ki jih poznajo na morejo zamučat. Pa še nimar buj po riedko je po naših gorskih vaseh parložnost za jo zapiet. Tiste, ki razveseli vsakega, pa naj je še takuo žalo-stan an slabe volje, je ramo-nika. An gor v Lombaju jih nie manjkalo. Claudio an Valentino, Ezio an Anna, Stefano an Franco... so jo kar veselo arzteguval. Kulturno društvo Rečan nas sada vabi v drugo vas garmiškega kamuna. Telekrat bo srečanje v Dolenjem Bardu, kjer v saboto 9. oktobra napravejo večer poezije “V nebu luna plava”. Poslušal bomo drugačne glasuove an jezike. Lietos so povabil znano furlansko pesnico Novello Cantarutti, Vi- Pogledita ki dost puobu se je zbralo okuole lombajskega korita, dol zdol pa pridni beneški godci ljema Cema an Igorja Cerna, ki pišeta v slovenskem dialektu Terskih dolin an še Gabriello Cicigoi ki piše v dre-ški varianti nadiškega dialekta. Drug dan, v nediejo 10. oktobra, kulturno društvo Rečan vabi na že tradicionalno Kulturno jesen. Vse se začne popudan, ob 17. uri, ko bo v kamunski sali garmiške občine gledališče. Po predstavi na sred vasi so napravli za vse pečen kostanj, rebulo, rimonike an ve-seje.... Orsi sul Matajur e sulle montagne vicine! La lince nell’Alta Val Torre. Queste sono tra le scoperte - illustrate con fotografie sorprendenti -presentate da Stefano Filacor-da, ricercatore alTUniversità di Udine, nella conferenza al Rifugio Pelizzo, all’apertura della Festa della montagna il 5 settembre scorso. Le fotografie mostrano un lato forse poco conosciuto del nostro territorio: le Valli del Natisone sono infatti una zona di grande valore ambientale e faunistico. Per fotografare l’orso e la lince, Filacorda ed i suoi collabori hanno usato una tecnica piuttosto nuova per l’Italia: fotocamere automatiche che scattano al passaggio dell’animale. Le foto sono il fiore all’occhiello di una ricerca lunga che utilizza anche approcci tradizionali, come la ricerca delle tracce dei predatori. E’ stata realizzata dall’Università di Udine nell’ambito del progetto Interreg Italia-Slovenia “Gestione sostenibile transfrontaliera delle risorse faunistiche”, in collaborazione con la Direzione centrale delle risorse agricole, naturali, forestali e della montagna della Regione, con il supporto del Parco Naturale delle Prealpi Giulie, il Parco Natura Viva di Bussolengo (Verona), il Parco Zoo “Punta Verde” di Ligna-no, e con l’Associazione cacciatori della Slovenia, il Ministero sloveno dell’agricoltura e delle foreste e l’Università di Ljubljana come partner oltre confine. I primi risultati indicano che almeno cinque orsi sono passati ed hanno risieduto nelle zone del Matajur e del Convegno in occasione della Festa della montagna presso il rifugio Pelizzo Le valli del Natisone, un ambiente di grande valore ambientale e faunistico Monte Mia nell’ultimo anno. Per la maggior parte erano di passaggio o di permanenza solo stagionale, in parte diretti dalla Slovenia verso l’Alta Val Torre ed il Parco delle Prealpi Giulie. Si pensa comunque che almeno un individuo si sia anche fermato per il letargo invernale nelle montagne sopra il Natisone. Mentre gli orsi sono piuttosto numerosi nella vicina Slovenia, si pensa che non ci siano più di 50 linci in tutte le ampie foreste del paese. Così la sua presenza nel Friuli o-rientale è un dato importante, e le foto scattate dai ricercatori dell’Università di Udine mostrano un predatore che evita strettamente la presenza umana. La lince, che può raggiun- gere anche 25 chili, si muove soprattutto di notte, percorrendo grandi distanze. Un territorio da valorizzare La presenza di questi due a-nimali affascinanti è un indicatore del fatto che le Valli del Natisone hanno “un valore straordinario”. Un valore naturale, ha sottolineato Filacorda, che va gestito nel miglior modo possibile. Da notare che la legislazione europea chiede u-na protezione prioritaria per queste due specie. Il tema della gestione è complesso per almeno due a-spetti. Il primo è che gli orsi non conoscono i confini politici (come neppure altri animali selvatici). 1 collegamenti naturali tra le Valli e le foreste slo- vene implicano che la gestione del nostro territorio deve essere perseguita in cooperazione con quella dei nostri vicini. In- fatti, dopo la presentazione della ricerca dell’Università di Udine, il sindaco di Kobarid Gregorčič ha parlato della ne- Sopra un orso ripreso sulle montagne sopra il Natisone, sorpreso dal flash. Qui una lince con la sua preda, un capriolo, che insospettita dal flash, ha poi trascinato via la carcassa per mangiare in pace. La foto è apparsa anche sul numero di luglio della rivista nazionale Airone cessità di “vivere su questi territori in modo equilibrato tra uomo e ambiente”. Inoltre, le Valli del Natisone sono un territorio complesso, non uniforme, che si può rappresentare come un “mosaico” di boschi recenti, boschi più vecchi, di prati e campi e di abitati, ha spiegato Fila-corda. Il nostro mosaico Spesso si sente parlare dei problemi del nostro territorio. La scomparsa di gran parte deU’agricoltura tradizionale e lo spopolamento dei borghi di montagna sono purtroppo fatti veri e pesanti. Però ragionando solo in termini negativi non si trova una visione per il futuro. L’immagine del “mosaico”, composto da elementi diversi, ci dà un suggerimento importante, che magari ci può aiutare negli sforzi per lo sviluppo della montagna come il “Piano Nediške Doline 2008” presentato dalla Pro Loco Valli del Natisone. Nel mosaico delle nostre Valli c’è posto per l’orso e la ricchezza naturale che rappresenta, senz’altro apprezzata dai visitatori. C’è posto per i borghi rurali, i loro abitanti e la loro cultura. C’è posto per le aree agricole, le zone di caccia, e le zone industriali. Se si vede la ricchezza del mosaico si apprezzano anche gli elementi: o per dirlo in un modo più concreto, i valori naturali delle Valli possono attirare un turismo consapevole ai borghi di