^«aamenta številka »tane /a paro Hwrocnina listu: Celo leto 60 din., pol leta $0 din., četrt leta 16 din. liven Jugoslavije: Celo leto 120 din. lnserati ali oznanila se «»računajo po dogovoru; pri večkratnem te&eriranju primeren popust. Upravništvo «prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban st 113. 1 P • n' Licejska knjižnica. Ljubiji ana.. w STRAŽA neodvisen političen list za slovensko IJndstvo 130. štev, Poštnina plačana v gotovini STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo tn upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 3 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ura. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban ŠL 113. Maribor, dne lil"* novembra lOtiB Imetnik XV. M Propadanja parlamentarizma. Več svetovno znanih učenjakov in pisateljev, politikov in državnikov je že ugotovilo, da povojna doba ni izpolnila stavljenih upov in nad ter da se Evropa še posebej ni preobrazila tako, kakor se je upalo in pričakovalo. Marsikaj se je sicer spremenilo, pravi principi demokracije se pa le niso znali uživotvoriti. Marsikje se je popolnoma zašlo na pota osebnih režimov in to v prvi vrsti v latinskih državah: Italija z Mussolinijem, Špani ja z generalom Rivera, Francija s Poincarejem in maršalom Foch, Romunija pa z Bratianom, ki vodi državno politiko pod egido svoje zelo aktivne kraljice. V teh državah parlamenta sploh ni ali pa mu je podrejena silno poniževalna vloga, da vse potrjuje, kar so odredili in ukrenili predstavniki osebnega režima. Posebno vrsto negacije demokracije in parlamentarizma najdemo tudi v Madžarski, Grčiji in Bolgariji, kjer vlada v prvi državi Horthy z organizirano aristokracijo in štabnimi oficirji, v drugi oficirski zbor, v tretji pa gosposko-komitska zveza. Lahko rečemo, da se le v vseh evropskih državah pojavljajo novi problematični Napoleoni in da dela pravo izjemo samo še Velika Britanija, in pa švicarske republike. Tu se parlamentarizem ne razbija, temveč razvija in čisti. Tako na primer v Angliji ne more ne močna osebnost Lloyd Georga in tudi ne tradicijoiialna moč konservativne stranke preokreniti angleške politike ali pa ji. vsaj nekaj podtakniti in naložiti, kar bi se lahko smatrajo za voljo te ali one stranke, ali pa za samovoljo te ali one politične osebnosti. Z a razpust parlamenta in za nove volitve so zadostovala sedaj v Angliji čisto gospodarska vprašanja, pri nas se pa skupščina še ob takih težkih ponočnih vzrokih ne razpusti in še v tem. kar določa ustava, ne odločuje. Ustava, katero je dal naš parlament, dela državljane za podanike in podložnike vlade, v Angliji pa državljani po ustavi postanejo gospodarji vsake vlade in če vlada v kateremkoli vprašanju ne ustreže zahtevam državljanov, je razpuščena in v najkrajšem času izvedene volitve postavijo novo. To kar imamo mi v Beogradu je daleč od vsake demokracije in po svoji tehnični strukturi (oblast majnšine) je podobnejša sovjetu Skot pa ustavni vladi, po tendencah je pa naš vladni (predsednik Nikola Pašič še najbolj podoben ogrskemu guvernerju Nikolaju Horthy, ki naslanja svoj beli režim na politično organizirane štabne oficirje. V takih državah ni seveda in tudi ne more biti niti govora o parlamentarizmu in o enotni narodni in državni politiki. Zato lahko razumemo, da se naš parlament ne sme niti zanimati, kaj šele oglašati v mnogih notranjih in gotovo v vseh zunanje političnih prašanjih. Kako globoko spodaj je naš parlament celo v splošnem padanju evropskega parlamentarizma se je videlo zlasti *adnje čase. Od volitev sem se še ena in niti najmanjša stvar ni tako odločila in rešila v parlamentu, da bi vsaj približno odgovarjala volji in želji večine državljanov Jugoslavije. Vlada si je s prevaro, zagotovila glasove *& nekatera skupščinska mesta in v raznih pododborih ima svojo glasovalno mašino tako postavljeno in urejeno, da parlament sploh ne more priti do odločevanja. V notranjih političnih zadevah se že pri razpravah iv pododborih odgovorni faktorji ali ne prikažejo, ali |» s cinično samovoljo vse izvedejo po svoje. Primer Šmarno v ministru za agrarno reformo, ki se ogiblje sej m izgovorom, da je bolan, potem v postopanju z uradni-itvom, glede katerega se na eni strani od, enega ministra predlaga novi zakon, dočina drugi minister lepo na ti-Item stare doklade toliko znižuje, da ob novem zakonu fn novih plačah v pogledu gmotnega zboljšanja prav nil ne ostane, nadalje imamo tipične izgovore o «zbijanju podatkov« in tako lahko rečemo, da prehajajo gladko skozi našo skupščino in njene sekcije in odbore -samo tajni fondi posameznih ministrstev. Sam vladni predsednik Pašič «zbira podatke«, se informira, potem pa zopet dolgotrajno boleha, a ve končno le dobro uravnati, da se sprejme zanj «civilna lista« od 2 in pol -milijona zlatih dinarjev. V zunanji politiki imamo razne transakcije s faustovsko Italijo, mussolinijad« v Bolgariji, čudne in-«fcpvencije v Grčiji, mejne korekture z Romunijo, lopovsko posojilo v Franciij itd. Glede vsega tega se pa parlament še zanimati ne sme, oglasiti se pa itak ne *nore, ker se njegovo zasedanje odlaša. Sestati bi se moral najprej 20. t. m., potem se je odlašal vedno za dva Idili, sedaj je odložen do 3. decembra in najbrž se bo še läaprej odlagal z raznimi izgovori ali pa vsaj radi praznikov. Osebni režim Pašičeve sam oradi kalne vlade si na Ujak način podaljšuje življenje, žalostni sloves prvenstva pri propadanju in grobokopih parlamentarizma ga pa prav nič ne vznemirja. Spominjajte se Dijaške večerje f Politični položaj. Nove meje med Jugoslavijo in Rumunijo. V soboto dopoldne je bila podpisana pogodba o definitivni razmejitvi med našo -državo in- Rumunijo. Črez deset dni prične tehnično začrtavanje dosedanjih in novih delov meje, ki mora biti končano do konca leta, v roku enega meseca pa mora pričeti evakuacija občin in ozemlja, ki je po mirovni pogodbi v Sevresu pripadlo obema državama in mora biti končana najdalje do 15. februarja 1924. Kar se tiče vseh ostalih občin in ozemlja, ki je bilo sedaj izmenjano med obema državama, pa se mora izprazniti najkasneje 4 mesece po podpisu nove pogodbe. Naša država je dobila po novi pogodbi preko sevreške linije v Banatu sledeče kraje: Modoš, Pardanj, Veliki Gaj, Šurjan in Krivo Baro, kraljevina Rumunija pa žomboljo, Jam, Čordo, Staro Bebo in Pustakerestur. V vaseh Modoš in Pardanj, ki štejeta preko 8000 prebivalcev, je nad polovico Srbov, Šurjan je čisto srbska vas, Veliki Gaj pa do polovice srbski. Kriva bara