Leto XXnM št. 21 Ljubljana, sobota g. januarja 1941 Cena t Din upiavuisivo L.juoijaxut clnatijevs o — feietoo Stev 3122. 3123. 312«, 3126 112« Insei atn) jdueiels: L-juDijana Selen-Uurgova ui — Iel 3492 (n 3392 Pou. uznica Maribor: GrajsKJ trg «t 1 - Teieroo 2455 Podružnica Cene Kocenova uUca Z TelefoD St 190 Rakuni pn pošt ček. zavodih: LJubljana 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredništvo: ujubijana Knafljeva ulica a. teieton 1122. 3123 3124 3125. 3126. Marmor, Grajski trs St i. teieton St /455 Celle. Stros8mayeneva «11108 fttev L telefon St 65 Rokopisi trrnča io Rumunske težave Pred nekako dvema mesecema so obrnile vesti iz Rumunije pozornost političnega sveta nase. Takrat je bilo v ječah, po cestah in stanovanjih pobitih okrog 80 pristašev prejšnjih režimov, med njimi tudi mnogi taki. ki sploh niso spadali v politično sfero, marveč so bili le pasivno ali aktivno povezani s smrtjo Kornelija Codreana. Umori so imeli pečat maščevanja za smrt vodje Železne garde. Ker se ie ta smrt dogodila v zelo izrednih okolnostih in gotovo ne na human način, je pokolj nui-ro silil na primerjavo. Celo v zmernih krogih niso bili osamljeni glasovi, ki so svetovali naj bi se čim brže prešlo preko te žalostne in opasne afere. Pokolj so izvedli člani legionarjev radikalnega krila. Kako ie vlada obračunala z njimi, se ni dalo do kraja dognati in v zunanjem svetu so bili izrečeni dvomi o tem. če so bili zares po kratkem postopku ustreljeni izvršila kr^av"1! pobojev. Vsekako pa se je očitno pokazalo prizadevanje vlače da čimprej likvidira afero ter ohrani enotnost med vlado in vodstvom Železne garde. In zdelo se je. da se je vladi to nieno prizadevanje zares posrečilo in da ie bila obnovliena popolna enotnost med onimi, ki odločajo v sedanjem režimu v Rumuniji. Toda že takrat niso bili re^ki klasovi. ki so izražali dvome glede bodočega polit^nega razvoja v Rumuniji. Trdili so da so razl;ke. ki ločilo radikalno krilo log;opariev od vodstva in vlade, vendarle vei"ke in trajne. Naglašali so. da je gibanje, kakršno je železna garda. v svojem jedru prisiljeno, da hodi rad;kalno pot, ako h~xe uresničiti svoje cilie. sicer si samo izpodkopava temelje sxrojega obstoia in svojega poleta.. Zlasti pa 50 i avl i ali, da rad:kaIno krilo slej ko prei stremi za tem. da uveljavi svojo radikalnost tudi v dnevni robniki in da se n ato že pripravlja, čakajoč prilike. da izvede svoj načrt. Na zunaj pa ni bilo opaziti znakov, ki bi opravičevali tako presojo vsaj ne za dalae stoječega opazovalca. R°s je, da je Železna garda prav v naibolj ne-u.dnredsednik vlade in vod a le«? o nariev Horia Sima Tik ored izbruhom nemirov ie izšlo uradno poročilo, da ie odpotoval v Berlin, seda' oa se ie izkazalo, da Rumunije sploh ni zapustil. Med mim in generalom An+o- neseom ie Drišlo seda i do ^caian' e'ed,J izvedbe novih reform ki nai bi zagotovile večii vpliv leeionariev na uo^-avo dr*a"'e General Antonescu ie pristal na to da se v ta namen osnuie nova enotna o^litirna stranka v kateri bodo imeli ^eaiona ii sicer večino, ki pa bo nep-sredno ood njegovim osebnim vodstvom. Vorašanie oa je. ali bo ta reforma dovecPa do zaželenega usoeha Leeiorarii zahtevajo rai^n tesa splošno amnestijo in usfavitev slehernega preganjanja upornikov. Tei zahtevi Da se Peneral Antonescu up^ra V smislu dogovora z severa1 ono A~~to-nesoom ie Horia Sima naslovil dane5; oo radiu poziv vsem leg:on^r:em nai ustavilo nadalinio bo-rbo Us~eh tesa poriva za enkrat še ni znan. General Antonescu ie obenem c-d-edH sp'"šno razorožitev. Tudi-oni. ki so ime1: d~?!>1 p-vb-a dovoljenja morajo nemudoma oddati oblastem vse orožie. ro^ncMo in ek~nlorva Za kršitev tega odloka ie določena smrtna ka-^en. Budimpešta. 24. ian. s. (Reuter.) Po tukajšnji informacijah je e^neral Antonescu izdal danes v Bukarešti proglas, s katerim uri^avlia no,To enotno rumunsko stranko. Železna earda bo imela vodstva nove stranke. osebno vo^^tvo st~anke Da prevzame general Antonescu sam Težke ure Bukarešte Bukarešta, 24. jan. j. (Un. Press). Kakor poroča sotrudnik agencije United Press, so poulični boji v Bukarešti v sredo dosegli svoj višek v bližini prefekture ter v bližini palače rumunske telefonska družbe. Rumunski vojaki so streljali v poslopje telefonske družbe, ki so ga zasedle čete vstašev železne garde. Ko so gardisti, videč nevzdržnost položaja, poskušali vdreti iz pcslopja, je rumunsko vojaštvo streljalo vanje in je bilo samo tu ubitih sedem gardistov, čez 80 gardistov je na ulici obležalo bolj ali manj ranjenih, žrtve tega poizkusa so bile nato odpeljane v avtomobilih, ki so neprenehoma vozili po ulicah ter pobirali mrtvece in ranjene. Ponoči je pričelo rumunsko vojaštvo z energičnim čiščenjem rumunskih ulic. V ta namen je bilo odrejenih več kolon tankov, ki so s strojnicami zatrle vsak odpor gardistov. Ker so gardisti v nekaterih ulicah zgradili močne barikade, so se razvili ogorčeni boji med vojsko in vstaši. Šele proti jutru so se ponekod vstaši počasi umaknili. Najprej so rumunske čete od javnih poslopij, ki so bile v rokah vstašev, osvojile spet policijsko prefekturo. Prvi je poskušal pomirjevalno vplivati na legionar-ja Horia Sima ki je vstaše pozval, naj po-lože orožje, da bi se preprečilo nadaljnje prelivanje krvi. Navzlic temu so se vstaški legionarji tudi še drugi dan v nekaterih delih mesta trdovratno branili in so poulični boji trajali vse do petih popoldne, ko je bil vstaški pokret slednjič zatrt. Slika na bukareštanskih ulicah se je nato bistveno spremenila. Na ulicah so se pojavili veliki tovorni avtomobili, v katerih so vojaki odvažali vstaše, ki so se slednjič predali in čakajo zdaj razsodbe. London, 24. jan. s. Poročevalec British United Press je poslal sedaj prvo avtentično poročilo o dogodki zadnjih dni v Bukarešti. Pravi, da se sedaj vstaši v Bukarešti drže samo še v enem mestnem delu in da so obkoljeni. Antonescu je gospodar položaja. Tri dni, vse do danes, pa so se vršili poulični boji in civilno prebivalstvo je moralo biti ves čas v hišah, brez luči in gionarji za afront zoper svojo pozicijo. Vsekako bo glede tega za dogleden čas še marsikaj nepojasnjeno. Antonescu je gotovo želel spravo z nezadovoljnimi legionarji, toda legionarski skraineži. ki z zmernimi tovariši niso bili zadovoljni, so začeli borbo tudi proti Antonescu. ker so za vsako ceno hoteli sami prevzeti oblast v svoie roke General Antonescu se je že doslej v glavnem oziral le na vojsko. To mu je omogočilo, kakor pravijo zadnja poročila, da je končno ostal gospodar položaja. Pri tem mu je gotovo zelo služila razcepljenost med legionarji. med katerimi se je pojavilo več voditeljev naenkrat, glavni — Horia Sima — pa je v naibolj kritičnem času odsoten. Kol:kšen je utegnil biti v vsem tem tudi zunanji vpliv, ie seveda težko reči, toda glede na ves dosedanji razvoj, bi ga bilo težko povsem izključiti. Vendar pa vsaj od zunaj ni videti, kdo bi bil na takem razvoju interes i ran in iz kakih razlogov. brez telefonskih zvez Sedaj se je izvede-[ Io. da so ekstremisti železne garde skupno z zločinci izvedli zadnje dni tudi velike protižidovske pogrome. V Bukarešti so zapirali Žide v kleti in jih tam streljali Samo v eni zgradbi je bilo umorjenih 89 Židov Vojaštvo in policija sedaj vršita preiskave v Bukarešti od hiše do hiše. C ari e rad 24 ian ) (AFI) Pc zanesljivih vesteh ki so dospele semkaj iz Rumu-j ni je so bili voditelji vstaškeea pokrcta v Ploestiju. ki je sredi;če romunskega petro-lejski-ga področja ie ustreljeni Od irojice č'ano>v Železne garde ki je vodila vs»ta'ko gibanje, sta biila ustreljena Szi'aghi m Di-mitrescu Zap^da dočim usoda tretjega vodje Ciorogada se m znana Vstaja ie zdaj v Ploestiju do kraia zatrta m je vlada spet gospodar položaja. 1.5CO legionarjev mrtvih Sofija, 24. jan. p. Potniki, ki so danes prispeli iz Bukarešte, pripovedujejo, da je preživela rumunska prestolnica zelo težke dni. Po ulicah so se tri dni vodile krvave borbe. Samo v Bukarešti je bilo v teh borbah ubitih nad 1.500 legionarjev. V Bukarešti je sedaj upor zadušen, toda razburjenje je še vedno silno veliko in vsak čas lahko pride do novih neredov. Kakšen je položaj v pokrajini, je težko ugotoviti, ker so telefonske zveze rned Bukarešto in pokrajino prekinjene. Tudi železniški promet je docela ustavljen. Zaradi tega je nastalo v Bukarešti veliko pomanjkanje živil in kuriva Povsod je polno vojakov, ki čuvalo vsa lavna poslopja Po ulicah križarijo vojaške patrole tn tanki. Edino zvezo Bukarešte z inozemstvom tvori letalski promet, ki ga vzdržujejo nemška letala. Zadnje dni ni bilo na letališču nikake kontrole Ozadje uporniškega gibanja Bukarešta 24 ian i fAR.) O ozadlu uporniškeea ookreta rrm .inske Že ezne f?arde se doznava naslednje Glede na ne-9Dravliivo stališče ki ea ie zavzel de: rumunske Železne earde napram drak n č nim ukreoom eenerala Antones^a da bi se zatrlo nasilstvo Železne earde se ie general Antonescu odločil k e-e-rične^ši akciji Dne 17. ianuaria kasno zvč^r ie general Antonescu sklical seio v'ade na kateri ie sporočil da ne mo -e nada^e tr-oeti barbarskega delovanja nekaterih 'e-gionarskih skuoin ter da se ie oi1<-£-'l za na;e"ergičnei5e korak0 da bi se spet za-iamčra v držaji red in avtoriteta državnih oblasfev Naelasii ie da bodo t koraki storieni s pristankom D -ial ie. da se bo v onn vrst'" na^nT"^*-neie nadalievala preiskava oroti napadalcem na Joreo in M d delavno v italijanskem frontnem zaledju. Na severnem delu bojišča so grške čete včeraj ponovno izvršile naskok na italijanske postojanke, ki drže vhod v dolino reke škumbe. To d.c lino so si Grki izbrali kot glavno predorno smer za ofenzivo na Elbasan- Napade grške pehote pa je zavrnilo ItaMisnsko topništvo, ki z rrznih višinskih postojank še zmerom ponolnoma obvladuje vhod v dolino Skumbe. Nekaj manjših na-isftirtov so izvršile grške čete tudi na itali- janske postojanke ob reki Devoli, vendar se položaj s tem ni izpremenil. Italijanske čete so izvršile včeraj več prav močnih protinapadov na raznih odsekih severnega bojišča, vendar so bili vsi napadi zavrnjeni in so imeli Italijani pri tem precejšnje izgube na ljudeh in materialu. Na južnem frontnem sektorju vojaške operacije niso presegale običajnega delovanja patrulj. Letalstvo se Je kakor v minulih dneh precej udejstvovalo tako v obstreljevanju postojank v sami bojni črti. kakor tudi v frontnem zaledju Položaj je ostal na jugu bistveno neizpremenjen. Atene, 24. jan. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 89, ki ga je snoči objavilo grško vrhovno poveljstvo, pravi: V bojih tekom dneva smo zavzeli sovražne postojanke in ujeli nad 200 sovražnih vojakov, med njimi tudi 8 častnikov. Zaplenili smo tudi vojni material. Snočnje uradno poročilo ministrstva za državno varnost pravi, da včeraj ves dan v državi mir ni bil moten. ,,Hyperion" potopljen v Jadranskem morju London, 24. jan. s. (Reuter) O potopitvi angleškega rušilca »Hyperion«, javljajo naknadno, da je naletel na sovražno mino, ko se je nahajal v družbi več drugih vojnih ladij na izvidniški vožnji v Jadransko morje, z nalogo, da poišče sovražne podmornice. Ladja po poškodbi nainrej dve uri ni mogla poklicati na pomoč, ker se je nahajala v neposredni bližini sovražne obale. Potem pa so prihiteli ker vladajo nad evropsko celino še zmerom neugodne vremenske prilike. Madžarski vojni minister v Berlinu Berlin, 24. jan. AA. (DNB) Madžarski vojni minister general Barta, ki je prispel v Berlin na povabilo nemškega vrhovnega poveljstva, je danes v spremstvu generala Riidigerja in več višjih madžarskih častnikov obiskal spomenik v čast padlim nemških vojakov. Madžarskega vojnega ministra- je pozdravil poveljnik Berlina v. Hase. Ko je pregledal častno četo, je madžarski minister položil venec pred spomenik Na trakovih je bil sledeči napis: V znak zvestega tovarištva — madžarski vojni minister Nato je Bartha prisostvoval defileju častne čete. Funtni blok London. 24. jan (Un Press) Po vključitvi Belgijskega Konga v blok držav, katerih denarstvo se nanaša na angleški funt--terlingov kot plačilno sredstvo, je izdalo angleško finančno ministrstvo na podlagi veljavnih zakonov naslednjo definicijo »funtnega bloka«: Blok funta-siterlinga obsegajo razen združene angleške kronovme in otoka Mana še vsa naslednia ozemlja, izvzemši Kanado. Novo Fundlandijo in Honkonga: vsi angleški dom nioni. vs del' dominionov zunaj britanskega otočia, vsa ozemlja, nad katerimi je Anglija preiela mandat od Društva narodov in za katere je merrdajna vlada bodisi v združeni kraljevini bodisi v katerem izmed dominionov S'ednjič spadajo v ta blok vsi ang^šk prt tektorati ali zaščitne države: Egipt angle^ko-egipt-ski Sudan. Irak kokoT tud Belgijski Kongo vključno Ugande in Urundija. trije drugi angleški rušilci, ki so rešili posadko. Končno je ena izmed angleških ladij s torpedom potopila poškodovani ru-šilec »Hyperion«. Italijansko poročilo Rim, 24. jan- n. (Štefani) V današnjem 231. službenem - vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o bojih na grški fronti: Na grški fronti je bilo v patrolnih akcijah ujetih nekaj grških vojakov in zaplenjeno je bilo nekaj avtomatskega orožja. Naša letala so na več krajih razpršila sovražne čete. Vojna na Kitajskem Bern, 24. jan. n. (SDA). Iz Šanghaja poročajo, da je kitajskim četn kom uspelo na Jangceju potopiti veliko japonsko vojaško prevozno ladjo. Ob tej priliki je utonilo okrog 1000 japonskih vojakov in oficirjev Napad se je zgodili že pred nekaj dnevi. Predsnočnjim pa so Kitajci v bližini Nankinga na isiti reki potopili še neko japonsko tovorno ladjo, ki je prevažala orožje rn strelivo v notranjost dežele. Washington, 24. januarja. AA. (DNB). V Beli hiši je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da bo kmalu odpotoval Rooseveltov sodelavec Cary na Kitajsko, kjer bo proučeval gospodarski položaj v tej državi. Objavljeno je tudi bilo, da odhaja Cary na vabilo vlade v Čungkingu. Cary bo marialu Čangkaj ku sporočil osebne Rooseveltove pozdrave. Rusija in Japonska Tokio, 24. januarja. AA. (Štefani) Pooblaščeni predstavnik japonske vlade je v izjavi zastopnikom tiska poudaril med drugim, da je japonska pripravljena na splošno urediti svoje odnose s Sovjetsko Rusijo, če je ta za to pripravljena. Vojvožinja Luksemburška se vrne v London Montreal, 24. jan. j. (Reuter) Danes se je zvedelo, da se bo velika vojvodinja šar-lota Luksemburška vrnila lz Kanade v London. Kakor znano, je velika vojvodinia po nemški zase:bi Luksemburga zbežala preko Londcna v Kanado. Konferenca o preskrbi francoskih kolonij Madrid, 24. jan. j. (DNB) Kakor poročajo iz Tangerja, se je včeraj v Alžlru se-šla pod predsedstvom francoskega generala Weyganda posebna severnoafriška gospodarska konferenca. Na konferenci so razmotrivali težavno vprašanje, kako oskrbeti zapadni del severne Afrike z živežem, ker je tamkaj zaradi blokade nastopilo že silno pomanjkanje. Konferenca v Alžlru pomeni delno predkonferenco za veliko vse-francosko gospodarsko konferenco, ki se bo konec januarja sešla v Vichyju. Povečanje pridelka bombaža v Rusiji Moskva, 24. januarja. AA. (DNB) Zadnja leta se v Sovjetski zvezi opaža povečanje pridelka bombaža. To je velikega pomena za Evropo, kajti ruska proizvodnja bombaža igra veliko vlogo na evropskih tržiščih. V Sovjetski zvezi posvečajo veliko pozornost zemljišču, ki je zasejano z bombažem. Po proizvodnji bombaža prihaja na prvo mesto Uplan, kjer je bilo lani zasajenih 622.000 ha. V tej pokrajini so pridelali novo vrsto bombaža, tako Imenovani uplanski bombaž, ki je za 10 do 15% boljši in uporabljivejši, kakor vsi dosedanji bombažl. Prav tako je seme tega bombaža za enak odstotek bolj rodovitno. Razsajanje gripe na Švedskem _ Stockholm, 24. januarja. AA. (Štefani) Epidemija gripe je dosegla vrhunec v Q6-teborgu, kjer je zbolelo več ko 5.000 ljudi. Epidemija je zajela zlasti Študent« tn 41- jake srednjih šol. Halif ax prispel v Ameriko Novi angleška veleposlanik v Washingtonu se je pripeljal z najnovejšo angleško bojno ladjo „King Georg V.M VVashington, 24. jan. n. (SDA). Danes dopoldne je prispel v New York novi angleški veleposlanik pri vladi Zedinjenih držav, bivSi angleški zunanji minister lord Halifax. V ne\vyorškem pristanišču so ga sprejeli člani angleškega veleposlaništva in zastopniki ameriškega državnega tajništva za zunanje zadeve. Vest o njegovem prihodu je bila objavljena v današnjih opoldanskih izdajah listov. Pravo senzacijo pa je v zvezi z njegovim prihodom izzvala vest, da se je lord Halifax pripeljal čez Atlantski ocean z najnovejšo angleško bojno ladjo, 35.C00 tonsko ladjo »King George V.