montagna, aiutando ad arrestare lo spopolamento. Ovviamente, questa non è “la” soluzione ma solo una parte, che richiede lungimiranza da parte di tutti. Anthony Zamparutti Četrtek, 30. septembra 2004 V Mečani spet srečanje med človiekom an naravo Lan je parvič vas MeCana, v špietarskem kamunu, od-parla svoje vrata umetnosti an vsiem tistim, ki imajo radi naravo. “Umetnost v naravi” je bla razstava, kjer so umetniki predstavljali instalacije narete z naravnimi materiali v gozdu al med hišam. Lietos je kamun dobiu prispevek od Pokrajine an pokroviteljstvo kluba Unesco iz Vidma za napravt drugo srečanje an zatuo je vprašu sodelovanje Auserja Nediških dolin, društvo, ki je praktično parpravu program. V saboto, 25. setemberja so odparli razstavo, kjer je sodelovalo dvanajst umetniku (kajšan od njih je biu že lan, drugi so pa bli iz naših kraju), zviCer pa so pokazal video Giacinta Jusse, ki je kazu stare podobe an pričevanja go mez vas. V nediejo zjutraj liepa skupina, parbližno trideset ljudi an med njim puno otruok, je šla na pohod po stazah okuole MeCane. Skupino je vodu Giovanni Coren, ki se je puno krat ustavu ta par kajšnim dri-evjam an poviedu kaj je, za kuore an kadà se more uporabit. Ta par adnim kostanjam je pokazu, kuo so ankrat die-lal cepljenje (innesto), na koncu je vzeu listje kostanja an z njim naredu an klobuk. “Takuo so dielal ankrat - je poviedu - tisti, ki so runal kope, da jih nie sonce peklo na glavo”. “Lekcija”, Ce jo lahko takuo kličemo, je bla zaries zanimiva an za tiste, ki živijo tle v Benečiji an al so pozabil tele važne reCi al pa, previe mladi, jih nieso maj spoznal. Zdi se, da je Giovanni med zadnjimi, ki pozna beneško zemljo an vse tiste bogatije, ki so v njo skrite. Ob adni ta pred hišo od Rosalbe, ki ima bed & breakfast, so paraCal mizo an na-pravli pašto an še druge do-bruote za vse. Popudan so otroci sodelovali z umetniško delavnico, ki jo je vodila Laura Piovesan. V programu je biu potlé nastop adnega dua, ki pa je hitro ratu buj velika glasbena skupina, ki je zaries navdušila publiko. Igral so Alessandra Chiurco, Diego Kriscak, Giovanni (Battilé) Paca, Stefano Dini, Paolo Sartori, Roberto Sartori an Luca Zaro. Med odmorom je Michele Obit prebrau svoje poezije. Na koncu lahko reCemo, de vas MeCana, s svojimi prebivalci, je še ankrat dokazala svojo gostoljubnost. Važno je tud, da se nadaljuje ta odnos med Cloviekam an naravo, ki ne samuo navdihuje nove umetniške diela, paC pa nam pomaga živiet nomalo buojš tele cajte, ki so zadost težki za vse. Giovanni Coren iz Petjaga je vodu skupino, ki je hodila po stazah an po gozdih okuole vasi Mečana. Giovanni je pravu, kuo se kličejo drevesa, za kuore an kadà se jih more uporabit . * tIBfTr V Mečani so razstavljali Italo Cardinali, Sonia Casari, Michele Drascek, Michela laconcig, Giacinto lussa, Paolo Manzini, Franca Morandi, Vera Paoletti, Laura Piovesan, Giovanni Rossi, Maria Luigia Valtingojer an Giordano Zorzi. Tle tri umetniške dieia Četrtek, 30. septembra 2004 11. septembra v Ljubljani vrsta prireditev ob stoletnici rojstva Kocbeka Človek, ki je za svobodo razbival vse totalitarizme 20. stoletja Edvard Kocbek V ponedeljek, 11. septembra so v ljubljanskem parku Tivoli odkrili kip velikemu slovenskemu pesniku, pisatelju, mislecu in politiku Edvardu Kocbeku. Z ljubljansko županjo Danico SimCiC je spomenik odkril tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je bil Kocbeku dokaj blizu in zavzeto branil njegove misli in delo tudi v Časih, ko je bilo to v Jugoslaviji “nezaželeno” (beri: prepovedano). Istega dne so v ljubljanski Drami imeli slavnostno akademijo, na kateri je spregovoril predsednik slovenske vlade Anton Rop. Pred akademijo so v knjigarni Konzorcij predstavili dokumentarno monografijo o pesniku. Na predstavitvi sta spregovorila Kocbekova mlajša sodobnika in sodelavca Joža Mahnič in Janez Gradišnik. Knjigo z naslovom Edvard Kocbek sta uredila France Pibernik in Jurij Kocbek. Predstaviti bralcem Edvarda Kocbeka v nekaj besedah je izjemno težko dejanje. Rodil se je 27.9.1904 in umrl jeseni leta 1981. Bilje kristjan dvoma. Bral je Kierke-gaarda in krščanskega ekzi-stencialista Mouniera, pri srcu mu je bil pesnik Claudel. Našteli smo imena evropskih mislecev, da bi razumeli, s kakšnimi problemi se je Kocbek sooCal. Bil je kristi-jan, ki je obenem zaCutil samoto človekovega bivanja in dvom. Zanj pot do boga ni bila dana, ampak je rastla sredi muk in samote. Pro-blemskost Človekove eksistence je nepozabno zapisal v pesniških zbirkah Zemlja (1934), Groza (1963) in Poročilo (1969). Ze glede verskega vprašanja se je Kocbek oddaljil od dogmatizma, ki je med dvema vojnama prevladoval v slovenski cerkvi. Kot Človek, ki biva v zgodovini, se je Kocbek približal socialistični misli in stopil v strujo, ki jo imenujemo krščanski socializem. Družbena zavzetost je pisatelja dejansko “vrgla” v politiko. Leta 1937 je objavil esej Premišljevanje o Španiji, kjer se je odkrito zavzel za boj proti fašističnemu diktatorju Francu. Z esejem je Kocbek povzročil razkol v slovenskih katoliških krogih. Skof Rožman in desno krilo slovenske cerkve je Kocbekova stališCa ostro zavrnilo. Del krščanskih intelektualcev pa se je zbral okoli revije Dejanje. Krščanski socialisti so se s Kocbekom leta 1941 pridružili kot ustanovni elani Osvobodilni fronti. Za-Cela se je Kocbekova partizanska pot. V izjemnih dnevniških zapisih, kot sta Tovarišija in Listina, je Kocbek opisal svoje ne vedno lahko bivanje v vrstah OF in NOB, saj je doživljal nadvlado komunistične partije in posledično Dolomitsko izjavo. Kljub kritičnemu pogledu na določeno dogajanje, se je Kocbek odločil za vztrajanje pri osvobodilnem gibanju, saj je ocenil, da je za slovenski narod osvoboditev izpod naci-fašizma prioritetna. Po vojni je Kocbek zasedal visoka mesta v takratni zvezni jugoslovanski in republiški slovenski vladi. Do obračuna s KP je prišlo, ko je leta 1951 izdal