je mad žarska vas in smo jo morali prevzeti radi tega, da smo mogli doseči popravek meje pri Bebi in Pustakeresturi. Od Rumuniji odstopljenih krajev so Jam, Gorda in Beba popolnoma romunske vasi, Žombolje ima popolnoma nemško, Pustakerestur pa madžarsko prebivalstvo. Za odstopljeni donavski otok dobi naša država 589 ha pri Vel. Gaju, 114 ha pri Šurjamu in 118 ha pri Kiariji. — Naš zunanji minister« sedaj naglaša, da so končno in popolnoma soglasno rešena vsa mejna in področna vprašanja med nami in Rumunijo, v to izjavo pa daje malo upanja in vere pisava raznih romunskih listov. Rumunska nacijonalna. stranka, ki je posebno močna v romunskem Banatu, neprestano očita romunskemu zunanjemu ministru Dud, da je žrtvoval velik del romunskega Banata. Posebno se rumunski vladi očita, da ni niče'sar storila za rešitev romunskega elementa v Vršcu in Biserici, ki sta ostali pod Jugoslavijo. Razni rumunski listi nadalje naglašajo, da niso dovolj zavarovane pravice romunskih, narodnih manjšin pod našo državo in končno se vsi strinjajo v tem, da nova meja ni varna in prikladna za Rumunijo. Rumuni z mestom Žombolja niso preveč zadovoljni, češ, da imajo že brez n jega dovolj Nemcev in da bi bilo bolje, če bi obdržali Srbe kot protiutež za Romune pod Jugoslavijo. Rumunska nacijonalna stranka se huduje nad vlado, da- pusti rumunski živelj brez varstva pod našo državo, ko je vendar očividno, da hoče Beograd raz-naroditi rumunski element v Banatu. Rumunske zahteve in tožbe so seveda zelo pretirane, značilno pa je vse to, da se vidi, koliko in kaj je vse za. končnoveljavno in sporazumno rešitvijo, o kateri govori naš minister. Rumunska nacijonalna stranka je danes sicer v opoziciji, jutri je pa lahko na vladi, poleg tega še pa kaže marsikaj drugega, da obmejne korekture med nami in Rumuni še niso končane. Sejo parlamenta je vsled protesta opozicije obljubil skupščinski predsednik za petek. Tedaj bi se določil njen dnevni red in ker je potem državni praznik, na to pa nedelja, bi se z delom začelo drugi teden. December pa ima zopet vse polno praznikov in tako letos parlament v nobenem slučaju ne bo dosti opravil. Proračun vrhovne državne uprave. Finančni odbor je v pondeljek dovršil razpravo o proračunu vrhovne državne uprave. Od Jugoslovanskega kluba so govorili poslanci Pušenjak, -dr. Kulovec in Žebot. Civilna lista kralja znaša 24,180.000. Značilno je, da znaša civilna lista skupaj nad 60,000.000 dinarjev, kar se po večini izplačuje v tuji valuti. Izdatki za -narodno skupščino znašajo 28,748.940 dinarjev, obresti za državne dolgove 149, 851.911 dinarjev, pisarna kraljevega dvora 381 tisoč dinarjev itd. Skupaj stane vrhovna državna uprä-va skoro 1 milijardo dinarjev. Poslanec Pušenjak, dr. Kulovec in Žebot so ostro nastopili proti takemu vladnemu -gospodarstvu, Povdarjali so glede civilne liste, da v dobi največjega siromaštva ne gre, da se dovoli tako visoka civilna lista. Glede državnih dolgov vlada velikanski nered. Mi niti nc vemo, koliko imamo dolga. Zahtevali so, da se črta postavka za izredno plačo Pašiču. Kritizirali so počasno delo državnega sveta in glede kontrole. Akti, stari že več let, še ne rešujejo. — Glavna kontrola ne vrši kontrole nad onimi, ki vrše korupcijo na debela. Zadnji čas se zopet pojavlja v javnosti afera o volovski kupčiji, ki je znana izza Pucel-jevega ministrovanja. Beograjski listi pišejo o tej stvari in namigava se o stomilijonski škodi, ki jo je utrpela naša država pri tej kupčiji. Glavna kontrola še do danes ni izvršila preiskave. Velike so tudi afere glede izplačevanja nagrad pri tihotapstvu. Nagrade si prilaščajo višji uradniki; -tisti, ki so faktično dobili tihotapce, ne dobijo ničesar. Pri penzijah se godi našim ljudem strašna krivica. Miloščinarji in vpokojenci v Sloveniji leta in leta ne -dobijo, kar jim gre po zakonu. Tekom celodnevne debate se je odkrila cela vrsta novih umazanih stvari, ki jih vrši sedanji režim. Pri glasovanju je za vlado glasovalo 15 poslancev, proti pa 11. — Nemci in džemijetovci so glasovali z vlado. Kongres bunjevske stranke. Že parkrat so skušali režimovci razširiti in utrditi neresnično vrst, da se je bunjevsko-šokačka stranka izločila iz proticentrali-stične opozicije, nedeljski kongres te stranke v Subotici je pa vse te vesti postavil na laž. Na kongresu sta zastopala Jugoslovanski klub poslanca dr. Hohnjec in dr. Kulovec, muslimanski klub pa dr. Behinen in Bukvica. Poslanec Blaško Raič je imel dolg govor o političnem položaju v državi, o korupciji v državni upravi in specielno o šolskem vprašanju. Posebno je povdar-jal potrebo avtonomije za Vojvodino in pa skupne interese bunjevsko-šokačke stranke z ostalimi strankami federalističnega bloka. Govoril je končno o taktiki Jugoslovanskega kluba in izjavil, ‘da so Bunjevci člani tega kluba in da se bodo že dalje borili za avtonomijo Vojvodine. Dr. Hohnjec je govoril o postanku zagrebškega bloka in njegovih ciljih ter o dosedanjih uspehih. Blok obstoja, kakor je bil zasnovan in nobene intrige nasprotnikov kakor tudi obljube, ki so se dajale poedinim strankam, ki so članice bloka, niso mogle omajati njegovega sestava in njegove fronte proti režimu. Kakor se ta blok bori za avtonomijo, tako velja tudi za poedine stranke, ki so v bloku, princip avtonomije. Vsaka stranka ima svojo taktiko, ki jo smatra za potrebno, in ne pride nam niti na misel, da bi svojim nasprotnikom delali veselje s tem, da bi ena stranka usiljevala svojo taktiko drugi in tako rušila medsebojno zaupanje na znotraj ter donašala možnost hegemonije v bloku samem. D. Kulovec je govoril o finančni politiki in je na podlagi proračuna dokazoval neenakost in krivice, ki se gode prečanom. Posebno pa je obširno govoril o politični in gospodarski organizaciji. Govorila sta tudi dr. Behmen in Bukvica. — Na zborovanju je bila prebrana brzojavka dr. Korošca. Soglasno je bilo sklenjeno, da se nadaljuje dosedanja politika v skupnem sodelovanju s Slovensko ljudsko'stranko, oziroma Jugoslovanskim klubom. Konvencija z Bolgarijo. Na pondeljkovi seji SHS-bolgarske komisije v Sofiji so podpisali konvencije glede medsebojne izročitve krivcev, pravne pomoči in soci jalnega varstva. Za Jugoslavijo sta podpisala Rakič in Novakovič, za Bolgarijo pa Kalkov in Fadenhecht. Nov poslanec nemške stranke v parlamentu. Povodom odstopa Žombolja Rumuniji je nemški poslanec Heinrich izjavil, da odloži mandat, ker bo spadal krt meščan Žombolja pod Rumunijo. Mesto njega bi prišel v parlament njegov namestnik