« 2e dopoldne so se velike množice ljudi z motornimi čolni in drugimi ladjami odpravile v zunanjo luko, kjer je zasidrana angleška bojna ladja, ter so si radovedno ogledovali novi angleški kolos. New Vork. 24. jan. n. (Štefani). Ob priliki prihoda novega angleškega veleposlanika v VVashingtonu lorda Halifaxa v Ameriko je newyorška policija izdala celo vrsto varnostnih ukrepov. Lord Halifax je rabil za pot preko oceana z oklopnico »King George V.« 7 dni. Ladja je iz varnostnih razlogov napravila spotoma velik lok proti severu. V newyorški zunanil luki se je lord Hallfax prekrcal v policijski motorni čoln, ki ga je v spremstvu drugih policijskih čolnov z vso naglico privedel v pristanišče. Washington, 24. jan. s. (Reuter) Angleška oklopnica »King George V,«, na kateri potuje lord Halifax. je bila danes opažena že v Chesapeake-zalivu pri Baltimoru. Zvečer bo oklopnica pristala v luki Anna-polis, ki leži samo 100 km od Washing-tona. Imenovanje pomočnika zunanjega ministra Washlngton, 24. januarja. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je imenoval bivšega državnega podtajnika v finančnem ministrstvu Ecsona za pomočnika zunanjega ministra. Novi pomočnik je pristaš čim večje pomoči Angliji. Njegova naloga bo najbrž ta, da bo moral spraviti v sklad delo v posameznih ministrstvih in to v zvezi z angleškimi nakupi, pri tem pa bo v s tal ni zvezi z angleškim veleposlanikom in finančnim ministrom. >New Tork Times« piše. da je to imenovanje zelo pomembno zaradi tega, ker se je Ecson trudil za to, da naj Amerika pošlje Angliji kar največjo pomoč. Bil je med tistimi, ki je zagovarjal naziranje, da je zamenjava ameriških rušilcev za angleška oporišča popolnoma zakonita. 12 trgovskih ladij prodanih Angliji New York, 24. Januarja. AA. (Reuter) Ameriški odbor za mornarico je objavil, da je bilo prodanih Angliji 12 ladij ameriške trgovske mornarice. Skupna njihova tona- ža Je 107.061 ton ln so stali 2,779.000 dolarjev. Angleži so ponudili še 4,611.000 dolarjev za nakup 20 parnikov, toda ta ponudba Je bila odbita. Tako Je bilo Angliji prodanih vsega 49 parnikov. Lindbergbovi pomisleki glede pomoči Angliji Mashington, 24. jan. j. (A. R.) Pred zunanjepolitičnim odborom reprezentančne zbornice je bilo včeraj prečitano službeno mnenje polkovnika Lindbergha kot strokovnjaka ameriškega letalstva. Po mnenju polkovnika Lindbergha ameriška pomoč Angliji ne more biti tolikšna, da bi lahko uspešno računala na uresničenje cilja, ki ga namerava doseči, to je poraz Nemčije. Po Lindberghovem mnenju obstojajo danes na svetu tri velike skupine letalstva: ameriška, nemška in japonska. Vsako izmed teh letalstev je močno, dokler se omejuje zgolj na svojo domačo celino, toda vsako porazdeljevanje tega letalstva na druge terene mora nujno prinesti oslabitev, ki bi temu letalstvu vzela svoj poglavitni pomen, ki je edino le v obrambi svojega ožjega prostora. Ako bi hotela Amerika s svojim letalstvom v zadostni meri pomagati Veliki Britaniji, bi s tem samo nepotrebno oslabila lastno obrambo Zedinjenih držav. V svojem mnenju je Lindbergh izrazil tudi naziranje. da ne verjame, da bi mogla Nemčija izvršiti uspešen vdor v Anglijo. Kar se tiče kakovosti letalstva posameznih držav, je Lindbergh naglasil, da poleg ameriškega letalstva dobro pozna tudi nemško in rusko letalstvo. Obe letalstvi je imel priliko proučiti že pred dalje časom. Po njegovem mnenju je bilo tedaj najboljše na svetu nemško letalstvo, dočim razvoj ruskega letalstva ovira precejšen kon-servativizem. TaSt in Johsiscm prsti zaksnu Washington, 24. jan. j. (A. R.) Včeraj sta se k debati o ameriški pomoči Veliki Britaniji v zunanjepolitičnem odboru reprezentančne zbornice oglasila tudi bivši ameriški prezident. senator Taft in bivši general Hugh Johnson. Taft je zavzel stališče. da zakonskega osnutka v sedanji obliki nikakor ni mogoče sprejeti, marveč da je treba pričeti d jato o enem izmed nadomestnih zakonr ;h predlogov, ki so bili zadnji čas v velikem številu predloženi. General Johnson je v svojem govoru svaril Zedinjene države pred preveč nerne-jen^m prizadevanjem za rwmr VeHki Britaniji. Ako Amerika ne bo bolj previdna, potem se lahko zgodi, da bo morda že v naslednjih 60 ali SO dneh zaroVena v evropsko volno. Lahko se zgodi, da se bo ta zaplet pričel na severni obali Afrike, ali pa na sami zapadni obali Zed^ienih držav. ajastja Mirovna med Slame Tako francoska kakor tudi siamska vlada sta privolili v japonski pre^Zcg za posredovanje Vichy, 24. jan. j. (Un. Press.) Davi je bilo preko francoskih radijskih postaj objavljeno službeno poročilo francoske vlade, da je glede na resnost položaja na meji med Indokino in Siamom, francoska vlada pristala na japonski predlog, v katerem se je japonska vlada izjavila pripravljeno posredovati v sporu med Francosko Indokino in Siamom. Francoski poslanik v Tokiu je bil o tem obveščen ter bo zaprosil japonsko vlado, naj stopi v stik z Bangko-kom, da bi se čimpreje pričela pogajanja v gornjem smislu. Tokio, 24. jan. s. (Ass. Press.) Informacijski urad japonske vlade javlja uradno, da sta tako francoska vlada v Vichyju kakor tudi siamska vlada pristali na japonski predlog za posredovanje v sporu med Siamom in Indokino. še snoči pa je siamski radio v Bangko-ku zanikal, da bi bila mirovna pogajanja v teku. Sanghaj, 24. jan. j. (AFI Posebni dopisni kagencije AFI poroča, da v Hanoju doslej še niso prejeli službenega potrdila, da bi se bila francoska vlada v Vlchyju odločila za japonsko posredovanje v sporu med Indokino in Siamom. V pooblaščenih tamkajšnjih francoskih krogih naglašajo, da se incidenti in spopadi med četami francoske Indokine ln Siama v obmejnem pasu še zmerom nadaljujejo. Po mnenju francoskih krogov je francoska vlada pooblastila Teklo šele k proučevanju terena za priče tek morebitnih pogajanl za ureditev obmejnih sporov v Francoski Indokini, da pa japonska vlada nikakor še nI pooblaščena posredovati za dokončno poravnavo spora. Zaradi tega tudi še nI pričakovati, da bi že zdaj prišlo v obmejnem pasu do premirja, temveč šele tedaj, ako bi siamska vlada preko Tokia poslala v Hanoj sprejemljive predloge za ureditev vseh spornih vprašanj. V merodajnih francoskih krogih so zelo optimistični kar se tiče izgledov za uspešno obrambo Indokine pred siamsklmi napadi. V teh krogih zlasti naglašajo, da je postala obramba mnogo učinkovitejša, odkar je vrhovno poveljstvo nad francoskimi četami prevzel general Mordant. coske legije in bojevnikov. Pri izbiranju članov maršala Petaina ni vodilo nobeno strankarstvo. Izbor dokazuje, da bo to koncentracija živih sil, ki pomenijo nove elemente narodnega življenja. Narodni svet bo imel predsednika, dva podpredsednika in štiri tajnike, katere bo imenoval šef države. šef države določuje tudi delo sveta, čigar seje bodo tajne. Državni šef lahko odloči, da se zapisnik sej lahko objavi. Narodni svet ima nalogo podajati svoje mnenje o vprašanjih, ki jih bo šef države predložil v razpravo. Ministri ln državni tajniki imajo pravico dostopa v svet in sodelovanja pri posvetih. Plače članov sveta so enake plačam državnih svetnikov. Hitlerjev odgovor še nI prišel ženeva, 24. jan. p. Glede na poročila švicarskih listov, da je prispel v Vichy odgovor kancelarja Hitlerja na važno poslanico maršala Petaina glede mirovnih pogojev, izjavljajo na merodajnem mestu v Vichy-ju, da do tega trenutka odgovor kancelarja Hitlerja še ni v rokah francoske vlade. Spopad v Tunisu Tunis, 24. jan. j. (DNB) V bližini naselja Blida je prišlo do spopadov med se-negalskimi strelci in arabskimi domačini. Nekaj oseb je bilo pri tem ranjenih. Posredovati je morala policija. Narodni svet v Franciji Vlchy, 24. Januarja. AA. (Havas) Današnji službeni lisi Je objavil zakon o ustanovitvi narodnega sveta, ki ima okrog 200 Članov. Trajanje mandatov ni določeno, vendar pa smatrajo, da bodo brez dvoma prenehali tedaj, ko bo Francija dobila novo ustavo. Narodni svet nima niti ustavnega niti zakonodajnega značaja, temveč edino posvetovalni, člani so Izbrani lz vrst parlamenta ln lz krogov, ki so bili dozdaj izločeni lz političnega življenja. Med njimi Je 40 kmetovalcev, močna skupina in-dustrijcev. trgovcev. Intelektualcev, zastopnikov svobodnih poklicev z mnogimi zna nlmi imeni, prav tako pa tudi sindikalni delavci, kmetje in najboljši voditelji fran- Cincar-Markovič in Popov Beograd, 24. januarja. AA. Ob štirilet-nicl pogodbe o večnem prijateljstvu je bolgarski zunanji minister Ivan Popov poslal zunanjemu ministru dr. Aleksandru Cin-car-Markoviču naslednjo brzojavko: s-Nj. eks. Aleksandru Cincar-Markoviču, zunanjemu ministru, Beograd. — Ob 41et-nici podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu, s katero so postavljeni temelji prisrčnega sporazuma in sodelovanja med našima dvema narodoma v interesu miru med našima dvema državama, prosim vašo ekscelenco, naj blagovoli sprejeti moje najiskrenejše želje za vašo državo in za vas osebno, kakor tudi izraze mojih najboljših prijateljskih čustev. — Ivan Popov, zunanji minister.« Jugoslovenski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Nj. eks. Ivanu Popovu, zunanjemu ministru, Sofija. — Obletnica podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo ln Bolgarijo, v kateri so izražene najiskrenejše težnje naših bratskih narodov, mi nudi priliko in veliko zadovoljstvo, da morem poslati vaši ekscelencl svoje najtoplejše želje kakor tudi zagotovilo o osebnih prijateljskih čustvih. — Cincar-Markovič.« Zemunska: Pretežno oblačno ln ppscoj toplo. Tu pa tam rahlejfii čtefc. » K nI t urni pregled Uspeh mariborske drame četrtkovo gostovanje Narodnega gleda- J Eš<5a iz Maribora je poteklo pod srečno j zvezdo. Razprodana hiša, takojšnji kontakt J med občinstvom in odrom, stopnjevano navdušenje občinstva, očiten in kar izreden uspeh mariborskih gostov, to so bili prvi razveseljivi znaki tega gledališkega dogodka. Ves čas je vladalo v gledališču neko prijetno vznemirljivo ozračje, ki nastaja samo ob izjemnih prilikah. Kljub sorazmerno dolgemu trajanju je Gorkega delo vzbujalo v tej režiji in igri prav do končnega prizora tisto napeto pozornost, ki se ni mogla niti ob pozni uri izčrpati in utruditi. Od prvih vrst tik pred rampo, ki so jih zasedli domači igralci, tja do zadnjih galerijskih sedežev si je igra mariborskih gostov osvojila toliko pozicij, da se ne tomo preveč zmotili, če zapišemo, da so Mariborčani z Gorkega »Na dnu« pr/ič in nepreklicno osvojili gledališko Ljubljano. Topel sprejem, ki so ga bili deležni. je dal gostom še več vzgona in so vzlic utrudljivi vožnji in na odru. ki so ga komaj utegnili spoznati, igrali z zagrablji-vo vervo in z nesporno umetniško strem-ljivostjo. Gorkega »Na dnu« je ena tistih stvaritev ruskega dramatskega naturalizma, ki se k njim radi vračamo z neugnano svežo zvedavostjo Ne glede na socialno vsebino dela, ki se dogaja na dnu družbe (in kdo ve, ali je mogla sama revolucija povzdigniti njegovo raven in preprečiti takele padce človeških usod), uživamo vedno znova v atmosferi tega dela, v njegovi čisto človeški in nič manj značilno mski čustveni vsebini. Sedaj, ko se zdi, da je naše gledališče omejilo svojo iniciativnost na obnovo že znanih iger, bi se Gorkega »Na dnu« lahko s svojimi igralsko zelo hvaležnimi vlogami mimo uvrstilo v tekoči repertoar ljubljanske drame. Zanj bi bili hvaležni igralci in občinstvo. Za sedaj so Mariborčani pokazali s predstavo te igre, da odpira vprav bleščeče tekmovališče odrskim talentom- V nji je le malo vlog, ki se ne bi kar same ponujale dojemljivemu umetniku, češ, zagrabi me in izoblikuj do življenjske polnosti! In prav ta klic so mariborski umetniki dobro razumeli in se z zdiravo ambicijo zagrizli v delo, ki jim je prineslo uspeh, s katerim se ne more primerjati predlanska, sicer prav dobra predstava »Kralja na Betaj-novi« v Ljubljani. Z Gorkega »Na dnu« so Mariborčani dosegli več: vzbudili so presenečenje! In ta visoki plus v njihovem razvoju kaže, da so na najboljši poti iz umetniškega provincializma z njegovimi popustljivimi merili k ansamblu resničnih, umetniško nespornih valeujev. Mi, ki smo poznali mariborsko gledališče pred petnajstimi leti, smo lahko prav posebno veseli tega njegovega vzpona v smeri k čisti dra-matski umetnosti, sloneči na skrbno uravnovešenem in trdno usmerjenem ansamblu. Igro je zrežiral vodilni režiser mariborskega gledališča Jože K o v i č, ki deluje v njem menda že od njegove prve razvojne faze in ki mu je dolgoletna režiserska praksa nakopičila dragoceno izkušenost, kakor je ne more nadomestiti še tako obilna teoretska razgledanost. Jože Kovič je zrasel z mariborsko dramo in ji posta! v malem to, kar so bili v velikih središčih ansamblih tisti režiserji, ki so celim gledali- i Hkik. ■ ttk Up ^"sppf^r , v||gHs gg :: » s v JSi Hs v > 4 JM ■k -/ JU SMiP; asaBaas ■JUE&fM ->MMHH BL* jH Višji režiser Jože Kovič ščem vtisnili pečat Kovičeva režija Gorkega igre sicer spominja na najvišji vzgled, na naturalistično vprizoritev Hudožestveni-kov, vendar je prav v tem nje prednost, ker je verna prvotnemu in najpristnejšemu stilu same igre. Tudi Kovič ne eksperimentira s kakšnimi novimi, za vsako ceno originalnimi domisleki, marveč interpretira celotno delo samo z izraznimi sredstvi, ki so delu imanentna. Njegova metoda sloni — prav kakor metoda moskovskih vzornikov — na kar moči eksaktni obdelavi detajlov in njih čim bolj trdni strnjenosti v ansamblsko celoto. Čeprav razpolaga z igralsko različnimi sodelavci, jih skuša vse povzdigniti na tako raven, da se kontrasti med različnimi na. arjenostnimi in razvojnimi stopnjami ne občutijo v preveliki meri. Tako je nastala v glavnem po notranjem ritmu in po vnanjih ekspresivnih oblikah zadostno izenačena predstava, ki 1 zapušča poglavitni vtis predvsem s svojo celoto, z atmosfero, ki nastaja nad njo. Igra nas osvaja prav z dinamiko drame, o kateri sicer vemo, da mi zgrajena po klasičnih pravilih dramatske akcije in ne pozna stopnjevitega razvoja od začetka do konca igre. Režiser Kovič je, kakor se zdi, maksimalno izkoristil razpoložljive možnosti in je zato tudi dosegel tolik uspeh. Posebno ga je bilo čutiti v tretjem dejanju, ki bi moglo s svojo pripovedno vsebino obtičati na stopnji povprečne zanimivosti, če ne bi vnesel v igro in v skupinske scene, kakor je umor Kostiljova, toliko dobro preuvarjene in vendar nepretirane dinamike. Osrednja figura te igre je romar Luka, ki je bil tudi v hudežestveniški predstavi center dogajanja celo takrat, ko ga ni na odru. Zdi se, da je vse, kar se dogaja pred njim., samo ekspozicija za njegov pojav. V četrtem dejanju razločno čutimo, da je ostala v azilu Kostiljova v vseh trpečih dušah taka sled za tem dobrim človekom, kakor na nebu zarja za večernim soncem. Zato se postava romarja Luke izmed vseh najbolj vtisne v spomin. In Mariborčani so imeli srečo takoj s to osrednjo figuro: Pavle Kovič je dal romarju Luki toliko umetniške sile, da se nam zdi, kakor da z njo obseva vse, ki so na odru in jih igralski stimulira. Dobrota tega starca, ki tako dobro pozna slabost človeških src in tolažljlvost iluzij, najsi mu »baron« očita, da venomer laže kar izzareva iz Kovičeve igre in prehaja na gledalca s tisto neodolji-vo močjo, ki je dana samo poinokrvnim umetniškim stvaritvam. Če bi hoteli posvetiti enako pozornost drugim deležnikom te uspele vprizoritve, bi komaj zadostoval podvojeni obseg našega poročila. Prcstor nam narekuje neogibno omejitev. Naj samo po vrsti omenimo Kosičevega hinavsko priliznjenega izkoriščevalca Kostiljova, ge. Starčeve temperamentno, v vseh situacijah s postavo in igro osvajajočo Vasiliso, nadarjeno in prikupno gdč. Branko R as b e r g e r j e- vo kot nesrečno Natašo, ki morda z naj-nežnejšo dušo doživlja tragiko dna« in (nesrečno dilemo svojega srečanja z Va-skom, Crnoborijevega Vaško, ki opozarja nase s kvaliteto igre, poglobljene v tragično razdvojenost moralnega zaznamo-vanca, Košutovega Klešča, zlasti v prizoru ob ženini smrti in v zadnjem dejanju. Dalje go. Slavo Gorinškovo, ki je mogla samo z umetniškim talentom vzdržati težo vloge, katere težišče