zbirko novel Strah in pogum. V njih se je lotil tabuja, to je vprašanja, Ce osvobodilna borba lahko moralno opraviči vsakršno dejanje. Zaradi knjige je izgubil vse funkcije in se je moral vrniti v zasebno življenje. Ob 70-rojstnem dnevu je izšel intervju, ki ga je imel s Kocbekom Boris Pahor. Intervju je izšel v knjigi Edvard Kocbek, pričevalec našega Casa (Zaliv, 1975), ki sta jo uredila B. Pahor in A. Rebula. Takrat je Kocbek kot prvi javno spregovoril o pobojih domobrancev. V Sloveniji in Jugoslaviji je nastal velik škandal, vendar je Cas dal Kocbeku prav. Njegovo pričevanje je bilo namreC šibko in moCno hkrati. Kocbek je v praksi preizkusil dvome in razpoke Človekovega bivanja. Ne samo s pisano besedo, ampak tudi z dejanjem je dokazal upravi- čenost dvoma v vsak monolitni sistem, kar je bila konservativna cerkev in kar je bil komunizem na oblasti. Verjetno je bil to najvišji in najmanj oporečen slovenski glas in zato so njegove obtožbe imele dalekosežne posledice. Partija na vrhu svoje moCi ni mogla preslišati drobne knjižice, ki je izšla v Trstu. Pesnikovi dvomi in obtožbe so ustvarjali novo resničnost, ki je Kocbek ni doživel, Čeprav je živela v njem kot izhod iz mnogih nasprotij, kot so samota bivanja in vera, svoboda in totalitarizem, Človek v trpljenju in luC upanja. Človek, ki je ta nasprotja preveril tudi v praksi, je verjetno moCnejši od tistih, ki na oblasti zagovarjajo “veCne” resnice. V tem smislu je bil Kocbek v evropskem merilu svojevrstna osebnost, ena izmed najglobljih prie dvajstega stoletja, ki pa ga, ponovno paradoksalno, Evropa ne pozna. S tem nepoznanjem v bistvu Evropa ne pozna delček svoje lastne usode. Zapišimo lahko, da si je Kocbek objektivno zaslužil Nobelovo nagrado, a je bil sin premajhnega naroda, da bi mu jo podelili. To pa nic ne odjemlje Človeku, ki je z bolečino v srcu, s peresom misleca in puško bojevnika za svobodo razbival vse totalitarizme dvajsetega stoletja. A.M. Kolovrat evisite guidate, un successo Resia e alla sua cultura, una serata per promuovere e far conoscere la nostra valle ed i suoi aspetti più caratteristici. Un momento anche di incontro e di reciproca conoscenza tra lai comunità di Barcola e Resia. LN Un momento della serata resiana a Barcola I “brusarji” di Resia in vetrina a Barcola “Briisarji z Rezije, Brusači iz Rezije, Arrotini di Resia” è il titolo della mostra dedicata agli arrotini di Resia che si è aperta sabato scorso 25 settembre a Barcola, Trieste, nella sala del circolo culturale sloveno locale. Alla mostra sono esposte immagini d’epoca molto suggestive, anche per le notevoli dimensioni, le caratteristiche “krosme” in legno, dapprima portate a spalla e poi trasportate su ruote, le biciclette ed altri oggetti inerenti questo particolare mestiere. E’ questa la seconda tappa di questa mostra poiché la stessa è stata realizzata ed e-sposta al museo provinciale di Capodistria lo scorso mese di febbrario. Alla cerimonia di apertura, introdotta dalla presidente del circolo, ha portato il saluto dèli'amministrazione comunale di Resia Cristina Buttolo, assessore alla cultura; la presentazione generale su Resia è stata esposta da Luigia Negro, della Zskd di Resia e una dettagliata descrizione di questo mestiere, che viene svolto ancora oggi, è stata esposta da Giovanni Negro, presidente del CA-MA, il comitato che è nato e opera per la valorizzazione di questo mestiere. Ha ricordato, tra le altre cose, che un arrotino resiano, un certo Giuseppe Trancon, originario di Lischiazze lavorò in Ungheria, a Sopron, anche per l’erede al trono d’Austria, Francesco Ferdinando. Ad allietare la serata era presente una rappresentanza del Gruppo Folkloristico Val Resia, guidato dal presidente Maurizio Di Lenardo e presentato da Serena Di Lenardo che ha focalizzato l’attenzione sulla descrizione dei costumi, degli strumenti e sulla storia del gruppo stesso che si fa risalire al lontano 1838 quando un gruppo organizzato di danzerini e dan-zerine si esibì ad Udine davanti all’imperatore d’Austria, Francesco Giuseppe. Una serata tutta dedicata a Sono state poco meno di un centinaio le persone che solo nella giornata di domenica 26 settembre hanno colto l’invito della Pro-loco Ne-diške doline e si sono incamminate sui passi del generale Rommel sul Kolovrat. L’inizativa ha dunque suscitato molto interesse e quel che più conta i visitatori, molti dei quali per la prima volta a Solarje e sul Kolovrat, hanno apprezzato la bellezza dei luoghi e le straordinarie vedute che si godono dalla cima sia verso la valle dellTsonzo, sia verso la pianura friulana, il mare, l’altipiano della Bain-sizza. Molto apprezzate anche le guide che hanno accompagnato i visitatori e ripercorso assieme a loro le vicende tragiche e dolorose della prima guerra mondiale. Diverse scuole hanno già prenotato la visita sul Kolovrat. Nei prossimi fine settimana le visite dovrebbero intensificarsi ulteriormente anche perchè il programma è stato arricchito. Domenica 10 ottobre sul Kolovrat, lì dove c’era l’ospedale militare, ci sarà la rievocazione storica con il gruppo Sentinelle del Lagazuoi. Allestiranno un vero e proprio accampamento di soldati italiani in divisa d’epoca, muniti di armi ed equipaggiamenti originali del 1915 - 18. Il giorno prima si aprirà a Tribil superiore una mostra di documenti e cimeli della prima guerra mondiale, raccolti per lo più nelle valli del Nati-sone. Domenica 17 ottobre ci sarà il Bumjak sempre a Tribil superiore. Dal 3 al 31 ottobre si svolge la manifestazione Invito a pranzo nelle valli del Natisone. Ricordiamo che le visite guidate “Sui passi del generale Rommel” vanno prenotate al 338 / 126031 1, e-mail: booking@nediskedoline.it. Ventanni d’impegno contro l’alcol Sabato 25 settembre si è svolto presso il teatro delle Orsoime di Cividale il ventennale dell’Acat cividalese. L’Acat cividalese opera dal 1984 sul territorio e riunisce 11 club di vari comuni. I