dr. Kraft, ki pa je že itak poslanec. Zato pride na njegovo mesto drugi namestnik, di’. Eckert, advokat iz Vel. Bečkereka. Po svetu. Tudi znamenje. Od 202 narodnih poslancev, katera je dobila Cankova vlada v Bolgariji, je 168 bivših aktivnih oficirjev, ki so bili pod Stambolijskijevo vlad* odpuščeni iz. armade, V Garibrodskem okraju sta izvoljena celo dva bivša generala. Moč grških republikancev. Kriza monarhije v Grčiji je na vrhuncu. Kralj nima več nobenega vplivnega pristaša. Republikanci so si s sporazumom z Ve-nizelisti zasigurali ogromno večino v armadi in me# ljudstvom. Vlada sama se je postavila očito na stra* republikancev in njeni listi ostro napadajo kralja, češ, da je protidržaven in revolucijonarec. Nered še vlačfo po celi državi, razbojništvo se širi, kakor v Makedoniji. Republikanci in venizelisti pričakujejo edino še pomoč od Venizelosa, katerega zove j o, da reši Grčijo. Vlada misli izjemno stanje ukiniti, ker str zarotniki popolnoma «gnani. Po obsodbi voditeljev upora ki so vsi obsojeni na smrt, se bo vršil še proces proti pobeglemu zarotniku — generalu Metaksosu, ki ho obsojen rn contmnaiiam. Notranjepolitični položaj Nemčije. Vlado skuša sestaviti dr. Albert, ki stoji nekako med nemško ljudske stranko in med demokrati. Proti njemu so nemški na-cijonalni desničarji od ene strani, od druge pa socijalni demokrati, Iti so zrušili tudi Strcsemanna. Centrum ra še ni prav odločil za vstop v novo vlado, boji se pa, da bi odklonilno stališče, kakor ga imajo socijalisti, lahko izzvalo desničarsko diktaturo. ia diktatura se še vedno nemoteno propagira, četudi je prejšnji kabinet s komunistično stranko vred razpustil in prepovedal tudi stranko vsenemških desničarskih nacionalistov ali kakor se ona imenuje Deutsche Völkische Freiheitspartei. Delo te stranke je prevzela njena posestrina Deutsche Nationalpartei. «Germania«, glasilo ljudske stranke, piše o priliki imenovanja dr. Alberta državnim kaneelarjem, da je dr. Albert v vojni opravljal v Ameriki vohunsko službo za Nemčijo. Vsled njegov* neprevidnosti je dobila ameriška vlada neki važen dokument v roke, vsled česar dr. Albert v Ameriki n« uživa posebnega ugleda. List dostavlja, da v sedanjih razmerah ni vseeno, kakšno stališče zavzema Amerika proti Nemčiji. Bivši kronprine želi v Italijo. Bivši nemški prestolonaslednik je poslal italijanski viadi prošnjo, za bivanje v Meranu, kjer se nahaja že njegov brat Adalbert. Kronprine namerava ostati v Meranu več mescev. Kandidati in kandidatne liste v Angliji. V pondeljek so se po vseh angleških volilnih okrajih uradno predale volilne liste volilnim organom. V okrajih, kjer je postavljena samo 1 kandidatna lista, se njeni kandidati že s tem dnem proglasijo kot izvoljeni. Volilnih okro-gov z eno kandidatno listo je bilo 56 in od teh odpade na konservativce 38, na liberalce 10, na delavsko stranko pa 7 volilnih list z odgovarjajočim številom že izumljenih poslancev. V 559 okrajih, kjer se bodo vršile volitve dne 6. decembra, je pa postavljeno vsega skupaj 1406 kandidatov in sicer 558 konservativcev, 450 liberalcev, 412 delavske stranke in 50 neodvisnih. Beletke. Kako branijo radikali vidovdansko ustavo? Radikalna «Samouprava« brani vidovdansko ustavo takole: V vidovdanski ustavi ni niti ene napisane ali uzakonjene ustanove ali odredbe, ki bi izključevala enakopravnost Hrvatov in Slovencev napram Srbom. Tako na primer ni v ustavi niti enega paragrafa, ki bi se takole glasil: SHS državljani se delijo v kategorije: v prvi so Srbi, v drugi Srbi-prečani, a v tretji Hrvatje in Slovenci, Nemci itd.. Slovenci in Hrvati s Srbi niso enakopravni, ali Srbom pripada hegemonija nad Hrvati in Slovenci; ali beograjsko ministrstvo mora biti sestavljeno iz samih Srbov, ali vsaj iz srbske večine; ali Srbi so po svojih političnih izkušnjah pooblaščeni, da vršijo vse glavne državne posle; ali Srbija ima pravico, da je najmanj obdavčena; ali vojska, državni svet, glavna kontrola, Narodna banka itd. morajo biti v rokah Srbov. Giejte torej bratje Slovenci -in Hrvati, vsega, ravnokar zgoraj naštetega ne najdete v ustavi in kako je mogoče trditi, da naša ustava ne bi bila zgrajena na najširše«» temelju enakopravnosti. Tako brani radikalna «Samouprava« vidovdansko ustavo. Vendar, ako bi ke-do padel iz mesca v SHS državo ter presojal njene od-nošaje po vidovdanski ustavi, bi moral priznati, da res mi v ustavi nič zabeleženega, kar bi zbadalo enakopravnost in razvrščalo Hrvate in Slovence v nižje kategorije nego Srbe. Ako bi pa ta človek iz mesca odložil ustavo in si ogledal resnično stanje, bi stavil tale vprašanja in dobil take odgovore: Kedo vlada v tej -državi? — Srbi. Od koga je sestavljeno ministrstvo? — Od Srbov. Kdo dela zakone? — Srbi. Kdo upravlja vojsko? — Srbi.' Kdo razpolaga z davčnim denarjem? — Srbi. Kdo je v komisijah? — Srbi. Kdo upravlja Narodno banko? — Srbi. Ali je vse io po ustavi? — Da. Kdo je ustvaril ustavo? — Srbi. Ali imajo v državi SHS Slovenci in Hrvati kako moč ter oblast? Nimajo. Ali je to po ustavi? — Da! Mar ii so Srbi v državi v večini? V narodni skupščini so. Ali glede števila državljanov? — Niso. Pa kako da so v skupščini v večini? Po volilnem zakonu. Kdo je napravil ta volilni zakon? — Srbi itd. Temu tujcu bi bilo na mah jasno, kako je pri nas v Besnici. Vidovdanska ustava ne odreka s črkami Hrvalo«» in Slovencem enakopravnosti, a prikrojena je tako, i« imajo Srbi hegemonijo in oni se' tega dejstva poslu-«ujejo «a vse kriplje. Zato je ravno ustava kakor je in Sat» ne privolijo, da bi se predrugačila. Po vidovdanski iptavi imajo Srbi vse možnosti, da so absolutni gospodarji v vsem javnem življenju a Slovencem in Hrvatom ni na razpolago prav nobeno sredstvo, ki bi jih Ämnilo proti srbski nadvladi. Dvojno mnenje. »Beograjski Giasnik« prinaša v ilu-sfradjo odnošajev med Hrvati in Srbi to-le primer: Oče je tako pretepal sina, da mu je nazadnje že postalo žal, pa ga je vprašal: »Znaš, sine, zakaj te pretepam?« Sin molči. »Bijem te, sinko, zato, da boš boljši. Da te popravim in privedem nazaj na pravo pot« — »Ne, oče«, odgovori sne biješ me ti za to, da bom potem boljši, ampak ker Si M močnejši.