je v umiranju jetične žene in ki ji romar Luka deli poslednjo človeško tolažbo, dalje gdč. Kraljevo v vlogi izgubljene, histerične in tako čudno nesrečne Nastje, go. Z a-krajškovo kot odločno in podjetno trgovko s štruklji. D. Turka v vlog] policaja. Pavla Rasbergerjeva v posebno odlično igrani vlogi Bubnova, Danila Gorinška kot Satira. Franja Blaža kot alkoholika-akterja, v glasu malce pretiranega, a igralski prav ustrezajočega R. Na krsta kot »barona«, H. H a r a s t o-v i č a kot Tatarja, pa Verdonika m Gušavca v ostalih vlogah, čeprav nisr> ti deleži enakovredni, saj se je razločno čutil tu silnejši, tam slabejši utrip umetniške žile in različna stopnja zadnjega dognanja v tehniki igre, je vendar celoten uspeh zabrisal vse neenakosti in dal vsakemu sodelujočemu pravico do zadoščenja. Dolgotrajno ploskanje, šopki, radostno razpoloženje občinstva — vse to je neugnano prepričevalo, da je gostovanje doseglo svoj cilj. Prisoten je bil tudi upravnik mariborskega gledališča g. dr. R. B r e n č i č, ki je sedel v loži z ljubljanskim upravnikom g. O. Župančičem. Po predstavi so ljubljanski tovariši priredili Mariborčanom to-variško zakusko pri »Slonu« ln so do odhoda jutranjega vlaka vztrajali v prijetni družbi. Dr. Bratko Kreft, ki se prav posebno zavzema za tesno sodelovanje z mariborskim gledališčem, je bil ob tej priliki deležen posebnega priamanja. bilo lahko mnoao bolie. če bi oooustil na svojem nacionalnem, a za časa bivanja v Ormožu tudi na svojem naprednem prepričanju, toda tega ni hotel storiti in ostal ie mož-mu cenik katerega ie poštenost privedla v siromaštvo. V prijazni Savinjski dolini si ie ooiskal svojo življenjsko tovarišico Ivanko, ki je z njim vdano prenašala vsa preganjanja. Kakor sam vnet narodnjak, ie v tem prepričanju vzgojil tudi svoia otroka. Sin Lipe ie znani marljivi sokolski delavec, a tudi hčerka Ivanka, ki obiskuje še trgovsko akademijo, se pridno udeistvuie v sokolski družini. Pogreb je izpričal, kako je bil pokojni priljubljen in spoštovan, saj ga ie na zadnii.ooti spremljala skoraj večina Ormožanov. Gasilska četa mu je dala častno stražo, sokolski pevski zbor mu je zapel dve žalostinki. a ob grobu se je poslovil v imenu gasilske čete in sokolskega društva g. Rakuša Ivan. ki ie očrtal pokojnikovo življenje in borbo, naglašajoč. da bi marsikomu lahko bil za vzor. Naj bo pokojnemu trajen in svetel spomin, preostalim oa naše iskreno sožalje! —ič. Smrt blage gospe Ljubljana, 24. januarja. Po hudem trpljenju je včeraj umrla gospa Terezija Zupan. Dočakala je starost 70 let. Pokojnica je bila celih 35 let go-stilničarka v Kamniku. Pred 10 leti se je preselila v Ljubljano k svojemu sinu, lastniku Daj-dama. V zakonu z že pokojnim soprogom se je narodilo pet otrok, od katerih je najstarejši sin umrl v Ameriki. Svoje otroke je lepo vzgojila in jim uravnala pot v življenje. Pogreb nepozabne pckojnice bo v nedeljo ob 15. iz hiše ža osti, Frankopanska ul. ~ na pokopališče k Sv. Križu. Blago gospo bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Nušič v št« Jakobu Nušičeve komedije odlikuje r prvi vrsti neprisiljena, prisrčna ve dreti t najbolj pristnega in najbolj zdravega humorja. Nušič ie dostikrat piker. toda nikoli ne zloben, pač pa. prijetno hudomušen, kc v vsej svoji odkritosrčnosti neusmiljeno smeši in karikira vse tc male in velike, smešne in bedne ljudi malomeščanske, pa spet visoke, zgornje družbene plasti presto I ničnega Beograda. V zlati sredi med farso in satiro dobivajo Nušičeve veseloigrt zmerom znova in znova navdušenih občudovalcev. Nušič je prav gotovo šc zmerom naš najpopularnejši komediograf. katerega ime je seglo tudi že večkrat preko meja domovine. Že več ko mesec dni dajejo naši marljivi Šentjakobčanj v svojem gledališču v Mestnem domu Nušičevo »Gospo ministrico«, ki doživlja usodo lanskega »Uježa« istega avtorja, kar izpričuje vrsta razprodanih predstav. To pa čisto po pravici, kajti tak"ncga Nušiča, kot ga prikazujejo šentjakobski igralci v svojih res posrečenih ter vsestransko uspelih likih bi zmoglo predstaviti nemara le malokatcrc poklicno gledališče v državi. Saj to je že staro in stokrat izpričano dejstvo, da uživajo Šentjakobčani sloves našega najboljšega in najbolj rutmiranega amaterskega gledališkega odra. Ko pa potlej gledaš predstavo, slediš s smehom posrečenim komičnim situacijam in zapletljajem. sc kar ne moreš načuditi, odkod jemljejo vsi ti igralci, ki so vendar amaterji — vso to zrelost in izoblikovanost v igri / vsemi dodatki ki jih navadno pripisujejo le poklicnim igralcem. Pa se človeku imenitno zazdi prijetno spe- Ob grobu nacionalista-mučenika znanje, koliko talentov. koliko nadarjenih, ambicioznih igralcev premorem' že samo v Ljubljani — v svoji jvtari po-nižni slovenski ikromnosti. Kar poglejte jo .šentjakobsko gospo ministrica — go. Bučarjevo1, s katero je ra od sile nadarjena in spretna igralka postavilo lik, ki bi ga bil vesel sam avtor Da hi njeno vlo'go šc posebej opredeljevali /a to ni mesta, kajti treba jo jc videti in na svoje oči spoznati, da igralska popolnejše ministrice skoraj ni najti. Prav fak(/ velik in poprečen igralski lik je postavil g. Evpper, mladi, nadarjeni karakterni igralec, ki je v znameniti vlogi ujea Vase nedavno tega skril tudi svoj stoti nastop. Neizbrisno se ti vtisne v spomin njegov Vašo. ki mu je dal poleg uspele igralske podobe še v glasu lokelni žanr ter tako postal res pravi, pristni Nušičev junak. Zelo d< ber je bil s svojo umerjeno igro Hanžič v vlogi Uro-seviča. Samozavestno in z nenavadno sigurnostjo mu je sekundiralu gdč. Dimiče-va. ki je kot začetnica izpričala mnogo obetajoč tailent. Mladi Torv j<_ kot sin Raka uspešno dopolnil podobo ministrove farni-lije, katere glava — Sinia Popovi«: g. D;l-neva je tudi v prvem in zadnjem prizc ru lepo učinkoval. Koliko smeha in občudovan ja žanjejo nastopi sekretarja dr. Nin-koviea, ki ga res posrečeno karikira g. Lombar dalje kak« r zmerom imenitni, ponižni pisar Pera g. Lavrič in nadvse komični usnjar Todorovie g Plevel ja, ki je spet zablestel ter pedal eno svojih najbolj posrečenih in originalnih igralskih podob. Prav dobro se je znašla v vlogi tete Sav-ke gdč. Grgurevieeva, ki ji tovrstne vloge šc posebno leže. Tudi dolga vrsta < stalih igralcev je ostala ves čas na spodobni višini ter tako brez izjeme doprinesla svoj delež k uspeli predstavi, h kateri meramo šentjakobča nom samo iskreno čestitati z željo, de H: nas še dostikrat pred polno dvorano tako prijetno presenetili in zadivilL L. k. Na plesu Društva medieineev, ki bo drevi ob pol 20. v Kazini, bosta nastopila gospa Erna Moharjeva in g. Boris Pilato z dvema svojima izbranima baletnima točkama Prizor iz Gorkega drame »Na dnu«, ki so jo z velikim nspehom odigrali člani mariborskega Narodnega gledališča v četrtek zvečer v Ljubljani Ormož. 24. januarja Pretekli ponedeljek ie bil cokooan v Ormožu mestni tehtničar g. Iziakar Filip. Pokojni se ie rodil v Trbovljah, kjer se je tudi izučil trgovske obrti in je kot trgovski sotrudnik bil do".ga leta v svoiem rojstnem kraju, nato pa so ga viharna predvojna leta kot zavednega in preganjanega narodnjaka zanesla v Savinjsko čo-lino. dokler ni pred priče tkom svetovne vojne odprl svoie trgovine v Št. Ilju pri Slovenjem Gradcu, odkoder se ie 1. 1921 preselil v Ormož. Tu je imel nekaj et svoio trgovino, katero oa ie moral nato opustiti. Vse njegovo življenje ie bila kruta borba za obstanek in preživeti je moral nešteto bridkih ur. Povsod, kier ie bival, je bil priljubljen in pokazal se je zavednega Slovenca in Jugoslovana, naprednjaka. ki kljub vsemu preganjanju, osobito v predvojnem in vojnem času. ni zataiil svojega prepričanja. Zavedal se ie sicer, da bi mu Elektriko od Ljutomera do štrigove! Obdarovanje otrok na meji dveh banovin štrigova, 24. januarja Ob pomanjkanju petioleja in sveč občutimo vse večjo potrebo po civil.zacijski dobrini. ki ji pravimo elektrika, žal, da smo med onimi skromnimi zemljani. ki je doslej še niso užili Ven ar je potreba na dlani in je vsak dan bolj močna. Od Ljutomera do trga štrigove, koliko bi bilo tu odjemalcev! Samo transformator bi trebalo zgraditi na tej lOkm dolgi progi. Izdatek bi ne bil tako strašen, posebno zato ne, ker bi šel za ljudstvo. Kako se da delati za ljudstvo na skupni meji Slovenije in Hrvatske, o tem je zlasti lepo pričala božičnica v železni gori. Ljudje ne pomnijo, da bi učenci ljudske šole v železni gori doživeli kaj tako prijetnega kakor v teh dneh. Skozi cele božične počitnice so nestrpno pričakovali, kaj bo, kdo izmed 232 otrok bo osiečen z darilom. Res so pričakali 196 lepih caril. Samo čevljev so dobili 35 parov. Obdarjenih je bilo 84.4% šolskih otrok. Božičnica je uspela zaradi res temeljite akcije, ki jo je izvršilo učitelj-stvo, zavedajoč se, da je treba šolarjem vsaj delno omiliti bedo, in pa da je takšna socialna pomoč obenem tudi najboljša opora narodnemu duhu v tem obmejnem pasu. Božičnico je omogočilo precej darovateljev po Sloveniji in Hrvatski, ki so jim železno-gorski šolarji iz srca hvaležni. Posebej je treba omeniti, da je daroval mariborski Rotary klub 20 parov čevljev, banska uprava banovine Hrvatske je prispevala 5000 din. nabiralna akcija v Varaždinu pa je vrgla čez 1000 din. Poleg tega je odpadlo na železnogorsko šolo še okoli 2000 din kot piipa. ajoči del od celotne vsote 10.000 din, ki so bili poslani iz zagrebških krogov za božičnico obdaritev šolskih otrok na področju občine štrigove. Prav tako je z lepil prispevkom podprl celotno akcijo štri-govski trgovec g. Metod Senčar. Kljub vsem navedenim prizadevanjem pa so ostale potrebe železnogorskih šolarjev še vedno velike- Kaj ne bi, ko pa je bilo samo v enem razredu pri 8 parih čevljev 21 kandidatov za novo obutev, kajti njihovi stari škrpeti, sposojeni od mater, očetov, starejših bratov in sestra, niso mogli kože niti zakriti več. a kamoli, da bi jo greli. Zato pa bodo ostale tudi najbolj uspele bo-žičnice še vedno samo zasilna pomoč. Treba bo še mnogo novega, skupnega prizadevanja. K&® fe morilec Antona Straha? Doslej je bilo aretiranih šest oseb Trebnje. 24. januarja O zverinskem umoru posestnika Antona Straha iz Lukovice. o katerem smo pred dnevi poročali, da ie razburil vso Dolenjsko. Drihaiaio na dan nove Dodrobnosti in ie preiskava, ki se o tem zagonetnem umoru vodi z vso natančnostjo, predvsem ugotovila, da v tem primeru ne gre za rorrarski umor neznanega storilca, temveč so v ozadiu družinske razmere na domu umorjenega. Priče izpovedujejo, da so na Strahovem domu bile neznosne družinske razmere in da ie bil Strah nasproti sosedom večkrat izražal bojazen, da bo ubit. Pretili so mu baje svojci, ki jim ni hotel prepustiti posestva. O Strahu priDOveduieio liudie. da ie fcil i m ovit posestnik, vendar pa skop. Ko se ie možila hčerka Jožefa, sedai poročena Kotarjeva. ji oče ni izplačal dote. Z zetom Gregorjem Kotarjem. ki je ponovno zahteval izplačilo dolžne dote. se ie stari Strah večkrat preoiral in v teh nrsoirib so padale tudi grožnje, ki vedo o njih priče mnogo oovedati in ki so bile Dovod. da so orožniki aretirali takoj po umoru zeta in njegovo ženo Jožef o. Seveda osumljenca zanikata vsako zvezo z umorom tasta, odnosno očeta. Kot osumljeno so orožniki aretirali tudi hčerko Mariio. ki se ie v kritičnem času umora mudila z doma, o kateri Da liudie govore, da te zahtevala cd očeta izročitev oosesrtva. da bi se poročila. Kot osumljenki so orožniki aretirali še neko posestnico in njeno hč~r iz b'.iž-nie vasi Pečice. Pri slednjih dveh so se osumljenci baje večkrat shajali in ženski izpovedujeta, da so večkrat govorili, kako bi se Straha iznebili. Končno ie bil aretiran še neki Rugelj izpod Koz.ieka, ki je bil prijatelj osumljene hčerke Marije. Vseh šest aretirancev so orožniki prepeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča, ki vodi nadaljnjo preiskavo. O umoru samem se doznavaio naslednje podrobnosti: morilec je napadel žrtev s sekiro in ie bil vsak odnor naoadenega nemogoč, ker ie bil že prvi udarec oo glavi smrten. Morilcu pa to še ni bilo dovoli in ie v svojem besu sekal po glavi svoje žrtve še naprej. Globoke rane, zasekane na več mestih v glavo, vrat in v lice. pričajo, da ie morilec dejanje izvršil v največjem navalu jeze. Morilec je nato pobegnil in odvrgel sekiro v bližnji potok Tihabojščico. kier jo ie slučajno našel mimoidoči voznik. Izkazalo se je. da je bila sekira umorienčeva last. Ljudje upajo, da bo zločin kmalu pojasnjen. Draga Bitenc 70 letnik Čil in zdrav obhaja danes v Ljubljani 701etnico g. Drago Bitenc. upokojeni vla-kovodia državne železnice, ki je zlasti dobro znan v vrstah iugoslovenskih železničarjev. katerih naporna služba je posebno po vojni vihri 1. 1918 prišla najbolj do izraza, a so io s skrajno natančnostjo in vztrajnostjo izvrševali v splošno zadovoljstvo železniške uprave. Jubilant, prava ljubljanska korenina, ki je v svoji odgovorni službi vzdržal skoraj Zdaj živi zlati ženin v zasluženem pokoju v lastni hiši, deležen iskrene ljubezni svojcev in prijateljev. Želimo zlatoporo-čenccma, da bi še mnogo let ostala zdrava med svojim dragimi. 40 let. si je pokoj res zaslužil, saj je z vztrajnostjo preizkusil vse stopnje železničarja in se povzpel na mesto vlakovod-je osebnih, brzih in ekspresnih vlakov. V napornem in odgovornem poklicu ie preživel tudi vsa vojna leta in to največ v Galiciji in drugod, oddaljen od svoie družine. za katero ie vzorno skrbel. Štirim Zlata poroka v Šiški Danes obhajata zlato poroko g. Scltoss Rudolf, bivši revident južne železnic«, in gospa Frančiška, po redu Hrenova. Praznujeta svoj zlati jubilej v krogu sinov in hčera, ki so vsi dobro preskrbljeni sinovom, ki so se posvetili učiteljskemu poklicu, ie dal trdno nacionalno vzgoja jih pustil glasbeno in drugače izobraziti, da orjejo sokolsko njivo na podeželju. V vsem svoiem življenju je bil skromen in prijazen, mož na mestu, katerega beseda je vedno nekai veljala. Bridko ie bil prizadet po usodi, ki mu je nasloma odvzela najmlajšega sina maturanta, s katerim ie doživljal svojo drugo mladost. Ves svoj prosti čas posveča kot ljubitelj ptic svojim kanarčkom in priljubljenim planinam, na katerih vrhove se 5o vedno rad povzpne. G. Bitencu ki je od ustanovitve »Jutra« zvest naročnik, želimo ob jubileju. da v zdravju preživi še mnogo srečnih let! DANES MEDICINSKI PLES KAZINA Fod pokroviteljstvom dekana, profesorskega zbora medicinske fakultete in častnega damskega komiteja Sprejem častnih gostov točno ob pol 20. uri — Broadway jazz — Adamič — Trost — Bar. — Program: baletni par: PILATO-MOHARJEVA — sopranistka gdč. KUŠEJ KSENIJA. Rezerviranje miz, predprodaja vstopale in reklamiranje vabU danes in jutri pri vratarja na Univerzi od pol 12. do pol L DomaČe vesti + Promocija, v ponedeljek 27. L. m. opoi dne bodo promovirani na ljubljanski univerzi za doktorja prava gg. Ludvik Arko, iz Brež pri Ribnici na Dolenjskem, Vladimir Sojer iz Pod bukovja in Štefan Šoba iz Makol. Čestitamo! * Nov grob. Po kratki mučni bolezni je umrla gdč. Rožica Gselmanova, učiteljica v Zg. Sv. Kungoti. Pogreb drage pokoj-nice bo danes ob 16. na pokopališče na Pobrežju. Pokojnici blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. * Skupinsko potovanje po znižani voz-nini, ki so bila ukinjena preko božiča in novega leta, so spet v veljavi. Za skupine 8 do 29 oseb velja popust 33 %, za skupine preko 30 oseb pa 50 %. Skupinska potovanja je treba prijaviti p.smeno odhodni železniški postaji ali pri Putniku, za skupine do 50 oseb vsaj 12 ur, pri večjih skupinah pa vsaj 24 ur pred rednim odhodom vlaka. + Vozne °lajšave za potovanje v Beograd. Putnik sporoča, da velja polovična voznina za Beograd (radio-razstava) za potovanje tja do 4. februarja, za povratek pa do 6. februarja, člani nogometnih klubov, ki potujejo k občnemu zboru Jugoslovanske nogometne zveze v Zagrebu, uživajo polovično voznino za vožnjo v Zagreb do 26. t. m., za povratek pa od 26 do 28. t. m. V februarju bo veljala polovična voznina za obisk Dubrovnika (pomorska razstava), in sicer za potovanje tja od 31. januarja do 28. februarja, za povratek pa od 2. februarja do 3. marca. Vsak potnik kupi pri odhodu celo vozovnico in legitimacijo K-13 G* O % N t N ^ «4 O V MANUFAKTURA F. KS. UVAN MESTNI TRG 24 * Po vsej državi imamo p°mladno vreme. Zadnje dni se je ozračje nad vso našo državo tako ogrelo, da bodo kmalu še zadnji ostanki snega izginili. 