club sorgono per aiutare coloro che hanno problemi con l’alcol; vi partecipano le famiglie che, aiutate da un servitore insegnante (una persona che funge da mediatore) vogliono cambiare la loro vita eliminando l’alcol. Alla manifestazione è stato evidenziato il lavoro ‘svolto in questi venti anni per la pre- e da lì a tutto il mandamento. Insieme hanno ripercorso le varie tappe del lavoro fatto in questi venti anni e hanno coinvolto il pubblico in un dibattito che è sfociato nella testimonianza di coloro che hanno vissuto in prima linea il problema alcol. La manifestazione ha avuto successo ed è stata l’occasione per ricordare coloro che ci hanno lasciato e coloro che non vedevamo da qualche tempo. Una piccola rimpatriata che speriamo possa ripetersi ancora. venzione dei problemi alcolcorrelati. E’ stata allestita una mostra fotografica coordinata da tutti i club in cui, attraverso le foto, si è ripercorso il cammino svolto, le attività culturali e ricreative che hanno animato il lavoro dei club. Sono intervenuti monsignor Genero, che ha portato i saluti della comunità parrocchiale, il dottor Piani, coordinatore del Sert, il presidente dell’Acat regionale prof. Mario Sartor, il comm. Blasig che ha portato i saluti dell’amministrazione comunale di Cividale e la dottoressa Gabriella Totolo che per prima ha fatto suo il metodo del professor Hudolin e lo ha portato nel club di Cividale WWm-. Ma come, siamo già in pensione? Eh si, ora Beppofarà il nonno a tempo pieno! E’ andato in ferie venerdì 17 settembre, e con domani, venerdì 1 ottobre 2004, inizia la vita da pensionato Giuseppe Bergnach, forse meglio noto col nome d’arte Bepposcossa (!). Dopo varie esperienze lavorative, Beppino è stato assunto nel 1978 dal Comune di S. Pietro al Natisone. Dopo Renzo Vogrig, ora ha raggiunto questo ambito “traguardo anche Giuseppe Bergnach. Il neopensionato potrà finalmente dedicare tutto il suo tempo libero alla adorata nìpotina Shania. A Beppino vadano gli auguri di una vita da ‘felice pensionato" dagli amici tutti ~ Kronaka ---------------- Potovanje z društvom svetega Standrija iz Kravarja Telekrat Dunaj, drugi krat pa... Ustal smo že zguoda, tist petak 3. setembrja, kar smo ‘miei iti v gito z čirkulnan Sv. Standrija. Bluo je umamo an kazalo je, de se oblači, pa useglih smo bli veseli an le-puo zbujeni. V korier, ki nas je pejala do Dunaja (Vienna) kajšan je spau, kajšan je brau, kajšan je pa njegà pravu an kajšan drug se je pa ritu. Paršli smo v naš hotel oku dvieh popudan, tan nas je čakala naša guida, bla je ‘na ita-lijanka, ki tan živi že 20 liet. Pejala nas je spancierat po mieste, kjer nan je pokazala hišo od komuna, austrijski parlament, hišo kjer je “l’Opera” poznana po cielin sviete. Videl smo še Univerzo, veliko cierku Sv. Stiefna an še druge. Niesmo imiel še zadost za parvi dan, takuo nas je pejala še do tistega presto-ra, ki se kliče “Prater” an kjer je puno gjostr, an tud ‘no veliko koluo vesoko 54 m. s katerega se more od luhta videt liep kos telega liepega miesta. Bla je že ura za se uamit v hotel, kar po pot smo srecjal bus u katerin je bla ciela angleška skuadra, tista nacjonal, ki igra na balon, biu je tud Bekamp! Na vesta duo je? Ma kuo? Je mož od tiste druge, od Vi-ktorie od Špice girisi Nomalo buj cjà Kiara, takuo se je klicala naša guida, nan je pokazala, kje je palača od Opec, ki je tista organizacija ro-jenà v liete 1960 an ki ima nalogo, kompit za koordinat politiko vsi-eh tistih daržav, ki predajajo petrol, an poviedat vsaki daržavi dost’ petrolija more predat an dost ga stuort placjat. Na koncu smo bli prh trudni an smo se veselo uamil v hotel. Zaviedel smo, de tisto jutro, že ob 7. tan na placu at blizu je biu “mercatino delle pulci”, šli smo an takuo vic četrtek, 30. septembra 2004 Takuo okoune lieta je trieba zaries na velicim praznovat! ku kajšan od nas je zastopu zaki se kliče “mercatino delle pulci”: tan na tistin placu je bluo prit usegà, za usé guste. Ob 9. smo bli u hotelu, kjer nas je že čakala Kiara. Tist dan smo se ogledal “centro storico” an opudan smo šli na kosilo v lepo “kli-et” od komuna telega miesta. Ziduovi so bli vsi narisani, z liepimi freskami, kamerierji so bli parjetni an simpatik, za jest je bluo dobrò, nie manjkalo prit nič. Popudan smo šli gledat host okuole miesta an buj poznò pa tisto jamo v Hinterbiihl, kjer znotra je tud ‘no jezero. Tala jama je bla ankrat ‘na miniera, kjer minatori so udieloval ges. Zvi-čer so nas pejal v vas Grin-zing, kjer v liepin domačin prestore so nas čakal za viče-rjo, tel krat z muziko: biu je violin, ramonika, an dobar ženski glas, teli artist so bli iz Ogarskega. Drug dan smo lepuo nabasal na koriero naše “sake an pake” an smo se pejal pruot palači Schonnbrun, kjer dru- žina Asburgo je bla vajena preživiet polietne cajte. Pregledal smo vse 40 kambre an muore ree, de Francu an Sissi nie manjkalo pru nič! O pu-dan smo šli kosit go na tist turam vesok 252 m., ki grede, ki se kose barli, počaso poča-so seviede:, kar začneš jest župo videš skuoze okna palačo od Opec an kar si očedu tont imaš pred sabo pa “Prater”, kjer so gjostre! Na koncu smo lepuo po-zdravel našo vodičo Kiaro, ki je znala vse tri dni lepuo odguorit na vsako sort vprašanje, an smo se uamal’ damu. Pot nie bla prti nič duga, nomalo smo odpočil glavo an pamet, zak’ v treh dneh smo čul an videl pru puno reči, potlè smo se nomalo igral an rital ku otroc s Francesco, ki nas je navadla kuo stuort pasat cajt, an potlè, kar tist ki je uozit koriero nan’ je deu gor videokaseto, smo pa videl kuo smo pustinal kako lieto od tegà. Se finila nie kaseta, ki smo bli že doma. Druge lieto kan? Kajšan prave v Prago! (lp) Miesac za miescam, lieto za lietam se jih je nabralo že petdeset. Takuo "okoune" lieta je trieba praznovat na velicim, so pomislili tisti od klaše '54 Nadiških dolin. Ložli so se kupe s Cedajci an šli na pot za dva dni, v saboto 11. an v nediejo 