:>o»tnina plafaaa v gotovini.
Doilo 3o. v, 1830
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK«
slisja tedensko in sicer vsako »o-boto ter stane:
**k>ietno....................Din	40 —
^rttetno.....................Din	20 —
>°s*imezna številka . . Din !■—
Glasilo »Zreže obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in opravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nelrankirani dopisi ee ne sprejemajo. Rokopisi vračajo. Ponatiskd dovoljen navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnic podružnici v Ljubljani 10.860.
letnik.
V	LJUBLJANI, dne 31. maja 1930.
Štev. 22.
Predstavniki obrtništva pri ministru za trgovino in
industrijo.
Ob priliki otvoritve velesejma 29. ;• ni. je sprejel minister za trgovino Jn industrijo g. dr. Jurij Demetro-vič deputacijo Zveze obrtnih zadrug Pod vodstvom načelnika g. Josipa Rebeka, ki je predložila spomenico o potrebah in željah slovenskega obrtništva. Gospod minister je pokazal veliko zanimanje za tukajšnje razmere ter je odposlancem obljubil, da bo upošteval upravičene zahteve našega obrtništva. Spomenica se je glasila:
»Visoko spoštovani gospod minister!
Obrtništvu Dravske banovine je izredna čast, pozdraviti Vas, gospod ^inister, v naši sredini. Iz razstavljenih obrtniških izdelkov na letošnjem vzorčnem velesejmu boste imeli priliko ugotoviti marljivost in sposobnost našega obrtnika.
Ta razstava Vam priča, da je usposobljenost našega obrtnika izredno velika in da more produkcija kriti ves domači konsum, v kolikor le-ta Prihaja v poštev pri sedanji naši potrebi. Treba je le, da najde to obrtništvo upravičeno zaščito in pomoč pri merodajnih faktorjih. Vsled tega si dovoljujemo, porabiti to izredno Priliko Vašega bivanja v naši metropoli, da izrazimo naše želje in prošnje.
Predvsem izjavljamo, da stojimo neomajeno na sklepih konference zvezinih delegatov dne 24. aprila t.
1.	zadevajoč naše izjave napram osnutku novega obrtnega zakona.
Prosimo Vas, gospod minister, da blagovolite v okvirju tega osnutka, Ki ga smatramo za sprejemljivega, nekatera določila izpopolniti, ki naj bi odgovarjala težnjam obrtniškega stanu. Predvsem prosimo, da naj novi zakon strogo zaščiti legalnega obrtnika pred vsakim šušmarstvom in nelegalnim izvrševanjem obrtnih izdelkov in popravil. Obrtno delo v raznih zavodih in kaznilnicah, klanje živine na kmetih, postransko izvrševanje raznih obrtniških izdelkov po državnih in privatnih nameščencih v prostem času itd., vse to občutno kvari obstoj upravičenega obrtnika.
Da se je mogeil pri nas dvigniti obrtnik do takega naipredka, je največ pripomogla obrtniška organizacija.
Osnutek novega obrtnega zakona tudi predvideva obveznost obrtnih udruženj,^ vendar v obliki kolektivnih udruženj, katere so pri nas več ali manj že izginile in so se iz njih osnovale strokovne zadruge, ki so
pokazale mnogo več uspeha in razvoja v prospeh dotične obrtne stroke.
Te zadruge naj tudi v okvirju zakona združujejo v sebi vse obrtno pomožno osobje, tako vajenca, kakor pomočnika. Obrtnemu napredku naše države je potrebno čim tesnejše sodelovanje med delodajalcem in delojemalcem. Osobito vajenec spada izključno pod skrb in nadzorstvo delodajalskim organizacijam in se nikakor ne sme dopustiti, - da bi obrtni naraščaj izrabljale razne delavske organizacije. Vsled tega smo odločno proti spomenici, ki so jo Vam predložile delavske organizacije.
V izpopolnitev obrtniške organizacije pa Vas prosimo, gospod minister, da 'z novim zakonom odredite obligatorno st obrtnih zadrug v Save-zu obrtnih zadrug, ker se je to po dosedanjih izkušnjah in praksi pokazalo kot neobhodno potrebno.