« — Na tek način tudi mi popravljamo Hrvate. Vse v njihovem interesu, toda na njihovem hrbtu. Vse po očetovsko, toda vse z batinami hoče današnji režat deco te države do tega pripraviti, da se vzdignejo proti državi. Gazijo se zakoni, da bi se popravili držav» Ifow. Krade se in pleni, da bi se spravili podaniki na prava pot. Laže se in mami ljudstvo, da bi se ‘mu razvila vere v državo. Omejuje se svoboda delovanja in svoboda •eebe» da bi se državljani naučili ceniti to svobodo! —* In tako gre današnji režim v popravljanju državljanov vedno dalje, dokler ne bodo imeli dovolj dobrot in se mu _____________________________________ I f Josip Stritar. | O.sta vil je slovenski narod 25. t. m. v Rogaški Slatini naš literarni starosta Josip Stritar. Kaj je bil blagopokojni Sloveniji, to čutimo mi vsi starejši, ki ne moremo razumeti in še manj se pa ogreti za moderni kaos in neorientiianost v naši moderni prozi in poeziji. Stritarjeve spise in pesmi razume vsak Slovenec: inteligent, delavec in kmet. Njegovi literarni proizvodi so pisani res našemu narodu v poduk ter razvedrilo. Rajni Stritar je bil eden od najplodovitejših pisateljev, ki so izšli iz naroda, pa pozneje kot inteligent ti« talentirani literati tudi pisali za narod tako, da ga je ta razumel, cenil ter se iz njih. spisov tudi navduševal r* enkratno samostojao slovensko bodočnost. Ne bomo tukaj naštevali Stritarjevih prozaičnih in pesniških proizvodov, koje pozna vsak zaveden Slovenec,, ampak je namen naših vrst samo ta, da spomnimo skromni, ponižni, a samozavestni slovenski narod na moža, ki je živel, deloval .in mnogo — mnogo pisal za duševno povzdigo našega naroda. Rajni Stritar je bil mož, Slovenec kmetskega rodu, ki je imel kot poznejši, svetovno izobraženi inteligent pogum, da je zavrgel vse, kar bi bilo našemu narodu v škodo ter kvar in mu je ponudil kot pravi učitelj naše literature neizčrpijivo čašo, iz kolere bodo lahko zajemali še pozni slovenski rodovi, ko se bodo otresli sedanjega novodobnega in samo mladinsko literarnim kastam na videz razumljivega — a za narod brezpomembnega kopičenja praznih besed — frazerstva. Stritar je bil kot prozajik in kot poet učitelj vseh onih, ki so nam zapustili v slovenski literaturi nekaj nezabno lepega, milega, navduševalncga in samozavestnega. In ravno častno mesto učitelja slovenske literature je dosegel blagopokojni na ta način, ker je sam veliko znal, je svoje znanje z razumom uporabl jal in vsako besedo, predno jo je zapisal, tudi dobro premislil in radi lega so tudi vsi njegovi spisi dovršeni glede vsebine in oblike. Ko je Stritar kot mož izkušenj in priznanja moral napraviti prostor svojim nekdanjim učencem, ni kot užaljeni literat-obrnil svojemu narodu hrbta, ampak mu je iz tujine postal vzgojitelj in buditelj njegove nežne mladine. Iz te njegove dobe pisateljevanja za mladino ostane rajni Stritar ravno našemu kmetskemu ljudstvu nezaben. Mohorjeva dražba je skrbela, da so Stritarjevi spisi za mladino prišli med narod ter navdušili starše in otroke za res nekaj lepega, idealnega in preprostega človeka osrečevalnega. Ravno priprostemu, po blagem hrepenečemu slovenskemu narodu se je rajni Stritar najbolj priljubil kot mladinski pisatelj. Kot starec je Stritar dokazal, da treba pisati za mladino tako, da se pridobi starše ter otroke. O rajnem Stritarju se je in se bo pisalo še obširno, a prepričani smo, da bo rajni tudi vedno zavzemal v vrstah slovenskih književnikov najčastnejšo mesto, ker ni razdiral, ampak zidal, ker ni kvaril ter pohujševal, ampak blažil ter vzgajal, radi tega so in bodo njegova dela rodila blagoslov tudi za naše poznejše rodove. Slovenskemu pisatelju in pesniku Stritarju ne-zabna slava njegovemu častnemu spominu in to odkrito od strani starih ter mladih! Stritar se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah na Dolenjskem kot sin revnejših kmetskih staršev. Študiral je v ljubljanskem Alojzevišču, kjer se je že kot dijak navdušil za poznejšo literarno pot. Po končani sedmi šoli je zapustil ljubljansko Alojzevišče in se podal leta 1855 na Dunaj študirat jezikoslovje. Kot visokošolec je zelo veliko potoval in študiral evropsko literaturo. Leta 1874 je nastopil na Dunaju profesorsko službo, katero je vršil do leta 1901. Na Dunaju, oziroma v Aspangu je živel do lani, ko so ga prepeljali v Rogaško Slatino, kjer je s svojo soprogo Terezijo Hochreiter živel do smrti. * * •* Blagopokojni je bil na mrtvaškem odru v Rogaški Slatini. Kulturna in prosvetna društva v Rogaški Slatini in okolici spremijo pokojnika v mrtvaškem sprevodu na kolodvor v Rogaški Slatini danes dne 28. novembra 1923 dopoldne. Krsta se odpelje ob pol 2. uri popoldne z železnico iz Rogaške Slatine in dospe okrog 7. ure zvečer v Ljubljano. V četrtek, dne 29. t. m. se prepelje krsta v Narodni dom, kjer se postavi v vesti-bulu na mrtvaški oder. Dostop k mrtvaškemu odru bo občinstvu prost cd 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Dne 29. t. m. točno ob 3. uri popoldne mrtvaški sprevod izpred Narodnega doma na ljubljansko pokopališče. Dnevne novice. Oblastni občni zbor JDS v Mariboru. Zadnjo» edeljo so sklicali demokratje oblastni občni zbor v Maribor. Zborovanje je otvoril mariborski advokat dr. Lipold, nakar je sledilo poročilo tajnika Špindlerja. Špindler je vezal zopet prazno slamo v snovanju krajevnih organizacij, katere že ima vsaka stranka, samo JDS kot najbolj napredna pa še ne! Po Špindlerjevem naznanilu bodo demokratje osnovali več okrožnih tajništev, a so še prostori mariborskega JDS oblastnega tajništva noč in dan skrbno zaprti z železnimi vrati. Za Špindlerjem je po »Taborovem« poročilu »markantno« govoril dr. Žerjav. Povedal ni nič drugega, kot da je za SLS prišla doba premišljevanja, slovenska radikalija je že poginila v svoji lastni gnilobi in oni slovenski demokratje bodo stopili sedaj iz rezerve. Krog in krog se pokazuje fiasko nasprotnikov in sedaj mora stopiti JDS zopet na plan! Ob koncu je še zapiskal na dr. Kukovčevo koncentracijsko piščal in nato je sledil »fre-netičen« aplavz . . . Žerjavovem govoru je sledila debata in tej volitev oblastnega odbora. Demokratje so »prosili« dr. Kukovca, naj bi prevzel on mesto oblastnega predsednika, a je rekel, da vztraja pri svojem sklepu in bo še nadalje premišljeval o demokratskih načrtih za bodočnost. Dr. Žerjav sam je izjavil, da se pokazuje krog in krog fiasko nasprotnikov, JDS stopa zopet na plan, a dr. Kukovec bo spal še nadalje kot politični medved. S tem JDS stopanjem na plan torej ne bo tako resno, kakor napoveduje dr. Žerjav, ker demokratski kralj Matjaž dr. Kukovec še bo nadalje spal . . . Mesto dr. Kukovca je bil kar z »vz-klikom« izvoljen oblastnim predsednikom mariborski ad- vokat pičlih zmožnosti dr. Franjo Lipold. Kar nima nobena druga stranka, to ima slovenska JDS, namreč vsi člani stranke