12. se-temberja. Zbral so glavno mi-esto Avstrije an čeglih le v kratkem cajtu so puno liepega videl. Vienno ali Dunaj, kot mu pravijo Slovenci, so to parvo spoznal skuoze okna koriere, cajt pa so imiel tudi za se sprehodit po centru miesta an za pogledat cierku Svetega Stiefna. Drug dan so šli gledat Schonnbrun, grad kjer sta ži-viela Sissi an Franc Jožef pa tudi lepe varte pune rož vsieh farb. Vse so pa zarobil v nediejo zvečer z vičerjo v znani čedajski oštariji. Ki reč? Zbralo se jih je 49, imiel so se dobro an so bili dobre volje. Imiel so srečo z uro, saj je bluo jasno an sonce jih lepuo grielo, lačni nieso bli an tudi žejni ne, pa še svoje godce "di classe" (Beppo, Mario an Roberto) so imiel ta par sebe, ki so začel že v saboto zjutra ob 6.30 "objemat" njih ramonike. Zatuo je glih na koncu zahvalit nje an vse tiste, ki so organizal tako fešto v parvi varsti Piciula an Annomario iz naših dolin an Stiefna iz Čedada. Šport un’ora su un percorso molto bello e tecnico. Alla fine premi per tutti per l’impegno dimostrato. Il prossimo anno ci sarà un doppio appuntamento per le 24 ore mtb. Per chi fosse interessato, gli istruttori organizzeranno dei corsi principianti e non nei fine settimana autunnali. A risentirci! Gianni Scubia Mtb, Azzida si fa valere in Val Rendena II 4 e 5 settembre si è svolta in Val Rendena la 2. edizione della 24 ore di mountainbike a cui ha partecipato una rappresentativa del G.S. Azzida. La squadra, capitanata dalPistruttore di mountainbike Gianni Scubla, era composta da altri sette concorrenti: i due istruttori di mtb Cristian Rossi e Franco Rudi, Marco Venturini, Giovanni Le-sizza, Valter Buccino, Kristian Pitussi e Andrea Gangheri. Partiti il venerdì, siamo giunti in nottata a Strembo, località che ospita la manifestazione. Dopo aver montato l’accampamento e issato il vessillo... cena: grigliata con polenta. Non il massimo alla vigilia di una gara, ma per il nostro spirito di partecipazione... ottima. Non mancano birra e caffè, gran finale con grappino a cui partecipano anche alcuni organizzatori della manifestazione. E la gubana?... speciale! Un grazie allo sponsor. La giornata di sabato inizia presto: verifiche, ritiro numeri e gadget, una colazione abbondante ed il primo è già in griglia di partenza. Inizialmente lo spirito è quello di partecipare ma, dopo le prime classifiche parziali che ci vedono al 50. posto assoluto, ci lasciamo coinvolgere dall’en- tusiasmo agonistico ed inizia una simpatica competizione all’interno del gruppo con la prima sfida a chi ha la cassetta degli attrezzi più assortita per poi trasferirsi sul circuito a chi riesce a a compiere tre o quattro giri nel minor tempo possibile (idea di Marcon). Ci alterniamo così sul percorso di 6 km. Il primo turno di giorno, con gli spettatori che incitano tutti i bikers lungo il percorso; il secondo turno di notte, quello più duro, che spezza il sonno, dove alla chiamata ti senti rispondere: “Come... tocca già a me?”, i-nizi a pedalare nel silenzio ed ogni tanto qualcuno ti chiede strada (quelli che alla fine percorreranno 20 giri più di noi, ma che, di sicuro, non hanno mangiato la sera prima la grigliata, non hanno brindato col grappino, ed al pranzo la classifica su 250 squadre. Un bravo a tutti. Anche faticando siamo riusciti a divertirci ed a raggiungere quel risultato che alla vigilia sembrava impossibile. Anche nella mini 24 ore dei bambini avevamo un rappresentante, Nicolas Scubla, che assieme ad altri tre bambini di età diversa ha formato un squadra. I quattro si sono alternati ad ogni giro per Il gruppo degli atleti di Azzida. A destra Giovanni Lesizza di mezzogiorno non hanno gustato il risotto con i finfer-li), tu ti dai coraggio incitandoti da solo perché, specie il primo giro da mezzi addormentati, è duro. Il terzo turno si pedala con lo spirito di chi vuol portare a termine la propria impresa nel migliore dei modi, dando il massimo. Così è stato. Ci siamo tutti impegnati al massimo, uno spirito di unità di squadra che fareb- be invidia a tutti, considerando che, a parte io che avevo già partecipato ad una edizione della 24 ore, gli altri non a-vevano mai “gareggiato” ad una manifestazione simile. Oltre a ciò non vi era componente del gruppo che avesse conosciuto tutti gli altri prima della vigilia. Allo scadere delle 24 ore abbiamo raggiunto la mitica cifra di 100 giri, piazzandoci all’86. posto del- i \ U.UW4.WVW i w v un muovi uiu mi iu ^ i w v mimmi viu i i iu i imi i i ivowv u i ii i ivi iiui u i wimvsii m i Juniores, la fortuna sbatte sugli incroci L’Audace sconfitta dalla Savorgnanese in Coppa Regione - Ripartono i campionati amatoriali del Friuli Collinare Numerose le formazioni delle Valli del Natisone iscritte ai campionati Calcio a cinque, “ressa” di squadre sabato 2 ottobre si gioca a Lauzacco la Valnatisone disputa una prova discreta ma non riesce a rimontare l’Union ’91 l’anticipo del campionato di ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Promozione che vede in campo a Buttrio, alle 15.30, la squadra locale e la Valnatisone. Nell'ultima gara del turno eliminatorio di coppa Regione di Terza categoria l'Audace di S. Leonardo, dopo essere passata a condurre grazie ad un calcio di rigore trasformato da Ivan Duriavig, ha subito la rimonta ed il sorpasso da parte della Savorgnanese. Dalle voci circolanti negli ambienti sportivi locali, sembra che la Savognese non si presenterà al via del campionato in programma per il 10 ottobre. Sfortunata esibizione a Lauzacco della Valnatisone nella seconda partita del campionato Juniores. La formazione sanpietrina è stata superata di misura dalla Union '91. Nonostante il risultato che li condanna al secondo stop consecutivo, i ragazzi valligiani hanno disputato una buona prova centrando per La Lega Calcio Friuli Collinare ha reso nota la composizione dei gironi del campionato amatoriale di calcio a cinque. Non è stata ancora