Francoski pisatelj Jean-Marie Gustave Le Clezio letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost >/24 Vinska klet Goriška Brda potrojila izvoz vina v Italijo A ifelhh ' i V v i >/15 Direktor ZKB Aleksander Podobnik v zvezi s finančno krizo poziva vse, naj se ne prepustijo paniki /4 Klop se je tokrat odpravil na jesensko potepanje po raznih področjih / 22 Primorski PETEK, 10. OKTOBRA 2008_ Št. 241 (19.331) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Po lepih besedah na obzorju gorjača? Dušan Udovič Reči, da nas je vest o krčenju prispevkov za manjšino v predlogu finančnega zakona presenetila, bi bilo naivno. Berlusconije-va vlada je namreč od svoje umestitve dalje naredila veliko potez, iz katerih je bilo jasno razbrati, kam pes taco moli. Vseeno pa so obstajala pričakovanja, da glede manjšinskih vprašanj ne bo bistvenih korakov nazaj, če že ne bo kakšnega spektakularnega napredka. Takšna pomirjujoča zagotovila navsezadnje že ves čas prihajajo z državnega in deželnega vrha in od zrele demokratične države bi takšno osnovno spoštovanje zakonov tudi legitimno pričakovali. Dejanja žal govorijo povsem drugače, po uglajenih besedah je na obzorju gorjača. Vzeti manjšini petino sredstev, čez dve leti pa skoraj polovico, kolikor piše v osnutku državnega proračuna, bi pomenilo zapisati jedro kulturnih in drugih dejavnosti manjšine drastičnemu re-dimenzioniranju, iz katerega bi se težko spet pobrala. Da bi bila slika popolna in paradoks še večji, se italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem ne obeta nič bolje, kajti njena matična država ji v osnutku proračuna odpisuje tretjino sredstev. Če gledamo na vlogo obeh manjšin v tem prostoru skozi prizmo teh ukrepov (če bodo dokončno obveljali), lahko jo razumemo le kot željo sedanjih oblasti, da bi Slovenci v Italiji in Italijani v Istri čimprej izginili kot moteč faktor nebodijihtreba. Kakšna miselnost stoji za vsem tem, menda ni treba posebej razlagati. Še vedno upamo, da se motimo, kajti proračun se da še popraviti. rim - V osnutku finančnega zakona 2009 okleščena sredstva za našo skupnost Milijon manj Manj sredstev tudi za Italijane v Sloveniji in Hrvaški slovenija - Sinoči srečanje treh županov V sodelovanje med Ljubljano in Trstom se je vključila tudi Gorica LJUBLJANA - Župani Ljubljane, Trsta in Gorice so na sinočnjem srečanju postavili temelje za sodelovanjem med tremi mesti. Ettore Romoli, Zoran Jankovic in Roberto Dipiazza (foto Bobo) so govorili o možnosti iz- menjav na področju servisnih služb, turizma in energetike. Gosta iz Italije je spremljal Alessandro Pietro-marchi, italijanski veleposlanik v Sloveniji. Dipiazza, ki ima župana Janko- vica za velikega prijatelja, je gostitelju med drugim predlagal, da bi turisti, ki prihajajo v Trst na ladjah za križarjenje, redno obiskali tudi Ljubljano. Sinočnji je bil prvi Romolijev obisk v Ljubljani. RIM - Italijanska vlada načrtuje v triletju 2009-2011 močno krčenje državnih prispevkov za slovensko manjšino. To določa finančni zakon, ki je pričel svojo pot v parlamentu. Prihodnje leto grozi manjšini, da dobi več kot milijon evrov manj iz Rima. Proračunska krčenja bi hudo prizadela tudi italijansko skupnost v Istri in na Reki. Senatorka Tamara Blažina se boji, da se manjšini pišejo težki časi, ostro kritična na račun načrtov Berlusconi-jeve vlada sta predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Na 3. strani Tržaška univerza in ustanova Ezit sklenili konvencijo Na 7. strani Stalno gledališče FJK z lastno produkcijo v novo sezono Na 12. strani Jameljci in Doljani na avtobusu ne dobijo prostega sedeža Na 14. strani Goriška pokrajina nudi prispevke kmečkim turizmom Na 15. strani italija - Včeraj v poslanski zbornici Poslanci sprejeli vladne ukrepe na področju šolstva 30. oktobra stavka šolnikov - Danes v Trstu protest slovenskih dijakov RIM, TRST - Italijanska poslanska zbornica je sinoči dokončno sprejela vladni odlok, ki uvaja nujne ukrepe na področju šolstva in univerze, med katerimi so najbolj vidni ponovna uvedba enega samega učitelja v osnovne šole, večja teža ocene iz vedenja in pouk državljanske vzgoje. Zdaj bo besedilo odloka moral obravnavati še senat, vsi glavni sindikati šolnikov pa so za 30. oktober napovedali splošno stavko zaposlenih v šolstvu proti vladni politiki na tem področju, ki se kaže zlasti v ukinitvi 132.000 delovnih mest v treh letih in krepki raciona- lizaciji šolske mreže z ukinitvijo manjših šol. Že za danes pa je napovedana vrsta dijaških manifestacij v številnih italijanskih mestih. V Trstu bodo na ulice šli tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol, ki bodo protestirali predvsem zaradi posledic, ki zaradi vladnih ukrepov utegnejo prizadeti slovenske šole. Skoraj vse namreč tvegajo združevanje zaradi premajhnega števila učencev oz. dijakov. Manifestacijo podpira in se ji bo pridružilo tudi predstavništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na 6. in 7. strani gospodarstvo - Večina borz tudi včeraj potonila v rdeče Finančna kriza vse bolj načenja realno gospodarstvo TOKIO/WASHINGTON/LONDON - Znižanje obrestnih mer najpomembnejših centralnih bank ni pomirilo kapitalskih trgov, vlade držav in vodstva pristojnih ustanov pa si s številnimi ukrepi in pozivi prizadevajo za umiritev razmer na svetovnih finančnih trgih. Globalna kriza, ki bo osrednja tema jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu, pa že vpliva na realno gospodarstvo. Večina azijskih borz je tudi včeraj potonila v rdeče številke, prav tako tečaji delnic na evropskih borzah, čeprav so padci občutno nižji kot v sredo. Nič drugače ni bilo v ZDA. Na 13. strani » tlJT 2 Petek, 10. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Multikulturnost in slovenska identiteta David Bandelj / Na komaj preteklem slovenskem slavističnem kongresu v Celovcu, kjer so se slavisti, slovenisti in drugi raziskovalci ter ljubitelji slovenskega jezika in/ali književnost zbrali z vseh vetrov (razen iz naših logov, od koder je bila opazna znatno nizka ali kar klavrna prisotnost ...), je bila glavna tema »slovenščina med kulturami«, kar je impliciralo slovenščino kot jezik in seveda kot literaturo. V mnogih referatih, ki so segali v vsebinske sklope od slovenskega pro-testantizma in medkulturnosti, prek slovenskega jezika in književnosti med kulturami ter književnostmi in jeziki manjšin tja do »slovenščine sms«, je de-tektiranje slovenskih raziskovalcev večkrat poudarilo, kako se v slovenskem prostoru nenehno srečujemo s prepletanjem večkulturnosti, celo večje-zičnosti ali najmanj več jezikovnih prvin (narečja, pa tudi slangi, žargoni oz. nov kod, ki se vedno bolj vztrajno pojavlja kot jezik sms ali računalniških storitev). Ta celovita podoba slovenske družbe v 21. stoletju me je prepričala, da obstoj starejše in nekoliko oguljene vrednote »slovenstva« stoji in pade prav na multikulturnosti. O konceptu multikulturnosti, kakor se je razvil v preteklih letih (o njej se močneje govori kakih deset let) se je sprva govorilo v pazljivih tonih, kajti ogrožala je našo celovito »slovensko« identiteto. A mnogi tedaj še nis(m)o razumeli, da se za tem pojmom lahko skriva bogastvo, ki bi ne samo omogočilo slovenski kulturi, da se dodatno razvije (marsikdo vidi v multikultur-nosti dejansko ogrožanje slovenske »monokulturnosti«), ampak jo celo obvarovalo pred izginotjem. Če se le malce ozremo nazaj v čas, bomo lahko spoznali, da smo Slovenci v bistvu vedno bili večkulturen, ali vsaj medkulturni narod. Ni torej razloga, da bi se temu pojmu dandanes ognili, mu upirali ali celo branili zadnje okope »monokulturnosti«, da se ohrani slovenska identiteta. Najprej zaradi tega, ker monokulturnost pri Slovencih nikoli ni obstajala, poglejte pri tem naša največja »literarna« imena, kakor so Trubar, Prešeren, Čop, ipd., ki so svojo multikulturnost odkrito propagirali. Drugič pa, ker le v stiku z »drugim« in »drugačnostjo« ali z »različnim« in »globalizacijo«, lahko vzpostavimo svojo pravo identiteto. Ta ni zaprta vase, ampak odprta navzven, da jo lahko »drugi-drugačni-različni« spozna, se ob njej napoji in jo odkrije kot sestavni del sveta, kjer prebiva tistih dobrih 6 milijard (ali sedem) med sabo različnih, a v svojem bistvu tako enakih, a žal še ne enakopravnih ljudi ... Pomen multikulturnosti za slovensko identiteto postaja bistven, ker se slednja že vzpostavlja kot ena izmed evropskih identitet in bo samo v srečevanju z drugimi lahko postala del tega velikega globaliziranega sveta. Poglejmo sami vase. Slovenci, ki živimo okoli Slovenije (Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska) ali celo od nje ločeni (izseljenci) imamo absolutno večjo možnost kot naši rojaki (ki jo tudi imajo, vendar različno), da okusimo pretakanja jezikov in kultur, ki se nočejo ogrožati, ampak sobivati. Pomembno je seveda, da ne zapademo v drugo skrajnost, ko svojo »matično« identiteto žrtvujemo za »globalno«. Ker bi bila huda napaka. Globalna, svetovna ali svetovljanska identiteta je lahko sestavljena samo iz mozaika kulturnih identitet. Ni sama zase obstojna, ker bi bila kon-strukt asimilacije. In asimilacija ni več kultura, ampak nasilje. KULINARICNI KOTIČEK Gobja pojedina Jesen je tu že kar nekaj tednov in gob bi moralo biti na kvintale, a ne vem kako, pri nas jih ne najdemo niti v gozdu niti pri zelenjadarju. Kakorkoli že, danes bomo govorili o gobjem menuju. Ker so recepti zelo nezahtevni, predlagam kar tri: hladno predjed, toplo predjed in glavno jed. Začeli bi kar s hladno predjedjo, jurčki v solati: potrebujemo 5-6 manjših jurčkov, ki jih temeljito očistimo in narežemo na tenke lističe, rahlo jih po-solimo in popopramo, pokapamo z limoninim sokom in z dobrim oljčnim oljem. Ob koncu dodamo še na lističe nastrgan parmezan. In to je vse. Kot toplo predjed predlagam gob-jo rižoto: potrebujemo 400 g svežih jurčkov in manjši zavitek suhih. 350 g riža (po možnosti vrste carnaroli, ali vialo-ne nano), juho tudi iz kocke), srednje veliko čebulo, kozarec belega vina, peter-šilj, 15 dag parmezana, žlico masla. Suhe gobe polijemo z mlačno vodo in jih pustimo v njej približno 20 minut, da se omehčajo. Na maslu poste-klenimo čebulo in dodamo na tenke lističe narezane sveže jurčke, ki smo jih dobro očistili, in suhe gobe, ki so se medtem omehčale. Dodamo tudi malo vode, v kateri so se suhe gobe namakale. Pražimo nekaj minut, nato dodamo riž in pustimo, da vsrka sokove, ki so jih spustile gobe. Dodamo vino in počakamo, da izhlapi, nato prilivamo juho po zajemalkah, riž dokaj pogosto premešamo. Računajmo, da bo riž ku- han v 17-18 minutah in da mora biti ri-žota bolj tekoča. Ko je riž skuhan »al dente«, ugasnemo ogenj in primešamo žlico masla in parmezan ter sesekljan peteršilj. Posodo pokrijemo, počakamo 5 minut in rižoto serviramo. Nekateri kuhajo rižoto brez gob, ki jih prepražijo v drugi posodi in jih vmešajo v riž šele na koncu. Osebno se mi zdi okusnejša prva varianta. Če imate po gobovi solati in po ri-žoti še nekaj prostora, vam predlagam še jajčno jed z gobami. Potrebujemo 400 g jurčkov ali lisičk ali mešanih gob, manjšo čebulo, oljčno olje, 6 jajc, sol, poper. Gobe očistimo in narežemo na lističe; v ponvi na olju prepražimo čebulo, da postekleni. Dodano gobe in pražimo, da se zmehčajo. Posolimo in po-popramo in dodamo razžvrkljana jajca. Mešaje pečemo še nekaj minut, da se jajca popečejo, a ne preveč, saj mora biti jed mehka. Če nimamo svežih jurčkov, jih lahko nadomestimo (razen za solato) tudi s šampinjoni, ki jim dodamo nekaj suhih gob, ki smo jih prej omehčali v mlačni vodi, saj bodo jedi dale boljši okus. Dober tek! Ivan Fischer frankfurtski knjižni sejem - Slovenija se bo predstavila pod geslom Manj je več Med protagonisti tudi Boris Pahor Poleg tržaškega slovenskega pisatelja bo posebna pozornost namenjena tudi pesniku Milanu Deklevi LJUBLJANA - Manj je več, je nekakšno neformalno vodilo letošnje slovenske predstavitve na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala programska voditeljica Urška P. Černe. Slovenski program, ki bo v Frankfurtu potekal med 15. in 19. oktobrom, bo imel tri vrhove: Borisa Pahorja, Milana Deklevo in Kočevarje. Slovensko stojnico na sejmu v izmeri 100 kvadratnih metrov je avtorica celostne podobe Suzana Duhovnik odela v oranžne in vijolične tone. Pozornost obiskovalcev bodo pritegnili panoji, na katerih bodo veliki fotografski portreti in kratke biografije Prešernovih nagrajencev za literaturo med letoma 1991 in 2008. In še, je poudarila predstavnica ministrstva za kulturo Katja Stergar, predstavljene bodo le subvencinirane slovenske knjige, ki so izšle v zadnjih dveh letih. Zvezda prvega velikega dogodka 15. oktobra v sejemskem Mednarodnem prevajalskem središču bo Boris Pahor. V pogovoru z naslovom Boris Pahor: Klasik, uspešnica, neznanka bodo poleg še vedno nadvse vitalnega tržaškega pisatelja sodelovali njegova prevajalka v francoščino Antonia Bernard in nemška literarna kritičarka in žirantka za Bachman-novo nagrado Ursula März. Gostje bodo spregovorili o sprejemu Pahorjevih del v Franciji, Italiji in Nemčiji ter se posvetili vprašanju, kako je mogoče, da je nekdo evropski klasik - kar Pahor je, a se še vedno ni zasidral v širšo zavest. Pogovor, ki bo konsekutivno in simultano tolmačen, bo vodil nemški literarni kritik Thomas Poiss. Tako kot Pahor bo tudi Dekleva po besedah Černetove umeščen v nekoliko širši družbeno-političen kontekst. Vsestranski Dekleva, slavljen, bran in nagrajevan doma in povsem neznan v tujini, bo s pisateljem in fotografom Michaelom Rutschkyjem obudil revolucionarno leto 1968. Oba sta bila zraven, vsak ima svoj pogled na dogodke izpred 40 let, zato je toliko bolj na mestu, da bo pogovor povezoval literarni kritik Christoph Schröder - letnik 1971. Vodja ljubljanske Nemške čitalnice in član letošnje ekipe Brane Čop pa je dodal, da je cilj literarno-pogovornega srečanja v kulturnem centru Romanfabrik "nekaj med KUD France Prešeren in Kavarno Union" 18. oktobra tudi ta, da bi vzbudil zanimanje za prevode. Zdi se skoraj neverjetno, toda, tako Černetova, Dekleva je preveden le v hrvaščino in angleščino, skupaj nič več in nič manj kot štirje prevodi. Tretji vrh slovenske predstavitve v Frankfurtu se bo zgodil na isti dan kot srečanje s Pahorjem, torej 15. oktobra. V partnerstvu z ustanovo Deutsches Kulturforum östliches Europa bo v sklopu sejemskega programa Forum Dialog potekal pogovor Kdo so Kočevarji?, na katerem bodo sodelovali esejist in pisatelj Martin Pollack ter zgodovinarja Mitja Fe-renc in Joachim Hoesler. Njihove misli o sedanjosti in prihodnosti Kočevarjev bo usmerjala prevajalka Amalija Maček. Slovensko predstavitev na Frank-furtskem knjižnem sejmu spremljajo tudi publikacije: tisto o literatih, ki so med 1991 in 2008 prejeli veliko Prešernovo nagrado, je uredila Gaja Kos, posebej za nemško predstavitev Milana Dekleve sta v knjižici njegove prozne odlomke prevedla Daniela Kocmut in Erwin Köstler, medtem ko sta Goran Č. Potočnik in Sabina Autor uredila obsežen izbor slovenskih založb z osnovno predstavitvijo programov in navedbo kontaktov. Za slovensko predstavitvijo na Frankfurtskem knjižnem sejmu stojijo Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, ki je izvajalec, Černetova kot selektorica, ministrstvo za kulturo kot sofinancer, Društvo slovenskih pisateljev in drugi. (STA) Boris Pahor (levo) in Milan Dekleva (desno) sta protagonista slovenske predstavitve v Frankfurtu slovenija - Julija je v njej umrlo 13 ljudi Končana preiskava o nesreči na HE Blanca BREŽICE - Krški policisti so konec septembra na okrožno državno tožilstvo v Krškem oddali poročilo o preiskavi nesreče na HE Blanca. Za nesrečo na prelivnih poljih niso našli elementov kaznivega dejanja, zaradi neprimernosti opreme pa so ovadili 50-letnika iz Posavja, je včeraj v Brežicah povedal vodja sektorja krške kriminalistične policije France Božičnik. Po besedah Božičnika so vsa preiskovalna dejanja in kriminalistično-teh-nična opravila potekala na podlagi usmeritev in navodil okrožnega državnega tožilstva v Krškem. V začetku tedna, tako Božičnik, so na tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, dejanje pa se, kot je povedal, nanaša na nesrečo čolna takoj ob pričetku spusta v Sevnici. Ovadili so 50-letnika z območja Posavja, ki mu za opisano kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku grozi kazen zapo- ra do treh let. Za nesrečo na prelivnih poljih pa niso našli elementov kaznivega dejanja, je poudaril. Kot je dejal Božičnik, se poročilo nanaša na nesrečo, ki se je 3. julija zgodila na pre-livnih poljih hidroelektrarne Blanca, terjala pa je 13 življenj. Po njegovem mnenju poročilo o preiskavi podrobno, s 150 prilogami opisuje krimi-nalistično-tehnična opravila, ugotovitve inšpekcijskih služb, zbrana obvestila in dokumentacijo ter ugotovitve inštituta za sodno medicino. Preiskava je potekala v dveh smereh, preiskovali so okoliščine, ki so privedle do nesreče na prelivnih poljih, ter poškodovanje oziroma nesrečo čolna, do katere je prišlo takoj na startu spusta po Savi. V tem primeru so zbirali podatke o primernosti čolnov in njihovi opremljenosti za spust po taki reki, kot je Sava, po zbranih podatkih pa so bili čolni in njihova oprema neprimerni, je včeraj pojasnil Božičnik. (STA) Prometna varnost v evropskih prestolnicah se izboljšuje BRUSELJ - Prometna varnost v prestolnicah članic EU se je med letoma 1997 in 2007 izboljšala. V povprečju se je število umrlih v prometnih nesrečah letno zmanjšalo za 4,1 odstotka. Tudi v Ljubljani se je v desetletnem obdobju varnost izboljšala, v letih med 2001 in 2007 pa poslabšala. Jutri v Rodiku praznik kostanja RODIK - Turistično društvo in Krajevna skupnost Rodik pripravljata že tradicionalni Kostanjev praznik, ki bo potekal jutri. Že ob 10. uri se bodo v Rodiku zbrali otroci na ustvarjalnih delavnicah, občinstvu pa bodo kuharji ponujali pestro izbiro slastnih jed. Uro kasneje se bodo na pot po Brkinskih vaseh podali planinci pod vodstvom izkušenih vodnikov v organizaciji Planinskega društva Slavnik, medtem ko Prostovoljno gasilsko društvo Materija prireja kolesarjenje po Matar-skem podolju in Brkinih. Kolesarji bodo izbirali med tremi kolesarskimi progami (lahka, rekreativna in zahtevna). Dvojice se bodo pomerile tudi v tekmovanju s škrabami, najboljše pa čakajo pokali in medalje. Ob 13.30 uri pa bodo v vas prišla starod-obna vozila Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla in ljubitelji si jih bodo lahko ogledali. Glavno dogajanje bo na vrsti popoldne, ko bodo tudi izbrali kostanjevo kraljico in kraljo. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem bo Marjetka Popovski, ki bo igrala na kitaro in pela ljudske pesmi. V večernih urah bodo za ples in zabavo poskrbeli člani narodno zabavnega ansambla Navihani lisjaki. (O.K.) V nedeljo v Pliskovici razstava svežih gob PLISKOVICA - Mladinski hotel Pli-skovica in Gobarsko društvo Sežana prirejata v prostorih Mladinskega hotela v Pliskovici v nedeljo razstavo svežih gob. Razstavo bodo odprli ob 10. uri, poleg pokušine jedi pa bo na voljo tudi zbirka receptov gobjih jedi. Prireditev je del projekta Mesec kraške kuhinje, ki v kraških gostilnah na celotnem področju Krasa poteka do 16. novembra. / ALPE-JADRAN Petek, 10. oktobra 2008 3 italija - Prihodnje leto več kot milijonv evrov manj denarja za naše ustanove Vlada namerava močno zmanjšati prispevke za slovensko manjšino RIM - Vlada Silvia Berlusconi-ja načrtuje močno zmanjšanje letnih državnih prispevkov slovenski manjšini. To je razvidno iz predloga finančnega zakona za leto 2009 in državnega proračuna za triletje 2009-2001. Finančni zakon je pravkar pričel svojo pot v parlamentu. Iz finančnega sklada zaščitnega zakona bo slovenska manjšina v tekočem letu dobila 5,25 milijona evrov. Če bo parlament potrdil vladne namere bo manjšina v letu 2009 dobila 1,12 milijona evrov manj kot letos, v letu 2010 1,19 milijona manj ter v letu 2011 kar 2,23 milijona evrov manj prispevkov. Od današnjih 5,25 milijona evrov bi se letni prispevek v letu 2011 znižal na 3,12 milijona evrov. Prava katastrofa in finančni polom za manjšinske kulturne ustanove in za vso našo narodno skupnost. Država je do lani kar petnajst let financirala slovensko manjšino z enakimi denarnimi sredstvi, ne glede na letno stopnjo inflacije in na posledično naraščanje vseh stroškov. Vladni podtajnik Miloš Budin je la- ni od Prodijeve levosredinske vlade dosegel zvišanje manjšinskega sklada, ki v tem letu - kot rečeno - znaša 5,25 milijona evrov. Država ta denar namenja Deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki ga potem razdeli posameznim manjšinskim ustanovam in organizacijam. Tej zelo slabi novici je treba dodati še enako slabo novico o napovedanih krčenjih za založniško dejavnost (Primorski dnevnik) in za gledališča (Slovensko stalno gledališče). Zaščitni zakon je ob odobritvi leta 2001 namenjal slovenski manjšini 15.567.000.000 tedanjih lir, leto kasneje pa 20.567.000.000 lir, zatem pa se ta sredstva zagotavljajo v sklopu posebnega sklada zakladnega ministrstva. S pripombo, ki se je potem izkazala za bistveno, da je pristojni minister pooblaščen, da s svojimi dekreti poskrbi za potrebne spremembe v državnem proračunu. Vse te proračunske spremembe (z izjemo sklepov Prodijeve vlade za leta 2007 in 2008) so bile izrazito v škodo slovenski manjšini. Sandor Tence rim - Stališče senatorke Blažinove »Če se stvari ne spremenijo, se nam pišejo zelo težki časi« RIM - »Če ne uspemo zaustaviti tega za slovensko manjšino negativnega trenda, se našim kulturnim ustanovam in manjšini na sploh pišejo zelo težki časi«. Senatorka Tamara Blažina, ki je posredovala vest o namerah Berlusconijeve vlade, je upravičeno zelo zaskrbljena. Res je, da gre komaj za osnutek finančnega zakona in državnega proračuna, res pa je tudi, da ima vlada tako v senatu, kot v poslanski zbornici, takšne številke in torej moč, da lahko naredi, kar hoče. »Vlada in njeni ministri se za krčenja, ki ne prizadenejo samo Slovencev, izgovarjajo tudi na svetovno finančno krizo. Nihče je ne podcenjuje, minister Giulio Tremonti pa se Senatorka Tamara Blažina je za takšne ukrepe odločil že poleti, ko križe še ni bilo,« pravi parlamentarka Demokratske stranke. Bla-žinova je že stopila v stik s kolegi v poslanski zbornici, ki bodo menda prvi dobili v roke finančne dokumente Skušali bodo doseči, da slo- venska manjšina ostane vsaj pri sedanji državni podpori, sicer bo težko preživela, meni Blažinova. Pri tem dodaja napovedano krčenje prispevkov za Primorski dnevnik in za stalna gledališča, med katere sodi SSG. Slovenska predstavnica v italijanskem parlamentu je v teh dneh angažirana na več "frontah". Že nekaj časa se ukvarja s šolsko reformo, ki bi v teh pogojih prizadela tudi našo šolo ter s težavami našega dnevnika, katerim je treba sedaj še dodati zelo slabe novice v zvezi s finančnim zakonom. Zanj je vlada, kot je storila že s Tremontijevim poletnim odlokom, pripravljena tudi zahtevati parlamentarno zaupnico. Maurizio Tremul koper - Krčenja Hud udarec tudi za Italijane v Istri KOPER -Berlusconijeva vlada namerava močno krčiti italijanske prispevke tudi italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvaški. Mau-rizio Tremul (Italijanska unija) govori o letnem krčenju v višini 32 odstotkov, kar bi marsikje v Istri spravilo v hudo krizo italijanske kulturne institucije in organizacije. Italijani v Istri in na Reki bodo v tem letu dobili od Italije 7,2 milijona evrov podpor, v prihodnjem letu pa naj bi se ta podpora, če bo parlament potrdil vladne predloge - znižala za kar 2,8 milijona evrov in tako naprej do leta 2011. Tremul je jezen in razočaran, tudi zato, ker si trenutno sploh ne zna predstavljati vseh negativnih posledic takšnega ukrepanja rimske vlade, ki ga ocenjuje kot nezaslišanega. Predsednik izvršnega odbora osrednje italijanske manjšinske organizacije izraža solidarnost slovenski manjšini v Italiji, ki je v tem nelahkem trenutku za obe narodni skupnosti vzajemna, kot poudarjata predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka. krčenje denarja - Mnenje SKGZ in SSO »Katastrofa za vso manjšino« Jutri v Trstu prva skupna pobuda s senatorko Blažinovo - Apel predsednikoma Turku in Janši TRST - »Signali, ki so v preteklih mesecih prihajali iz Rima in z dežele, niso bili spodbudni, takšno krčenje prispevkov za manjšino pa res ni bilo pričakovano«. Predsednik Slovenske-kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič navaja težave Primorskega dnevnika, zamude z odlokom predsednika FJK o vidni dvojezičnosti in nagajanja v Benečiji. In sedaj še zelo slabe novice iz Rima. Krčenje finančnega sklada zaščitnega zakona bi celotno našo skupnost po mnenju pred- sednika SKGZ spravilo na kolena. O pravi katastrofi, ki se napoveduje naši skupnosti, govori predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki poleg stvari, ki jih omenja Pavšič, dodaja, da je Italija v odnosu do nas dolžna spoštovati mednarodne sporazume in pogodbe, od Londona do Osima. »Morda je res napočil čas, da se skupaj z drugo krovno organizacijo obrnemo na pristojne evropske forume,« pravi Što-ka. Rudi Pavšič in Drago Štoka imata razloge za veliko zaskrbljenost kroma Predsednika krovnih organizacij bosta jutri ob 10. uri v Narodnem domu v Trstu na tiskovni konferenci predstavila položaj in pobude, ki jih nameravata izvesti v prihodnjih dneh. Na srečanju z novinarji bo tudi senatorka Tamara Blažina. Prihodnji teden se bodo senatorka in predsednika SKGZ in SSO v Rimu srečali s predstavniki italijanske vlade. Včeraj sta Štoka in Pavšič preko slovenskega generalnega konzulata zaprosila za poseg predsednika Slovenije Danila Turka in predsednika slovenske vlade Janeza Janše. Stopila sta tudi v stik s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ki naj bi se v kratkem v Bruslju srečal z italijanskim kolegom Francom Frattinijem. Slednji je - kot znano - prav Ruplu zagotovil, da rimska vlada v sklopu spremembe založniškega zakona ne bo krčila javnih prispevkov za Primorski dnevnik. Predsednika SKGZ in SSO sta o položaju, ki se napoveduje naši manjšini, obvestila tudi Italijansko unijo v Sloveniji in Hrvaški, ki ji Berlusconijeva vlada napoveduje krčenje letnih podpor za manjšinske ustanove. »V tem primeru bi šlo za močno obu-božanje tega našega širšega in pisanega narodnega prostora, ki ima z odpravo državne meje in z napovedanim vstopom Hrvaške v Evropsko unijo velike razvojne možnosti,« je prepričan Pavšič. Tajske masaže Nega obraza in telesa Vid dan od I dO" da 22.00 Od poredel^a cbioto« od KjOC üö 2000 Td+aa&S 333 C 333 irilLji-'-ccntcr dc'tik.ii Tel+ 386 S 3331 330 Center Dotik ^^Hv^Ji kjer se prepletajo mistično it daljnih dežel, prijazno in strokovno osebje ter priznane kozmetične linije. O Največji center dobrega poiuija nj Gorskem Vam v ponedeljek m lortk, 13. in 14. oktobra, odpira Jveja vTaca ter Vam ponuja ¡¿jemno prilüinosi: 50% popu» na kdiero koli laj^ko masažo. d o t i k r«rri-r niiiiTc 1 nc^i -a trda* rn ii/rii 50% popust na tajske masaže mdfaie * nega ff^rdld in telesa Priporočamo pred hodno rajavo obiska. 4 Petek, 10. oktobra 2008 GOSPODARSTVO celovec - V organizaciji SGZ in slovenskega konzulata Odmevna predstavitev slovenskega gospodarstva Promocijsko srečanje pod geslom Skupaj ali vsak zase? vzbudilo veliko zanimanje EVRO CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ) na Koroškem postaja vse večji dejavnik gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo. V začetku tedna je SGZ skupaj z generalnim konzulatom Slovenije v Celovcu priredila odmevno predstavitev slovenskega gospodarstva, katere so se udeležili najuglednejši gospodarstveniki na Koroškem na čelu s predsednikom koroške zbornice Franzom Pacherjem, med udeleženci pa so bili tudi najpomembnejši gospodarstveniki iz vrst koroških Slovencev. Srečanje je pri avstrijskih poslovnežih zbudilo spoštovanje ob zavidljivih gospodarskih podatkih Slovenije, saj je njena gospodarska rast lani znašala kar 6,1 odstotka, nezaposlenost pa je bila manj kot pet odstotna. Promocijsko prireditev pod geslom »Skupaj ali vsak zase?« je moderiral predsednik SGZ Benjamin Wakounig, na okrogli mizi pa so sodelovali še konzul RS v Celovcu Gregor Jovan, ki je poudaril pomen povezovanja diplomacije in gospodarstva, Danijel Škarja, zastopnik Ministrstva RS za gospodarstvo (pohvalil je SGZ, da svoje poslanstvo opravlja dobro in da postaja pomemben subjekt v širši regiji) ter kot glavni referent večera Peter Ješovnik, direktor Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Slednji je uvodoma poudaril, da je Avstrija največji investitor v Sloveniji, predstavil pa je tudi JAPTI, ki poleg področja podjetništva vzdržuje osem predstavništev slovenskega gospodarstva po vsem svetu. Od letošnjega avgusta dalje deluje tudi šest slovenskih po- Omizje na prireditvi Slovenskega poslovnega kluba Celovec z glavnim predavateljem Petrom Ješovnikom in predsednikom SGZ v Celovcu Benjaminom Wakounigom tomažič slovnih klubov (SPK) v regiji, eden od njih je SGZ v Celovcu. Kot je še povedal Ješovnik dejal, JAPTI pričakuje, da bo SGZ slovenskemu gospodarstvu odprla vrata na avstrijski trg in nato še v Nemčijo. Saj so, kot je dejal Škarja, »največje priložnosti vedno za vogalom!« intervju - Aleksander Podobnik, direktor Zadružne kraške banke o gospodarski krizi »Predvsem, brez panike!« »Mi smo likvidni« - »Sistem zadružnih bank jamči depozite in obveznice strank do 200 tisoč evrov« Opčine, torek, 7. oktobra ob 9.30. Računalniški zaslon direktorja Zadružne kraške banke Aleksandra Podobnika je črn, kot je bil črn dan prej na vseh svetovnih borzah. Najprej pomembna stranka, potem novinarski pogovor; direktor ni imel časa, da bi po računalniku pokukal v jutranje borzne posle. Ponedeljkovi z rekordnim milanskim minusom (-8,24%) so bili zanj povsem »nori«. Kajti: »Česa takega ni bilo videti od srede osemdesetih let, ampak takrat je inflacija švigala čez deset odstotkov.