TT^tta r
IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DNEYHIK
______________GLAS SLO
LetoVIII. - Štev. 263 (2259)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina platana v gotovini
Spedizione in abbon. post, 1. gr.
TRST, petek 31. oktobra 1952
Cena 20 lir
Opolzek rimski mane ver ivI-kongresKPJ v Zagrebu
S cono B in haaškim sod iščem naivažnejši Ietošn»i P°litični dogodek
Fašistična zahvala in pohvala Vidalija
(Njen smisel in pomen)
n!i°J0ndonska konferenca še Rjavili PrC? končana, so se cionoli ,me ital>]anskimi na-vseh taborov. °d movSk, , ce do kommfor-
e0,Ce*>	da	se
tile n“ dono B»- Ko so io ufTa?ne volitve, s pomoč-
ionl . ie Rim izsilil lon-
tem „ sklePe, mimo, so v 2ače[; °CI°nalističnem zboru *■	prevladova-
»lade °ri’ °^tno naročeni od De Gtema zadnjega lifc0r PeTlievega govora, ko-spruSnf6 30	tržaškega
Uta tp150’ J"e. cona B. in t»me»n.,na ,3e tudi središče *aviačevane in s /aši-o tem	u'l°w prežete debate
V tržaškem
*k^.edn° moinejša kampa-!i »n*. Za katero smo naved-toleiir aj Primerov — je k	sP°znar>jai	da ltali-
^ ore izsiliti nobene ta-kta„	anske rešitve trža-
*>Ci?ra*anja' fci li * za'
(TO D ,3Us°slovansko cono lite •	risotnost jugoslovan-
*i	v tei coni *n moč-
Utvi	arodni položaj Jugo-
36 0U*rQ, v katero se **letai) ITnperiaIizem že leta joue *• fci preprečuje nje-Jled€ °Jvai°lne načrte tudi jw, rsta »n cone A. Besede ^nskih voditeljev ne itjiho	nobenega dvoma o
** tre tri?n* odločnosti, da IfcJPVHJo rimski grabež-*kt0a n**i pedi jugoslovan-.''Kar o dne g a ozemlja. se moramo tudi 'Jtl1 io'] 3e tristranska *z" '*kk? ostala mrtva črka sam De Gašper i i.?r.iznati, da nima no-ne veljave. jo j ,e kampanje je nota, es — ^ot poročajo
Nnnj“ ~~ izročil italijanski ^ Beogradu Martino zunanjemu >j :Stu“> in Jci predlaga nič e’Jo	več	kot	interven-
Sjj6 ar°dnega sodišče v **1 npjTadi **Pora, fci je na-t>r °^ema vladama za-^lo 5te ukrepov, ki jih je l*JhijJuQoslovansko vojaško t>ri V° v coni B.
le treba -
SSot ^
poleg , da se palača Niu . hudič križa izogiblje 4,, Romska uprava», ka-i>oj'*a con° B — govoriti «) pTvič o «sporu med Spni ‘ada™a» in drugič o ' ne pnrt ^^vi tega spora, ^te*’ italijanske im-pf Pravzaprav srbi.
%
'*4*,
w • da Iti!1 vsakomur Ja-,(lrn„ »Spor
‘a»na
<L
ie
med obema ula-
o -•Ooii." ,e že držimo ter-J« n0** Palače Chigi - ni-^ >“ opravka Z ««r-da Po«.	označenih
it»re «ed„U..con* B> temveč Ur. ^IIn«ltn.n3’ slabi položaj v k*!* PoJ^^vanskth odst "nP*ri»i.tca rimske politi-m le lsti^ne revanie, ki
fcAS m p”,uk-
'hq fci
mirovne po-
doslei izra'
tMl * con,prot,z<
lUjejn fci dejansko «na-
neštetih eno-
ti? c°niVAt^akonitih ukre'
h. otttiei. A» fci dejansko «na-
, uj€jq *>, ■ UKJansKO (modi arodn. lr°uni pogodbi in
»0^ ®e<inn "!U prauu», P“ tu' cii,.°Ban.ju 9lasnejjem prepo-
2i'’ t>o!ta2oajalnih teien’s
.	Jeniwii daleč tja
O«.
3Qnsfc0
ozemlje.
1'0!i®la'l'ima11*lPOrt‘ med obc'
. ul. “*» Zamrli i.-i,u
Du U*t’,epaill *aTadi kakršnih
‘>W.V.Coni B "i sa-nih i j}.t,stih zavestnih,
!<Cf.
e!a*Pravfjatf Že treba ° . '!>a n	potem je
sPo,
c°ni vij
««ifc
*nanja
'Bi
•ji"*	na4rti	"con,
Dr. c Sn i■
Oodbe
temced tu-
>i>Vt,con- B "■ -
ž9o°d‘‘ fci niso noue u ,C‘0(>nskeg°’;ln, italijanske-^ tudi ,mPerializma, ^ht^r ki >redno dvorezen "*n!®r°'i>e M0Jnan *kuša pri->(>hraciie v r *akon'tosti in
l««v '"‘0 izhni e dvoreznosti 'ojii apnost fna tudi nameril,.1 Palaie crmu!aC‘3e SP°-
•* i-6, do bVsT navedbam, tem. samo se-
>,j *°Dniin
^ Si'>fcosPt° *°beh- Ta u-Ve ?ani don T,Xrnske0a stali-
4'-^« Ri^U0^ie prePričn-C,a8 ne SPi0fl ne 0^ ne
^ .« • teniveč ”lednarod"° ln „ p°noUll samo za to,
''tdj c°hi g . °^iui diskusi-
le r|iat°' da . B He ^aeaa.
^ij-o °*e«ianje * prikriiejo ne
? S6 POL?™* ^itve
palače
nemigo-
y Ho ' *■ nr,?>roslat>1j“njem
IV *l*£uZnh9°- ko
fci S “ ®' tH s"
'Ha
Prozoren poskus palače Chigi, da z diskusijo o coni B prikrije svojo nezakonito oblast v coni A
V0, >n'5epiSr0„ ita!'janski"ti-%i	ac,3»	iz
e začeli
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — predstavnik palače Chigi (italijanskega zunanjega ministrstva) je dal danes zvečer novinarjem naslednjo izjavo;
«Z noto, ki jo je danes predpoldne izročil italijanski poslanik v Beogradu jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu, je italijanska vlada predložila jugoslovanski vladi, da sporazumno predložita v razsodbo mednarodnemu sodišču v Haagu spor, ki je nastal med njima zaradi vrste ukrepov, ki jih je izdalo jugoslovansko vojaško poveljstvo v coni B. in o katerih meni italijanska vlada, da nasprotujejo mirovni pogodbi z Italijo in mednarodnemu pravu; italijanska vlada je že ponovno zahtevala preklic teh ukrepov. Ta korak italijanske vlade se ne tiče osnovnega vprašanja, to je, dokončne rešitve vprašanja STO, temveč se r.anaša samo na sedanji položaj v coni B, in predlaga predložitev najvišjemu mednarodnemu sodišču, h kateremu se navadno obračajo civilizirane dežele kadar hočejo rešiti spore, ki nastajajo glede razlage te ali one pogodbe«.
Do sem palača Chigi. Doslej ni bilo nobenega uradnega komentarja. pa tudi poluradni in privatni komentarji rimskih političnih krogov so bolj previdni, pač zaradi drznosti tega koraka italijanske diplomacije, ki se je po mnenju treznejših opazovalcev spustila na dokaj opolzko pot zaradi obilnega masla, ki ga ima na glavi prav v zvezi z mirovno pogodbo, in ne le s tistim njenim delom, ki govori o Trstu. Kolikor pa smo poučeni, se po vladnem navodilu pripravlja temu koraku obširna reklama v tisku, ki se sicer že nekaj dni zelo obširno ukvarja s Trstom in z raznimi problemi, ki jih Rim povezuje s tržaškim vprašanjem.
Sicer v italijanskem političnem življenju ni mnogo novega. Nadaljuje se zakulisno delovanje strank v zvezi z novim volilnim zakonom, demokristjani pa se poleg tega mrzlično pripravljajo na svoj kongres, ki bo v novembru s precejšnjo zamudo za rokom, ki ga predpisuje statut. Zdi se, da ima Katoliška akcija svoje položaje v stranki za dovolj močne, da lahko tvega kongres, ki bi še pred letom dni zelo verjetno pokazal precejšnjo opozicijo liberalnih in krščansko-socialnih elementov proti politiki, ki jo diktira prof. Gedda.
V zbornici so danes končali razpravo o proračunu notranjega ministrtsva. Poleg stalnih pritožb zaradi samovoljnega ravnanja vladnih izvršnih organov, predvsem policije in
karabinjerjev, so danes govorili tudi o pritožbah italijanskih protestantov nad dokaj čudnim poimovanjem verske svobode, ki ga kaže uradna Italija. Čeprav je ta zadeva v Ameriki povzročila precej hrupa in se je z njo ukvarjal celo sam Acheson, se zdi, da italijanska vlada ne namerava opustiti katoliško-šovinistične-ga stališča, ki ga očitno zahteva Vatikan.
Tako je demokristjanski poslanec De Maria pozval vlado, naj «podvzame ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se omajala verska in duhovna enotnost italijanskega ljudstva«. Povratek k sistemom papeške države? Poročevalec parlamentarne komisije, demokristjan Sai-lis, pa je opozoril, da je treba «v dolžni meri upoštevati katoliško vero in duh italijanskega ljudstva« in potem še z govorjenjem o «čudnih zavezništvih med propagandisti pro-
testantskih in marksističnih idej« verjetno hotel namigovati, da so protestanti — komunisti...
Govoril je tudi notranji minister Scelba, ki pa ni povedal prav nič novega.
V senatu je danes Cesare Merzagora vzel na muho IRI in zahteval njegovo popolno reorganizacijo. Zahteval je tudi, naj vlada dejansko izvaja strogo kontrolo nad to ustanovo, ki upravlja (in zapravlja) težke milijarde državnega denarja; kajti zdaj IRI ni podrejen nobenemu ministrstvu, temveč samo »ministrskemu svetu«, podrejenost »ministrskemu svetu« pa «pomeni v Italiji in vseh deželah tega sveta — podrejenost nikomur«. Senator Jannaccone pa je zahteval, naj vlada objavi bilance nekaterih poldržavnih ustanov in s tem spet namigoval tudi na IRI.
/ A. P.
Kongres začne z delom 2. XI. v dvorani z 2.300 sedeži V FLRJ budno spremljajo priprave za novo protijugoslovansko provokacijo na Goriškem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — 2. novembra se bo začel v Zagrebu VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Glavna kongresna dvorana, ki ima obliko amfiteatra bo lahko sprejela 2.300 oseb. Za zagrebško partijsko organizacijo in za Zagreb kot mesto, bo kongres velikega pomena. V zadnjih tridesetih letih bodo že tretjič zabeležili v svojo kroniko dogodek, ki je zgodovinske važnosti za KPJ in jugoslovanske narode. Zagrebška partijska organizacija spada v tiste partijske organizacije v Jugoslaviji, ki so v dolgoletni neizprosni borbi dosegle velike uspehe. Organizirala je in vodila pred vojno številne stavke, oborožene spopade s policijo, opozarjala prebivalstvo na cilje in namene ustaške Paveličeve vlade, organizirala splošni vseljudski upor proti okupatorju in domačim izdajalcem, skratka, bila je vedno v prvih vrstah bojev za svobodo in delavske pravice.
Medtem pa beograjski politični krogi ostro komentirajo dogodke, ki se pripravljajo prve dni novembra ob italijan-sko-jugoslovanski meji.
Šovinistična gonja, ki se je sprožila po De Gasperijevem govoru in najavljena proslava v Redipulji kažeta, da je bil De Gasperijev govor samo signal za novo iredentistično gonjo. Jugoslavija je pred kratkim predložila Italiji, naj se rešijo vsaj nekatera važna vprašanja, kot n. pr. vprašanje vrnitve goriškega arhiva, nadalje je stavila razmejitveni komisiji razne predloge, ki bi omogočili komisiji, da pospeši in konča delo. Za vsa ta vprašanja, je potrebno le malo razumevanja in dobre volje zn dosego sporazuma. Toda tudi ta pobuda jugoslovanske vlade je ostala brez odgovora. Ob teh dejstvih, ki zanikajo vse fraze o želji po sporazumu, bo tudi proslava 4 novembra v Redipulji. katere se bosta po neuradnih informacijah udeležila tudi predsednik
DELO ODBOROV GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
OBSTOJ NESAMOUPRAVNIH OZEMELJ
nasprotuje pravicam narodov do samoodločbe
Priznanje delegatov malih in nerazvitih držav izjavam jugoslovanskega delegata - Jusef poudarja, da zahteva Tunizija popolno neodvisnost • Britanski delegat poudaril, da se Višinski ni jasno izrekel o repatriaciji ujetnikov
NEW YORK. 30. — V odboru za skrbstvo je jugoslovanski delegat Josip Djerdja včeraj izjavil, da ne bodo napori za ohranitev miru prinesli pozitivnih rezultatov, če ne bo mednarodna skupnost posvetila odgovarjajoče pozornosti in pomoči narodom. nesamo-upravnih ozemelj, ki zahtevajo ostvaritev svojih nacionalnih stremljenj. Djerdja je poudaril, da obstoj nesamouprav-nih ozemelj ni v skadu s pravicami vsakega naroda do samoopredelitve. ki je zagotovljena v ustanovi listini OZN. Jugoslovanski delegat je odločno nastopil proti rasni diskriminaciji in proti težkim pogojem, v katerih živi okrog 200 milijonov prebivalcev teh ozemelj. Opozoril je tudi na odnose v vzhodnoevropskih državah, kjer so te razmere pod firmo «socializma» še bolj grobe. Govor jugoslovanskega delegata so pozdravili zlasti zastopniki malih in ne dovolj razvitih držav in posebno zastopniki afriških, arabskih in južnoameriških držav.
Pri današnjem nadaljevanju
vprašanju v političnem odboru OZN je britanski delegat Selwyn Lloyd pozval Višinskega. naj pojasni svoje stališče glede repatriacije kitajsko-ko-rejskih ujetnikov, in je poudaril. da Višinski ni v svojem včerajšnjem govoru izrecno izjavil, ali je nakltjnjen ali pa proti prisilni repatriaciji. «Do-kler ne bomo mogli imeti jasnega odgovora na to, ne vidim — je nadaljeval Selwyn Lloyd — čemu naj bi služila ustanovitev nove komisije. Z druge strani pa, če se bo odgovorilo v smislu, kakor mi želimo, ne bo nobene potrebe novih komisij. Vprašanje se bo lahko naglo rešilo po že obstoječih poteh«.
Lloyd je nato izjavil, da so trditve Višinskega, da so vojno na Koreji začeli Južna Koreja in ZDA, samo ponavljanje sta. rih laži. O vojnih ujetnikih je izjavil, da so ti svobodno izbirali glede svoje repatriacije; in niso bili podvrženi nobeni grožnji ali pritisku, kakor to trdi Višinski. Na koncu je bri. i tanski predstavnik izjavil, da j nasprotuje prisilna repatriaci.
razpravljanja o korejskem | ja vsem človečanskim načelom
ter duhu in črki ženevskih konvencij, ki določajo da bodo «ujetniki osvobojeni in re patriirani«. Svoboda ki se do voli ujetnikom pomeni tudi da ti lahko svobodno odločajo o svoji repatriaciji
Francoski delegat Hoppenot je izjavil, da je potrebno upo. poštevati vse poti, ki lahko pripeljejo do rešitve vprašanja vojnih ujetnii"ov. in je v ta na. men pozval^bodisi sovjetsko delegaeijo,' itSitor tudi pred. stavnike vseh tistih držav, ki so zaradi svojega položaja, na. rodnostne sličnosti in zgodovine blizu Kitajcev in Korejcev, naj zastavijo svoj vpliv pri teh
Na splošno prevladuje med delegacijami vtis. da Višinski namenoma ni odgovoril na bi. stveno vprašanje o vojnih u-jetnikih. Azijske delegacije so mnenja, da je namen sovjetske resolucije prenesti pogajanja o Koreji iz Pan Mun Joma v OZn. kjer bi Sovjetska zveza dobila boljši teren za svojo propagando.
Javljajo tudi. da se je ameriški državni tajnik Dean A-cheson včeraj razgovarjal 45
Bonnska vlada ne bo priznala zakonitosti saarskih volitev
Tudi socialni demokrati izjavljajo, da ne bodo priznali izida volitev V Franciji se pojavljajo novi glasovi proti evropski obrambni skupnosti
V"'0
N>e	manc-
S n0)e n« vi?Iomac‘je. če-
o, naSa J* *!* Tr*t« n<- ti-,1 n0„^ io n * 30 opreznost, 'cij ^ iovinaoa^ napove-
l^ZS?~Uinih ptov°-
se
Sredi-slouenskega
‘Udi
Vsa /ašistič-
PARIZ, 30. — Kakor že javljeno, je saarski ministrski predsednik Hoffman sinoči sporočil, da so bile volitve v Posarju določene na 30. novembra. Kmalu potem je prišla iz Bonna vest, da je vlada objavila izjavo, v kateri pravi da ne bo priznala zakonitosti novž saarske vlade, ker se volitev ne bodo udeležile stranke, ki so za Nemčijo. Socialno demokratska stranka je tudi objavila danes izjavo, v kateri označuje sklep saarske vlade o razpisu volitev brez udeležbe nemških strank za očitno kršitev demokratičnih svoboščin. To pomeni rogati se evropski demokraciji in nemškemu ljudstvu, dodaja iz. java, in zaradi tega ne bo socialno demokratska stranka priznala izida volitev od 30. novembra.
Tudi tiskovni urad liberalno demokratske stranke, ki sestavlja vladno koalicijo, je objavil izjavo, ki pravi, da pomeni Hoffmanova odločitev «velik korak nazaj pri pogajanjih o Posarju med Parizom in Bonnom«, ter dodaja, da mora vlada Zahodne Nemčije predložiti odboru ministrov Evropskega sveta spomenico o »protidemokratičnih razmerah« v Posarju.
Sklep o razpisu volitev je odraz neuspeha francosko-nemških pogajanj o objavi skupne izjave v zvezi z volitvami. Nemci so izvajali ve-
na drhal, ki jo bližnji polotok premore.