fissata la data di inizio dei tornei. Le nostre vallate sono presenti alla grande in questa specialità che, nonostante la carenza di campi da gioco, è sempre più praticata e seguita. La formazione più titolata ed esperta è quella della A. A. Merenderos di S. Pietro al Natisone che giocherà nel campionato di Prima categoria assieme a Prontoauto, S.T.U., Simon’s pub, Longobarda, Sedia e-lite, Ziracco, Credi Friuli Reana, Troncos, Sporting 2001, Braidemate, Nolvideo. Certamente saranno tra le protagoniste di Seconda categoria le tre società di S. Pietro al Natisone che rispondono ai nomi di Paradiso dei Golosi di Daniele Marseu, di Bar al Ponte S. Quirino di Michele Guion e di Amsterdam Arena di Simone Bordon. Assieme a queste c’è la Black Stuff (ex Il santo ed il lupo) del presidente Mauro Clavora di Pulfero. In campionato sfideranno la Manzignel, New Welding, Solerissi-mi, Pizzeria Cantina Fredda, PV2 Twister, Amici della palla e Gs Danieli. Sono iscritte al campionato di Terza categoria l'Associazione Sportiva P.P.G. Azzida, la neocostituita formazione della Carrozzeria Guion di S. Pietro al Natisone, Pittibul, Reai Max Team, Polisportiva S. Marco, F.C. Klupa ’99, Felmec Display s,‘5 Eglio, V. Power. BAM . maìan i ^ Ivan Duriavig (Audace) due volte l'incrocio della porta avversaria con Francesco Cendou e Nicolas Crainich. Sabato 2 ottobre a S. Pietro la La Valnatisone paga salato qualche leggerezza di troppo VALNATISONE 1 PRO CERVIGNANO 2 Vulnatisone: Carnieletto, Chiabai, Piccare, Giugliano, Crast, Tiro, Ber-gnach (1’ st. Gallas), Bol-zicco, Dindo, Stefanutti (l’st. Miano), Suber (40’ st. Peddis). S. Pietro al Natisone, 26 settembre - La Valnatisone ha esordito tra le mura a-miche rimediando una sconfitta con la blasonata Pro Cervignano. La squadra del presidente Daniele Specogna con un po’ di at- Alessandro Bergnach tenzione avrebbe potuto evitare la bruciante battuta d’arresto. Nel campionato di Promozione certe leggerezze si pagano care. Gli ospiti si sono dimostrati più quadrati ed esperti dominando il gioco nella prima frazione della gara. Al 16’, su azione di calcio d’angolo, una sfortunata deviazione di testa di Giugliano portava in vantaggio la formazione ospite. La Valnatisone cercava il pareggio senza riuscire a riequilibrare le sorti della contesa. La ripresa iniziava con i ragazzi guidati da Claudio Baulini alla ricerca del gol che arrivava, dopo una serie di pericolose conclusioni, al 20’ ad opera di Gabriele Miano. Il giovane centrocampista batteva un calcio di punizione dal limite, nella sua corsa il pallone leggermente deviato da un difensore avversario ri- sultava imparabile per il portiere ospite. Il pareggio durava solamente sei minuti. Da un contestato fallo laterale gli ospiti trovavano impreparata la retro-guardia locale realizzando con Segato la rete del successo. A complicare l’eventuale rimonta arrivava alla mezz’ora l’espulsione di Chiabai. Nonostante questa “tegola”, la Valnatisone falliva un’ottima opportunità con Miano, rischiando in seguito di subire la terza segnatura quando Chiappetti in azione di contropiede centrava il palo. Proprio allo scadere u-na punizione di Miano veniva respinta dal portiere avversario e Gallas non riusciva a dare al pallone il colpo di grazia. Paolo Caffi Valnatisone ospiterà la Pro Fagagna. I Giovanissimi della Valnatisone inizieranno il campionato provinciale domenica prossima, alle 10.30, ospitando sul proprio campo la formazione udinese dei Fortissimi. Gli Esordienti della Valnatisone invece osserveranno il previsto turno di riposo rinviando l'esordio nel campionato d'Autunno a sabato 9 ottobre a S. Giovanni al Natisone. Dopo avere perso ai calci di rigore contro la Torreanese la finale tra le seconde classificate nel torneo dei Pulcini di Moimacco, le due squadre dell'Audace inizieranno sabato 2 ottobre i rispettivi campionati. La formazione A e quella B esordiranno in trasferta a Reana del Rojale. Nel prossimo week-end riparte alla grande il campionato amatoriale del Friuli Collinare. Reduce dalla “cavalcata” che ha permesso un pronto ritomo nel girone di Eccellenza, la Filpa di Pulfero esordirà sabato alle 15 a Manzano ospite della Birreria da Marco. Mezz'ora prima a Podpo-lizza di Pulfero ci sarà il battesimo della rinnovata Valli del Natisone che ospiterà gli Amatori S. Daniele. Nel girone F di Terza categoria, sul terreno di Merso di Sopra, gli amatori dell’Osteria al Colovrat di Drenchia ospiteranno la Mar/ter. C’è attesa a Savogna per vedere all'opera la neocostituita squadra S.O.S. Putiferio che alle 14.30 ospiterà gli A-matori Piaino. Infine la Polisportiva Valnatisone di Cividale alle 14.30 esordirà a Orzano contro la formazione locale. S0V0DNJE Starmica Zbuogam Irma Zavojo hude nasreče, ki se je zgodila par nje hiš je zapustila tel sviet Irma Medveš, uduova Podorieszach - Mula-cova po domaCe. Po nasreCi so jo pejal hitro v Spitau pa na žalost nič nie pomagalo. Imiela je 75 liet. Za njo jočejo sinuova Marino an Romano, nevieste Daniela an Laura, navuode Ingrid an Michela, sestre, ku-njad an kunjade, navuodi an vsa druga Zlahta. Na nje pogrebu, ki je biu v saboto 25. setemberja popu-dan v Starmici se je zbralo puno ljudi iz vsieh kraju. SVET LENART Dolienjane Žalostna novica Na naglim je v videmskem Spitale zapustila tel sviet Maria Bledig, poročena Chiuch. Imiela je 79 liet. Bla je dielovna mama, skarbiela je za nje veliko družino. Puno bo manjkala nje otrokam, moZu, zetam, ne-viestam, navuodam, sestri, ku-njadam an vsi žlahti. Venčni mier bo počivala v Kozci, kjer je biu nje pogreb v četartak 23. setemberja popudan. DREKA Cuodar Zapustila nas je Antonia Zuodar Umarla je Antonia Zuodar - Tonina Skernejcova. Buog ji je dau učakat 97 liet. Puno liet je preživiela v špietar-skem rikoverje an na telim svietu je Se zapustila sestro Perino, ki ima 89 liet, an brata Perina, ki jih ima pa 86. Nje pogreb je biu par De- vici