« Direktor, kaj se dogaja? Določeni vozli so prišli na dan. V svetovnem merilu. Gre za veliko špekulacijo. Kdo je špekuliral? Mi gotovo ne! Kdo pa? Tisti velikani, ki imajo sedaj hude probleme. Vi jih nimate? Ne! Absolutno. Nimamo jih, nočemo jih imeti in jih ne moremo imeti. Zakaj jih ne morete imeti? Prvič, ker zadružnim bankam ni dana možnost, da bi lahko špekulirale. Naše banke nimajo pooblastila, da bi to lahko delale, na primer s terminskimi posli. Drugič, ker zadružne banke dobivajo 99 odstotkov denarja od svojih strank, ne od drugih bank. V bistvu izposojamo »lastni« denar. Kaj pa druge banke? Poslovne banke, tiste, ki so bile najbolj vpletene v sedanjo krizo, izdajajo obveznice, ali pa si izposojajo denar na kapitalskem trgu. Ali zadružne banke lahko izdajajo obveznice? Lahko. Ampak naše obveznice prinašajo 4 do 4,5 odstotka bruto donosa, medtem ko so ameriške poslovne banke kot Merrill Lynch in nekdanja Leehman Brothers izdajale obveznice z donosi po 10, 12, 13 odstotkov. Zaradi špekulacije? Ne, ker so potrebovale kapital. Potrebovale so denar in so ga drago plačevale, da so ga le dobile. Zaradi likvidnosti. Naše obrestne mere že same po sebi dokazujejo, da nimamo problemov likvidnosti. Likvidnost pa je eden od najpomembnejših kazalcev stanja ne le neke banke, temveč vsakega podjetja. Vi nimate težav z likvidnostjo... Mi smo likvidni. Pomeni, da vas sedanja kriza ni prizadela. Naša banka je bila posredno sou- Aleksander Podobnik, direktor-čebelar deležena pri prodaji nekaterih življenjskih zavarovanj, ki jih je jamčila banka Leehman, in sicer za skupno vrednost 100 tisoč evrov. Pomeni, da so bile vaše stranke oškodovane? Nikakor. Zadevo smo rešili v najkrajšem možnem času. V enem tednu smo našim strankam zajamčili 100-od-stotni znesek, ki so ga investirali, z obrestmi vred. Kako je bilo to mogoče? Mi smo vključeni v sistem italijanskih zadružnih bank. Zavarovanje je prodajala zavarovalnica BCC Vita, družba, ki je del bančnega zadružništva. Da ne bi prišlo do pretresov, so zadevo v okviru sistema zadružnih bank takoj rešili. Ali se kaj takega lahko ponovi? Ne. Pri nas nimamo podobnih primerov. Zadružne banke ne spodbujajo strank k nakupom raznih investicijskih skladov, ali jim kaj takega vsiljujejo, kot so to delale nekatere druge banke. To se nam sedaj močno obrestuje, saj so naši klien-ti veliko manj vpleteni v te probleme, kot klienti tistih bank, ki so jim te proizvode vsiljevale brez pardona. Na primer Unicredit? Ne. Nekatere druge banke. Imena? Nomina sunt odiosa! Kako pa si razlagate tako skokovit padec vrednosti delnic bank, kot je Unicredit? Ljudje se bojijo, da je banka preveč vpletena v krizo. Finančne operacije so tako razvejane, da jim je težko priti do konca in ni mogoče vedeti, v kakšnem položaju se banka nahaja. Zato je prevladala panika. Zakaj tolikšna panika? Panika te prevzame, ko ne veš, kaj bo. Če veš, da si mrtev, si pač mrtev. V finančnem smislu, seveda. Takrat ni več pa- nike. Jezen boš, razjokal se boš, a ne boš paničen. Kakšne posledice prinaša panika? Predvsem bojazen. To smo občutili - za nas v dobrem smislu - tudi v naši banki. Nekateri klienti Unicredita so prenesli svoje depozite k nam. Pomeni, da ste se s sedanjo krizo še okoristili... Nam je to zelo komot, a ni racionalno. Ko se panika močno razširi in doseže vse banke, je to slabo za vse. Kaj bi svetovali varčevalcem: naj investirajo v hišo, v zlato, ali naj spravijo svoje prihranke pod žimnico? Pod žimnico? To bi bila najbolj neumna rešitev. In za banko tudi najslabša, saj bi bila ob potencialnega klienta... Ne. Kdor spravi prihranke pod žimnico, tvega prvič, da mu jih ukradejo, drugič pa da mu prihranki ne prinašajo ničesar. Pod žimnico ne. Torej... Za »normalnega« človeka ostane »opeka«, na splošno najboljša investicija. Ostane tam, ne moreš je izgubiti. Kaj pa zlato? Podvrženo je špekulaciji. Ne prinaša veliko. Letos plus 19 odstotkov, medtem ko je milanska borza v letni izgubi minus 41 odstotkov. Dobro. Ampak pri zlatu je tako: lahko upaš, da se cena dvigne in s tem zaslužiš. To je špekulacija. V času vojne se zlato in diamanti splačajo, ker imaš veliko vrednost v majhnem obsegu. Danes pa se kaj takega finančno ne splača. Ampak ponavljam, to, kar se absolutno ne splača, je panika! Celo Gazzetta dello sport se danes (v torek, op.av.) sprašuje: Kdaj se bo to končalo? Ne vem. Gre za domino efekt, za ka- terega ni znano, kdaj se bo umiril. Vse se je začelo z Leehmanom. Na nor način. Še en delavnik pred njegovim stečajem so družbe, ki ocenjujejo čvrstost in zanesljivost bank in firm, dale Leehmanu rating A, in portal Pattichiari je v Italiji svetoval nakup njegovih obveznic. Podobno je veljalo za rating Parmalata in ameriškega Enrona tik pred stečajem. Kakšen rating bi vi dali vaši ZKB? (Se zamisli, in potem, v šali... ) Štiri krat A! Ampak, če govorimo resno, nobena zadružna banka v Italiji ne more imeti visokega ratinga, ker so to lokalne banke. Pomeni, da imajo določen riziko. Če pride na področju, na katerem deluje zadružna banka, do gospodarske krize, se tudi banka znajde v stiski, ker nima možnosti posegov na drugih področjih, kot to lahko storijo banke državnega in mednarodnega obsega. Prav zaradi tega je pomembna povezava med zadružnimi bankami. Ta je bistvena in prinaša tudi nekatere prednosti. Katere? Naše depozite jamčimo - kot določa zakon - do 103 tisoč evrov. Za vsako stranko. Toda v Italiji so edino zadružne banke ustvarile še dodaten sklad za jamstvo obveznic, in to za dodatnih 100 tisoč evrov. Pomeni, da samo zadružne banke jamčimo svojim strankam do 200 tisoč evrov. Kar pa še ni vse. V kratkem bo vzpostavljen še tretji sklad, ki bo nadomestil drugega, to je Sklad za institucionalno jamstvo. Z njim bodo vse zadružne banke jamčile celotno pasivo, to je kateri koli dolg. Tako bodo naši klien-ti 100-odstotno zavarovani. Rešen bo ri-ziko krajevnih problemov. Na tak način naj bi se tudi zvišal rating zadružnih bank od sedanjega B na rating A.« Fenomenalno! Seveda. Kajti če bi prišlo jutri do revolucije in bi šla država v stečaj, kdo bi ti lahko takrat kaj jamčil? Toda če ni prišlo do tega sredi osemdesetih let... Vi ste priznani čebelar. Bi se lahko kaj takega, kar se je zgodilo v teh dneh v gospodarstvu, zgodilo v čebeljem svetu? Še hujše bi bilo. Ko se čebelja družina znajde v veliki stiski, na primer zaradi bolezni, in se druge čebele te stiske zavedo, jo izropajo. Vse ji poberejo. Brez pardona. Prav na krvoločen način. Pomeni, da so hujše kot ljudje? Ne. Ker čebele to delajo iz nagona, za preživetje. Človek iz pohlepa po denarju.« Marjan Kemperle 1,3682 $ -0,36 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. oktobra 2008 V sproščenem pogovoru po okrogli mizi so podjetniki iz Koroške in Slovenije imeli priložnost navezati nove stike, iz katerih bi se srednje- ali dolgoročno lahko razvilo tudi trajno gospodarsko sodelovanje. Ivan Lukan valute evro (povprečni tečaj) 9.10. 8.10. ameriški dolar japonski jen 1,3682 137,84 93318 1,3731 138,42 9,3606 kitajski juan ruski rubel 35,6684 74534 35,7465 7,4543 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,78950 96575 0,7809 9,6800 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,3640 24,675 8,3975 24,568 LOM M Ul la švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5462 15,6466 252,98 3,4525 1,5541 15,6466 251,95 3,4545 UUMjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,5398 1 9503 1,5105 2,0022 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni IA\/ 1,9558 3,8280 1,9558 3,8791 IUI 1 lUl OM ICV slovaška krona Ii1Y\\/CK i ifac 30,415 3,4528 30,380 3,4528 IILUVjM IILao latvijski lats ICKI rpa 0,7094 3,0620 0,7095 3 3410 uiciz.iipi"\i itrcii islandska krona ti lira 305,00 1 8943 265,00 1 9122 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1350 7,1331 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 9. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 4.5125 475 4.375 4.23375 libor (eur) 5.10875 5.38625 5.4375 5.4975 libor (chf) 3,0 3.1 3.18167 3.35667 euribor (eur) 5.126 5.393 5.448 5.512 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.550,22 € +146,39 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 20,65 +2,69 KRKA 69,63 39,96 +5,10 MERCATOR 178,17 +4,79 TELEKOM SLOVENIJE 179,37 +7,38 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 51,30 +4,57 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST 39,98 57,17 17,14 +5,21 +4,61 +0,23 NIKA - - POZAVAROVALNICA SAVA 19,52 +2,47 SALUS, LJUBLJANA SAVA 570,00 268,04 -1,72 TERME ČATEŽ 250,00 +8,70 -0,54 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 32,22 +5,12 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 9. oktobra 2008 "2<18 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,405 5,15 -3,70 -1,15 -3,28 BANCO POPOLARE 8,835 -0,26 BCA POP MILANO 3,99 1,047 -9,22 -5,42 ENEL 5,03 -8,30 -2,75 FIAT 6,875 -0,85 GENERALI 21,08 2,506 -2,68 -7,25 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,05 -7,58 -4,74 LUXOTT1CA 16,15 3,875 -0,21 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,69 +0,28 +0,79 PIRELLI e C 0,309 +0,75 -4,52 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 14,04 4,045 -1,27 -4,40 STMICROELECTRONICS 6,73 +2,54 -2,36 TENARIS TERNA 10,56 2,2775 +2,78 -5,97 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,6974 -2,98 -3,09 UNICREDIT 2,445 -12,58 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 85,02 $ -1,57 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 5.477,28 +4,56 PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka 2.460,56 1.308,86 -7,59 -0,97 FIRS, Banjaluka 2.435,84 743,88 -0,47 SRX, Beograd 431,54 2.626,46 -12,10 -2,43 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 13.183,54 3.607,14 -3,32 -0,43 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.165,47 1.345,36 -1,00 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 975,68 1.003,68 4.887,00 4.313,80 -0,94 -3,687 -2,53 CAC 40, Pariz 3.442,70 2.173,28 -1,55 -3,57 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.044,6 2.628,14 +0,19 -2,46 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.157,49 2.102,71 15.943,24 2.092,22 11.328,36 -0,49 +3,39 +3,31 -3,04 -3,14 / ALPE-JADRAN Petek, 10. oktobra 2008 5 koroška - Ob današnji 88. obletnici plebiscita NSKS poziva ZSO in SKS, naj zapustita konsenzno skupino NSKS oba predsednika še opozarja, naj se zavedata odgovornosti in se ne pustita zlorabljati kot figov list CELOVEC - Koroška danes s številnimi proslavami obhaja že 88. obletnico koroškega plebiscita, ki je bil 10. oktobra 1920. Kot kaže, bo uradna Koroška ta spominski dan, na katerem je večina prebivalstva južne Koroške in s tem večina koroških Slovencev v coni A glasovala za Avstrijo in proti priključitvi k državi SHS, slavila s izključnim pogledom v preteklost in po starem nacionalističnem in prostislovenskem kopitu, slovenska manjšina pa se ob spominskem dnevu ni dokopala niti do skupne izjave, v kateri bi opozorila na neizpolnjene obljube tedanje provizorične deželne vlade in na še vedno neizpolnjen sedmi člen Avstrijske državne pogodbe (ADP). Politične organizacije koroških Slovencev so se odločile za povsem različne poti, presenetil pa je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) z nenavadno ostro izjavo na račun obeh ostalih političnih organizacij slovenske manjšine na Koroškem. NSKS v njej poziva predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Stur-ma in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernarda Sadovnika, naj se zavedata odgovornosti do manjšine in takoj zapustita t.i. konsenzno skupino (v kateri kot znano sodeluje tudi predsednik nemško-nacio-nalno usmerjenega koroškega Heimat-diensta Josef Feldner. Vzrok za izjavo NSKS je na eni strani dramatičen zasuk na desno na avstrijskih parlamentarnih volitvah 28. septembra letos in nevarnost vlade s skrajno desničarskima strankama FPO in BZO, na drugi strani pa očitno prireditev t.i. konsenzne skupine pod geslom »Praznik skupne Koroške« danes popoldne v Bilčovsu, katere se bo poleg Sturma, Sadovnika in zgodovinarja Štefana Karnerja udeležil tudi predsednik Heimatdiensta Feldner. Prireditev bo dvojezična, Sturm pa zagotavlja, da bo potekala brez vsakršnega »nemškonacionalnega naboja« in v duhu sožitja obe narodnih skupnosti na Koroškem. V izjavi NSKS ob 10. oktobru 2008 dobesedno piše: »Pozivamo predsednika Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, da se ne pustita več zlorabljati kot figov list za politiko, ki izpodkopava temeljne vrednote naše družbene ureditve in da takoj zapustita koroško konsenzno skupino. Zaradi omalovaževanja sta sokriva za čedalje večjo sprejemljivost desno populističnih strank in njihovo povečano priljubljenost pri volivcih.« NSKS se v izjavi izreka za zgodovinski spomin in resničen dialog. »Prikličimo si v spomin obljube koroškega deželnega zbora z 28. septembra 1920, da želi slovenskim rojakom ohraniti njihovo jezikovno in narodno lastnost za vse čase in da bo za njihov duhovni in gospodarski razcvet skrbel enako kot za nemške prebivalce dežele. Asimilacija koroških Slovencev, njihovo številčno nazadovanje, izumiranje slovenskega jezika pričajo o drugačni resničnosti in resnici,« opozarja Narodni svet koroških Slovencev. Ob današnji 88. obletnice koroškega plebiscita se je postavilo proti »praznovanjem po starem kopitu« več uglednih osebnosti, skupin in organizacij: v pozivih in izjavah opozarjajo na potrebo po praznovanju, ki bi odgovarjalo izzivom današnjega časa ter bodočnosti. Pri tem še posebej izpostavljajo bogastvo dvojezičnosti dežele. To da so že zdavnaj spoznali prebivalci Koroške, ne pa uradna koroška politika na čelu z deželnim glavarjem Haiderjem, poudarjajo. Tako je socialdemokratski podpredsednik deželnega šolskega sveta za Koroško Rudolf Altersberger v pismu ob 10. oktobru pozval ravnatelje in učitelje, naj slovesnosti v spomin na dogodke leta 1920 oblikujejo na koroških šolah z zazrtostjo v prihodnost, prav tako naj poudarjajo tisto, kar oba naroda na Koroškem združuje, ne pa, kar ju ločuje. Vodilo naj bi bil »patriotizem da, nacionalizem ne!«, piše Altersberger v odprtem pismu koroškim šolam. Tudi manjšinska govornica Zelenih Zalka Kuchling opozarja uradno koroško politiko na čelu z deželnim glavarjem Hai-derjem, naj končno preneha s praznova- njem spomina na 10. oktober 1920 v nacionalističnem slogu 19. stoletja in se sooča z izzivi globalnega sveta 21. stoletja. Mul-tikulturnost in večjezičnost so na Koroškem že skozi stoletja dejstvo in prebivalstvo dežele je to že zdavnaj spoznalo. Ne pa uradna koroška politika s Haiderjem, ki s tem škoduje deželi in prebivalstvu, poudarja Kuchlingova v izjavi za javnost. Govornica Zelenih ob tem poziva uradno Koroško in Avstrijo, naj rešita vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, in sicer v smislu razsodb ustavnega sodišča. Gonjo Zveze koroških brambovcev (KAB) proti slovenski manjšini na Koroškem ter podpihovanje sovraštva proti Slovenji, češ da se le-ta še vedno ni odpovedala ozemeljskim zahtevam po delu Koroške, pa je manjšinska govornica Zelenih ostro zavrnila. Zahtevala je, da bi moral KAB poravnati škodo, ki jo je napravil Korošcem in Korošicam s tem, da jim je s svojo gonjo preprečil učenje slovenščine in jim tako vzel možnosti za njihovo gospodarsko napredovanje. Ivan Lukan Koroški deželni glavar Jörg Haider (posnetek je s proslave leta 2006) bo tudi danes glavna »zvezda« plebiscitnega praznovanja brez slovenske manjšine celovec - Odziv na predlog Pahorjeve koalicijske pogodbe Haider napada Slovenijo zaradi napovedane širitve nuklearke Haiderjev »zavod« za azilante še buri duhove CELOVEC - Najnovejša sporna akcija koroškega deželnega glavarja Jorga Hai-derja, ki je pet prosilcev za azil, ki so domnevno zagrešili kaznivo dejanje, izselil v tako imenovan »poseben zavod« v odročni legi na Svinški planini v okraju Ve-likovec, še naprej buri duhove na Koroškem in drugod v Avstriji. Vse stranke razen BZO in svobodnjakov ter številne nevladne organizacije ostro obsojajo »goli populizem« deželnega glavarja in ob tem spominjajo na čas nacizma, nekateri pa so Haiderjev »poseben zavod« daleč od vsake civilizacije sredi gozda in na nadmorski višini 1200 metrov tudi že označili za koroški Guantana-mo. Edinole nova prvakinja celovških socialdemokratov (SPO) in namestnica celovškega župana Maria Luise-Mathiaschitz se je pridružila Haiderjevi dikciji in poudarila, »da je domače prebivalstvo treba zaščititi pred takšnimi nasilneži.« Ali je prosilec za azil za skupnost nevaren ali ne, je po navedbah Haiderja v pristojnosti koroških oblasti, pravnomočna obsodba pa za odhod v tako imenovani »posebni zavod« ni potrebna. Haider se pri tem sklicuje na pismo notranje ministrice Marije Fekter (OVP), v katerem je baje zagovarjala omenjene ustanove za vse prosilce za azil, ki so obsojeni ali obtoženi po kazenskem pravu. Fekterje-va o konkretni zadevi še ni zavzela stališča, dejala je samo, da gre za pristojnost dežele Koroške. Zgovorno za Haiderjevo tolmačenje pravne države je bil tudi njegov odgovor na tiskovni konferenci, na kateri je zagovarjal izolacijo obtoženih, ne pa obsojenih azilantov. Na vprašanje novinarja, kolikokrat je bil sam obtožen po kazenskem pravu, je Haider odgovoril: «Tega ne morem povedati». (I.L.) CELOVEC - Koroški deželni glavar Jörg Haider je včeraj kritiziral načrte za izgradnjo drugega bloka Nuklearke v Krškem (Nek), ki so predstavljeni v osnutku koalicijske pogodbe v Sloveniji. Gre za "načrtno provokacijo naše sosede", je dejal Haider. Osnutek pogodbe med drugim predvideva vlaganje v podaljšanje življenjske dobe Nek in gradnjo drugega bloka elektrarne. "To je dvojna neprijazna poteza, čeprav je Slovenija ob vstopu v EU obljubila, da bo Krško v doglednem času zaprla," je po poročanju APA izjavil Haider. Prvak Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) je kritike izrekel tudi glede zahtev po postavitvi dodatnih dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem in glede tozadevnih odločb avstrijskega ustavnega sodišča. Slovenija po njegovih besedah ni naslednica Jugoslavije in s tem tudi ne podpisnica Avstrijske državne pogodbe. "Zato Slovenija ne more postavljati nobenih zahtev iz te pogodbe," je poudaril in dodal, da je vmešavanje v vprašanje dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koroškem "nespodoben poskus". celovec - SLOMAK Napad SKS pred današnjo sejo CELOVEC - Po poletnem premoru se bo Slovenska manjšinska koordinacija - SLOMAK danes dopoldne (ob 10.30) sestala v Celovcu na sedežu Zveze slovenskih organizacij. Na dnevnem redu je obravnava izhodišč in pogledov Slomaka v okviru nadaljnjega sodelovanja med manjšino in Republiko Slovenijo po nedavnih volitvah, obravnavali pa bodo tudi srednjeročni program delomanja manjšinske koordinacije. Dan pred zasedanjem pa je predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik ostro kritiziral Slovensko manjšinsko koordinacijo. Očital ji je »nedemokratično zadržanje«, ker »ponovno izključuje SKS«. »Dejstvo, da Slomak kljub soglasni resoluciji 2. rednega občnega zbora SKS, ki zahteva enakopravno vključitev zastopniške organizacije SKS, ne omogoča članstva in sodelovanja SKS, je pravi škandal v današnji demokratični družbi,« dobesedno piše Sadovnik v izjavi za javnost in ob tem Slomaku očita, da želi »oči-vidno še naprej ohranjati zastarele zastopniške strukture in noče upoštevati demokratičnih pravil.« Po Sadovnikovem mnenju je za takšno stališče Slomaka »še posebej odgovoren predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki baje iz užaljenosti in samozaverovanosti vlaga veto proti vključitvi zastopniške organizacije SKS v Slo-mak, čeprav predstavlja Skupnost koroških Slovencev in Slovenk največje število individualnih članov in članic iz vrst slovenske narodne skupnosti.« »Takšno nedemokratično zadržanje Slomaka je za Skupnost koroških Slovencev in Slovenk samo še dodaten izziv, da nadaljujemo svoje delovanje in s tem omogočamo tudi znotraj slovenske narodne skupnosti pluralnost in demokratično držo ter preprečimo obvladanje skupnosti s strani že zdavnaj preživelih sil,» zaključuje predsednik SKS Bernard Sadovnik svojo izjavo. (I.L.) slovenija - Poslanski klub stranke Zares soglasno za njegovo kandidaturo Gantar kandidat za predsednika DZ Računa na glasove celotne koalicije vključno z LDS, iskal pa bo podoro tudi na drugi strani - Pahor (SD) zadovoljen s predlogom Zares t i A K Pavel Gantar je kandidat za predsednika DZ LJUBLJANA - Predsednik Zares Gregor Golo-bič je po včerajšnji seji poslanskega kluba povedal, da je kandidat za predsednika državnega zbora iz stranke Zares Pavel Gantar. Kot je dejal Gantar, o tej funkciji sicer ni razmišljal, vendar je počaščen, da se je pojavila možnost, da bi jo prevzel. Povedal je, da je ta predlog sprejel z veseljem, upa pa, da bo tudi potrjen v državnem zboru. Računa na to, da ga bo podprla celotna koalicija, vključno s poslanci LDS. V stranki bodo po njegovih besedah skušali za to kandidaturo iskati podporo tudi preko meja bodoče koalicije. Poudaril je, da gre za najpomembnejšo funkcijo v zakonodajni oblasti in da je z vsemi poslanskimi skupinami - tudi opozicijskimi - treba delati enakopravno. Na vprašanje, ali bo imela stranka Zares na ta račun ministra manj, pa je odvrnil, da se o tem še niso pogovarjali, da pa ima Zares tudi pomembne ambicije v izvršni oblasti. Predsednik Zares Gregor Golobič pa je izpostavil, da je funkcija predsednika DZ odgovorna funkcija v politični ureditvi Slovenije in je pomembna "tako z vidika delovanja parlamenta kot z vidika uspešnosti koalicije pri uresničevanju mnogih utemeljenih pričakovanj volivk in volivcev". Želeli so, da bi predlagali kandidata, ki bi segel preko mej prihodnje koalicije, je povedal predsednik Zares. Kot je pojasnil, je bilo na koncu enotno mnenje, da je Pavel Gantar človek, ki bi to funkcijo znal opravljati dobro. Poudaril je tudi, da je bil Gantar za kandidata izbran soglasno. Na vprašanje, ali pričakuje, da bo predsednica LDS Katarina Kresal užaljena, saj so se tudi v LDS potegovali za to mesto, je Golo-bič odvrnil, da spoštujejo vse ambicije drugih strank, da pa je Pahor predlog to soboto posredoval stranki Zares. Na predlog so se po Golobičevih besedah morali odzvati trezno in odgovorno. "Ne dvomim, da je zavest o tej odgovornosti daleč pred kakšno užalje-nostjo," je poudaril. Predsednik SD in verjetni mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor je v izjavi za javnost dejal, da bo strankini poslanski skupini predlagal, da podpre Pavla Gantarja za predsednika DZ. Pahor je prepričan, da je Gantar "suverena osebnost" in da bo znal povezovati poslance. Po njegovem mnenju bo Gantar svoje delo opravil vestno in nepristransko. "Gantar ni človek ozkih ideoloških nazorov," je zatrdil. Dodal je, da ima kandidat Zaresa za predsednika DZ bogate izkušnje, "ki sežejo še v čas slovenske pomladi". Verjetni mandatar še meni, da bo Gantar znal tudi "zaščititi pravice politične manjšine v parlamentu". Predsednica LDS Katarina Kresal včerajšnje odločitve stranke Zares ni želela komentirati. (STA) 6 Petek, 10. oktobra 2008 ITALIJA / šolstvo - Sinoči sprejet odlok o nujnih ukrepih na področju šolstva in univerze Dokončni »da« poslancev Šolniki 30. oktobra na ulice Na vrsti je zdaj senat - Med ukrepi uvedba enega samega učitelja, ocena iz vedenja in državljanska vzgoja RIM - Poslanska zbornica je sinoči po predvidevanjih dokončno izglasovala zaupnico vladnemu odloku o nujnih ukrepih na področju šolstva in univerze. Zdaj bo moral odlok obravnavati senat. Kot znano, je ena največjih novosti tega dokumenta ponovna uvedba enega samega učitelja v razrede osnovnih šol. Odlok predvideva tudi uvedbo pokrajinskih lestvic za dosego staleža osnovnošolskih učiteljev, dalje vrnitev k redovanju s številkami tudi na osnovnih in nižjih srednjih šolah. Po novem bo večjo veljavo dobila ocena iz vedenja, ki jo bodo upoštevali pri oblikovanju srednje ocene posameznega učenca. Dalje bodo morale osnovne šole za dobo petih let uporabljati isto izdajo učbenikov, nižje in višje srednje šole pa za dobo šestih let. Ob vrnitvi predmeta državljanske vzgoje je treba omeniti tudi napoved finančnih sredstev za posege na področju šolskih stavb, študentje, ki obiskujejo deveti ciklus visoke šole za specializacijo za poučevanje na višjih srednjih šolah, pa bodo po novem ponovno prisotni na lestvicah. A med šolniki vre. Po včerajšnjem neuspešnem sestanku s predstavniki ministrstva za šolstvo so sindikati šolnikov Flc Cgil, Cisl scuola, Uil scuola, Snals Confsal in Gilda za 30. oktober oklicali splošno stavko učnega in neučnega osebja. Za tisti dan je v Rimu napovedana velika manifestacija, tarča protestnikov pa bosta odloka ministrov Renata Brunette in včeraj sprejeti odlok ministrice Mariestelle Gelmini. Sindikatom namreč nikakor ne gre v račun načrt vlade, da v treh letih odpravi 132.000 delovnih mest v šolstvu in pri tem prihrani kakih osem milijard evrov, dalje nasprotujejo težkim posegom na področju ku-riklov, urnikov in racionalizacije šolske mreže, velik kamen spotike pa je kajpada ponovna uvedba enega samega učitelja, ki ji po besedah deželne odbornice za šolstvo Lacija Sil-vie Costa nasprotuje tudi večina deželnih odbornikov za šolstvo (z izjemo Lombardije in Veneta). Že za danes pa je napovedan protest Združenja višješolskih dijakov, ki bodo uprizorili manifestacije v stotih italijanskih mestih. Za 17. oktober pa je napovedana stavka baznih sindikatov Cobas Zakonski odlok šolske ministrice je že dalj časa tarča protestov ansa gospodarstvo - Poziv Silvia Berlusconija »Ne prodajajte delnic!« Gospodarski minister Tremonti proti amandmaju, ki bi »rešil« obtožene menedžerje pred kaznijo RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj ponudil nov recept za rešitev finančne krize. Italijanske varčevalce je pozval, naj ne prodajo svojih delnic, temveč naj jih ohranijo, kajti »čez 18 ali 24 mesecev se bo njihova vrednost vrnila na pravo raven«. Vprašanje pa je, ali mu bodo varčevalci prisluhnili. Berlusconi je tudi ocenil, da je to, kar se na gospodarskem področju dogaja zadnje mesece, prav nasprotno od velike gospodarske krize v letu 1929. »Takrat je vrednost podjetij, ki so veljala 10, zaradi špekulacije poskočila na 100, zatem pa je zaradi prodaje delnic teh podjetij prišlo do propada, ki je imel strahotne posledice na tako imenovano realno ekonomijo. Tokrat pa imamo na eni strani opravka s podjetji, ki dobro delujejo in proizvajajo dobiček, na drugi pa borzo, ki je oddaljena od te realnosti, na kateri je prišlo do panike, zaradi česar je sedanja vrednost delnic na tržišču mnogo nižja od njihove realne vrednosti.« Italijanski sistem bank je - po Berlusconiju - zdrav, če pa se bodo znašle v težavah, »jim bomo pomagali«. Gospodarski minister Giulio Tre-monti pa se je včeraj v parlamentu med poročanjem o ukrepih vlade proti finančni krizi obregnil ob odlok o rešitvi letalske družbe Alitalia. Med senatno razpravo je bil v odlok vključen amandma, ki bi menedžerjem propadlih podjetij in družb zagotavljal dejansko imuniteto pred sodstvom, v primeru ko bi njihova podjetja ali družbe ne zašla uradno v stečaj. Ali z drugimi besedami: ko bi tako »popravljeni« odlok vstopil v veljavo, bi se vodja Parmalata Callisto Tanzi sodno izmazal: sodniki bi ga morali oprostiti. Tremonti je zagrmel proti odloku. Kaj takega je »izven logike sedanje vlade«. Zato: »Ali bo sporni amandma odstranjen, ali pa se bo sam ekonomski minister odstranil.« Nekaj minut kasneje je namestnik vodje Stranke svoboščin v poslanski zbornici Italo Bocchino napovedal, da bo amandma odstranjen med obravnavo v poslanski zbornici. Giulio Tremonti Berlusconi zavrača dialog z opozicijo RIM - »Kako naj bi se pogovarjali s tistimi, ki nas dolžijo, da državo vodimo v režim, v diktaturo, in ki v tem hudem kriznem trenutku pripravljajo državno demonstracijo prihodnjega 25. oktobra?« Tako je sinoči izjavil predsednik vlade Silvio Berlusconi in s temi besedami izničil možnost dialoga z opozicijo, ki po njegovem mnenju pri reševanju krize ni sodelovala z nobenim nasvetom, kvečjemu obratno. Nato se je spravil še na protestnike. »Dovolj je anarhije. Kdor zaseda univerze ali letališča naj s tem kar preneha. Nihče se ne bo norčeval iz mene.