Da pa je za vsem tem te fata morgana novih pridobitev z izkoriiianjem bližnjih parlamentarnih volitev, ne bo nič novegn za vsakogar, ki le količkaj pozna izsiljevalm značaj italijanske zunanje politike.
lik pritisk, da bi se volitve odložile.
Hoffman je v parlamentu prečital pismo francoskega zunanjega ministra Schuma-na, ki z obžalovanjem javlja, da francosko-nemški razgovori niso privedli do načelne izjave, izraža pa prepričanje, da bo s časom prišlo do sporazuma. Schuman dodaja, da bo po njegovem mnenju francosko-nemški sporazum o Posarju ((omogočil, da postane Saarbruecken sedež visoke oblasti evropske premogovne in jeklarske skupnosti in morda tudi drugih evropskih oblasti«. V pismu je tudi rečeno, da se francosko-nemški razgovori nadaljujejo, čeprav so sedaj obtičali na mrtvi točki.
Na zahtevo saarske socialistične stranke se je francoska vlada že izrekla za naklonjeno reviziji gospodarskih konvencij med obema deželama, ki bi morala temeljiti na sledečih točkah:	1.	imenovanje
razsodišča, ki naj tolmači besedilo francosko-saarskih konvencij; 2. imenovanje franco-sko-saarskega bančnega organizma, ki naj nadomesti Francosko banko; 3. saarska vlada naj bi izdajala uvozna dovoljenja saarskim trgovskim podjetjem; 4. takojšnje priznanje zahtev saarskih rudarjev za zvišanje mezd; 5. franco-sko-saarsko upravljanje rudnikov.
Po mnenju saarskih socialistov ne bi morebitne koncesije, na katere bo pariška vlada pristala v zvezi s temi gospodarskimi zahtevami, ki so bile že zdavnaj postavljene in predvidene v okviru »evropeizacije« Posarja, v ničemer o-virale nadaljevanja franco-sko-nemških pogajanj, pač pa bi pospešile proč s evropeizacije tega ozemlja.
PARIZ. 30. — O nujnosti parlamentarne debate o zuna-
nji politiki se pojavljajo vedno pogostejše zahteve. Zunanjepolitični odbor v narodni skupščini je namreč pooblastil svojega predsednika, naj posreduje pri zunanjem ministru. naj bi pristal kolikor mogoče kmalu na tozadevno razpravljanje o vprašanjih zunanje politike. Degolistični senator Debre je vprašal zunanjega ministra, «ali se mu ne zdi koristno za interese države in tudi za ohranitev dobrih odnosov ne samo med evropskimi državami, pač pa tudi med temi in ostalimi državami atlantskega pakta, 1. dati na znanje, da Francija lahko upošteva samo organizacijo na konfederalni podlagi Evrope; 2. povzročiti, zaradi oraznin in napak v načrtu za evropsko obrambno skupnost, nova pogajanja glede skupne obrambe v Evropi«,
Predsednik zunanjepolitičnega odbora Jacques Bardoux je danes na nekem kosilu, ki ga je priredilo društvo francoskega diplomatskega tiska, kri. tiziral pogodbo o evropski obrambni skupnosti in pogodbene dogovore z Nemčijo. Med drugim je izjavil, da je želeti, «da bi Francija in Anglija, ki imata izkušnjo in politično zrelost, ki manjkata zlasti Združenim državam, vodili Evropo pri njenih organizacijskih naporih«. Odločno nasprotujem -- je dodal — majhni Evropi, ker bi ta nastala brez Velike Britanije, in jaz si ne morem zamisliti Evrope brez Velike Britanije«.
V zvezi z 6dnosi med zahodnimi zavezniki in Nemčijo je senator Bardoux obžaloval da ni bila takoj po vojni sklenjena mirovna pogodba z Nemčijo.
Bardoux. ki je konservativec. je tudi trdil, da je bila velika napaka odvzeti Italiji, ki je preobljudena, njene stare kolonije in da se je še s -daj bati morebitnih posledic te odločitve.
Pač solidarnost med kolonialisti!
Francoska konservativna parlamentarna skupina je pripravila tudi izjavo, ki jo je med drugimi podpisal omenjeni senator Bardoux, in v kateri se zahteva, naj Francija izstopi iz Združenih narodov, če ne bodo zavrnjene obtožbe proti francoski politiki v Maroku in Tuniziji.
Na popoldanski seji zahodno, nemškega parlamenta so tri vladne stranke odobrile predlog predsednika, da se bo zadnje čitanje in razpravljanje o predlogu za ratifikacijo pogod. benih dogovorov začelo 26. no. vembra ter se bo nadaljevalo 27. in 28.
Predstavnik socialno-demo, kratske opozicije je kritiziral sklep večine in ji je očital, da hoče ratificirati dogovore, še preden bo ustavno sodišče v Karlsruhe razsodilo, ali so ti dogovori v skladu z ustavo.
Pariška izdaja lista «New York Herald Tribune« komentira sedanji položaj Francije v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo in pravi med drugim. da sedanji položaj označu. jejo sledeča dejstva; 1. Nemčija mora biti vključena v vsako koalicijo za obrambo Zahodne Evrope proti sovjetski grohiji; brez Nemčije bi bila vsaka kombinacija dejansko brez moči; 2 najboljša pot, da se Zahodni Nemčiji prepreči, da bi znova motila evropski mir. je njena vključitev v evropsko obrambno skupnost, ;tjer bi se nemške sile združile z drugimi silami, tako da ne bi nemških vojaških voditeljev prijela nobena skušnjava, da bi tajno obnovili Hitlerjeve načrte; 3. možnost zopetnega pojava nemške gospodarske hegemonije v Zahodni Evropi je danes dejstvo, ki ga je zaman obsojati. «Ce francoski politiki z odklanjanjem ratifi. kacije pogodbe o evropski o-brambni skupnosti odklanjajo pristanek na zopetni nemški dvig. ne bo to obranilo ne njih ne Francije pred nemško nevarnostjo, nasprotno bo to u-stvarilo novo in večjo nemško nevarnost, ki jo bo povečala še ruska nevarnost«.
Na koncu pravi list, da morata ameriški državni departma in britansko zunanje mini. strstvo na vse načine pomagati Schumanu pri njegovi politiki.
minut z voditeljico indijske delegacije gospo Pandit, Ta je izrazila tudi željo sestati se z Višinskim Domnevajo, da sku. ša indijska delegacija predlagati več rešitev za korejsko vprašanje.
Kar se tiče Tunizije, je predstavnik tuniških nacionalistov Ben Jusef na tiskovni konferenci izjavil, da zahteva Tuni. zija popolno neodvisnost od Francije, da pa bi bila pripravljena podpisati pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu s Francijo, potem ko bi se njena suverenost priznala.
((Francoske metode in vojaški napad — je dejal dalje Ju. sef — so onemogočile nadalje, vanje neposrednih pogajanj med Francijo in Tunizijo«. Pripomnil je. da bi se bodoča pogajanja morala začeti pod okriljem Združenih narodov.
Indonezijski zunanji minister je izjavil, da bo Indonezija podprla Tunizijo in Maro. ko v njunih zahtevah po neodvisnosti.
DUNAJ. 30. — Nemška narodna zbornica je danes soglasno odobrila načrt zakona, ki pooblašča predčasno razpustitev parlamenta.
Ameriške volitve
v številkah
NEW YORK, oktobra. — Četrti november je na pomolu. Odločil ne samo, kdo bo novi predsednik Združenih držav, ampak tudi kako bo sestavljen novi kongres, kajti s predsednikom se izbira istočasno celotni predstavniški dom in tretjina članov senata. Vsako četrto leto je 4. november najpomembnejši dan v ameriškem političnem življenju.
Medtem ko voli senatorje in poslance ločeno vsaka posamezna država, je zvezni predsednik edina oseiba, ki jo voli vse ljudstvo. S tem pa še ni rečeno, da je izbran za predsednika kandidat, ki dobi večino 'ljudskih glasov. Za izvolitev je potrebna večina tako imenovanih «volilnih» glasov. Vsaka zvezna država ima namreč toliko volilnih glasov, kolikor znaša število poslancev in senatorjev, kj jih pošilja v kongres.
Število volilnih glasov je sorazmerno s številom prebivalstva in znaša letos skupno 531. Največ jih ima država New York (45) in najmanj Nevada (3). Izbran bo torej kandidat, kj doseže vsaj 266 glasov.
Celotno število volilnih glasov, kj jih ima posamezna država, pripada kandidatu, ki dobi v nj-ej največje število ljudskih glasov. Za to zadostuje en sam večinski glas.
Večina volilnih glasov je vedno sorazmerno večja kot večina, ki jo pokaže ljudsko glasovanje. Leta 1928 je Hoover dosegel 83 odstotkov volilnih glasov s samo 58 odstotki ljudskega glasovanja. ((Rooseveltova poplava« v letu 1936 je zabeležila 98,5 odst. volilnih in 60 odst ljudskih glasov. Medtem ko je 16 milijonov republikanskih glasov doseglo potrebno večino samo v dveh državicah z 8 volilnimi glasovi, je Roosveitovih 27 milijonov potegnilo za seboj 46 držav s skupno 523 volilnimi glasovi.
Take primere imenujejo Ame-rikanci politične plaze, Tudi v zvezi s predstoječimi volitvami se že šepeta o plazu in to v obeh taborih, kar je najbolj zanimivo. Naj bo že, kakor hoče, ena stvar je gotova:	volilna
udeležba bo letos rekordna. Računa se, da bo glasovalo deset milijonov volivcev več kot leta 1948.	H.	S.	L.
republike Einaudi in predsednik vlade De Gasperi — posebno če bo potekla tako kot si obeta italijanski šovinistični tisfc — čisto navadno izzivanje Jugoslavije. Počastitev spomina padlih italijanskih vojakov -- poudarjajo v Beogradu — bo potemtakem samo priložnost za novo gonjo proti coni B in Jugoslaviji. Te nove iredentistične demonstracije na jugoslovansko-italijanski meji bodo pomenile samo začetek nove izsiljevalne akcije, s pomočjo katere želi De Gasperi prisiliti Angloamerikance na nova popuščanja v coni A. Zdi se, da bo najavljena komemoracija za italijanskimi vojaki, ki so padli kot žrtve italijanskega imperializma v prvi svetovni vbjni, navadna iredentistična demonstracija, organizirana z istim ciljem kot letošnje marčne demonstracije, ki jih je Italija izkoristila za svojo izsiljevalno politiko, ki so ji nasedle tudi zapadne velesile.
Pod naslovom «Cirkus» piše nocojšnja «Politika» o licemer. ni politiki Sovjetske zveze, ki z lažnimi parolami in montira, nimi svetovnimi kongresi za mir skuša preslepiti svet, da se bori za mir, za enakoprav. nost in za neodvisnost narodov. Z dunajskim kongresom želi Sovjetska zveza nadkriliti vse dosedanje kongrese, zato je izbrala za otvoritelja kongresa poslušnega žonglerja Ilijo Ehrenburga, ki ima nalogo, da s potujočim cirkusom komiteja za mir, ki išče nove artiste, aranžira na j večjo predstavo sezone. Ironija usode je ho. tela. da si je za mesto predstave izbralo Dunaj, prestolnico države, ki zaman čaka na mir prav zato. ker to preprečuje organizator kongresa. Du. naj ne more odpovedati gosto, ljubnost-i nepovabljenim gostom. toda užaljeni Dunaj je vendar pokazal režiserjem te predstave, kako malo mu je do tega cirkusa. Kongres je moral biti preložen s 5 na 12. december, ker bo 5. decembra v kongresni dvorani tradicionalni ples.
V izjavi dopisniku ((Politike« je podpredsednik Prezidija ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade izjavil, da je komisija sveta za zakonodajo že izdelala načrt novega ustavnega za. kona in da meni, da bo ljudska skupščina konec decembra pričela z razpravo o tem novem predlogu.
Britansko veleposlaništvo v Beogradu je danes uradno spo. ročilo, da je vlada Velike Bri. tanije dala na razpolago Jugoslaviji 2 milijona in 250.000 funtov šterlingov. Ta vsota predstavlja polovico britanske, ga dela tristranske gospodarske pomoči Jugoslaviji za dobo 1. julija 1952 do 30. junija 1953 Sredstva so takoj uporabljiva in jih bodo uporabili za nabavo surove nafte, volne. jute. kavčuka, cinka in tehničnih masti. Poročilo poudarja, da je Velika Britanija v celoti odobrila jugoslovanski predlog za uporabo kreditov
B. B.
Naslednji komentar je namenjen tistim še vedno nevernim Tomažem, ki še vedno nočejo spregledati, ne sa. mo da kominformovska moskovska agentura v Trstu z Vidalijem na čelu na per-fidno preračunan način pomaga tukajšnjim rimskim imperialističnim agentom v njihovih, naporih za zasužnje-nje našega mesta in našega ozemlja pod De Gasperijevo Italijo, temveč da igra Vida-lijeva agentura pri tem celo glavno vlogo. To dejstvo je prišlo do najbolj jasnega izraza pri marčnem fašistov• skem štrajku. ko je Vidali odkrito poskušal spravi ti tržaški proletariat v vrsto glavnih zaščitnikov fašističnih
vrov okrog tržaškega vprašanja, potem ko je dosegla v Londonu nezakonito vključitev 21 funkcionarjev v ZVU, se nam pokaže naslednja slika, na kateri je kaj razločno opaziti mesto in vlogo komin-formovske agenture:
Glede cone A — poglobitev in razširitev rimske oblasti do najvišje možne mere, pa tudi za ceno ponovitev provokacij in izgredov, ki so pokazali letos že tako dobre rezultate; glede cone B — odstranitev jugoslovanskih čet in vojaške uprave JLA. Glede cone A je Vidali ponovno pripravljen fašiste podpreti, kot jih je poskušal podpreti v marcu; glede cone B pa je svojo podporo fašistom izka-
razgrajačev in s tem podpre.
ti De Gasperijevo izsiljevanje za dosego koncesij pri londonskem barantanju. Od marčnih dogodkov pa do danes je bilo takšnih Vidalije. vih manevrov že več, ki pa niso prišli v toliki meri do izraza, ker so se odražali na dogodkih navidezno manjše pomembnosti. Danes pa imamo opravka z dogodkom, ki je po svoji jasnosti in otipljivosti ne samo enakovreden Vidalijevemu marčnemu poskusu odkrite podpore rimskemu imperializmu, temveč tedanji poskus celo prekaša.
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je namreč Vidali osebno kot voditelj kominformovske skupine občinskih svetovalcev s svojim predlogom glede komisije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov žel soglasno navdušenje in priznanje vseh ostalih svetovalcev strank, ki predstavljajo v Trstu sestavni del rimske iredentistične in imperialistične fronte, na čelu katere stoji s svojo vlado in s svojim položajem njenega predsednika in zunanjega ministra sam De Gasperi. To priznanje in navdušenje pa je dobilo svoj najvišji izraz v javnem priznanju novofašističnega prvaka Morellija, ki je Vidalija — v njegovo neprikrito zadoščenje — javno pohvalil in ga pozdravil kot dragocenega zaveznika ne samo vesoljnega rimsko * tržaškega iredentizma, temveč v prvi vrsti novega fašizma. Iz poteka sinočnje seje. o čemer poročamo obširneje na drugi strani našega dnevnika, pa sledi tudi ugotovitev, da je fašist Mo-relli s svojim pozivom Vida-liju. naj se tudi on izjasni za takojšnjo priključitev STO k Italiji in za dosego ostalih iredentističnih zahtev fašistov vključno s pravico Italije nad Dalmacijo, pripomogel komin-formovskemu voditelju, da je po eni strani s svojim zardevajočim molkom pokazal svojo solidarnost s fašisti tudi v tem pogledu, po drugi pa mu pripomogel k nadaljevanju tiste posebne in hkrati najvažnejše vloge, ki jo ima Vidali pri zavajanju tržaškega proletariata kot tisti fašistov-sko - iredentistični zaveznik, za katerega — prav gotovo zaman — v Rimu računajo, da je edini sposoben privesti vsaj del tržaškega delavstva na iredentistične pozicije.
Ce torej samo bežno pogledamo na poteze rimske vlade pri izvajanju njenih mane-
ADENAUER SE OPRAVIČUJE zaradi izzivanja Ramckeja
Ostavka, ki razkriva težnje za novačenje protidemokratičnih elementov v kontingente la evropsko vojsko, tdenovo pojasnilo o govoru Ramckeja
LONDON, 30. — Britanski zunanji minister Eden je danes v spodnji zbornici izjavil, da govori, kakršnega je imel v Verdenu bivši general Ram-cke, ((predstavljajo nevarnost za zaupanje v poštenost namenov Nemčije in v njeno dostojanstvo kot zaveznika zahodne skupnosti«.
Eden pa je dodal, da ne bo nastopil v smislu pooblastil, ki jih visoka zavezniška komisija ima za zatiranje neonacizma, ker da taki dogodki «ne predstavljajo prave grožnje za varnost okupacijskih sil«. Nato je Eden omenil, da bi bil moral trajati govor Ramckeja samo tri minute in da se Ram-cke ni oziral na opozorila organizatorjev, ki so ga hoteli prekiniti! Eden je tudi dejal,, da organizatorji niso odobravali Ramckejevih besed.
Adenauer je danes poslal britanskemu visokemu komisarju Kirkpatricku pismo, v katerem ga obvešča, da zvezna vlada «formalno zavrača« izjave generala Ramckeja. A-denauer dodaja, da je nemško javno mnenje soglasno obsodilo generalove besede in da to dokazuje, kako je Ramcke v državi izoliran«.
Medtem javljajo iz Bonna, da je dr; Konrad Kraške, ki je imel nalogo držati vezi s tiskom in javnostjo v generalnem komisarjatu za varnost, včeraj odstopil «iz osebnih vzrokov«.
Obveščeni krogi trdijo, da je Kraške odstopil zaradi neke tajne okrožnice, ki govori o pogojih za novačenje bodočih oficirjev - inštruktorjev. Kraške je namreč mnenja, da temelji ta okrožnica na pravilih bivše Wehrmacht in da se ne ozira na to, da bi ugotovila demokratična čustva kadrov nemškega kontingenta za evropsko vojsko. Zaradi kriti-
ke Kraskeja so baje to okrožnico odtegnili in jo uničili.