Socijalno stališče obrtnika zahteva zaščite tudi v tem oziru, vsled česar prosimo, da odredite zakonitim potom obligatorno zavarovanje obrtnika za slučaj bolezni, nezgode, starosti in smrti.
Z ustanovitvijo Zanatske banke kraljevine Jugoslavije smo pričakovali, da hobimo podružnico, ki nam je zakonito zajamčena tudi v Ljubljani. Žalibog po triletnem obstoju te banke kljub našim ponovnim prošnjam in zahtevam še nimamo podružnice. Prosimo Vas, gospod minister, da blagovolite odreTiiti, da dobimo čimpreie podružnico Drž. obrtne banke tudi v Ljubljani.
V zastopstvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se smatra legalno obrtništvo občutno prikrajšano. Volitve v to zbornico so se vršile v najhujši politični dobi in pri tem niso prišle legalne obrtniške organizacije kot nastrankarske do svojega pravega zastopstva. Postopanje večine obrtnega odseka ni v skladu z manifestom Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 in se dosledno zapostavlja delo obrtnih organizacij. V očigled temu želimo, gospod minister, da odredite spremembo v članstvu te zbornice.
Zavedamo se, gospod minister, da imamo v Vaši visoki osebi zaščitnika in podpornika, ki pozna naše težnje, in nverjeni smo, da nam boste te naše upravičene predloge tudi blagohotno upoštevali, za kar Vam bomo vedno iskreno hvaležni.«
Za harmonijo in solidarnost vseh gospodarskih panog.
Prošli četrtek se je vršila slovesna otvoritev Ljubljanskega velesejma in obenem proslava jubileja desetletnice *e velevažne gospodarske institucije. Otvoritveni svečanosti je prisositvoval kot zastopnik Nj. Arel. kralja div. general g. Sava Tripkovič, v imenu kraljevske vlade minister trgovine in industrije g. dr. Juraj Demetrovič in fninister g. dr. Švegel, dalje ban g. !|iž. Dušan Sernec, pod ban g. dr. Otmar Pirkmajer in številni drugi odlični predstavniki oblastev in korpo-icij.
Na banketu, ki se je vršil po otvoritvi velesejma, je imel minister g. dr. Demetrovič pomemben govor, v katerem je povdarjal potrebo harmonije in solidarnosti vseh gospodarskih panog. Gospod minister je navajal med drugim to-le:
»Ko sem danes bežno premotril razstavne prostore našega jubilejnega velesejma, je bil eden prvih vtisov ta, da potrebuje slovensko gospodarstvo državo, ki je zanj glavno tržišče za slovenske industrijske in obrtne proizvode. Pripominjam pa hkratu, da
je tudi slovensko gospodarstvo potrebno naši državi in da Jugoslavija po pravici računa nanj kot na činite-Ija svoje moči in napredka.
Danes stojimo pred vprašanjem, kako naj orijentiramo svojo gospodarsko politiko. Moje naziranje je, da je treba prvo skrb posvetiti našemu kmetijstvu, saj tvori veliko večino našega naroda kmetovalec. Po drugi strani pa tudi poljedelstvo ne sime pozabiti na' to, da je razvoj in napredek drugih področij gospodarskega udejstvovanja in proizvajanja tudi življen-ski interes kmetijstva. Naše prizadevanje mora iti za tem, da učvrstimo lastna tržišča in da sami konzumira-mo velik del lastnih proizvodov.
Po podrobni statistiki je ugotovljeno, da odhaja leto za letom v inozem-I stvo do 50.000 ljudi, ki ne morejo najti doma zadostne zaposlitve. Izseljeniška statistika za prvo četrtletje tega leta nam kaže, da se je v tem času res izselilo zopet do 10.000 ljudi, ki doma niso mogli najti dela. V bivši Avstro-Ogrski smo bili Jugosloveni po mačehovsko tretirani, zlasti nismo mo. gli razviti industrije, ki je bila pridržana privilegiranim narodom. In ker nismo mogli proizvajati in izvažati industrijskih proizvodov, smo morali mi izvažati ljudi, človeško delovno silo. Sedaj je naša dolžnost, da prenehamo z eksportom človeške delovne sile in da poskrbimo, kako bomo doma predelovali svoje sirovine in da po možnosti izvažamo gospodarske dobrine.