2e nekaj dni ni kraja v državi, kjer bi živo srebro ne bilo nad ničlo. Mnogokje pa je tako toplo, kakor včasih niti v pomladnih mescih. Po atenski sod daje firednast našim elegantnim, lahkim, robaprostim očalam. 13, 15 in celo 17 stopinj C so namerili v senci, na soncu pa so v Djevdjeliji namerili 28 stopinj C. Vremenska napoved sicer obeta, da se bo vreme ohladilo, vendar za to še ni nobenih znakov. Prav nasprotno. Včeraj so se naši ptiHki že prav živahno oglašali in le želimo, da bi jim zgodnjega veselja ne pokvarila ponovna zima. + Pomanjkanje v Dolenjskih Toplicah. Pišejo nam: V Dol. Toplicah že nekaj tednov ni dobiti moke, niti pri pekih ni dobiti kruha. Tako je ostalo mnogo družin brez potrebne vsakdanje hrane. Občinski prenranjevaiiu urad je sicer vse oskrbel za prejem krušnih izkaznic, tudi župan se je potrudil, da bi izposloval pri sreskem na-čelstvu nakazilo prepotrebne krušne moke za občino ter so mu obljubili, da bo za občino določena moka v sredo 22. t. m. v Novem mestu na razpolago. Peki in trgovci so vplačali za dodeljeno jim moko potrebne zneske in poslali voznike v Novo mesto, da bi jim pripeljali moko, toda žal je ni bilo dobiti in vozniki so se vrnili prazni. Prebivalci topliške občine so tako obsojeni dalje trpeti in stradati kruha. Pa tudi trgovci in peki trpe nepotrebne izdatke za voznika. Dolgotranje čakanje na moko vzbuja nejevoljo med ljudstvom. * Gradnje instituta za zdravljenje raka v Beogradu- že 14 let je, odkar je bilo osnovano Jugoslovensko društvo za razisko vanje in zatiranje raka. V tem času je doseglo zavidljive uspehe na znanstvenem področju. Bolj in bolj se je čutila potreba, da se ti uspehi preneso tudi v praktično življenje, za pomoč tisočem in tisočem bolnikom. k jim rak uničuje zdravje. Po zaslugi kneza namestnika Pavla Je bil osnovan leta 1939 institut za raziskovanje in zdravljenje raka in septembra so začeli z gradnjo. Za odobreni kredit 4 milijonov din so sezidali stavbo v surovem stanju nadaljnjih kreditov pa ni bilo več, čeprav je bilo v načrtu, da bo zavod začel letos novembra poslovati Zda; pa je odobrenih novih 8 milijonov din in upajo, da bo to zadosten prispevek za ureditev tega prepotreb-nega zdravstvenega zavoda. Cerkljah bodo čakali nosači na one, ki so jih naročili Proti večeru prispejo smučarji planinci v Dom na Krvavcu, kjer bo preskrbljeno prenočišče. V nedeljo zjutraj in ves predpoldan je čas za smuške izlete in za smučanje v okolici Krvavca, popoldne sestop proti Kamniku. Izletnike bo vodil znani smučar učitelj g. Tavčar. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. (—) * Otona Zupančiča prevodi Shakespeara so v našem prevodnem slovstvu ena največjih stvaritev. Samo veliki poet in tankočutni ooznavaleč našega iezika nam ie lahko dal toli verne in vendar hkrati čudovito domače prepesnitve Shakesoearovih del Ze same jezikovne vrline velevajo, nai ne bo slovenske knjižne oolice. na kateri ne bi bilo Zupančičevega Shakespeara Priporočamo vam naslednia Shakespearova dramatična dela: »Sen kresne noči«, broširana 14. vezana 20 din: »Macbetch«. | Parfnmerija Venns POSLUJE SEDAJ v palači Bata 1 + Beograjska radijska p°staja za pocenitev radijskih sprejemnikov. Poročali smo že, da so od 1. januarja zvišane davčne in carinske pristojbine za radijske sprejemnike- Zato so v Beogradu sklicali konferenco, ki naj bi na njej pretresli to vprašanje. Posvetovanju je predsedoval predsednik beograjske rac-ijske oddajne postaje dr. Voja Janič in izjavil: »Trudimo se, da na vse mogoče načine populariziramo radio med prebivalstvom. Določili smo tudi gotov znesek za nabavo radijskih sprejemnikov, ki jih bo radio Beograd dal institucijam, katere si ne morejo prejemnikov same nabaviti. Vse to pa ne bo mnogo pomagalo, če bodo sprejemniki tako dragi, da si jih bo moglo nabaviti le omejeno število prebivalstva. Naš interes je, da bi si mogli nabaviti sprejemnike tudi najsiromašnejši sloji. Zato zahtevamo, da se v svrho propagande, ki jo radio vrši v nacionalnem pogledu, ukinejo obremenitve. Sklenjeno je bilo da se pošljejo p re. stavke predsedniku vlade in finančnemu ministru, da se ukinejo novo uvedene obremenitve. ♦ Na beograjskih trgih je dos^i živil. Vse vrste živil prihajajo v Beograd re^no, tako da na trgu ni nikake gneče pri prodajalcih. Tudi cene s:> še dosti zmerne. Gospodinje, ki so ve.jUe raznim vznemirljivim vestem, se sedaj jeze, ker imajo pree natrpane shrambe z že nekaterimi pokvarjenimi živili, ko vidijo, da je vseh živil na trgu še vedno dovolj. * Izlet SPD na Krvavec priredi Osrednje društvo SPD v soboto in nedeljo 1. in 2. februarja Snega je na Krvavcu preko enega metra ter smuka izborna. Dom na Krvavcu je izhodišče za mnoge izlete v okolico, n. pr. na vrh Krvavca, proti Vel. Zvohu, na Dolge Njive, na Križko planino itd. Odhod iz Ljubljane z rednim avtobusom podjetja Žužek v soboto ob 12.10 izpred evangeljske cerkve v Ljubljani. V broširana 14. vezana 20 din; »Othello«, broširana 20. vezana 26 din: »Kar hočete«, broširana 24. vezana 34 din: »Zimska pravljica«, broširana 40. vezana 48 din; »Ukročena trmoglavka«, broširana 36. vezana 46 din: »Komedija zmešnjav«, broširana 28. vezana 38 din »Hamlet«, broširana 48. vezana 60 din. Kdor kupi vseh osem zvezkov skupaj, iih dobi broširane za 190. vezane za 250 din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Šelenburgova ul 3. (—) * Proti kašlju Vam priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo ta domači preparat »REMEDIA« sirup, ki je v kvaliteti enak dragim inozemskim preparatom Za Slovenijo je poverjeno zastopstvo znani lekarni Bahovec, Ljubljana. (—) * Prosimo vse krajevne o^b^re Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, da pristopijo takoj k sodelovanju prt občinskih odborih za zimsko pomoč in da si prizadevajo, da bo uspeh čim večji. Pri razdeljevanju nabranih sredstev akcije za zimsko po meč naj imajo krajevni odbori v vidu pre: vsem potrebe šolskih kuhinj ter pomoč porodnicam in družinam s številnimi otroki- — Banovinski odbor Jugoslovanske Unije za zaščito otrok. ♦ Za telesno vzgojo otw>Ka. pravkar je izšla knjiga »Otrokova dlesna vzgoja« (napisala Joža Trdina). Po vseh načelih sodobne telesne vzgoje prinaša avtorica v teoretičnem delu tevilne strokovne nasvete, v praktičnem pa obilno gradivo. Delo bo zanimalo vsakogar, ki ima opravka z otroki do devetega leta. ♦ Kaznovan zaradi nepravilne peke kruli11. Pred sodiščem v Ca. ua se je moral za-gova: jati Milan Smiljauič, ker je v svoji pekarni piodtijal kruh, ki je vseboval nad o0°/n koruzne moke. Sodniku je priznal, da je mešal v testo prev eč koruzne moke, izgovarjal pa se je, da je to delal zato. da je lahko zaradi pomanjkanja pšenične moke postregel vsom svojim odjemalcem s kruhom. Kljub temu je bil obsojen na 20 dni zapora in 3000 din denarne kazni. + Starko in njeno vnuKin.jo so ubili. V vasi Rakincu pri Smederevu so razbojniki v njeni hiši ubili bogato starko Milevo Mi-ličevič in njeno 121etno vnukinjo Radmilo. Od nekdaj velike rodovine sta estali samo Mileva in njena vnukinja. Starka je slutila, da jo bodo nekoč napadli razbojniki, ker je bila zelo bogata. Ta misel jo je navoajala posebno v zadnjem času, ko je ZAPISKI RAZLOČEK MED HRVATSKIM IN SRBSKIM JEZIKOM V naši kulturni kroniki smo obširneje prikazali knjigo dr. Petra Guberine in dr. Kruna Krstiča »Razlike izmedju hrvatsko-ga in srpskoga književnog jezika«. Ta knjiga je izšla lani pri Matici Hrvatski im bi imela utemeljiti tezo hrvatskih frankovcev, da so Hrvati narod s posebnim književnim jezikom in da je hrvatsko-srbsko jezikovno ecinstvo samo utvara. Knjiga je vzbudila zlasti na srbski strani mnogo upravičene kritike. Pri tem je posebno pikantno, da kaže priimek prvega avtorja (Guberine) srbsko poreklo, drugi (Krstič) pa poteka iz albanske rodbine in mu je bila albanščina materni jezik. Ta dva gospoda sta se trudila, da bi s posebnim slovarjem dokazala, da imajo Hrvati drugačen besedni zaklad in drugačen jezikovni čut. kakro ga imajo Srbi. To dokazovanje je prehajalo naravnost v smešno dlakocepstvo. Zanimivo je, da na hrvatski strani takisto odklanjajo pretiranost ljudi ki jim je zaradi njihove mržnje do Srbov (če ne še iz kakšnih drugih interesov) ljubša smešna teorija o gotskem poreklu Hrvatov, kakor pa priznanje južnoslovanske in slovanske etnične skupnosti. V zagrebških »Novostih« je dne 22. t. m. izšel obsežen članek prof. P. J. Grškoviča, ki je bil profesor enega izmed avtorjev in ki je sam na glasu kot temeljit poznavalec hrvatskega ali srbskega jezika Prof. Grškovič je v svoji podrobni in prepričljivi kritiki popolnoma odklonil knjigo dr. Guberina in dr. Krstiča, pobil njuno tezo in se krepko zavzel za znanstveno utemeljeno tn nepobitno edin-stvo hrvatskega tn srbskega književnega jezika. Tako sta frankovska jezikoslovna priganjača dobila tudi s hrvatske strani odločen odgovor. Vsekako je že čas. da Hrvati krepko obračunajo s pojavi, ki prav nič ne koristijo utrditvi pravega hrvat-stva, marveč kvečjemu koristijo samo nekim nehrvatskim težnjam in interesom. Odločen p'seg v Matico Hrvatsko, ki je v nasprotju z vsemi svojimi tradicijami postala gnezdišče frankovskih in »gotskih« psevdoznanstvenikov, priča, da je razčišče-nje v teh pojavih na dobri poti! Pesniška zbirka rudarskega pesnika. Založba »Trboveljska knjiga« v Trbovljah je pravkar izdala 72 strani obsegajočo pesni- j ško zbirko Franceta Kožarja »Izpod zem- j Ije«. Ta avtentična izpoved pesnika, ki* po- j teka iz rudarskih vrst, bo gotovo vzbudila J pozornost. O priporočljivi knjižici nameravamo priobčiti podrobnejši prikaz. N°v zvezek 6lurmovega »franc°sko-slo-venskega slovarja«. Pravkar izišM 6. zvezek »Francosko-slovenskega slovarja«, ki ga sestavlja z obsežnim znanjem in vzgled-no vnemo naš najbolj poklicani strokovnjak g. univ. prof. dr. Fran š t u r m, prinaša gradivo od chartulaire-concassation. S tem zvezkom je slovar dosegel 548 strani. Že to pričuje, kako obsežen bo šturmov slovar ko bo ogromno delo zaključeno Vsak. keor se pri nas zanima za franc-ski jezik lista s posebnim užitkom po dos" "a^ izišlih zvezkih slovarja, ki mu nudi toliko pogledov v leksikalno bogastvo francoščine in ga v posebno obilni meri seznanja z frazeologijo tako važno zlasti za Nefran-coze. Ob vsakem novem zvezku izražamo iskreno željo, da bi mogel prof. šturm v miru končati svoje delo. ki utegne biti nai-večje, kar je doslej ustvaril kakšen slovenski leksikograf. Dobri Hrisiov. ki je umrl 23. t. m. v Sofiji, je bil eden najpomembnejših bolgarskih muzikov Posebej se Je posvečal zborovskim in solističnim skladbam za petje. V sle i nji glasbeni panogi je ustvaril neke vrste »bolgarsko romanco«, ki se odlikuje po duhu narodne pesmi, dasl je podano s spremljavo klasičnega stila. Te Hristovlje-ve romance uživajo med Bolgari izredno popularnost. Pisal je tudi orkestralno glasbo, vendar pa le-te ne razodeva močne glasbene fantacije. Hristov, ki je bil učenec A. Dvofaka in v novejšem času profesor glasbene akademije v Sofiji, je slovel kot odličen poznavalec bolgarske narodne popevke. Njegov spis »Ritmična podlaga bolgarske narodne glasbe« je položil trdne temelje nadaljnemu proučevanju. Z njim je Hristov postal tudi član Bolgaiske akademije. »Cr°atia« se imenuje nov »nacionalni književni tjednik«, ki je pravkar začel izhajati v Zagrebu. List je nekaj podobnega, kakor »Meridia.no £*i Roma« ali pariške »Les Ncuveiles Littčraires«, ki so žal prenehale izhajati. Novi zagrebški tednik šteje 16 stiani in prinaša poleg vrste aktualnih literarnih člankov tudi prispevke o problemih in pojavih javnega življenja. Tako je spisal uvodnik profesor zagrebške univerze dr. Stjepan Zimmermann, ki razpravlja o problemu vojne in miru Profesor sociologije na ameriški univerzi v St. Loui-su Klement S. Mihalovič razpravlja o današnjem stanju socio^gije. Portugalski avtor Manuel Anselmo poroča o literarnem delu današnjega portugalskega vodje Oli-vei:a Salazara. Antun Bonifačič piše o maršalu Petainu, anonimen je članek »Dr. A Korošec ln Hrvati«. Avtorji literarnih prispevkov so Anton Nizeteo, Mile Budak, dr. Blaž Ju iš!č Olinko Dclorko in drugi. Posebno zarimh- je članek Viktorja Hoxa »Jedno veče s Lcn!-nm«. Časopis je tudi ilustriran. >' dvorna, da tednik te vrste usriera potr.' ~rr čara in da lahko izvršuje važno kul nc --slaustvo, če bo idejno dovolj ši *ok in zadosti objektiven. Vsekako ne nme biti gasilo kakršne koli literarne aH celo portične st -nke. »Crcatia« izhaja v Zagrebu, Gajeva 35. Mileva hranila v hiši mnogo denarja. Neko noč so razbojniki r s vdrli v hišo in z bodalom umorili obe preostali Miličevičevt Zločincem so na sledu in so nekaj osumljencev že zaprli- * Po Gorenjskem hodita dva sleparja, katerih eden se izdaja za poljskega državljana, ki ima doma tovarno s 6.000 delavci, pa je bil pregnan, drugi pa je njegov tolmač. S seboj imata vzorce perila po 2 do 10 din, v trgovini pa je isto blago po 12 do 15 din meter, nogavice pa po 15 din. Naravno, da v vsaki hiši precej naroče, ker pravita, da bosta drugi teden blago z avtom pripeljala. Po sklenjeni kupčiji pa za njima izgine sled. Pred odhodom še ponudita 3 kose sukna v dolžini 3.10 m za 1.900 din, rekoč, da je en sam kos toliko vreden Končno jih dasta za 1.700 din. v resnici pa niso vredni vsi trije kosi niti 600 din. kjer je vse skupaj najslabši bombaž! Navajata, da so to trije zadnji kosi in da se jima mudi v Maribor. Stara sta okrog 25 do 30 let. Ce ju kdo dobi. naj ju takoj javi orožniški postaji. Prizadeti bodo hvaležni. Iz LlubHaffe Vakazmce za kruh in moko se dobe pri trgovcih Mestni preskrbovalm urad je trgovcem že razdelil živilske nakaznice ter obrazce za obvezno prijavo za mesec februar. Vsi potrošniki. ki so v pred kratkim oddanih vprašalnih polah navedli ime trgovca, pri katerem žele dobivati nakazane življenjske potrebščine, naj se brez odlašanja takoj zglase pri tistem trgovcu in zahtevajo od njega obrazce za obvezno prijavo. Pri trgovcu dobljen obrazec naj poglavar gospodinjstva doma vestno in z resničnimi podatki izpolni ter podpiše. Na podlagi tako izpolnjene in podpisane izjave lahko že naslednji dan pri tem trgovcu dobi živilske nakaznice za vse člane svojega gospodinjstva. ki pri njem stanujejo, pri tem pa mo>-ra za vsako živilsko nakaznico plačati 25 par Vsi oni potrošniki ali njih družinski poglavarji, ki pa v vprašalni poli niso navedli nobenega trgovca pri katerem naj bi dobivali raoonirana živila dobe obrazce za obvezno prijavo in živilske nakaznice za februar neposredne v mestnem preskrbo-vallnem uradu, v II. nadstropju Mestnega doma levo. vhodi iz Streliške ulice V tej pisarni se dobe od prvnedeljka 27 t. m. dalje tudi obrazci za obvezne prijave Živilske nakaznice pa bo preskrbovalm urad zamenjaval za pravilno izpolniene in podpisane prijave dne 29 . 31 januarja in 1 februarja t. L, tako da v sredo 29 januarja dobe živilske naka znice t »ste družine. ki stanujejo v ulicah na cestah, trgih z začetnimi črkami A — G. v četrtek 30. januarja s H — P. v petek 31. januarja z R — Z. a v soboto 1 februarja naj pridejo v mestni preskrbcva'ni urad v Mestni dom pri vhodu s Streliške ulice, v II. nadstropje, v pisarno na levi strani tisti. ki prej niso mogli priti. Ponavljamo, da bo dobil živilske nakaznice tako pri trgovcih, kakor na mes*nem prehranjevalnem uradu samo tisti, ki bo prinesel s seboj z resničnimi podatki izpo'njeno in podpisano obvezno prijavo ter j« izročil trgovcu ali preskrbova'nemu uradu. Kdor prijave ne odda ne more dobiti živilskih nakaznic. K pokom, kjer ljudje kupujejo kruh, ni treba nositi obveznih prijav in od njih zahtevati živilskih nakaznic ker morajo oddati prijave samo pri trgovcih in v preskrbovalnem uradu, kjer dobe tudi nakaznice. ki bodo ž njimi dobili tudi kruh pri peku. _ PO BILANCI . . . .. All-right-knjig?