so obenem tudi odborniki. Originalno, a je izvedljivo le pri slovenskih demokratih, kojih eno omizje predstavlja že celo stranko. Volitev odbora kronajo od vseh vetrov zmetane in že stare, neoriginalne in na JDS sestankih že bogzna kolikokrat prečitane resolucije, med njimi tudi jerihonska tromba o koncentraciji naprednih sil. Bilo pa je na zborovanju seve vse vzhičeno, govorniška slama markantna, aplavzi frenetični, volitve z vzklicem, pozivi na plan — a ata dr. Kukovec se je kljub temu odločil, da bo rajši naprej spal in prepušča vzhičenost, mar-kantnost, frenetiko, vzklike in ofenzivo res spečega dr. Kukovca vrednemu drugu dr. Frančku Lipold. Česar ni zmogel dr. Kukovec skozi dobo 20 let, ki ga je tako utrudila, da sedaj spi, to bo učinil pod dr. Žerjavovim klicem: JDS na plan, nasprotniki doživljajo fiasko! — dr. Franjo Lipold! Zakaj se je dr. Kukovec odrekel aktivnemu političnemu delovanju? Vzrok o izstopu dr. Kukovca iz aktivne politike nam je razkril na zadnjem oblastnem zboru demokratov dr. Lipold. Poročal je javno, da so zadnje volitve dr. Kukovca tako potrle in presenetile, da ja takoj po volitvah poslal oblastnemu načelniku izjavo;; da mu vsled razcepljenosti naprednih sil začasno ni mogoče aktivno sodelovali v javnem življenju. Sedaj vemo, da dr. Kukovec sam uvidi, kako slab general je bil. Vedno je koncentriral svojo napredno armado, trobil o napredovanju demokratov, pobijal nasprotnike z besedami v prah, a ko je prišlo do volilne bitke, se mu je napredna armada razpršila in ostal je na bojnem polju dr. Kukovec sam----------Demokratska armada, ki je razcepljena, je pognala dr. Kukovca v zapeček. In to razcepljeno napredno armado, kateri je obrnil hrbet sta ri borec napredne misli dr. Kukovec, kliče že sedaj na plan dr. Žerjav. Kaj ne, vsako JDS zborovanje nam poskrbi za brezplačno zabavo in JDS voditelji sami javno z besedo in objavami v listih dokumentirajo vso zmedenost, nerodnost in trhlo slabost slovenske demokracije. «Originalnost« JDS organizacije v nazivih. Dr. Lipold je na oblastnem občnem zboru demokratov $ Mariboru zaupal, da je ljubljanska demokratska organizacija napram mariborski — sestra! Demokratski oblastni organizaciji sta si torej sestri; v kakem sorodnem kolenu bodo neki krajevne organizacije —-------a te so še le koncentrirane, do rojstva še ni prišlo in do krsta pa menda sploh ne bo --------— ker bo v JDS ostalo samo pri dveh sestrah. Šteti dnevi.. Naši tovariši — 22 reduciranih uradnikov in poduradnikov-invalidov — štejejo dneve, ko bode treba zapustiti svoja službena mesta in oditi. Oditi v trdi zimi in snegu dalje. A kam?! To vprašanje je ravno v tem času mnogim od teh nesrečnežev tako tipko in težko, da se nehote strese po vsem životu. 22 reduciranih tovarišev-invalidov, pognanih pod milo nebo v snegu in zimi, izpostavljenih v sijajnih socijalnih razmerah na sijajno beli smrtnomrzli led. Nobeden ne ve ne ure ne dneva, z gotovostjo pa vsak ve to, da je reduciran in da so mu dnevi šteti. Mogočni naš g. šef, organ še mogočnejše radikalno-socijalne politike, mrzlično, z napetimi živci, z razplamtelo maščevalno strastjo pričakuje trenutka, ko se bo reklo: Ni jih več! Hiti, žuri se, da čimpreje pritira tragedijo 22 obsojenih mučencev do konca. Zato je brzojavno odredil, naj vsi reducirani predlože osebne listine in službene dokumente, radi lepšega tudi oni, ki niso reducirani. Ker umemo na uradni barometer socijalne politike prav dobro čitati in prerokovati vreme, najbrže nismo v zmoti, če rečemo, da zapiha od tam vsak čas silno ostra burja, ki odnese uboge žrtve naravnost na led. Z drugo besedo: Stvar je treba pospešiti, obsodbo hitrim potom izvršiti, da utihnejo protesti, prenehajo obupni, ogorčeni glasovi samoobrambe. Ali ne, g. Goršič? Da, hiteti je treba z eksekucijo nad obsojenci, drugače bi kaka neljuba amnestija vsie veselje pokvarila. Dnevi 22tim našim tovarišem so šteti. Pognani od socijalne bede na led. Skoro vsi, kolikor jih> je našlo kedaj preje borni svoj kruhek pri tem oddelku, skoro vsi so pognani proč — obsojeni. Gotovo dejstvo j$, da imajo invalidi-nameščenci povsod drugod, pri drugih oddelkih, kolikor toliko zaslombe in opore, le pri socijal» nem nič. To se pravi: pri oddelku, ki si je privzel za častno, veliko nalogo in dolžnost, delovati med drugim tudi5 za obstoj in prospeh vojnih žrtev. — Invalidi. Nova amnestija. Iz Beograda vedo poročati razni listi, da bo na kraljev rojstni dan razglašena amnestija, ki bo obsegala vse one osebe, ki ob priliki prestolonaslednikovega krsta pri amnestaciji niso bile upoštevane. Vse te vesti o amnestiji pa ne dajo razumeti, kateri delikti bodo amnestirani. Od mnogih strani se izražajo pomisleki in sum, da se tudi amnestija kako» vse drugo strankarsko izrablja in da so na delu elementi, ki so udarili na njo svoj monopol ter jo sedaj p« svoji volji in po svojih interesih delijo. Nabavka pušk na račun francoskega posojila. — Cim bo francoski senat odobril Jugoslaviji posojilo 300 milijonov frankov, namerava vojni minister nabaviti 100 tisoč pušk iz Francije in 50 tisoč nemškega sistema (Mausner), ki jih dobimo iz Čehoslcvaške. — Jugoslovanska vojska bo s tem postala samo še bolj zmešana. Dosedaj ima skoro vsak polk drugačne puške in različno municijo, sedajo bo pa še huje. Kaj pa pomeni v slučaju vojne enotnost orožja in municije, to si lahko vsak sam misli. Dosedaj imamo v naši armadi stare srbske, ruske francoske, avstrijske in bogsiga-vedi še kake puške, sedaj pa donimo še nemške zraven. Naša vojaška uprava pač misli samo na to, kje bi se dalo pri posameznih dobavah največ zaslužiti, potem pa naj bo dobavljeni materijal še tako neraben ih nepraktičen. Bolgarski begunci v Beogradu. V soboto se je služila V Beogradu žalna služba božja ali parasios za Das-kalova in Stambolijskega. V imenu vlade je prisostvoval minister Marko Trifkovič, dalje so se parastosa udeležili delegati parlamentarnih klubov, zastopnik čehoslo-vaškega poslaništva, vdova Daskalova, hčerka Stambolijskega, bolgarska kolonija in mnogo občinstva. — Ob (sej priliki je napisala beograjska «Politika« daljši članek o življenju bolgarskih emigrantov v Beogradu. — Kjen sotrudnik je obiskal Todorova, bivšega bolgarskega poslanika pri naši vladi ter se na lastne oči prepričal, kako lažejo sofijski listi, ki. pišejo o razkošnem življenju bolgarskih beguncev in voditeljev zemljorad-niške stranke. Podorov prebiva v par sobah neke nove beograjske zgradbe, ter ima pri sebi več drugih beguncev. V