Mariji na Krasu v torak 21. setemberja. PODBONESEC Marsin / Čedad Umaru je Valentino Zorza Valentino Zorza je živeu v Cedade, po rodu pa je biu iz Marsina. Za nimar nas je za-pustu, ko je imeu 89 liet. Tu malo liet so umarli njega zena an dvie hčere. Seda je umaru Se on. Žalostno novico so sporočili zet Valter, navu-od Massimo an vsa druga Zlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 28. setemberja v Cedade, kjer je bla sveta maSa, potlè pa v Senčjurje, kjer so ga podkopali. ŠPETER Barnas Zazvonila je Avemarija Tudi par nas je žalostno zazvonilo v turme za oznant novico, de nas je zapustila adna naSa vasnjanka. Umarla je Alda Bevilacqua, ki je imiela 72 liet. Venčni mier bo počivala v Barnase, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 27. setemberja. Na svet Rok v Škratovem, te narbuojše pijače an jedila se jih je moglo pokušat v kioske od Giovanina. Se j’ moglo popit Spumant, pi-kolit an vsake sort vina DOC iz Bard. Za jest je biu peršut, domači salam, ser, gubance, štruklji an Se polpete z mešam od jerebice, ki so koStale samuo an evro vsaka. - Giovanino - sem ga vprašu - kuo moreš prodajat takuo dobar kup tiste polpete, ker jerebica je te narbuj dragi tič? Za me doložeš ki-ek... - Imaš ražon Guidac - mi je odguoriu - za ti odkrito poviedat, zmie-šam tiste od jerebice s tistimi od konja. - An dost par stuo? -sem ga vprašu. - Beh, nardim pu an pu: adno od jerebice an adno od konja, adno od jerebice an adno od konja. V saboto Mirko je šu s koriero v Čedad. Use-dnu se je nauredič adne lepe čiče, ki je daržala tu naruoče adnega debelega mačka. Za se začet pogovarjat Mirko je jau: - Kajšan liep mačak! Kuo bi biu zvestuo ist na njega prestora! - Oh, sa tja kjer grem, vas morem pejat obadva! - je poviedala smehe liepa čeča. - An kam greste? - Tja h skapjaču! »k** V živalskem varte je krepu an zlo velik slon, elefant, an blizu njega je guardjan obupano joku. - Nu, nu, dajte se ku-razo - je jala adna ženica, ki je tuole videla -Zastopem, de ste imeu zlo rad tolo buogo Zvi-no, gor na tarkaj liet, ki ste jo komadavu! - Makè rad al na rad! - je odguoriu guardjan -Ist se jočem zatuo, ki so mi kuazal, de muorem narest jamo za ga pod-kopat! Marjac je imeu adno papigo, papagalna, ki mu jih je vsake sorte kurila! An dan je tela papiga potelefonala an kuazala tri žakje “bagi-gju”, ki so ji bli zlo všeč. Marjac se je ujezu an jo parcveku na steno za peraota. Na uredič je papiga zagledala Kristusa na križe. - Dost cajta si tle? -gaje poprašala. - Dvataužint liet! - je odguoriu Kristus. - Oh vse sajete, paš ki žakju bagigju si kua-zu! Mame iz Marsina v spomin na pre Emilia So mame iz Gorenjega Marsina. So tiste mame, ki vsako lieto, kar je praznik vsieh mam, se zberejo kupe par sveti maš. Do lanskega lieta je bluo lepuo an parjetno, tisti je biu pru an veseli dan. Hodu jim je mašavat gaspuod Emilio Battistig, ki je biu iz Pečnijega, pa njega tata je biu iz telega kraja, Ua-grinkin po domače. Pre Emilio je nimar hodu zvestuo v rojstno vas njega tata. Kar je biu praznik mam, je paršu gor napuošto za zmolit mašo za tele žene, takuo, ki so one želiele. Vsako lieto jim je naredu fotografijo an jo Šenku vsaki adno, de jim ostane v liep spomin. Lietos je biu praznik vsieh mam žalostan, nie bluo vič pre Emilia. V nasreči nas je zapustu ‘no lieto od tegà. Pa tiste mame se nieso nikdar pozabile na anj an kar lietos so zmolil sveto mašo za parvo oblietinco njega smarti, nieso tiele parmanjkat. Nie bluo lahko za vse iti iz Marsina do Pečnijega, pa so šle. Parvo so se zbrale na njega grobu an tle so za anj zmolile, potlè so šle pa v cierku, kjer se je zbralo puno ljudi an puno mašni-ku. V cajtu maše so mu tudi zapiele an še ankrat so ga zahvalile za vse, kar je za nje naredu. Parporočile so ga še ankrat Bogu, de naj mu ba venčni mier an pokoj. Na koncu marsinske mame željo zahvalit njega sestro Emmo an nje družino, ki so jih tako lepuo sparjel na njih duomu. Kakuo je lepuo hodit po sviete! Organizajta ‘no potovanje, adno gito, na bota imiel še cajt diet uon “volantine”, ki bota imiel že puno koriero! Pisal smo vsaki krat, ki smo zviedel za kako tako stvar an na Novim Matajurju, ki imata donas v roki vam pišemo od štier potovanj! V nediejo 29. vošta Planinska družina Benečije je šla na svete Višarje (tuole smo že napisal), le tisti dan lieška fara je šla v vas, kjer se je rodiu papež Giovanni XXIII, v Sot- to il monte (Bergamo). Tam so šli gledat hišo, kjer je papež živeu, muzej, ki je le njemu posvečen, an svetišče. Po kosile so se diel na pot za se vamit damu, saj je' bla zadost duga, imiel pa so cajt za se ustavt še ankrat za popit an pojest, kar jim je lieška fara ponudla. Kar so paršli damu so bli ja trudni, pa tudi zlo zadovoljni, sodisfani. V saboto 25. setemberja je kamunska aministracjon iz Dreke pejala nje ljudi, tiste, buj par lieteh, gor po Slovenijo. Na volantine je pisalo: “Gita pellegrinaggio Marija Pomagaj Brezje - Tarvisio -Kranjska gora - Jesenice -Bled - Brezje. Pru an liep pro- poskarbiela kamunska aministracjon, ki vsako lieto organi-za za nje ljudi, tiste buj par lieteh, kajšan liep izlet. Tele krat so šli v Benetke, pa ne samuo. Potlè, ki so se do tu parpejal s koriero, so se preložli na barko, ki je bla samuo za nje, an šli do Murano, kjer so se čudli za vse tiste lepe stvari, ki jih znajo dielat z glažam (vetro soffiato). Od tu so šli v Torcello, karakteristični otok (isola), kjer ankrat je Zivielo vič ku taužent ljudi an Skupina lieške fare (na čeparni roki); tle na varh tisti iz Dreke an tle par kraj pa Sauodnjan (ne vsi, je nimar kajšan, ki glih tenčas muore iti al kupavat, al,,,!) gram. An tisti, ki so šli (bla jih je puna koriera) so nam je, de je bluo lepuo, takuo lepuo, de je bluo še škoda se vamit damu. ‘Na ciela sabota za videt, de na kor iti Buog vie, kuo deleč za videt luštne kraje, an Slovenija je zaries liepa, čudovita deželica. V nediejo so imiel Drečan vas cajt za se odpočit, na pot so se diel pa tisti iz sauonj-skega kamuna. Tudi za nje je ki donas štieje parbližno trideset prebivalcu (abitanti). Pru ku tle po naših vaseh gor po gorah. Zadnji otok, zadnja ižola, ki so previzital je biu Burano, an tle so vidli pa čipke (merletti). Zene so gledale an je biu vas an “ooh!”