Baje je sklep dr. Kraskeja povzročil veliko razburjenje med njegovimi civilnimi kolegi, ki zahtevajo, naj se pristojnost vojakov, ki so dodeljeni komisarjatu za varnost, omeji na strogo tehnična vprašanja in naj bodo vojaški uradi komisariata podrejeni direktivam civilnih oblasti.
dobil tudi javno fašistovsko zahvalo.
Seveda bi bilo naivno misli, ti, da je ta vključitev tržaške kominformovske agenture iz. raz neke Togliattijeve potre, be, da tekmuje s fašističnimi, demokristjanskimi in ostalimi iredentisti v protijugoslovanski hajki glede našega ozemlja, da bi na ta način dosegel med italijanskimi volivci neki politični profit in prestiž in s tem preprečil, da bi italijanske volilne množice zaradi De Gasperijevega večjega patriotizma ne prešle na vladne pozicije. Tisto, kar počenjata Togliatti v Italiji in njegov agent Vidali v Trstu, je točno določeno v kremeljskih načr. tih sovjetske zunanje politike in njene napadalnosti ter pro. vokacij proti Jugoslaviji. Množice volivcev v Italiji nimajo namreč nikakršnega in. teresa, da bi podpirale kakršno koli imperialistično — še najmanj pa iredentistično — politiko katere koli italijanske stranke in s tem škodovale interesom tržaškega prebivalstva. Italijanski iredentizem vseh barv — od fašistične pa preko demokrščan. ske in do kominformistične — je danes tista skupna protijugoslovanska platforma, na kateri sta se tako idealno sre. čala dva imperializma, ki jima je namen zadovoljiti svo. je apetite na račun jugoslovanskih narodov, v prvi vrsti pa nas Tržačanov in naše_ ga ozemlja.
V konkretnem primeru včerajšnjega Vidalijevega predloga glede komisije Varnostnega sveta obstaja ta skupni interes v naslednjem:	italijanski imperializem si obeta s pomočjo taksne komisije odstraniti jugoslovansko vojsko in upravo iz cone B, sovjetski imperializem pa bi kotel preko takšne komisije s svojim predstavnikom v njej priti do vsaj neke kolikor toliko odločilne besede glede tržaškega vprašanja in njegovega reševanja v direktnejši obliki, od česar je bil doslej odrinjen in kamor takšnega direktnega pristopa še ni imel. Da pa ta skupni interes obeh imperia-lizmov nasprotuje interesom vsega tržaškega prebivalstva, še prav posebej pa tržaških Slovencev, ni nobenega dvoma.
To skupno nastopanje agentov obeh imperializmov je v interesu zgolj italijanske bur-žoazije in njenih finančnih pozicij, s katerih obvlada danes vse tržaško gospodarstvo, po drugi strani pa v intere* su sovjetskih birokratov in njihovih načrtov pridobivanja vsaj delnih trdnejših pozicij na tako važni točki, kakršno predstavlja v tem delu sveta tržaško pristanišče in naše ozemlje.
V tem je misel sinočnjega Vidalijevega predloga in Mo-relijeve fašistične zahvale in pohvale zanj. V tem leži tudi glavna vloga, ki jo je namenil Kremelj Vidaliju. V tem leži tudi odgovor na vrašanje, zakaj Vidali že štiri leta ne samo zanemarja reševanje najbolj perečih socialnih vprašanj tržaškega delavstva, temveč predvsem vprašanj naše nacionalne enakopravnosti in naše borbe za narodnostni obstoj.
VOLITVE V GORICI
bodo 14. decembra
GORICA. 30. — Goriška prefektura je po dolgem odlašanju sporočila uradno vest, da bodo upravne volitve v štirinajstih občinah goriške pokrajine, med katerimi je tudi go-riška, v nedeljo 14. decembra. Po tem uradnem sporočilu prefekture so odpadli vsi dvomi, da bodo volitve verjetno šele prihodnje leto.
Eden pojde v ZDA
7. novembra
LONDON, 30. — Uradno javljajo, da bo britanski zunanji minister Eden odpotoval v New York 7. novembra, kjer se bo udeležil zasedanja glavne skupščine OZN. Odsoten bo 15 dni in namerava obiskati tudi Kanado. To bo prvi britanski uradni obisk v ZDA po tamkajšnjih predsedniških volitvah.
V lordski zbornici je lord kancler Simonds prebral v imenu kraljice govor, ki ga je
pripravila vlada, in v katerem1 neodvisne države.
se med drugim obžaluje, ker ni prišlo do sporazuma med štirimi državami glede mirovne pogodbe z Nemčijo in državne pogodbe z Avstrijo. Govor hvali razvoj organizacije NATO in podaja bežen pregled zunanje in notranje politike v tem letu ter govori o korejskem vprašanju in o prizadevanjih za sklenitev premirja.
Jošidovi očitki
okupacijski policiji
TOKIO. 30. — Japonski ministrski predsednik Jošida je na prvi seji nove vlade danes izjavil, da se bo nova vlada prizadevala popraviti nekatera »pretiravanja« okupacijske policije. Ne da bi povedal, za kakšna pretiravanja gre, je pripomnil, da je to nameraval napraviti že za časa prejšnje vlade, da ca je moral razpustiti parlament, preden je lahko pripravil potrebne zakone.
Jošida je tudi dejal, da hoče voditi politiko, ki bo vredna
FR 1 MORSKI DNEVNIK
— 2 —
UR
Danes, petek 31. oktobra
Kvintin, G°razd 0b Sonce vzide ob 6.43 m za tone ob 16.54. Dolžina dneva 10.11. vzide ob 15.45 in zatone job Jutri, sobota 1 n°verobra Dan žrtev nacifašizma
Oddolžimo se spominu padlih
GORICA, 30. — Z naglimi koraki se približuje spominski dan, posvečen padlim borcem iz narodnoosvobodilne borbe. Slovensko ljudstvo na Goriškom se nanj pripravlja z vso dostojanstvenostjo, ker ve, da se mora zahvaliti samo stotinam in stotinam znanih in neznanih junakov, ki so dali svoja mlada življenja, da lahko danes govorimo na Goriškem, v Benečiji in na Tržaškem v slovenskem jeziku.
Svojo hvaležnost do padlih izkazujejo naši ljudje na najrazličnejše načine. Na pevm-skem pokopališču so namestili spominske plošče in popravili partizanska grobišča. Na glavnem pokopališču pa so popravili nad sto partizanskih grobov, kjer počivajo znani in tudi številni
neznani partizani. Napredne žene so vsem skupaj posvetile enako ljubezen in skrb in grobove lepo okrasile. Fef-ki v Stanndrežu prinašajo cvetje in tudi denar za sveča
V soboto, 1, nov. bodo ob 10.30 položili na spomenik padlih v Pevmi venec ob prisotnosti vaščanov. Na tiho svečanost vabimo tudi Goričane, Oslavce, St. Maverce in Steverjance, naj pridejo v čim večjem številu.
Oddolžimo se spominu padlih!
V soboto ob 10.30 bodo pred pevmskim spomenikom padlim partizanom počastili njihov spomin. Opozarjamo prebivalstvo, da pride ob napovedani uri in da dokaže kako močne vezi obstajajo med našimi mrtvimi borci in preostalimi.
14. DECEMBRA BODO VOLITVE V 14 OBČINAH GORIŠKE POKRAJINE
DOSEDANJI GORIŠKI OBČINSKI SVET JE SLUŽIL KLEROFAŠISTIČNI VEČINI ZA BORBO PROTI SLOVENSKIM PRAVICAM
Slovenci v Italiji se morajo v polni meri zavedati pomena bližnjih volitev
GORICA, 30. — Goriška prefektura je po dolgem odlašanju sporočila uradno vest, da bodo upravne volitve v štirinajstih občinah goriške pokrajine, med katerimi je tudi go-riška, v nedeljo 14. decembra. Po tem uradnem sporočilu prefekture so odpadli vsi dvomi, da bodo volitve verjetno šele prihodnje leto.
V zvezi s tako važnim dogodkom, ki se je pojavil skoraj istočasno s prenehanjem upravne dobe goriškega občin-kega sveta, je popolnoma na mestu, da v zvezi z volitvami povemo nekatere misli.
Pravkar razpuščeni goriški občinski svet je za Slovence v Italiji predstavljal veliko šolo. Spoznali so, da je tudi ta čisto upravni organ često služil
Povišek draginjske doklade
za trgovske nameščence
Vsled zvišanja cen življenjskim potrebščinam v preteklem dvomesečju bodo vsem trgovskim nameščencem za avomesečje oktober - november zvišali draginj-sko doklado za eno točko.
Zveza trgovcev za goriško pokrajino je že pripravila nove lestvice za draginjsko doklado, ki jo bodo morali delodajalci plačati trgovskim nameščencem in nameščencem v javnih obratih.
Delodajalci lahko dvignejo nove lestvice pr; omenjeni Zvezi na Korzu Italia 5/1.
BRATKE TESTI Iz beneških vasi
I ja, pridelanega
okolišu.
v čedaskem
Prapotno
Žrtev svoje lastne neprevid-1
rr sr b®«2 prepovedan lov postrvi
Lokalno združenje ribičev opozarja, da je od 15. oktobra do 15. januarja prepovedan lov na postrvi. Opozorilo je zelo važno in naj se ga ribiči drže, kar lahko samo koristi razmnoževanju postrvi v naših vodah.
ga Antona iz Prapotnega. Svoje 20.000 lir vredno kolo je pustil na dvorišču gostilne pri Zlatem levu, medtem ko je šel vanjo, da bi popil kozarec vina. Ko je 10 minut pozneje stopil iz gostilne na dvorišče, je žalosten ugotovil, da ni kolesa nikjer. Prav gotovo je od-pelpe kolo nekdo, ki je Losza-cha opazoval in tako izkoristil trenutek, ko ni bilo nikogar na dvorišču.
Št. Lenart
Pred sodiščem se je moral zagovarjati 25-letni Lucijan Oviszach iz St. Lenarta. Mladenič, ki je vozil tovornik s prikolico, se je v Ul. Matteot-ti znašel v težkem položaju: spredaj je vozil biciklist .medtem ko je stal na levi strani avtomobil. Nenadoma se je kolesar, 12-letni Robert Noni-no znašel pod kolesi tovornika in bil na mestu mrtev. Oblasti so prijavile šoferja sodnim oblastem.
Na razpravi je bilo ugotovljeno, da je vozil deček svoje kolo pred tovornikom, ki je vozil s povprečno brzino 30 km na uro. Preden je tovornik dečka prehitel, je trobil in kolesar se mu je umaknil na desno. Tovornik je tedaj na svoji levi naletel na avto. Deček najbrže ni mislil, da ima tovornik prikolico in je nesrečno končal pod njegovimi kolesi.
Zagovornik Campeis je poudarjal, da je vozil šofer pravilno in da je popolnoma ne dolžen. Sodniki so oprostili Oviszacha zaradi pomanjkanja dokazov.
Stara gora
Zaradi številnih zahtev pre bivalstva bo veljaven naslednji vozni red na avtobusni progi Videm - Čedad - Stara gora za ves mesec november: Odhod iz Vidma ob 6,05 in 8,05, Odhod iz Čedada ob 6,30 in 8,30. Odhod iz Stare gore pa ob 7,10 in 12,05.
Ter
Delavec Ivan Culetto (Zi-nič), 23 let star se je ponesrečil pri poljskem delu. Zlomil si je nogo, za kar bo moral mirovati okrog 40 dni.
Čedad
Poslovanje trgovin
od 1. do 4. novembra
Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo dne 1. in 4. novembra vse trgovine ves dan zaiprte.
V petek, 31. t. m. bodo vse trgovine lahko poslovale do poljubne ure.
V soboto 1. novembra bodo v dopoldanskih urah, in sicer do 13, odprte samo mlekarne, pekarne in branjarije. Cvetličarne bodo lahko poslovale tudi popoldne.
V nedeljo 2, novembra bodo dopoldne odprte mlekarne, pekarne in branjarije. Cvetličarne bodo lahko poslovale tudi popoldne.
V ponedeljek 3. novembra
(bodo vse trgovine kot po navada odprte in. se bodo zvečer lahko zaprle pol ure pozneje. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne od 16. do 20.
V torek 4. novembra bodo dopoldne odprte samo mlekarne, pekarne in cvetličarne. Vse ostale trgovine vštevši branjarije bodo ves dan zaprte.
Umik brivnic v soboto
Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča, da bodo brivnice v soboto 1. novembra poslovale samo dopoldne.
klerofašistični večini za sredstvo, da so napadali slovenske ljudi in jim kratili pravico po narodni, jezikovni enakopravnosti itd.
V teh dejanjih ni bilo med demokristjani, republikanci, socialnimi demokrati, liberalci, kominformisti in fašisti nobene razlike, prvi kamen so proti slovenski narodni manjšini vrgli demokristjani, ko so prepovedali slovenskemu svetovalcu govoriti na prvi seji slovenski, drugega pa so zabrusili kominformistični svetovalci, v imenu katerih je Pustet-to pozval tov. Paglavca, naj govori italijanski, ker se je v času 25-letnega fašističnega raznarodovanja že lahko naučil italijanskega jezika.
Tudi novoizvoljeni občinski svet ne bo po svojem značaju kdo ve koliko različen od prejšnjega. Poleg prejšnjih strank bodo s svojo listo nastopili še ezuli. Odpadli bodo verjetno tako imenovani neod-visneži, ki so pri zadnjih volitvah postavili v odbor kar dva svoja kandidata, zagrizena šovinista Di Gianantonia in Levija. Predvidevajo, da Levi na prihodnjih volitvah ne bo kandidiral, Di Gianantonia pa bodo najbrž sprejeli na svojo listo demokristjani, ker jim prihaja prav, kadar je treba izstreliti strupene puščice proti slovenskim svetovalcem.
Štiriletna življenjska doba občinskega sveta, ki se je zaključila z nič manjšim žaljenjem Slovencev, kakor se je začela, pomeni za nas opozorilo, da mora slovenski narod v Italiji v polni meri dojeti pomen bližnjih volitev. Vedeti mora, da je občinski goriški svet arena za protislovenske izpade in da se morajo Slovenci prav zato upreti takim podivjanim šovinistom, in najodločneje zahtevati, da se s takimi izpadi preneha.
Nove volitve bodo morale pokazati, da slovenski ljudje v Gorici želijo, da se prenapetim šovinističnim zagrizencem na občinskih sejah stopi najodločneje na prste. Dovolj je sramotenja naše poštenega narodnega imena, kakor je dovolj šovinistične krivične politike do naše narodne manj šine!
cstalih vaseh pokrajine pa ob 22. uri.
Osmice morajo biti zaprte v Gorici in vseh ostalih krajih pokrajine ob 21. uri. Zabavni krožki (Enal, Cral itd.) bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču poslovali do 24, v vaseh goriške občine in pokrajine pa do 23; samo ob sobotah, nedeljah in
Natečaj za državne službe
V Uradnem listu od 25. sept. 1952 je zakladno ministrstvo z ministrskim odlokom od dne 22. avgusta 1952 napovedalo izpitni natečaj za pet službenih mest pomočnika prvega tehnika za poskušnjo pri skupini B tehničnega osebja državne kovnice.
Prošnje za omenjeni natečaj je treba predložiti do 24. novembra t. 1.
Zimski urnik javnih obratov
GORICA, 30. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je kvestor z odlokom 15. t. m. odredil, da stopi dne 1 novembra v veljavo zimski urnik za javne Obrate. Zimski urnik, ki ga bodo morali javni obrati upoštevati do 14. maja 1953, je naslednji. V mestu Gorica in vseh občinah v pokrajini bodo javne obrate odpirali ob 6. Gostilne, restavracije, bare, kavarne in prodajalne brez alkoholnih pijač bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 24; v vseh ostalih krajih pokrajine pa ob 23. Gostilne s kuhinjo bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zaprte ob 23; v vseh
Kadar koli se Vam zdi in ne samo v začetku meseca, se lahko naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK.
Dovolj, da telefonirate svoj naslov na štev. 3382.
drugih praznikih bodo lahko poslovali do 24.
Obratov, v katerih prodajajo izkijučno alkoholne pijače, ne bodo smeli odpreti pred 10. uro ob delavnikih in pred 11. ob nedeljah in praznikih; zapreti jih bodo morali ob 22. uri.
Vesti
za trgovce
GORICA, 30. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu na Korzu št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice:	izvajanje
trgovinskega sporazuma med Italijo in Brazilijo; uvoz porcelana s Češkega; ponoven uvoz državnih proizvodov; izvoz riža v Sirijo, Libanon in Izrael; izvozi s pomočjo izvoznikov.
Glavna cesta v dolini Tera skoro popolnoma zapuščena
de Prevoyance <
Rue de Bo-ume 1
Brezbrižnost odgovornih oblasti za vprašanja Beneške Slovenije izzove včasih kritike celo tistih listov, ki so vladi naklon/eni
Prevoyance
Rue Leov°u
Kriminalna brezbrižnost o-blasti za vprašanja Beneške Slovenije izzove včasih kritiko celo tistih listov, ki so vladi naklonjeni in ki nas obdolžu-jejo, da se neupravičeno pritožujemo. Tako prinaša «11 Gaz-zettino» članek v obliki pisma redakciji. V njem obsoja vlado zaradi izredno slabega stanja, v katerem je cesta Tar-čent-Učeja. Pismo kritizira ta položaj, ne da bi pri tem navedlo tvrdko Lendaro, ki-je resnično odgovorna za tako stanje, tako kakor smo mi 10. oktobra objavili. Napisali smo tudi, da niso nikoli ceste popravili in da zato tudi ta tvrdka ne bi smela prejeti zneska, za katerega so se pogodili. Toda našega opozorila niso upoštevali. To je najboljši dokaz, da je naša trditev resnična, t. j. da je tvrdka Lendaro v dobrih odnosih s prefekturo. Namesto, da bi denar, ki je bil namenjen za popravila in gradnje cest uporabili res za to, ga trošijo za svoje politične cilje.