>v©lstvo! Idealno — pregledno — hitro in poceni. Oton S t i g I i c, organizator, Ljubljana, Aleksandrova 4/11 tel. 39-09. u— prestavljena tramvajska p°stajali-šča pred pošto. Ker so postavljene ograje in s tem urejeni prehodi na križišču pred glavno pošto, od nedelje 26. t- m. dalje tramvajski vozovi pri vožnji od Ajdovščine proti pošti ne bodo več obstajali pred trgovino Bat'a in v Prešernovi ulici pred pošto, temveč na prostoru ob telefonski celici pred kavarno Emono. Pri vožnji v smeri proti Ajdovščini pa ostaneta postajališči viške in šentviške proge pred pošto v šelenburgovi ulici, postajališče moščanske proge' pa pred Slonom v Prešernovi ulici na sedanjem prostoru. To spremembo .ie predpisala nadzorna oblast z namenom, da se razbremeni ustje šelenburgove in Prešernove ulice. u— Prodaja delavskih tedenskih tramvajskih li*tkOv je odslej tako urejena, da bo blagajna električne cestne železnice v poslovalnici na Bleiweisovi cesti ob sobotah odprta do 19. u— Da se oblast intenzivno brisa za naraščajoči pr«met v sredini me?ta ored glavno pošto, pričajo razne novotaiiie. ki naj služijo v preprečenje nevarnosti. Včeraj so namestili ob robniku pred palačo veletvrdke Bata ooldruo meter visok, okro gel. pločevinast govorniški oder. v katerem stoji stražnik in daie direktive glede prometa na vse strani. Ljubljanski firbec ie tako včeraj kar najizdatneie prišel na svoi račun. Zadnje dni so namestili količka z vrvico tudi ored vhodom na elav-no pošto Tako so zdai zavarovane vse štiri strani na tem prometnem osišču. u— S«nce je posijalo po dolgem času včeraj popoldne na Ljubljano pa je že imelo toiiko meči da je dvignilo živo srebro ponekod kar na 18 stopinj nad ničlo. Vreme je bilo prav spomladansko, da so celo upokojenci spet poživili golo Zvezdo, čeprav še niso postavljene klopice Sonce je tako prijetno ogrevalo, da so bile suknje kar odveč. Stari ljudje pripovedujejo, da ne pomnijo kaj takega. Dan se je podaljšal že skoraj za celo uro. u— Kolektivna razstava umetnin akad. slikarja Frana Klemenčiča bo otvoriena v nedeljo ob 11. uri v Jakopičevem paviljonu. O umetniku enega naiboli znanih imen v Sloveniji in Jug^aviji vrbče smo te dni že podrobneie govorili v »Jutru«. Naelasimo nai samo še. da bo razstava prikazala njegovo življenjsko delo v dobi 40 let. Fran Klemenčič se ie rodil 14. oktobra 1880. Študiral je akademijo na Dunaju in v Monakovem. 2e dolgo se ni noben slikar predstavil narodu tako kakor ravno Klemenčič. Menimo: tako pest.o in tako bogato s svoio prvo kolektivno razstavo. Ne dvomimo, da bo raz.-tava privabljala množico ljubiteljev umetne sti. saj poznamo Klemenčiča že z mnogih drugih razstav. V Jakopičevem oavilionu bo tokrat razobesil pokrajine iz nai lepših krajev Jugoslavije Prav gotovo bo zadivil občinstvo s svojimi najbolj" uspelimi umetninami. Se prav posebno oa nam bo prikazal. kako srečen ie v romantičnem Bohinju. kier mu nudi tudi najmanjši ko« šček prirode najlepši motiv. P OZ O R 7 prireditelji oredpnstnfh zabav! Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — konfeti. serpentine, bombice, balončki, koriljoni lampijončki. klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah in velikostih, v veliki izbiri; tudi v komisijo! Uhogrelci dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOLRIST, Lojze Šmuc, Ljubljana, Prešernova ul. 9, poleg glavne poŠte. u— SvetoSavska pr°slava bo 27. t. m-Ob 10. bo sv. liturgija v pravoslavni cerkvi, ob 11. pa šolska proslava v Narodnem domu, v dvorani Ljubljanskega Sokola, Bleiweisova 28. Vstop piost. Zvečer ob 20. bo v Kazini svetosavska beseda s sodelovanjem članov opernega gledališča in častnega damskega odbora. Vabila so že razposlana. Reklamacije se sprejemajo v pisarni srbske pravoslavne cerkvene občine, šubičeva 3/H. (telefon 43-94), kjer se dobe tudi vstopnice za večerno besedo po 20 din, za dijake po 10 din. u— »G°spo ministric0«, zabavno Nušiče-vo veseloigro, bodo ponovili šentjakobča-ni že enajstič drevi in jutri zvečer ob 20.15. Skrbno pripravljena igra z Izvrstnimi nastopi sodelujočih žanje take uspehe, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Ker je za vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite že v predprodaji, ca se izognete navalu pri večerni blagajni. u— Pevsko društvo »KrakovO-Trnovo« v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 1. februarja ob 20. v gostilniških prostorih g. M.it-ka Sokliča, Pred konjušnico. Udeležba članov obvezna! u— Ljubljanska sckolska župa je svoio pisarno preselila v Narodni dom To n-e-selitev so narekovali zgoli orakt črn razlogi. ker ie večina činiteliev nove žvone uprave v bližini Narodnega dorra D kier se torej ne bo povsem uredila oisarna in prenesel telefon v nove r~>s'or3 bo župr.a uprava poslovala v prostorih Ljubl;a ga Sokola na Bleiwei?cvi cesti št 2 m bo tudi uporabljala telefon tega druš a. Zato nai se za telefonske pogovore :^'ioe župa na telefonsko številko 32 74. Dopi i pa na' se do nada'ine?a nas a • iaic na Narodn d m Blchveisova costa štav 28. u— VSj posludajalci v Lju Ij^m. ki zaposlujejo hišno služabništvo morajo nabaviti najpozneje do dne 31. januarja 1P41 davčne karte za leto 1941. Kdor ne bo nabavil davčne karte ali je ne bo nabavil pravočasno, bo moral plačati kot kazen 5-kratni znesek rednega davka. Davč-a karta stane din 52, prispevek znaša za obrambni sklad 3< din. za bednostni sk ad 25 din; skupaj 80 din. Davčne karte ?e dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/II, nadstr. soba št 14. u— Naznanjam o^oritev dobre meščanske kuhinje. Sprejemam tudi abonente. Se priporočam, Josipina Tomec.Jekler Kongresni trg 3/1. (—) u— Mestno zdravniško dežurno služb® bo opravljal od sobote od 20. co ponedeljka do 8. ure mestni zdravstveni viš. svetnik dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta 15/II, telefon 32-84- u— F. Pristav«c, roalitetna pisarna vas opozarja na inserat v današnji številki. (—) u— Nesreče. Na zamrzlem pločniku na Miklošičevi cesti je padel Ferdinand Tancig, star 25 let. Poškodoval se je znatno na levi nogi. 341etna mehantkova žena Vera Pintarjeva je padla na poledeneli cesti v Kranju in si zlomila levo roko. Hudo nesrečo je doživel v četrtek zvečer v kamnolomu v Renkah pri Zagorju zaposleni delavec Martin Laimovšek. Ko se je vračal domov, mu Je padla na glavo težka skala ki se je utrgala nad cesto. Dobil je hude poškodbe. Na Premrovovi žagi v Martinja-ku zaposlenega delavca Jožeta Goriška je pograbila cirkularka in mu odrezala vse prste na levi roki. Pri delu v zagorskem rudniku se je poškodoval na glavi 30 let stari rudar Emil Kodak. Vsi ponesrečenci so dobili pomoč v ljubljanski bolnišnici. u— Mlad utoplj^nec. Smrtna nesreča se je pripetila v ponedeljek na Barju. Naselje Hauptmanca je deloma pod vodo zaradi kopnenja snega in znatno narasle Iščice. Svet pa je tam že itak močviren Triletni Miroslav, sinček posestnika Jožeta Tonija je zabredel močvirje ter utonil Domači so prvotno mislili, da je odšel otrok k sosedovim in ga niso takoj pogrešali. Po daljšem iskanju je našel utopljenca šele v četrtek njegov 131etni bratec. Na mesto je bila pozvana policijska komisija, nakar so položili trupelce na mrtvaški oder. u— Obširna racija. Policijska uprava je minule dni priredila obširno racijo, v prvi vrsti po raznih beznicah na periferiji, kjer so policijski organi aretirali več sumljivih ljudi, ki niso mogli dokazati, od česa živijo. V nekem skednju blizu štepanje vasi si je večja družba postopačev uredila kar stalno prenočišče, kjer so ponoči tudi pridno zalivali uha grla s pristnim gorilnim špiritom. Policijska patrola jih je povabila s seboj. V četrtek ponoči pa so se stražniki in detektivi nenadoma pojavili v lokalih okrog glavnega kolodvora ter po središču mesta in aretirali nekaj mladih moških in nekaj lahkoživk, ki so rade zahajale v gostilne in kavarne ter se povečini ukvarjale s tajno prostitucijo. * a stani in ostani član Vodnikove družbel r Iz Celja c— Akcijo za postavitev doma za jetič-ne v spomin na blagopokojnega Viteškega kraJlj« Aleksandra I Zedinrtelja bc izvedla krajevna prot-tuberkulozna liga v Celju. Tako je bilo sklenjeno v četrtek zvečer na občnem zboru. Izvoljen je bil do-siedanji odbor lige. ki mu predseduje učitelj g. Bogomir Zdolšek Celjska proti tuberkulozna liga slavi 20-letnico svojega požrtvovalnega «n uspešnega človekoljubnega delovan ia e— Pesnik Mile Klopčič bo predaval o Lermontovu. Na ljudskem vseučilišču v Celju bo predaval v ponedeljek 27 t. m. ob 20. pesnik Mile Klopčič o velikem ruskem liriku M. J. Lermontovu ob stoletnici njegove smrti. Opozarjamr. na to zanimivo predavanje. e— Večerna avtobusna vožnja ob nedeljah in dnevih pred prazniki z odhodom z Dobrne ob 17.40 m povratkom iz Celja ob 20.40 je ukinjena e— Zdravniško žurno službo za člane OUZD in svojce bo imel v nedeljo 26. t m. zdravnik dr Drego Hočevar v Ko-Icnčevi ulici. Zavarovanci naj iščejo zdravniško pomoč pri dežurnem zdravniku samo v neodložMhih primerih in kadar je pristojni leč i zdravnik odsoten. mo na ta občni zbor vse absolvente tekstilnih Sol in tekstilne mojstre. Odbor. (—) a— Sokol Maribor III. ima jutri, v nedeljo 26. t a ob devetih dopoldan v kr-čevinski šoli redni občni zbor. a— Pobreška občina šteje 12.000 občanov! Ob pripravah, ki so bile potrebne za uvedbo živilskih nakaznic, se ie ugotovilo. da šteje občina Pobrežie. h kateri spadajo poleg Pobrežja samega tudi Tez- no. Brezje. Dogofie in Zrkovci. 12.000 prebivalcev. S tem se ie pokazalo, da ie pobreška občina ena naših največjih podeželskih občin. a— 675.241 dinarjev je dosegla v preteklem letu nabiralna akcija Protituberkuloz-ne lige v Mariboru v okviru akcije proti-tuberkuloznega dinarja za zgradnjo azila jetičnim bolnikom. PTL v Mariboru se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje. Gospodarstvo Ustanovitev Obrtne zbornice v Ljubljani Dosedanja Zbornica za TOI bo postala Trgovinsko-industrijska zbornica Na podlagi člena 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov in o izdajanju novih je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani in o spremembi tn dc polnitvi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Uredba določa, da se za pospeševanje gospodarskih interesov obrtnikov ustanovi v Ljubljani Obrtna zbornica. Uredba o trgovinskih industrijskih in obrtnih zbornicah od 3. avgusta 1932 bo veljala tudi za e— Zgodba o premogu Neka reva v Za- i to novo zbornico. Področje Obrtne zborni- gradu je dobila od celiske obč;np 400 kg premoga. Ker pa do njenega stanovanja ne vedi vozna cesta, je voznik odložil pre- ce v Ljubljani obsega vse področje dosedanje zbornice za TOI. Uredba o trgovinskih, industrijskih ln mr>« na primernem prostoru poleg občinske 1 obrtnih zbornicah se>v členu 3., ki določa ceste. Omenjena reva ni mogla še 'st' večer spraviti premoga na svoj d.' m. To je hotela storiti drugo juro in je pustila premo« čez noč poleg ceste. Zjutraj pa je vs«a presenečena opazila, da je premog izginil. Ko je jokaje poizvedovala za premogom, ki ga sedaj v zimskem fssu nujno potrebuje, je izvedela da je nien premog v jutmjih urah spravil na svoj dom neki posestnik, ki je lastnik dveh hiš Posestnik je dejal, da je mislil, da je premog izgubil k^k voznik Premog je potem seveda vrnil lastnici e— 16-letno dekle je skočilo pod vlak. V četrtek okrog 17.30 je skoči'3 16-letna rudarjeva hčerka Roz-alija Lorgerjeva iz Pesjega pri Velenju blizu Pesjega pod osebni vlak, ki je vozii proti Celju Kolesa so nesrečnici odrezala glavo. Truplo so po komisijske mogledu prepeljal1 v mrtvašnico na ta m kaj rnjem pokopališču Vzrok obupnega dejanja so baje domače razmere. e— Mrtve ga so našli v postelji. Na Zg. Rečici pri Lahkem je že 10 let stanoval 62-letni delavec Jože Čeperlin, pristojen v Griže pri Žalcu. Ker ga pred dnevi nalje časa ni bilo na spregled, so ljudje vdrli v njegovo stanovanje. Našli so Čeperlina mrtvega v postelji. Po eni verziji ga je za-de'a kap. po drugi verziji pa je umri zaradi izčrpanosti in mraza. Iz Maribora Razdelitev nakaznic za kruh in moko Izdajanje živilskih nakaznic za kruh in moko v Mariboru se bo pričela pri mestnem preskrbovalnem uradu v torek 28. t. m. in bo trajalo do petka 31. t. m. V torek se bodo debile nakaznice od 9. do 12. in od 14. do 15. ure, naslednje dni pa od 8. čo 12 in od 14. do 17. ure. Za dvig živilskih nakaznic so upravičeni le hišni lastniki ali upravitelji hiš, kl prejmejo na-kr-nice za vse stranke v hiši, oziroma za po jetja, služinčad in ostale. Hišni lastniki. oziroma upravitelji hiš se morajo izkazati z veljavno legitimacijo, opremljeno s sliko ter z čavčno izkaznico hiše, za katero prevzamejo nakaznice. Za vsako nakaznico plačajo 25 par, katere jim morajo vrniti posamezni stanovalci. Mestni preskrbovalni urad opozarja hišne lastnike in upravitelje hiš, naj pravočasno dvignejo nakaznice, ker so sami oni odgovorni za pravočasni dvig. Nakaznice bodo veljale cd 1. februarja dalje. Ce bo treba še kakšnih pojasnil, bo prebivalstvo o tem obveščeno v dnevnem časopisju. sestavo, področja ln sedeže zbornic, spremeni v toliko, da se vnese nova Obrtna zbornica v Ljubljani, namesto sedanje tr-govinsko-indnistrijske in obrtne zbornice v LJubljani pa se vnese Trgovinsko-industrij-ska zbornica. V 15. dneh od uveljavljenja uredbe bo trgovinski minister postavil novi Obrtni zbornici, kakor tudi Trgovinsko-industrij-ski zbornici predsednika, podpredsednika in svetovalce za zbornični svet. p0 potrebi se bodo posamezne osebe lahko razrešile dolžnosti ter na njihovo mesto postavile i druge Naloga novih zborničnih svetov bo. da izdelata za obe zbornice nove statute in ukreneta vse potrebno za likvidacijo materialnih in osebnih odnošajev med dosedanjo skupno zbornico in novoustanovljeno obrtno zbornico- Za likvidacijo osebnih in materialnih odnošajev med Trgovinsko industrijsko zbornico in novo Obrtno zbornico veljajo predpisi členov 38. in 39. uredbe o trgovinsko inčustrijskih in obrtnih zbornicah, z naslednjimi spremembami: Obe zbornici morata prevzeti vse osebje dosedanje Zbornice za TOI. Ce med predsedništvoma obeh zbornic ne hi prišilo do sporazuma glede prevzema nameščencev bo o tem odločil ban dravske banovine. V nasprotju s členom 361. točka 11. obrtnega zakona nova Obrtna zbornica ne bo imela pokojninskega sklada za svoje uslužbence, ki jih bo morala zavarovati pri Pokojninskem za-vadu za nameščence. Uredba bo dobila obvezno moč 15 dni po objavi. Z ustanovitvijo Obrtne zbornice bo pri okrnjeni Trgovinsko-industrijski zbornici izpadel obrtni odsek. Gostinska stroka bo ostala pri skupni Trgovinsko-industrijski zbornici. Pri razdelitvi nameščencev in premoženja dosedanje Zbornice za TOI bodo prišle v poštev določbe §§ 38. in 39. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornica, ki pravi, da je predmet delitve vsa premična in nepremična imovina bivše zbornice razen poslopja, v ka. rem je bila nameščena dosedanja zbornica, če je to poslopje njena last, in Inventarja dosedanje zbornice. Poslopje zbornice ln inven tar ostane zbornici, iz katere se izloči do-tična gospodarska panoga. če se zbornice razdele se mora za' ono panogo, kl se izloči, naprej določiti odstotek prispevka dosedanji zbornici na podlagi zbornične doklade, ln sicer v povprečju zadnjih pet let. Ta odstotek je merodajen za delitev premoženja in za prevzem nameščencev. Glede posebnih ustanov (muzeja razsodišča, zavoda za pospeševanje obrti itd.) določa uredba, da se mora ob delitvi očuvat' celota teh ustanov in njih uprava poveriti oni zbornici, ki je pri dotični ustanovi najbolj zainteresirana in ki je pripravljena prevzeti financiranje dotične ustanove Zbornice pa lahko sklenejo poseben sporazum o skupnem vzdrževanju takih ustanov. Preden se razdelili imovina dosedanje zbornice se morajo ugotoviti vse njene materialne obveznosti nasproti drugim osebam, za katere jamči vsa imovina zbornice. Nova zbornica mora prevzeti alikvotni del nameščencev vseh kategorij in jim priznati vse pridobljene pravice. Ta alikvotni del se izračuna po odstotnem povprečju prispevkov za zbornično doklado, s katerim je bila udeležena izločena gospodarska panoga. Začasne in pogodbene nameščence morajo prevzeti nove zbornice po istih pogojih. Arhiv zbornice, ld se deli ostane pri dosedanji zbornici, nove zbornice pa imajo pravico zahtevati tiste predmete, ki so jim neobhodno potrebne za nadaljevanje poslovanja in se nanašajo na dotično stroko. Jemalca. Za iemljo se odda kupon za i 75 g moke. Gostilne bodo dobile za tujce in nestalne goste manjšo količino brez kart. Kruh iz te moke se bo oddajal le, dokler kontingent moke ne bo izčrpan. Kontingentirana bo tudi poraba moke v slaščičarnah in v pekarrah za fino pecivo. 