sobah ni niti najpotrebnejšega pohištva in vse kaže, da živijo ti ljudje v velikih gmotnih zadregah. Vrh tega pa še niso vami pred zalezovalci in atentatorji sedanjega bolgarskega režima. Tajne organizacije tega režima so postavile vse važnejše osebnosti na črno listo in vsepovsod jih zalezujejo najeti in dobro organizirani morilci. To se je videlo v Pragi, kjer je padel Daskalov, in vsak čas se lahko pričakuje kaj podobnega iudi v Beogradu, ker so tudi Podorov in še drugi na črni listi. Todorova zvesto čuvajo njegovi spremljevalci in sostanovalci in če pride kak neznanec v njegovo stanovanje, se par mož takoj obrne proti njemu z roko v žepu. Še le, ko se seznanijo, mu razložijo, da so pripravljeni na vse in da imajo vedno revolverje pri rokah. Sam Podorov se za nevarnosti ne zmeni dosti in njegovi tovariši, zlasti mladi slikar Obov, sin bivšega ministra, ki pri njem stanuje, se pritožuje, da je zelo nepreviden ter da podcenjuje zarotnike, ki so pripravljeni celo hčerko pokojnega Stambolijskega ubiti. — Todorov je sotrudniku «Politike« pripovedoval, kako se je z Daskalovom in Stamboiijskim seznanil med vojno v sofijski ječi, kjer so se znašli vsi nasprotniki režima, ki je peljal Bolgarijo v vojno ob strani Nemčije. Todo-i-ov je trdno prepričan, da bo bolgarsko delovno ljudstvo kmalu vrglo sedanji režim, inteligenci v emigra-aiji pa pripisuje v prvi vrsti nalogo, pridobivati Srbe in druge Jugoslovane za zbiižanje z bolgarskim narodom, ki je nedolžen nad vsem, kar so zakrivili protiljudski ssežimi. življenjepis Nikole Pašiča. «Pravda« iz Beograda poroča, da pripravlja posebni odbor radikalne stranke materija! za Pašičev življenjepis, ki ga bo izdala radikalna stranka. Knjiga bo izšla na račun strankine (— pravzaprav državne) blagajne. Občinske volitve v Novi Gradiški. V mestu Nova Gradiška na Hrvatskem so se vršile te oni občinske volitve, ki so prinesle odlično zmago Hrvatski zajednici. Dobila je 11 mandatov, dočim so jih dobiii združeni •B dika Si in demokrati 6, cijonisti pa enega. Vefcsejm v Beogradu. Za Ljubljano in Zagrebom ®sograd noče zaostati, in ker ste ti dve mesti priredili velesejme, ga hoče tudi Beograd. Osnoval se je že pose-feen oat>or iz beograjskih industrijskih in trgovskih kro §OT, ki bo izdelal natančen načrt velesejma, ki bi se moral prvič vršiti meseca marca prihodnjega leta. Nova tvornica vagonov. Tvornica «Ferum« v Su~ Mat id, ki se je dosedaj bavila samo s popravljanjem vagonov, namerava svojo tvornico povečati, da bo izdelovala nove vagone. V novi tvornici bo zaposlenih okrog 3000 delavcev. Strašna posledica ljubosumnosti. V Novem Sadu se j» te dni dogodila strašna tragedija, katero je povzročila jppa Sena ruskega begunca Stefanovič-Prihoženko. Zanimala se je za mladega godbenika, ki je igra! v orkestru Veke novosadske kavarne. Orkester so sestavljali sami begunci. Prihočenko je zvedel za nezvestobo svoje žene ter je sklenil, da se krvavo maščuje. Šel je v dotično Sevamo, kjer je že našel svojo ženo v družbi ljubimca in Vjegovih tovarišev. Prisedel je k njimi, nato pa plačal gocfcv da je svirala pesem o Volgi. Žena ni nič dobrega slutila ter je odšla iz kavarne. Komaj so zadoneli prvi zvo-godbe je ljubosumen soprog potegnil dva samokresa in ssBČel popolnoma hladnokrvno meriti in streljati na člane ■orkestra, štirje, med njimi ljubimec njegove žene, so se «bkog zgrudili, smrtno zadeti v glavo, dva pa je težko ra-;PS, da najbrž ne ostaneta pri življenju. Ko je postrelil meh šest godbenikov, si je še sam pognal kroglo v glavo tfar obležal mrtev. Celi prizor je trajal samo par sekund, iško da so gostje presenečeni obsedeli ter si nihče ni timi ovirati ljubosumnega zločinca. Pretep z italijanskimi mornarji. V Dubrovniku je tie Ivi prišlo do pretepa med moštvom nekega italijanskega parnika in delavci. Italijanski mornarji so se Idalili po mestu, popivali in izzivali s svojo italijansko predrznostjo. Tega delavci niso mogli mirno prenašati is prišlo je do pretepa, v katerem je neki Italijan z nojeva težko ranil enega delavca. Policija je zločinca, ki le pobegnil na svojo ladjo, aretirala ter zaprla. Proces proti Paskijeviču in Thienyju pred zagrebš- sodiščem se je začel v ponedeljek. Kako veliko zanikanje vlada v Zagrebu za ta proces, kaže to, da prinašajo angrebški listi podrobna poročala kar na celih straneh. Sodišče je izdalo vstopnice k razpravi samo v omejenem številu, Paskijevič in Thierry zločina nista še priznala, aadnji taji sploh vsako soudeležbo pri roparskem umoru. Zanimiva razprava pred sodiščem bo trajala gotovo nad fc&den dni. Pretep med policijo in beograjskimi dijaki. Dne 25. t. ip. je prišlo do pretepa med policijo in akademiki v hotelu ♦S-aviia.« Opozicijonalni dijaki so sklicali v tem hotelu Zborovanje, katero pa je policija prepovedala, češ, da je to aborovanje komunistov in zemljoradnikov. Ker se je pa Jijaštvo kljub prepovedi zbralo k: zborovanju, je vdrla poletja s silo v dvorano ter hotela nepokorneže razgnati. 'IWS9 je do tepeža, pri katerem trpi največjo škodo last- nik hotela, ker so mu razbili vse šipe na oknih ter demolirali celo dvorano. Pred hotelom se je zbrala tako velika množica radovednežev, da jih je morala razgnati kavE-lerija. Aretiranih je bilo okrog 80 študentov. Dvoboj. Minuli četrtek se je doigral v Gradcu v «Gotiji« dvoboj na sablje pod zelo ostrimi pogoji med visokošolcema: Sacher Mosa iz Krakova in F. Schwarz iz Zemljina. Oba sta zapustila bojišče s smrtno nevarnimi usekljaji. Sacherja je Schwarz tako česnil po glavi, da mu je razklal lobanjo in mu je prezračil možgane, a Schwarza je Sacher odsekal nos. Oba sabljača so prepeljali v graško deželno 'bolnico, od tamkaj so ju tudi naznanili policiji. Treba pa tudi pripomniti, da je Sacher Mosa eaini sin 'bogatih staršev. Nova učna knjiga, kavnokm smo dobili novo učno knjigo za učiteljišča: Dr. Alozii Homan, »Higijena.« Pouk, kako si ohranimo zdravje. Vezana knjiga 'stane 45 din. Dobi se v knjigarni sv. Cirila v- Marino! u, NAROČNINA «STRAŽE« ZA L. 1924. «Straža« stane celo leto ..... 