Kakor hitro se pritožujemo nad takim stanjem, nas «11 Gaz-zettino» napada, češ da širimo med ljudmi protiitalijansko mržnjo. Ce pa se tako pritožuje «11 Gazzettinos, potem je seveda to «dejanje za domovino«. Priznati moramo, da je oris položaja v «11 Gazzettino« zelo točen, celo ostrejši in bolj točen od našega. Članek dokumentira že samo dejstvo, da je bil objavljen v časopisu, ki je najbolj demokrščanski v vseh Treh Benečijah, zato ga v ce-loti objavljamo-.
«Cesto se kak turist zanima za dolino Tera in si jo želi ogledati vse do meje domovine, da bi občudoval njene lepote. Toda kakšno razočaranje in grenka preizkušnja, ko gre onstran
■Tarčenta in posebno še potem, ko prehodi nekaj kilometrov po cesti, ki ga vodi v osamljeno in oddaljeno vas Učejo.
Nekoč je bila ta cesta krasna, dobro vzdrževana in mnogi letoviščarji so se je posluževali tudi v svojih lastnih vozilih. Uživali so mir v bukovih in borovih gozdičih ob cesti. Sedaj pa je ravno nasprotno, cesta je popolnoma zapuščena, polna jarkov in odvisnega ka- ; menja.
Zakupnik avtoproge Tarčent- | Učeja, mora, če hoče ohraniti j svoje avtobuse in vzdržati pro- ! met po urniku, s svojimi lastnimi sredstvi popravljati razne odseke na cesti tudi zato, da se izogne večnim pritožbam potnikov. V zimskem času mora tudi v lasni režiji odstranjevati cele plazove kamenja in zemlje, ki se nagrmadijo na cesto. Prevažanje z avutobusi je v tem času tudi nevarno zaradi plazov. Avtobusni prevozniki večkrat odklanjano potnike, ker vedo, da ceste niso prehodne, da so slabe in da cena prevoza' ne odgovarja potrošnji avtobusa. Majhna vozila in ko lesa se morajo prav po akro
li jame. Zahtevajo, da oblasti, ki bi morale za to skrbeti, čim-prej popravijo to važno prometno zvezo, da zavarujejo strmine ob njej in se tako izognejo nevarnostim, ki jih povzročajo plazovi ob dolgotrajnih deževjih. Tako bodo temu gorskemu predelu tudi zagotovili zvezo s središči v najhujšem zimskem času«.
Opozorilo delavcem
v Belgiji
Mnogi delavci našega področja delajo v premogovnikih v Belgiji. Nekateri so tudi že tam umrli. Poleg rudarjev so tam tudi delavci drugih strok. Važno je, da si vsi delavci zagotove izplačilo odpravnine.
Pokrajinski urad za delo in «Massima occupazione« iz Vidma obveščata, da belgijske blagajne izplačujejo odpravnino za delavce, ki so delali do leta 1950. Odpravnine izplačujejo banke na podlagi nakazil.
Italijanski delavci, ki so se že vrnili domov in še niso prejeli odpravnine, naj pred-
batsko vzdržati v ravnotežju, j ložijo kompetentnim blagaj-Taki so prevozni pogoji v do- 1 nam prošnjo, v kateri naj na-lini Tera. Vedeti moramo, da I vedejo ime, priimek, kraj in
Caisse Centre -La Louvriere.	,	■
Caisse de Prevoyance a« Monš 2 -Rue de la Renmon
— Mons.	j, Caisse da Prevoyance|
Namur 4 - Rue Somt-Loup
Namur.	___an(.e de
Caisse de Charleroi — 30,
— Charleroi.	de
Caisse de Prevoyance
Liege 22 - R« Forffe“
Lla delavce v železarnah: Boulevard Van OrlaV
»-V**
z„ ini,,tno Rue Belhard 23 - °
Za gradbeno indiga Rue de Spa - Bru.
Za druge industrije gs 12. Rue des Champ
— Bruxelles.	v razli«-Delavci, ki so de fflorajo
nih premogovni« gtošnjo, predložiti samo c rudnika-in sicer na blagff: nazadnj«. v katerem so dela* . raZ. tisti pa. ki so dela j0 p0.
ličnih industrijah. 1 . gaj0am,
slati prošnje vsem kjer so delali.
Vozni red avtobusov
oV vozm
V veljavo je stoP1 - Mold' red avtobusov na P ^ penino vecchio - Ceda	^io za
Odhod iz Molinn	^ (oa
Čedad je ob 6.30	j*
praznikih ob 13).	-2.15
Vidma za Čedad 0 _,t-ib) le! 18.35 (tudi ob Praz cchio«b iz Čedada v Molino ,nj][ili). 13 in 19.10 (tudi ob P
se avtobusa poslužujejo tudi vasi, ki imajo do 30 km dolgo pot in kjer ni drugih preVoznih sredstev:	Učeja, Muzec, Ter,
Podbrdo, Brdo, Sedlišče, Njivice, Zavrh. Te vasi so raztreseno vzdolž vse ceste.
Zakupnik avtobusne proge, sprevodniki in vsi tisti, ki se morajo te ceste posluževati, poudarjajo, da je ta cesta v obupnem stanju in popolnoma zapuščena. Po več mesecev v letu sploh ni videti na njej cestarjev, ki bi z gruščem zapisa-
datum rojstva, točen naslov kjer prebivajo, natančno ime tvrdke pri kateri so delali ter naj podrobno navedejo dobo dela v Belgiji. Cas za vlaganje prošenj je do 31. decembra 1952, ker poteče rok za izplačilo odpravnin za leto 1950 1. januarja 1953.
Naslovi blagajn za izplačevanje odpravnin v Belgiji so naslednji; za rudarje:
Caisse de Prevoyance de la Campine — Guffenslaan 35 — Hasselt.
K I *
O
ki
VERDI. 16.30: «Da«ski
Fernandel.	-	sraj#*'
CENTRALE. 17: «*d€Ce A Magnani.	.	ura in
MODERNO. 17: <tKraJ’ dekle«.	D/Jlin
VITTORIA. 17:	sIedi 'V'
in tovariši iz hos »Ve-- Disneyjev barvni
seli trio«.	■_	29-sr
STANDREŽ. 18.°° Q fom-«Zdravnik in dekl
w
Sesti dan razprave pred porotnim sodiščem
Javni tožilec zahteva dosmrtno ječo za Samba
'lošilec namerava sodno zasledovati tudi bolniško osebje ? - Poskus o• brambe, da bi omilila kazen - Danes popoldne bo sodišče izreklo obsodbo
BODO V TOVARNI SOLVAY RES PRENEHALI Z DELOM?
700 delavcem droži hrezposelnosl
Pripravljajo se na veliki semenj, ki bo v našem mestu na dan Sv, Martina. Nekoč so bili ti sejmi pravi prazniki in tudi veliko bolj živahni, posebno v času, ko je še beneška republika uživala posebne prednosti. V Čedad se je stekala vsa trgovina tudi iz gornje Soške doline. Sedaj pa je tudi na tem Martinovem sejmu občutiti gospodarsko razbitje, ki vlada v vseh dolinah Nadiže. Vendar pa je je vedno največji letni sejem na našem področju, na katerem pride do pogodb za velike količine kostanja in sad- j
TRZIC, 30. — Zadnje izjave ravnateljstva kemične tovarne SOLVAY v Tržiču so povzročile med goriškim prebivalstvom, zlasti med 700 delavci tovarne same, velik preplah. Ravnateljstvo je namreč jasno povedalo, da obstaja velika nevarnost za nadaljnjo obratovanje in da bodo morali pod-vzeti korake v svojo zaščito. To pomeni, da nameravajo to varno zapreti 4er postaviti pred vrata nič manj kot 700 delavcev.
S tem v zvezi so na tržiškem občinskem svetu izrekli predloge, naj bi občinski svet uradno zavzel stališče proti novemu znižanju delovnega časa ali morda proti popolni ukinitvi dela.
Notranja komisija kemične tovarne pa je na svoji seji sklenila poslati tržiškemu županu delegacijo, ki naj mu pojasni sedanji položaj. Obenem naj bi delegacija stopila tudi do prefekta ijj mu raztolma čila živo zaskrbljenost tovarniških delavcev in celotnega prebivalstva zaradi naraščajoče nevarnosti, ki jo predstavljajo sedanji ukrepi. Notranja komisija je nadalje mnenja, da bi bilo treba o stanju seznaniti tudi predstavnike kemične tovarne SOLVAY v inozemstvu, kakršen je na primer generalni tajnik sindikata delavcev kemične stroke v Bel-
giji Paul Beggelet. Notranja komisija bo o sedanjem položaju obvestila tudi ostale notranje komisije in posamezne sindikalne organizacije z namenom, da bi se pogovorili o morebitnih načinih in poteh, ki naj bi jih vse tri sindikalne organizacije ubrale, da bi zagotovile boljšo prihodnost delavcev v tovarni SOLVAY.
Seja
odbora pokrajinskega sveta
GORICA, 30. — Pretekli torek zvečer je imel pokrajinski odbor redno tedensko sejo. Prvemu delu je predsedoval odv. Culot, ki je kmalu prepustil predsedniški stol odborniku dr. Cicuti, ker je moral k seji občinskega sveta.
Odbor je pretresel le nekaj vprašanj navadnega upravnega značaja in sprejel sklep, po katerem bodo nabavili pletilni stroj za ženski oddelek pokrajinskega zavoda gluhonemih.
Buren ples v umobolnici
silni avto Zelenega križa jo je pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo zdravila šestdeset dni.
GORICA, 30.
Danes zju-
Padec pri športnem igrišču
GORICA, 30. — Včeraj je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia 69-letnega Mazzolija Henrika, ki biva v občinski hiralnici v Ul. Baiamonti 12. Maz-zoli se je igrišča spotaknil ob kamen in padel. Pri padcu si je zlomil desno roko. Ozdravel bo v štiridesetih dneh.
Zastor je padel in zadnje dejanje dolge in natančne razprave. proti Pietru Sambu, ki mu visi nad glavo huda obtožba in huda kazen, je končano. Glavni »junak« te krvave družinske tragedije je včeraj iz
ust državnega tožilca slisal kaj ga čaka. vedno seveda, če sodišče sprejme tožilčevo zahtevo Preti mu namreč dosmrtna ječa. Za vedno do konca svojega življenja bi moral sedeti za zamreženimi okni kot nevarna zver. Toda za te vrste zločinov je predvidena samo dosmrtna ječa in nobena druga milejša kazen. Njegovi zagovorniki pa so imeli težko nalogo omiliti obtožbo in jo prikazati kot preostro, kot napačno postavljeno.
2e v začetku včerajšnje razprave je dr. Grubissi, ki zastopa obtožnico, presenetil vse prisotne, Qd sodišča je zahteval, da spravijo med akte prepis’ bolniškega registra in da mu po končani razpravi izročijo vse akte, da bo pregledal, če obstaja možnost kazenskega postopka proti nekaterim bolniškim uslužbencem. Čeprav je bilo to pričakovati je bil ta sklep kot strela z jasnega neba Toda predsednik je predlog sprejel in stavil tožilčeve besede v zapisnik, nakar ga je naprosil da formulirala svojo zahtevo.
Za očetomor, je začel tožilec, predvideva zakon zelo strogo kazen: nekoč' je bila določena smrt sedaj dosmrtna ječa. Nadaljeval je z opisom okolja v katerem je Sambo živel in ga označil kot razvajenega človeku in kriminalca, ki ni znal izrabiti svoj poklic, ki bi mu prinesel lep zaslužek iz razloga, ker se mu ni ljubilo delati in se je raje vdajal pijači. Ko smo spoznali okolje, je nadaljeval tožilec, je treba pokazati s pravnega stalir
traj so bolniki v umobolnici v busi na vseh progah poslova*.
Ul. Vittaorio Veneto priredili ples. Zabave se je udeležila tudi 50-letna Rozina Škorjanc, ki se je s svojim plesalcem tako vneto vrtela, da sta oba zletela na tla. Pri padcu si je ženska zlomila desno nogo. Re-
.dogodek tudi v bližini športnega j šča. Ko nekdo zasnuje kak u boj si preskrbi tudi orodje ali orožje. Toda tukaj tega ni. Posest orožja pa ni vedno potrebna za uboj človeka. Starega Samba poznamo: bil je na pol slep in je težko hodil, zato se je opiral na palico. To pomeni, da je bil pasiven element in za takega ni treba orožja. Dejstvo je, da je bil Sambo izpostavljen surovemu in dolgo trajajočemu napadu, ki mu je povzročil tri res hude poškodbe. Obtoženec je bil med pretepom prava podivjana zver. Je bil umor nameren? Obtbže-nec je na tč vprašanje s svojimi izjavami «da ga bo končal« sam odgovoril. Te besede pa niso bile izrečene istega dne ko je bil pretep, marveč celo nekaj dni prej. Vedenje obtoženca. ,ki je mrzlično hodil iz stanovanja v gostilno in obratno dokazuje, da se je v njem razvijalo psihično stanje, ki ga je pripeljalo k zločinu. V teh dogodkih je treba iskati dokaze o namernosti Surovost Sambo-vega napada je dokazana, medtem ko je bila nenamernost odbita že med razpravo.
Tožilec je nato prešel na o-stro ^ritiko bolniških uslužben-
Vozni red
avtobusov za vse svete
GORICA, 30. — Avtoprevoz-no podjetje Ribi sporoča, da ibodo mestni avtobusi in avtobusi na medpokrajinskih progah v soboto 1. novembra in v nedeljo 2. novembra vozili po prazničnem urniku. Dne 2. novembra bo avtobus redno vozil na progi Gorica - Videm. Iz Vidma bo odhajal ob 7.45 in 14.30 in iz Gorice ob 12.15 in 18.15. V ponedeljek bodo avto-
kot ob delavnikih. V torek 4, novembra bodo zopet vozili po prazničnem urniku. 1. in 2. novembra bodo avtobusi na pokopališče vozili zaporedoma. Odhajali bodo izpred avtobusne postaje. Prva vožnja bo ob 9.30.
cev, ki niso pomagali pokojnemu Sambu. Se bi stari Sambo rešil, če bi mu nudili v bolnici vso pomoč? Poškodbo črevesja je bilo težko ugotoviti. Možno pa je, da so bili zdravniki površni ali celo nezmožni. Obstaja tudi dvoje: ali napačna diagnoza ali da so ranjenca površno pregledali. Toda poškodba črevesja, kateri neizogibno sledi zlitje slepiča, je že sama ob sebi smrtno nevarna.
Površnost zdravnikov pa se nanaša na druge poškodbe in sicer, da niso ugotovili, kar bi brez dvoma storil vsak tudi nezmožen zdravnik, zlom stegnenice. Krivda za to pade na oba zdravnika, ki sta Samba pregledala. Te profesionalne napake ne moremo odpustiti. Moralna in materialna odgovornost sta izven debate, ugo. toviti pa je treba če obstaja kazenska odgovornost. Tožilec je nato ostro kritiziral dr. Starca in primarija oddelka De Narda vendar je dodal, da to sicer nima nobene zveze s sedanjim procesom. Tudi rana na glavi je bila smrtno nevarna in ne lažjega značaja, kakor se je hotelo prikazati. «Naloga je težka«, je zaključil tožilec in se obrnil proti porotnikom. « Pred seboj imate človeka, ki mora biti ob. sojen na moralno smrt, imate pa pred seboj tudi sina. ki je ubil lastnega očeta. Prav zato zahtevam, ker pač obstaja oče. tomor, dosmrtno ječo z vsemi posledicami, ki jilj predvideva zakon«.
V dvorani je zavladala proti koncu tožilčevega govora skrajna tišina, vse dokler ni predsednik za nekaj minut prekinil razpravo, da bi dal možnost zagovornikom, da se pripravijo.
Odvetnik Presti je prvi pristopil k obrambi obtoženca ter hotel prikazati Samba ne kot zverino pač pa kot človeka, ki je potreben usmiljenja s strani sodišča. Sambo ni imel namena ubiti očeta, saj sta se vedno imela rada in sta si po pretepih vedno medsebojno o. proščala in hodila skupaj v gostilno. »To«, je nadaljeval odvetnik, «sem ugotovil že med obiskom Samba v zaporu in ves čas med razpravo, ko sem trpel skupno z obtožencem. To. žilec je zahteval dosmrtno ječo trdeč, da je Sambo hotel umoriti očeta, toda dokazov o tem ni in je sodna razprava že dokazala, da namernosti ni bilo. Sambo je samo pretepel in tudi hotgl pretepsti očeta, toda umoriti ga ni hotel. Zato. rej gospodje sodniki, ne dosmrtna ječa, pač pa storite tako, da bo Sambo kmalu zapu stil zapor in se lahko skupno s svojo osivelo materjo podal na pokopališče, kjer bi položil eno samo cvetljico na grob svojega očeta«. Ta patetično izrečena izjava je marsikomu iz občinstva, posebno ženskam, privabila solze v oči. Tudi Sambo, ki je med odvetniko-
vim govorom tiho ihtel, se ni mogel več zadržati in se je spustil v jok
Popoldne je spregovoril odv. Bologna, ki skupno z odv. Pre. stijem brani obtoženca. Žago-vornik je natančno analiziral vzroke preteklih pretepov in o. pisal na njemu lasten način življenje v Sambovi družini. Ostro je napadel tožilca, ki z mirno vestjo zahteva dosmrtno ječo. «Gospodje sodniki«, se je razburil odvetnic «že vnaprej morate izključiti to možnost, kajti preveč nerešenih vprašanj je bilo v tem pro. cesu in prav zaradi te pomanjk. ljivosti je nemogoče obsoditi nekoga na tako hudo kazen«.
Končno je odvetnik zavrgel obtožbe očetomora ter izjavil, da se lahko Samba obsodi samo zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb. «Dajte mu največjo za to vrsto piestop-ka določeno kazen, toda očetomor morate izključiti«.
S tem je bila razprava končana in preložena na danes ko bo tožilec na kratko odgovoril obrambi. Zagovornika bosta nato še enkrat spregovorila nakar se bo sodni zbor umaknil in izrekel obsodbo.