3) Pri prvi dodelitvi moke v februarju bo dodeljena trgovinam, pekarnam in gostilnam kot predujm ona količina moke, ki jo določi občinski prehranjevalni urad ob upoštevanju dosedanjega prometa z moko, kruhom in testeninami v teh obratih. Kasneje imajo pekarne in gostilne pravico na ono količino moke. za katero bodo predložile odrezke kart. Ta količina se poveča še za stalno določene kontingente moke. ki se oddajajo brez kart (v gostilnah za nestalne goste, za slaščičarne, za luksuzno pecivo v pekarnah). Pojasnilo Prevoda glede oskrbe z moko a— Ostavko na župansko mesto ie dal znani obmejni župan g. Fran Fras iz Do-brenja. Kakor znano, se -»e svo čas izreklo 90 odstotkov prizadetih občanov za samostojno občino na Pesnici. Za to zadevo se je zavzel tudi župan g. Fras. Sledilo ie potem neko drugo glasovanje, ki pa ni moglo izpodbiti prepričevalnega učinka prvega glasovanja. V zvezi s temi vprašanji obmejne občinske politike se ie flosp. Fras odpovedal županski časti. a— Vpepelitev. Predvčerajšnjim popoldan se je nacionalni in kulturni Maribor prisrčno poslovil od zaslužnega mecena in vrlega narodnega delavca upok. notarja g. Otona Ploja. Pred hišo žalosti v dr. Rosinovi ulici so se zbrali številni odlični predstavniki našega narodno kulturnega življenja, med drugim bivša mariborska župana dr. Fran j o Lipold in dr. Leskovar. upok. višji sodni svetnik dr. Tombak in predsednik Zgodovinskega društva banov, arhivar prof. Franjo Baš. Predno so krsto s pokojnikovim truplom prepeljali v Gradec, je pristopil h krsti prof. Franjo Baš, ki se je poslovil od blagega pokojnika v imenu Zgodovinskega društva v Mariboru in mariborskega muzeja. V izčrpnih izvajanjih je očrtal pokojnikovo podrobno kulturno in rodoljubno delo. pa tudi njegovo mecensko delovanje predvsem v prid izpopolnitvi marib Di ske ga muzeja, mariborskih kulturnih ustanov ter ustanovitvi gimnazijske knjižnice dr. Jakoba Ploja v Ptuju. Sledila je poslednja počastitev pokojnikovega spomina, nakar so krsto položili v avtofurgon, ki jo je odpeljal v Gradec, kjer so bili telesni ostanki zaslužnega domoljuba upepeljeni v ta-mošnjem krematoriju. a— Zdravniško dežurno službo za nujno oorr.oč članom OUZD in njihovim upravičenim svoicem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo 26. januarja g. dr. Laievec Stanislav. Maribor. Glavni trg 22-111. a— Proslava sv. Save v Mariboru. Vso našo nacionalno javnost vljudno vabi pravoslavna cerkvena občina v Mariboru, da se udeleži proslave sv. Save. ki bo v po-nedeliek 27. t. m. dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma. Sv liturgiia se prične ob devetih šolska nroslava ob pol 11 Zaradi resnih časov, ki jih preživljamo. ne bo tradicionalne večerne proslave s plesom. a— Občni zbor Zveze tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije, sedež Maribor, bo 9. februarja v lovski sobi hotela Orel v Mariboru ob 9. nri dopoldne, Vabi- Od Banovinskega prehranjevalnega zavoda smo prejeli: Te dni bodo delili občinski prehranjevalni uradi po vsej Sloveniji nakaznice za pšenično moko in pše-nično-koruzni kruh. Pri tem bodo postavljeni pred težko nalogo, da bodo morali nakaznico tudi marsikomu odreči, ki bi jo rad dobil. Občinski prehranjevalni uradi morajo postopati po predpisih, ki jih imajo v pogledu dodeljevanja krušnih kart V naslednjem želimo pojasniti, da so taki predpisi pogoj za red pri oskrbi Slovenije s krušno moko. Kakšen je dejanski položaj Rezerve pšenice v Sloveniji so tako majhne, da jih bomo v štirih mescih potrošili, ako jih delimo tako, kakor smo jih delili v januarju, ko je Prevod razdelil 250 vagonov psen.cne moke, kar pa se je zdelo vsem premalo. Ako je v Sloveniji okrog 700.000 oseb, ki morajo pšenično moko kupovati, kakor ocenjuje to Prevod, more pri količini pšenične moke, ki je na razpolago, dobiti vsaka oseba po 3l/2 kg na mesec. Tako je to v banovi odredbi tudi predvideno. Ako bi se delila moka med večje število ljudi, mora biti mesečna kvota za toliko'manjša. Skupna mesečna kvota pšenice se ne da povišati, ker zadostujejo rezerve le za štiri mesece in bo treba dokupiti do' avgusta še okrog 1000 vagonov pšenice, ako naj ostane pri sedanji kvoti na osebo in mesec. Vsak, kdor ve, kako težko se da pšenica v Vojvodini kupiti, tudi ve, da je treba velikega optimizma, ako računamo z nakupi v zgornji višini. Reklamacije Ob uvedbi krušnih kart je Prevod prejel mnogo reklamacij in pritožb, na eni strani proti prenizko odmerjeni kvoti pšenične moke, na drugi strani proti premajhnemu številu krušnih kart, predvidenih za poedine občine Glede na veliko število teh pritožb smatra Prevod za najbolje, da odgovori javno na te reklamacije. Skoro ga ni stanu, ki ne bi bil ugotovil, da s predvideno normalno kvoto pšenične moke ne bo mogel vršiti svojega težkega dela in da se mora uvrstiti vsaj med težke delavce. Nekaterim pa tudi za težkega delavca predvidena kvota ne zadostuje. Oni mislijo, da morajo dobiti več, po 6 do 9 kg na osebo in mesec. Pri tem se sklicujejo, da so dobivali tudi med svetovno vojno po 9 kg. Pozabljajo pa, da je bila takrat to celokupna količina moke. Sedaj pa ta količina sploh še ni omejena. Nakup koruzne moke je še svoboden. Pozabljajo pa poleg tega še glavno: da je razpoložljiva količina pšenične moke točno določena in da se ne da povečati. Tisti, ki hočejo imeti nad 5 kg pšenične moke, postavljajo s tem zahtevo, da dobe drugi manj kakor 3 Vs kg na mesec. Naval na karte Se ostreje je treba zavrniti neupravičen naval na karte Pri nas je po mestih še marsikatera vreča pšenične moke po privatnih gospodinjstvih. Na kmetih pa vkljub slabi žetvi v januarju še ni mogel biti porabljen poslednji mernik pšenice. Pa se dobe občine in srezi, kjer bi oskrbeli najraje kar vse občane s krušnimi kartami. Ako bi se krušne karte res tako delile, bi se število kart silno povečalo. Tako bi bilo treba razdeliti razpoložljive količino pšenične moke z večjim številom krušnih kart in bi morali zmanjšati me- sečno voto, ki je sedaj določena. Končno bi morali odrediti, da se daje povprečno na osebo in mesec le po 2 kg mone, namesto po 3.5 kg, kakor je sedaj določeno. Za to znižanje kvote bi se morali resnično potrebni zahvaliti tistim ljudem brez sramu in poštenja, ki že imajo svojo odmerjeno količino moke, pa bi jo radi na karte še enkrat dobili. Tako postopanje je v sedanjih okoliščinah zločin, ki je hujši od tatvine. S tem bi jemali res potrebnim to, kar jim pripada. V oskrbo s krušnim žitom pa bi se zanesla zmeda in nered. Zato imajo občinski prehranjevalni uradi strog nalog, da takega postopanja ne dopuščajo. Vse dobronamerno občinstvo pa prosimo, da preskrbovalne urade pri tem prizadevanju podpre. V Nemčiji so kaznovali nekoga, ki je manipuliral z živilskimi kartami, s smrtjo. Tudi pri nas so predvidene za to najstrožje kazni, ki so tu povsem na mesta Skrivanje zalog S prvim janurjem je bilo treba vse zaloge pšenične moke v oddajališčih prijaviti, da bi prišla ta zaloga v splošni oskrbovalni načrt Po večini so se tej dolžnosti Dr. Milan Radosavljevič fe postavljen za guvernerja Narodne banke V imenu Nj. Vel. kralja je na predlog finančnega ministra in v soglasju s predsednikom vlade postavljen za guvernerja Narodne banke kr. Jugoslavije dr. Milan Radosavljevič, bivši guverner Narodne banke Za prvega vieeguvemerja le ponovno imenovar dr Ivo Belin, dosedanji prvi viceguverner te banke. Dosedanji drugi viceguverner Narodne banke dr Ljubiša Mikič pa je razrešen svojih dolžnosti. Dr. Milan Radosavljevič ie bil prvikrat postavljen za guvernerja Narodne banke 4 februarja 1935 Pred postavitvijo za guvernerja je bil kot upokojeni načelnik trgovinskega ministrstva glavni tajnik beo-graiske borze Dr MHan Radosavljevič je vodil kot guverner Narodno banko od 4. februarja 1935 do 30 marca 1939. ko ie bil razrešen dolžnosti in ie b?1 postavlien za guvernerja dr Dr?gu*in Protič. ki pa je lani jeseni odstopil v zvezi s spremembo zakona o podržavUenju Narodne banVe Mesto guvernerja Narodne banke je potem ostalo nezasedeno sedaj pa se na to mesto zopet vrača dr. Milan Radosavljevič. Dr. Ivo Belin, ki 1e ponovno ime^ov^n za viceguveroeria Narodne b^nkp ie b'"l do decembra 1935 tain^k zagrebške borze za blago in vrednote V decembru 1°35 ie bil postavljen ra vVpcniver. neria Narodne ba"k° v decembru tv Ta prvega viceguverneria Nov upravni odbor Z drugim ukazom kraljevskih namestnikov so na oredlog finančnega ministra te^ v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljeni ari Narcdni baiki kraljevine Jugoslavije za člane upravnega odbora: Radovič Andrija iz Beograda. Mi-lanovič Peter iz Beograda Markovič Jovan iz Beograda, dr. Grambers Ferdinand iz Beograda. Pavlovič M lija iz Beograda. Teokarovič Vlada iz Beograda. Panič Ti-homir iz Beograda. Popovič Toma iz Skcp-lja. dr. Sumanovič Svet:slav iz Za *reba, Turkovič Vladimir iz Zagreba. Dimitri-jevič Kosta iz Banjaluke Avsenek Ivan iz Ljubljane. Prnjatovič Ste\an iz Saraieva. Ferič Marin iz Splita. Kovačev:č Ante "'z Beograda. Budimirovič Ante iz Beog ada Zivkovič Dragutin iz Niša in Fazarinc Anton iz Celia. vsi dosedanji člani odbora, nadalje inž. Jojkič Ilija. industr'ja'ec iz Indjije. Novakovič Dragoljub. upok o j ni glavni ravnatelj Narodne bmke iz Beograda. dr. Aleksander Jova^ovič rektor ekonomsko komercialne visoke š le iz Beograda, in Mitič Vlada, veletrgovec iz Beograda. Povišana odkupna cera za času orimerno suho koruzo Kakor je znano, prihajajo tudi v zadnjem času na trg v Vojvodini le neznatne količine koruze, medtem ko je potreba po koruzi za prehrano prebivalstva glede na predpise o mešanju koruzne moke s pšenično zelo narasla. Pomanjkanje ponudne navzlic dobri letini je nedavno izzvalo odločitev o prisilnem odkupu v takozvanem proizvajalnem področju. Kakor se zdi, pa tudi ta prisilni odkup ne daje povoljnih rezultatov, in znaša dnevni odkup, ki g& „ . „ .... . , izvrši Prizad le okrog 70 vagonov, med odzvali. Prišlo pa je na Prevod tudi več | tem ko bi ^ tekoče potrebe potreboval prijav, da so hoteli mnogi ta predpis iz- | dnevno okrog 200 vagonov. V strokovnih igrati. Tu moramo ožigosati javno postopanje nekaterih tekstilnih tovarn v Kranju, ki so začele deliti zaloge iz svojih skladišč delavcem v trenutku, ko bi jih bilo treba prijaviti in to brez ozira na njih resnične potrebe in brez prijave me-rodajnim oblastem. Ukrenili bomo vse potrebno, da se bodo ti in slični postopki kaznovali in da se bodo vračunale razdeljene zaloge v vseh tak'h primerih v odmerjene kvote. Odvzete pa bodo karte vsem, ki so prišli s tem do zalog za tako dolgo, dokler te zaloge ne bodo porabljene. Povsod, kier bo število razdeljenih krušnih kart znatno preseglo verjetno š+ev n~k"a^-> za prevoz Čeprav bo ta sladkor na-^en^n le za banovino Hrva'sko bo uvo? gT-^e količine bistveno o^iša1 in zan^r"' o«'~r-bo naše države s sladkorjem do orih dnje kampanje. = Prepoved ustanav^fanja ve*eb\'"rov-nic. Kakor poročajo iz Beograda bo urci-ba o prepovedi us^anav^ania v^eh^-v-nic, ki ie potekla 31. decembra, podajana za leto dni. = Gospodarski predstavn;ki Ita've v balkanskih državah. V svrho pog obitve gospodarskih odnošajev z balkanskimi državami, je italijanska v'ada sk'enlla reorganizirati svoja gospodarska predstavništva v balkanskih prestolnicah. Gospodarski predstavniki Italije bodo im?ii ods"ej položaj pooblaščenih m'n;strov. Za novega gospodarskega predstavnika Italije v Beogradu bo imenovan baron Sehmidt. dosedanji šef izvoznega oddelka Fiatovega koncema krogih so že v času objave uredbe o prometu s koruzo opozarjali na pomanjkljivost te uredbe, ki daje ugodnejšo ceno in nekako premijo onim proizvajalcem, ki pozneje prodajo blago,'.ko vsebuje manj vlage, kajti maksimalna cena 250 din ve Ija le za koruzo, ki ne vsebuje več ne«s 14% vlage. Za vs?k nadaljnji odstotek vla-ge pa se cena zniža za 4 din. Ker je razlika v ceni torej znatna, ie interes p»oiz-vaja1cev, da koruzo č'm dalje drže doma da bi dosegli v uredbi predvideno maksimalno ceno. Zato bi bilo potrebno, da st uredba v tem pogledu spremeni. Ker zahteva splošni interes, da se razpoložljive količine čimprej odkupijo in bi bilo nrav za prav potrebno dati premijo onim. ki koruzo prej ponudijo na trgu. V smislu uredbe o prometu s koruzo je bila te dni določena količina vla?re za času primerno suho koruzo za januar in februar; za jaguar je bil do^on odstotek vlage na 23%, za februar pa 21°/». tako da znaša odkupna cena za času primerno suho koruzo v januarju 212 din, v februarju na 220 din za 100 kg Glede na vremenske razmere pa ima ponekod koruza še sedaj mnogo manj vlage, kakor običajno. O teh vprašanjih so te dni razpravljali na konferenci predstavnikov Prizada in direkcije za prehrano. Glede na neznatno koruzo, ki vsebuje do 18 vlade umlhwf ponudbo blaga na trgu je bilo sklenjeno da plača Prizad za koruzo, ki vsebuje do 18°/» vlage 232 din, za vsak odstotek vlage preko 18% pa 4 din manj. Na ta način pričakuje Prizad, da bo prišla na trg ona koruza, ki vsebuje glede na sedanji čas sorazmerno malo vlage. GosfH>4ar*i*e vesti = Ponovna podražitev bencinske mešanice. Ob koncu novembra je finančni minister odobril povišanje cene bencinske mešanice za 20 par pri litru, tako da je znašala cena v Beogradu, na sedežih banovin 7.35, v ostalih krajih pa 7.60 odnosno 7.70 din Predvsem zaradi podražitve špirita in poslovnega davka nafte je sedaj finančni minister odobril sklep odbora za kontrolo in ureditev prodajnih cen ben- cinske mešanice od 17. januarja, po katerem se cena bencinski mešanici poviša za i sremski brez vreč 570 — 575. = Enotna moka se ne sme prodajati dražje kakor po 5.50 din, bela pa ne drafje kakor po 9 din. Referat za kontrolo cen objavlja: Z ozirom na prijave, da se je prodajala v nekaterih trgovinah en, a moka po 5.75 din kg in bela moka nad 9 din kg, opozarja urad na odredbo kraljevske banske uprave od 24. decembra 1940, po kateri cena enotne moke ne sme biti višja od 5.50 din, cena bele moke pa ne višja od 9 din, ki je še v veljavi. Vsi, ki bi prodajali pšenično moko dražje, imajo računati s kazenskimi sankcijami po uredbi, poleg tega pa se jim bo razdeljevanje pšenične moke sploh odvzelo. = Novi predpisi za peko kruha na Hrvatskem. Glede na razpoložljive zaloge enotne moke in zaradi zagotovitve prehrane prebivalstva s kruhom, je odredil hrvatski ban, da mora peči kruh, namenjen za prodajo, iz 65% presejane koruzne moke in 35% enotne pšenične moke. Peki smejo nadomestiti 10% enotne pšenične moke s krompirjem ali pa z rženo moko. V tem primeru so dolžni preostalih 10% enotne pšenične moke porabiti za p oko drobnega peciva. Drobno pecivo se nora proizvajati v teži 10 dkg in predajati po 0.75 din Ob prvi obletnici smrti dr. PAVLA GROŠLJA prirede njegove učenke iz Vn a. razreda mestne ženske gimnazije v Ljubljani SPOMINSKO AKADEMIJO danes ob 17. dri v šolski telovadnici. Vabijo se vsi znanci ter 0iv4i učenci in učenke pokojnega znanstvenika. Vstop prost. Barze Uh\ IZE Cur^h. Beograd 10. Par'z 8 40. London 16.10. New York 431. Bruseli 69 Mi an 21.70. Madrid 40. Am terdam 229 Berlin 172.50. Stockholm 102.7750. Oslo 93 50 Ko-benhavn 83 50. Sofija 4.25. L zbona 17 24. Budimpešta 85. Atene 3.00, RFEKTI Zagreb. Državne vre^no4e- V jn^ ?ko"a 473 den.. 40/« agrarne 54 den.. 4% sc e nt afrrarne 55.50 den.. 61"«* b?g'u"-e 85 50 den . 6% dalm. agrarne 80.5"—SI 50 6° 'n šum-ske 80 den.. 7°/o stabriz 97 den 7°'o in-vest. 100 den.. 7°/o Peligrran 1°2 den.. '*/"> Blair 100 den.. 8% Blair 10".5^—lO^.SO; delnice: Narodna banka 7050 den. PAB 200 den.. Trboveljska 370—380. Beograd. Voina *k~da 475—476-50 (47S). 4°/o agrarne 57.50—58. 4% sev. ag—rn? 55.25—R6 (55—55.50't. 6°'<> be-luške 50 d;?n.. fiVn dalm. agrarne 81 25—82 f8"75— 81). 6°'» šumske 79.75—°0 25. 7°/o ojf- "iz. 98 50 den.. 7°'» inve^t. 10° 7" den.. °e-ligman 102—103.50. 7°/n Bla;r '0"* den, PAB 205 den.. Narodna banka 7050. Blagovna tržišča ŽITO '-f Novosadska blagovna borra C24. t. m ) Tendenca nespremenjena. Oves; baš ki, sremski in slavonski 370 — 375. Ječmen: baš ki sremski 420 — 430. Moka: (franko mlin edn vagon, brez prom-davka in vreč): »Ogg« ln »Og« 72Z, enotna pšenična moka 38225: presekana koruzna moka iz koruze, kl ima največ 14«'« vlage. 