80 Din. pol leta..............40 Din. četrt leta.............20 Din. mesečno................7 Din. Naročnina se naj pošlje na upravništvo «Straže« v Mariboru. Najboljše je, da se vsak posluži položnice. It Manöora IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA dne 27. novembra 1923. Občinski svetniki so tokrat po večini prišli pravočasno, tako, da je občinski svet bil sklepčen še pred pol osmo uro. Ker pa je bila na dnevnem redu kot prva točka volitev mestnega svetnika namesto odstopivšega g. Kejžarja, je župan sejo otvoril še le malo pred osmo uro;; kajti takrat še le je blagovolil priti občinski svetnik dr. Rosina, ki je bil kandidat magistralne večine za mestni svet. Pri volitvi, ki se je na to vršila, je dr. Rosina res tudi bil izvoljen. Vprašan, ali sprejme to mesto, z veliko težavo spravi iz sebe pritrdilo. Nato se spominja župan pokojnega pesnika Stritarja. Občina se pogreba udeleži po županu ter občinskih svetnikih Rogliču in dr. Pivkotu. Mesto venca na grob, bo dala občina večji dar za dijake. Vpokojencem se zvišajo draginjske doklade za 25 odstotkov počenši s 1. novembrom. Za revne učence se podari Podpornemu društvu znesek 37.500 D, da jim društvo za božičnico priskrbi obutje in obleko. Proračun za leto 1924. Nato se začne razprava o proračunu za prihodnje leto. Poroča podžupan Druzovič. Generalna debata je pokazala, da za proračun med obč. svetniki ni veliko zanimanja. Mnogi ga najbrž še niti prebrali niso. Ko župan otvori debato, se izmed slavne večine nikdo ne oglasi k besedi. Tudi dr. Rosina, ki po poročilih «Tabora« baje s svojo bistroumnostjo pri debatah nadvladuje vse obč. svetnike, molči — on —• dr. Rosina ne ve ničesar povedati. Po daljšem molku v dvorani se javi k besedi obč. svetnik dr. Jerovšek, ki izvaja: Predloženi proračun za leto 1924 je nekoliko 'boljši, kakor je bil zadnji. Zastopniki SLS so lansko leto stavili glede na proračun celo vrsto predlogov, ki so bili sprejeti: Ti lanski sklepi so se letos pri sestavi proračuna deloma upoštevali, deloma pa tudi ne. Mi smo lani zahtevali, da naj pride v proračun seznam urad-ništva, kakor ga ima proračun ljubljanske občine, ker obč. svetniki morajo vedeti, katere in kakšne uradnike imajo v obč. službi. Naš proračun tega seznama žal nima. Mi smo dalje zahtevali, da pridejo v proračun tudi vsa mestna podjetja, kar se pa ni zgodilo, kajti v proračunu še vedno manjka mestni kino in premogovna komisija, kjer se tudi dela in sicer veliko dela z obč. denarjem. Zahtevali smo lani tudi, da naj proračun obsega seznam dolgov mestne občine. Tudi ta zahteva se letos še ni upoštevala. Obč. svetniki pa morajo vedeti, koliko dolgov ima občina! To so torej nedostatki letošnjega proračuna in sicer le nekateri. Splošno pa še moramo tukaj omeniti tudi pomanjkljivost uprave mestnega gospodarstva. Mi smo letošnje leto imeli celo vrsto disciplinarnih zadev. Predmet teh disciplinarnih preiskav so bile po večini poneverbe mestnih uslužbencev. Občina je bila vsled teh defravdacij občutno oškodovana. Vzrok teh poneverb je slaba uprava. Disciplinarne preiskave so pokazale, da obstoji poleg glavne blagajne pri g. ravn. Boltavzerju še cela vrsta drugih blagajn. Imamo skoraj v vsaki sobi po enega ravnatelja, ki ima svojo blagajno. Ti «ravnatelji« ne obračunavajo dnevno, kakor bi bilo potrebno, temveč mesečno in še to ne. Občinski denar, ki ga prejmejo, ne pustijo v uradu, temveč ga nosijo seboj na dom in v bare ter beznice ter tam občinski denar zalumpajo in zakrokajo. Temu se mora storiti konec. Te postranske blagajne naj dnevno obračunavajo in odvisni denar dnevno izročajo glavni blagajni, potem ti gospodje «sekcijski« šefi ne bodo imeli priložnosti zapravljati in poneverjati obč. denar. Nato se oglasi.Bahun. On sicer pravi, da mora besedam dr. Jerovšeka v mnogih ozirih pritrditi, vendar ker je dr. Jerovšek govoril v imenu opozicije, mu ne more povsem priznati, da ima prav. On hvali svoj proračun in pove odkrito, da je proračun tako zmeren le zato, ker stojimo pred obč. volitvami, ki bodo črez kakih 5 ali 6 mescev. Pred volitvami pa se volilcem ne sme nalagati novih davkov in bremen, ker bi potem pač še manj marali za socijaldemokrate in demokrate. Bahun pravi, da ima Maribor še veliko premalo davkov, da se da iz davkoplačevalcev letno iztisniti še veliko milijonov, on že dolgo premišljuje o raznih novih davkih, ki se jih bo lahko upeljalo, seveda ne letos, ampak prihodnje leto po občinskih volitvah. Zares pravi raj bomo imeli v Mariboru, če zmagajo pri prihodnjih volitvah demokrati in socijalisti! vlače vali bomo, da bo joj, to sledi iz Bahunovih besed. K proračunu-še napravita kratke pripombe g. France m dr. Mulej in konec je bil generalne debate — dr. Rosina pa, ki je prišel ob 8. uri, je ob pol 9, uri že izginil. Na to se je z veliko naglico predelal proračun od naslova do naslova. Obč. svetnikom so se javile samo izpremembe, ki jih je napravil finančni odsek. Pri vsa-kem naslovu se glasuje, glasovi se natančno preš te jejo. Videlo se je, da se je g. župan od lanske proračunske razprave veliko naučil. Tako je prav. Skupni stroški znašajo 11,066.500 D, dohodki pa 10,800.672 D, primanjkljaj torej znaša 265.827 D in se krije z blagajniškim prebitkom leta 1923. Nove doklade se torej tokrat niso naložile. Pota demokratov vodijo vedno h koritom. Znani demokratski občinski svetnik g. Kejžar je odložil svoj mandat. Že koj pri odložitvi je bilo uganiti, da je storil ta korak iz prav posebnega koritarskega namena. In res, zve, deli smo, da bi g. Kejžar rad zlezel v mestno električno podjetje kot bilančnik. Mi smo sami za to, da pride v to podjetje res kak strokovnjak, ki se bo razumel na bilance in račune, a ravno o g. Kejžarju je presneto dvomljivo, da bi on kot računski strokovnjak koristil mestni občini. Kejžar je bil vendar ravnatelj špedicijske tvrdke »Balkan«, kjer je vodil bilance tako strokovnjaško, da je prišla firma na kant in g. bilančnik Kejžar se je moral kot »preveliki« strokovnjak umakniti iz podjetja. Za privatno firmo demokrat Kejžar ni bil sposoben, pač pa bo po mnenju social-patrijotov in demokratov za tako važno podjetje, kot je mestno električno. G. Kejžar bo gotovo dobil to korito, ker je tudi g. Bahun za to, da se tešejo korita na škodo občine in sicer samo za socijalpatrijote in demokrate, ki so si ravno glede koritarstva že od nekdaj kar v prvem kolenu v žlahii. G. Kejžar si pač misli: za privatna podjetja nisem, pač pa kot demokratski rodoljub koritar za mestno, saj so moje zasluge kronane s Kejžarjevo ulico in kot takega me bo že redila občina! G. Kejžar, veliko sreče pri sestavljanju bilanc v mestnem električnem podjetju. Naše stališče glede razdvojenosti v organizacijah. V nekaterih nepolitičnih organizacijah v Mariboru so nastali ter se pojavili notranji spori. Tako je na primer e organizacijo invalidov. Iz te organizacije je izstopil» pretežna večina odbornikov in sklicuje izredni občni zbor. Nesoglasje in cepljenje je izbruhnilo radi nezadovoljstva s predsedstvom. Obe ti med seboj razdvojeni skupini v invalidski organizaciji, bi se radi javno prerekali med seboj v listih.. Hi smo odločno proti sporo», ki so zgolj osebnega značaja in smo se odločili, da ne bomo sploh ničesar objavili glede invalidov ne glede ene in ne glede druge skupine, dokler se sporna zadeva ne poravna in obe grupi zopet ne združita. Notranji spori v organizaciji ne spadajo v javnost in se naj na tihem uredijo v organizaciji sami. To naše stališče si naj prečita in ga preudari tudi g. Kopina in bo prišel do r* ključka, da imamo prav tudi glede trafikantov invalidov. ) Omladinska prireditev. Katoliška omladina v Mari boru priredi v nedeljo, dne 2. decembra, ob.pol 5. uri ps-poldne v Narodnem domu podučljivo igro »Za križ in svobodo.