POPIS IZ BICMA^Jj
VRNIMO ČA&
1 J
naši zavedni vdsh
Kakor vse kaže, so šovinisti vsaj zaenkrat opustili misel, da bi odprli v Ricmanjih raznarodovalno šolo. Menimo, da je njihov umik le začasen; saj poznamo iredentistični pohlep po naši zemlji, jfi je star že sto let. Ze večkrat si je italijanski imperializem zlomil zo. be ob odporu našega ljudstva, pa se je še vsakokrat zopet za. gnal v nas. Tako mislimo, da bo tudi v primeru ricmanjske italijanske šole. Prav zato mi. slimo, da je potrebno, da spre. govorimo še o tem. Ne-le našim vaščanom, vsej slovenski javnosti na Tržaškem je znano, koliko «italianissimih» licence t> so imeli zbranih za o-snovno šolo. Nezavedni starši teh otrok so osramotili čisto ime naše vasi, ki je bila skoz in skoz znana kot vas zavednih in odločnih Slovencev. Za. to mislimo, da imamo vsi Ric-manjci pravico, da povemo svoje mnenje in da pozovemo svoje sovaščane, da očpvajo našo in svojo čast. Prav bi bi. lo, da bi ti ljudje malo globlje premislili to vprašanje, pa bi končno spoznali, da so njihovi «argumenti», s katerimi so hoteli opravičiti vpis svojih otrok v italijansko šolo zelo jalovi. Oglejmo si n pr, argu.
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
oče^S
ment tistega
nota), ki je rail^u(til>J“ - t«
iskuje njegova	š	%
janski vrtec. <‘Za š,era) je rigala, kakor osel ppeiet Tako je povedal. ■■ naš čl vsekakor krepka, ialjivatlpo terin jezik škrajao .^ je mislil z ari9 J" |,ifj slovensko	rn°r^e
dovolj star, točno znano,
da
si no X ar
nfl^1 v
starejši Ricmajija1 .^dt - j«
'V*..*
bro italijanščine. V, šoW ■ , obiskovali slove ^-sjno
mnogi starejši se pfo. tli nemščini «Pust’ n srisf p' Znali smo in znatno ...:s	,.
" )
bo
jeziki"
najmanj v	veUa]°„	n*f
velja za nas. °u ^ nis0 „ji* za naše otroke ^ manj brihtni • pad j* boni očetje. P°dI f^čevank ir mu razvoju tnP ra b p-jih jezikov J!Eerinetn LJ' ohrazba v tnal ki pa jo mora ie sl%p skim Ricman) mo**1.?strt. ska šola. To _b tud'.01° tudi stari oče > p° ;gr vseh tistih otr pQinjit ,
otroke k Etudi tl ob'
tistih otrO potnju
NMje otroke k -etud* rtj 0V
lijanski VT\eC’nsfci MliV slovens*'
n*
&
tam tudi
sojanja vredn . kaX V
Ricmanj in	dePrEg-
italijanski	n
Tekmovanje zadrug v čast bljižnjih volitev
Zadružoo podjetje «Fructus» je v 9 mesecih 1.1. izvozilo na tuja tržišča blaga v vrednosti nad 28 milijonov dinarjev
Danes je bil v Kopru redni občni zbor okrajne zadružne poslovne zveze. Na dnevnem redu je bila razprava o delu zadrug v zadnjih mesecih. Razpravljali so tudi o potrebi modernizacije kmetij, stva, da bodo naše zadruge sposobne konkurirati na tujih tržiščih. Številni govorniki so pohvalili iniciativo kmetov zadružnikov iz Boršta in nekaterih drugih krajev, ki so združili svoje parcele v večje komplekse, kjer bodo obdelovali vinograde in sadovnjake po modernih principih Med najvažnejšimi nalogami zadružnikov so tudi bližnje volitve v zbor proizvajalcev kjer bodo imele kmetijske splosne zadruge pet odbornikov, kniec_ ke delovne zadruge pa enega. Nadalje je občni zbor še razpravljal o utrjevanju zadrug na osnovi najširše demokratičnosti ter o dviganju članskih de. ležev kakor tudi o delu zadružnega podjetja Fructus. ki je v devetih mesecih tega leta izvozila na tuja tržišča blaga v vrednosti nad 280 milijonov dinarjev, kar je 23 odst. več
iz- j kot je bilo predvideno. Za rea. lizirane devize je podjetje ku. pilo razno blago široke potrošnje in kmetijške stroje.
Ob koncu je občni zbor spre. jel tekmovalni načrt v čast bližnjih volitev. Po tem načrtu bodo zadruge tekmovale od 1. do 29. novembra v pridobivanju novih članov, vlaganju v kreditne odseke zadruge, v
DELAVCI !
Poslušajte na radiu jugoslovanske cone Trsta danes oto 20.15 oddajo »Iz delavskega sveta«.
med temi otroci dtetn stepa Italijana . „t jijs* med njimi kar P^lja
,i P° raKot
■]v
iHlLTflovenm,
terim sta oba	,sb
Slovenca.	moral'.	ihfO1-.,
Ti starši
*«. «?« v. kajt'
nami —	*
sposobnost	ka	.(«'
drugi narodi. s0dete ^a s/ jezikov, so n ,'oSti °ilhe t) 1Z lijanske nar° izobraZ. ^1
nske
b'
kot 2?_,n“S«rigan)u\
povedal o
želja-
icar
no'
da
Sicer je
vnukinja znfL„a in nireffofn vsem uprav'driski £	ta!'-
saj pravi sto -KoV z«
bral popO'
združevanju parcel v večje komplekse ter v 12 drugih točkah, ki se tičejo predvsem izboljšanja poslovanja zadrug. Tri najboljše zadruge, ki bodo v času tekmovanja dosegle naj. ve$ točk bodo prejele denarne nagrade 50.000 din, 30.000 in 20.000 din Na občnem zboru so tudi izvolili komisijo, ki bo ocenjevala tekmovanje in dodelila nagrade.
15.
[MOV®*
IN ,Z6LEtI V
poreč
Opatijo Tolmin Kobarid Bovec
. 31 o<5’
F Severo 5
mmm
n
L
A
V A
P
A
D
L
1
M
Z
A
S
V O K O 1>
O
k
55
K
K
55
K!
it
K
55
15
S
55
15
55
15
55
15
15
S
15
S
15
53
15
15
55
15
15
15
S5
55
S
55
S
S
K
15
25
H
55
15
K
55
55
08 32 LETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE
IUI ne MERE UK IZ L m
Kdo so bili? Kaj se je z njimi zgodilo? Kje so danes?
V teh dneh pripravljajo v Sovjetski zvezi in v deželah vzhodnega bloka bučne proslave za 35-letnico velike socialistične oktobrske revolucije. Po radiu, v tisku in na zborovanjih mnogo govore o Sovjetski zvezi, o novem petletnem načrtu, o. «velikih gradnjah komunizma« in predvsem pa zopet in zopet o modrem Stalinu. V satelitskih državah se poleg tega poudarja vodilna vloga VKP(b), krepitev prijateljstva s Sovjetsko zvezo in pa potreba še večjega uporabljanja izkušenj Sovjetske zveze kot doslej.
Le o oktobrski revoluciji sami pri vseh teh proslavah bolj na kratko razpravljajo. Res sicer: govori se o tem, da so strelci z «Aurore» uvedli novo ero; omenja se tudi osnovanje sovjetske vlade v novembru 1917; pove se tudi, da je bil v tej prvi sovjetski vladi Lenin predsednik sveta ljudskih komisarjev in da je bil Stalin komisar za zadeve narodnosti.
Kaj pa so bili drugi člani prve sovjetske vlade iz no-
vembra 1917? Vedno se omenja samo Lenin in predvsem Stalin. Zakaj se o ostalih članih prve sovjetske vlade iz leta 1917 molči? Kdo so bili? Kaj se je z njimi zgodilo? Kje so danes?
O tem molči radio, o tem molčijo časopisi, o, tem molčijo govorniki na zborovanjih.
O tem, o čemer molčijo bučne proslave 35-letnice oktobrske revolucije, bomo spregovorili tukaj. Nujno potrebno je ta molk prelomiti. Osnovanje prve sovjetske vlade v novembru 1917 je eden najpomembnejših dogodkov v svetovni zgodovini;' socialisti imajo pravico vedeti, kateri
/J
Tajinstveni otok na Jadranu
!e -- morje. Crni ob-i!loc°tn. p0ze®e približujejo “ti r°mi lomijo nebo, S4' 0*0»^° granitne 'J' Andrji "ISQ- Svetilnik na firn u sueti in kaže mor-’ čeprav je dan. l “»t j, 11 Pa mirno reže ot |(it se prebija skozi nje j?!e% ese me strah, če n	razburkano mor-
valove, ki se pred I ( Maj0 in za nami J°- ToC 5€ naganjajo v
.	!a<krmar Mate varno
"	kot	bi	vozil	avto
L Dos—?Uom in hladno-^%rpVliaava: «More, pre-
'e nfegovo mirnost SLZ&TL čuditi. Mate d*1' ®!iii	moje misli
i1 bi t0 a .P°Buma v srce: k	T*	Snx°	na varnem
”al0
cesti. Spretno se
:otnern^nu> kot bi bili i«€ '»
'etn
>1 .'‘etn »,„
ij	5j, nutku pa je za-
C^Jo. c? oal-	vrgel
'Vnila u r voda mi >e tj Scift ce- Z nezaupa-(lii*1* ie °^edal t> krmarja,
o. »asmejan vrtel kr-l .“i b
,i'iL'notorn15 t>i!o sfrafi S ta' ‘ili » tT ČOlni! Pred le’
"i*ese»; ern vremenu lo-D»ei	n ^ barkami, pre-
%°t0 We p0 mo^u k°t
T°krat je bi-tCn	. s“j sm° mor-
k	smrti	v	oči.»
KVeieru rib‘f Mi-lifjjj 2,Je<le[ Jniarjai sem od *«r < 3 . z3odbo naših ri-'‘‘CUjem Jadranu ^1»,,e le9ende okrog l lnateBa otoka !' kn/ le ležaI nekje v Vroti italijanski
je ***
'kot '*Z)aC'H dozorel°
Vjjj ’®s»	s°lze žena
\J° zrle \ ? žalostnim
h S Z ler niso zn
, S la<lie 2 aIou' izginile
Vstnr*
le 2 ni}hovimi °mož-
k°mišk.
V^l tn
ki So°P ___________
Ln° Pot.Se odpravljali na
e trdnjave Pozdrav ribi-
6«.
>S.
zbrana na
'n- r,h‘škn P,a Se jc '°te-
• *o	‘Un^°	°!>	Vihar-
1 - 1 valovii nP ed rnz'
nabrelV0 ’l,‘,3e'
>-■ CK(e niiStcc,
50 lahl' Z ladiami■ l°h»co oh
?!
" «i. -a stnlay?}a "od ue-
^ttd#^«aTepoanf“la *	h- V^nL.j	nemir-
i'0	n“ otnt	3e ,lote[
varno Tam
je
'''i^ska, Zavetišče
{<el^i b?eT V°^i-v, Ob ,C("n SDr zavetitt<i'
J?.?«« na::‘lSUo^
fci tu
^oriu^.f^henje
Vlivih ter r so se o-na
p°‘ nifcj;; ra««ja
V ,° nekaV u°ie na 'SNr v i"-nesecev
°rili Vio >rJu, Po
.	ilarnKtp,n	«'r-
S ."»q>»«ene^r i,Ca!i °kro„
Xn^ot	,,
SSm-
ni,Cjer drugod
(eta
po
as fib^p:i^io vsa.
,%erj fltudi «00-
*«)c
na našem
■V ^ril<iQ?.n-VOstx Vihar-
(5S1 *“?, mC
1 U	**r	Su"‘a
S5*2iC?«-
raz-smr tnega
>-e< Ba
,<Xer-
Sfl >ib|A rn0lifr2m° morje. Soji*® . L ”e koliko ^ s e0“ Pustega 5tr'"'u vrni,o
* r ioua 11
J' Jib e,nnp *Ploh ni
I
r‘0r«afjfato ni čud-In ribiči o-
krog tega otočja razpletli toliko tajinstvenih pripovedk in bajk, da se človeku kar ježijo lasje, če jih sliši.
Mnogi so se izogibali Pala-gruže, saj so stare, trhle ribiške ladje z malimi jadri in lesenimi vesli prej obetale pogubo, kot pa obilen lov. Samotni, kamniti otok, je bil skoraj vse leto pust. Na tem sivem golem kamenju — o-stanku starega ognjenika —• na tleh, iz katerih je veter spihal sleherno bilko, je prebival samo star svetilničar Nikola. Na visokem svetilniku je ob večerih, a tudi podnevi, kadar so grozeči črni oblaki zagrnili Palagružo prižigal luč, ki je kazala pot 'vsem mornarjem, ki so tavali po‘ Jadranskem morju.
"koukok'raT je že ifovek poskušal na tem golem kamenju vsaj na nekaj kvadratnih metrih zasejati malenkost zelenja. Toda narava je neusmiljeno preprečila sleherni tak poskus. Vse je izpralo morje, izžgala sonce in sol. Samo zamolklo bobnenje morja ob razjedene skale in krik galebov je oživljal to kamnito pustinjo, ki pa je bila znana svetu že v zgodnjem srednjem veku. To potrjuje tudi bizantinski denar iz časov Romana III., argila iz X. stoletja, ki so ga izkopali na Palagruži že v prejšnjem stoletju. Pozneje je bil ta vulkanski otok varno zatočišče gusarskih ladij, ki so plenile rimske in beneške galeje. Leta 1920. je z rapalsko pogodbo pripadla Palagruža Italiji. Ta je takoj odposlala svoj mornariški odred, da varuje to važno geografsko toč-
ko našega morja. Toda, kot vsi ostali pomorski osvajalci, ki so skozi stoletja hoteli gospodariti otoku, tako je tudi kruta narava s Palagruže pregnala vojake mogočnega kralja in cesarja treh kraljestev. Niso se mogli obdržati na otoku. Pozneje je tam zaplapolala zastava z rdečo peterokrako zvezdo. Prvi mornariški odredi so kljub vsem viharjem in razbesneli naravi gospodovali na otoku in z njega delali svoje zmagoslavne pohode na lesenih motornih čolnih nad moderne jeklene sovražnikove ladje.
Kot bi sanjal, je šlo krmarjevo pripovedovanje skozi mojo glavo. Sele, ko je zadonelo skozi zvočnik povelje: «Vrzite mreže!*' sem se prav zavedel in pogledal krmarja Ma-toja, ki se je tudi že dvigal in kmalu nato odhitel h krmilu. Motorji so s polno paro vlekli_ obtežene mreže. Močni reflektorji so osvetljevali temne valove, ki so se že umirili. Moderni ribiški motorni čoln zadružnikov iz Komisa so se pomikali v trikotu p roti Palagruži in vlekli za seboj napete mreže. Ko se je nebo razklalo in je mesec že nekje na sredini neba posvetil skozi črne oblake so zaropotali dodatni stroji in prvič izvlekli bogat lov. Zjutraj smo se vračali s tremi vagoni plave ribe v komiško pristanišče.
Sedel sem na klunu vodilnega čolna in premišljeval o velikih naporih «vojgarov». Ti spomini še ne segajo daleč.
In danes, moderni motorni ribiški čolni osvajajo noč za nočjo bogate morske globine
■■■'■ V'.;
Palagruž.
(Foto Vlastja)
okrog Palagruže in dvigajo iz morja desetine vagonov najboljših rib.
BORIS KUHAR
tniHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«PerspekHves»
Založba Hamish Hamilton v New Yorku je pričela z izdajanjem nove mednarodne lite. rarne revije z naslovom «Per-spectives«. Prva številka, bolje knjiga, obsegajoča 196 strani, je izšla 15. oktobra. Tak zvezek te revije bo izšel vsakih štirinajst dni. Za revijo stoji netrgovska organizacija «Intercultural Publications Inc» — znana družba Fordove ustanove. «Perspectivfe’s,>bo prinašala poglede v intelektualno življenje Združenih držav, najodličnejše predstavnike ameriškega pesništva, glasbe, leposlovja, kritike, u-metnosti, filozofije, znanosti. Vsako številko bo uredil drug vidnejši ameriški kritik. Prva je izšla v uredništvu predsednika «Intercultural Publications Inc» Jamesa Laughlina.
CEPIVO PROTI OTROŠKI PARALIZI
Neko novo cepivo, ki obeta, da bo uspešno proti vsem trem vrstam virusov otroške paralize, so zdaj prvič uspešno preizkusili na šestih baltimorskih otrocih. Pobudo za raziskavanje in posKuse, ki jih vodi dr. A. Howe na John Hopkinsovi univerzi, je dala Narodna ustanova za borbo proti otroški paralizi. Dr. Ho-we je poročal o svojem devetletnem delu in o doseženih uspehih na letnem zborovanju Ameriške zveze za javno zdravstvo, ki je v teku v Clevelandu, Poudaril je, da bodo morali cepivo še izpopolniti, preden ga bodo lahko splošno uporabljali.
ANTIBIOTIKI — NOVO SRED STVO PROTI RASTLINSKIM BOLEZNIM
Načelnik uprave za raziskovanje pri ameriškem poljedelskem ministrstvu, dr. Bvron Shaw, je izjavil, dfi bodo z antibiotiki lahko uspešno zatirali bakteriološke rastlinske bolezni, proti katerim doslej niso imeli nobenega uspešnega sredstva. Pri poizkusih za zajezitev fižolove rje so doseg, li obetajoče uspehe. Naglasil je nadalje, da z injekcijami antibiotikov danes uspešno zdravijo primere prašičje kolere in da ' tako lahko rešijo vsako leto najmanj tri milijone prašičev, ki bi bili sicer izgubljeni.
danes, po 35 letih, zatrjeval, da so bili vsi nezmotljivi — resnični revolucionarji niso nikoli nezmotljivi — toda eno je gotovo, vsi ljudski komisarji so bili boljševiki, ki so svojo zvestobo do socialističnega delavskega gibanja dokazali v dolgoletnem boju proti caristični nasilni vladavini. Skoraj vsi so bili po caristični «Ohrani» aretirani, zaprti ali pregnani — vej njih tudi po večkrat. Življenje Lenina ir> Stalina je splošno znano. Toda današnja sovjetska propaganda molči o življenjepisih drugih članov prve sovjetske vlade. Molči se o tem, da so bili tudi oni dolgoletni borci
'A
Ogromna zajemalka pušča žareče železo v kalupe. Zahodna države bedo koflec prihodnjega leta dosegle letno proizvodnjo 211 milijonov ton jekla, medtem ko so si v SZ postavili za cilj sedanjega petletnega načrta (1950-1955) letno pro-~	--	*	i*V0tfnJo	50	milijonov	ton.
tovariši so pripadali tej vladi — in kaj se je'z‘ njimi potem zgodilo.	  -
Člani prve sovjetske vlade.