321. lz času primerno suhe komze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, bre« prom davka in vreč): pšenični 200. koruzni 150. brez kali 70 Fižo«: baški In Eulbert Footnen IZGINULI RADŽA Kriminalni roman Ko so prišli na policijsko ravnateljstvo, se je imel Vasinta spet povsem v oblasti. Niti malo se ni dal ustrahovati uradnikom. Lee je bil pri podpolkovniku, ko so stopili v njegovo pisarno. Walk-ley ni vedel od veselja ne kod ne kam, Lee pa je kazal le malo presenečenja. »To je nezaslišana samovolja,« je ošabno rekel princ. »Policija me v nobenem primeru ne sme zapreti. Pritožil se bom pri va*i vladi.« »Prosim, storite to,« je zasmehljivo odvrnil podpolkovnik. »Dokler pa moja vlada ne odloči o vaši pritožbi, morate že dovoliti, da vas smatram za svojega gosta.« Vasintove oči so se nevarne zabliskale. »Imamo zelo prijetne prostore,« je podpolkovnik nadaljeval, »čeprav morda niso tako lepi kakor na francoskem poslaništvu.« »Pošljite takoj po moje sluge,« je mrko ukazal Indijec. »Ni potreba. Moji sluge vam bodo stregli.« je rekel Walkley. Nato je šele vprašal, ali je princ voljan priznati. »Svojim dosedanjim izpovedbam nimam ničesar dodati,« je Vasinta odvrnil. »Moje roke so čiste, ničesar se ne bojim.« Strupeno je ošinil Luka z očmi. »Pač pa imam za policijo važno prijavo,* je porogljivo nadaljeval. »Prepričan sem, da vas bo moja novica zanimala.« »Za kaj pa gre?« Vasinta je ogledoval svoje nohte. »Dragulje mojega brata ima gosoa Morvenova. * Za trenutek so vsi obmolknili. Podpolkovnik si je živčno drgnil brado, Lee nikakor ni b:l videti presenečen, Luke pa se je bil vdal v usodo Ču til je, da ga Lee ooazuje, vendar se ie ogibal prijateljevih oči. Princ se ie radoval senzacije, ki so io bile zbudile njegove besede. »Odkod veste to?« je nazadnje vprašal rodpol-kovnik. »2e od kraja mi ie bilo jasno. da fmi dri-uPe ona. Zato sem svoiim sluffom narodi n-"' b^trn paziio nanio. Ko ie v to^-ek zuit-a; ^o- tel PiVrim. io ie ed®n izm«d m~i:v> '■"de- doval do grevh^undsko avto^u^n- po^fjp Tam ie vzela kovčeg z dragulii iz z-kl-p^g"1 TP-Va ter ea prepeljala na neko druco *>vMvinv po-t--io. Ko je v sredo ziutrai ani?Wki posl^iV prišel po njo in po hčer, je pri Woodwarjevi trgovini izstopila in voz je nadaljeval pot brez nJe Šla je k zaklennemu pr^d^lu vze^a kovč*rvd"olkovr>'k »Bo<* n^b~yk;'« Ko so TKMV*" d!oh spm sr>a!a v vlaku le malo.* »^te ponoči katerikr>t vstali?« »Ne.« »Je vaša mati kdaj zapustila poste15"'« »Ne.« »Lahko prisežete, da ne?« »Da.« »Ali ne bi bilo mogoče, da bi bila mati vstala, ko ste vi spali?« Britansko oporišče Malta Opsrisče na poti Iz Londona v Indijo - Zgodovinske reminiscence Od česa žive Maltežani - Tradicije, Jezik in uprava Nekako sredi črte. ki si io mislimo potegnjeno cd Gibraltaria na C p?r. leži znamenito otočje Malta, ena izmed najvažnejših opornih točk na poti iz Lond na v Indijo Skoro poldrugo stoletie ie to otočie središče britanske moči v Sred zemliu in čuvar važne poti na Daljni vzhod. Važnost te tečke so no pomešan z italijanskimi besedami, zlasti z izrazi ki se tičeio uprave, trgovine in pomorstva Zanimivo ie da S" v katoliških cerkvah Malte, — 90°/» prebivalcev so katoličani — moliio k Alahu, kajti ta beseda se ie ohranila v malteščini Uradi jezik je angleški. Francoz Jean de La Valette L 1566. Isti mojster ie sezidal tudi prekrasno katedralo nadškofije. vladno palačo in mnoge utrdbe, ki so stoletja kljubovale naskokom Turkov in afriških gusarjev Mesto ima 50 000 prebivalcev. ie sedež nadškofa ima svojo univerzo ter velike delavnice za mani še vojne ladje, dalie obširno bolnico za britansko vojaštvo skladišča, .loke in druge naprave, ki iih mora imeti to važno oporišče Otočie 1e bilo do nedavna kronska kolonija, po vojni pa ie dobilo statut do-miniona Vlado izvršuje senat 17 članov, katerega sklene oa mora potrditi britanski guverner. že davno pred Britanci spoznali vsi pomorski narodi starega. čredni c-a in novca veka. zato le m rda ni točke na zemeljski obli. ki bi tako pogosto meniavala g osno 'ar e Iz p a'avnine vemo. da so se otrčia najprej polastili Fen:čani. njim so sledili Grki. ki iih je okoli leta 400 ored naš m š'et;em izpodrini^ afriška pomorska velesi'a Kirtagi-na Dvesto let kasneje se oo aviio za občevanje z narodom ie prejšnji guverner lord Strickland postavil malteščino. ! kar ie vzbudilo silno nevolio .ned onimi, i ki so italijansko usmerieni To so -red vsem meščani, ljudje inteligenčnih rokli-cev in priseljenci. Glavno mesto ie La Valetta Ir io ie ustanovil veliki mojster reda sv. Janeza Nemške leteče trdnjave Letala »Focke-Wulf-Kurier" so štirimotorni zračni velikani na otočju Rimljani. ki se vzdrže skoro 700 let Ne polnih sto let ?o eorp 'arili na 1 otočiem germa ski Van ali in V hodni Gotje nakar ie z:> et zap apolo a nad niim rim ka zastava to pot za-:a. a vzhcdro rimskega cesarstva. Bi antinska oblast se drži skoro 400 let nje nasledniki so A abri v 11 vek'i oa sicTski Normani. Leta 1530 daruje o'o je cesar Karel V viteškemu redu sv Janesa ki se ie moral pred turško silo umakniti z Roda in Cipra ter ie iskal novih tal kier bi nadaMeval ! o. bo prot' nevermkom Cesarjev dar ni bil dar nevrednim Vitezi sv Janeza ro vztraja'i na ->t č;u in ob nj'h hrabrosti se ie razbil marsikak napad Tir kov ;n nvsVmanokih susariev severne Afr:ke S p^-dajo*" močio Turčiie upoda tudi si'a n~a te ke - 'a ki je izgubil s tem '-arlo? in povo l . s^o* ob toi Malta je životarila kc* ->es/d>bni ostanek :>retek'ih časov 5n ge al Booapa- te se ie leta 1798 na svojem pohodu v E ipt mimo rede po astil otJ-ra kar ie na An; gospo "ar tvo zaradi zast^rrle uredbe k-lonr.ta kmet e so najemniki ve'eocs?£tn 'rov, ki žive v mertih in se tam baviio tudi s trgo.ino in obrtjo. Prebivalci so po poreklu pestra mešanica vseh narodov. ki so kdaj goscoiovaU nad otečji M°te-ščlna ie v svoii osnovi arabski jezik, moč- V Italiji so kakor poročajo nemški listi z ve^eliem snreieli nemška letala tipa »Focke-Wulf-Kurier« ki niso samo izredno hitra temveč razoola«aio fridi z velikem akcijskim radijem in najmočnejšo oborožitvijo Tc> so oravi štirimotorni zra^i velikani o katerih n^r^ča rimski t.i?k z veh'k'm navdušenjem »Tr'buna« ni*" ^a so ta letala ta An°,;io tem boli nevarna ker iih Nemci izd^"i^o v e-rijah in iih lahko oošlieio do najbolj od- Na nc.vyorški Peti aveniji eni najbolj prometnih ulic na sveta se ie te dni zgodil spopad t razbojniki ki ie zahteval nekoliko žrtev V bližini oeromneea Empire State Buildinga so ganastri napadli barč-ne?a sla ki ie hote1 dos+avit' večie zneske za r>lače uradnikom razn'h nodiet i aa ubili in oropali, na kar so skočili v neki aksi :e še ne ves. zdai izveš da m-oizvaia ruska industrija kavčuka v prvi vrsti sintetični kavčuk: da so Angleži ob doverski strani Rokav-skega preliva zgradili še drueo ob ambno linijo za primer nemškega vdora na angleško otočie: da bo turška vlada izdaja encik^oed jo o Turčiji oo vzorcu francoske enciklooe-! dije Larousse: | da moraio Italijani v A'bani ji z letali ; oskrbovati svoje čete. ker vi oki sneg zapira prometna občila na albanskem bo- i i:šču; I da bodo razširili omrežje podzemske železnice v Moskvi; da nosi Cirenaika. kakor ime- nujejo Libijo, ime po mestu Ci eni: da ie na Dunaju umrla ne*akinja poslu! e "a Metternicha. kneginja Oettingen-Spielbergova. dalienih koncev britskega otoka. »Gior-nale d'Italia« oiše da ie nemško zra io orožie z novim »smrtnim kui*iriem« doživelo nadaljnio okrepitev Gre za letalo ki je oo zasluffi pc«ebnih tehn:čnih novot neodvisno od vremena in mraza. »Lavoro Fascista« poudarja da so Nemci to letalo razvili iz t.ioa »Condor« in pričakuje. da se bo kmalu pojavilo nad Sredozemskim morjem. S samokresi v rokah so prisilili vozača, da ie odpelial ker iim pa ni vozil dovolj hitro. so ga ustrelili skočili spet na tla in se razbežali v razne smeri Eden izmed razboinikov se ie soopadel z nekim prometnim stražnikom in je padel. zadet s kroglo iz samokresa Ko se mu ie stražnik približal, je zločinec nenadoma dvignil samokres in ga ustrelil Drugi člani razbojniške tolpe so med stalnim streljanjem bežali skozi Wolwort>ovo hi "o in neko drugo ogromno veleblagovnico Pete ceste. Veleblagovnici sta bili tedai napolnjeni s kupovalci. ki so se s kriki ra bežali in skrivali za minami V prvi veleblagovnici ie neki policiiski uradnik ene«a izmed zločincev z ročajem o'štole rvobil na tla. drugega zločinca ie rabila krogla iz samokresa. ub;ta oa sta bila š'' °n -o1 i cist in neki civilist. D rušim razbojnikom je uspelo zbežati. vendar so ves denar, ki fo ga bili uropali. na svojem begu odvrgli. ANEKDOTA Avstrijski dramatik Franz Grillparzer je bil načelen nasprotnik vseh iavnih spomenikov. Odbil je tudi povabilo, nai pristopi k društvu za odkrit i e spomenika pesniku Schillerju. Ko se je to razvedeio. co mu nekateri oponesli da po lastni smrti rač ne bo mogel preprečiti, da ne bi trdi njemu samemu odkrili spomenika. Grillparzer je tedai ironično dejal: »Tiste, ki mi bodo postavili spomenik prosim vsai toliko usmilienia. da me na tem spomeniku posadiio na konia. kaiti dolga stoja človeka preveč utrudi...« SignaSMraaje na matični ladfr Poulična bitka sredi njujorSke Pete avenije Slika priča, da je Bardia tudi z morske perspektive puščavska naselbina Etažni avtobusi prevažajo prebivalstvo iz porušene mestne četrti v druge predele Londona Zmrznjena zelenjava Krompirju, ki je dobil sladek okus, dodajmo malo kisa in soli Pozimi se dogaja često, da nam krompir, zelenjava in sadje v shrambi zmrznejo. Malo pomrznjen krompir, ki ima sladkast okus, pa je prav tako kakor pomrznjena zelenjava in sadje še uporaben, če ga pravilno obravnavamo. Položimo ga najprvo v mrzlo vodo, ki ji lahko dodamo nekoliko žlic jesiha ali malo soli. Pri tem se otaja in Izgubi svoj posebni okus v veliki meri ali pa popolnoma. Tudi zelenjavo in sadje otajamo v hladni vodi, ne pa z vročo vodo ali pa nad vročim ognjiščem. Odtajanje se ravna po stopnji zamrznjenosti in po velikosti živila. če zelenjavo ali sadje čez nekaj časa prerežemo, bomo spoznali, ali sta se že od-tajala. Seveda moramo to zelenjavo ln sadje, kakor tudi krompir, porabiti nato takoj, obravnavamo pa jih potem kakor svežo zelenjavo, sadje ali krompir. Pomrznjena jabolka pojemo večinoma lahko že sirova, drugače jih predelamo v mezgo. Ce nam je zrnrznila, večja zaloga krompirja, tedaj je odtajamo samo toliko, kolikor je lahko sproti porabimo, paziti pa moramo, da ne dobi ostanek novega mraza. Odtajati se dado v hladnem v ostalem tudi druga živila, zlasti ribe, ki ne izgube svojega okusa, če zmrznejo, temveč se samo dalj časa obdržijo. Vaje proti napadom iz zraka Amerika se pripravlja na vse možnosti; ki utegnejo nastopiti Na ozemlju, ki obsega mesto in državo New York, so se pričele vaje, ki bodo trajale štiri dni in ki jim je namen preizkusiti učinkovitost obrambnih ukrepov proti napadalcem iz zraka. Več nego 10.000 civilnih oseb sodeluje pri teh vajah na več Pritlikavca s sinom velikanom V Madridu živi že dalj časa družina pritlikavcev, ki nastopa v nekem cirkusu-Mož je visok 78, žena 76 cm narava pa si je dovolila šalo, da je jima ciala sina velikana, ki je, čeprav šele 15 let star. že 2 m visok! Sprva nikakor ni kazalo, da se bo tako razvil, toda v svojem 10. letu je začel silovito rasti in bo rasel po mnenju zdravnikov še dalje, saj še davno ni dosegel let, ko se človeška rast konča. nego 700 opazovalnih postajah po vaseh in samotnih farmah. Njih naloga je, da pravočasno sporočijo bližanje »sovražnih bombnikov«. Prvi dan se je približalo z raznih točk ob obali 18 bombnikov v več formacijah, štiri krdela lovcev so bila pripravljena, da jih sprejmejo. Lovci so dopoldne dosegli dve zmagi in proti poldnevu so uničili več sovražnih bombnikov. Opazovalci iz vseh slojev prebivalstva so se po izjavi vojaških krogov izborno obnesli. Volk v kuhinji V severnem rumunskern mestecu B:to-sani ie imel te dni kuhar ondotnega samostana nenavaden doživi iaj. Na vsem lepem je vdrl v samostansko kuhinjo sestradan volk. Kuhar pa. ne da bi bil 'en, popade poleno in pobile zver. Dogodek ie zbudil v okolici Botcsanija veliko zanimanje. Bardia z morske strani VSAK DAN ENA Angleško letalo-tik pred pristankom na matični ladji nekje v Sredozemskem morju »Gospod plačilni, ta riba ie neužitna! Prosim vas. pokličite gospodarja!« »Saj ie brez pomena, če ga p kličem — on je tudi ne bo megei pojesti ..« (»Pele-Male«) še: Slovenci In Hrvati Očitki »Domoljuba" politiki dr. Mačka Pod tem naslovom smo včerai objavili. kai piše gliilo sarajevskega nadško-fa »Katolički tjednik« o razmerju in stikih med Slovenci in Hrvati. O isti -a levi razpravlja in tudi ood naslovom »Slovenci :n Hrvati« v svoji zadnji š'evilki tudi »Domoljub«, podeželsko glasilo slovenskega dela Jugoslovenske radikalne 7ajedni-ce. List najprej toži. da Hrvati n'so pravilno razumeli politike bivše Slovenske ljidske stranke in sedaniega slovenskega dela JRZ. Voditelji SLS so po razpadu Avstrije iskali stkov z Zagrebom, a so bili grenko razočarani zlasti v letih 1!T3 in 1924. ko niso mogli računati več na noben dogovor, sklenjen s hrvatskimi vo-dit°iii Nato »Domoljub« nadaljuje: »Težko ie pozabiti, kako ie bra leta 1924 zrtišTia Davidovičeva Vada. v kateri so prvič imeli nekai besede tudi Sl^ve-"-! N kdar se nismo vt'kaM v hrvatske zadele zato nas ie tem boH b-le^o da so poriavMalp hrvatske st~a-ke na Sloven-skem kandidate in celo kandidate Hrvate. Se dtr>es se?a do neke mere a^tacMa *z Hrvaške na slovenska tla. četudi na Slovenskem živ krst ne razume iz kakš~er'a pametnega razloga naj b? se to vršilo Prod meseci ie prinesel »H^va^ski dnevni' dol?o pornei'o o neki gospodarski za-(ini«i ki io snuje neki Horvat i' Male Ne^eTo in ki ima ba^e na t'scče č^annv. To zadružno gibanje naj bi se po zagreb- ških informacijah v Sloveniji zatiralo In vendar o ter. zatiranju niti najbližja Hor-vatova okolica ne ve ničesar. Ce bi g Horvat seštel vse svoje somišlienike. so mu odveč orsti obeh rok V SloveniU to Di*-san e ničesar ne pomeni. Med Hrvati pa lahko ustvarja mnenie. da Slovenci preganjajo tiste, ki se zavzemajo za ideologijo hrvatskega kmečkega gibanja. Prav tako ie velika neprijetnost za Slovence, če objavljajo frankovci zemljevide, na katerih ie zarisana Velika Hrvat ka. kateri naj bi pripadala tudi Sloveniia. Slovencev nas ie po številu res manj ko Hrvatov, toda pravica se menda vendar tudi na Hrvatskem ne računa po številu. Tudi ne bomo tajili, da nas 1e v živo zadelo, ko so nam po sporazumu s Hrvati beograjski krogi vedno pripovedovali, da Hrvatom ni všeč. da bi bilo obenem reš°n^ na obdoben način tudi slovensko vorašanie S tem. da tistega ki ie manjši ponižuieio gotovo ne delaio za traino zbli*anie V zadnlem času se tudi omenja oriViuč^ev obč!ne Strigove k banovini Hrvatski Če cmelfuba" »Domoljub« razpravlja o slovenski narodni skupnosti in ostro napada marksizem in komunizem, ki zastrupljata, kakor pravi. po^bno naše razumništvo m pa delavstvo List pravi, da se je delitev Slovencev v dva tabora, liberalnega in klerikalnega. pokazala v zadniem času za nesodobno Liberalizem je doživel v svetu svoj po':r ali ne.« Hrvatski prehranjevalni urad Zagreb, 24. jan. o. Z banovo naredbo je bil osnovan urad za preskrbo banovine Hrvatske. Njegova naloga bo poskrbeti, da se zagotovi potrebna količina hrane za banovino Hrvatsko in se potem pravilno razdeli. Ta urad bo posloval kot samostojen odsek oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banskl oblasti. Ekspres kot brzovlak Beograd, 24. jan. AA V zvezi z ukinitvijo vlakov z dnem 15. januarja t. L opozarja železniška uprava, da ima luksusni ekspresni vlak poleg spalnih vagonov v svojem sestavu tudi potniški vagon prvega, drugega in tretjega razreda Ljubljana —Sofija in obratno. Vozna cena v teh potniških vagonih je enaka kakor za brzi vlak brez vsakega dodatka. Ekspresni vlaki imajo postanek na postajah Ljubljana, Zidani most, Brežice, Zagreb. Novska, Gra-diška. Kapela, Slavonski Brod, Vrpolje, Vlnkovci, Šid, Sremska Mitrovica, Ruma, Stara Pazova, Zemun in Beograd. Gostovanje naše hokejske reprezentance v Rumuniji se je nekaterim zdelo precejšen neuspeh našega hokeja, Čeprav mnogi o tem mislijo drugače. V razgovoru z zagrebškim igralcem Stlpetičem je sotrudnik lista izvedel naslednje: Ne sme se pozabiti, da imajo Rumuni in Slovaki zelo močni hokejski moštvi. Rumuni imajo staro tradicijo in so v hokejskem športu že nekaj pomenili davno prej, preden so ga pri nas sploh začeli Igrati. Slovaki so zelo dobri ln je napačno presojati njihovo moč po lanskih rezultatih proti Cehom v Ga-Pa. Cehi, ki imajo res odličen hokej, so igrali proti Slovakom na življenle in smrt in so jim naložili 12 komadov. Proti nam so Cehi igrali priiatelisko, golov pa smo dobili dvakrat toliko. Stipetič trdi, da je naša reprezentanca dala zelo dobro igro, smatra pa obenem, da je največji uspeh dosegla drugi dan, ko je z Bukarešto Izgubila 2:4. Ta uspeh ni bil v rezultatu — čeprav je bila ta reprezentanca močnejše od rumun-ske državne — temveč v igri. Ves čas so imeli naši igro odprto in mestoma so bili celo nekoliko v premoči... Po rumunskih listih, kl so objavljali zelo obširna poročila ■ tekem, so ocene naših v splošnem ugodne, Vendar menijo pri vsem tem, da ima Jugoslavija samo skromno ekipo brez velikih pretenzlj, ki pa igra oster hokej.