« Razven igre so na sporedu tudi pevske točke in slavnostni govor. Med odmori igrajo vse tri društvene godbe. Vstopnice se prodajajo pri vratarju frančiškanskega samostana in pri blagajni na dan prireditve. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novega glasbenega orodja in zvonov župnije sv. Marije v Mariboru. K obilni udeležbi prav uljudno vabi odbor. Slavnost v pozdrav in proslavo godovnega dne ptre-svitlega gospoda škofa monsignora dr. Andreja Karina dne 28. novembra 1923 se bo vršila ob pol 6. uri v samostanu šolskih sester. —- Spored: 1. Gjbro Eisenhuth. Slavnostna. Pojo učiteljiščnice. 2. Pozdrav. Govori Vera Džamonja I. r. m. 3. Vladiki v pozdrav. Prizor pri gozdnem križu. Göj. mal. penr. 4. Čestitki. Gotta Emilija IV. r. o., Pulko Danica III. letnik. 5. E. Brunner. Pastor Bonus. Šopek pesmi in deklamacij s šestimi živimi slikami. Govori Otilija Zidar. Priredijo učiteljiščnice in notranje učenke £. s. v Mariboru. Slavnostno predavanje Zgodovinskega društva. — V proslavo svoje 20. letnice je Zg. dr. sklenilo, prirediii letos vrsto predavanj. Prvo tako predavanje je bilo dim 25. maja, ko je predaval dr. Stele, Drugo predavanje je imel društveni predsednik dr. Kovačič v Ptuju dne 7. novembra. Tretje predavanje bo v pondeljek, dne 3. decembra ob 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Predmet predavanja bo: Naša zgodovina v domači umetnosti. Predaval bo prof. Kovačič. Nanašalo se bo predavanje na politični položaj naših dežel v početim 15. stoletja, ko se pod pritiskom časovnih razmer javljaj* prve konture jugoslovanskega ujedinjenja. Predavanje bo pojasnjevala skioplična slika znamenitega relijefa na Ptujski gori, ki se lahko imenuje okamenjena historična drama iz 15. stoletja in je eden najvažnejši!» historičnih spomenikov v srednji Evropi. Tu nastopajo izvirni obrazi celjskih grofov in raznih balkanskih di~ naslov. Da se pokrijejo stroški in Zg. dr. nekoliko pomore v njegovem težavnem finančnem položaju, «e %» pobirala mala vstopnina: prvi dve vrsti sedežev po 3 D, ostali sedeži po 2 D, slojiča po 1 D. Koncert Podmladka Rdečega križa v proslavo drž. praznika se vrši dne 1. deceiMtra t. 1. ob 15. url (3. uri popoldne) v Götzovi dvorani. Koncertne točke izvajajo učenci in učenke vseh mariborskih meščanskih šol. — Spored je tako obširen in tako izbran, da bo gotovo vsestransko ugajal. Ker je namenjen čisti dobiček za najrevnejše otroke luk. osn. in mešč. šol, zato je upravičeno pričakovanje, da bo občinstvo brž seglo po vstopnicah, ki se dobe v predprodaji v trgovini Hofer in, Brišnik Zlata, na dan koncerta pa pri blagajni v Götzovi dvorani. Krščanska ženska zveza Maribor priredi v nedeljo, ni moja stvar. — Pa zdi se, da se vam mudi, gospod!« je pridjal, ko je Ch a uvel in že spet pogledal na uro. «Morebiti imate važen sestanek? E-hm — prosim, nikar se ne dajte moliti! Moj čas je moj čas —.« Počasi je vslal in si potegnil stol k ognjišču. Spet so lomile Margareto hude skušnjave, da bi pohitela k njemu. Čas je mineval. Desgas je utegnil vsak hip vstopiti s svojimi ljudmi. Percy ni vedel ničesar in -—. Oh, kako strašno je bilo —. Da se ni vedela pomagati —J «Meni se prav nič ne mudi«, je nadaljeval Percy dobrovoljno. «Ampak, pravim, niti .trenutek dalje nego je neobhodno potrebno, nočem ostati v tejle luknji. — . Poslušajte, gospod«, je dejal, ke je Chauveliri iznova pogledal na uro, «tista vaša ura tamle tie bo šla nič nagleje, pa če jo še tolikokrat potegnete iz žepa —. Mih rebiti — e-hm — pričakujete prijatelje?« «Hm — jaz — da, prijatelja pričakujem.« «I m — bo že prišel, nič se ne razburjajte, he he he.—! Pa pravim, e-hm, prisedli bi malo sem k ognju, presneto mrzlo je začelo biti!« Podrezal je s krepelcem v ogenj, da so iskre letele. Prav nič se mu ni mudilo in niti pojma, se je zdelo, ni imel o nevarnosti, ki se mu je bližala z vsakim 5 trenutkom. Privlekel je še drugi stol k peči in Chau-velin, ki svoje razburjenosti sploh ni mogel več prikrivati, je prisedel, pa tako, da je gledal proti vratom. Četrt ure je minilo, kar je Desgas odšel. Margareti je bilo popolnoma jasno itn razumljivo, da je Chauvelin opustil vse svoje načrte z begunci in z «Blauchardovo kočo« in da je hotel uporabiti ugodno priliko ter koj tukaj v «Sivi mački« prijeti «Dušico«. «Imate dobre prijatelje, kaj?« je besedičil Percy brezbrižno. «Pa «e da bi kje čakali na kakšno gospodično, he he he —. Seveda, oprostite! Take neumestne šale, kajne!« je pravil in malomarno šel nazaj k mizi. «Ko me pa nič ne briga, bodete rekli, na koga čakate —v i Pa Chauvelin ga ni poslušal. Oči in ušesa, vse je bilo pozorno in napeto. Vsak hip je moral Desgas vstopiti. ■ I In res —. Margareta je pridrževala sapo, njene* bistro uho je ujelo glasove številnih: umerjenih korakov —. Desgas je bil in njegovi ljudje z njim —. Še par minut, pa bodo vstopili —. In še trenutek, pa se bo zgodilo —. DANIEL OMERZU SLOVENSKA BISTRICA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN ŠPECERIJO Vednofsveža velika zaloga češkega in angleškega sukna za moške Nizke cene! in ženske. Nizke cenej Volneno blago za neveste! Svilnate robce, platno, cefirje, barhente i. t,d. ZiiHako perilo, barheati m obleke, barhenti in flanela za zimsko perilo, velika izbira sukna,, kamgarna, ševijota itd. za moške in ženske obleke, koce, odeje, slamnjače, itd. itd. Vse to kupiš ugodne v manufakturni trgovini Fr. Majer, Maribor, Glavni trg štev. 9. 591 Nepremočljivo blago za pel»- rine in prietni tirolski lodei se po nizki ceni prodajaj» pri Franjo Majer-ju, fcor, Glavni trg 0. Mari- Maj* keszpref «Strife« Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlad* Pušenjak.