« Na odgovor opozicije seveda ni bilo treba dolgo čakati. »Italija je demokratična republika, kjer ima vsakdo pravico demonstrirati in stavkati,« je povedal predstavnik Demokratske stranke Cesare Damiano in dodal, da bi moral Berlusconi pojasniti pomen svojih besed, tako da ne bi prišlo do nesporazumov in dodatnih trenj. Cofferati ne bo več bolonjski župan BOLOGNA - Spomladi prihodnjega leta bodo v Bologni občinske volitve, sedanji župan Sergio Cofferati, sicer predstavnik Demokratske stranke, pa na njih ne namerava kandidirati. Novico je včeraj objavil sam Cofferati, ki je pojasnil, da se je tako odločil »izključno iz družinskih razlogov«. Upoštevati je treba, da je Cofferati lani postal spet očka in da njegova partnerica s sinčkom živi v bližini Genove. »Ne morem zahtevati, da bi nekajmesečni otrok preživel dobršen del svojega življenja na avtocesti,« je dejal. Odločitev je presenetila bolonjske voditelje Demokratske stranke. Zdaj razmišljajo o tem, da bi priredili primarne volitve za določitev novega županskega kandidata. Cofferati pa bo po vsej verjetnosti kandidiral za evropki parlament, kar naj bi bilo lažje usklad-ljivo z njegovimi družinskimi obveznostmi. Na obzorju stavke javnih uslužbencev RIM - Javni uslužbenci bodo konec oktobra in na začetku novembra ločeno stavkali po deželah (sever, center, jug in otoki), če ne bodo dosegli ustreznih odgovorov na svoje zahteve pa bodo konec novembra ali na začetku decembra stavkali na vsedržavni ravni. Tako so včeraj sporočili voditelji sindikatov javnih uslužbencev Fp-Cgil, Cisl-Fp, Uil-Pa in Uil-Fpl. Stavke so oklicali v okviru pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Po oceni sindikatov je vlada v finančnem zakonu nakazala nezadostna sredstva za novo pogodbo. imigracija - Romuni so medtem postali najštevilčnejša tuja skupnost Italija in Romunija skupno rešujeta problem priseljencev RIM - Odnosi med Romunijo in Italijo so spet dobri. Spor, ki je nastal med državama ob odobritvi svežnja ukrepov o varnosti v Italiji, se postopoma premošča. V njem so bile namreč norme, ki jih je Romunija označila za diskrimi-natorske v odnosu do svojih državljanov, kot sta npr. določili o odvzemanju prstnih odtisov mladoletnim Romom in o izgonu romunskih državljanov, ki bi ogrožali javno varnost v državi. Vladi obeh držav se zdaj dogovarjata o skupnem reševanju problemov, povezanih s priseljenci. Tako sta povedala predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi in njegov romunski kolega Calin Popescu Tari-ceanu na tiskovni konferenci, ki sta jo priredila ob koncu včerajšnjega srečanja med predstavniki obeh vlad v Rimu. »Posamezni dogodki ne smejo načeti prijateljstva med našima državama,« je dejal Berlusconi. Tariceanu pa je izrazil upanje, da se bo izboljšala negativna podoba o Romunih v Italiji. Medtem je osrednji italijanski statistični zavod ISTAT včeraj objavil poročilo o priseljencih, iz katerega izhaja, da so romunski državljani postali najštevilčnejša priseljenska skupnost v Italiji. Leta 2007 jih je bilo 625.278, kar 82 odstotkov več kot leto poprej. Po številčnosti sledijo Albanci (401.949), Maročani (365.908), Kitajci in Ukrajinci. Ob začetku tega leta je imelo stalno bivališče v Italiji skupno 3 milijone 432 tisoč 651 priseljencev, 493.729 ali 16,8 odstotka več kot leto poprej. Calin Popescu Tariceanu in Silvio Berlusconi ansa vatikan - Kljub nasprotovanju judov Benedikt XVI. želi beatificirati Pija XII. RIM - Papež Benedikt XVI. je ob 50. obletnici smrti papeža Pija XII. poudaril, da je pokojni papež pomagal žrtvam vojne in judom. Pija XII. je med včerajšnjo mašo v vatikanski baziliki svetega Petra postavil za zgled evangeljskega upanja, je poročal Radio Vatikan. Kot je v homiliji med mašo, ki so se je udeležili tudi udeleženci škofovske sinode, dejal Benedikt XVI., se je Pij XII. v času "strahotne na-cionalsocialistične ideologije", ki ima "pogubne antisemitske in antikato-liške korenine", neutrudno zavzemal "za mir in zaščito preganjanih, še posebej judov". Papež je izpostavil tudi božično sporočilo Pija XII. leta 1942, ki so ga predvajale radijske postaje. Kot je dejal Benedikt XVI., je Pij XII. takrat obsodil razmere v svetu in pošiljanje na stotine ljudi v smrt ali hiranje. S tem sporočilom je pokojni papež obsodil tudi pobijanje judov, je dejal Benedikt XVI. Ob koncu homilije je papež pozval k molitvi za beatifikacijo Pija XII. Tej sicer judi nasprotujejo. Glavni rabin Haife Šear Jašuv Cohen, ki je v ponedeljek v Vatikanu kot prvi nekristjan v zgodovini Rimskokatoliške cerkve nagovoril škofovsko sinodo, je namreč dejal, da Pij XII. ni dovolj odločno obsodil holokavsta. Pij XII. je Rimokatoliško cerkev vodil od leta 1939 do 1958. V tem času je napisal 61 enciklik. (STA) r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it okolje - Univerza in ustanova Ezit sklenili konvencijo Bonifikacija in razvoj z znanstveno podlago Peroni: Univerza zelo pomembna za ozemlje - Azzarita: Pomemben okolju prijazen razvoj Ugotovitev in uporaba najustreznejših znanstvenih in tehnoloških poti za okolju prijazne podrobne analize območja oz. bonifikacijo industrijske cone je glavni namen konvencije, ki sta jo sklenili včeraj tržaška univerza in ustanova za industrijsko cono Ezit. Znanje, s katerim razpolagajo pri Ezitu, bo zdaj strokovno okrepila tudi univerza, ki bo Ezitu ob boku tudi glede ponudbe storitev okrog 600 podjetjem, ki so nameščena v industrijski coni, in sploh pri njegovih prizadevanjih za gospodarski in industrijski razvoj tega območja. Konvencijo sta podpisala rektor univerze Francesco Peroni in predsednik Ezi-ta Mauro Azzarita po tiskovni konferenci, na kateri sta tudi poudarila pomen, ki ga imata obe ustanovi v lokalnem gospodarskem oz. družbenem tkivu. Namen sporazuma, sta povedala, je zbliževati pristojnosti dveh ustanov v vzajemno korist, saj bo to npr. za univerzo priložnost za razvoj raziskovalnih dejavnosti in svetovanja. Sicer ima dogovor velik socialni pomen, ker zadeva okolje, je poudaril Peroni. Sodelovanje bo v tem smislu v znamenju ugotavljanja novih metodologij in tehnoloških pristopov za analizo območja in bonifikacijo ter za reševanje okoljske problematike v prid podjetjem v industrijski coni. Kot je namreč naglasil Azzarita, je o Ezitu govor vselej v zvezi z bonifikacijo. Toda Ezit je po zakonu subjekt, ki je odgovoren za vsako dejavnost v industrijski coni, ki razpolaga z ustrezno certifikacijo in ki si prizadeva pomagati vsem podjetjem v industrijski coni. Prvenstveni namen Ezi-ta je pač gospodarski in industrijski razvoj ter ponudba storitev v industrijski coni. V tem okviru so tudi sklenili konvencijo, ki jim bo v oporo pri analizi 40 odstotkov območja, ki se ga niso še lotili (Ezit je z lastnimi močmi že analiziral 450 tisoč kvadratnih metrov v dolini pri Orehu, druga območja pa krijejo zasebna podjetja). S pomočjo univerze bo zdaj vse lažje, ker Ezit nasprotuje polnjenju odlagališč z milijoni kubičnih metrov zemlje. Univerza bo v tem smislu pomagala, da bo delo odslej bolj okolju prijazno. Vse to pa je dokaz, da je univerza pomemben del sistema, ker prispeva k njegovemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, je povedal Peroni. Pa čeprav bi radi nekateri bonificirali prav univerzo, je dodal, in jo namenili odlagališču. A.G. Konvencijo sta podpisala predsednik ustanove Ezit Mauro Azzarita (levo) in rektor tržaške univerze Francesco Peroni kroma izvir timave Odstranili bodo (vsaj) 300 bomb Prihodnji teden bo storitvena konferenca, na kateri bodo končno postavili temelje za bonifikacijo izvira Timave. Tam leži namreč že 56 let v vodi vsaj 300 bomb (toliko so jih pač do danes prešteli), ki so jih vanjo spustili angleški vojaki leta 1952. Po tolikih letih naj bi torej kmalu odstranili bombe, na tistem območju pa bodo po besedah devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Reta ustanovili Naravni rezervat izvira Tima-ve, v katerem bo tudi informativna točka za promocijo tipičnih kraških pridelkov. Kot nam je namreč povedal včeraj sam Ret, se končno zaključuje dolg postopek za bonifikacijo območja, saj so pri problematiki udeleženi mnogi dejavniki, od občinske in deželne uprave do vojaških oblasti. Po večletnem prizadevanju so zdaj županu napovedali zeleno luč. Na storitveni konferenci bodo določili vse potrebne korake in nakazali najustreznejše rešitve. Med vprašanji je npr. to, na kakšnem območju (v kamnolomu, na odprtem morju ali drugje) bodo morale te bombe eksplodirati. (ag) višje šole - Danes manifestacija SKGZ podpira protest dijakov Slovenska kulturno gospodarska zveza podpira in bo s svojim zastopstvom sodelovala na današnji protestni manifestaciji dijakov slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega proti šolskim reformam, ki jih uvaja zdajšnja desnosredinska vlada. Tako v krajši tiskovni noti sporoča predsednik SKGZ Rudi Pav-šič, za katerega dezinvesticija v znanje in šolstvo v bistvu pomeni obubožanje države in zapravljati možnosti za prihodnost. Kljub resnim finančnim težavam, velja izpostaviti potrebo po racionalnejši uporabi javnega denarja in šolstvo sodi med prioritetne izbire, meni Pavšič. Reformne poteze negativo vplivajo tudi na slovenski šolski sistem, za katerega ministrstvo za šolstvo ni upoštevalo vseh mehanizmov »zaščite«, ki jih predvidevajo mednarodni in državni zakoni, začenši z zaščitnim. Zelo negativno za vso manjšino bi bilo krčenje števila učiteljev in profesorjev na slovenskih šolah. Slednje so bistvene za sam jezikovni in kulturni obstoj Slovencev v Italiji, reformni predlogi ministrice za šolstvo pa nakazujejo nevarne reze, ki bi imeli svoje najhujše posledice v Benečiji, kjer bi uvedba enega samega učitelja povsem izničila sistem dvojezične šole v Špetru, se zaključuje sporočilo predsednika SKGZ. Četrtek, 9. oktobra 2008 2 1 APrimorski ~ dnevnik las - Pokrajina Predaja deleža (kljub Romiti) Pokrajinska uprava bo predala del lastninskega deleža družbe Lokalna akcijska skupina (LAS) občinam, ki so doslej vložile prošnjo za sodelovanje. To je sad sinočnje seje pokrajinskega sveta, ki je odobril ustrezni sklep pristojnega pokrajinskega odbornika Walterja Godine. To je bila tudi edina točka na dnevnem redu, seja pa se je dokaj zavlekla zaradi nekaterih sprememb, ki jih je nameraval predlagati pokrajinski svetnik Nacionalnega zavezništva Massimo Romita, ki je bistvu izvajal obstrukcijo. Toda Romita je tudi devinsko-nabrežinski podžupan, tamkajšnji občinski svet pa je že soglasno sprejel sklep o sodelovanju občine v LAS. Med Romitovimi amandmaji, ki jih je bilo okrog 40, je bil celo eden, ki je predvideval črtanje Občine Devin-Nabrežina iz sklepa, in torej posredno iz LAS. V protislovju torej z odločitvijo same devinsko-na-brežinske skupščine. Na začetku seje so ga opozorili, da bi njegova sprememba spravila devinsko-nabrežinsko občino v rahlo zadrego. Strankin kolega Vascotto je predlagal prekinitev seje, kar je skupščina soglasno sprejela. Ob povratku v dvorano je Romita umaknil vse amandmaje in naposled tudi podprl sklep, ki ga je pokrajinski svet odobril soglasno. Razlog za to obnašanje je verjetno v iskanju vidljivosti, kar pa je popolnoma v nasprotju z duhom LAS, ki ga spodbuja pokrajinska uprava in ki predvideva sodelovanje vseh za razvoj Krasa in torej za skupno korist. Kakorkoli že, na osnovi sprejetega sklepa bo pokrajina predala del deleža občinam, od katerih bo vsaka - ne glede na število prebivalcev - dobila enak delež, in to v znamenju omenjenega duha sodelovanja. Na Tržaškem so se za vstop v LAS odločili občinski sveti vseh občin, razen tržaški. Ustrezni sklep sploh še ni prišel do dvorane občinskega sveta, pa čeprav je dober del Krasa v tržaški občini. To še enkrat dokazuje odnos, ki ga ima tržaška občinska uprava do Krasa in do njegovega razvoja, nam je povedal Godina in izrazil upanje, da se bo občinski svet o tem čimprej izrekel. A.G. dolina - Pobuda SKP Letaki proti reformi šolstva Člani krožka Stranke komunistične prenove Občine Dolina so javno nastopili proti reformi šolstva. Pred otroškimi vrtci in osnovnimi šolami Didaktičnega ravnateljstva v Dolini so namreč delili letake, s katerimi so opozorili javnost na težave, na katere bo doletelo šolstvo v kratkem, če vlada ne bo preklicala svojih sklepov, piše v tiskovnem sporočilu SKP. Slednja namreč meni, da predstavljajo uvedba enega samega učitelja za vsak razred, povišanje števila učencev v razredu, krčenje ur za učence s posebnimi potrebami in razvrednotenje celodnevnega pouka velik padec v kakovosti italijanskega javnega šolstva. Uvedba enega samega učitelja za vsak razred bo prav gotovo vplivala na kakovost didaktičnega vzgojnega procesa otrok. Nemogoče je namreč tudi si predstavljati, da ena sama oseba enako dobro obvlada vsa predmetna področja. Jasno je tudi, da uvedba enega samega učitelja bo privedla do krčenja delovnih mest, predvidoma 140.000 manj. Tudi celodnevni pouk, ki je za mnoge družine neobhodno potreben, predstavlja kočljivo vprašanje. Črtanje le- tega bo povzročilo zaustavitev ženske emancipacije in korak v preteklost glede doseženih pravic, meni SKP v svojem sporočilu za javnost. tržaška občina - Danes razprava o načrtu v občinskem svetu »Podmorsko« parkirišče Zgradili ga bodo na nabrežju: štiri nadstropja do 13 metrov pod »zemljo« za 662 parkirnih mest, vrednost 24 milijonov evrov V predsobi tržaškega občinskega sveta je bila sinoči nameščena maketa novega, »bodočega« parkirišča na nabrežju, imenovanega Parkirišče Molo Audace. Za neveščo oko sta bila opazna le vhod na morski strani območja pred Palačo Car-ciotti in izhod kakih sto metrov v smeri proti Velikem trgu, nasproti grško-pravoslavne cerkve. V sredi je vidna utica za izhod in vhod voznikov. Vse ostalo, nevidno, bo skrito pod zemljo, ali bolje pod morjem, kot je pojasnil eden od projektantov, inž. Angelo Giglio, ki je s kolegom inž. Alessandrom Villoresijem podpisal načrt. Parkirišče bo štirinadstropno, do minus 13 metrov pod morsko gladino, a izkop bo mnogo globlji, do minus 35 metrov. Toliko je potrebno, da bo lahko struktura ležala na trdnih, flišastih temeljih. Vse bo ovito z neprepustno prevleko, da ne bo voda pronicala skozi stene v parkirišče. Po mnenju projektanta morje ne bo moglo zaliti strukture z vrha, saj bo vhod in izhod »branila« dva metra in pol visoka ovira, to je več kot pol metra više, kot je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja znašala najvišja »visoka voda«, ko je s svojim metrov 97 centimetrov preplavila nabrežje. V parkirišču bo vsega 662 parkirnih prostorov. Prava kapljica v morju milijona 400 tisoč parkirnih mest, ki jih širom po svetu upravlja belgijska družba Interparking, komitent dela. Gre za zasebnega investitorja, ki bo v tržaško »podmorsko« parkirišče vložila čednih 24 milijonov evrov. Zamisel sega v leto 2001, projektantski postopek se je začel tri leta kasneje. 16. oktobra je načrt prejel placet servisne konference, pri kateri so sodelovali tržaška občina, pristaniška oblast, spomeniško varstvo, pristaniška kapitanija in še drugi po zakonu v načrt vpleteni subjekti. Ključna sta vsekakor občina in pristaniška oblast, ker se območje nahaja na terenu, ki je njuna last. Inž. Giglio je sinoči zagotovil, da bo gradnja trajala vsega dve leti. V tem času pa bo potrebno razorati, izkopati in nato ponovno urediti del cestišča na nabrežju. Tako bo ta za mesto prometno zelo pomemben odsek - slabi dve leti po koncu del o obnovi nabrežja - spet delno zaprt za promet. Koordinacija, pa taka! bi veljalo zapisati. A to še ni vse. O načrtu bi morala sinoči razpravljati mestna skupščina in odobriti ustrezni odlok. Tega bi moral predstaviti pristojni odbornik, to je župan Roberto Dipiazza, ki pa je bil delovno in institucionalno zaposlen v Ljubljani. Tako sile desnosredinske večine kot levo-sredinske opozicije so k odloku vložile vrsto amandmajev. V županovi odsotnosti so se načelniki svetniških skupin domenili, kaj storiti z njimi. Odločitev je bila... salomonska. Ko je prišlo »podmorsko« parkirišče na dnevni red, so sejo začasno prekinili in jo bodo nadaljevali danes, ob pol enih. Tako bo lahko tudi župan Dipiazza povedal svoje. Že sinoči pa so načelniki skupin dali vedeti projektantom, da z načrtom nekaj ni v redu. Obseg območja parkirišča presega kar za 1.780 kvadratnih metrov mejo, ki jo za objekt določa konvencija med občino in lastnikom bodočega parkirišča. Sodeč po sinočnjih ocenah občinskih svetnikov, bi morali projektanti načrt malce »popraviti«, da bo odgovarjal določilom konvencije. Pred današnjo sejo čaka odgovorno delo tudi občinske tehnike, saj morajo preveriti, ali so predloženi popravki »tehnično« sprejemljivi ali ne, medtem ko se morajo politične sile dogovoriti, ali gre popravke uskladiti, ali ne. Skratka: sodeč po sinočnji uverturi bo zgodba o »podzemskem« parkirišču še dolga... M.K. 8 Petek, 10. oktobra 2008 TRST / narodni dom - Konferenčna dvorana NŠK Odkrivajmo arhitekturne značilnosti mesta Ljubljana Predstavili so vodnik, ki sta ga pripravila arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar Ali veste, kje stoji ljubljanski Nebotičnik? Katera sodobna arhitekturna stavba se imenuje Klavir? Kje stoji in kdo je projektiral sloviti Centro-merkur? Vse to je mogoče izvedeti v simpatičnem in lično opremljenem vodniku po Ljubljani, pod katerega sta se podpisala arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar. Publikacijo z naslovom Gremo v mesto Ljubljana - Arhitekturni sprehodi in ogledi (izšla je maja 2008) so predvčerajšnjim predstavili tudi tržaškemu občinstvu, in sicer v konferenčni dvorani NŠK v Narodnem domu, kjer je uvodoma spregovoril ravnatelj NŠK Milan Pahor, nato pa je vsebino knjige podrobneje orisala arhitektka Anastazija Korsič, sicer Tržačanka po rodu, ki že vrsto let živi in dela v Ljubljani. Srečanja sta se udeležila tudi avtorja publikacije, ki sta povedala, da je vodnik namenjen širši bralni publiki, tako otrokom in njihovim staršem kot tudi turistom in tistim, ki jih mesto in arhitektura vsaj malo zanimata. Nato smo navzoči lahko na novo doživeli mesto Ljubljana. Anastazija Korsič nas je namreč popeljala mimo arhitekturno najbolj ambicioznih in zanimivih stavb. Pa ne le tistih najbolj znanih, od Rimskega zidu do Cankarjevega doma, od gradu in cerkva do sodobnih poslovnih kompleksov, ki so tudi arhitekturni in ne le funkcionalni dosežek. Govornica se je ustavila tudi pri zgodovinskih zanimivostih, na katere pred izidom tega zbornika sploh ni bila pozorna. Vodnik, v katerem je zbranih 6 sprehodov in 5 ogledov, 359 fotografij, 95 ilustracij, 45 načrtov in 12 zemljevidov, je namreč sestavljen iz dveh temeljnih sklopov: zgodovinskega pregleda in posameznih arhitekturnih sprehodov. Zgodovinski pregled je razdeljen na 10 časovnih obdobij, od prazgodovinskega obdobja, rimske Emone, srednjega veka, baroka, klasicizma, secesije, modernistične in Plečnikove Ljubljane do povojnega socialističnega obdobja in sodobne Ljubljane. Na predstavitvi vodnika je bilo tudi slišati, da vsak arhitekturni sprehod zajema splošen opis sprehoda ali ogleda s prikazom na mestni karti, v nadaljevanju opisa pa si sledijo podrobnejše predstavitve posameznih pomembnejših stavb, trgov in parkov. Bralci se torej lahko sprehodijo po Stari Ljubljani, po levem bregu Ljubljanice, tretji sprehod nas vodi po Miklošičevi cesti, od Prešernovega trga do železniške postaje, četrti razkaže novi del Ljubljane (Trg Republike, Slovensko cesto in četrt nacionalnih kulturnih ustanov), peti sprehod nas zapelje v park Tivoli, zeleno srce Ljubljane, in šesti v Trnovsko predmestje. V drugih petih ogledih pa smo vodeni še okrog mestnega središča, najprej v severnem in zahodnem delu mesta, nato v vzhodnem, potem po Poti spominov in tovarištva, ob reki Ljubljanici, za konec pa si mesto lahko ogledamo še iz ba-lona.Vse te opise bogatijo, kot že rečeno, fotografije in tudi ilustracije, ki vodnik naredijo še posebej privlačen. Njegova avtorja sta se na sredini predstavitvi zahvalila tudi oblikovalcem, ki so vodnik znali narediti drugačen in samosvoj, saj, kot je ocenil Robert Potokar, tako simpatičnega in ilustrativnega vodnika po mestu ni lahko najti. Ob koncu lahko podamo le še našo skromno oceno. Vodnik je vreden ogleda in nakupa (stane 27 evrov), saj sta avtorja poskrbela, da bo pot v Ljubljano z njunim vodnikom postala pravi užitek. Zelo dobrodošlo in koristno pa bi bržkone bilo, če bi, kot je na tržaški predstavitvi namignil Milan Pahor, v bližnji prihodnosti izšel tudi italijanski prevod, ki bi lepote mesta Ljubljana približal našim someščanom in tudi italijanskim turistom na sploh. (sč) Predstavitev publikacije je bila izčrpna kroma domjo - Poškodovali vhod v podružnico banke Antonveneta S pokrovom proti banki Škoda na steklih pri vhodu znaša 8000 evrov - Dogodek preiskujejo dolinski in miljski karabinjerji V noči med torkom in sredo so neznanci močno poškodovali vhod v podružnico banke Antonveneta v Domju. Uslužbenci, stranke in domačini so poškodovan vhod opazili v sredo ob jutranjem odprtju bančne poslovalnice. Kraj so si ogledali dolinski ka-rabinjerji, ki so našteli tri poškodovana stekla. Neznanci so namreč poškodovali steklo pred vrtljivimi vrati in še dve protivlomni stekli. Po mnenju karabinjerjev so zli-kovci uporabili pokrov cestnega jaška iz litega železa s premerom približno 60 centimetrov. Škoda znaša kakih 8000 evrov. Dogodek preiskujejo karabinjerji dolinske postaje in miljskega poveljstva. Zaenkrat še ni povsem jasno, ali je šlo za vandalsko dejanje ali pa za pravi poskus tatvine. Drevi na Opčinah predstavitev knjige Stanislava Renčlja Drevi ob 18. uri bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah predstavitev nove knjige dr. Stanislava Renčlja Suhe mesnine na Slovenskem. Gre za bogat priročnik o pripravi suhih mesnin, ki bo gotovo koristen gostincem, rejcem živine in agri-turističnim operaterejm. COISP: »Vlada zabodla policijo v hrbet« Tržaški predstavniki sindikata policistov COISP se že nekaj mesecev hu-dujejo nad vladno politiko na področju varnosti. Sindikat se udeležuje tudi vrste protivladnih protestnih akcij. Dejavni so bili na videmski prireditvi Friu-li Doc, jutri pa bodo delili informativne letake na Velikem trgu. V tiskovnem sporočilu sindikata COISP piše, da je desna sredina v prejšnji zakonodajni dobi stalno opozarjala na hudo stisko, skromna sredstva in nizke plače pripadnikov sil javnega reda. »Zdaj, ko je desna sredina na vladi, pa nas je popolnoma zatajila in zabodla v hrbet,« piše v sporočilu. Zakonski odlok št. 112 predvideva namreč krčenje sredstev za varnost v višini 3,5 milijarde evrov v treh letih. Po mnenju sindikata bo ukrep resno ogrozil varnost državljanov, ker bodo policisti z manj sredstvi težko obdržali trenutno raven zaščite pred kriminalom. Tatvina na gradbišču Z nekega gradbišča na Proseku je med 3. in 6. oktobrom izginilo orodje, ki je bilo spravljeno v treh kontejnerjih. Tatvino je proseškim kara-binjerjem prijavil 30-letni podjetnik L. M., ki živi v Trstu in upravlja gradbeno podjetje B&T. Neznanci so razbili ključavnice in vlomili v kontejnerje, od koder so izmaknili razno orodje (lasersko libelo, rušilno kladivo in brusilec) ter dve posodi s po 20 litri plinskega olja. Skupna vrednost plena, ki po navedbah karabinjerjev ni bil zavarovan, je 2900 evrov. Motor povozil pešca Motor je včeraj dopoldne povozil pešca na Trgu Stare mitnice. Po začetnem preplahu se je izkazalo, da je ponesrečenec utrpel samo vrsto udarcev. Motor honda varadero je ob 9.20 vozil s Trga Goldoni proti Trgu Garibaldi. Po pokriti tržnici, v bližini Ul. Maiolica, je podrl 73-let-nega gospoda, ki je prečkal cesto (prehoda za pešce na omenjeni točki ni). Posegli so mestni redarji in služba 118, ki je ponesrečenca odpeljala v katinarsko bolnišnico. prosek - Društvena gostilna ima novega upravitelja »Društvo« vabi v domače okolje Upravitelj Lino Tomasi že znan na Proseku - Polno čestitk ob prevzemu lokala Na Proseku so imeli člani domače Društvene gostilne praznik. Javni lokal v središču vasi je dobil novega upravitelja. To je Lino Tomasi, znan in priznan gostilničar s Tržaškega, upravitelj številnih restavracij v pokrajini, ki se je dejansko »vrnil« na Prosek. Sem je začel zahajati pred leti, ko je njegov sin Giampaolo - dokler mu je koleno dovoljevalo - igral nogomet pri Pri-morju. Naključje je hotelo, da je sin saniral poškodbo v času, ko so člani odbora Društvene gostilne povabili očeta k prevzemu »društva«. Tako sta se na Prosek vrnila oba: oče v gostilno, sin k Primorju. Člani Društvene gostilne so v rekordnih štirih dneh uredili prostore, da bi omogočili čim prejšnji prehod od starega upravitelja k novemu. Tako se je v soboto zbralo v »društvu« res veliko domačinov, članov društva, krajanov, pa tudi starih, zvestih klientov Lina Tomasija, ki jih je znal gostilničar privabiti na Prosek. Tomasi je bil vesel tolikšne topline in cvetočih čestitk. »Poznal sem kraj, ljudi; ko Nova »garnitura« (z leve): Giampaolo, Sandra, šef Lino in lleana Tomasi kroma so me društveniki vprašali, ali bi prevzel lo- kal, sem takoj pristal. Lokal ima velik potencial: lepo veliko dvorano, lep točajni pult, čudovit vrt,« je povedal. Skratka: novi upravitelj Društvene gostilne je navdušen nad novim poklicnim izzivom, pri katerem mu v kuhinji pomaga žena Ileana, za pultom pa hčerka Sandra in sin Giampaolo. Na jedilniku je specialitet za vse okuse, od mesnih do ribjih jedi, pa tudi za vse žepe, kar kaže - v tem obdobju suhih gospodarskih krav - na upraviteljev posluh do klientov. Vinska ponudba je tudi široka, od malva-zije in tokaja do refoška, buteljčna vina Škerka, Boleta, Kanteta in Zidariča pa pričajo o pozornosti, ki jo Društvena gostilna posveča domačim vinogradnikom, kot je pojasnil predsednik Claudo Černjava. Nova upraviteljska ekipa se je vselila v proseško Društveno gostilno ob pravem času. »Imamo že več rezervacij za nedeljsko Barcolano, za tem pa že čakamo na bližnje martinovanje,« je napovedal upravitelj Lino Tomasi, ki se je prisrčno zahvalil vsem, ki so mu ob prevzemu lokala na Proseku čestitali in zaželeli mnogo uspešnih poklicnih trenutkov. / TRST Nedelja, 12. oktobra 2008 9 devin - Note Timave V letošnjem nizu poseben prostor namenili tangu Letošnji koncerti so bili tudi v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu kroma Svet argentinskega tanga je od lanske sezone soprotagonist koncertnega niza Note Timave, v katerem ima poseben prostor kot vzporedni niz z naslovom »Tango da pensare«. Letošnji program je obsegal štiri koncerte v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu in na gradu Colloredo di Monte Albano na Videmskem. Med najbolj znanimi gosti sta bila dva argentinska glasbenika, saksofonist Javier Girotto, ki je nastopil s kvartetom saksofonov Sax Four Fun, in pianist Hugo Aisemberg, ki je z organizatorko niza Carlo Agostinello izvedel dva koncerta v obeh lokacijah. Glasba Astorja Piazzolle je predstavljala samo del koncertnih sporedov, ki so skušali širiti pogled na mnoge avtorje in izraze zgodovine tanga. V tem duhu je nastal tudi glasbeni projekt v treh delih »Tango včeraj in danes«, zadnja etapa letošnjega mini festivala. Aisemberg je s svojim nastopom pokazal, da so strastni in melanholični toni prepoznavni, ne pa edini aspekt argentinskega najbolj reprezentančnega plesa. S svetlim zvokom in kančkom iskrene zabave je pianist v solističnem uvodu ponudil prikaz različnih barv in stilov tanga v 130-letnem časovnem razmahu. Tango se danes istoveti pretežno z glasbo Piazzolle, zato je izbira mnogih, pri nas manj znanih avtorjev (Rodriguez, Troilo, Plaza, Mores), toliko bolj zanimiva za popolnejše spoznavanje tako popularnega področja. Tudi lirična ali celo razposajena nota spadata v tangovsko govorico, ki jo argentinski pianist tolmači s konkretnim prijemom skoraj »plesnih korakov« na klaviaturi. V nadaljevanju koncerta je oddaljitev od vsakršnega že stereotipnega ekspresivnega kalupa postala vedno bolj izrazita. Poznavalec latinskoameriške tradicije, ustanovitelj skupine Novitan-go in umetniški vodja središča Astor Piazzolla za promocijo argentinske kulture je v duu z Agostinellovo dosegel strogo in nekoliko odmaknjeno bližino bolj kot simbiozo dua v iskanju skupne govorice pri izboru skladb predstavnika »novega« tanga Saula Cosentina. Racionalno odmaknjeno, v obliki koncertne konfrontacije med izvajalcema, je zvenel tudi sklepni izbor del Astorja Piaz-zolle, ki je bil zaupan že omenjeni pianistki in bandoneonistu Massimilianu Pi-toccu. Tango ima veliko privržencev, kot je dokazal tudi dober odziv nedeljske publike, za katero je kot dodatek zazvenel nepogrešljiv Libertango v priredbi za trio. Niz koncertov 21. izvedbe Not Timave bo v soboto (ll.oktobra) sklenil izredni dogodek, ki je namenjen predvsem ljubiteljem jazz glasbe. Nastopila bosta namreč vodilna glasbenika italijanske scene, kontrabasist Raffaello Pareti in pianistka Rita Marcotulli. Koncert avtorskih skladb in jazz standardov bo na gradu Colloredo di Montalbano. (ROP) španija - Mednarodni pokal godb Ricmanjski orkester najboljši v Barceloni Pihalni orkester Ricmanje si je v Španiji priboril pomemben dosežek. Na tekmovanju za 1. mednarodni pokal pihalnih orkestrov v mestecu Santa Susanna na barcelonski obali je namreč prejel prvo nagrado kot najboljši od devetih nastopajočih iz Španije in Italije. Orkester se je predstavil z Griegovo Norveško suito (Jutranje žuborenje) in Bernsteinovo West side story. Obe skladbi je za pihalni orkester aranžiral Aljoša Tavčar, ki je pred nedavnim postal dirigent ricmanjske skupine, ki je očitno tudi s pomnoženimi vajami v zadnjih tednih dosegla primerno kakovost, ki jo je mednarodna komisija ocenila s 54,5 točk na 60. Člani orkestra so v Španijo odpotovali pred dvema tednoma (v ponedeljek). V torek so se posvetili očarljivi Costi Bravi, od srede dalje pa so s tekmovalnim nastopom, dvema koncertoma in parado po ulicah slikovitega katalonskega mesteca zbujali pozornost turistov in domačinov. V ponedeljek zvečer jih je čakal še krajši koncert vseh udeleženih godb in seveda razglasitev izidov: Ri-cmanjci so prejeli največji pokal in najvišjo denarno nagrado. Trud je bil poplačan tudi s številnimi vtisi iz prelepih krajev in dogodkov, ki jih ne bodo tako zlahka pozabili. Niti dvajseturna vožnja domov jim ni zabrisala veselja in zadoščenja, pa tudi med prenašanjem nerodne in težke prtljage jim je bil nasmeh zarisan na obrazu. Na dolinskem županstvu bodo ricmanjskim godbenikom danes ob 12.45 priredili sprejem. Na posnetku pihalni orkester Ricmanje na gostovanju v Španiji. skd vigred - Danes V Praprotu do nedelje Kraški oktoberfešt Na prireditvenem prostoru v Pra-protu se bo drevi ob 19. uri začel tradicionalni jesenski praznik, priljubljeni Kraški oktoberfešt, ki ga prireja šempo-lajsko društvo Vigred. Trinajsta izvedba tridnevnega praznika bo tudi letos potekala pod šotorom,od danes do nedelje, 12. oktobra.Danes bodo za veselo vzdušje do enih ponoči poskrbeli Okrogli muzikanti, ki bodo občinstvo navdušili z glasbo in zabavnim »show« programom. Jutrišnji praznični dan se bo začel že ob 15. uri z odprtjem taborniškega kotička v organizaciji tabornikov RMV Trst-Gorica, likovnim ex-tempore za otroke in mladino (od 3. do 14. leta); vsak udeleženec bo dobil simbolično nagrado. Ob isti uri se bo začel tudi turnir v briškoli z bogatimi nagradami (vpisovanje pred začetkom turnirja na prireditvenem prostoru), v primeru slabega vremena pa bodo vse pobude potekale pod šotorom. Zvečer bosta od 19. do 1. ure na oder stopili dve skupini, domači ansambel Mladi Kraški Muzikanti in štajerska skupina Navihanke. V nedeljo bo od 9. do 10. ure na prireditvenem prostoru v Praprotu zbirališče za 13. pohod-sprehod Na Krasu je krasno. Pri pohodu sodelujejo jamarsko društvo Grmada, razvojno društvo Pliska, vaška skupnost Tublje in planinski odsek SK Devin. Organizatorji bodo poskrbeli za prevoz (s kombijem) udeležencev pohoda iz Praprota v Tublje; odhod iz Tubelj je predviden ob 10.30, po ogledu vasi pa bodo pohodniki spoznali še naselja Kregolišče in Škofi. Med potjo bo na programu tudi kulturna točka v izvedbi skupine »Draizehn-Drai-zehn 13/13«; člani skupine bodo v uniformah iz prve svetovne vojne prikazali življenje v tistem obdobju. V spremstvu jamarjev društva Grmada si bodo lahko udeleženci pohoda ogledali tudi Zidari-čevo Pejco, ki bo ob tej priložnosti tudi razsvetljena. Pohod se bo zaključil na prireditvenem prostoru v Praprotu, kjer se bo ob 16. uri začel 13. Kraški muzikfešt - tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev. Od 19. do 24. ure bo za ples poskrbel ansambel Slovenski zvoki. Od danes do nedelje bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in drugimi poslasticami, vključno s pečenim kostanjem, dobrim vinom in pivom. Jutri in v nedeljo pa bodo za zabavo otrok poskrbeli taborniki. Kioski bodo odprti: danes od 19. do 1. ure, jutri od 15. do 1. ure, v nedeljo pa od 13. do 1. ure. tripcovich Drevi koncert mladinskega orkestra SEP Ljubitelje simfonične glasbe čaka drevi ob 19.30 enkraten koncert. V dvorani Tripcovich bo namreč ob svoji 10-letnici nastopil orkester Srednjeevropske pobude (CEI Youth Orchestra), ki ga vodi dirigent Igor Kuret. Vstop je prost do zasedbe vseh mest. Mladi bodo zaigrali Verdijevo Uverturo iz Nabuc-ca, Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru, KV 218 (solist Stefan Besan) in Beethovnovo Sin-fonijo št. 6 Pastorala. Koncertu, za katerega je dalo pobudo Obdorni-štvo tržaške občine za vzgojne dejavnosti, univerzo in raziskovanje, je dal svoje pokroviteljstvo evropski komisar za kulturo Jan Figel. V jutranjih urah bodo na sedežu SEP-a v Trstu predstavili projekt »CEI Youth Orchestra in CONCERTO«, ki ga bo v naslednjih petih letih finančno podprla Evropska komisija in zaslužnim posameznikom in institucijam podelili priznanja. Posvet o otroški debelosti V pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo bo danes ob 9. uri potekala konferenca o posledicah otroške debelosti in njenih možnih terapijah. Njen namen je predvsem informirati družine, pedagoge, vzgojitelje in anima-torje o negativnih posledicah otroške debelosti tudi na odraslo življenje. Filatelistična razstava V tržaškem poštnem muzeju bodo danes odprli filatelistično razstavo »L'affascinante storia delle quattro ruote«, ki je posvečena svetovnemu prvaku v formuli 1 Mariu Andrettiju. Odprtje ob 17. uri. Vodeni ogledi po mestnih razstavah V Palači Gopčevic je do 19. oktobra na ogled razstava o operni pevki Mariji Callas. Danes ob 17. uri in jutri ob 11. uri sta predvidena vodena ogleda, ki ju bo vodila Erica Culiat. Na gradu Sv. Justa se nadaljuje razstava o srednjeveškem Trstu. Tudi tu se je mogoče udeležiti vodenega ogleda: danes ob 15. uri, jutri pa ob 11. Koncerti na prostem V sklopu 11. pokrajinskega srečanja godb in ansamblov, bosta jutri na Borznem trgu nastopili skupini Berimbau in Vecia Trieste. V Cavani pa bo mogoče prisluhniti glasbeni skupini Serenade Ensemble. Pričetek ob 15.30. Tečaj joge v Škednju V kulturnem društvu Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) se v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri spet začenja tečaj joge. Prvo srečanje je spoznavnega značaja in je zato brezplačno. Joga odpravlja stres in pomirja um, hkrati pa ohranja telo vitalno in gibčno. Strokovni učitelj bo udeležence pospremil v spoznavanje dihanja, meditacije in notranjega miru. Za vse informacije sta na voljo telefonski številki 040/307665 oz. 328/1839881. Obvestilo Občine Dolina Tehnični Urad občine Dolina obvešča, da bo v ponedeljek, 13. oktobra 2008 urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino zaprt zaradi izobraževalnega tečaja za osebje. barcolana Tudi kioski in koncerti Barcolana že nekaj let ni samo praznik morja in jadranja, ampak množično ljudsko slavje. Mestno središče in nabrežje so zato že preplavile številne stojnice in kioski, ki ponujajo najrazličnejše blago. V prvi vrsti navtično opremo in oblačila, a tudi hrano in pijačo. Med njimi pa je tudi marsikatera človekoljubna organizacija. Tako je na primer prisotna skupina Emergency, ki bo med nocojšnjim in jutrišnjim koncertom drug kiosk namestila tudi na Velikem trgu. Kajti Barcolano že nekaj let spremljajo tudi veliki brezplačni koncerti na prostem. Nocoj bo na trgu zaigrala ska skupina Harddiskaunt, hip hop skupina Carnicats in zvezda večera Fabri Fibra. Jutri bodo na vrsti dj Lele Sacchi, kvintet El Tres, kantavtorka Micol Barsanti, reperji Frankie hi-nrg mc in skupina Elio e le Sto-rie Tese. Med številnimi spremljevalnimi pobudami gre omeniti dogajanje v Postaji Rogers (Riva Grumula 14), ki bo v teh dneh odprta od 8. do 24. ure. Danes ob 18. uri je predviden voden ogled, jutri ob isti uri srečanje z načrtovalci restavratorskih del, od 19. ure dalje pa glasbeni aperitiv. 