Mnogokrat lahko opazujete, kako se .pojavljajo stremljenja, zanetiti med posamezna gospodarska področja nasprotujoče si tendence. Pojavlja se tu posebna kmetijska duševnost, tam posebna mentaliteta industrije, pa zopet posebna trgovska mentaliteta. Pri zagovornikih agrarne mentalitete najdete samo misel, kako poceni so kmetijski pridelki in kako bi bilo vse drugače, ako bi industrija ne prodajala svojih proizvodov tako drago. Mnogi med temi bi bili pripravljeni žrtvovati vso industrijo in ne vidijo pri tem dejstva, da je tudi industrija v eminentnem interesu kmetijskega prebivalstva in da daje kruha desettisočem našega delavstva. Tudi ne pomislijo dovolj, da izhaja kriza poljedelstva deloma odtod, ker se je ves svet vrgel na pospeševanje kmetijskega pridelovanja in so morale iz tega razloga cene kmetijskim pridelkom pasti. Zagovorniki tega enostranskega stališča morajo uvideti, da je prospeh kmetijstva odvisen od razvoja ostalih gospodarskih panog in da je tudi kmetijstvo zainteresirano na procvitu industrije, obrti in trgovine.
Naletimo pa tudi na napačno industrijsko mentatileto, ki vidi edini spas industrije v zaščitnih carinah. Jasno pa je, da so zaščitne carine dopustne samo kot vzgojni ukrepi, ki naj pomagajo zdravi in solidni industriji na noge. Zaščitne carine naj služijo predvsem v to, da učvrstijo življenja sposobne industrije za konkurenco z inozemstvom in za solidno proizvodnjo. Zato je pogrešno proglašati načelo zaščitnih carin brez izjeme in ne glede na ostala področja gospodarskega udejstvovanja, zlasti pa ne tako, da bi bilo s tem ogroženo kmetijstvo, ker je jasno, da pri nas brez zdravega
kmečkega prebivalstva tudi industrija ne bi mogla uspevati.
Trgovska duševnost zopet vidi svoj spas često le v tem, da čimveč uvaža, ker morda pri tem vec zasluži. Toda prava trgovina mora biti v prvi vrsti posrednik med domačim konzumen-tom in domačo proizvodnjo. Čim krepkejši bodo drugi stanovi, tem lepše se bo razvijala tudi trgovina.
Če pod temi vidiki pregldamo vse panoge našega gospodarskega udejstvovanja, vidimo, da je našemu gospodarstvu potrebno sodelovanje med vsemi gospodarskimi panogami, da mu je potrebna harmonija in da je zato treba delovati za skladnost in solidarnost med gospodarskimi strokami. S tem, da razvijamo industrijo, trgovino in obrt, koristimo poljedelstvu, kakor pospešujemo obrt, trgovino in industrijo, ako podpiramo kmetijstvo, ki je najboljši konzument naše industrijske proizvodnje.
Nisem imel prilike, da vidim ljubljanski velesejem pred desetimi leti. Toda vi sami lahko presodite, kolikšen je napredek naše industrije, trgovine in obrti v teh zadnjih desetih letih in da ti uspehi ne koristijo samo dravski banovini, marveč napredku vse države. Zdi se mi, da leži naš glavni problem v tem, da motrimo go-| apodarski razvoj drugih držav in da po tem razvoju usmerimo svojo občo gospodarsko politiko. Čeprav mi je na napredku našega kmetijstva mnogo ležeče in to navzlic temu, da sem minister za trgovino in industrijo, moramo vse storiti, da najdemo za našo industrijo primerna sredstva razvoja in napredka ter da ji omogočimo cenen kapital in s tem novega dela in udejstvovanja. Na agrarni protekcionizem v drugih državah smemo in moramo odgovoriti z industrijskim protekcionizmom, ki odgovarja prirodnemu bogastvu naše države, našim sposobnostim in naši pridnosti. Pri reševanju gospodarskih vprašanj ne smemo biti ozkosrčni in malenkostni. Pred očmi moramo imeti vso državo in vsa področja našega gospodarskega življenja. Le tako bomo dosegli harmonijo vseh strok in panog in vseh gospodarskih sil našega naroda.