Na II. kongresu sovjetov no-vi-mbra 1917 izvoljena sovjetska vlada je bila sestavljena
tako-le:
Predsednik sveta ljudskih komisarjev: Vladimir Uljanov (Lenin).
Ljudski komisar za notranje zadeve: A. J. Rikov.
Ljudski komisar za poljedelstvo: V, P. Miljutin.
Ljudski komisar za delo: A. G Slapnikov.
Ljudski komisar za trgovino in obrt: V. P. Nogin.
Ljudski komisar za ljudsko prosveto: A. V. Lunačarski.
Ljudski komisar za finance: J J. Skvorcov (Stepanov).
Ljudski komisar za zunanje zadeve: L. D. Bronstein (Trocki).
Ljudski komisar za pravosodje: G. L. Opokov (Lomov).
Ljudski komisar za preskrbo: N. A. Teodorovič
Ljudski komisar za pošto in telegrafijo: E. P. Avilov (Gle-bov).
Ljudski komisar za nacionalne zadeve: J. V. Džugašvili (Stalin).
Za vodstvo zadev vojske in mornarice se je sestavil odbor, v katerem so bili V. A. Ovsejenko (Antonov). N. V. Krilenko in F. M. Dibenko.
Zamolčani življenjepisi.
Bilo je pač samo ob sebi razumljivo, da je holjševiška partija po zmagi oktobrske revolucije poslala v vlado najbolj preizkušene in najvrednejše tovariše. Nihče ne bo
za revolucijo socializma. Nekateri primeri naj to dokažejo.
Poleg Lenina sta bila nedvomno Rikov, ljudski komisar za notranje zadeve, in Trocki, ljudski komisar za zunanje zadeve, centralni osebnosti nove revolucionarne vlade.
Rikov je pričel svojo socialistično dejavnost le(a 1899 v Kazanu, kjer so ga prvikrat aretirali. Na tretji partijski konfetenci leta 1905, je bil izvoljen v centralni komite boljševiške partije. Med letom 1906 in 1914 ie bil ie večkrat zaprt; vsakokrat pa se mu je posrečilo pobegniti. Zato so ga leta 1914 pregnali v neko oddaljeno sibirsko pokrajino, od koder so je rešil šele ob februarski revoluciji leta 1917. Do oktobra 1917 je deloval v moskovski partijski organizaciji.
Trocki je bil že leta 1899 po caristični policiji aretiran in pregnan v Sibirijo za štiri leta. Po dveh letih sibirskega pregnanstva se mu je posrečil beg v inozemstvo. Na II. partijski konferenci leta 1903 se je pridružil menjševikom. Leta 1905 se je ilegalno vrnil v Rusijo in je bil med revolucijo istega leta član in nato predsednlK ■ petersburškega sovjeta. Kmalu nato pa so ga ponovno aretirali, pa se mu je posrečilo zbežati v inozemstvo. Leta 1917 se je vrnil v Rusijo. Na VI. konferenci partije (poleti 1917) je prestopil k boljševiški partiji in je bil izvoljen v centralni komite. Ko so dobili boljševiki v pe-tersburškem sovjetu večino, je bil Trocki izvoljen za predsednika in je aktivno sodeloval pri pripravah in izvedbi
oktobrskega prevrata v Petrogradu.
K starejšim članom boljševiške partije je spadal tudi Nogin, po poklicu tekstilni delavec. 2e v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno sodeloval pri" ilegalnih revu-lucionarnih organizacijah. L. 1901 je v Petrogradu odgovarjal za ilegalno razpečavanje «Iskre», ki jo je izdajal Lenin. Istega leta so ga v Petrogradu prijeli in odvedli v gubernijo Jenisejsk, od koder pa je kmalu pobegnil. Leta 1904 so ga ponovno aretirali v Nikolajevi; in pregnali v Arhangelsk. Po ponovnem begu in nadaljnjem delu za partijo so ga leta 1908 tretjič aretirali in pregnali v gubernijo Topolsk; leta 1910 je tudi odtod pobegnil. Pri ilegalnem delu so ga spet aretirali in pregnali. Po osvoboditvi pa je bil Nogin na konferenci aprila 1917 izvoljen v centralni komite boljševiške partije, septembra 1917 pa so ga izvolili za predsednika moskovskega sovjeta.
Tudi mlajši ljudski komisar, ji so se že aktivno udejstvovali v ruskem revolucionarnem gibanju. Krilenko, ki je imel ob oktobrski revoluciji 32 let, je bil že s svojim 20. letom, leta 1905, voditelj revolucionarnega študentskega gibanja. Od leta 1905 je deloval v petersbuški organizaciji boljševiške partije. Ob izbruhu februarske revolucije je bil kot poročnik na fronti in junija 1917 so ga zaradi boljševiške agitacije zaprli. Slapnikov, ki je imel tedaj 34 let, se je že z 18. letom pridružil revolucionarnemu gibanju. Med prvo svetovno vojno je bi! organizator biroja centralnega komiteja v Rusiji, ki je vzpostavil zvezo z vodstvom v inozemstvu. Po februarski revoluciji je imel važno vlogo v gibanju po podjetjih. Tudi Antonov-Uvsejenko je bi! kot Slapnikov v dneh oktobrske revolucije šele 34 let star. Z 19. letom, leta 1902, je pristopil k partiji. Leta 1905 je bil prvig zaprt, toda nato po revoluciji osvobojen. Med revolucijo leta 1905 je bil član petersburškega komiteja bolj-ševiš«ke partije in sicer kot predstavnik vojaške organizacije. Leta 1906 ie bil aretiran in zaradi organiziranja vstaje v Sevastopolu- obsojen na smrt. Smrtno obsodbo pa so mu spremenili v 20-letni zapor. Iz zapora je pobegnil in zopet nadaljeval svojo partijsko dejavnost v Moskvi. Leta 1910 so ga spet ujeli, a posrečilo se mu je zbežati v inozemstvo. Leta 1917 se je vrnil v Rusijo, jeseni istega leta je postal sekretar vojno-re-volucionarnega komiteja in je v oktobrskih dneh skupno s Podvojskim vodil vojaške akcije vstaje v Petrogradu.
Ti primeri naj zadostujejo. Kažejo, da 50 bili člani prve sovjetske vlade hrabri revolucionarni borci, ki so za svoje prepričanje spet in spet postavljali svoje življenje na kocko.
iiiiiiiiiniiiiiiiiMiifiiiiiiiiiHiiiHMmiinmmiii
Motiv iz tržaškega pristanišča.
(Foto Magajna)
iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiimiiiimiiiiimittHiiiumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiitiimii
Decentralizacija
socialnega
zavarovanja
v Jugoslaviji
Okoli 3600 km severno od Rangoona leži hribovita in divja meja Taftnu Tuve. Od mnogih področij, ki so postala žrtev sovjetske grabežljivosti, je Tannu morda najbolj oddaljeno, nedvomno pa najbolj pozabljeno. Le malo ljudi ve. kje leži. Dejansko leži v srcu azijske Rusije, tik nad 50. vzporednikom, torej na isti širini kot Krakov, Praga in Luksem. burg.
Površina Tannu Tuve je približno enako velika kot korejska, prebivalstvo šteje 70.000 duš. Na vzhodu sega do Bajkalskega jezera, na jugu državice leži onstran »uščave pogorja Tannu-ola Zunanja Mongolija, v kateri gospodari Sovjetska zveza.
Ce pa more le malo ljudi
brez zemljevida povedati, kje leži Tunnu Tuva, jih še manj pozna zgodovino dežele. Ze stara Rusija je imela svoje namene s to deželo. Ko je Mongolija bila kitajska provinca, je bila Tannu Tuva, takrat še znana pod imenom Uryankhai, del te province. Leta 1911 so se Mongoli odcepili od Kitajske in leto dni kasneje je carska Rusija sklenila z Zunanjo Mongolijo pogodbo, s katero ji je jamčila samostojnost. Tannu Tuva je s tem postala nedostopna za kitajsko vojsko in upravo, in ruska penetracija, ki se je začela z letom 1860. ko so prišli v Tuvo prvi ruski trgovci, se je poostrila V naslednjih letih se je ruska vlada stalno protivila mongolskim poskusom po pri-
ključitvi Tannu Tuve in skušala iz dežele napraviti ruski protektorat. Leta 1918 so deželo znova zasedle kitajske če. te, po letu 1920 pa je bila vzpostavljena sovjetska kontrola in ustanovili so Tuvan-sko ljudsko republiko.
Dne 17 avgusta 1944 je Mali Hura! (vladni svet) v Tuvi poslal Vrhovnemu sovjetu URSS prošnjo, da se republika priključi k Sovjetski zvezi. Na želje prebivalstva se niso ozirali, ni bilo niti plebiscita niti referenduma. Prezi-dij Vrhovnega sovjeta je seveda ugodil «prošnji» in republika je postala del Sovjetske države kot «Avtonomna oblast Tuvanska« Danes nima dežela nobene avtonomije vej in
je samo še navadna «oblast» Sovjetske zveze.
Deželo je doletela enaka u-soda kot že dve drugi bivši ljudski republiki: Luharo in Khorezm, nekoč buharski emi.
nega sovjetskega imperializma. Kako pa se je ta imperializem pokazal «v večjem«, ko je po letu 1939 samo v Evropi podjarmil 467.000 kv. km z več kot 21 milijoni prebival-
rat in Khanat Khiva. Tudi ti cev, je splošno znano. Sovjet-dve državi sta imeli zavezni- , ska grabežljivost je stegnila
ško pogodbo s Sovjetsko zvezo. Ko so pa po letu 1920 u-kinili Turkestansko sovjetsko republiko, na katero sta mejili, so Sovjeti anektirali tudi navedeni deželici.
Sovjetska propaganda trdi, da so te republike neodvisne. Dejstva pa dokazujejo, da so vse republike Sovjetske zveze kolonije in da v njih vlada strogo centralizirana birokracija ter da ni niti sence kakšne avtonomne vlade. Vse tri republike so žrtev miniatur-
svoje roke na Vzhodno Poljsko, Besarabijo, Karelijo, Vzhodno Prusko, Podkarpat-sko Rusijo, Litvo. Estonsko in Letonsko, da o kominformov-skih državah Srednje in Vzhodne Evrope niti ne govorimo.
Na Daljnem in Srednjem vzhodu vodi enako ekspanziv-no politiko. Najbolj očiten dokaz je Koreja. In vendar ima Sovjetska zveza pogum očitati imperializem drugim državam.
Pred nekaj dnevi je prevzel dolžnost intendanta Narodnega gledališča na Reki znani gledališki strokovnjak Ferdo Delak.
Novi intendant, ki je po vojni vodil SNG v Trstu, je po rojstvu Goričan. Rodil se je leta 1905. V Ljubljani je študiral na filozofski fakulteti, o-pravil pa je tudi igralsko šolo in bil leta 1925 angažiran kot igralec še kot študent. Posvetil se je popolnoma gledališki umetnosti, ki jo je nadalje študiral v Avstriji, Nemčiji in Franciji, na «Mozarteu-mu» pa je dosegel diplomo režiserja. Odtlej je Delak deloval kot režiser v Ljubljani Mariboru, Novem Sadu, Skop lju, Banjaluki, Osijeku. Zagrebu, Trstu in sedaj na Reki.
Poleg režiranja pa je Delaka privlačevalo še vsakovrstno gledališko delo. Tako je poznana njegova dramatizacija Cankarjevega «Hlapca Jerneja«, ki je z režijskimi navodili izšla v slovenščini, hrvaščini, francoščini in esperantu. Pozneje pa je Delak priredil za oder še celo vrsto del domačih in tujih avtorjev in se ta dela v njegovi dramatizaciji Igrajo na jugoslovanskih odrih. Sodeloval je tudi pri mnogih domačih in tnozem-skih listih in revijah, kjer je s področja gledališke umetnosti marsikaj napisal.
Na njegovem novem mestu mu želimo mnogo uspeha in vidnih sadov njegovega dela.
Kdor zasleduje socialni razvoj nove Jugoslavije se mora čuditi in občudovati predvsem dosledno vztrajnost v praktičnem razvijanju teoretičnih postavk socialistične demokracije, v dosledni težnji, da se teoretične pridobitve, ki izhajajo iz spora med Jugoslovani in SZ, spravijo postopno v sklad s konkretnim življenjem in s konkretno stvarnostjo in družbenimi odnosi, odnosno, da se ti družbeni odnosi postopno vskladijo z osnovnimi načeli vsake resnične socialistične demokracije. Ta načelna revolucionarna doslednost iii iskrenost jugoslovanskih državnih voditeljev je tudi tisti osnovni element, ki vzbuja tolikšno občudovanje tudi pri vseh tistih tujih javnih delavcih, ki prihajajo na obisk v Jugoslavijo, da bi na mestu ugotovili dejansko stanje v deželi, ki si je s svojim stališčem do glavnih vprašanj mednarodne politike pridobila toliko simpatij in prijateljev.
Ce je že sam upor Jugoslavije proti nasilnemu vmešavanju SZ v jugoslovanske notranje zadeve naletel na odobravanje svetovnega demokratičnega javnega mnenja, je povsem razumljivo, da si želijo ljudje ogledati družbeno življenje v deželi, ki se je u-pala postaviti se po robu SZ, kljub ogromnemu ugledu, ki ga je po zaključku druge svetovne vojne uživala v svetu «prva dežela socializma«. Ze ta upor sam je bil najboljši dokaz, da s sovjetskim socializmom nekaj ni v redu, kajti med socialisti so sicer možna nesoglasja, a povsem nemogoče je, da bi ta nesoglasja' privedla do takih brutalnosti, kakor so tista, ki jih je uporabljala in jih še vedno uporablja SZ v svojem sovraštvu do nove Jugoslavije.
Prva posledica tega spora med SZ in Jugoslavijo je bila ta, da so jugoslovanski politiki spoznali, da dotedanja povojna razvojna pot Jugoslavije ne vodi in ne more voditi k izgradnji socializma, ker socializma ne more graditi aparat državnih funkcionarjev, ampak je stvar socializma, stvar delovnega ljudstva samega. Tako so prišli do za-ključKa, da je edini izhod iz državno-kajitalistične zagate v načelu samoupravljanja od strani neposrednih proizvajalcev, to je, samouprava delovnega ljudstva. Tako je nastal prvi osnovni zakon o upravljanju podjetij od strani delavskih kolektivov, tovarne so prevzeli v neposredno upravo delavci sami.
S tem je bil zadan prvi močan udarec celotnemu aparatu državnih funkcionarjev, ki ima to lastnost, da postane samemu sebi cilj in namen, da se stalno veča in «izpolnjuje», a da je kljub temu kronično premajhen. Socializem je tako odkril v praksi, da najhujši sovražnik ni poražena bur-žoazija, ampak da tiči največja nevarnost v lastni birokraciji in centraliziranem biro-kratičnem aparatu.
Tako je začel proces državne in gospodarsko-družbene decentralizacije, ki jn že precej spremenil tudi zunanje lice nove Jugoslavije, proces, ki se nadaljuje in ki ne bo tako kmalu zaključen.
V ta proces spada tudi sedanja reorganizacija socialnega zavarovanja. Do sedaj je bilo vse socialno zavarovanje centralizirano v glavnem mestu, tako kot je to vsakdanja praksa v vseh državah na svetu. Tudi v SZ je tako. Ce upoštevamo dejstvo, da u-stvarja fonde za socialno zavarovanje delovno ljudstvo s svojim delom, potem je popolnoma razumljivo, da imajo zavarovanci pravico neposrednega upravljanja teh fondov ker se tudi v te fonde steka višek njihovega dela.
Decentralizacija socialnega zavarovanja pomeni nadaljnji korak naprej na poti poglabljanja socialistične demokracije v Jugoslaviji in nadaljnjo krepitev načela o samoupravi
delovnega ljudstva nad sadovi njihovega dela. Decentralizacija socialnega zavarovanja pa hkrati pomeni nov u-darec birokraciji in birokra-> tičnemu aparatu ter prenos določenih državnih funkcij na neposredne proizvajalce, kar je nov korak na poti postopnega odmiranja države, ki je nujno povezano z izgradnjo socializma.
Tako je tudi v tem pogledu očitna bistvena razlika med družbenim razvojem v novi Jugoslaviji in onim v SZ, kjer se celo za začetno fazo komunizma zahteva do največje popolnosti razvit državni monopol, najbrutalnejše uveljavljenje državnega kapitalizma in popolno uničenje najmanjšega sledu vsake resnično družbene lastnine. A Jugoslavija gre v socializem, medtem ko se SZ od socializma vedno bolj odmika, in to od takrat, ko je po oktobrski revoluciji stopila na pot brezobzirnega uveljavljanja državnega nasilja y neposredno korist privilegirane birokratske kaste.
d. h.
■ ■Ulili IIIIIII HIIII11111111 Ml || M || I1IM III | UH Ulllll
NARODNA
ŠTUDIJSKA
KNJIŽNICA
je v zadnjem času prejela sledeče knjige:
Bajec A. in F. Pacheiner in V. Pacheiner: Slovenska jezikovna vadnica, Lj. 52.
Balzac H. de: Lepa Imperija, Lj. 1952.
Balzac H. de: Neznana mojstrovina, Lj. 1952.
Bevk France: Crni bratje Lj. 1952.
Bevk France: Kmetič in volk, Lj. 1952.
Bevk France: Tatič, Lj. 1952. Binter B-: Zgodovina južnih Slovanov za drugi razred gimn., 1952. Bohinec-Planina-Sottler:	Slo-
vensko Primorje v luči turizma, Lj, 1952.
Cankar Iv.: Izbrana dela, 3.
knj., Lj. 1952.
Defoe D.: Življenje in čudovite prigod? pomorščaka Robinzona Kruzoea, Lj. 52. Celjski zbornik 1952, Celje 52. Celebonovič A.: Srpska narodna pripovetka, Lj, 1952 (cir.). Dedijer VI.: Dnevnik, 3. del, Lj. 1951.