1 0 Petek, 10. oktobra 2QQ8 TRST / tovarna sprememb - Slovensko stalno gledališče O Basagli in Trstu V ponedeljek bosta nastopila igralka Lella Costa in trobentač Paolo Fresu - Predprodaja že v teku Pred tremi desetletji so se v tržaški umobolnici zgodile velike spremembe. Psihiater Franco Basaglia je z ekipo mladih zdravnikov, bolničarjev in drugih operaterjev udejanjil pravo revolucijo in psihičnim bolnikom vrnil dostojanstvo. Iz njegovih zapiskov, a tudi iz tistih njegovih kolegov Franca Rotellija in Beppeja Dell'Acque, je nastal gledališki dogodek »(Tra pa-rentesi). Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento«, ki si ga bo mogoče v ponedeljek ogledati v tržaškem Kulturnem domu. Branje igralke Lelle Costa bo spremljalo izvajanje priznanega trobentača Paola Fresuja. Pred-prodaja vstopnic je v teku pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča. Včeraj danes Danes, PETEK, 10. oktobra 2008 DANIJEL Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 18.28 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 16.26 in zatone ob 1.56. Jutri, SOBOTA, 11. oktobra 2008 EMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje C, zračni tlak 1024,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. ci3 Lekarne Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 734441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 11, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Pari-gi«. CINECITY - 17.15, 20.00, 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster Movie«; 17.55, 20.10, 22.15 »The Women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 15.50 »L'arca di Noe'«; 16.15 »Kung Fu Panda«; 21.00 »Miracolo a Sant'An-na«; 18.30 »Sfida senza regole«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.10 »The Women«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 16.30, 22.00 »La mummia -La tomba dell'imperatore Dragone«; 18.15, 20.00, »Il papa' di Giovanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KO LOSE J - 19.00, 21.20, 23.40 »Tropski vihar«; 18.40, 20.40, 22.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 19.20, 21.40, 0.00 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mist«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »Sfida senza regole«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »No problem«. SUPER - 22.00 »The Hurt Locker«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Disaster Movie«; Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10, 22.15 »Zohan - Tutte le donne ven-gono al pettine«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Mi-racolo a S. Anna«. M Izleti tul Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Disaster Movie«. KLAPA'36 dolinske občine vabi na izlet v Nadiške doline v nedeljo, 19. oktobra. Vabilo na kosilo, ogled Čedada in obisk praznika kostanjev. Za informacije 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just). POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje -Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča izletnike, da je odhod za izlet na Ptuj v nedeljo, 12. okt- vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-je-zikovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdi-rivo 30, tel. št. 040-761470, 040366557 od 17. do 19. ure ali 3382118453. ¿j Čestitke obra, ob 6.30 iz avtobusne postaje v Miljah, od Korošcev ob 6.40, pri exFiat Grandi ob 6.50 ter od Fernetičev okoli 7. ure. Prihod na iste postanke v večernih urah. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na tradicionalni pohod po Banjšicah, v nedeljo, 12. oktobra. Krožna pot primerna za vsakogar, po pohodu družabno srečanje. Zbor udeležencev med 8.30 in 9. uro pred domom KS na Banjšicah. Vpisnina: 5,00 evrov (topel obrok in napitek). Pohod vodi Jože Sedevčič, ki ga lahko pokličete za dodatne informacije na tel.: 041/345-411. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040-220693 ali 3479322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo, 19. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored.Odhod avtobusa ob 7.30 iz Boljunca. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35,00 evrov. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13. ure (Trst - 040 362941, Gorica 0481- 82570). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Koba-lu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, Danes praznuje v Križu AR-DEMIA okrogla leta. Še obilo zdravja in veselja ti iz srca želimo vsi, ki te imamo radi. Draga MADDALENA! S teboj se veselimo, ker tvoj 20. rojstni dan slavimo. Veliko sreče, zadovoljstva in veselja ti želimo, iz Krasa naj ti pri-hiti naše voščilo direktno v sončno Dolino. Dunja in Fabio, Jelka, Maj-na in Aljoša, Daša in Damjan. V nedeljo so pri maši orgle molčale, ker je naš organist DAVORIN STAREC v Benetkah prejel pomembno priznanje »Italia che lavo-ra« za uspehe v pekarstvu. Iskrene čestitke mu pošiljamo kontovelski fa-rani in mu želimo še veliko nadaljnjih uspehov ter zadoščenj na poklicni poti. Naš TONI danes praznuje svoj 70. rojstni dan. Odborniki društvene gostilne Gabrovec mu voščijo še mnogo zdravih in srečnih let. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor God-nic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). OBČINA MILJE vljudno vabi na otvoritev razstave »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. Otvoritev bo danes, 10. oktobra, ob 18. uri v občinski dvorani umetnosti »G. Negrisin«. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 prireja v soboto, 11. oktobra, večerni pohod »Zoro Starec«. Po domačih klancih nas bo vodila prof. Marinka Pertot. Ob 16. uri bo počastitev spomina Zora Starca na pokopališču na Kontovelu. Ob 17. uri bo start pohoda izpred sedeža barkovljanskega društva. Priporočamo primerno obutev in svetilko. Info vam nudijo na tel. 040-411635 ali 040-415797. DOBRODELNI KONCERT »STU LEDI NEJ PRIDE NUTER« - folklorno srečanje posvečeno Stojanu Petaro-su, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 17. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Sodelujejo: TFS Stu Ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter Istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 12. oktobra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Skupina KPD Šmihel bo nastopila z igrico MEZINČEK. OKTET ODMEVI prireja celovečerna koncerta »Pred potovanjem na Švedsko« in sicer v soboto, 11. oktobra, v Kulturnem domu v Gropadi, v priredbi SKD Skala-Slovan ter v pone- deljek, 13. oktobra v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu. Oba koncerta se bosta pričela ob 20.00 uri. SKGZ, Svet slovenskih organizacij, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Parnas - zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji vljudno vabijo na otvoritev razstave PRIMOŽ TRUBAR (1508 - 1586) veliki neznani Evropejec v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, ul. Filzi 14. SKD IGO GRUDEN prireja od 9. oktobra do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). 0 Mali oglasi DELAVEC srednjih let išče novo službo. Klicati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 na tel. št.: 349-3320198. KUPIM majhno stanovanje v Miljah. Tel.št.: 339-4551135. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 185.000 evrov. Tel. 040327296. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040-280910. PRODAM 4000 kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM kraški portal. Tel. 3346475337. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, vso pobarvano z rožami. Tel. 3397396098. PRODAM motor aprilia 125 tuareg -win po ugodni ceni. Tel. 3386036203. ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneghin, v zelo dobrem stanju, za vzrejo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 329-7260688 v večernih urah. S Poslovni oglasi VINO MERLOT kvalitetno prodam. 00386-31270149 DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kova-štvom, zaposli vajenca. Tel. 040-200329 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU preverja kandidate za delovno mesto odrskega delavca. Zaželjene izkušnje tudi iz tonske tehnike in razsvetljave. Prošnje in življenjepis poslati do 20.10.2008 na naslov Slovensko stalno gledališče, Ul. Petronio 4 34141 Trieste-Trst ali na elektronsko pošto tehnika@teaterssg.it ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka. 339-4193779 / TRST Četrtek, 9. oktobra 2008 1 1 onmaj * Enkratna ponovitev izven abonmaja LELLA COSTA IN PAOLO FRESU V PREDSTAVI "(TRA PAHENTESD. BASAGLIA, TRIESTE, PAGINE DEL CAMBIAMENTO" Po tekstih Franca Basaglie, Franca Rotellija, Fabrizie Ramondino, Peppa dell'Acque in materialov, ki so hranjeni v arhivih umobolnice. Gostovanje GLEDALIŠČA Fabbrica del cambiamento ■■i 11 m ii Ponedeljek, 13. oktobra ob 21.00 v Slovenskem stalnem gledališču Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 lnfo@teaterssg.lt www.teaterssg.lt Loterij a 9. oktobra 2008 Bari 20 90 10 74 17 Cagliari 7 16 46 51 67 Firence19 55 15 5 59 Genova 73 43 51 72 49 Milan 24 78 83 44 7 Neapelj 44 72 36 40 66 Palermo 4 88 75 11 78 Rim 55 37 76 7 79 Turin 86 40 52 9 62 Benetke 80 32 27 54 8 Nazionale 80 36 38 53 33 St. 122 4 19 20 24 44 55 jolly 80 Nagradni sklad 10.294.136,83 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 85.345.536,36 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 2.058.827,37 € 64 dobitnikov s 5 točkami 24.126,89 € 7.052 dobitnikov s 4 točkami 218,96 € 242.848 dobitnikov s 3 točkami 12,71 € Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 23 dobitnikov s 4 točkami 21.896,00 € 807 dobitnikov s 3 točkami 1.271,00 € 11.168 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 65.158 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 133.664 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 13. Koroški kulturni dnevi na Primorskem CONTRAPPUNTO BESTIALE Koncert MePZ Podjuna Pliberk. Zborovodja: mag. Anja Kapun Koncert bo v Prešernovem gledališču v Boljuncu jutri, ii. oktobra, ob 20.30. Vabita Slovenska prosveta in Mladinski dom Boljunec. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT prireja tečaj orientalskega plesa -neverbalne, učinkovite tehnike sproščanja napetosti, osvajanja harmonije in samozavesti. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 3488012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje danes, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.skli-cu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. VABLJENI! ^- BPod pokroviteljstvom: Provincia di Trieste - Pokrajina Trst Folklorno srečanje posvečeno Stojanu Petarosu STU LEDI NEJ PRIDE NUTER Nedelja, 12. oktober 2008 Kosovelov dom - Sežana ob 17. uri Sodelujejo: TFS STU LEDI AFS ŠTUDENT - Maribor GF SANTA GORIZIA - Gorica Istrska glasbena skupina VRUJA Vstopnice so na razpolago eno uro pred začetkom pri blagajni Kosoveloga doma Izkupiček večera bo dodeljen Centru Via di Natale onlus izAviana RICMANJE: v Babni hiši bo nocoj, ob 20.30 izredni občni zbor pihalnega orkestra Ricmanje. Vabljeni vsi člani! ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 0038641495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novembra.Možnost najema opreme. Informacije na 3388621592, 040-209873 ali na info@skdevin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Pra-protu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. Sodelujejo lahko muzi-kanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: taj-nistvo@skdvigred.org. SKD VIGRED vabi na 13. kraški Oktoberfest pod šotorom, ki bo v Prapro-tu 10., 11. in 12. oktobra. Danes, 10. oktobra, ob 19. uri otvoritev, sledi ples s skupino Okrogli muzikanti. V soboto, 11. oktobra, ob 15. uri ex tempore za otroke in mladino ter turnir v bri-školi za odrasle, od 19.30 ples z ansambloma Mladi kraški muzikanti in Navihanke. V nedeljo, 12. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 13. pohod »Na Krasu je krasno«. Ob 13. uri odprtje kioskov, ob 16. uri 13. Kraški Mu-zikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev, nato ples z ansamblom Slovenski zvoki. V soboto in nedeljo taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji tabornikov Rodu Modrega Vala Trst - Gorica. TEČAJ RESTAVRIRANJA starega pohištva organizira društvo Noe v soboto, 11. in nedeljo, 12. oktobra, v Škerko- vi hiši v Šempolaju. Za informacije tel. 349-8419497. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. JUS TREBČE vabi člane, da se v nede- Novi upravitelji bara "Alla tramvia" na Opčinah, Narodna ulica 26, prisrčno vabijo NA OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV Jutri, sobota 11.10. od 17.30 dalje ljo, 12. oktobra, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je v Zatuke ob 8.30. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje-zdravljenje v Stru-njanu v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri iz Trsta (Trg Oberdan - Deželna palača). MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo v nedeljo, 12. oktobra, odprt od 12.30 do 19. ure. Na ogled bo tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«, del razstave »Cosulich - dinastia adriatica«. Vstop prost. OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Oljkarji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi di-metoata (Rogor). Pri tem opozarja, da je karenčna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se oljkarji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECO-TRAP 338-9176435, za varstvo MA-GNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Pevovodji Nicole Starc in Aljoša Sak-sida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 380-3584580. SKAVTI V ŠKEDNJU: Volčiči in volku-lice (od 7. do 10. leta) se bodo zbirali ob sobotah, od 15. do 16.30 v domu Jakoba Ukmarja. V soboto, 11. oktobra, bo ob 16.30 tudi sestanek s starši. Izvidniki in vodnice (od 11. do 16. lets) pa bodo imeli sestanke ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Začetek v nedeljo, 12. oktobra, ob 10.30 pred škedenjsko cerkvijo. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo v ponedeljek, 13. oktobra urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino zaprt, zaradi izobraževalnega tečaja za osebje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da so se spremenili urniki odhoda ekskurzije Po poteh pesnikov in pisateljev, ki bo v nedeljo, 12. oktobra. Odhod iz Opčin ob 7. uri (Prosvetni dom), ob 8. uri iz Gorice (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani). Za pojasnila in informacije pokličite na goriški (0481-531495)oz. tržaški urad ZSKD (040-635626). ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD I. GRUDEN v Nabrežini bo potekal pod mentorstvom Borisa Fabjana ob sredah ob 18. uri za otroke in ob četrtkih ob 20.30 za odrasle. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona l.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma) v večernih urah. SKD F. PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: Ponovno srečanje bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS obvešča članice in člane ter vse zainteresirane, da bo naslednje srečanje v sredo, 15. oktobra, ob 20. uri v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. KRUT - NATURA prireja začetno delavnico Bioenergije s prvim srečanjem v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri. Istega dne ob 17.30 bo stekla tudi nadaljevalna delavnica. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča, da bo v sredo, 15. oktobra, demografski urad v popoldanskih urah zaprt, zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. ŠD MLADINA Dragi otroci, tudi letos vas Mladina pričakuje na plastični stezi v Nabrežini, zato da se čimboljše pripravimo na zimsko zabavo na snegu. Z začetnimi in nadaljevalnimi smučarskimi tečaji bomo začeli v mesecu oktobru. Za informacije pokličite na tel. 040-220718 ali 338-6376575. JUS TREBČE obvešča vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2008/09 v Ljudskem domu v dneh 12. oktobra od 11. do 12. ure, 13. oktobra od 18. do 19. ure in 16. oktobra od 18. do 19. ure. KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala v soboto, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bi-sercki Swarovsky. Informacije in prijave na info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KD ROVTE KOLONKOVEC (Ul. Mon-tesernio, 27) vabi na večer z Biserko Cesar in »Njeni Afriški biser«, v sliki in besedi. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nacjo). REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Kruta, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. TEČAJ AEROBIKE z vajami za oblikovanje telesa v organizaciji AŠD Che-erdance Millenium je namenjen vsem in poteka ob ponedeljkih in/ali sredah v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah od 20.15 do 21.30. Vpisovanja so še v teku na tel.št. 346-1852697 Petra ali 3497597763 Nastja. TEČAJ STANDARDNIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH PLESOV v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium poteka vsako sredo od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opcinah. Vpisovanja so se v teku. Tečaj je namenjen vsem in ni potrebno vpisovanje v paru! Info na 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mail-to:vecerja1973@yahoo.it« vecer-ja1973@yahoo.it ali tel. št. 3298012528 in 338-9436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtor-ja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: no-redv@tele2.it ali testudo.ts@gmail.com [H Osmice MARIO IN ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci, 17. Tel.: 040229449. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040299442. Prispevki V spomin na mamo Tatjano darujeta sinova Uroš in Aleksander Koren 100,00 evrov za Etnografski muzej v Škednju. V spomin na mamo Tatjano Šmuc daruje sin Aleksander z družino 100,00 evrov za Krut in 100,00 evrov za Ljudski dom Zora Perello. Namesto cvetja na grob Elia Komarja daruje Darko Grgič z družino 10,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Elia Komarja darujeta Renata in Alma Slobez 20,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič V spomin na dr. Mitjo Bitežnika daruje Liliana Geri s sinovoma 30,00 evrov za Sklad Oton Berce in 20,00 evrov za ANDOS. V spomin na gospo Lidijo Taučar vd. Škerlavaj daruje 30,00 evrov Orlanda z družino za otroški vrtec Elvira Kralj Trebče. V spomin na gospo Pino Cingerla darujeta Lidija in Maja Štoka 40,00 evrov za ŠD Kontovel. Ob prejemu prve nagrade, ki jo je v Španiji prejel Pihalni orkester Ricmanje, darujejo prijatelji 50,00 za Pihalni orkester Ricmanje. V spomin na dragega Izidorja Maverja daruje žena Silvestra 300,00 evrov za tamburaški ansambel KD F. Prešeren. V spomin na Dorčita Maverja druje Boris Mihalič 30,00 evrov za tamburaški ansambel KD F. Prešeren. Pretreseni in globoko užaloščeni ob nenadnem slovesu drage SILVI stojimo ob strani sestri Miri in izražamo svoje sožalje vsem sorodnikom gojenci, vzgojitelji in vodstvo VZS-CEO Mitja Čuk ter vsi pri Skladu Mitja Čuk 10.10.2002 10.10.2008 Marija Stepančič por. Bandi Spomin nate je vedno živ. Tvoji najdražji Lakotišče, 10. oktobra 2008 12 Četrtek, 9. oktobra 2008 KULTURA / stalno gledališče fjk - Začetek letošnje sezone Komedija o varšavski gledališki skupini med nacistično zasedbo Predstava To be or not to be je povzeta po slovitem ameriškem filmu Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine je novo sezono začelo ta teden, in sicer s predstavo To be or not to be, v kateri nastopata zvezdnika italijanske scene: igralec Giuseppe Pambieri in sopranistka Daniela Mazzu-cato, protagonistka neštetih uspešnic tržaškega operetnega festivala, tokrat v izrazito igralski vlogi. Tudi režiserja lahko prištevamo med priznane italijanske gledališke zvezdnike, saj ravnatelj deželnega stalnega gledališča Antonio Calenda ni samo zelo uspešni gledališki organizator, kot mu vsi priznavajo in kot gledališče samo nikoli ne pozabi poudariti v svojih sporočilih za tisk, temveč je tudi dober in soliden režiser, ki ima zlasti veliko čuta za delo z igralci, pri katerih ovrednoti ves njihov talent, tako pri protagonistih kot pri zadnjem statistu, kot je dokazal tudi tokrat. V zelo skrbno postavljeni predstavi nastopa kar osemnajst igralcev, poleg tega sta vanjo vključena izvirna šansona priznanega skladatelja Nicola Piovanija, avtorja številnih filmskih glasbenih kulis in oscarjevega nagrajenca za glasbo v Be-nignijevem filmu La vita e bella; vse to dokazuje, da so pri Stalnem gledališču FJK načrtovali prestižno postavitev, ki bi posebej poudarila začetek sezone, saj otvoritvena predstava nedvomno daje odločilni predznak delovanju gledališke hiše. V marsikaterem pogledu je gledališče res doseglo zastavljeni cilj, le delo, ki so ga tokrat izbrali, nekako že samo po sebi ne dopušča, da bi predstava postala to, kar je bistvo umetniškega dela, namreč da pred gledalcem razkrije stvarnost, ki je dotlej ni videl. Kakorkoli že, predstava, ki v naslovu namiguje na najznamenitejši gledališki monolog vseh časov, je povzet po zgodbi hollywoodskega scenarista madžarskega rodu Melchiora Lengyela za briljantni komedijski film, ki ga je leta 1942 posnel Ernst Lubitsch s Carole Lombard in ki pripoveduje o varšavski gledališki skupini, ki se uspešno zoperstavi Hitlerjeviemu gestapu. Film spočetka ni doživel uspeha, ker je ameriško občinstvo šokiralo obravnavanje tragike nemške invazije Poljske v bri- slovenija - Prireditve Ob stoletnici smrti skladateljev Gustava in Benjamina Ipavca Ob 100. obletnici smrti skladateljev Gustava in Benjamina Ipavca so v Šentjurju pripravili vrsto prireditev, med njimi tudi simpozij, ki ga je na novinarski konferenci predstavil Primož Kuret. Župan Štefan Tisel, ki je v Šentjurju letošnje leto razglasil za Ipavčevo leto, je predstavil družino Ipavec, Igor Dekleva pa benjaminov klavirski opus. Šentjurški župan je povedal, da je že oče skladateljev prebival v Šentjurju. Tja se je namreč preselil v začetku 19. stoletja. Bil je zdravnik in župan. Imel je več sinov, med njimi tudi Benjamina in Gustava, ki sta bila oba zdravnika in glasbenika. Gustav je ostal v Šentjurju, Benjamin pa je živel v Gradcu. »Oba sta bila priznana skladatelja za tisti in današnji čas,« je ocenil župan. Med dogodki, posvečenimi bratoma, je Tisel še posebej izpostavil Ipavčeve kulturne dneve, ki so se začeli ta mesec in bodo potekali vse do novembra. Ti po njegovih besedah predstavljajo vrhunec prireditev Ipavčevega leta. Omenil je tudi televizijski film o bratih ter izid zgoščenke klavirske glasbe Benjamina Ipav-ca. Vodja simpozija Primož Kuret je predstavil vsebine in predavatelje simpozija, ki bo potekal 13. oktobra. Izpostavil je uvodno predavanje Igorja Grdine, ki se je, kot je dejal, »precej ukvarjal z Ipavci«. Nataša Cigoj Krstu-lovic bo predstavila slovenske pesmi bratov Ipavcev, Igor Dekleva klavirski opus Benjamina Ipavca, Ivan Florjanc bo govoril o kantatah tega skladatelja, Andrej Misson pa se bo, tako Kuret, posvetil moškim zborom obeh bratov. Poseben referat je namenjen samospevom Benjamina Ipavca, o katerih bo spregovorila Manja Flisar. Operno ustvarjanje bo predstavil Boris Smrekar, Luisa Antoni pa bo predstavila Tržaške izvedbe Ipavcev. Ob koncu simpozija bo Nevenka Cmok orisala lik Gustava Ipavca kot zdravnika, glasbenika, politika in zavednega Slovenca. Po simpoziju bo koncert dueta Dekleva, je še poudaril Kuret. Igor Dekleva, ki bo skupaj z Alenko Dekleva po simpoziju predstavil Benjaminove klavirske skladbe, ki so posnete na novi zgoščenki, je o avtorjevem opusu dejal, da je »docela neznan in zato tudi podcenjen«. Izrazil je veselje, da je občina sprejela projekt »odkrivanja« del skladatelja. Dejal je, da je raziskal vse rokopise in tiskane skladbe in ob tem ugotovil, da je Benjamin Ipavec zložil 73 dokončanih klavirskih skladb. Po njegovem mnenju Ipavca lahko postavimo ob bok evropskim ustvarjalcem ob koncu stoletja. Njegova dela, naslonjena na slovenski ljudski melos, niso »nič manj prisrčna in dobra kot so dela uveljavljenih evropskih skladateljev tedanjega časa«, je misli sklenil Dekleva. (STA) V komediji nastopata odlična Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato ljantni komediji, vendar se je pozneje uvrstil med klasike komedijskega filma. Z veliko večjim odobravanjem je bil leta 1983 sprejet film, ki ga je po isti zgodbi posnel Mel Brooks. Za predstavo Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine je zgodbo iz filma priredila Maria Letizia Com-patangelo. Režiser Antonio Calenda je zelo domiselno rešil težave, ki jih prinaša prestavitev dogajanja s filmskega platna na odrske deske, tako da številna spreminjanja prizorišča ne prestavljajo zastoja, temveč dogodke postavljajo v pravo vzdušje. Igralska zasedba je zelo solidna, protagonista Giuseppe Pambieri in Daniela Maz-zucato sta odlična v vlogi v sebe zaverovanih igralcev, ki pa sta v kritičnih trenutkih zmožna junaških dejanj in genialnih zamisli. Prijetno so prikazani namigi na življenje gledališčnikov in na njihova medsebojna rivalstva. Gestapovci so prikazani s komično karikiranostjo, kar je odrsko posrečeno, vendar se gledalec ne more otresti misli, da so bili žal v resnici veliko bolj brihtni in povsem učinkoviti v svoji krutosti. Ne glede na to, občinstvu na premieri v sredo zvečer, je bila predstava všeč, vsaj po številnih aplavzih ob odprtem odru sodeč. (bov) ljubljana - Simpozij o Primožu Trubarju Nova spoznanja o očetu slovenske knjige Dvodnevni simpozij Novi pogledi na Primoža Trubarja in njegov čas, ki se je včeraj začel v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, prinaša vrsto novih spoznanj o očetu slovenske knjige. Prispevek Borisa Golca, sodelavca Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, denimo pod vprašaj postavi letnico in natančno lokacijo njegovega rojstva. Udeležence znanstvenega srečanja je uvodoma nagovoril minister za kulturo RS Vasko Simoniti. Predsednik Slovenske matice Milček Komelj je v svojem nagovoru dejal, da se nam v letu, ko je bilo toliko prireditev posvečenih Primožu Trubarju, zagotovo ne bo izmuznil noben detajl o njem. Simpozij po njegovih besedah prinaša vrsto referatov, ki se Trubarja lotevajo na novo, saj ga želijo osvetliti še bolj vsestransko. Kot je dejal, bi bil položaj Slovencev brez Primoža Trubarja danes bistveno drugačen, Trubarja pa označil kot »naš prvi gen, očeta naroda in književnosti«. Vodja simpozija Sašo Jerše je poudaril, da bo simpozij ponovno odprl razpravo o vsebini in razsežnostih reformacije in protestantizma na Slovenskem, Primožu Trubarju pa gre ob tem posebno mesto. Namen simpozija je, tako Jerše, umestiti slovensko reformacijo v evropski okvir ter predstaviti podlage političnega protestantizma v slovenskih deželah. Simpozij bo tudi tematiziral Trubarjevo teološko in politično misel, njegov odnos do katoliške Cerkve ter njegova prizadevanja za oblikovanje protestantske cerkvene organizacije. Marko Štuhec s Filozofske fakultete v Ljubljani se je posvetil konceptom in perspektivam modernega zgodovinopisja na temo reformacije in protestantizma. Kot je zapisal v povzetku referata, je v raziskovanju reformacijskih gibanj v zadnjih dveh oziroma treh desetletjih prišlo do nekaterih precej pomembnih sprememb v poudarkih. Zgodovinarji se namreč vse manj ukvarjajo s teološko podstatjo in verskimi idejami različnih reformacijskih gibanj, saj jih bolj zanima odnos med verskimi gibanji in družbo, kulturo in političnim razvojem. Boris Golec, sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je rekonstruiral imaginarni Trubarjev rojstni list in njegovo osebno izkaznico. Pod vprašaj je postavil letnico rojstva in kot možni letnici rojstva Primoža Trubarja navedel 1507 ali 1509. S proučevanjem serije turjaških urbarjev od leta 1464 dalje, pritegnitvijo novih virov in ponovno interpretacijo že znanih podatkov je prišel tudi do ugotovitve, da se Trubar pravzaprav ni rodil v Temkovem mlinu pod Rašico, kjer je danes urejena Trubarjeva domačija, temveč približno 400 metrov vzhodno v Šklopovem mlinu pod Kukmako. Ugotovil je tudi, da je bil oče Primoža Trubarja Mihelj v urbarskih omembah dosledno naveden kot Mull(n)er, saj ni bil iz Trubarjevega rodu, temveč le oženjen z Jero Trubar. Primož je tako na Rašici veljal za Malnarjevega, za priimek Trubar pa se je odločil šele v šolah. Golec je v svojem prispevku obravnaval še Trubarjev osebni pečatnik, etimologijo priimka ter najzgodnejši dokument s Trubarjevim lastnoročnim podpisom in pečatom, listino, izdano v Laškem leta 1533. Na vprašanje, kakšni bodo po njegovem mnenju učinki novih odkritij, ki v novo luč postavljajo tako letošnjo 500. obletnico Trubarjevega rojstva kot tudi Trubarjevo domačijo na Rašici, je Golec dejal, da bil bi vesel, če bi nova spoznanja o Trubarju dosegla širše množice. Kot je dejal, bodo seveda sprejeta različno, bi pa bilo po njegovem prepričanju potrebno preseči mitologijo, povezano s t.i. velikimi osebnostmi, ko se celo člani najvišjih znanstvenih ustanov ne strinjajo s tem, da bi se o jih ugotavljalo karkoli novega. Kot je dejal, njegov prispevek ne prinaša šokantnih ali spotakljivih novih spoznanj o Primožu Trubarju, saj njegove ugotovitve pravzaprav samo dopolnjujejo podobo o njem, zato, kot je dejal, upa, da bodo ta nova spoznanja dobro sprejeta in da bodo tudi vključena v učbenike. Ureditev še ene Trubarjeve domačije na Rašici po njegovem prepričanju ni smiselna, bi pa bilo potrebno opozoriti, da Trubarjeva domačija, na kateri je urejena muzejska zbirka, ni pravi Trubarjev rojstni dom. Kot je dejal, je sam že pozval občino Velike Lašče, javni zavod Trubarjevi kraji in krajevni odbor na Rašici k postavitvi spominskega obeležja na domačiji pri Šklopovih, kjer se je Trubar dejansko rodil. Popoldanski del simpozija je bil namenjen predstavitvi Trubarjevega časa. Danes se bodo sodelujoči posvetili predvsem umestitvi Trubarja v njegov čas. (STA) mittelfest Antonio Devetag je nov predsednik Antonio Devetag bumbaca Antonio Devetag, goriški občinski odbornik za kulturo, turizem in univerzo, je nov predsednik združenja Mittelfest, ki v Čedadu vsako poletje prireja istoimenski festival. Na to mesto ga je imenoval deželni odbor Renza Tonda in tako sprejel predlog kulturnega odbornika Roberta Molinara. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina je ustanovitveni član združenja Mittelfest, zato ima pravico do imenovanja treh članov njenega upravnega odbora. Ob Devetagu bodo deželno upravo zastopali tudi organizator kulturnih dogodkov Paolo Petiziol ter Dania Miconi, kulturna odbornica občine Rea-na del Rojale. Antonio Devetag je občinski odbornik in novinar, deželni odbor pa se je zanj odločil, ker je »kulturni človek in deželni javni upravitelj z bogatimi izkušnjami na področju promocije kulturnih dogodkov«. Odbornik Molinaro je tudi poudaril, da mora čedajski festival Mittelfest pod novim vodstvom okrepiti predvsem svojo vlogo povezovalca med Furlanijo-Julijsko krajino in državami srednje oziroma vzhodne Evrope. Novo pri zbirki Prišleki Nova pesniška bera zbirke Prišleki, ki izhaja pod okriljem založbe LUD Literatura, prinaša zbirko Copati za hojo po Kitajski Uroša Zupana ter zbirko pesmi Miklavža Komelja z naslovom Nenaslovljiva imena. V literarnih krogih priznanima kolegoma se pridružuje še mlada pesnica Veronika Dintinjana, in sicer s prvencem Rumeno gori grm forzi-cij. Copati za hojo po Kitajski so deveta Zupanova samostojna pesniška zbirka, upoštevajoč izbor uspešnic iz devetdesetih z naslovom Drevo in vrabec. Delo nadaljuje tradicijo Zupanovega pisanja iz obdobja zadnjih desetih let, za katerega je značilna uporaba različnih strategij. V zbirki Nenaslovljiva imena je Ko-melj zaostril in zjedril pesniško paradigmo, ki jo je začel razvijati v zbirki Hipodrom. Zbirko sestavljajo štirje cikli, med katerimi je eden sestavljen iz sekstin, drugi trije pa svojo obliko ustvarjajo sproti. Ko-meljevo izredno mojstrstvo je po mnenju urednika zbirke Prišleki Andreja Hočevarja v tem, da dela s polnim izkoristkom ne glede na dolžino pesmi; nič ne manjka, ničesar ni preveč. Dintinjana je doslej svojo poezijo objavljala v osrednjih slovenskih literarnih revijah Apokalipsa, Sodobnost in Literatura, prav pri slednji pa so ji izdali prvenec z naslovom Rumeno gori grm forzicij. Njena pesniška govorica se suvereno giblje v širokem razponu - od krhkih impresionističnih miniaturk prek polnokrvne lirske izpovedi do daljših, večglasnih kompozicij, v katerih intimizem brezšivno drsi v meditacijo o poslanstvu poezije, ta pa se zopet preobraža v pesniški premislek o protislovjih družbe, v kateri živimo, so še sporočili z založbe. (STA) / SVET Petek, 10. oktobra 2008 13 gospodarstvo - Znižanje obrestnih mer centralnih bank ni pomirilo kapitalskih trgov Politiki in finančniki skušajo zajeziti posledice finančne krize Njene posledice se vse oprijemljiveje občutijo v realnem gospodarstvu, ki mu grozi recesija TOKIO/WASHINGTON/LON DON - Znižanje obrestnih mer najpomembnejših centralnih bank ni pomirilo kapitalskih trgov, vlade držav in vodstva pristojnih ustanov pa si s številnimi ukrepi in pozivi prizadevajo za umiritev razmer na svetovnih finančnih trgih. Globalna kriza, ki bo osrednja tema jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu, pa že vpliva na realno gospodarstvo. Večina azijskih borz je tudi včeraj potonila v rdeče številke, prav tako tečaji delnic na evropskih borzah, čeprav so padci občutno nižji kot v sredo. Nič drugače ni bilo v ZDA. Umiritev zaskrbljenosti in panike na finančnih trgih je zdaj poglavitna naloga vlad in finančnih institucij. Precej držav je, podobno kot sta to storili Italija in Slovenija, razglasilo zvišana ali celo neomejena jamstva za bančne vloge, kar ima po oceni strokovnjakov pomemben psihološki učinek. Tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) JeanClaude Trichet je svetovne finančne trge pozval, naj "se zberejo, saj pretiran pesimizem ni pameten". Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn pa je včeraj znova pozval države EU, naj sodelujejo in se izogibajo enostranskim korakom v boju proti svetovni finančni krizi. "Sodelovanje in usklajevanje pri ukrepanju je cena uspeha," je Strauss-Kahn povedal v Washingtonu na novinarski konferenci pred jesenskim zasedanjem IMF in Svetovne banke (SB), katerega osrednja tema bo prav finančna kriza. V vse globljo krizo tone Islandija. Islandska vlada je po bankah Landsbanki in Glitnir nacionalizirala še največjo bančno skupino v državi, Kaupthing. Belgijska, francoska in luksemburška vlada pa so banki Dexia, ki so ji konec septembra namenile 6,4 milijarde evrov pomoči, zagotovile še državno jamstvo za sredstva, ki si jih bo izposodila na trgu. Poleg tega so na Islandiji zaustavili borzno trgovanje do ponedeljka. Vodilne centralne banke v Evropi so tudi včeraj na trg posredovale sveža kratkoročna likvidnostna sredstva. ECB, britanska in švicarska centralna banka so skupno ponudile 120 milijard dolarjev. Na trgu je po- Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn na včerajšnji tiskovni konferenci sredovala tudi japonska centralna banka, ki je skušala s 40 milijoni dolarjev, največjo finančno injekcijo doslej, umiriti razmere. ECB je v včeraj objavljenem rednem mesečnem poročilu vnovič izrazila zaskrbljenost zaradi gospodarske negotovosti v območju evra. Bančniki v Frankfurtu so opozorili, da bi se ohlajanje gospodarstva v evr-skem območju lahko še okrepilo in morebiti privedlo do vnovičnega znižanja napovedi za gospodarsko rast v območju evra za leto 2009, ki trenutno znaša 1,2 odstotka. Po mnenju sveta ECB obstaja resno tveganje za "scenarij, po katerem bo nadaljevanje pretresov na finančnih trgih na realno gospodarstvo vplivalo bolj negativno od pričakovanj". Najnovejši podatki namreč potrjujejo, da je gospodarska dejavnost v območju evra vse bolj šibka, saj se zmanjšuje domače povpraševanje ter zaostrujejo pogoji financiranja, umirili, a ne izginili, pa so tudi inflacijski pritiski. Finančna kriza in ohlajanje gospodarstva vse bolj vplivata tudi na realni sektor. Številna globalna podjetja so že sprejela ukrepe za zajezitev posledic dražjih virov financiranja in zmanjševanja naročil. V ospredju je predvsem avtomobilska industrija. (STA) balkan - Kljub notranjim polemikam Črna gora priznala neodvisnost Kosova PODGORICA - Črna gora je včeraj uradno priznala Kosovo kot neodvisno državo, je sporočil črnogorski zunanji minister Milan Ročen. "Vlada je soglasno sprejela odločitev o priznanju republike Kosovo," je po seji vlade povedal Ročen. Ročen je že pred tem dejal, da je Kosovo realnost, pred katero si nimamo pravice zatiskati oči, ne glede na to, kaj si o tem mislimo s pravnega stališča. Črnogorski premier Milo Dukanovič pa je pred tem zavrnil predlog opozicijskih strank, naj vlada ne sprejema stališča o priznanju Kosova. Opozicijski voditelji so po srečanju z Dukanovičem tako priznali, da vlade niso uspeli prepričati, naj neodvisnosti Kosova ne prizna. Črnogorski parlament je sicer že 3. oktobra sprejel resolucijo o pospešitvi procesa integracije Črne gore v evropske in evroatlantske stukrutre, ki naj bi predstavljala tudi temelj za priznanje Kosova. Črnogorski korak je že naletel na prve negativne odzive v Srbiji. V srbski opozicijski Novi Srbiji so tako ocenili, da je priznanje neodvisnosti Kosova "najbolj sramotno dejanje v zgodovini Črne gore in Črnogorcev". V Beogradu so že v preteklosti pozivali tako Črno goro kot drugo srbsko sosedo, Makedonijo, naj neodvisnosti Kosovo ne priznata. Srbska vlada je sicer včeraj sprejela odločitev, da znova pošlje veleposlanike v države, iz katerih so jih na posvete v Beograd poklicali, potem ko so te priznale neodvisnost Kosova. Ukrep je namenjen nadaljevanju "diplomatskih dejavnosti za ohranitev suverenosti in celovitosti" države, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Srbska vlada je omenjeno odločitev sprejela dan po tem, ko je Generalna skupščina ZN potrdila resolucijo, ki Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ) nalaga, da poda svetovalno mnenje o skladnosti razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom. (STA) ZDA in Indija bosta sodelovali na jedrskem področju WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo podpisal zakon o jedrskem sodelovanju med ZDA in Indijo, ki prvič po treh desetletjih omogoča tovrstno sodelovanje med državama na področju civilne jedrske energije. Indija bo dobila goriva in tehnologije, ZDA pa dostop na indijski jedrski trg. Sporazum o sodelovanju bosta v petek podpisala zunanja ministra ZDA in Indije Condoleezza Rice in Pranab Muk-herjee. ZDA in Indija nista sodelovali na področju jedrske energije vse od leta 1974, ko je Indija izvedla svoj prvi jedrski poskus. V časih hladne vojne sodelovanja ni bilo tudi iz ideoloških razlogov. V zadnjem desetletju pa sta državi poglobili sodelovanje na številnih področjih, kot so trgovina, energije in varnost. ZDA so trenutno največji zunanjetrgovinski partner Indije. Nimetz predlagal ime Severna Makedonija SKOPJE - Posrednik v pogajanjih med Skopjem in Atenami o ustavnem imenu Makedonije, Matthew Nimetz, je v New Yorku stranema predlagal ime Republika Severna Makedonija, so v sredo zvečer poročali makedonski mediji. Predlog vsebuje geografsko opredelitev, kar je pogoj za Atene, in sestavljeno ime, kar podpirajo v Skopju. Nimetz se je tako po poročanju makedonskih medijev v sredo v New Yor-ku sestal z makedonskim predstavnikom Nikolo Dimitrovim in grškim Adamatiosom Vasilakisom. Uradno sicer ni pojasnil, kaj jima je predlagal, po pisanju makedonskih medijev pa naj bi jima predlagal, da bi se nekdanja jugoslovanska republika Makedonija poslej imenovala Republika Severna Makedonija, krajše Severna Makedonija. Glede identitete v mednarodni uporabi pa naj bi predlagal naziv "makedonski" oz. "jezik in državljanstvo Severne Makedonije". Dalajlama znova v bolnišnici zaradi bolečin v trebuhu NEW DELHI - Tibetanski duhovni voditelj dalajlama je bil včeraj sprejet v bolnišnico v New Delhiju zaradi bolečin v trebuhu, v petek pa naj bi ga zdravniki operirali, je povedal zdravnik v bolnišnici. Dalajlamov tiskovni predstavnik je sicer zatrdil, da gre zgolj za rutinske preglede. Dalajlami so se znova pojavile bolečine v trebuhu, zaradi katerih je bil avgusta štiri dni v bolnišnici v Bombaju. "V bolnišnico je bil sprejet, ker je tožil zaradi bolečin v trebuhu. Možno je, da bo dalajlama operiran, najverjetneje jutri," je povedal zdravnik v New Delhiju, ki je želel ostati neimenovan. (STA) evropska unija - Nujno je omejiti toplogredne izpuste v zrak, nujno je začeti proizvajati več trajnostne energije Podnebno-energetski paket bo pomembno vplival na vsakodnevno življenje na Stari celini BRUSELJ - Podnebno-energetski paket, o katerem se članice EU pogajajo že več mesecev, bo pomembno vplival na vsakodnevno življenje v Evropi. Industrija in gospodinjstva bodo morali znižati toplogred-ne izpuste, ob tem pa bodo morale države proizvesti čim več čiste energije. Za izpuste bo treba plačati, zato si vsi prizadevajo, da bi spremembe stale čim manj. Podnebno-energetski paket prinaša spremembe za vse - države, industrijo in posameznika. Evropa je v boju proti podnebnim spremembam stopila na pot, s katero želi ostalemu svetu pokazati, kako je treba ravnati. Nujno je omejiti izpuste v zrak, nujno je začeti proizvajati več trajnostne (obnovljive) energije in nujno je postati energetsko bolj učinkovit. Članice EU so se že zavezale, da bodo do leta 2020 znižale toplogred-ne izpuste za 20 odstotkov, za prav toliko nameravajo povečati proizvodnjo obnovljive energije. Če bi k tem naporom pritegnile preostale velesile v svetu, pa bi bile članice unije pripravljene na še bolj ambiciozne ukrepe. Vse to namerava EU doseči z zakono- dajo, ki opredeljuje izpuste iz največjih onesnaževalcev (gre za shemo trgovanja z izpusti toplogrednih plinov - ETS), prizadevanja posameznih držav (gre za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za sektorje izven ETS, torej gospodinjstva, promet, kmetijstvo ipd.), obnovljive vire energije ter zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida. Največji onesnaževalci, denimo železarne, cementarne idr., bodo precej prizadeti, ker jih bo onesnaževanje drago stalo. Že zdaj morajo plačati za izpuste CO2, vendar bo v prihodnje obseg dovolilnic za izpuste bolj omejen. Ne le to, plačati bodo morali tudi za izpuste drugih plinov, denimo dušikovega oksida ter perfluoriranih ogljikovodikov. Še več, k nakupu dovolilnic bodo primorani novi sektorji - letalstvo, proizvodnja aluminija, kemična industrija. Ker podobni standardi po svetu ne bodo veljali, evropska industrija opozarja, da bo postala manj konkurenčna. Mnogi izražajo bojazen, da bo industrija proizvodnjo selila izven EU, da bo prihajalo do tako imenovanega "uhajanja ogljika". Evropski parlament je se je v glavnem uprl poskusom vplivanja industrije in se je prav tako zavzel za načelo onesnaževalec plača. Ena izmed možnosti za rešitev problema je mednarodni dogovor glede industrijskega onesnaževanja, če pa do njega ne bi prišlo, EU napoveduje, da bo poskušala najti svoje rešitve. Prav o tem trenutno države povezave tudi razpravljajo. Treba bo namreč oblikovati seznam industrij, ki bodo najbolj prizadete, in to čim prej. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo industrija začela svoj posel seliti v tretje države. V zraku je tudi vprašanje brezplačnih dovolilnic. Sektor elektrike jih ne bo dobil, kar so ta teden podprli tudi evropski poslanci, in bo moral za vse izpuste plačati, saj svoj proizvod - elektriko - proda evropskim podjetjem in potrošnikom. S tem ima veliko težav Poljska, saj večino elektrike proizvede s premogom. Velja izpostaviti tudi, da je v prihodnje pričakovati višje cene elektrike - do leta 2020 za 10 do 15 odstotkov, kar je komisija priznala že ob predstaviti paketa. A ni nujno, da bo račun za gospodinjstva narasel. To je namreč odvisno od varčevanja z energijo, pravijo v Bruslju. Sicer pa kot najpomembnejši učinek prenehanja dodeljevanja brezplačnih dovolilnic proizvajalcem elektrike omenjajo odpravo ogromnih dobičkov proizvajalce elektrike. Med sektorje, ki niso vključeni v shemo ETS, spadajo med drugim prav gospodinjstva. Tudi njih čaka varčevanje z energijo, poleg njih pa tudi vse manjše onesnaževalce, ki niso vključeni v shemo, ter prometni sektor. Države bodo morale znižati izpuste, pri tem pa se bo upoštevalo njihovo razvitost, da ne bi bila prizadeta njihova gospodarska rast. Ukrepi so predvideni tudi za avtomobilsko industrijo, ki bo morala dati na trg vse čistejša vozila. A naložbe v čiste tehnologije prinašajo stroške, ki se jim vsi želijo izogniti. Ta zakonodajni predlog sicer ni del podnebnega svežnja. Se pa v okviru mednarodnega dogovora govori o tem, da bi razvitemu svetu priznali napore, če bodo vlagali v rastoče trge, če bo recimo podjetje iz evropske države odprlo "čisto" tovarno na Kitajskem. Podnebni sveženj nadalje predvideva vse več zelene energije, torej energije iz ob- novljivih virov. Mednje štejemo veter, sončno, vodno in geotermalno energijo, energijo valovanja, plimovanja, biomaso, deponijski plin, pline iz naprav za čiščenje odplak ter bio-plin. EU bo morala proizvesti vse več te energije, pri čemer pa s to proizvodnjo ne bo smela škoditi okolju. Države so se v glavnem že dogovorile o trajnostnih kriterijih, a Evropski parlament vztraja, naj bodo še strožji. Medtem vse bolj bledi prvotno navdušenje nad biogorivi. Jasno postaja, da bo 10-odstotni cilj biogoriv v prometu v EU do leta 2020, za kar so se marca 2007 zavzeli evropski voditelji, težko doseči. Morda bo dosegljiv z drugimi dodatnimi viri, denimo vodikom. A večji problem je proizvodnja biogo-riv. Prvič, ker je treba vzgojiti rastline, s čimer se za namene energije in ne hrane koristijo kmetijska zemljišča. Drugič, hrane bo treba v prihodnosti pridelati vse več, saj povpraševanje po njej narašča, s tem pa tudi cene. Proizvodnja biogoriv bi lahko tako še pospešila rast cen hrane, o čemer pa mnenja sicer niso enotna. Ana Vučina Vršnak (STA) 1 4 Četrtek, 9. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it jamlje, dol - Štiriindvajset višješolcev preživi polurno pot v Gorico stoje Na natrpanem avtobusu ne dobijo prostega sedeža Na leto stane abonma okrog 350 evrov - Starši zaskrbljeni za varnost i Višješolci, ki se iz Jamelj in Dola vozijo v šolo v Gorico, nimajo zagotovljenega sedeža na avtobusu in morajo polurno pot preživeti stoje. Težava se pojavlja že tretje leto zapored, starši pa so zelo zaskrbljeni za varnost svojih otrok; državna cesta št. 55, ki teče skozi Jamlje in Dol, je namreč zelo nevarna, polna ovinkov in v zimskih mesecih pogosto tudi spolzka zaradi dežja ali slane. Letos se iz Jamelj in Dola z avtobusom vozi v Gorico štiriindvajset višješolcev, od katerih jih dvaindvajset obiskuje višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v ulici Puccini. Vsak dijak plača na leto za avtobusni abonma okrog tristo petdeset evrov, ne glede na to pa nima zagotovljenega sedeža v avtobusu, ker je le-ta prenatrpan s potniki. Baje je zadnja leta pokrajinsko prevozno podjetje APT ukinilo oz. preusmerilo eno izmed prog, ki je povezovala Tržič z Gorico; ko avtobus iz Tržiča prispe v Jamlje, so zaradi tega skoraj vsi sedeži zasedeni. Jameljski viš-ješolci včasih uspejo najti kak prost sedež, to pa nikakor ne velja za Doljane, ki morajo celo pot stati pokonci. Avtobus je sicer prenatrpan samo zjutraj, saj zaradi različnih šolskih urnikov se dijaki vračajo domov ob različnih urah. Včeraj je bilo potnikov v avtobusu toliko, da je voznik klical v urade prevoznega podjetja; mladi Jameljci in Doljani so morali zatem izstopiti z avtobusa na Palkišču. Tu so počakali na nov avtobus, ki jih je zatem odpeljal v Gorico, kamor so vsekakor prišli pravočasno in niso zamudili začetka pouka. Da je avtobus natrpan s potniki, je ravno ta teden ugotovil tudi kontrolor vozovnic. Ko je v sredo v Rupi stopil na avtobus, se je s težavo premikal po hodniku avtobusa, ker je bil le-ta poln jameljskih in doljanskih dijakov. Eden izmed odraslih potnikov, ki se vsak dan vozi v Gorico na delo, je kontrolorja opozoril, da je avtobus pre-natrpan, zato pa je vožnja zelo nevarna. Potnik je zato pozval kontrolorja, da naj težave javi direkciji podjetja APT, preden se bo pripetila kaka nesreča. V tem šolskem letu se je sicer že zgodilo, da se je lažje poškodovala ena izmed jameljskih višješolk, ki ni dobila prostega sedeža in je torej stala pokonci. Voznik je med potjo moral naenkrat pritisniti na zavore, mlada potnica pa je izgubila ravnotežje in za-dobila lažji udarec v roko. K sreči ni bilo nič hujšega, vendar kaj bi se zgodilo, če bi zadela v šipo, so se po dogodku spraševali v Jamljah in Dolu. Starši jameljskih in doljanskih dijakov so torej povsem upravičeno zaskrbljeni, sploh pa se sprašujejo, ali je tolikšno število potnikov v skladu s prometnimi predpisi; hkrati se staršem ne zdi pošteno, da mladi potniki plačujejo tako drage abonmaje, potem pa nimajo zagotovljenega sedeža. Starše Avtobus pokrajinskega prevoznega podjetja APT bumbaca tudi skrbi, da bi se pripetila kaka nesreča, zato pa so že nekajkrat s protestnimi pismi opozorili podjetje APT na prenatrpanost avtobusov, ki v jutranjih urah vozijo iz Tržiča proti Gorici. V prejšnjih letih je pokrajinsko prevozno podjetje dalo na razpolago dodaten avtobus, ki je zjutraj vozil v Gorico samo višješolce iz Jamelj in Dola, vendar je bila proga po par mesecih in brez predhodnega obvestila ukinjena. Da bi še enkrat opozorili na nevzdržno stanje, je vseh štiriindvajset viš-ješolcev, v ponedeljek, 6. oktobra, odposlalo dvojezično pismo pokrajinskemu podjetju APT. V njem so ja-meljski in doljanski višješolci poudarili, da redno plačujejo abonmaje, in zatem opozorili, da je zelo nevarno stati pokonci med vožnjo po tako ovinkasti cesti, kakršna je speljana po Jam-ljah in Dolu. Mladi so zaradi tega pozvali pokrajinsko prevozno podjetje APT, da naj v jutranjih urah uvede dodaten avtobus, kot je že storilo v prejšnjih letih, vendar naj ga tudi ohrani do konca šolskega leta. Prihodnje šolsko leto se bo ob tem povišalo število ja-meljskih in doljanskih višješolcev, ki jim je sicer že danes nujno treba zagotoviti varno vožnjo v šolo. (dr) gorica - ASCOM Projekt Leonardo v Benetkah Projekt Leonardo, ki predvideva izgradnjo trgovskega središča na območju pokrite tržnice med ulicama Boccaccio in Santa Chiara v Gorici, bodo dežela, goriška občina in zveza trgovcev ASCOM predstavili v Benetkah. Priložnost za predstavitev ambicioznega načrta, ki so ga zaupali podjetju CAT ASCOM Terziaria Gorizia, bo salon Urban Promo, mar-ketinški dogodek, ki je namenjen srečevanju med javnimi upravami in zasebnimi investitorji. »Predstavitev goriškega projekta urbanega komercialnega centra bo na vrsti 13. novembra,« je povedal goriški občinski odbornik za urbanizem Dario Baresi, ki se je včeraj srečal s predstavniki zveze ASCOM in se z njimi pogovoril o nadaljnjih korakih za uresničitev trgovskega središča, za katerega trenutno niso še našli investitorja. »Ravno v tem je smisel predstavitve projekta Leonardo v Benetkah,« je pojasnil Bare- Odpravljajo posledice Goriška Trgovinska zbornica zbira prijave podjetij, ki so utrpela škodo med neurjem iz dne 8. avgusta. Rok za vložitev prijav zapade 31. oktobra. Vzorec za prijavo je na razpolago na spletni strani www.go.camcom.it. SPI-CGIL vnaša podatke V uradu sindikata SPI-CGIL v ulici Terza Armata 117 v Gorici nudijo pomoč pri izpolnjevanju vprašalnikov družbe Enel, v katere je treba po novem napisati katastrske podatke. Goriški urad SPI-CGIL je odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro. S seboj je treba prinesti podatke o nepremičninah in davčni kodeks. NE POZABTEI! V SOBOTO, 18. OKTOBRA VRAČA SE KOMIGO 2008! (ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici) Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) gorica - Dodelili gradbena dela podjetju Edilcoop Friuli Bliža se obnova Raštela Gradbišče naj bi odprli čez približno tri mesece - Zaključek del pred koncem prihodnjega leta Gradbišče bo v prihodnjih mesecih zajelo nov del zgodovinskega središča Gorice. Januarja bi se namreč morala začeti dela za obnovo ulice Cocevia, Raštela in dela drevoreda D'Annunzio, ki jih je komisija občinskih tehničnih uradov v sredo dodelila podjetju Edilcoop Friuli. Na javno dražbo se je prijavilo 63 konkurentov, najboljšo ponudbo s preko 7,50 odstotki popusta pa je predstavilo podjetje iz Gemone. Skupno bi poseg, ki predvideva tudi obnovo vodovoda in električne napeljave, znašal 1.078.672, s popustom pa 982.546 evrov. Preostali denar bo Romolijeva uprava, ki je projekt podedovala od prejšnje, lahko izkoristila za druge posege. Pred odprtjem gradbišča naj bi minili približno trije meseci, poseg pa se bo začel na ulici Cocevia. Nato bodo gradbišče razširili tudi na Raštel, na obeh cestah pa je predvideno pretlakovanje ceste in pločnikov, ki bodo odslej namenjeni le pešcem. Za pretlakovanje bo podjetje uporabilo ploščice iz por-firja in iz nabrežinskega kamna, na tleh pa bodo označili tudi progo nekdanjega tramvaja. Dela se bodo zaključila pred koncem prihodnjega leta (projekt namreč predvideva, da bodo trajala 240 dni), ko bo gradbišče zajelo tudi mnoge druge predele mesta. Ob Ra-štelu, ulici Cocevia in drevoredu D'Annunzio, ki bodo postali del širše peš cone, se bodo namreč v prihodnjih mesecih začeli tudi posegi na ulicah Garibaldi, Mazzini in Monache ter na trgu sv. Antona. Pogled na Raštel bumbaca / GORIŠKI PROSTOR dobrovo - Novinarji sklenili trgatev Vinske kleti Goriška Brda Izvoz briških vin v Italijo se je potrojil Sauvignonasse se ni uveljavil - Kupci še vedno sprašujejo po tokaju Grad Dobrovo obkrožajo vinogradi (desno); pikolit sta včeraj trgala tudi časnikarja Primorskih novic Bogdan Božič (spodaj levo) in STA Marko Cencič (spodaj desno) Vinska klet Goriška Brda je tudi letošnjo trgatev zaključila z obiranjem piko-lita, na katerega je, kot je že v navadi, povabila novinarje. Ti se vsako leto izkažejo kot dobri trgači in tudi letos se temu slovesu niso izneverili. Sicer pa je letošnja letina po besedah direktorja omenjene kleti Silvana Per-šolje,izjemne kakovosti, žal pa so pobrali za 20 odstotkov manj grozdja kot lani. »V Brdih sicer toče z neurji ni bilo, suše tudi ne, letino je oklestil obilen dež ob cvetenju. Marsikateri vinogradnik se je soočil s perono-sporo,« je povedal Peršolja. V klet so tako letos sprejeli 7.500 ton grozdja, z veseljem pa ugotavljajo, da se je izvoz na italijansko tržišče kar potrojil. Letošnja trgatev je v Brdih za razliko od lanske, ki se je začela zelo zgodaj, potekala v normalnih terminih; s trganjem so začeli 8. septembra, zaključili pa 6. oktobra. »Trgatev v Vinski kleti Goriška Brda poteka tako, da naši strokovnjaki spremljajo do-zorelost grozdja v vsakem vinogradu posebej in določijo optimalen čas trgatve, da se maksimalno izkoristi potencial posamezne lege. Mošte letnika 2008 odlikujejo izrazite sortne arome in skladno razmerje sladkorjev in kislin. Glede na ta dejstva pričakujemo odličen letnik,« pravijo v Vinski kleti Goriška Brda, kjer upravljajo s 1.400 hektari vinogradov. V njih največji delež predstavlja avtohtona briška sorta rebula, sledijo ji mer-lot, chardonnay in sauvignonasse. Poleg omenjenih vzgajajo sivi pinot, sauvignon, cabernet franc, beli pinot, pikolit, verduc, modri pinot in syrah. V kleti imajo prostora za 18 milijonov litrov vina, vendar ga letno pridelajo med 8 in 12 milijoni litrov. Najstarejše vino, ki ga hranijo, je rebula letnik 1957. Odkupna cena za grozdja se bo letos gibala med 0,45 in 0,50 evra na kilogram. Ceno določijo kakšen mesec po trgatvi, ko so zbrani vsi rezultati in ko postane jasno, kakšno ceno bo možno doseči na trgu. »Naš način plačila grozdja je pač ta: polovica zneska, ki ga dobimo za vino na trgu, gre za grozdje, polovica pa za predelavo in druge trženjske aktivnosti,« pojasnjuje direktor Per-šolja, ki z veseljem dodaja, da se letos povečuje izvoz njihovih vin. Pozna se prepoznavnost Slovenije zaradi predsedovanja Evropske unije, pravi. Na domačem trgu pa opažajo krčenje porabe vin srednjega razreda in povečanje porabe vin iz razreda premium. Katere sorte vina gredo najbolj v prodajo, pa je odvisno tudi od splošnih trendov in načina življenja. Iz ozadja tako ponovno prihaja v ospredje rebula, pravi Peršolja, saj je v skladu z modernim načinom življenja in prehrano: »Prihajajo lažja vina z izrazito sadnostjo in vina, ki gredo k vsakdanjim obrokom.« Že nekaj let pa v Vinski kleti Goriška Brda veliko pozornosti usmerjajo na sosednje, italijansko tržišče. »Takoj po padcu meje je k nam začelo veliko ljudi prihajati po vino. Na italijanskem trgu smo v zadnjih dveh letih več kot potrojili prodajo naših vin. Pred leti smo tako v Italijo prodali 30, 40 tisoč litrov vina, sedaj pa smo že na 160 tisoč litrov. Zelo se zanimajo za rebulo, tokaj oz. sauvignonasse. Slovenija postaja vedno bolj prepoznavna tudi na oddaljenih trgih, kot sta Nemčija in Anglija. Z izvozom smo zelo zadovoljni, letos bomo po vsej verjetnosti presegli načrte, tako po količini kot tudi po vrednosti in strukturi prodanega vina,« dodaja sogovornik. Vinska klet Goriška Brda največ vina izvaža v ZDA, države bivše Jugoslavije, Italijo, Anglijo, Nemčijo in Bene-luks. Po Peršoljevem mnenju bodo slovenski vinarji najbolj prepoznavni, če bodo najprej na evropskem in svetovnem trgu nastopili pod blagovno znamko Slovenija, šele nato se kaže drobiti na posamezna območja. Slovenske, predvsem briške vinarje pa najbolj boli zgodba o sorti furlanski tokaj. »Mi smo jo morali umakniti iz prodaje, dobesedno smo jo vzeli iz polic. Ko gre za evropske predpise, smo v Sloveniji bolj papeški od papeža; v Italiji pa se ime furlanski tokaj še vedno lahko uporablja. Mi smo najprej uporabili ime točaj, potem pa sauvi-gnonasse. Točaj je še nekam šel v prodajo, sauvignonasse pa je popolnoma tuje ime, blagovna znamka se ne uveljavi, ne gre v prodajo. V Italiji pa je še vedno izjemno povpraševanje prav po tokaju. Primorci, predvsem Brici, smo plačali v tej zgodbi velik davek evropskim predpisom. Mislim, da glede tokaja zadnja beseda še ni bila izrečena, sicer bo ta sorta iz teh krajev izginila, kar bi bila velika škoda,« zaključuje direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja. (km) Nedelja, 12. oktobra 2008 222 Kite iz pšeničnih stebel za izdelavo slamnikov Na doberdobskem Krasu se bo jutri mudila večja skupina izletnikov iz občine Lukovica blizu Trojan. Z njimi bodo tudi člani planinskega društva Ajdovščina - planinska skupina Kamnje. Dopoldne si bodo ogledali nekaj zgodovinskih zanimivosti, popoldne pa odšli na pohod nad Do-berdobskim jezerom. S skupino prihajajo v goste tudi članice društva Fr. Maselj - Podlimbarski, ki si poleg ohranjanja starih ljudskih pesmi prizadevajo za oživljanje domačih obrti. Vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja so v krajih pod Limbarsko goro iz pšeničnih stebel v zimskih večerih pletli kite, ki so jo prodajali v Mengeš, Kamnik in druge kraje za izdelavo klobukov (slamnikov), ce-karjev in drugih koristnih izdelkov, ko seveda še ni bilo plastike. Skupina bo ob 13. uri v centru Gradina pokazala, kako nastajajo kite in zapela nekaj starih ljudskih pesmi. Goste bodo spremljali člani planinskega društva. Ob napovedanem lepem vremenu velja izkoristiti priložnost za ogled zanimive dejavnosti in za prijeten jesenski izlet po krasu, ki se koplje v živordečih odtenkih ruja. Ko duša nima kam Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja bo danes ob 19. uri v galeriji Lična hiša v Ajdovščini predstavitev knjige Ko duša nima kam. Prvenec avtorice Vlaste Meden Klavore pripoveduje o likovni ustvarjalnosti pacientov z duševno motnjo, o njihovih osupljivih in vznemirljivih podobah s katerimi se izražajo in komunicirajo s seboj in z drugimi. Njihova ustvarjalnost je lahko v pomoč tako pri diagnostični kot tudi terapevtski obravnavi, pomembno mesto pa ima tudi pri destigmatizaciji duševne bolezni. Avtorico in sodelujoče pri izdaji knjige bo predstavila Irene Mislej. V Štandrežu o Kralju Goriška Mohorjeva družba, župnija sv. Andreja apostola in prosvetno društvo Štandrež prirejajo predstavitev publikacije Tone Kralj-Cer-kvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini, ki jo je napisala Verena Koršič Zorn. Predstavitev bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 10.50 v štandreški cerkvi. Poleg avtorice bo spregovoril umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. Koncert v čast Seghizzijevi V dvorani Incontro v Gorici bo danes ob 20.30 koncert v čast Cecilie Seghizzi. Nastopili bodo sopranist-ka Enza Pecorari, pianistka Erica Bi-sesi, vokalna skupina Ars Musica in recitatorka Mariolina De Feo. gorica - Pokrajina nudi prispevke za razvoj turistične dejavnosti v nižinskih predelih Stavijo na kmečki turizem Za leto 2008 na razpolago 100.000 evrov - Na uradu za kmetijstvo in turizem v ulici Rossini že zbirajo prošnje za financiranje Pokrajina je prepričana v potencial razvoja kmečkega turizma na Goriškem in v njegov pomen za krajevno gospodarstvo. Zato je pokrajinski svet septembra odobril pravilnik, na podlagi katerega bodo do konca leta 2008 dodeljevali denarna sredstva za popravilo ali odprtje kmečkih turizmov v nižinskih predelih pokrajine. Pokrajinska odbornica Mara Černic je med novinarsko konferenco v novih pokrajinskih uradih za kmetijstvo in turizem v ulici Rossini v Gorici povedala, da je pravilnik stopil v veljavo prvega oktobra, goriška pokrajina pa je v prejšnjih mesecih že vključila v letošnjo proračun postavko, ki predvideva 100.000 evrov prispevkov za ta projekt. Razvoj kmečkega turizma je bil nekoč v pristojnosti deželne vlade, z zakonom št. 24 iz leta 2006 pa je Furlanija-Julijska krajina poverila pokrajinam nalogo podeljevanja sredstev za izgradnjo in obnovo kmečkih turizmov. »Odločili smo se, da bomo sredstva dodeljevali predvsem podjetjem v nižinskem predelu pokrajine, saj lahko računajo na Krasu in v Brdih tudi na drugačne oblike financiranja. V razvoj turizma na Krasu je pokrajina že veliko vložila, za območje Brd pa bo poskrbela gorska skupnost za Brda, Nadi-ške in Terske doline,« je povedala pokrajinska od-bornica Mara Černic in nadaljevala: »Projektu smo za Nov kmečki turizem gradijo v ulici Degli Scogli v Gorici bumbaca tekoče leto namenili 100.000 evrov: prepričani smo namreč, da so kmečki turizmi pomemben člen krajevnega gospodarstva, saj prispevajo k ovrednotenju značilnih pridelkov in dajejo možnost posameznikom, da ob redni službi dopolnjujejo svoje prihodke. Obenem je njihov razvoj pomemben tudi spričo pomanjkanja ležišč na Goriškem.