Naj mi bo zato, gospodje, dovoljeno, da zaključim svoje besede s prislo-vico svojega rojstnega kraja: »Bog poživi delo in težaka!«
Za ministrom g. dr. Demetrovičem so izpregovarili še drugi odlični predstavniki oblasti in korporacij, med temi imenom Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek, kn se je spominjal delavcev iz kroga obrtnikov, ki so sodelovali pri ustanovitvi ljubljanskega velesejma, osobito g. Engelberta Franchettija, ter je imenom obrtništva čestital upravi velesejma k pomembnemu jubileju.
Vprašanje stabilizacije dinarja.
V	zadnji številki »Obrtnega Vestnika« smo povdarili nujno potrebo, da se stabilizira dinar na sedanji vir šini ter smo obsodili vsako akcijo — ki bi šla za tem, da se stabilizacijski tečaj zniža.
Smatramo vsled tega za’umestnn priobčiti vest ki jo prinaša oficijozr
esaw»e»
ranuraT-MTin ri ~~ "n ~ • ~rr-s*«
KttOSJimces***
A. A. o energičnem stališču, ki ga je zavzel minister financ. Poročilo pravi, da je »Frankfurter Zeitung« v svoji številki od 18. t. m. iprinesla informacijski članek pod naslovom »O stabilizaciji dinarja — gospodarske težkoče«, kjer se govori na prvem mestu o možnosti, da bo dinar stabiliziran na nižjem tečaju od današnjega. češ, da v sami vladi obstoja podvojeno mišljenje glede stabilizacije. Na drugem mestu govori o gospodarskih težkočah ter o neizplača-nju državnih obvez. Povodom neosno-vane in izmišljene vesti je poslal minister financ omenjenemu listu preko kraljevskega poslaništva v Berlinu službeni popravek, ki se glasi:
Vest, da v sami vladi obstojajo različna mišljenja o relaciji, na kateri naj se izvrši zakonska stabilizacija dinarja, je netočna in brez osnove. Cela vlada stoji najodločnejše in neomaja-no na stališču, da bodi zakonska stabilizacija dinarja izvršena na bazi sedanjega stanja dinarja, ki se vzdržuje že nad 5 let. V ostalem je kr. vlada v tem zmislu dala dozdaj večkrat odločne izjave, tako v službenem komunikeju, v katerem se objavlja rezultat dela sedanje vlade, prvič v juliju mesecu lanskega leta in idrugič v januarju mesecu t. 1. nazadnje v posebnem ekspozeju ministra financ v zvezi s proračunom za leto 1930/31. Vse te objave so bile podane v taki obliki, da se ni moglo dvozmiselno tolmačiti pravih interesov kr. vlade. Dalje ne odgovarja resnici vest o ne-izplačevanju poedinih državnih obvez. Vse državne obveze iz prejšnjih let so izplačane, v kolikor pa obstojajo še obveze, izhajajo edino iz dejstva, da te obveze niso še definitivno likvidirane v administrativno-pravnem pogledu in pripravljene za izplačilo. Ponovno je treba naglasiti, da ni finančnega razloga za neizplačilo, ki bo takoj izvršeno, čim bodo dokončani potrebni administrativni posli. Dalje je treba v zvezi s tem naglasili, da je dosedanje stanje financ ter stanje dolgov in terjatev znano vsem faktorjem v državi in v inozemstvu. To stanje je v vsakem pogledu povoljno.
Dipl. com. G. Gomišček:
Obrtne nabavne zadruge.
Z vsakim dnem postaja bolj pereče vprašanje skupnega nastopa obrtni- j kov. Tožbe krojačev, čevljarjev in mizarjev, da jim obrt ne nese več, da jih tlačijo fabrikati, so upravičene. Ni pa upravičeno mnenje in ne more se zahtevati, da bi oblasti skrbele za to, da se obrtniški stan zavaruje pred tako konkurenco. Prva in najglav-nejša naloga obrtnikov bi morala biti, da si pomagajo sami. Odpomoč pa je mogoča samo z vsestransko gospodarsko organizacijo^ Posebno krojaška obrt danes trpi mnogo pod pritiskom konfekcije. Konfekcija kot tovarniški obrat lahko producira oblačila po znatno nižji ceni kot pa krojač. Ša-.blonsko delo se lahko poenostavi in vedno se najde nekaj novega, kar lahko poceni produkcijo. Poleg organizacije dela prihaja tu v poštev tudi izraba tehniških propomočkov. Krojaška obrt, ki izdeluje oblačila po meri ne more v taki meri izrabljati moderne tehnike, niti ne organizacije dela. Tu je treba poseči po drugih sredstvih.