France A.: Sodobna zgodovina, Lj. 1952.
Freyer P.: Tehnologija mate--riala za rudarje, Lj. 1952. (Knjiž. za vzgojo strokovnih kadrov, 93),
Glazer J.: Jaz in Ti, Pesmi o ljubezni, Mb. 1952.
Hasek J.: Dobri vojak Svejk, 1. in 2. knj., Lj. 1952. Hudales Q.: Mladost med knjigami, Mb. 1952.
Jastrun M.: Mickiewicz, Lj. 52. Janežič F„- Kemična sredstva za varstvo rastlin, Lj. 1952. Kisch E. E.: Kopam se v čudo.
delni vodi, Usmrtitev. M. 52. Klopčič M.: Divji grm, L.i. 52. Lalič M.: Svatba, Mb. 1952. Lewis S.: Kraljevski Kings-blood, Lj. 1952.
London J.: Dolina meseca Lj. 1952
Matanovii D.: Splošna elektrotehnika, 2.. Lj. 1952. Maupassant G.: Njeno življenje, Lj. 1952.
Mevlja-Kljun: Vesele in pikre, Mb. 1952.
Moerike E.: Mozartova potovanja v Prago. Lj. 1952. Murnik R.: Ata Žužamaža in druge zgodbe Mb. 1952. Mihelič T.: Mladi elektrotehnik, Lj. 1952 Poe E. A.: Propad hiše Usher in druge zgodbe, Lj. 1952. Polenec A.: Izprehodi v naravo, Lj. 1952.
Potočnik F.: Gojimo semenski krompir, Lj. 1952.
Rakuša R.: Esperanto za šole, tečaje in samouke, Lj. 1952. Reymont V/. S.: Leto 1794. Lj. 1952.
Slovenski impresionisti. Gro-har-Jakopič-Jama-Sternen — Lj. 1952.
Stemmle R. A.: Čarobni klobuk, Lj. 1952.
Strega parnim strojem in turbinam. Lj. 1952. (Knjižnica za vzgojo strok, kadrov. 85). Senoa A..- Nagelj s pesnikovega groba, Lj. 1952.
1 r	Vremenska napoved za danes:
V l\ H A/l l”	Gosta oblačnost s krajevnimi
T I\L/V1L	padavinami. — Temperatura
bo nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 14.3, najnižja 12.8 stopinj.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
31. OKTOBRA 1952
pSi |ii
Krm
::
•w- :
Ha is:::::::
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00:
Odlomki iz znanih simfonij. —
Trst II.: 18.15: Koncert piamista Aleša Curka. 22.30: Bizst: Simfonija v C-duru. Trst I.: 21.05: Simfonični koncert izvaja sinu. o kester iz Rima. — Slovenija: 20.15: Matija čar: Kurent, simfonična pesnitev. Uroš r>-r Koncert za violino in orkester.
PODPIS SPORAZUMA MED SUDANOM IN EGIPTOM
Sudanci bodo saini
odločali o svoji bodočnosti
Navdušenje med pristaši sudanske neodvisne stranke. Anqlija je ukazala takojšnjo deblokacijo 5 milijonov funtov šterlingov v prid Egiptu
LONDON, 30. — Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil danes zjutraj, da je sporazum med egiptovsko vlado in sudanskimi političnimi strankami, ki je bil včeraj podpisan v Kairu, spodbuden znak. Glasnik je dodal, da uradno tega dogodka ne more komentirati, ker še nima v rokah točnega besedila.
V Kairu je bilo objavljeno besedilo sporazuma med Sudanom in Egiptom, ki predvideva:
1. Sudan bo imel lastno vlado in njegovo upravo bodo sestavljali izključno Sudanci, dokler ne bo določena bodočnost Sudana; 2. Sudanci imajo pravico odločati o svoji bodočnosti, brez vsakršnega tujega vpliva; 3. do samoodločbe sudanskega naroda bo prišlo potem, ko bo uprava sestavljena izključno iz Sudancev in bodo odšle tuje čete, tako angleške kakor egiptovske; 4. v dobi samouprave bo v sudanski ustavi vnešenih več sprememb; in 5. izvoljena bo nova ustavodajna skupščina za Sudan, ki naj odloča o usodi države. V dodatni listini je rečeno, da se bodo morali Sudanci odločiti ali za združitev z Egiptom ali za popolno neodvisnost.
Vest o sporazumu med Egiptom in Sudanom je bila sprejeta z velikim navdušenjem med pristaši neodvisne stranke v Kartumu. Skupine mladih ljudi so se vozile po glavnih ulicah sudanske prestolnice in vabile prebivalstvo naj z veseljem sprejme povratek sudanskih delegatov, ki jim načeluje Abdel Rahman El Mahdi.
General Nagib je imenoval danes Sudanca Ismail Ed Da-ridirija za državnega tajnika v sudanskih zadevah. Xo je bilo prvič, da je bil na to mesto imenovan Sudanec namesto Egipčana. Dardiri je eden najvidnejših članov sudanske u-nionistične stranke.
Uradno poročajo iz Kaira, da je Anglija ukazala takojšnjo deblokacijo 5 milijonov funtov šterlingov v prid Egiptu. Na podlagi anglo - egiptovskega sporazuma iz leta 1951 bi morala biti ta vsota deblokirana šele prihodnje leto.
Brezposelni Italijani
demonstriralo v Sydneyu
SYDNEY, 30. — Dve sto brezposelnih italijanskih emigrantov je danes uprizorilo v Syd-neyu demonstracije. Oborožili so se s kosi lesa in železnimi palicami, ki so jih pobrali v nekem skladišču, ter se spoprijeli s policijo. Dokler so imeli opravka le z 20 policisti so demonstrantje grozili in niso hoteli ubogati ukaza, naj se porazgubijo. Cim pa je prišlo še okrog 100 policijskih agentov, so se Italijani odrekli demonstraciji. Policija ni nobenega aretirala.
Po tem incidentu v Sydneyu so se Italijani v procesiji napotili proti italijanskemu poslaništvu v Double Bayu. Toda policija se je ponovno vmeSala in zopet je prišlo do manjših spopadov. Zaradi tega so aretirali pet demonstrantov.
Italijanski konzul je zaradi
dogodka izrazil svoje obžalovanje in izjavil, da hočejo ti ljudje le zaposlitev, potem ko so bili na podlagi sporazuma med obema državama poslani v Avstralijo. Sporazum je določal, da bodo zaposleni dve leti in emigranti so računali, da bo vlada spoštovala svoje obveznosti. Konzul je zagotovil, da demonstracija ni imela političnega pomena. Italijansko zunanje ministrstvo pa pravi, da je odločno posredovalo pri avstralski vladi, da bi preskrbela zaposlitev brezposelnim Italijanom.
BUENOS AIRES, 30. — V Buenos Airesu so bile danes šole zaprte, ker so se učitelji in dijaki udeležili manifestacije, na kateri so poudarjali argentinske pravice na Falklandske otoke. Kakor znano, je pred kratkim Argentina poslala Urugvaju protestno noto, ker je Urugvaj priznal britansko suverenost nad otočjem.
Obsedno stanje v Teheranu
TEHERAN, 30. — Danes zjutraj je bilo proglašeno obsedno stanje na področju 50 do 80 km okrog iranske prestolnice. Obsedno stanje je bilo proglašeno zaradi tega, ker so na podeželju nastali pri delitvi zemlje spori med kmeti in posestniki.
Medtem je iranski parlament potrdil vladno zahtevo, za kazenski postopek proti Gava-mu Sultanehu, ki mu pripisujejo odgovornost za izgrede v preteklem juliju. Zunanji minister Fatemi je potrdil, da bodo Gavama Sultaneha aretirali, čem bo parlament potrdil ta predlog. Fatemi ni pojasnil, če je vladi znano, kje je trenutno bivši ministrski predsednik Sultaneh.
MERKARA (Južna Indija), 30. — Clan indijskega parlamenta Somana je potrdil danes, da živi v bližini Merkare 17-letno indijsko dekle že šest mesecev brez hrane. Somana je dodal, da je dekle kljub temu normalno in pri dobrem zdravju. Dela doma kakor prej in se nikdar ne utrudi. Zdravniki, ki so jo opazovali, so izjavili, da pri njej ni opaziti nič nenavadnega in da je ni mogoče pripraviti, da bi jedla.
MM i
■ ...
mmm
V zajdnjem času prihajajo iz britanske vzhodnoalriške kolonije Kenije vedno pogostejše vesti o neredih. Oblasti so začele obsežne vojaške im policijske akcije proti domorodcem, o katerih trcRJo, da pripadajo tajni teroristični organizaciji Mau Mau. Med številnimi aretiranci je tudi voditelj Afriške zveze za Kenijo Jamo Kenjata. Povečanje neredov je posledica zapostavljanja in spodrivanja domačega prebivalstva z rodne zemlje. Afriška zveza je postavila zahteve za ukinitev vseh diskriminacijskih zakonov in za prenehanje priseljevanja tujcev v to kolonijo. — Na sliki vidimo skupino aretiranih, ki jih peljejo na policijsko postajo k
zasliševanju.
Nezaupnica južnokorejski vladi
Cete Združenih narodov se uspešno otepajo nasprotnika. Od začetka oktobra so Severnokorejci zgubili nad 32 tisoč mož
TOKIO, 30. — V zadnjih 24 urah je prišlo na osrednjem ■bojišču korejske fronte do silovitih spopadov. Kitajci So vrgli danes nad dva bataljona v bitko za grič »Prostih strelcev«, ki je po polnoči 11-krat menjal gospodarja. Zavezniške čete so ponovno zavzele del tega griča, vendar Kitajci ponavljajo svoje napade ne glede na velike izgube. Na «Triogelnem griču« severno od Kumhua so zavezniki odbili celo vrsto kitajskih napadov. V prvih jutranjih urah so se Kitajci umaknili. Po zadnjih vesteh so zavezniške čete tudi na vseh ostalih področjih odbile nasprotnika.
Poročilo pete zračne sile javlja o stalnih napadih in bombardiranjih severnokorejskih položajev južnovzhodno od Von-sona in južno od Sarigona, medtem ko so letala z letalonosilk preteklo noč uničila radio-postajo r160 km zapadno od Congina.
Radio Piongjanig poroča s svoje strani, da je 70 ameriških /bombnikov bombardiralo včeraj Piongjang in da je bilo pri napadu 263 civilistov ubitih, nadaljnjih 284 pa ranjenih
i"
^	?,	v-
i«;	1
sgHggagg;,
Slov. športno društvo v Trstu je dobilo ime Primorje
Na občnem zboru je bil izvoljen tudi odbor Po prvem dnevu vpisovanja okoli 100 članov
Sinoči je bil ob številni ude ležbi ustanovni občni zbor slovenskega športnega društva.
Po izvolitvi začasnega predsednika in dveh zapisnikarjev ter soglasni ugotovitvi potrebe po ustanovitvi takega društva, je začasni predsednik dr. Mikuletič prešel na naslednjo točko dnevnega red?., čitanje pravil ki jih je sestavil pripravljalni odfbor.
Krajša debata se je vnela pri prvj točki pravil, ld govori o imenu društva. Članstvo je lahko izbiralo med Jadranom, Primorjem, Balkanom in SD Trstom. Največ glasov je dofoil predlog za ime Primorje, ki tako nadaljuje slavne tradicije slovenskega primorskega športa.
Grb, oziroma znak društva, bo določen nsknadno $ sodelovanjem tržaških slikarjev.
Vsi ostali členij pravil so bili sprejeti z majhnimi, nebistvenimi popravki. Začasni odbor je nato razdelil glasovnice za volitev odbora.
Za prvega predsednika slovenskega športnega dTuštva Je
bil izvoljen dr. Branko Mikuletič.
Claini odbora: Danilo Sancin, Angel Žerjal, Otmar Mihalek, Mitja Volčič, Milan Babič, Ladi Podbršček, Danilo Turk.
Nadzorni odbor:	Udovič,
Stanko Babič, Stanko Pertot.
Razsodišče: dr. Furlan, Merlak, dr. Birsa.
Odboru želimo obilo uspeha pri delu, sadovi pa naj se pokažejo v najkrajšem času.
Dinamo-Grasshopers4-2
Zagrebški Dinamo je v Zueri-chu premagal moštvo prve švicarske lige Grasshopers z rezultatom 4:2 (2:1). Dinamo je prikazal lepo igro, ki jo je publika pogosto nagradila z a-plavzi.
Ta tekma je bila v okviru tekmovanja za Grasshopersov pokal. V svoji prvi igri je Dinamo igral neodločeno proti francoski enajstorici Nice.
Rim in olimpiada 1960
RIM, 30. — V prestolnici je zasedal narodni svet CONI, na katerem je predsednic odvet. nik Onesti govoril o dodelitvi zimskih olimpijskih iger 1956, ki bodo v Cortini in o kandidaturi Rima za letne i,’re 1060. Novozgrajeni rimski stadion je baje zbudil navdušenje pri vseh tujcih, ki so ga videli. Novembra meseca bo prešel ta stadion z vsemi ostalim-' bližnjimi objekti, to je teniškimi igrišči, plavališčem in telovad. nicami pod okrilje CONI. To bo pospešilo združitev teh in drugih objektov v mogočno o-limpijsko mesto, ki po besedah predsednika ne bo enakega ne v Evropi niti drugod.
V nadaljevanju govora je odv. Onesti dejal, da so italijanski tekmovalci dosegli u-speh in v Oslu in v Helsinkih (?), za kar zasluži pohvalo v veliki meri tudi ministrski svet.
mouth), Brennan (Newcastle), Aitken (Sunderland); Wright (Sunderland), Logie (Arsenal), Reilly (Hilbernian), Brown (Blaekpool), Liddell (Liverpool) Med enajstorico je osem igralcev, ki nastopajo za angleške klube, ki pa so Po rodu Skoti.
Nyers še ni Niersi
MILAN, 30. — Nyers, nogometaš milanskega društva In-ternazionale, po rodu Madžar, ni mogel dobiti italijanskega državljanstva, ker še ni pet let v Italiji. Tako ne bo mogel nastopiti na prihodnji tekmi italijanske državne reprezentance. Strokovnjaki so že računali na njegovo pomoč. Hoteli so ga uporabiti na mestu levega krila.
Nyers torej še ni postal Niersi, kot ga bodo Italijani prekrstili.
V NEDELJO V TRSTU TEKMA DRU6E SLOVENSKE LIGE
Primorje in Zarja na domačen igriščn
Program nogometnih tekem Ina tržaškem stadionu »Prvi
GLASGOW, 29. — Škotska nogometna reprezentanca, ki se bo 5. novembra pomerila v Glasgowu z Irsko, je bila takole sestavljena: Farm (Blaekpool); Young (Rangers), Cox (Rangers); Scoular (Ports-
II. slovenske lige, primorska podzveza:
Primorje - Zarja, v Trstu stadion nPrvi maju ob 14.30; Garnizon JLA . Branik v Ajdovščini; Železničar (Nova Gorica) . Pivka v Novi Gorici; Ilirija (Kontovel-Prosek) . Ze. lezničar (Sežana) v Sežani ob 14.30; Mladost . Garnizon JLA (Vipava) v Ajdovščini Opozarjamo naše bralce, da bodo v nedeljo prvič nastopili
Nov svetovni rekord
v teku na 1000 metrov
PRAGA, 30. — Kot poroča radio Praiga, je češkoslovaški lah-koatlet Jungwirt, ki je v soboto postavil nov državni rekord na 800 m s časom 1:48.7, dosegel predvčerajšnjim nov svetovni rekord na 1000 m s časom 2:21.1 in s tem za dve desetinki sekunde izboljšal dosedanji rekosd Šveda Aeberga.
maju domači nogometaši, ki sodelujejo v drugi slovenski ligi. Po prvih porazih — posledicah razumljive začetne neorganiziranosti — so se obe enajstorici okrepili v vseh po. gledih in je njun namen, da zadovoljita svoje navijače, ki bodo go torto v velikem številu prihiteli na to tekmo.
PARIZ, 30. — Iz zanesljivih virov sporočajo, da se bo kolesarska dirka «Tour de France« začela prihodnje leto v Stras. bourgu.
* * *
Znani nemški kolesar Heinz Mueller, letošnji svetovni prvak, se je pri avtomobilski nesreči hudo poškodoval. Mueller se je vozil z veliko brzino v bližini Mannheima, ko se je avto iz še neznanih razlogov prevrnil. Muellerja so nezavestnega prepeljali v bolnišnico.
PROFILI SLAVNIH ŠPORTNIKOV
Dia temnopolta asa
Glasnik osme armade je izjavil, da so Severnokorejci od začetka oktobra izgubili 32.885 mož.
Kakor poročajo iz Pusana, je južnokorejska narodna skupščina z dokajšnjo večino (103 proti 45 glasovom) sprejela resolucijo, ki izraža nezaupanje vladi, češ da podpira trgovske kroge, naklonjene Riju in jim dovoljuje milijonske zaslužke pri izmenjavi blaga s tujino. Vlada vsekakor ni odstopila, ker mora v ta namen dvotre-tinjska*večina podpreti nezaupnico. Opozicija se je v peturni razpravi trudila, da bi bil sprejet predlog, na podlagi katerega naj bi zadostovala navadna večina za zrušitev vlade, vendar ji to ni uspelo.
Bailey
(AIS) Tekač Emanuel Md Donald Bailey je rojen leta 1920 v Trinidadu. Odlične rezultate le dosegel tako na angleških tekmovanjih kot na mednarodnih evropskih lahkoatletskih tekmah in olimpiadah.
V zadnjih šestih letih je eden naj hitrejših tekačev na kratke proge. Ima svetovni rekord na 100 metrov (10.2 sekunde), izboljšal je deset angleških rekordov, pet na 100 yardav (91.44 metra) in pet na 220 yardov (201.17 metra). Odkar je med drugo svetovno vojno zapustil rodni Trinidad in odpotoval v Veliko Britanijo, kjer je vstopil v RAF, je večkrat dosegel na 100 y (91.44 m) rekordni čas 9.6 sekunde, trikrat pa je pretekel progo 200 m 21.1 sekunde. Progo 220 y (201.17 m) je pretekel v 21.1 sekunde. Kot član angleške olimpijske reprezentance se je udeležil londonske olimpiade leta 1948, in helsinške 1952. Prvič si 3e pridobil zlato medaljo v teku na 100 m, drugič pa «samo» bronasto.