« Černičeva je povedala, da je v pravilniku, ki ga je odobril pokrajinski svet, predvideno dodeljevanje finančnih sredstev le podjetjem, ki so vpisana v seznam kmečkih turizmov pri goriški Trgovinski zbornici. »Vsako podjetje lahko dobi prispevek v višini 40 odstotkov vrednosti projekta, ki ga predstavi. V primeru, da predvideva načrt zelo visoke stroške, lahko upra- vitelj kmečkega turizma prejme največ 100.000 evrov v petih letih, torej 20.000 evrov letno,« je pojasnila Čer-ničeva. Prispevke bodo dobitniki lahko vložili tako v gradbena dela kakor tudi v nakup opreme. Obrazci za vložitev prošnje, ki jih bodo sprejemali na omenjenem uradu v ulici Rossini, so že na razpolago na spletni strani goriške pokrajine www.provincia.gorizia.it. (Ale) 1 6 Petek, 10. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / ronke-tržič - Dela za gradnjo podvoza pri naselju San Polo Odprtje državne ceste z dodatno zamudo Gradbeno podjetje ne bo še začelo s kopanjem predora - Rez traku verjetno aprila Do ponovnega odprtja državne ceste št. 305 med Ronkami in Tržičem, ki je že več mesecev zaprta zaradi gradnje železniškega podvoza, bo prišlo z dodatno zamudo. Problem je zavlačevanje z namestitvijo podporne strukture pod železniškim prehodom proge Trst-Benetke pri naselju San Polo. Strukturo mora gradbeno podjetje postaviti, preden bo začelo kopati predor, posega pa ne bodo izvedli pred novembrom. Do namestitve podporne strukture bi moralo priti v noči med 25. in 26. septembrom; tudi ta termin je glede na prvotni plan predstavljal enomesečno zamudo, saj je bilo sprva napovedano, da bo pomembna faza gradbenih del stekla avgusta. Datum so ponovno preložili, in sicer na noč med 8. in 9. novembrom, ko bodo zaradi posega zaprli železniško progo Trst-Benetke. Železniški promet med Trstom in ostalimi italijanskimi mesti bo ob tej priložnosti celo noč popolnoma prekinjen. Goriška pokrajina, ki je odgovorna za gorica - Rock skupina Magenta Novo zgoščenko bodo posneli v Angliji Štiričlanska goriška rock skupina Magenta bo svojo najnovejšo ploščo posnela v studiu svetovno znane snemalne hiše Real World Studios v Angliji, pri kateri so posneli svoja dela svetovno znana imena pop in rock glasbe, kot so Deep Purple, Placebo, Robbie Williams, Zucchero, Irene Grandi in drugi. »S ponosom spremljamo in podpiramo dejavnost naših mladih glasbenih ustvarjalcev, ki na svoji umetniški poti dosegajo zavidljive rezultate,« je pred nekaj dnevi na srečanju s člani skupine Magenta, ki je potekalo na sedežu goriške občine, povedal odbornik za mladinske dejavnosti Stefano Ceretta. Srečanja se je udeležil tudi Marco Migliari, tehnični vodja pri snemanju za Real World Studios, ki je povedal: »Prepričan sem, da bo snemanje za skupino pomembna in poučna izkušnja, s katero bodo nedvomno lahko še dodatno izoblikovali svoj glasbeni stil«. Migliari je v stik s skupino Magenta stopil sam, potem ko je pozitivno ocenil nekaj njihovih skladb, ki jih je našel na spletu. Prav v prejšnjih dneh pa je skupina v snemalnih prostorih Twin Star Studia v Gorici zaključila prvo fazo Andrea Sergo bumbaca snemanja osnutka plošče, ki bo v prihodnjih mesecih v britanskih studijih dobila svojo dokončno podobo. »Besedila pesmi s plošče so tokrat v angleškem jeziku in bodo v poslušalcu vzbujala nove emocije,« je napovedal vodja skupine Magenta Andrea Sergo iz Doberdoba, ki pa za enkrat še ni hotel razkriti naslova nove plošče. Sicer je Sergo še povedal, da predstavlja izkušnja povsem profesionalnega snemanja le začetek novega ustvarjalnega obdobja. (VaS) Kopanje predora se še ni začelo (levo); dela na ronški strani gradbišča altran projekt izgradnje podvoza, je večkrat izjavila, da si prizadeva za čimprejšnje odprtje državne ceste med Ronkami in Tržičem. Leta je bila prvotno načrtovana februarja 2009, glede na zamude pa je bolj možno, da bo do reza traku prišlo aprila. Pri tržiški občinski upravi so povedali, da niso s strani gradbenega podjetja prejeli nikakršnega obvestila o vzrokih, ki so privedli do zamude, v prihodnjih dneh pa bodo preverili položaj na gradbišču in posledice, ki jih bo preložitev imela na časovni plan del. Do ponovnega odprtja državne ceste bo vsekakor prevozna začasna pot, ki povezuje Tržič in Ronke in ki so jo speljali po zemljiščih na levi strani vzdolž ceste 305. Ureditev alternativne ceste državni cesti 14 je v prejšnjih mesecih močno olajšala prometne nevšečnosti, ki bi jih drugače povzročila gradnja podvoza, medtem ko se dolge kolone še vedno pojavljajo na železniškem prehodu med postajama Ronke sever in Ronke jug, ki ga ne nameravajo ukiniti. gorica - Čavdek (SSk) srečal šolnike Šolska reforma vzbuja zaskrbljenost S srečanja med Čavdkom in šolniki V torek se je goriški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek srečal z nekaterimi šolniki, da bi se pobliže seznanil z novostmi šolske reforme, ki jo uvaja ministrica Mariastella Gelmini, in z mnenjem, ki o tej reformi vlada znotraj slovenske šole na Goriškem. Prisotni šolniki so predstavljali skoraj vse šolske stopnje od vrtca do višje srednje šole in so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi reforme, ki se uveljavlja brez kateregakoli soočenja s socialnimi partnerji in tudi brez razprave v parlamentu, saj je vlada na ta dekret postavila zaupnico. Predvsem skrbi dejstvo, da so temelji reforme finančnega značaja, saj je predvideno krčenje sredstev in številnih delovnih mest. Pod vprašaj je postavljena tudi šolska avtonomija, o učnih programih in vzgojnih pristopih pa se sploh ne govori. Zaradi tega so šolniki zelo zaskrbljeni, saj menijo, da bi lahko upadla kakovost šolske ponudbe in poučevanja, še posebno kar se tiče slovenskega jezika. Seveda vlada tudi zaskrbljenost tudi zaradi napovedanega krčenja delovnih mest, hkrati pa še ni dovolj jasno, kako bo reforma prizadela slovensko šolstvo, ki ne more biti obravnavano skupaj z ostalimi šolami v Italiji. Šolniki so pokrajinskega tajnika SSk še seznanili s tem, da se proti šolski reformi pripravlja stavka, ter svetovali, da naj stranka premisli možnost za internacionalizacijo vprašanja prihodnosti slovenskega šolstva v Italiji. Nekaj misli je bilo tudi posvečenih predlogu za vertikalizacijo didaktičnega ravnateljstva v Ulici Brolo v Gorici in nižje srednje šole Ivan Trin-ko. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo objektivni razlogi za vertikalizacijo, pred dokončno odločitvijo pa bo potrebno sprožiti širšo razpravo. Pri tem ni mogoče mimo problema pomanjkanja slovenskih ravnateljev, kot tudi usposobljenih tajnikov, so menili na srečanju. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čav-dek se je prisotnim šolnikom zahvalil za vse informacije in mnenja ter se obvezal, da bo o tem poročal na prihodnjih srečanjih tako pokrajinskega kot tudi deželnega vodstva stranke. Obljubil je tudi, da bo stranka zavzela vse možne ukrepe, da bo slovensko šolstvo čim bolj obvarovano, saj predstavlja temelj za razvoj slovenske narodne skupnosti. Šolnikom je še povedal, da ostajajo stranka in njeni predstavniki na razpolago, za katerokoli pomoč in posredovanje. nova gorica Podražitev elektrike za znižanje porabe Družba Elektro Primorska, ki ima svoj sedež v Novi Gorici, bo s 15. novembrom uvedla model obračunavanja električne energije na podlagi povprečne dnevne porabe v posameznem gospodinjstvu. Zato bo prišlo do povprečne podražitev električne energije za vse odjemalce za 18,69 odstotka, končni znesek povprečne položnice pa bo višji za devet odstotkov. Kot so včeraj sporočili iz družbe, bo osnovna cena za kilovatno uro porabljene električne energije ostala enaka ceni, ki sedaj velja za gospodinjstva v srednjem paketu. Sicer pa se bo 56 odstotkov odjemalcem končni znesek povečal največ do enega evra, približno 38 odstotkov odjemalcem se znesek na mesečni položnici ne bo spremenil; od tega bo štiri odstotke odjemalcev plačalo manj. »Poraba električne energije nenehno narašča, viri za proizvodnjo pa so omejeni, zato smo se odločili uvesti model obračunavanja na podlagi povprečne dnevne porabe električne energije v posameznem gospodinjstvu,« so pojasnili iz podjetja Elektro Primorska. Z uvajanjem sprememb želi Elektro Primorska zmanjšati neracionalno rabo električne energije v gospodinjstvih. Kot so navedli v družbi, lahko odjemalci električne energije z učinkovito in varčno rabo vplivajo na to, kateri faktorji cene bodo vplivali na strošek za porabljeno energijo. Končni račun za električno energijo bo vseboval stroške za uporabo elektro energetskih omrežij oz. omrežnino, električno energijo, trošarino, morebiten dodatek za modro energijo in davek na dodano vrednost. Konec oktobra bo začelo večjim gospodinjskim odjemalcev električne energije zaračunavati poseben dodatek za visoko porabo tudi Elektro Gorenjska, hkrati pa bo začel obračunavati tudi storitev vodenja računa. Dodatek za visoko porabo elektrike - znašal bo 0,0204 evra na kilovatno uro - bodo plačevali tisti odjemalci, ki bodo letno porabili več kot 3650 ki-lovatnih ur. Strošek vodenja računa bodo plačevali vsi odjemalci in bo znašal 98 centov na merilno mesto. Elektro Ljubljana pa bo s 1. novembrom uvedel progresivni način obračunavanja električne energije za gospodinjske odjemalce. Elektrika se bo z uvedbo novega načina obračuna v povprečju podražila za 19,2 odstotka, medtem ko se bo končni račun v povprečju podražil za devet odstotkov. Konec septembra - potem ko sta Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana napovedala podražitev -je direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak dejal, da »se uradu ukrepi elektrodistributerjev zdijo nenavadni«, zato bodo zadevo preučili. Na napovedane podražitve se je takrat odzvalo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Kot so poudarili, se cene električne energije za gospodinjstva po 1. juliju 2007 določajo prosto na trgu, zaradi trenda povečevanja porabe električne energije ter rasti proizvodnih in investicijskih stroškov pa se trg v zadnjih letih odziva z višanjem cene. Kot so takrat še navedli, so se letos cene energije na trgu povišale, zato ministrstvo pričakuje, da se bo to povišanje na vele-prodajnem trgu odrazilo tudi pri ceni za končne odjemalce. Kot so dodali, je način oblikovanja cene za različne kategorije odjemalcev »načeloma del poslovne politike podjetja«. (sta) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. oktobra 2008 17 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče Kulturnem domu v Gorici. Predpro-daja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. U Kino ■ ■ OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča lanske abonente, da še danes, 8. oktobra, lahko potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapi-si. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je za lanske abonente v teku vpisovanje abonmajev za sezono 200809, od 18. oktobra za nove abonente, medtem ko bo možen od 27. oktobra nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Da-nauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 048120678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes, 10. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v okviru Goriškega vrtiljaka in Koroških kulturnih dnevov na Primorskem lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci iz Celovca. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bodo lanski abonenti do 11. oktobra lahko zamenjali abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bra-tuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Disaster Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »The Women«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Disaster Movie«. Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10 - 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »No Problem«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Miracolo a S. Anna«. Fl Razstave »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. KULTURNO DRUŠTVO SLIKARJEV AMATERJEV TOLMIN bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15.30 v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Novo Gorico otvorilo razstavo likovnih del, nastalih na humanitarnem likovnem ex-temporeju Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA 10. FOTOSREČANJE je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljajo Roberto Aita (I), Biserka Fercek (HR) Herman Pivk (Slo) Boris Prinčič (I), Paul David Redfern (I) in fotoklub Nova Gorica (Slo); do 18. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. RAZSTAVA »CANTIERE - 100 ANNI DI NAVI A MONFALCONE« bo na ogled do 31. oktobra samo po predhodni najavi za šole in združenja na tel. 0481-492746, 0481-492341 (od ponedeljka do petka med 10.30 in 12. uro ter med 15. in 16.30), za posameznike na zeleno številko 800016044 vsak dan med 9. in 18. uro. V BIVŠI KONJUŠNICI palače Coroni-ni Cronberg v Gorici bo danes, 10. oktobra, ob 17. uri odprtje razstave ob 90-letnici konca prve svetovne vojne z naslovom »Le crocerossine nella prima Guerra Mondiale«; na ogled bo do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih, vstop prost. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici (na notranjem dvorišču) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Amedeo d'Aosta - il Duca artigliere e aviatore«; do 25. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GOSTILNI KORSIČ v Števerjanu bo do konca oktobra na ogled razstava slik Renata Elie na temo trgatve. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM so na ogled razstava Anje Koršič z naslovom Muzej vinogradniške in sadjarske kulture v Brdih, razstava Nine Bu-žinel z naslovom Razpršeni hotel v Medani in razstava skupine keramikov iz Celovca; do 13. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro. V KAVARNI GLEDALIŠČA VERDI v Gorici bo do 31. oktobra na ogled slikarska razstava Anne Scandroglio Ferrari. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled fotografska razstava z naslovom Kontra.punkte. Graška fotografska scena; do 23. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Go- rici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled vizualno glasbena postavitev »L'Oracle« kiparke Paole Korošec, slikarja in grafika Aleksandra Nišaviča-Aca in glasbenika Janija Lapajneja; do 26. oktobra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V VILI VICENTINI MINIUSSI v Ronkah je na ogled fotografska razstava z naslovom »Una provincia in cartolina«; do 10. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. uro in 18.30; informacije na tel. 0481774844. ïl Koncerti M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta za izlet v dolino Neretve in Črno goro odpeljala avtobusa št. 1 in št. 2. dne 15. oktobra iz Štandreža ob 6. uri, nato skozi Sovodnje, Doberdob, na avtocesto pri bencinski črpalki Agip pri Devinu in okrog 7. ure bo postanek v Bazovici na križišču za Kozino (za pojasnila tel. 0481-390688). Udeleženci morajo imeti zdravstveno izkaznico za tujino, dokument za socialno zavarovanje za Hrvaško in posebej za Črno goro ter veljavni osebni dokument. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 12. oktobra, ob 9.30 bo zbirališčem na parkirišču parka na Plešivem; informacije pri organizatorju L'Ape giramondo (tel. 348-7507866). □ Obvestila CENTER ZA NEGOVANJE KRAJEVNIH TRADICIJ iz Podturna in župnija Podturn vabita na koncert ob stoletnici Cecilie Seghizzi danes, 10. oktobra, ob 20.30 v dvorani Incontro v Podturnu. KONCERT AVTORSKE GLASBE v sklopu niza »Across the border« bo v goriškem Kulturnem domu v četrtek, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Tenco 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Furlanija), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilot-tija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 -tel. 0481-33288). V KANALU bo danes, 10. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete mednarodni festival sodobne glasbe v sklopu Kogojevih dni 2008. Koncer-tirala bosta Matej Šarc (oboa) in Nina Prešiček (klavir). ZA VEČERNE KONCERTE kulturnega združenja Rodolfo Lipizer iz Gorice je v teku za lanske abonente potrditev abonmaja za 2008-09 do 14. oktobra. Od četrtka, 16. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 11. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Paolo Chiarandi-ni; vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Duca dAosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje. Informativni sestanek bo v torek, 14. oktobra, ob 17. uri na sedežu društva Tržič (ul. Valentinis, 84 v Tržiču); informacije na tel. 347-2471222. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. ŠZ DOM sporoča program letošnjih dejavnosti: tečaj motorike z elementi ritmike za deklice prvega in drugega razreda osnovne šole, za fante iste starosti vadba motorike z elementi orodne telovadbe; obe skupini že vadita ob torkih in petkih med 16.30 in 18. uro. Košarko trenirajo začetniki ob ponedeljkih (med 17. uro in 18.30) in ob četrtkih (med 17. in 18. uro), starejši igralci pa ob ponedeljkih in četrtkih med 18. uro in 19.30. Mini odbojka je namenjena deklicam od tretjega do petega razreda osnovne šole (ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro). Začel se je športni vrtec za otroke slovenskih vrtcev v goriški občini in bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 16. uro. Za otroke vrtcev iz ulic Brolo in Max Fabiani bo poskrbljen prevoz do telovadnice, tako kot za gojence Dijaškega doma za druge športne panoge. Treningi potekajo v telovadnici Kulturnega doma (ul. Brass 20); informacije od 17. ure do 19.30 na tel. 0481-33288. GORIŠKA OBČINA brezplačno deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše, in sicer v preddverju županstva, v občinski izpostavi v Ul. Garibaldi in v uradu za okolje. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da bo v torek, 14. oktobra, ob 20. uri na sedežu v drevoredu 20. septembra v Gorici zasedanje pokrajinskega sveta stranke; na dnevnem redu bodo vprašanje oblikovanja političnega dogovora z Demokratsko stranko v vidiku občinskih volitev in priprave na deželni kongres SSk. Leta bo potekal v Gorici in Podbones-cu; goriški del se bo odvijal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 8. novembra. UNITRE (Univerza za tretje starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo do 17. oktobra potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Paolom Maurensi-gom; začetek lekcij bo 20. oktobra. V ZDRAVŠČINAH bo v nedeljo, 12. oktobra, ex-tempore za otroke in mlade od 6. do 14. leta, ki bodo v prosti tehniki upodabljali zgodovinske trenutke ali krajinske znamenitosti vasi. Prireja ga kulturni krožek Zdravščine na svojem sedežu v ulici IV Novembre 44; udeležba je brezplačna. Sodelujoči bodo morali sami prinesti opremo, organizator pa jim bo izročil risalni list. Izročitev bo ob 9.30, liste bodo morali vrniti do 15. ure istega dne, razstavo pa bodo priredili v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.30; podrobnejše informacije na tel. 0481-960951. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob pone- uoaštr klepetalnic a^-^ Ol FRANKO JURI Povratek v Les Hurdes Od utopije do realizma? Ponedeljek, 13. oktober ob 18. uri Predavalnica TUMA KBcenter deljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo sestanek s starši v soboto, 11. oktobra, ob 15. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. 0 Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: v soboto, 11. oktobra, ob 20.15 Zašpehan narod; v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. GORIŠKI LOK prireja v predavalnici Tuma v KB centru v Gorici klepetal-nico z naslovom »Povratek v Les Hur-des. Od utopije do ideala« v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri. Gost večera bo Franco Juri. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA v Gorici prireja v torek, 14. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige Monike Bu-laj »Genti di Dio«. Z avtorico se bo pogovarjal Andrea Bellavite. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 14. oktobra, ob 20. uri predavanje Davorina Pogačnika z naslovom Restavriranje in konserviranje lesenih predmetov. SKD HRAST vabi na praznovanja ob svoji 40. obletnici: v torek, 14. oktobra, ob 20.30 bo predstavitev zgoščenke MePZ Hrast »Petelinček je zapieu« v župnijski dvorani v Doberdobu; zgoščenko bo predstavil Janko Ban. V soboto, 18. oktobra, ob 20.45 bo jubilejni celovečerni koncert MePZ Hrast v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri prva pravljična urica. Martina Humar bo pripovedovala pravljico Muc išče čarovnico. 0 Mali oglasi PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke UNI-CAL. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov; tel. 3346366765. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. [H Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico. Pogrebi DANES V KRMINU: 10.30, Valeria Pe-denzini - sestra Gemmapia (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v kapeli Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Virginia Fu-mis vd. Vetta iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Tarcisio Paron (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Petek, 10. oktobra 2008 la contrada - Začetek nove sezone Drevi Curcijeva komedija o selitvi Drevi se bo ob 20.30 dvignil zastor nad novo sezono tržaškega gledališča La Contrada - Orazio Bobbio. Na odru bo zaživela sladkogrenka komedija Tra-machi oziroma Selitve izpod peresa novinarja Roberta Curcija. Gre za presek našega vsakdana oziroma za sklop dogodivščin okrog starega stanovanja, ki se ga priletna gospa želi znebiti. Zastarelo pohištvo, okrasni in nepotrebni predmeti ter porabljena tapiserija ponujajo gledalcu pogled v prostor, kjer do-muje preteklost in v katerem se sedaj pripravljajo na selitev. Priletna gospa se je odločila namreč za odhod, za opuščanje bolečih spominov na nesrečno ljubezensko zgodbo iz mladostnih let. S pomočjo nerodnega uslužbenca agencije za prodajo nepremičnin bo gospa prišla v stik z različnimi kupci, to je z dvema nasilnima mladostnikoma in dvema priseljencema, ki ne prodajata vžigalnikov, ampak poučujeta na univerzi, ter seveda z delavci podjetja za selitvene storitve; eden izmed njih se bo celo zaljubil v bolničarko lastnice ... Po uspehu predstave Sariandole se je Curci ponovno posvetil sodobnemu Trstu. Vlogo protagonistke, gospe Mariu, bo odigrala igralka Ariella Reg-gio (na fotografiji), režijo pa je podpisal umetniški vodja gledališča Contrada Francesco Macedonio. Ob Reggiovi bodo nastopili še tržaški veteran Gian-franco Saleta, Maria Grazia Plos, Adriano Giraldi, Marzia Postogna, Maurizio Zacchigna in Valentino Pagliei. Ob njih pa tudi mladi nadebudni igralci Massi-miliano Borghesi, Paola Saitta, Lorenzo Zuffi, Elisa Pozzetto in Andre Fotso. Predstavo si bo mogoče ogledati vse do nedelje, 26. oktobra. Vstopnice si lahko zagotovite pri blagajni gledališča ali v Ticket Pointu na Korzu. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fresuja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). Janko Petrovec: »Pesniški večer s Primožem Čučnikom« / Foyer balkona, vstop prost, v petek, 17. oktobra, ob 20.30. Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be« / režija: Antonio Calenda; igrata Giuseppe Pambieri in Daniela Maz-zucato. Danes, 10. in jutri, 11. oktobra, ob 20.30 ter v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri. GORICA Kulturni dom V soboto, 18. oktobra, ob 20.30 / v okviru niza komičnih predstav Komigo nastopa Gledališka skupina Fortifluidi (Tre-vignano - TV) z igro »Tren de vin«. Kulturni center Lojze Bratuž Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / v priredbi SSG Trst v torek, 28. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / v četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Tit Andronik« / danes, 10. in jutri, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Julian Barnes: »Prerekanja« / danes, 10. in jutri, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 17. oktobra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / danes, 10. oktobra, ob 19.30. Jutri, 11. oktobra, ob 19.30 / J. Stein, J. Bock, S. Harnick: »Goslač na strehi«. Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v ponedeljek, 13., v četrtek, 16. in v soboto, 18. oktobra, ob 19.30. Marius Ivaškevičius: »Mesto tako bli- PRIREDITVE zu« / gostuje SSG iz Trsta, v sredo, 15. oktobra, ob 19.30. Simon Bent: »Elling« / gostuje SLG Celje; v petek, 17. oktobra, ob 19.30. V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.30 / nizozemski drami Daphne de Bruin »Eva« in Oscar van Woensel »Vezuv«. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / jutri, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / danes, 10. oktobra, ob 18. uri. James Prideaux: »Gospodinja« / v sredo, 15. oktobra, ob 20. uri. Mini teater Ljubljana Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / gostuje SSG iz Trsta, v soboto, 18. oktobra, ob 17.00 in v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00, 17.00 in 18.00. Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Boris Kobal v režiji Jaše Jamnika. Jutri, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri / v Klubu CD Conservas (Barcelona) -napredne stvarnosti, performativno predavanje/konferenčni performans (v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Brittna, Itur-raldeja, Mulligana, Elgarja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Riccarda Frizze; solist: Mario Marzi (saxofon). Danes, 10. oktobra, ob 20.30 (red A) in jutri, 11. oktobra, ob 18.00 (red B). GORICA Kulturni dom Koncert avtorske glasbe v sklopu niza »Across the border« bo v četrtek, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Tenco 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Furlani-ja), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 - tel. 0481-33288). KRMIN Jazz & Wine of Peace Festival 2008 V četrtek, 23. oktobra, v Občinskem gledališču ob 20.30 Michel Portal & Jac-ky Terrasson (Francija, Nemčija), ob 22.30 Henry Threadgill & Zood (ZDA). V petek, 24. oktobra, v cerkvi sv. Ivana (Borgo S. Giovanni) ob 11. uri Trygve Seim & Frode Haltli (Norveška); v Občinskem gledališču ob 18.30 Wolfgang Haflner »Acustic Shapes« (Nemčija) in ob 21.30 Marc Ribot Trio (ZDA). V soboto, 25. oktobra, v Medani 20 pri Dobrovem (Slo.) ob 11. uri Piirpauke (Finska); v Občinskem gledališču ob 18.30 [em] (Nemčija), ob 21.30 William Parker (ZDA). V nedeljo, 26. oktobra, v Občinskem gledališču ob 11. uri Odwalla (Italija, Senegal), ob 15. uri Nicolas Simion Quintet (Romunija, Madžarska, Italija, Makedonija, Hrvaška) in ov 17. uri Randi Werston and his African Rhythms Trio (ZDA). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / dobrodelni koncert »Stu ledi nej pride nuter« v spomin na Stojana Petarosa. Sodelujejo: TFS Stu ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI Danes, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Dubravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Jutri, 11. in v nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Perpetuum Jazzile & Br6 - spektakel jazzovske in popularne glasbe s poudarkom na brazilskih ritmih. V četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert posvečen Beethovnu, igra Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent in solist Gordan Ni-kolic. V četrtek, 16. oktobra, ob 23. uri / Subs-hrubs (Kranj, Gradec, Ciudad de Mexico, Dunaj) - koncert eksperimentalne glasbe v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg); v torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York); v torek, 28. oktobra, ob 20.30 nastopa Chris Eckman & The Last Side of the Mountain Band (Seattle, Ljubljana). SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma danes, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v petek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo do 22. oktobra na ogled razstava prvega fotografskega natečaja »Imma-gini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Autoaiuto in Vo-lontariato Club Zip. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. V Občinski dvorani umetnosti G. Ni-grisin (Trg Republike 4) bo danes, 10. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. REPEN V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta še v nedeljo, 12. oktobra, od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. -/ GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled do 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladi-mirja Segalle. Urnik: še danes, 10. oktobra, med 10. in 19. uro. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. SVETA GORA V Frančiškovi dvorani na Sveti gori nad Novo Gorico bo v organizaciji KD Slikarjev amaterjev Tolmin v nedeljo, 12. oktobra, ob 15.30 odprtje razstave likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do srede, 15. oktobra, vsak dan od 9.00 do 16.00. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 12. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 19 košarka - Konec tedna pričetek moške Al-lige Italijansko prvenstvo brez italijanskih igralcev Sieni se tretji zaporedni naslov skoraj ne more izmuzniti - Konec sramotne uprave FIP Teden dni kasneje kot predvideno, s 16 namesto 18 ekipami in preurejenim koledarjem, bi se jutri naposled morala začeti italijanska košarkarska A1 liga. V tem letu bo do rednih volitev zveznih organov spomladi 2009 federacijo FIP vodil od olimpijskega komiteja imenovani komisar Dino Me-neghin, kar je vsekakor spodbudna novica po sramotni prejšnji upravi na čelu s predsednikom Faustom Maifredijem (ki je odstopil). Zakaj pa so o primeru društev iz Neaplja in kraja Capo d'Orlando na zvezi odločali šele deset dni pred predvidenim začetkom lige, ni znano. Kluba so naposled iztrebili, ker ponarejanje potrdil o plačanih socialnih dajatvah za njune igralce pač ni bilo opravičljivo. Rešitev lige z dvema ekipama manj (in dvema izpadoma, kar vsekakor daje tekmovanju določen žar) je logična, končano poglavje pa brez dvoma ni rešilo problemov italijanske košarke, ki je v hudi krizi. Prva liga pač ni prvenstvo italijanskih igralcev, kar se nato hudo pozna tudi v reprezentanci, ki bo morala v normalnih razmerah sam po sebi umeven nastop na evropskem prvenstvo loviti preko mučnih dodatnih kvalifikacij, v katerih pa bo morala premagati Parkerjevo Francijo, ne Liechtenstein ali Luxemburg. NASLOV ŽE ODDAN? - Tretji zaporedni »scudet-to« bi se Sieni objektivno ne smel izmuzniti. Fizična premoč, tehnična prefinjenost posameznikov in mentalna trdnost kolektiva so velike prednosti Pianigianijevega Mon-tepaschija. Polena pod noge bosta toskanski multinacio-nalki (enajsti mož katere je osemnajstletni tržaški dvo-metraš Stefano Crotta) skušala vreči evroligaša Milan in Rim (z Bečirovičem in Brezcem kot glavnima okrepitvama), nastop v finalu pa bi bil velik podvig za obe Bologni (vsekakor neugodni) ali spet opogumljeni Treviso. Nivoju lanskega sanjskega prvenstva bi se znal mogoče približati Avellino (z Markovskim na klopi namesto Boniciol-lija), nikakor pa ne Montegranaro in ne, ker zaupa vodilno vlogo Tržačanu Cavalieru, ampak zlasti zaradi izgubljenega časa z nemogočo poroko z bivšim NBA zvezdnikom Shawnom Kempom. 40-letnik, ki je že imel težave s pravico, alkoholom in drogo, je društvo izigraval celo poletje in ga nato pustil na cedilu po nekaj dneh priprav. POVPREČNO »PODEŽELJE« - Če izvzamemo Sie-no, boj za vrh kajpak krojijo klubi iz velikih mest. Za me- 27-letni slovenski reprezentant Sani Bečirovič se po igranju v grškem Panathinaikosu vrača v Italijo k rimski Lottomatici. Nazadnje je v A1-ligi oblekel dres bolonjskega Climamia (na sliki) v sezoni 2005/2006 ansa sto pod soncem (beri play-off) se bodo tako potegovala moštva s »podeželja«, ki so izraz resnih struktur (Biella, Cantu, Pesaro z večnim Myersom, Videm) ali trenutnih muh raznih mogotcev. Novinca na prvoligaški sceni sta (na papirju skromna) Caserta in Ferrara. Seznam sodelujočih zaokrožujeta še Rieti in Teramo. Kdo bosta potnika v nižjo ligo, je težko napovedovati. Boj bo menda srdit. VPRAŠLJIVI SNAIDERO - Lanska sezona, ko je zvezdniško moštvo povsem odpovedalo, je predstavljala hud udarec za videmski klub. Letos so zaupali nepoznanim in motiviranim košarkarjem ter trener-ju-generalu (Caja). Predprvenstvo je bilo odlično, prava kvaliteta oranžnih pa ostaja vprašljiva. Izvedenci jim ne preveč zaupajo, tako da je cilj predvsem čim prejšnja rešitev. SLOVENSKA PETERKA - V A1 ligi bo letos igralo pet košarkarjev iz Slovenije: že omenjena Bečirovič in Brezec v ambiciozni rimski ekipi, Domen Lorbek v Tre-visu, Uroš Slokar pri bolonjskem Fortitudu in veteran italijanskega prvenstva Marko Tušek v Avellinu. doping Policija na domu Schumacherja BONN - Nemška policija je preiskala hišo nemškega kolesarja Ste-fana Schumacherja. Slednji je zdaj predmet preiskave, oblasti pa so mu prav tako zaplenile nekaj obremenjujočih dokumentov. Schumacher je med letošnjo dirko po Franciji zlorabil doping, natančneje sredstvo CERA, ki je naprednejša oblika eritro-poetina.Schumacher, ki je na Touru zmagal na obeh posamičnih vožnjah na čas, sodbo v primeru še čaka, najverjetneje pa ga čaka dveletna prepoved nastopanja. GIOVINCO - Mladi Juventusov as naj bi v prihodnjih dneh podaljšal pogodbo za pet let. Prvo leto bi prejel milijon evrov plače, nato pa bi se ta ize leta v leto še povečala. KONEC SEZONE - Za avstrijsko alpsko smučarko Marlies Schild se je sezona najbrž končala, še preden se je sploh začela. Zmagovalka 20 tekem svetovnega pokala je namreč na treningu na Rettenbachu padla in si zlomila golenično kost in kost pišča-li. Tako bo morala izpustiti svetovno prvenstvo v Val d'Iseru, kar bo še posebno hud udarec, saj 27-letnica zlate kolajne z izjemo ekipne še nima. OKREPITEV - Slovenski košarkar Dragiša Drobnjak, 31-letni krilni center, ki je na letošnjih olimpijskih kvalifikacijah branil barve slovenske moške članske reprezentance, bo kariero nadaljeval pri novomeški Krki. TOKIČ - Najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič se je na evropskem prvenstvu v Sankt Peterburgu prebil v tretji krog med posamezniki. Tokič je namreč v drugem krogu ugnal Rusa Mihaila Paj-kova s 4:2 (-4, 7, 9, 9, -6, 6). V naslednjem krogu se bo pomeril s Švedom Robertom Svenssonom. FIFA Blatter naj se malo manj vtika Dimitrij KriZman Svetovna nogometna zveza, FIFA, v osebi njenega deus ex machina Seppa Blat-terja, trdno zagovarja nevmešavanje politike v svojo sfero. Enkrat ali dvakrat na leto slišimo, kako FIFA zagrozi dežurni etiopski ali vietnamski vladi, naj se ne vtika v delovanje domačih nogometnih zvez. Kazni, tudi do tega je že prišlo, so bolj ali manj hude. Ponavadi gre za izključitev reprezentanc in klubov iz vseh mednarodnih tekmovanj, kar je seveda skoraj obrobnega pomena, če taka kazen doleti recimo prav Etiopijo ali Vietnam. Precej drugače je, ko poljska vlada odstavi vodstvo nogometne zveze zaradi bolj ali manj utemeljenih sumov podkupovanja in zlorabe položaja v osebne namene in koristi. Poljska seveda nogometno pomeni precej več kot Etiopija in je tudi soorganizatorka naslednjega evropskega prvenstva. Nesimpatično bi bilo, če bi Poljsko izključili iz kvalifikacij za SP pa ne morda iz EP, ki ga bo sama gostila...Kak-šen bo res dokončni razplet zgodbe je zanimivo, kajti tako resni (vsaj nogometno gledano) državi FIFA še ni grozila. Postavlja pa se vprašanje: kako je možno, da država ne sme imeti vpliva na dogajanje v lastni hiši in si pravico do odločanja lasti organizacija, ki je mednarodno zelo močna, zelo bogata in še marsikaj, je pa vendarle le krovna organizacija vseh državnih nogometnih zvez. Postavimo stvar drugače: tržaška občina bi rekla »hej, San Mario, ti pa ne boš več upravljal z našim igriščem, ker si z njim slabo ravnal«, pa bi se oglasila pokrajinska nogometna zveza in dejala »ne, ne, dragi župan, v nogomet pa ne boš posegal, ne glede na to kaj se dogaja.« Seppu Blatterju je po dolgih letih vladavine slava stopila v glavo in si gladko predstavlja, da lahko odloča namesto vlade 40-milijonske države. Se pa ne izteče vedno po njegovih željah. Lani je recimo FIFA prepovedala igranje mednarodnih tekem na nadmorski višini čez 2500 metrov. Naenkrat tekem v svoji prestolnici (pozor, prestolnici, ne pa zakotni vasi) niso smele več igrati Bolivija (La Paz), Kolumbija (Bogota) in Ekvador (Quito). Odločitev je imela v Južni Ameriki buren odziv, bolivijski predsednik Evo Morales je z nekaterimi člani vlade odšel odigrat nogometno tekmo na večni sneg Illimanija in pokazal, da se lahko žogo brca tudi na 6000 metrih. Obenem je napisal za moje pojme ganljivo sporočilo, v katerem je Blatterja elegantno ponižal. Z Moralesom so potegnili prav vsi južnoameriški predsedniki vlad in vse razen ene nogometne zveze, tudi tiste (Argentina...), ki dobro vedo, da jim igranje v3700metrov visokem La Pazu ne odgovarja. Blatter je svojo prepoved z repom med nogami umaknil. Zdaj pa tudi veste, zakaj na SP sodniki nikoli ne doso-dijo sumljivih 11-metrovk proti Braziliji in zakaj Argentina redno naleti na najtežje kvalifikacijske skupine in sporna sojenja (proti Nizozemski leta 1998, proti Nemčiji leta 2006). Edina južnoameriška zveza, ki se je strinjala, da razredčeni zrak v La Pazu lahko škodi zvezdniškim možganč-kom, je bila... brazilska. (dimkriz-man@gmail.com) odbojka - Žreb finalne faze evropskega prvenstva 2009 Slovenija zadovoljna Italija v zelo težki skupini IZMIR - V Izmirju so izžrebali pare evropskega prvenstva v odbojki, ki bo septembra 2009 v Turčiji. Slovenijo je žreb uvrstil v skupino C, v njej bodo še branilci naslova Španci, Grki in Slovaki. Italija bo igrala v zelo težki skupini D proti Srbiji, Bolgariji in Češki. Člani skupine A in C bodo svoje tekme igrali v Carigradu, skupini B in D pa bosta nastanjeni v Iz-mirju. »Povsem jasno je, da smo zadovoljni s skupino, zelo težko bi izbrali boljšo. Povsem jasno pa je, da na evropskem prvenstvu ni slabih ekip, vendar lahko rečem, da so vse v naši skupini premagljive. Vse poznamo, Španci so na papirju najmočnejši, toda šele avgusta, ko bomo videli postave tekmecev, bomo lahko povedali več. Zagotovo bo naš cilj ena zmaga, kar bi pomenilo, da bi se prvič uvrstili v drugi del tekmovanja,« je dobro razpoložen selektor Gregor Hribar, ki ne izključuje možnosti, da bi se Slovenija borila za prvo mesto v skupini. V italijanskem taboru so seveda mnogo bolj nezadovoljni, njihova skupina je morda najtežja, poleg tega bi se v naslednji fazi srečali z ekipami iz skupine B, v kateri je tudi Rusija. Skupine EP Skupina A: Turčija, Nemčija, Francija, Poljska Skupina B: Rusija, Finska, Estonija, Nizozemska Skupina C: Španija, Grčija, Slovaška, Slovenija Skupina D: Srbija, Italija, Bolgarija, Češka nogomet - Spor z Angleži Platinijev boj z mlini na veter? LONDON - Prost pretok dela v Evropi pomeni, da bo predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini le stežka preprečil ali vsaj omejil tuja lastništva v britanskih klubih. V torek je namreč prvi mož UEFA izjavil, da najboljši angleški klubi s tujimi lastniki izgubljajo svojo identiteto, kar mu ni po-godu.Devet od 20 klubov iz elitne angleške lige je v rokah tujih lastnikov, Platini pa je predlagal, da naj se najde način, s katerim bi ta trend v prihodnje omejili. »Ali si želite v Liverpoolu arabskega šejka za predsednika, brazilskega trenerja in enajst afriških nogometašev?« je dejal Platini in dodal: »Kje je tukaj Liverpool? Moramo določiti neka pravila. Imeti moraš identiteto, v tem leži priljubljenost nogometa. Če pripelješ ljudi iz Katarja in na igrišču ni niti enega nogometaša iz Liverpoola ali Mancehstra - kje sta tu Liverpool ali Manchester?« »Menim, da te smernice niso dobre. Katarci bi morali vlagati v Katar in tako naprej. Vsak bi moral razvijati nogomet v svoji Michel Platini državi. Ne pa, da vzameš denar, poizkusiš v tujini in se potem vrneš,« je bil ogorčen legendarni Francoz in vprašal: »Ali lahko naredimo kaj proti temu? Sam bom gotovo poskušal. Nisem prepričan, da mi bo uspelo, toda moram preučiti evropsko, angleško, francosko, nemško, rusko, ukrajinsko zakonodajo in še mnoge druge.« Vodstvo premier league je zavrnilo komentar na te očitke, ki niso bili prvi Platinijevi. Prav nekdanji francoski reprezentant je avgusta 2007 izjavil podobne besede. Junija 2008 pa je britanske klube obtožil še goljufanja, češ da zlorabljajo finančno moč za dominacijo v evropskem nogometu. (STA) 20 Petek, 10. oktobra 2008 ŠPORT / barcolana 2008 - Mitja Kosmina o svoji Maxi Jeni »Delali smo na psihološki pripravljenosti in uigranosti« Skupno vadili cel mesec - V šibkem vetru je favoritov več - Na krovu tudi Aleš Omari bo rekord? Včeraj popoldan že 1180 vpisov Včeraj ob 18.30 je bilo že 1180 vpisanih, največ dela pa tajništvo organizatorja SVBG čaka danes in še posebej jutri zvečer. BRATA BODINI - Tržačana Lorenzo in Marco, olimpijca v Syd-neyju, bosta tekmovala na tržaški jadrnici Punto Snai - TuttaTrieste. »Upava v šibek in spremenljiv veter, da bi lahko kljubovala favoritom«, sta povedala. ORACLE - Po šestih letih bo na Barcolani spet nastopil Benečan Alberto Barovier, ki ga je Russel Coutts vključl v moštvo ameriškega pokala Oracle. Vendar je na barcolani brez možnosti, saj bo tekmoval na mono-tipni jadrnici, s katero te dni tekmuje na regati RC44. GRANBASSI - Po sinočnjem nastopu na oddaji Annozero bo danes končno prišla v Trst sabljačica Margherita Granbassi, ki bo v nedeljo nastopila na jadrnici ženskih zvezdnic Magic (Solaris 36 one design). Krmarka Larissa Nevierov je s hitrostjo jadrnice zadovoljna. NA NABREŽJU - Med najbolj obiskanimi stojnicami v naselju Barco-lana je tista s primerki bolidov znamke Alfa Romeo, me njimi izstopa avtomobil 8C competiton (450 konjev). Mitja Kosmina je prepričan, da je letošnja ekipa Maxci Jene bolj uigrana od lanske (na sliki) Ko se v teh dneh s kraških planot s pogledom obrnemo proti tržaškemu zalivu, se pred Velikim trgom nabira vse več pisanih jamborov raznoraznih velikosti. Seveda med vsemi izstopajo jambori glavni favoritov, ki so Alfa Romeo, Esimit Evropa, Idea in Shosholoza. Vsi razen enega. Trenutno ljubtelji jadranja namreč pogrešajo jambor slovenskega super-maxija Maxi Jena, ki je še zasidran v Kopru. »V Trst bomo prijadrali zadnji trenutek,« je povedal krmar Mitja Kosmina, ki smo ga zmotili tik po končanem četrtkovem trningu. » V Trst bomo prijadrali v nedeljo iz čisto enostvanih logističnih razlogov. V Kopru imamo zabojnik, kjer imamo spravljene vse tehnične pripomočke, da lahko jadrnico po zadnjem treningu pripravimo za regato, saj se lahko v zadnjem trenutku, na zadnjem obratu treninga vedno kaj zlomi, pokvari.« Kako pa potekajo priprave? »Že mesec dni odlično treniramo. Najprej smo imeli tri treninge na teden, od prejšnjega četrtka pa treniramo vsak dan, tako da lahko rečem, da vse poteka kot smo načrtovali. Glede na vremenske napovedi smo letos dali nekaj več poudarka na razmere s šibkim vetrom.« Ste jadnrico kaj spremenili, ali pa bo Jena taka kot lani? »Letos nismo opravili nobenih tehničnih posegov, saj smo želili izpiliti druge detajle, in sicer delali smo predvsem na psihološki pripravljenosti moštva, da se bo lahko odlično znašlo v takih razmerah kot jih napovedujejo.« Kdo pa so sploh glavni favoriti letošnjega Jesenkega Pokala? »V takšnih razmerah kot jih napovedujejo se bo več jadrnic lahko potegovalo za lovoriko 40. Barcolane. Če bo spremenljivo, se lahko v boj za zmago vmeša kar 10 jadrnic, tako da je težko napovedati, kdo je favorit številka 1. Bolj ko bi bile razmere konstante, večjo prednost ima Alfa. Če pa bodo razmere spremenljive, lahko upamo, da se jim kje zaplete in da se kakšna manjša jadrnica prebije v ospredje.« Ali je med temi tudi lepotica letošnje Barcolane, južnoafriška Shosholoza? »Mislim, da ta jadrnica nima nobenega hendikepa in da se bo znašla tudi v Tržaškem zalivu. Nedvomno imajo največ možnosti v srednjem vetru, če pa bo pihalo močneje nimajo na tej regati kaj iskati. Če bodo naleteli na ugodne razmere in seveda če ne bodo naredili nobene napake, lahko košarka - Konec tedna v moški D-ligi Obeta se zanimiv krog Dom proti oslabljenemu NAB, Kontovel z izkušenim Poggijem, Brežani proti povratniku Villesseju Slovenskim D ligašem letos očitno ni usojeno, da bi igrali istočasno: ob pričetku sezone bi morala Breg in Kontovel igrati v gosteh v soboto, Dom pa - kot po navadi - domačo tekmo že v petek. Kontovel bo konec koncev igral komaj v nedeljo v Ža-vljah ob 18.00. Težave z ogrevanjem v goriškem Kulturnem Domu so prisilili vodstvo ekipe, da tekmo premesti v športni center »Stella Mattutina« - domače igrišče Ardite. Ob 20.00 se bo tekma proti Nabu pričela z metom sodnika Zinni ali sodnice Ma-rusig. Še pred nekaj meseci se je Nab boril za nastopanje v konici komaj minulega prvenstva, medtem ko se je Dom boril za napredovanje v nižjem prvenstvu. Na podlagi tega, bi lahko sklepali, da bodo jutri Tržičani zlahka premagali Goričane. Ne smemo pa pozabiti, da so se medtem gostje dejansko ošibili in gotovo ne bodo zlahka ponovili lanske uvrstitve. Zato bo tekma predvidoma precej izenačena, domovci pa morajo predvsem zaustaviti Gona. Ob njegovi odsotnosti je zadnja leta Nab namreč izgubljal večino srečanj. Zanimivo bo tudi srečanje med Poggijem in Kontovelom (sodnika: Gelicrisio in Redolfi): tržaška ekipa, ki že nekaj let igra v Miljah je namreč lani razočarala in se ni uvrstila v končnico. Glede na nižjo kakovost prvenstva pa je letos ta cilj povsem v dometu izkušenega moštva, ki je med poletjem nekatere starejše »senatorje«, med temi tudi bivšega Brežana Maura Bembicha, zamenjala z igralci pod 21 letom. Glavnina ekipe pa je ostala nespremenjena, tako da se bodo morali Kontovelci potruditi predvsem pod košema. V primerjavi s prejšnjo tekmo pa tokrat zaradi poškodbe ne bo igral Poggijev najboljši igralec in bivši borovec Luca Celega. Na drugi strani pa bo odsoten le mladi Zaccaria, ki bo tokrat nastopal z Jadranom. Hitra igra bo najbrž ključ do zmage za Brumnove varovance.Breg bo jutri na prvem gostovanju srečal Villesse, ki so se po letu v promocijskem prvenstvu vrnile v D ligo. Na tekmi bosta sodila Sabadin in Po-stir, ki sta minuli petek delila pravico na slovenskem derbiju. V dolinskem taboru bo poleg poškodovanega Lokatosa odsoten tudi Klabjan, kljub temu pa bi morali biti Sila in soigralci znatno boljši od igralcev z Goriškega. (Mitja Oblak) »naša napoved« - Mikom Madonia »Breg bi se lahko za visoka mesta boril tudi v C2-ligi« Miko Madonia je po dveh letih z Bregom v D ligi in dveh z Borom v državni C ligi med poletjem prestopil k Jadranu. Po sredinem prijateljskem srečanju z Bregom smo ga vprašali za mnenje o dolinski ekipi. Ta je po njegovem mnenju zelo podobna tisti izpred treh let. »Glede na kakovost prvenstva bi se morali sramovati ob vsakem porazu, saj je to ekipa za visoko uvrstitev v C2 ligi. Fizično je ekipa zelo močna, poleg tega pa je tudi izkušena. Klarica je dober igralec, sam Tomo Krašovec pa je dober trener in velika okrepitev za Breg« je še dodal bazovski študent prava. Kako pa bi se z isto postavo odrezali v C ligi? »Ne bi zdržali dosti, ker je Breg že preveč let v D ligi, v C1 pa je sistem igre povsem drugačen. S težavo bi sploh dosegli kako zmago«. Po Mikovem mnenju pa bi se lahko bolje obnesli, če bi najprej napredovali v C2 ligo, šele potem pa še v višje prvenstvo. Svoji bivši ekipi namreč svetuje, da se postopoma - »z majhnimi koraki« privadi na višje lige. Najboljši igralec dolinske peterke pa je Borut Klabjan, ker je zmeraj odli- čen pri metu -minulo soboto je bil celo nepogrešljiv. O morebitnih Kra-šovčevih težavah v slačilni- ci pa je komentiral, da »je prav, da se med soigralci krega in spet pobota, saj se lahko samo tako ustvari dober kolektiv. MIKOVE NAPOVEDI: Jadran - Montebelluna: zmaga Jadrana +6 Bor Radenska - Virtus PD: zmaga Virtus +10 Villesse - Breg: zmaga Brega najmanj +60 Dom - Nab Tržič: zmaga Doma +8 Poggi - Kontovel: če ne igra Juric +10, sicer bo zmagal Kontovel +10 (M.O.) tenis - Turnir ITF torej tudi oni zamešajo načrte Alfi.« Novost na krovu Jene pa vsekakor je. Sirenin jadralec Aleš Omari je namreč iz vrst Simčičevega Esimit Evropa prestopil v vaše. So še kaki drugi novi jadralci? » V glavnem ne, ni nobene posebne novosti. Letos smo sicer v projekt vključili več ljudi, več vrhunskih jadralcev iz Slovenije. Želeli smo namreč, da bi ekipa, ki bo nastopila na Barcolani, trenirala skupaj cel mesec, tako da smo potrebovali večje število ljudi. Kdor ni mogel zagotoviti zadovoljive prisotnosti, je ostal doma. Ekipa nameč rase samo, če trenira složno. Edino na tak način namreč lahko premosti katerokoli oviro. Lani smo na jadrnici bili sami profesionalci, toda zbrali smo se v zadnjem trenutku. Pokazalo se je, da to ni bila dobra izbira.« Ob koncu pa smo Kosmini postavili še običajno vprašanje o željah na štartu, na katerga je Kosmina podal običajen odgovor: »Kot vsako leto me najbolj skrbi štart. Treba je čimprej pobegniti čez štartno linijo, tako da si zagotovimo čimveč maneverkega prostora, da pustimo za seboj vse male jadrnice in odjadramo našo regato.« Rado Šušteršič Paola Cigui v polfinalu Gajeva teniška igralka Paola Cigui je na mednarodnem ITF turnirju v Reggiu Calabrii, z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, dosegla najboljši rezultat v svoji karieri. V včerajšnjem četrtfinalu je zanesljivo premagala 25-letno Italijanko Ste-fanio Chieppo (št.498) in se tako uvrstila v polfinale. Paolin najboljši rezultat je bil doslej nastop v pol-finalu na manj kakovostnem ITF turnirju, z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. 19-letna slovenska Tržačanka je prvi set izgubila 7:6, ostala dva pa je zmagala z izidoma 6:3 in 6:3. »Bilo je res mučno. Dvoboj je trajal tri ure in pol. V prvem setu sem že vodila s 6:5, nato je nasprotnica po-vedla. V veliko pomoč ji je bil močan veter. V preostalih dveh setih sem igrala koncentrirano in sem stalno vodila. Povedati moram, da je občinstvo v glavnem navijalo za Chieppo. Prav gotovo so stopili na njeno stran, ker se Stefania ukvarja tudi z manekenstvom,« nam je povedala Paola, ki se bo v današnjem polfinalu (ob 16.00) pomerila s tretjo nosilko turnirja, 21-letno Nemko Anne Schaefer. Schaeferje-va (št 190) je včeraj gladko premagala Corbalanovo (6:3, 6:3). »Po današnjem (včerajšnjem op. ur.) dvoboju sem precej utrujena in izmučena. Vsekakor tudi jutri (danes) bom dala vse od sebe, čeprav bo Nemka res trd oreh,« je še dodala Ciguieva, ki je samo na turnirju v Reggiu Calabrii osvojila 17 točk na WTA lestvici. GORSKO KOLESARSTVO C. Leghissa 8. pri Huminu Slovenska kolesarja Marko Ciuch (Team Eppinger-Saab) in Christian Leghissa (Ovam) sta v nedeljo nastopila na drugi preizkušnji deželnega jesenskega pokala v gorskem kolesarstvu v vasi Maniaglia pri Huminu. Na zelo tehnično zahtevni progi se je Leghis-sa uvrstil na absolutno 8. mesto (čas 51:18), v kategoriji junior je bil drugi. Ciuch pa je Leghisso zaostal za približno sedem minut (58:37) in se tako uvrstil na 71. mesto. V kategoriji senior je bil Marko 19. Zmagovalec tekme pri Huminu je bil domačin David Bevi-lacqua, ki je progo prevozil v 49 minutah in 40 sekundah. V nedeljo čaka Ciucha in Leg-hisso tretja preizkušnja jesenskega pokala. Start in cilj tretje dirke bo v vasi Pod cirkou (na 685 m nadmorske višine) nad Fojdo v Beneški Sloveniji. Gorski kolesarji se bodo obenem povzpeli na vrh hriba Ivanac (1165 m). CESTNO KOLESARSTVO Denis Milic za las ob zmago Kolesar iz Šempolaja Denis Milic, ki nastopa za klub Team Isonzo-Pedale Ronchese, je v nedeljo tekmoval na zadnji cestni dirki v deželi. Kolesarski klub Ciclo Assi Friuli je v kraju Tavagnacco pri Vidmu organiziral dirko za naraščajnike (letnik 19931992). Proga je bila dolga 82 km in se vila po Tricesimu, Colloredu di Monte Albano ter Tavagnaccu. Na tekmi veljavni za 14. Pokal Arteni Sport je nastopilo približno 70 kolesarjev iz naše dežele, Slovenije in Avstrije. Dirka je potekala brez velikih pobegov v zelo hitrem tempu (povprečna hitrost 38,095 km/h). Kolesarji so privozili na cilj v skupini. Denis Milic je v končnem šprintu prišel tretji, le za pol kolesa. Zmagal je Slovenec kluba Sava Kranj Blaž Bogataj. Na drugo mesto se je uvrstil Davide Cimolino (Libertas Gra-disca), ki je letošnji italijanski podpr-vak v velodromu. Tekma je bila veljavna tudi za 10. Pokal Trst-Videm, ki je vključevala tri dirke. V skupni lestvici je naš kolesar Denis Milic prišel na tretjo stopničko zmagovalnega odra. Zmagal je spet Blaž Bogataj (Sava Kranj), drugi pa Davide Cimolino (Libertas Gradišče). / ŠPORT Petek, 10. oktobra 2008 21 umetnostno kotalkanje - V nedeljo v priredbi ŠD Polet Parada zvezd na Pokalu Sedmak V spomin na Davida Bressana - Tanja Romano z novo koreografijo Kljub objektivnim težavam zaradi koledarja mednarodnih tekem na evropski ravni, ki so letos vse koncentrirane od začetka septembra do polovice oktobra, je ŠD Polet vendarle uspelo najti termin za organizacijo svojega tradicionalnega kotalkarskega tekmovanja za Pokal Pavla Sedmaka. V nedeljo bo na Pikelcu navzočih devet klubov, dva iz Slovenije KUK Nova Gorica in KK Renče, klub Cerdanyola iz Španije, Polisportiva Aqui-leiese, Gradisca Skating, Pattinaggio Oderzo, Jolly in Pattinaggio artistico Triestino iz Trsta in seveda gostujoči klub Polet. Med nastopajočimi bi omenili slovenski reprezentantki Niko Arčon in Ano Rejec, zmagovalko Evropskega pokala, mlajšo mladinko Martino Pecchiar, svetovnega članskega podprvaka Andrea Barbierija, svetovno prvakinjo in line Silvio Marangoni in mladinsko svetovno podprvakinjo Carlo Pey. Tekmovanje bo potekalo ves dan: zjutraj ob 10.00 bodo na sporedu kratki programi za mednarodne kategorije kadetov, mlajših mladincev, mladincev, Tanja Romano na Pikelcu po 18. uri članov in in line, popoldne ob 14.45 bo otvoritvena slovesnost, kateri bodo sledili dolgi programi mladinskih in mednarodnih kategorij. Na pobudo pokrajinskega odbora CONI bo za klube mladinskih kategorij predvidena posebna nagrada, posvečena malemu Poletovemu kotalkarju Davidu odbojka - Deželni pokal Sloga List se od pokala častno poslavlja Bressanu, ki nas je tako tragično zapustil v začetku septembra. Približno ob 18.00 bo razglasitev zmagovalcev, nato nastop zmagovalcev posameznih kategorij, gostov in naše svetovne prvakinje Tanje Romano, ki se bo predstavila s svoim novim programom, s katerim bo konec novembra meseca nastopila na svetovnem prvenstvu na Taj-vanu. Tanja bo na Pikelcu predstavila zlasti prenovljen koreografski del na podlagi klasične sodobne glasbe, ne bo pa izvedla vseh skokov. Glede na to, da je dolgo časa mirovala zaradi poškodbe, bo to sploh njen prvi letošnji nastop, če odmislimo dve ekshibicijski tekmi. Navzoči bodo tudi kotalkarji vseh tržaških klubov, ki so pripravili skupinsko točko za komaj zaključeni Evropski pokal in so jo posvetili prav malemu Davidu. Jutrišnji popoldan bo namenjen treningom, zvečer ob 21.00 pa je na sporedu prva uradna tekma openskih Kwin-sov za Pokal Italije. Pomerili se bodo z državnimi prvaki iz Asiaga, kar zagotavlja zanimiv in ogleda vreden dvoboj. Sloga List - Libertas Martignacco 1:3 (25:16, 24:26, 12:25, 23:25) SLOGA LIST: Babudri, Bukavec, Ciocchi, Colsani, Cvelbar, Gantar, Mauro-vich, Pertot, Alice Spangaro, Michela Spangaro (L), Starec. Trener Franko Drasič. V sredo je Sloga List odigrala zadnjo tekmo deželnega pokala, o tem, kdo se bo uvrstil v finale, pa bo odločala tekma med Talmassonsom in Libertasom, ki sta oba premagala našo ekipo. Slo-gašice so tokrat zaigrale veliko bolje kot v prejšnji tekmi. Trener Drasič je preizkusil vse svoje igralke. V prvem setu je Sloga List nadigrala nasprotnice, ki so bile dobesedno brez moči, vendar so že v naslednjem setu odločno reagirale. Libertas ima zelo mlado ekipo, ki pa predvaja dobro odbojko (lani se je uvrstil v play-off). Slogašice niso pričakovale tako ostre reakcije, ki jih je precej spravila s tira, kar je prišlo do izraza predvsem v tretjem setu. V drugem in četrtem so bile povsem enakovredne nasprotnicam, usodnih pa je bilo nekaj nepotrebnih napak. (INKA) NOGOMET Mustacchiju dva kroga Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v promocijski ligi za dva kroga diskvalificirala Vesninega nogometaša Nicoloja Mustacchija. En krog prepovedi igranja je dobil še Riccardo Bertocchi, prav tako Vesna. V 1. AL v nedeljo ne bo igral Primor-čev nogometaš Max Di Gregorio in vratar So-vodenj Denis Pavio. Pri deželnih mladincih bosta dva kroga prisilno mirovala Ciriello in Ri-bezzi (oba Vesna), en krog pa Marino (Kras). Pri malem nogometu (5:5) je bilo kaznovan Doberdobec Devid Ferletič (Adriatica). Pri deželnih naraščajnikih do 20. novembra ne bo smel sesti na klop Donatella slovenski trener Igor Bric. Juventina proti Biljam 23. t.m. Goriška federacija je objavila spored 1. kroga čezmejnega prvenstva najmlajših: Pri-morje/Vipava - Ronchi 21.10. ob 19.00; Tolmin/Kobarid - Audax 22.10. ob 18.00; Itala San Marco - Adria Ciciban 22.10. ob 16.00; Juventina - Bilje 23.10. ob 17.30; Pro Romans -Hit Gorica 22.10. ob 18.00; Brda - Romans. namizni tenis - Deželne lige Veteran Edi Bole že v dobri formi, Sonja Doljak dosegla odločilno zmago MOŠKA C2-LIGA - Tako kot v višji državni so Krašovci zmagali tudi v prvi deželni ligi. O tekmi je težko kaj povedati, saj je bila nasprotna ekipa nedorasla domačinom iz tehničnega in taktičnega vidika. Igralci iz Humina so novinci v tej ligi, naši pa imajo za sabo več let izkušenj in boljše treninge za sabo. Veteran Bole je odpravil svoje nasprotnike brez obotavljanj, ravno tako se je izkazal napadalec Vittorio Lubrano. Samo Tom Fabiani je prepustil nasprotniku set, ker pozna slednji zelo dobro taktiko proti obrambni igri. Kras - D'Aronco Gemona 5:0 Bole - Pascoli 3:0 (2,2,2); Lubrano - Di Giusto 3:0 (12,6,6); Fabiani - Cian-cio 3:1 (9,8,-10,6); Bole - Di Giusto 3:0 (6,3,7); Fabiani - Pascoli 3:0 (2,5,3). MOŠKA D1-LIGA - Začelo se je in to na najboljši način z zmago. Kot je razvidno iz tablice, je bila tekma vseskozi izenačena in so večkrat odločali hladnokrvnost v končnici setov, koncentracija in borbenost. Naši so pokazali boljšo fizično pripravljenost, tako da so zlahka dosegli težke in hitre žogice tudi, ko so bili igralci nasprotne ekipe bolj aktivni. Na obeh straneh se je predstavila mešana ekipa (pravilnik to dopušča) in je bila izrednega pomena prav tekma med predstavnicama ženskega spola. Sonja Doljak je v zadnjem srečanju preigrala z napadalno igro Simono Livero in tako krepko pripomogla k končni zmagi. Azzurra - Kras 3:5 Morocutti - Sonja Doljak 0:3 (5,7,4); Populin - Giorgi 1:3 (-10,15,12,8); Livera - Simionato 3:1 (14,9,-8,5): Popu-lin - Doljak 3:2 (-9,4,-10,5,8); Zorzut - Ri-dolfi 0:3 (8,4,2); Livera - Giorgi 3:2 (-9,10,6,-10,3); Populin - Ridolfi 1:3 (10,7,9,9); Livera - Doljak 1:3 (6,7,-5,9). (M.M.) MOŠKA D2-LIGA - Že na prvem srečanju po skupinah v Gorici je bila razvidna premoč dveh postav in sicer gra-deške ekipe A in Krasa A, ki pa se tokrat nista srečali. Pri prvi postavi Krasa ni bilo spodrsljajev med igro. Tekma med Krasom A in B ( po pravilniku v primeru, da se nahajata v isti skupini, morata odigrati prvi dvoboj) se je končala gladko v korist prvega. Igralci in igralke te ekipe so bolj izkušeni in starejši ter so zato gladko odpravili še zelo mlado postavo Azzurre, kjer nastopata tudi Slovenki Jasmin Lutman in Mila Boschi. Kras B je tekmoval z nihajočim prikazom igre. Miha Piapan se je sicer srčno boril, poka- ■ r Sonja Doljak zal tudi nekaj atraktivnih potez in kmalu pripravil presenečenje, pozna pa se mu, da mu manjka še dosti znanja v tehniki in v povezovanju elementarnih udarcev. Isto se je dogajalo z najmlajšim v ekipi Gabrielom Legišo. V vsaki tekmi je začel dobro in aktivno, nato pa ni prestal hitrejšega ritma in premikanja za mizo. Edino točko je ekipi priboril Tomaž Milič, ki je bil bolj gotov predvsem pri rezanih žogicah in pri spreminjanju smeri, vsi trije pa bi si zaslužili kaj več. Kras B - Kras A 4:0 Tomaž Milič - Elisa Rotella 0:3 (3,6,1); Mihael Piapan - Claudia Mico-laucich 0:3 (6,9,3); Gabriel Legiša - Divo 0:3 (2,2,3); Mihael Piapan - Elisa Rotella 0:3 (4,8,10). Sakura Meja - Kras B 4:1 Tuan - Mihael Piapan 3:0 (8,6,4); Ban - Gabriel Legiša 3:1 (-9, 5,2,4); De Biasio - Tomaž Milič 0:3 (12,5,9); Mos-catelli - Mihael Piapan 3:2 (-4,8,7,-5,8); Tuan - Tomaž Milič 3:0 (8,8,3). Azzurra B - Kras A 0:4 Lutman - Claudia Micolaucich 1:3 (8,9,-10,9); Boschi - Vinicio Divo 0:3 (7,1,1); Tofful - Elisa Rotella 0:3 (1,2,5); Boschi - Claudia Micolaucich 0:3 (6,4,1). (M.M.) MOŠKA B2-LIGA Kras spet v gosteh Paradna Krasova moška ekipa bo na krstni domači nastop morala počakati še nekaj krogov. Po lepi uvodni zmagi v Villazanu bo namreč gostovala tudi v 2. krogu. Jutri jo namreč čaka nastop v kraju Abano Terme, kjer bodo igrali proti domači A ekipi, ki je v 1. krogu premagala svojo B ekipi s 5:3. lokostrelstvo - V nedeljo dvoranska tekma Nad sto lokostrelcev na openskem tekmovanju v režiji bazovske Zarje Moreno Granzotto soliden 3. v Codroipu - Emil Zubalič zmagal pri najmlajših Uspel čezmejni kolesarski izlet SK Devin in Društva Gorjansko V okviru pobude Konji in vonjave mošta, ki se je odvijala pretekli konec tedna v Medji vasi, je bil v nedeljo zjutraj na vrsti čezmejni kolesarski izlet, ki sta ga skupaj priredila SK Devin in Društvo Gorjansko. Na startu se je zbralo več kot 60 udeležencev, ki so prevozili več kot 22 km dolgo kolesarsko progo s startom in ciljem v Medji vasi, mimo Kohišča, Cerovelj, Mavhinj, Grofove jame. Srednje težka proga je nekaterim neizkušenim izletnikom povzročila nekaj težav, tako, da niso dokončali izleta, medtem ko so se nekateri še posebno izkazali in izpeljali celo progo. Vreme je tudi bilo naklonjeno, saj je sijalo prijetno sonce, ki je dodalo poseben čar celotni pobudi. Med prijavljenimi so bili v večjem številu prisotni navdušenci gorskega kolesarstva iz Slovenije, ki so se zelo pohvalno izrazili o pobudi, ki jo bodo verjetno spet ponovili. Na nagrajevanju na trgu v Medji vasi sta spregovorila Dario Štolfa in Milivoj Štrekelj kot predstavnika obeh društev. Tri pokale so si delile najštevilčnejše skupine. Na prvo mesto sta se z 12 prijavljenimi kolesarji uvrstila ex aequo SK Devin in klub Rožna dolina. Ker je SK Devin bil prireditelj izleta, se je nagradi odpovedal in prepustil Goričanom pokal, na drugo mesto se je uvrstila skupina kolesarjev iz Brestovice, na tretjo pa iz Gor-janskega. Kot najmlajša udeleženka je prejela pokal Svetlana Rakita (Rožna dolina), kot najstarejša pa Sabina Lipnik (Brestovica), med najmlajšimi je bil nagrajen Peter Sossi (Devin) in kot najstarejši pa Dario Bensi (Devin). Lokostrelci bazovske Zarje so konec septembra začeli sezono dvoranskih tekmovanj. V nedeljo bo na vrsti tretja preizkušnja, ki jo drugo leto zaporedoma na Opčinah, v telovadnici Polisportiva Opicina, organizira bazovska Zarja. Doslej se je vpisalo 120 lokostrelcev iz naše dežele in Slovenije, nastopali pa bodo v različnih starostnih kategorijah. Streljali bodo na tarče oddaljene 18 metrov, vsak pa bo imel na razpolago 60 puščic. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, drugi del pa bo ob 14.00. Ba-zovski klub bo predstavljalo pet lo-kostrelcev U18 in sedem članov. Zarja bo 24. in 25. januarja na Opčinah organizirala tudi absolutno deželno prvenstvo. Minuli konec tedna so loko-strelci Zarje nastopili na dvoranskem tekmovanju v Vidmu. Pri članih se je najvišje uvrstil bazovski adut Moreno Granzotto (6. mesto), ki je zbral 538 točk. Od ostalih zarjanov je Andrea Catalan zbral 519 točk, Da- mijan Gregori 444 točk, Alessandro Zudek pa 442 točk. Pri članicah je od Zarje najboljši rezultat dosegla Sara Modugno, ki se je uvrstila na 5. mesto. Popravila je osebni rekord in je prvič presegla 500 točk. Paola Zorzut pa je osvojila 6. mesto (500 točk). Pred dvema tednoma pa so lo-kostrelci bazovskega društva tekmovali v Codroipu. Najboljši rezultat je dosegel mladi Emil Zubalič, ki je zmagal v kategoriji najmlajših. Zbral je 527 točk. Pri naraščajnikih sta prvič nastopila Ivan Zudek in Davide Fegez. Pri deklicah je barve Zarje branila Sara Detela, pri mladincih pa Diego Geri. Med člani se je tokrat izkazal Moreno Granzotto, ki je stopil na tretje mesto zmagovalnega odra. Zbral je 547 točk. Pri dvobojih pa je izpadel v četrtfinalu. Andrea Catalan se je s 514 točkami uvrstil na 15. mesto. Pri članicah je bila Paola Zorzut 5. (500 točk). V Codroipu se je Zarja ekipno uvrstila na solidno drugo mesto. (jng) □ Obvestila ASD-SK BRDINA sklicuje danes, 10.oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani društva. ŠD MLADINA - Dragi otroci, tudi letos vas Mladina pričakuje na plastični stezi v Nabrežini, zato da se čimboljše pripravimo na zimsko zabavo na snegu. Z začetnimi in nadaljevalnimi smučarskimi tečaji bomo začeli v mesecu oktobru. Za informacije pokličite na tel.040-220718 ali 338-6376575. SKD VIGRED, AMATERSKO DRUŠTVO GRMADA, PLANINSKI ODSEK SK DEVIN, VAŠKA SKUPNOST TUBLJE IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabijo v nedeljo, 12. oktobra, na 13. pohod »Na Krasu je krasno«. Od 9. do 10. ure zbirališče v Praprotu, prevoz v Tublje, ob 10.30 odhod iz Tubelj do Kregolišča in Škofov. Med potjo nastop skupine »13-13« in ogled ob tej priliki razsvetljene »Zidaričeve pejce«. Petek, 10. oktobra 2008 Št. 26 (79) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it klop se je sprehodil po raznih področjih, od kulture do športa in politike Jesensko potepanje Življenje med jadri Barcolana je tik pred nami, tržaško nabrežje se pripravlja in spreminja, ob nabrežju mrgoli ljudi in velikih ter majhnih jadrnic. Po mestu teče beseda le o Barco-lani in nekateri že ugibajo o možnih letošnjih zmagovalcih. Letošnje mrzlice seje na-lezel tudi Klop, ki se je odločil se angažirati, to pa seveda na svoj način. Odpravil se je na potep in lovil jadralce. Lov se je izkazal za uspešnega, saj smo ulovili mladega jadralca, ki je rade volje pristal na krajši intervju in utešil naše zanimanje. Pogovorili smo se s štiriindvajsetle-tnim miljskim jadralcem Marcom Steffe-jem, ki se z jadranjem ukvarja na profesionalni ravni. Marco se bo letošnje Bar-colane udeležil na krovu jadrnice Esimit Europa. Lani se je ta jadrnica uvrstila na odlično tretje mesto in zasedla prvo mesto v kategoriji maxi jadrnic. Kdaj si odkril ljubezen do morja in jadranja? Morje mi je bilo od vedno všeč. Zato sem se tudi vpisal na pomorsko višjo šolo, čeprav sem imel na začetku še zelo nejasne ideje. Ljubezen do jadranja pa me je zgrabila, ko sem se pred desetimi leti podal s prijatelji na svojo prvo Barcolano. Takrat sem se navdušil, nato pa sem začel zahajati na morje s prijatelji, ki so pravkar nabavili jadrnico. Torej je bila usodna pravzaprav Barcolana! Kaj pa potem, ko si zaključil šolanje? Kako si prišel do tega, da si se z jadranjem začel ukvarjati poklicno? Ko sem bil še na šoli, sem se prvič udeležil tekmovanja »Giro d'Italia«. Temu je sledilo italijansko prvenstvo, na katerem sem tekmoval z močno posadko, ki je nato tudi zmagala. Po tej izkušnji sem se zavedal, da se želim ukvarjati z jadranjem tudi dlje v življenju. V nedeljo bo potekala Barcolana, ki se je boš tako kot lani udeležil na krovu jadrnice Esimit Europa. Seveda. Že pred dvema letoma in tudi lani sem bil del te posadke. Ste med favoriti za lov na prva mesta... Kakšna pa je tvoja vloga na jadrnici? Sem »flokist«. Na startu je moje mesto po navadi na premcu jadrnice. Pri obračanju imam opravka z jadri, če je kdaj po- trebno pa splezam tudi na jambor. Kako potekajo treningi za Barco-lano? Trenirate vsak dan? Da, treniramo vsak dan, od ponedeljka do sobote. Večinoma v popoldanskih urah, čeprav smo na jadrnici že zjutraj, ko jo pripravimo za popoldanske treninge. Je vaša ekipa dvojezična? Da. Kapetan Igor Simčič je Slovenec. Tudi v posadki je veliko Slovencev. Kaj pa večer pred Barcolano? Po nabrežju potekajo zabave: se tudi vi prepuščate veselju ali načrtujete taktike za bližajočo se regato? Ne, tudi mi uživamo, saj organiziramo zabavo, na katero povabimo številne goste. Danes je aktualno govoriti o visoki tehnologiji in materialih, s katerimi se jadrnicam olajša pot do boljših rezultatov. Kaj pa izkušnje in intuicija jadralca? Ali ohranjajo te vrednote pomembno vlogo na regatah? Res je, da so dobra oprema oz. teža jadrnice in dobra tehnologija dandanes bistvene važnosti. Je pa tudi res, da so enako pomembne izkušnje, ki jadralca dopolnjujejo, in intuicija, ki je večkrat odločilna za vzpon na prva mesta. Lahko se tudi zgodi, da se vsa aparatura pokvari prav sredi oceana. Takrat se pravi jadralec izkaže za pravega pomorščaka, saj nima nobene zunanje pomoči in si lahko pomaga le sam. Beseda je tekla o aparaturi, ki se lahko pokvari...se ti je kdaj zgodilo, da se je jadrnici, na kateri si jadral, zlomil jambor, kot se je lani zgodilo jadrnici Idei tik pred Barcolano? Ne, jambor se nam ni nikoli zlomil, enkrat pa smo se prevrnili. Lani se nam je pretrgal kabel, ki deluje v funkciji ograje jadrnice in sem s celotno posadko zdrsnil v vodo. Zgodilo se je avgusta v Nemčiji in voda je bila dokaj mrzla. Jadralstvo je tvoj poklic. Katere so njegove lepe in slabe plati? Pozitivna plat poklica je gotovo ta, da lahko veliko potujem in si ogledam veliko zanimivih krajev. Ob tem sem vedno na prostem in se zabavam. Je pa tudi res, da je tako življenje težko, saj si ne morem predstavljati ali točno začrtati svoje prihodnosti. Poleg tega je seveda lepo poto- Danes-jutri • Danes in jutri lahko izbirate med ogledom nabrežja, olepšanega s stojnicami in številnimi jadrnicami, poleg tega bodo atmosfero popestrili razni brezplačni koncerti. Nocoj: Harddiskaunt, Carnicats in Fabri Fibra. Jutri: dj Lele Sacchi, kvintet El Tres, Micol Barsanti, Frankie hi-nrg mc in Elio e le Storie Tese. • V Praprotu se istočasno odvija že tradicionalni Oktoberfest: vsak dan glasba v živo in številne dejavnosti, v nedeljo priljubljeno srečanje ljudskih godcev Mizikfešt. vati in poklicno tekmovati, ampak ko se kaj pokvari, moraš okvaro popraviti sam. Jadralec se mora biti potopiti v vodo in ne glede na letni čas očistiti trup jadrnice. Vsak poklic ima svoje pozitivne in negativne lastnosti, pomembno pa je to, da ga opravljaš z veseljem. Še zadnja zanimivost. Kam si se najdlje odpravil oz. odjadral z jadrnico? Najdlje sem odjadral leta 2004, ko smo tekmovali do Karibskega morja. Proga regate je segla vse od Kanarskih otokov do Karibskega otočja. Še prej pa smo morali z jadrnico pripluti do štartne točke, tako da sem preživel približno mesec dni na morju. Bila je res čudovita izkušnja. umetniški pogovor - Tržaški grafik Franco Vecchiet Spoznajmo grafiko! Od oktobra do maja bo vodil šolo za grafiko Carlo Sbisa - Značilnost grafike je, da se ji lahko vsakdo približa Ljubitelji umetnosti bodo prav gotovo navdušeni nad vestjo, da bodo tudi letos na šoli Scuola Libera dellAc-quaforte »Carlo Sbisa« potekali tečaji grafične umetnosti. Šola, ki jo je ustanovil Carlo Sbisa, deluje od leta 1640. Po umetnikovi smrti jo je vodila njegova žena Mirella Schott Sbisa, letos pa jo bo znani umetnik Franco Vecc-hiet. Klop, ki je seveda artistično navdahnjen, je takoj izrabil priliko in skočil do slovenskega grafika ter mu postavil nekaj vprašanj. Če želite dodatne informacije, pokličite telefonsko številko 040/6705200 ali pišite na poštni naslov corsi@unipoptrieste.it Franco Vecchiet: predstavite se prosim v treh stavkih! Kot umetnik se ukvarjam z različnimi prijemi in tehnikami, saj je to v duhu današnjega časa in tudi značilnost sodobnih umetnikov. Moja stara in še vedno živa ljubezen je grafika, s katero sem se začel ukvarjati še v Černi-gojevih časih. Dvajset let sem se ukvarjal skoraj izključno z grafiko in še danes sem trdno prepričan o pomembnosti tega področja umetnosti. Kako se spominjate profesorja Černigoja? Bil je dinamičen umetnik in globok filozof. Kdaj se je rodila vaša strast do umetnosti? Na višji šoli. Mislil sem, da je to moja življenjska pot. Nato sem se malo izgubil z drugimi stvarmi, kmalu zatem pa sem se zopet znašel. Katero izmed vaših slik imate najraje? To je nemogoče vprašanje. Na enak način ljubim vse in sovražim marsikaj. Stalno sem v boju s samim seboj. Kateri slikarji pa so vam najbolj pri srcu? Med klasičnimi umetniki me je najbolj prevzel Pie- ro della Francesca, za grafiko pa Rembrandt, saj je bil prvi pogumni inovator v grafiki. Med modernimi imam rad Schwittersa. Predstavite nam šolo, ki jo boste vodili. To je najstarejša šola za grafiko v Trstu. Nastala je v šestdesetih letih, kakor Černigojev atelje, z razliko, da je ta šola stalno delovala. Postala je nekakšna ikona za tržaško likovno sceno. Ustanovil jo je Carlo Sbisa, ob njegovi smrti pa so jo prevzeli njegova žena in drugi umetniki. Menim, da se ta ambient grafikov identificira s to šolo. Ste veseli, da je izbira padla na vas? Kar se tiče poučevanja, bo to moje prvo delo, saj sem bil v vseh teh letih na pedagoškem področju vedno emigrant: sedaj bom končno poučeval doma, to pa me navdaja z zadovoljstvom. Kdaj in kako bodo potekale lekcije? Tečaj se bo pričel 20. oktobra, zaključil pa 15. maja 2009. Lekcije bodo dvakrat tedensko, kakor je vedno bilo na tej šoli, ob ponedeljkih in četrtkih, od 18.00 do 20.00 ure. Lekcije bom vodil jaz, obravnavali pa bomo razne tehnike grafike: jedkanico, akvatinto, suho iglo, lesorez, linorez, kolagraph itd. Seveda nam v enem letu ne bo uspelo narediti vsega. Med temi, ki jih bomo obravnavali, bo vsakdo našel tisto, ki mu bo glede na ritem dela, spretnost in seveda umetniško preferenco najbolj blizu. Povabil bom tudi nekatere umetnike, tako da bom razširil konfrontacije. Nazadnje bom ohranil tradicijo, da bomo na koncu tečaja namestili razstavo. Komu je šola namenjena? Vsem, saj je prav ta značilnost grafike: vsi se ji lahko približajo, tudi če niso vešči v risanju ali slikanju. Grafika je čisto poseben svet. Potrebna je seveda velika količina potrpljenja, saj to delo zahteva precej časa in tudi sodelovanja z drugimi. Delati moraš počasi, marsikdaj pa ti daje nepredvidene in dobre rezultate. Vsakdo lahko postane dober grafik. Poleg zbližanja z grafiko, kateri so še drugi cilji šole? Razumeti je treba, da je tehnika le sredstvo. Pomembno je to, da človek razume, kaj je pravzaprav umetnost, kako deluje, kako jo lahko asimiliramo in uporabljamo. Šolske demonstracije Danes bodo mladi iz vse Italije demonstrirali proti šolski reformi ministra Gelmini. Demonstracija bo potekala tudi v Trstu, zbirališče pa bo ob 9. urina Trgu Goldoni. Dijaki, profesorji in drugi predstavniki slovenske manjšine so sklenili, da se bodo povezali z znanim študentskim kolektivom Che Guevara in manifestirali proti nekaterim točkam, ki so naperjene predvsem proti slovenskim šolam, npr. krčenju šol in razredov zaradi prenizkega števila vpisov, krčenju denarja, ki ga bodo investirali v druge sektorje, itd. Vsi, ki se zavzemajo za prihodnost slovenskih šol, so toplo vabljeni, da se udeležijo manifestacije!!! Do politične enotnosti V sredo, 15. oktobra, bo za vse mlade zamejce potekal zelo pomemben dogodek. Skupina naših vrstnikov se je namreč odločila, da se zbere in ustanovi novo mladinsko politično gibanje ter stranko znotraj manjšine. To izbiro je podprla tudi stranka Slovenske skupnosti. Glavni cilji tega gibanja so: vzpostavljanje novih vezi med slovensko mladino, vzbujati zanimanje in prizadevanje za ohranjanje slovenskega jezika in slovenske kulture, vzgojiti v mladih ljubezen do naše zemlje in do naših tradicij, se politično aktivno angažirati na raznih institucionalnih nivojih in kar je najpomembnejše, mlade, ki smo se zaradi starih ideoloških kalupov razdelili na dve sili, »pripeljati« do enotnosti. Predstavitveni večer bo potekal v sredo, 15. oktobra , v Kamnarski hiši v Nabrežini ob 19. uri. Vsi mladi, ki se zanimate za manjšinsko stvarnost, ste toplo vabljeni! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ OŠ Alojz Gradnik - Col 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15, 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 18.50, 1.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 22.55 Dnevnik 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. E. Rocc- hetti, C. Bocci) 23.00 Aktualno: Punti di vista 23.15 Proza: Miss Universo ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dok. nan: Le mani su Palermo 22.55 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo Piano 23.30 Aktualno: Pianeta Files 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.40 Dok.: Vado a vivere da solo Rete 4 Nan.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film: Bandolero (western, ZDA, '68, r. A. V. McLaglen, i. J. Stewart) 18.40 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 23.25 Film: Il socio (triler, ZDA, '93, r. S. Pollack, i. T. Cruise) Canale 5 6.00 7.55 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Fantasia Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Dnevnik, pregled tiska 6.20 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.. Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.10 Nan.: Life 23.05 Nan.: Dexter 0.10 Nan.: Six Feet Under ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 11.20 Klasična glasba 12.45 Info. oddaja: La provincia ti informa 13.15 Il Rossetti 13.55 Inf. odd.: ...Tutti i gusti 14.30 Inf. odd.: Acasa del musicista 14.50 Inf. odd.: Volley time 15.15 Dokumentarec o naravi 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf, odd.: Musa Tv 20.15 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Grado Young festival 23.35 Lavoro donna 23.55 Film: L'ospite (tril., '97, r. S. Cetin, i. H. Avsar) La 7 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.55 0.55 17.30 17.45 18.40 18.55 19.40 19.55 20.30 22.00 22.55 Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Elena di Troia (zgod., ZDA, '55, r. R. Wise, i. R. Podesta') Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche Šport: Victory Dnevnik Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risana nan. Kratki dok. film: Filiz leti Enajsta šola (pon.) Oddaja za otroke Jasno in glasno Osmi dan (pon.) City folk Slovenski magazin Poročila, vremenska napoved in športne vesti Duhovni utrip Nad.: Komisar Rex Slovenski utrinki Poročila Mostovi - Hidak Kaj govoriš? =So vakeres? Iz popotne torbe Nad.: Čarodejev vajenec Slike iz Sečuana: Sajenje riža Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti Tv pogled Dok. Nan.: Časi, ko so Evropi vladali Mavri Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Eutrinki Nad.: Blisk Na zdravje! Odmevi, kultura, šport Polnočni klub LA 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro Jr Slovenija 2 6.30 9.30, 2.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 11.00 Otr. infokanal 9.00 Tv prodaja 12.45 Glasnik 13.10 Podoba podobe 13.35 Evropski magazin 14.05 Črno-beli časi 14.20 Šport špas 14.45 50 let Tv 15.10 Hum. nad.: Bram in Alice 16.00 Primorski mozaik 16.35 Študentska 17.00 Mostovi - Hidak 17.30 Migaj raje z nami! 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Velika imena malega ekrana: Jože Pogačnik 20.00 Dok. serija: Stari Rim 20.55 Hum. nan.: Statisti 21.55 Film: Poslednja noč (dram./krim., ZDA, '02, r. S. Lee, i. E. Norton) 11 CjM Jù~ [lil U t.ti plflLi a-iri if ' »er Slu 4L ill i aferi'l- liHkl L j ..bi ■ i lili- faH'a nil hinH Hri -Uflrll- 0.05 Film: Avdicija (dram., Kanada, '05, r-i. L. Picard, i. S. Clemant) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - dežel- ne vesti 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 23.30 Športna oddaja 15.30 Film: Ljudje orli (ZDA, '76, r. D. Hickox, i. J. Coburn) 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne novice 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Glasb. oddaja: Metalcamp 2008 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Košarka: NLB Magazin 0.05 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 0.00 Videostrani 18.00 Miš Maš (pon.) 18.45 Primorski poslanci (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 22.00 Epp 20.00 23.05 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja (pon.) 21.30 Vredno je stopiti noter 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Vedeževanje 23.30 Dnevnik in vremenska napoved RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.10 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Svetovni dan duševnega zdravja; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.05 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 10 Četrtek, 9. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ô rahel dež a A zmeren üü dež ôc Ùa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 970 C 990 1000 HELSINKI .0/12 O/ STOCKHOLM 2/14 O PARIZ 8/16 K0BENHAVN 12/15 ° — ^ - .. . - BERLIN 9/16 o OBRUSELJ 5/16 I." ' ŽENEVA 12/17 O MILAN O 14/21 DUNAJ 8/19 LJUBL JANA ® 5/20 1020 LIZBONA O 15/22 MADRID O 7/19 ____^^ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. * 14,21 ^ V «—. JV> "V SPLIT N 14/2. w s^J« ^ v x*m2//22 - C Nad Evropo se razteza obsežen anticiklon, ki bo pripomogel k stanovitnosti atmosfere kar za nekaj dni. Danes bodo začeli pritekati bolj vzhodni tokovi. 14/22 SKOPJE O 5/22 Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka topel in danes občasno še nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 18.28. Dolžina dneva 11.13. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.26 in zatone ob 1.56. A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na Primorskem ugoden. Drugod po državi vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le najbolj občutljivi bodo občasno imeli blage vremensko pogojene težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.13 najnižje -44 cm, ob 8.37 najvišje 37 cm, ob 14.45 najnižje -23 cm, ob 20.29 najvišje 32 cm. Jutri: ob 2.39 najnižje -50 cm, ob 8.58 najvišje 45 cm, ob 15.08 najnižje -33 cm, ob 20.59 najvišje 38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............17 2000 m . 1000 m ..........13 2500 m . 1500 m............9 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 8/19 CELOVEC O 8/19 TOLMEČ O 8/22 VIDEM O 9/24 O PORDENON 10/23 TRBIŽ O 5/18 o 4/18 KRANJSKA G. O TRŽIČ 6/19 A o 7/18 S. GRADEC CELJE 7/19 o ¿ MARIBOR o 8/19 PTUJ O M. SOBOTA O 8/19 ČEDAD O 10/23 O LJUBLJANA 10/20 N. MESTO 9/19 ZAGREB 10/20 O ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno ali kvečjemu zmerno oblačno Danes bo na Primorskem sončno, drugod zmerno, predv-vreme. Ob morju bo pihal burin. Zjutraj je na Trbiškem še sem ponekod v vzhodni Sloveniji občasno tudi pretežno možna nizka oblačnost. oblačno in večinoma suho. Zjutraj bo po nekaterih nižinah lahko megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 12, najvišje ^ dnevne od 17 do 20 stopinj C. grAdec 6/20 M. SOBOTA O 5/20 ^Jutri pa (NAPOVED ZAJUTRI po vsej deželi pričakujemo v glavnem jasno do Po vsej deželi bo v glavnem jasno ali zmerno oblačno oblačno vreme. vreme le zaradi občasnih visokih kopren. Na obali bodo pi- hali šibki lokalni vetrovi. zmerno priznanJe - »Pisatelj preloma« in »raziskovalec človeškosti onkraj in izpod vladajoče civilizacije« Francoz Jean-Marie Gustave Le Clezio dobitnik Nobelove nagrade za književnost STOCKHOLM - Francoski pro-zaist Jean-Marie Gustave Le Clezio je dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Novico je včeraj sporočila Švedska akademija. Nagrado v višini deset milijonov kron oziroma milijon evrov bo lavreatu 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela (1833-1896), v Stockholmu izročil švedski kralj. Akademija je 68-letnega Le Clezia označila za "pisatelja preloma, poetske pustolovščine in čutne ekstaze, raziskovalca človeškosti onkraj in izpod vladajoče civilizacije". Lavreat bo poleg denarnega zneska prejel zlato medaljo in povabilo, naj predava na sedežu akademije v švedski prestolnici. Baza podatkov COBIB.SI navaja, da so bili v slovenščino poleg nekaj Le Cle-ziovih člankov prevedeni njegov roman Vesoljni potop (1981) ter knjigi kratke proze Mondo : samotni deček (1993) ter Pomlad in drugi letni časi (2001). Le Clezio se je sicer rodil 13. aprila leta 1940 v Nici, a sta imela oba starša močne družinske vezi z bivšo francosko kolonijo Mauritius, ki so jo Britanci zavzeli leta 1810, družina pa se je od tam preselila v 18. stoletju. Le Clezio se je pri osmih letih z družino preselil v Nigerijo, kjer je oče med 2 svetovno vojno delal kot zdravnik. Pisateljsko pot je začel s knjigama "Un long voyage" in "Oradi noir", ta je vsebovala celo napoved "prihodnjih knjig". Že prej se je Le Clezio izkazal za ekološko osveščenega pisca, kar je izpričal v romanih "Terra amata", "Le livre des fuites", "La guerre" in "Les geants". Pravi prodor pa je doživel leta 1980 z romanom "Desert" (Puščava), za katerega je prejel nagrado Francoske akademije. Delo prinaša čudovite podobe neke izgubljene kulture v severnoafriški puščavi, kontrastirane z opisom Evrope, kakor jo vidijo nezaželeni priseljenci. Glavni lik mlade v puščavi rojene priseljenke Lalle predstavlja utopično antitezo grdoti in brutalnosti evropske družbe. "LAfricain", zgodba o pisateljevem očetu, je istočasno rekonstrukcija, za- Jean-Marie Gustave Le Clezio ansa govor in spominjanje fanta, ki je živel v senci tujca, ki ga je bil primoran ljubiti. Fant se spominja ob pogledu na krajino: Afrika mu pripoveduje, kdo je bil, ko je kot osemletni fantič doživel ponovno snidenje družine, ločene v vojni. Med Le Cleziovimi zadnjimi deli je še knjiga "Ballaciner" (2007), poglobljeno osebni esej o zgodovini filmske umetnosti in pomembnosti filma za pisateljevo življenje, od kino projektorjev v njegovem otroštvu prek spremljanja filmskih trendov v dobi odraščanja do odraslih pohodov v svet filmske umetnosti, kakor se je razvila v odročnih delih sveta. Pravkar je bilo objavljeno tudi njegovo delo "Ritournelle de la faim". Le Clezio je napisal tudi več knjig za otroke in mladino, na primer "Lullaby" (1980), "Celui qui n'avait jamais vu la mer suivi de La montagne du dieu vivant" (1982) in "Balaabilou" (1985). Letošnji nobelovec za književnost je junija prejel že švedsko literarno nagrado "Stig Dagerman", ki mu jo bodo še ta mesec izročili v Stockholmu. Jean-Marie Le Clezio velja za enega od mojstrov sodobne literature, pisane v francoščini. Pri 23 letih je prejel že nagrado Renaudot (1963) za knjigo "Le proces-verbal". Njegove zelo raznolike knjige govorijo o potovanjih in različnih kulturah v Latinski Ameriki, Afriki in Oceaniji. Od francoskih književnikov sta Nobelovo nagrado v novejšem času prejela pisatelj kitajskega rodu Gao Xingjian (2000) in Claude Simon, velika figura novega romana (1985). Le Clezio s svojimi delno avtobiografskimi romani, ki izražajo kritiko sodobne civilizacije in v katerih avtor pronica v potopljene in oddaljene svetove, sodi med najbolj pomembne pisatelje današnjega časa. (STA) priznanJe - Seznam dobitnikov Nobelovi nagrajenci za književnost od l. 1946 STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za književnost podeljujejo od leta 1901. Na podlagi oporoke njenega ustanovitelja Alfreda Nobela nagrado dobi književnik, ki je vnesel v literaturo največjo izbornost. Med Nobelovimi nagrajenci za literaturo so pisatelji, pesniki, dramatiki, esejisti. Nagrado prejmejo za svoj celotni opus. Dva pisatelja sta doslej Nobelovo nagrado zavrnila. Leta 1958 je moral sovjetski avtor Boris Pasternak nagrado zavrniti na pritisk svojetskih oblast. Francoski filozof in pisatelj Jean-Paul Sartre je nagrado zavrnil leta 1964. Po 2. svetovni vojni so Nobelovo nagrado za književnost prejeli: leta 1946 Hermann HESSE (Švica), 1947 Andre GIDE (Francija), 1948 Thomas Stearns ELIOT (Velika Britanija), 1949 William FAULKNER (ZDA), 1950 Bertrand RUSSELL (Velika Britanija), 1951 Par LA-GERKVIST (Švedska), 1952 Francois MAURIAC (Francija), 1953 Winston CHURCHILL (Velika Britanija), 1954 Ernest HEMINGWAY (ZDA), 1955 Halldor Kiljan LAXNESS (Islandija), 1956 Juan Ramon JIMENEZ (Španija), 1957 Albert CAMUS (Francija), 1958 Boris PASTERNAK (ZSSR), 1959 Salvatore QUASIMODO (Italija), 1960 Saint-John PERSE (Francija), 1961 Ivo ANDRIC (Jugoslavija), 1962 John STEINBECK (ZDA), 1963 Giorgos SEFERIS (Grčija), 1964 Jean-Paul SARTRE (Francija), 1965 Mihail ŠOLOHOV (ZSSR), 1966 Samuel Josef AGNON (Izrael) in Nelly SACHS (Švedska), 1967 Miguel Angel ASTURIAS (Gvatemala), 1968 Jasunari KAVA- BATA (Japonska), 1969 Samuel BECKETT (Irska), 1970 Aleksander SOLŽENICIN (ZSSR), 1971 Pablo NERUDA (Čile), 1972 Heinrich BÖLL (Nemčija), 1973 Patrick WHITE (Avstralija), 1974 Eyvind JOHNSON (Švedska) in Harry MARTINSON (Švedska), 1975 Eugenio MONTALE (Italija), 1976 Saul BELLOW (ZDA), 1977 Vicente ALEI-XANDRE (Španija), 1978 Isaac B. SINGER (ZDA), 1979 Odysseas ELYTIS (Grčija), 1980 Czeslaw MI-LOSZ (Poljska), 1981 Elias CANETTI (Avstrija/Velika Britanija), 1982 Gabriel Garcia MARQUEZ (Kolumbija), 1983 William G. GOL-DING (Velika Britanija), 1984 Jaroslav SEIFERT (Češkoslovaška), 1985 Claude SIMON (Francija), 1986 Wo-le SOYINKA (Nigerija), 1987 Josif BRODSKI (ZSSR), 1988 Nagib MAHFUS (Egipt), 1989 Camilo Jose CELA (Španija), 1990 Octavio PAZ (Mehika), 1991 Nadine GOR-DIMER (JAR), 1992 Derek WAL-COTT (Trinidad in Tobago) 1993 Toni MORRISON (ZDA) 1994 Ken-zaburo OE (Japonska) 1995 Seamus HEANEY (Irska), 1996 Wislawa SZYMBORSKA (Poljska), 1997 Dario FO (Italija), 1998 Jose SARA-MAGO (Portugalska), 1999 Günter GRASS (Nemčija), 2000 Gao XING-JIAN (Kitajska/Francija), 2001 V.S. NAIPAUL (Velika Britanija/Trini-dad), 2002 Imre KERTESZ (Madžarska), 2003 John Maxwell COET-ZEE (JAR), 2004 Elfriede JELINEK (Avstrija), 2005 Harold PINTER (Velika Britanija), 2006 Orhan PA-MUK (Turčija) in leta 2007 Doris LESSING (Velika Britanija).