. Tle so šli tudi ‘no kosilo. An potlè spet v Benetke, kjer so imiel cajt za se še nomalo sprehodit po ulicah (calli) an prid to tistega targa, ki je med narbuj poznanim na sviete, piazza San Marco. Damu so se vamil okuole devete zvičer, takuo veseli, takuo veseli, de že čakajo, kada jim spet kamunska aministracjon organiza kako drago potovanje. Četrtek, 30. septembra 2004 -------------------- Simona an Paolo novici! Ma kam gledajo Simona an Paolo? Mah, vsi so jih klical, vsi so jim tiel reC, kakuo so lepi an takuo so se vserode obraCal samuo pruot fotografu ne! Pa mi jih vselih videmo, kakuo so bli lepuo naštimani tisti dan, ki sta se ženila! Bluo je v saboto 4. setemberja. Zbral so vso njih žlahto an puno parjatelju v cierkvi svetega Miklavža, na pot za iti na Staro goro. Kar so se vamil v rojstno vas od Simone, v Dolenji Tarbi, sojih tle Čakal vasnjani an še drugi parjatelji. Ta pred hišo od novice (ki ankrat je biu znani hotel Bellavista an so ga lepuo daržal mama Carmela an tata Vi-gjac Kurinju) je biu pravi senjam. Nie manjkalo za pit ne za jest, je biu liep, pru liep purton, strejanje an konfeti, ku za vse novice. Paolo, ki po prejmku je Gusola an je iz Scigle, an Simona pa sta zlo sreCna, saj sta imiela še druga dva purtona: adnega v Scigli, an druzega v Spietre, kjer od seda napri bota Ziviela. Simoni an Paolu želmo, veselo an sreCno življenje. bižnona buohloni za vse kar ste za nas nardila an še diela-te” so ji napravli pravi senjam, kjer so se zbral vsi nje te dragi. Glih takuo so se vsi kupe zbral za parvi rojstni dan te malega, zadnje viejce Rusa- cove družine, za malega Mattia an tudi z njim se veselil. Malemu Mattiu, ki je kumi zaCeu hodit na poti življenja, an bižnoni Toninci, ki pa jo je do seda prehodila zlo dugo, želmo vse narbuojše na telim svietu. doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje. v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Čarnivarh. v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar. pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910al0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Miedihi v Benečiji DREKA ■ SPETER Nona Tonina nie imiela tiste sreCe hodit v Suolo an se uCit pisat an prebierat po slo-viensko, po tistim jeziku, ki ga je od nimar tan doma guo-rila, nje pranavuodi Alessio an Roberto pa ja an takuo so ji pru lepuo napisali “Vesel 95. rojstni dan”. Pru takuo, Tonina Crisetig, 95 kandelc za Tonino, za Mattia pa ta parva uduova Sdraulig, Blascjova iz la 95 liet! An je še takuo pu- Ušivce je na 24. vošta dopun- na moči, de lahko varje an te malega od nje velike družine, Mattia, ki glih kak dan priet je dopunu njega parvo lieto življenja. Ro-diu se je 7. vošta lanskega lieta. Mattia je brat od Alessia an Roberta, ki hodejo že v šuolo, v Spietar, kjer se uCijo po italijansko an po sloviensko, takuo ki sta želie-la njih mama, ki je Eliana Sdraulig iz Klenja, an njih tata ki je pa Cristian Codromaz taz Košona. Družina živi v Spietre. Nona an bižnona Tonina je pa v Klenji, par sinu Giordanu an neviesti Olghi, ki je Blažinova iz Oblice. V Klenji živi tudi drugi sin od Tonine, Mario. Armando an Gigi pa sta “nomalo” buj deleC, tam v Kanadà. Druga dva puoba pa sta ji umarla zlo mlada. Za nje 95. rojstni dan, za ji Zeliet še ankrat puno zdravja an meru v nje življneju, za ji reC še ankrat “Mama, nona an novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Faz 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI VENDO Jeep Gran Cherokee Turbo diesel del 1997, solo 155.000 km., ottimo stato, 8 mila euro trattabili. Tel. 338/6990620 Ragazza delle Valli del Natisone cerca casa/appartamento in affitto preferibilmente nel comune di Stregna e limitrofi. Tel. 329/9839386 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 3. OTUBERJA Cemur (v saboto odpaito cieu dan - v torak zaparto cieu dan) Agip Čedad (na pot za iti v Vidam) E’ stato smarrito tra Azzida e Pechinie un CASSETTO di un mobile chiaro con profilo verde. Chi l’avesse trovato è pregato di chiamare allo 0432/730561 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 2. DO 8. SETEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Dvie zvezdice za mlado družino Giulia an Chiara so naše dvie lepe an barke sestrice, ki žive v BijaCah. Mama an tata so Stefania Puller an Beniamino lussa. Giulia, ki ima samuo dvie liet, je sparjela svojo sestrico glih ku de bi bla “tist narlieu-ši šenk”, ki tata an mama so ji mogli dat. Zaries Giulia je takuo ljubezniva, ne samuo z nje Chiaro, ki se je rodila na 2. junija, pa tud z vsiem tistim, ki ona lepuo pozna an vie dost jo imajo radi. Blizu njih hiše živijo nona Adelina an nono Claudio, ki prav radi pomagajajo an po-varjejo Giulio an Chiaro. Ve- mo lepuo, de hmal nono Claudio puojde v penzion an že seda študiera, kuo bo potlè njega življenje brez “Faber”! Smo Sigurni, de Giulia an Chiara mu ušafajo narlieuše dielo: zmote an hodit na “spander”! V Cedade živijo te drugi nonuni, ki so Livio an Natalina, ki zaries puno poskarbijo za njih snuove an za vse na-vuode. V Dolenjin Marsine živi bižnona Perina Marseu, ki je ostala sama v Kajancovi hiši. Takuo sada muore hodit vsak tiedan gledat, kuo rastejo nje te male Giulia an Chiara. Moremo reC, de tuole dielo (hodit gor an dol po dolinah) ji stor prou dobro. Saj nona Perina nose prou lepuo nje lieta an se troštamo, de bo takuo naprej živiela še puno, puno liet. Na .... setemberja smo se vsi zbrali v liepi cierkuci sve- te Ane an svetega Jakoba v Naši liepi an mladi druži- Bijačah, kjer so karstil Chia- ni, ki živi tle v Nediških doli- ro. nah, želmo vse narbuojše.