Po končanem vojaškem roku v RAF se je dokončno nastanil v Londonu, kjer se je oženil in je srečen oče dveh deklic. Kadar ne trenira ali nastopa na lahkoatletskih tekmah, potuje za neko važno britansko tovarno športnih izdelkov, katere zastopnik je.
Wmt
(AIS) Arthur Wint se je rodil leta 1920 na Jamajki in je že več let med tistimi tekači, ki vzbujajo največ pozornosti na mednarodnih lahkoatletskih tekmah. Wintov živlenje-pis je zgodba sijajnih športnih uspehov. Na londonski olim-piadi leta 1948 je zmagal na 400 metrov s časom 46.2 sekunde, letos pa je bil drugi v teku na 400 m s časom 1:49,4. -Wint je zgodaj pokazal svoje
čudovite sposobnosti kot tekač. Ze v letih 1931 in 1932 je zmagal na juniorskem lahkoatletskem prvenstvu na Jamajki. Ko je bil star 19 let, je ponovno zmagal na državnem prvenstvu in naslednje leto je pretekel na lahkoatletskih tekmah Srednje Amerike 880 yar-dov (804.67 m) v eni minuti in. 56 sekundah.
V Anglijo je prišel študirat medicino. Med vojno je prostovoljno vstopil v RAF. Leta 1947 je zapustil vojno letalstvo kot poročnik. Po svojem olimpijskem triumfu leta 1948 je postavil leta 1949 nov angleški državni rekord na 440 yardov (402.34 m) s 47.2 sekunde.
Leta 1950 je pretekel temnopolti tekač na angleškem državnem prvenstvu 880 yardov (804.67 m) v 1:51.6 sekunde, s čimer je izenačil državni rekord. Nekaj mesecev kasneje je tekel na Novi Zelandiji 440 yardov (402.34 m) v 46-9 sekunde in 880 yardov (804.67 m) v eni minuti 54.2 sekunde.
Zaradi sloga, ki ne razodeva naporov, skoro dva metra dolgega koraka in skrbne ocenitve tekmecev ga imajo tekači za enega najbolj nevarnih tekmecev.
Čeprav je največkrat tekmoval in zmagal v Angliji, je vendar že na londonski olim-piadi leta 1948 in na letošnji olimpiadi v Helsinkih tekmoval za Jamajko. Upa, da bo že leta 1954 promoviran za zdravnika, nakar se namerava vrniti domov, kjer bo izvrševal svoj poklic. Vendar pa se ne namerava popolnoma odpovedati športnemu udejstvovanju. S svojimi sposobnostmi in bogatimi izkušnjami bo lahko v marsičem koristil športni mladini v svoji domovini.
Danske pritožbe
proti Sovjetski zvezi
KOPENHAGEN, 3Q. — Dan ski zunanji minister Ole Bjoern Kraft je včeraj govoril v zbornici in obtožil Sovjetsko zvezo, da skuša spremeniti Baltiško morje v zaprto morje pod ruskim nadzorstvom s tem, ko določa mejo obalnega pasu v svojih vodah na 12 milj. Bjoern Kraft je pripomnil, da visi nad Sovjeti še vedno obtožba, da so pred nekaj meseci nad Baltiškim morjem sestrelili dve švedski letali.
Minister je mnenja, da se bo mrzla vojna še bolj zaostrila, vendar ne bo ustvarila nevarnosti skorajšnje vojne v Evropi. Dodal je, da bi predstavljala neoborožena Nemčija v srcu Evrope nevarno praznino, ki bi izpostavljala Nemčijo zunanjemu napadu in notranjim državnim udarom. Kraft je zatem obsodil nedavne evropske kritike na račun ZDA. «Vendar», je zaključil, «tudi Amerika mnogokrat ne razume nekaterih dogodkov v Evropi in se spušča v kritike, ki jih mi ne moremo z lahkoto sprejeti«. Minister je poleg tega javil zbornici, da je Danska odgovorila na sovjetsko protestno noto, ki se nanaša na morebitno razvrstitev oboroženih sil NATO na Danskem. «V danskem odgovoru«, je poudaril Kraft, «je podčrtan obrambni značaj atlantskega pakta in so spričo tega zavrnjena sovjetske obtožbe«. Kraft je z zadovoljstvom ugotovil, da zatrjuje Rusija v svoj noti, da nihče ne grozi Danski.
KINO
% T UST*
Rossetti. 16.30:	«Tanv Kj«r
pada«, J. Stevvart. .. i, # Excelslor. 16-00: nUsMll pravičnike«, K.
Nazionale. 15,45: «Trl P- & A. ne povesti«, E. Row^ Lualdi, L. Amandi, G. # Feni«. 16.30: pred nasiljem«, M* Filodrammatico. 16.C0. «
ca iz legije«, B.
Arcobaleno. 15.00: «Miren
j. Wayne, M	smrt*
Astra Rojan. 16.30. «£«“
F. Granger, C. ODc> sit. Atabarda. 15.30: rt«**' te«, M. OHara. j- Fort R(*. Armonia. 15.30. «Jetfli sa», Nelson	skrivno-
Aristcn. 16.00: »J®" mcy.
sti«, K. Hepburn, »• muSi(etir-Aurora. 15.30: «S‘J jev«, C. Wildf. .fflcrvavlJ**1* Garibaldi. l&W:e„tt J, Carter.
kolesnice«, B' ® WV'OT Aff>elie0 Ideale. 16.00:
Nazazri.	0*«rOT-
Impero. 16.00: «A igu]t,
J. Mason, D.
Italia. 16.00: «DeH« Grfco.
ga trga«, L. 3o« • Gian-Vlale. 16.00: «Kl* A ni in Pinotto.	jSc**1*
Kino ob morj«. ' preiskava«, B- ^,rSa str«* Moderno. 16.00: pogubljenih moi»,
Savona. 15.00: «W• “ 1 B. Hutton, F. As« <Dv.y
Vittcrio Veneto 16^,,
na ljubezni«, J- r , Azzurro. 16.00: «Ge«f ‘ * ob zori«, G-Belvedere. 16.00: «Zad«.
Paul Hendridi.	para*’
Marconi. 16.00: ne«, G. P«*, ^vojvodil* Massimo. l6-°°’wil!iatn5.	_
Idah e«, Ester Wl' rjeV0 ** Novo cine. 16.00:« ščevanje«, M.	^ v	1
Odeon. 16.00: «G^KilipP°'
A. Fabrizi, P. w
RADI?
C O Si b T , 75
254.6 m 31.
Pogovor
■ 715 ‘BSjg
medi
Uspehi francoskih čet
v Indokmi
HANOJ, 30. — Francoske sile so danes prekoračile «Crno reko« severnozapadno od Hanoja. Dosegle so Hung Hoa, ki leži okrog 60 km severno od Hanoja in na svoji poti naletele na šibak odpor Vietmin-hovcev.
Francosko poveljstvo je danes sporočilo, da so čete francoskega združenja severno-vzhodno od Sajgona pobile okrog 100 Vietminhovcev in jih zajele 60. Napad na tem področju so izvedli številni bataljoni pehote ob podpori topništva, letalstva in rečne plovbe.
MILAN, 30. — Na kolesarsko dirko «Po Sredozemlju« se je vpisala ekipa hiše Bianchi v sestavi: Fausto Coppi, Carrea. Milano, Giacchero in Gismondi.
MANILA, 30. — Neki visoki funkcionar filipinskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je filipinska vlada sklenila dati pobudo za ustanovitev regionalne organizacije za varnost Južnovzhodne Azije, ker so ZDA odklonile podobno pobudo.
PETEK,
6.45 ročila
11.00 Odlomki 11.45 Glasbena ročila. 13.45 Od '	14.2°	r	s
13.50 Domafi rarni obzornik, poslušalci. 19-15 Glasba za lahko nja poročila.
306.1 m ali 9
11.30 Lahki orK^' vsakega nekaj,	.j,ti.	I* laSt>a-
13.00 Glasba P° z“ieiva ročila. 14.15	1(1	j8.1®	rt”	nv®”
    ss«s
17.30 Plesna gla^a, l*-3 0rSr
pianista Aleša rak: Podoknica .5 ster v C-duru.
sier v L-aui”-	K, -
Nevihta, fanta^Jf l9.0 19.35 Vesela g!aS““erf-I'a la. 20.00 Pestra fPe j 20.30 TrtaJki gg1 21.00 Iz ang^ftii v dvoran. 22.00	gifflf
zbori. 22.30 B"z .,'1
C-duru. 23.15 P«1 1 B*1
11.30 Glasba P?
ročila-
li^
p?
Priljubljene P^fsintf011^1!* ^ sovi valčki. 21-° orKe*ter0ariie*' cert izvaja sinu- ,rtura
m a pod vodstvom
23.30 Plesna ff‘a '
Nl-OV*' 211« V
327,1 m. 202,1 ’r R*€ 12.00 Igra O^mj. !*?
12.00 igra vy‘*' xiia. *^i vr
H nMB 3W^' traif'
’io 0i<P'
,per.
rodne "pesmi v -gg Gffc
Lahek spored o g K stične glasbe-	^
melodije. |6,0l) cert komorne E . 0per. ture in medigre 1«^ H:
dijski dnev"*- a'Sr<*S medigra.	K
s
nimrvostl v	**•
bi 22.00	3
koncert SoU*«* *
Ckaifeb
Mickmi
122.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
Ko je hodil po starih ulicah, Je videl v vseh oknih vesele luči pri kaminih to slikal glasno smejanje tn veselo kri. čanje tistih, ki so bili tam zbrani; videl je, kako se ljudje pripravljajo na prihodnji dan in mofan, prijeten voinj Iz kuhinj mu je dražij nos. Vse to je starega Goniba jezilo. In ko je cela množica otrok pridrvela iz hiš in veselo skakala po ulicah in se je, preden je mogla potrkati na nasprotna vrat/a, se M a s pol ducatom razkustranih, malih pobalinov, ki so se pridružili, da bi proslavili sveti večer z običajnimi igrami, se je Gabrijel W voljno nakremfcil in Se trdneje objel lopato, spomnivsi se zadovoljno na skrlatinko, davico ln na celo kopico podobnih bolezni.
Gabrijel je postal boljše volje in korakal dalje ter kratko, nejevoljno mrmral na iskrena voščila svojih sosedov, ki jih je srečaval, dokler ni slednjič krenil na temno pot, ki Je peljala na pokopališče. Zdaj je Gabrijel vedel, da ne bo nikogar ve<5 srečal, zakaj bilo je temno in žalostno; sem so hodili ljudje iz mesta le pri dnevni svetlobi in soncu; zato je bil nemalo o-gorčen, ko je Cul otroški glas, ki je pel veselo pesem o srečnem božiču na tem svetem kraju, ki se je imenoval Pokopališka
steza. Ko Je Gabrijel korakal dalje in se je fant bližal, je videl, da poje majhen dedek, ki hiti v družbo in poje na vse grlo, deloma, da bi ga ne bilo strah, deloma, da bi se pripravil za večer. Gabrijel se je ustavil, da je prišel deček do njega, potem ga je odvedel v kot ter ga pet ali Šestkrat udaril z laterno po glavi, kakor da ga hoče uftlti, kako Je treba modulirati glas. In ko je deček bežal, kolikor so ga noge nesle, držal roko nad glavo ter prepeval čisto drugo melodijo, se je Gabrijel Grub od srca smejal in stopil na pokopališče ter zaprl za seboj vrata.
Slekel je plašč, postavil na tla svetilko, stopil v nedokopan grob to delal zadovoljno celo uro. Toda prst je bila zmrzla, tako da Jo je bilo težko nabrati na lopato, in čeprav je svetil mesec, ni to nič pomagalo, ker je bil grob v semcl cerkve. Druge krati bi ga biile vse te ovire razdražile in razjezile, danes pa je bil tako vesel, ker je dečku zagrenil petje, da se ni menil za to, da mu gre delo počasi od rok; ko je končal nocojšnje delo, je pogledal v grob, spravil orodje in zadovoljno mrmral; Prav čeden stan oloveku, ko umre, nekoliko pedi zemljč; od glave sami kamni do peta, vmes črvov gostov vse migi j 4.
In bujma trava, vlažna glina pokriva v grobu zemeljskega sina.
«Ha! ha!» se je smejal Gabrijel Grub. ko je sedel na na-grobni kamen, kjer je rad počival, ta vlekel iz žepa steklenico. «Božičm rake v — božično darilo. Ha! Ha! Ha!»
«Ha! Ha! Ha!» Je ponavljal glas tik za njim.
Gabrijel se Je tako prestrašil, da mu je omahnila roka s steklenico, ki Jo je že nesel k ustom. Stari grobovi in temna cerkev v mestni mesečini — vse je bilo tiho. Ivje se je svetilo na nagrobnih spomenikih ln se lesketalo kakor drago kamenje na kamnitih okraskih stare cerkve. Sneg je ležal gosto in
visoko na zemlji ter je tako belo in mehko pokrival grobe, da se je zdelo, kakor da leže tam mrliči, zaviti samo v bele rjuhe. Niti najmanjši šum ni motil tega strašnega prizora. Saj je vsak zvok tako rekoč ledenel lin okrog in okrog J« bil mraz in mir.
«To je bil odmev.» si Je mislil Gabrijel Grub ter prislonil spet steklenico na usta.
«To ni bil odmev,» je rekel globok glas.
Gabrijel je planil kvišku in stal, od strahu in začudenja kakor primrzel, zakaj zagledal je postavo, ki mu je ustavila vso kri v žilah.	e
Gabrijel je takoj spoznal, da je bitje, sedele tik za njim na visokem nagrobnem spomeniku, nadnaravna prikazen. Dolge, fantastične noge, ki bi lahko dosegale tla, so bile privzdignjene in fantastično prekrižane; mišičaste roke so bile gole in oprte na kolena. Kratko okroglo telo je pokrivala tesna obleka; na hrbtu je visel plašček; čudno narezljan je bil ovratnik in čevlji so bili neznansko dolgi. Glavo je pokrival klobuk s širokimi krajci in edinim peresom. Klobuk je pokrivalo Ivje in vsa postava se je zdela, da sedi mimo že dve, tri stoletja. Sedela je prav udobno ta kazala dolg jezik ter se kremžila na Gabrijela Gruba tako, kakor se kremžijo samo strašila.
«To 114 bil odmev», je reklo strašilo.
Gabrijel Grub je bil kakor okamenel ta ni mogel odgovoriti.
«Kaj delaš tukaj na sveti večer?» Je strogo vpražalo strašilo.
«Pri Sel sem kopat grob, gospod,* je jecljal Gabrijel Grub.
«Kdo more bloditi med grobovi in po pokopališču v taki noči, kakor je današnja?* je reklo strašilo.
«Gabrijel Grab! Gabrijel Grub!» je kričal divji zbor glasov. ki so odmevali od vseh strani. Gabrijel se je plašno ozrl okrog sebe, a ni videl žive duše.
, . ctras11 ii1 „ «Kaj imaš v tej steklenici?* je vprašalo «Holandskl brinjevec, gospod.« Je odsov0^unll 0(i še bolj tresel, zakaj spornimi se je, da ga ie £ a5ji. cev ta da Je merda vprašalec pri carinarni s	nasiili
«Kdo pije brinjevec na pokopališču v Je reklo strašilo.	-	di^*	5	**
»Gabrijel Grub! Gabrijel Grub!* so spet ^
Strašilo je zlobno poškililo rua grobarja 1“* vzdignjenim glasom:	,.n?»	4.
«In kdo je torej nas pošten ta zakonit P ^or P P Na to vprašanje je odgovoril nevidni,2°^ z naP^^jo^:, pojejo pri mogočnih orglah v stari cerkvi j-.u. p® 'q{1' kor da je nastajal in prestajal v nežnem ve <Gat)rijel na uho grobarja; refren Je bil vedno Isti:	...	tV
reklo
groi
tet
Gabrijel Grub!*
Strašilo se je se zlobne j e pačilo in Gabrijel, kaj praviš na to?»
Grobarju je zastala sapa.	fra§ilo o'a
«Kaj misliš o tem, Gabrijel?# je reklo	st°,Pf.T,gtoijS^
noge kvišku 1n opazovalo prste privzdigni	vVe11 .
dovoljno, kakor da gleda najmodernejši P‘
čevljev v Bod-streetu.	dgOVorW ,ef
«To Je — to je zelo čudno, gospod.» je ® toda j^v0iite pol mrtev od groze. «Zelo čudno ln zelo 1	&
da se moram vrniti in dokončati delo. .^	jo
«KaJ?» je reklo strašilo. »Kakšno a	^ gtot* TOb°ve'
«Grob, gospod, Izkopati grob,* je &	kop'Je
«Aha grob, he!» Je reklo strašilo. «	-	j
se vsi veselč, ln kdo Išče v tem raZV, _oVi;’ «G'aD	..
In spet so klicali skrivnostni sla	siedv
Gabrijel Grub!*
NadalWanje
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ~ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 it. 6. III nad. - Telefon	Številka »3-008	in 94-638.	-	Pojtnl
predal 502.	— UPRAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20.	— Telefonska Številka 73-38 — OGLASI; od	8.30 . 12 in	od 15 -	18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: /a vsak mm vtSIne v Jirlnl 1 stolpca;	trgovski 60, tmanCno-upravnl 100, oMiirtnlce 90	11 r — Za FI.HJ	za vsak	rnrr,	Slrlne 1
stolpca za vse vrste oglasov po tO din - Tiska Tiskarski eavod	7.TT — Podrul: Gorica Ul S Pelllco l-II., Tel. 33-82. — Rokopisi se ne	vrafato.
NAKOCN1NA: Cona A: mesetna 3M>. PoStnl tekoči raCun *a STO ZVU:
   etn0 *i0 5*
:«vod
tetrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. red. ljud. repub. Juitoi‘,avlj**cnejra ln°zrnLo.Z. ' Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z» Jugoslavijo: Agencija demokra	p	>	^
1,tubi lana TyrSeva M tel 200! teko«! račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo
trža5kega