Poleg drugega bi bilo važno in učinkovito sredstvo organizacija skupne nabave potrebščin.
Nabavne zadruge, so se danes pokazale, kot dobro in zanesljivo sredstvo. Potom njih nastopa obrtnik kot veletrgovec in kot tak stopa v direktno zvezo s producentom blaga, ki ga potrebuje za obratovanje. Producentu kakor konsumentu je to ljubše, ker. ve; da so vmesni členi posredovanja izključeni. S tem odpade precejšen odstotek pri nabavni ceni blaga.
Današnja pot blaga je navadno taka-le: Producent blaga hoče že v naprej vedeti, koliko blaga približno mora producirati. On se obme na veletrgovce in grosiste in le-ti mu dajo približno merilo za potrebe.Gro-sist pa tudi noče, da bi mu ostalo blago po preteku sezone v zalogi. On se obrne na manjše trgovce, katerih
obveže za nakup potom pogodbe ali obveznih naročil na podlagi vzorcev. Obrtnik, ako že ni močnejši, se redkokdaj obrne neposredno na producenta. Navadno se poslužuje malega trgovca ali kvečjemu grosista.
Vsa veriga od producenta do kon-sumenta pa ogromno stane. V konkurenčnem boju vidimo, da se ne brani s sredstvi in vsi ti stroški se zvale na konsumenta. Tu je ono, kar poleg pomanjkanja denarja, znižuje konsum. Konfekcija je vse te poti premagala in stoji v direktni zvezi s produkcijo blaga in potrebščin. Pri njej so vsi členi verige izločeni in s tem odpadejo vsi poviški cene radi zaslužka posrednikov.
Obrtnikom v konkurenčnem boju ne preostaja drugega kakor to, da pri vsem sledijo konfekciji. Obrtnik pa mora to doseči samo z organizacijo nakupa potrebščin. Samo potom organizacije se lahko osamosovoji in upa, da v doglednem času doseže uspeh. Organizacija nabave sicer ni lahka stvar, posebno tam ne, kjer je predmet podvržen nagli izpremembi mode. Tu zahteva mnogo strokovnega zna-
nja poleg poznanja modnih muh in potreb ter okusa mase. Vendar pa ni tako težka, da bi ne bila izvedljiva. Z dobro voljo in premiselkom se da tu mnogo narediti. Začeti je potreba in stvar je gotova. Resna volja obrtnikov doseže mnogo.
Organizacija nabave na zadružni podlagi bi koristila obrtništvu in l^n-sumentu. To bi bil tudi kamen v zgradbi na potu konsolidacije notranjega trga.
KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA OBRTNIKE IN POMOČNIKE V KAPLJI
je na željo interesentov preložen od 1. junija t. 1. na mesec julij t. 1. Radi prijave velikega števila udeležencev Se bosta vršila najbrže dva tečaja, eden v Vranskem, drugi v Gomilškom, pouk pa uredil tako, da bo trajal 5 dni zaporedoma, vsakokrat po 4 ure. Interesenti naj se prijavijo neposredno Zavodu za pospeševanje ob rta Zbornice TOI v Ljubljani.
Mii ste že porai/naii naročnino?
Lužila in njih uporaba v lesni stroki.
Kaj je treba vedeti o terovih barvah za inženje lesa?
Terove barve se delijo v dve skupini:
I.) kisline;
II.) baze.
Barve kisle skupine so raztopljive samo v vodi. Barve bazične skupine se delijo v dva oddelka, od teh so ene raztopljive v špiritu, druge v terpentinu.
Za pripravo lužil se uporablja samo barve kisle skupine. Za vse glavne barve, kakor rujavo, rudečo, črno, zeleno, modro, rumeno itd., se dobijo s posebnimi imeni označena lužila ter je mogoče s poljubnim, medsebojnim mešanjem doseči nešteto varijant.