« Poseben članek j« v stvari uspeha aH neuspeha naših v Bukarešti poslal svojemu listu tudi ljubljanski sotrudnik prof. An-dro Kuljiš. kl pravi med drugim: »Pisec članka v »Sportskih« — oneera prvega, ki Je ocenil nastop naJih z ničlo —, Je hote ali nehote porabil na mnoge okolnostl. kl bi nastop naših hokejistov pokazale v drugI hi« la m počakal, da bi videl, kaj pišejo rumunski listi ter šele potem izrekel Brez posebnega obvestila. Dotrpela je naša zlata mama, babica, tašča, sestra, teta, gospa Terezija Zupan Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Frankopahska ulica C, poleg »Keršiča« na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mata zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Zg. Šiški, dne 31. januarja 1941, ob 8. url zjutraj. LJubljana, Skofjaloka, 24. januarja 1941. JUH sin; MARICA, ZINKA, MILICA, hčerke; JUSTI, snaha; MODRIJAN VALJAVEC, d*. KOCJANČIČ, zetje; NADICA, VERICA, BORIS, MARTICA tn TATJANCA, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. ŠPORT MALI OGLASI gene malim oglasom Po 60 par sa besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enKratno pn •tojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.—. Dopis, In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20,— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje -" din, za šifro ali dajanje naslov din Najmanlši anesek 20 din VsaKa oeseda 50 pai aa vek 3 din. za šifro m dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Hišnika starejšega, vajenega vrtnarstva. sadjereje, sprejmem. Samec ima prednost. Prosta hrana, stanovanje in plača. Ponudbe na ogl. odd. .lutra pod »Pošten*. 1372-1 Išče se gospodična, zmožna strojepisja, pisarniški del in kot pomočnica gospodinjstva. Ponudbe pod »Spretna« na ogl. cddel. ■ Jutra. 1373-1 | Beseda Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 2T din Posojilo iajemo našim ilanom tn varčevalcem Usodni po goji. Vloge obrestujenu po 5 odstotkov Vsi var Sevalci brezo lačno zavarovani. Zadruga »Moj Dom«. LJubl.lna Dvor iakova a Iščemo oover en lice. 199-16 Dva organizatorja sposobna in seriozna gospoda , za organ i zac 1 j o zavarovanega štedenja, naj dostavita svoje obširne ponudbe z 2 fotografijama pod šifro »0"1-gurana štednjas na Pu-blicitas. Zagreb. Uica 9. 14C3-1 Gospodična stara 20 let. ki bi se rada naučila nemško, bi šla v pomoč gospodinjstvu in podobno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sNe.^ška konveraacija-. 1502-1 Iščem mlajšo postrežnico za dopoldanske ure. Zglasi-ti se od 12. do 14. ure. Levar, Tržaška c. l-II. 1490-1 Blagajničarko ki je sposobna za točilnico, .sprejme gostilna Flgovec. 1512-1 Strokovnjaka za gozdno produkcijo in vodstvo lesne industrije, Iščemo za takoj. Ponudbe na »Siovles«, Ljub-liana. Tvrševa 15. 1491-1 V 5aK& oeseaa ou pai aa rek 3 din za šifro tn dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Službo v pisarni ali kert samostojna gospodinja, išče sposobna 35-letna ločenka z maturo in znanjem več tujih jezikav. Ponudbe na ogl. ood. Jutra pod šifro >35« 1429-2 Avtdynipio Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Avto mal, za štiri osebe, dobro ohranjen se proda za 9000 din in moško kolo za 1300 din. Ogleda se pri Mara Andlovic, Dolenjska cesta 48-a. 1475-10 1 din. davek 3 din, za šifro ali dalanje naslov 5 din Najmanlši anesek 20 din Stružnico 200X1250 mm, z Norton prestavami in vdelanim elektromotorjem. novo. iz tukajšnjega skladišča, prodam. Luavik Ileršič. Ljubljana, Cesta 29. ok tobra 13. Telefon 37 54 1514-29 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov " din Najmanjši znesek 20 din Suha bukova drva prodaia Ivan Šiška, Metelkova ul. 4, tel. 2244. 1421-15 Posest deseda l din. davek 3 din, za šifro ali dajanje laslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Manjše posestvo s hišico ali dobro laočo mlekarno kupim v bližini Ljubljane. Treven Fani. Dolenji Logatec št. 43. 1482-20 Prodam hišo večstanovanjsko, na prometnem kraju.s 1000 kv. m vrta. 150 korakov od cestne železnice. Poizve se Tržaška 64. 1430-20 Hiša 20 minut od centra Celja proti Teharju, v surovem stanju, trlstano-vanjska, z dvema lokaloma naprodaj za din 65.000. Naslov se izve v vseh posl. Jutra. 1551-20 Stanovanja Beseda 1 dm. davek j din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanlš' znesek 20 din 400 din nagrade dobi, kdor preskrbi komfortno 4 do 5 sobno sta novarje za štiričlansko družino, najraje v sta rejši hiši ali vili v centru mesta Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro s>4441«. 1439 21 a 300 din nagrade dobi, kaor ml preskrbi elegantno prazno ali opremljeno garconlero — ali 1—2 sobno stanovanje v sredini mesta. Po nudbe pod »1000« na ogl. odd. Jutra. 1438-21a Sobe išče Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjš' znesek 20 din Iščem prazno mansardno sobo ali ateije za takoj v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Atelje* 1502-23a Dopisi Vsaka Deseda 2 ain; davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din Srečka 5287 Upam, da gotovo zadene. 1517-24 Izgubljeni ključi 10 kom. z reklamnim obeskom tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, se do bijo pri omenjeni tvrd ki. 1539 28 Pridelki Beseda t dm aavek . din, za šitrc ali dajanjt naslov 5 din Naimanl? znesek 20 din Suhe slive razpošiljamo po aln 11 kg. po povzetju, franoo Lukavac. Brada Papo. 1513-33 Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIL3PNTE SMBROCOE SBFIRJt RU«IKE BISERE I.T.D. STARINSKE NflKITE TER UMETNIME PO NPJVISJIH CEHRM STRRR TVRDKA Jos EBERLE IJUBURNO TVRŠEVA 2 HOTEl^^SLOH Razno Beseda i Din. dav» Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši mesek 20 Din otomane" v veliki izbiri kupite ugodno pri r. radovan tapetnih Mestni trg 13. Od Vas ie 'icivisno. da imatf obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni jos. reich LJubljana Poljanski oasip 4-« pralnic* • svcUolikaUuc« NaSe gledališče DRAM Sobota, 25.: Othello. izven Nedelja, 26. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navadol. Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Prevladujoča moč tableta, ki si podvrže čustvenega in zaupnega človeka ter ga privede co zločina, je orisana v Shakespea-reovi ragediji »Othello«. V glavnih vlogah Levar, Mileva Boltar-Ukmarjeva ta Sever. Režiser prof. šest- opera Sobota, 25.: Hlapec Jernej. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja, 26. ob 15.: Carmen. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Borba za pravico hlapca Jerneja je zajeta v dveh delih, ki vsebujeta osem slik. Te predstavljajo k rižev pot hlapca Jerneja. ki išče pravice. On je glavni besednik množice brezpravnih, ki jo predstavlja zbor. Izvirna slovenska opera »Hlapec Jernej« je zanJniva zaraoi svojstvene oblike. V glavnih partijah Lupša v naslovni, dalje Franci, Marčec, Zupan, M. Sancin in Anžlo-var. Dirigent N. štritof. režiser C. Debevec. Zborovodja R. Simoniti. Inscena-tor inž. arh. E- Franz. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25.: Gospa ministiica. Nedelja 26.: Gospa ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25.: Habakuk. Red C. Neielja, 26. ob 15.: Na cesaričin Zadnjič. Znižane cene. Ob 20.: Vida. Zadnjič. ukaz. Lepa D Postani ln ostani član Vodnikove družbe! Dragocenosti Vsakovrstno tlato, briljante tn srebro kupuje po najvišjih cenah A JOSIč LJubljana, ka ul 3. PrančlsKan 95-34 Otomane imamo zopet » veliki izbiri na zalogi pc ■.elo konkurenčni ceni tapetništvo E. Zakrajiek, MlklnMčevs M Sobota, 25. januarja LJubljana. 7: Jutranji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. 12.30: Poročila. objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila, objave. — 17: OtroSka ura: Striček Matiček kramlja in prepeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovo.l e posluSalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Poskočni napevi. (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar). — 20.30: Pisan večer: Za konec mesca — nekaj godbe, Sai in petja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Z veseljem teden zdaj končamo, v slovo Se nekaj plesnih damo. Beograd. 20.30: Reportaža lz bogoslovja Sv. Save v Sremskih Karlovcih. — 22: Lahka ln plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Rezervirano za prenos, — Praga 18.30: Pevski in orkestralni koncert- — 19.30: Baletna glasba. — 20: Koncert solistov, zbora m orkestra. — 21.15: Ples. — Sofija 19.50: Lahka glasba. — 20: Komorni koncert. — 20.30: Petje. — 22: Bolgarska glasba. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Drobne melodije. — &3.15: Nočna oddaja. Kinematografi BI od. Zvočni kino predvaja drevi in jutri velefilm po romanu Mark Twaina »Pustolovščine Hucka Finna«. V glavni vlogi Mickey Romey. (—) jesemioe. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. (v neSeljo tudi ob 15.) velefilm »Renata v kvartetu«. V gl. vlogah Gustav Froehlich ln Kaethe v. Na-gyu. Med dedatki domač kulturni film in vojni tednik. Sledi velefilm »Pod pariškimi mostovi«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Vitez arene«. Za dodatek Foxcv zvočni tednik. Prioritetne delnice Jadransko-podunavske banke, Beograd kupujem po najbolj« ceni ln plačam takoj v gotovini. Ponudbe do '30. januarja 1941 na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna 2222«. Veliko svetovno industrijsko in trgovsko podjetje IŠČE nekoliko MLADIH SIL ki žele s svojim resnim delom, marljivostjo in vestnostjo istinski napredovati ln ■ tem si ustvariti življenjsko eksistenco ▼ družbi. Reflektanti morajo biti: 1. Jugoslovenski državljani; 2. duševno in telesno popolnoma zdravi; 3. brezhibnega moralnega obnašanja; 4. dovršili 18, a da niso prešli 25 let življenja; 5. odslužili kadrovski rok; 6. imajo potrebno teoretsko komerdjalno izobrazbo. Obširne ponudbe s euriculum vitae poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlade sile«. ZALOŽBA PASTIR V LJUBLJANI, Poljanska c. 15/IX Vas vabi, da se naročite na DELA KSAVERJA MEŠKA v šestih obširnih knjigah. * Prvi zvezek je pravkar izšel in obsega 20 tiskovnih poL Vse delo pa je preračunano na okrog 2100 strani in bo izšlo v teku letošnjega leta. Oprema je enotna in elegantna, delo je tiskano na odličnem papirju. Naročiti se je mogoče samo na celotno delo, ki velja: v platna . . din 520.—, pol v usnju . din 650.—. Plačuje se v zaporednih mesečnih obrokih, ki ne smejo biti manjši od din 50.—. Knjige ostanejo naša last, dokler niso plačane. Prosimo, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naš naslov! naročilnica Založbi Pastir v Ljubljani, Poljanska cesta 15/IX. Podpisani , poklic Bivališče pošta naročam s tem nepreklicno in na svoj račun in nevarnost DELA KSAVERJA MEŠKA v 6 knjigah. Knjige želim: a) vezane v platno za ceno din 520.—, b) vezane pol v usnje za ceno din 650.—. Poštnino za vsak zvezek mi zaračunajte posebej! Delo bom plačeval — takoj — ob prejemu vsake knjige — v zaporednih mesečnih obrokih po din , počenši takoj po prejemu prve knjige. — Naročilni pogoji so mi znani in se z njimi strinjam. V 1941. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Cesar ne želite, prečrtajte! Plača ln toži se v Ljubljani lastnoročni podpis. Adler - Junior limuzino skoro novo. še pod plombo, takoj prodamo. Ken-aa — Adler. Kersnikova uli^-a 1548-10 Sejem Rajha v Leipzigu se vrši spomladi 1941« od 2. do 7* marca % popusta na nemških državnih 25% popusta na jugoslovanskih drža' leznicah. -»-železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše šlmpreje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnemu zastopniku. V Ljubljani > Ing. G. Tonniea, Tyrševa 33, Telefon 27-62. V Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, Telefon 25-97. V Beogradu: Zvanični biro sajma rajha ■ Lajpciga, Knez Miha j lova 33. Kupim iJescaa i diii aavek j din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Železne sode ea oa 2u0 litrov vsebine, dobro ohranjene, kupi Remec & Co., Kamnik. 1417-7 Sušilnico za les kupim. Ponudbe na Kuhar, mizarstvo. Mokronog. 1058-7 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega ljubega soproga, očeta, dedeka., brata, strica, svaka in tasta, gospoda Franca Saksa elektrotehnika kakor tudi za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem in vsakemu najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo častiti duhovščini, gosp. zdravniku dr. Pavliču za požrtvovalno pomoč v bolezni, Udruženju elektroteh. obrti v Ljubljani, zastopstvu mestne občine mariborske, sokolskemu zastopstvu, vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Mariboru, dne 22. januarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI Jakec Skok in Skakec Poskoki dveb navihancev v treh Dosrlavjih. TRETJE POGLAVJE 52. Ko je žandar končal uradna naročila, »Pri grozdu« se je soba spet polnila. Je mlinar tobakar, Krčon je pri pijači. Anže pa se jezi: »Kaj ne, to so rogači!« Parcele v ŠIŠKI, suha in sončna lega, tik tramvaja UGODNO NAPRODAJ. — Realitetna pisarna P. PRISTAVEC, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 3. — Telefon 23-81. V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je kruta usoda iztrgala lz naše srede, nepozabno sestro, svakinjo ln teto, gospodično Rožico Gselman učiteljico iz Zg. Sv. Kungote Po kratki, zelo mučni bolezni je 23. januarja mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v soboto 25. januarja ob 16. uri na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala dne 27. januarja v mariborski stolnici. Žalujoče sestre in brata ter ostalo sorodstvo Državna razredna loterija Žrebanje V. glavnega in poslednjega razreda tekočega 41* kola srečk ae bo vršilo po loterijskem načrtu ▼ času od 8. februarja do zaključno 6. marca ln to: V BEOGRADU: 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18. in 19. februarja in V SKOPLJU: 24^ 25., 26., 27. in 28. februarja in 1., 3., 4., 5. in 6. marca t L V tem žrebanju bodo 6. marca izžrebane tri premije ln to: po 500«ooo.—, po 1,090400.- In po x,000^ooo.— din« Poleg teh premij bo Izžrebano še veliko število dobitkov po din 200.000__, 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.—, 40.000.— 35.000.—, 30.000—, «5.000—» 20.000—, 15.000.—, 12.000—, 10.000 ln dr. manjših dobitkov. Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša: Din 56.946-000'- U se izplača brez vsakih odbitkov. V najsrečnejšem primeru možnem spajanju premije in dobitka lahko na tem žrebanju zadenete na eno celo srečko Din 3,200-000m- Za Izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki so se že udeleževale igre 41. kola, morajo svoje srečke IV. mzreda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 3. februarja t. L Oni, ki nimajo srečk, a bi želeli sodelovati v igri tega V. razreda, morejo te nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih ln njihovih preprodajalcih, ki so v vsakem večjem kraju ln to po ceni: za eno celo srečko din 1.000.—, za eno polovico srečke din 500.—, za eno četrtino srečke din 250.—w Pobližnja pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radiopostaja ▼ Beogradu bo po objavi dnevnih vesti vsak dan žrebanja objavljala tudi rezultat žrebanja za dobitke od din 5.000.— dalje. Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebne koristi, ld Jih ima, obenem podpre tudi narodno gospodarstvo, obrt. Industrijo in invalide, ker ae čisti dobiček od prodaje srečk razdeli v prej omenjene s vrhe. Unjuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Vlraat. — Za Narodno tiskane 44M H*inaija Vtaa Jana. — Za tn—ratni dal je odgovor« Alojs Novak. — Val v LjubijanL