Uporabnost lužil ostane neizpre-menjena, ako se mešajo barve istih skupin, torej — kisle s kislimi, špi-ritove s špiritovimi in terpentinove s terpentinovimi. Nikdar se ne smejo mešati baze s kislinami!
Prvi znaki takega nasprotnega mešanja se pokažejo v razkroju raztopine. aT postane gosta, penasta, se vleče kakor lim, barva se spremeni in je v splošnem za luženje neuporabna.
Ravno to nepoznavanje, kako se zadrže kisline napram bazam, je glavni vzrok neuspehov pri pripravljanju lužil, ker se dostikrat skuša doseči delna izprememba barve s primešanjem druge, v špiritu raztopljene barve.
Uporabnost barve je v glavnem odvisna od njene stanovitnosti na zraku. Tudi v tem oziru prednjačijo barve kisle skupine, ker so mnogo stanovitnejše od baz.
Druga skupina terovih barv se špi-
I. Mihel&č star.
O elektrifikaciji dravske banovine.
(Nadaljevanje.)
V	letu 1924 je bila zgrajena elektrarna na Rudnem pri Železnikih, last električne gospodarske družbe Rudno—Dražgoše. Centrala je zgrajena turbinski pogon, delazmožnost njena pa znaša 10 KW. Napetost toka je 220/380 voltov. Odjemalcev električnega toka ima okrog 70 s približno 300—400 instaliranimi žarnicami in nekaj motorji za pogon poljedelskih strojev.
Isto leto je zgradila tudi občina Gornja Radgona svojo elektrarno na Dieslov pogon z delazmožnostjo 75 KW. Tok je vrtilni in ga oddaja poleg lastni občini še občinama Čreš-njevci in Palice. Ima nad 140 konsu-mentov in nad 2200 instaliranih žarnic in nekaj motorjev. Svoje lastne elektrarne pa sedaj nima v obratu, ker ji dobavlja električni tok mestna občina Radkersburg v Avstriji. Lastna elektrarna ji služi le kot rezerva, če bi nastala za to potreba.
ritove ali baze. Tudi te se dobe v vseh barvah in je mogoče z medsebojnim mešanjem doseči poljubne odtenke.
Označka «Arti» se uporablja za vse vrste lužil, ki prihajajo v poštev za lesno stroko. Ker so dostikrat imena v vodi raztopljivih barv (kisla skupina) enaka z onimi, k iso raztopljene v špiritu, se opozarja, da se pri naročilu navede raztopljivost v vodi (ako se želi napraviti iz nje lužilo).
Mahagonijeva rudeča, raztopljiva v špiritu (ako se želi barvati polituro).
Stanovitnost barv bazične skupine je zelo omejena. Najstanovitnejša je črna, vse druge se pod uplivom zraka in solnca v kratkem izpremene. To naj bode v svarilo vsem, ki te vrste barve uporabljajo s pripombo, da služijo samo za malenkostno korekturo z lužilom dosežene politure, nikakor pa ne, da bi hotel kdo n. pr. orehovo luženi les pripraviti z rude-če barvano polituro na mahagonijevo barvo!
Pri uporabi terovih barv ne odločuje kemična sestavina lesa za končen izid barve. Uveljavlja se pri uporabi kromovih soli, sulfatov in amo-nijakovivv plinov. Pri uporabi navedenih kemikalij za lužila je za končni izid barve merodajna množina čreslovine v hrastu, žlahtnem kostanju itd. Tu se razvija barva potom razkroja čreslovine po učinku raztopin omenjenih kemikalij, ali po učinku amonijakovih plinov. Pri tem razkroju se spreminja čreslovina v barvne lake, ki so neraztopljivi v vodi. Tako se dobe na lesu proti vodi odporne, t. j. vodoporne barve in način pridobitve imenujemo kemično luženje. (Nadaljevanje sledi.)
V istem letu je zgradil svojo elektrarno pokojni gosp. Ivan Cimžar v Cerkljah pri Kranju. Elektrarna je zgrajena na vodno-turbinski pogon z 125 KS in visdko napetostjo 10.000 voltov, ki se transformira na 220/380 voltov. Tok se oddaja v občine Cerklje, Velesovo in Šenčur. Odjemalcev ima okrog 400, instaliranih žarnic pa nad 2300 ter približno 20 motorjev za pogon raznih poljedelskih strojev. Elektrarna pa razpolaga še z enkrat tolikšno množino toka.
V letu 1925 si je zgradil g. Fric Ra-singer v Podkorenu pri Kranjski gori elektrarno na vodni pogon. Delazmožnost elektrarne znaša 13x/2 KW. Tok je vrtilni, njegova napetost pa znaša 220/380 voltov in ga oddaja vasi Podkoren, ki ima približno 50 odjemalcev. ' V tem letu si je zgradil lastno električno centralo tudi g. Franc Majdič, lastnik parnega mlina na Viru pri Dobu. Delazmožnost elektrarne znaša 18 KW. Elektrarna mu služi predvsem za lastno potrebo, poleg tega pa oddaja tak še 14 sosedom, ki imajo instaliranih približno 200 žarnic.
(Nadaljevanje sledi.)
ICjsJ	noveqrat
Borzno poročilo. Tuje valute so stale v prošlih tednih v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-52, Budimpešta 9-00, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 8-—, London (angleški funt) 275-24, Ne\vyork (dolar) 56-53, Pariz (francoski frank) 2-20, Praga (češka krona) 1-68, Trst (lira) 2’96. Promet v tujih valutah je bil precej živahen, tečaji so ostali čvrsti.
Zračni promet na progi Praga—Zagreb—Sušak, ki naj bi se bil otvoril že sredi junija, se začne šele 1. julija t. L, ker v Zagrebu še niso izvršene vse potrebne priprave.
Tekstilna šola v Kranju se otvori že prihodnjo jesen in sicer najbrže zaenkrat z dveletnikom, obenem pa specijalni tečaji za delavce in mojstre tekstilne stroke, ki naj bi nadomestili sčasoma tujce v naših tekstilnih tovarnah.
Načrt obrtnega zakona se je v ministrstvu trgovine in industrije že predelal v smislu sprejemljivih predlogov poedinih zbornic in se vrši sredi junija večdnevna konferenca pod predsedstvom ministra g. Deme-trovica, da se izvrši nato še končna redakcija.
Koncesijo za avtobusni promet v Zagrebu je dobil znani ljubljanski podjetnik Barešič, kar je med zagrebškimi interesenti povzročilo veliko razburjenje.
Beograjski proces proti zagrebškim atentatorjem, ki traja že več tednov, se bliža koncu, ker so bili zaslišani že vsi obdolženci in je končano tudi zaslišanje prič.
Narodna banka je znižala eskontno mero na podlagi sklepa seje od 27. maja za eskont od 6 na 5-5 odstotkov, za lombardno posojilo pa od 8 na 7 odstotkov, počenši od 28. maja 1930.
Na lovski razstavi v Lipskem je dobila Jugoslavija prvo nagrado za najlepše rogove divjega kozla (gamsa).
Mussolinijev bojeviti govor ob priliki svečanosti v Florenci, v katerem meri na Francijo, češ, da ima izbero med prijateljstvom ali neprijatelj-stvorn Italije, so vzbudili v Franciji veliko začudenje in ugledni »Intran-sigeant« pripominja, da se tako ne govori narodom, ki se zavedajo svojega dostojanstva, Francija pa še vrhu tega tudi svoje moči, kredita in svoje odgovornosti pred svetom.
Obrtni zbor v Valjevcu na Hrvat-skem najstarejša hrvaška obrtna organizacija, praznuje letos 40-letnico svojega obstoja.
Izvoz v aprilu je znašal 615-8 milijonov Din, torej za 168 milijonov več kakor v marcu, ko je znašal 599 milijonov Din.
Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani, ki šteje 29 gremijev z okroglo 13.000 člani, je imela prošlo nedeljo v Kočevju svoj občni zbor na katerem je bil za aredsednika Zveze izvoljen g. Josip Kavčič iz Ljubljane, za podpredsednika pa g. Konrad Els-bacher.
Na prvo balkansko konferenco je pozval Mednarodni mirovni urad vse balkanske države z namenom, da se pod okriljem Društva narodov ustvari medsebojno prijateljsko sodelovanje.
Nove železniške proge bodo otvor-jene v juniju in sicer proga Kraljevo—Mataruga, Pločnik—Kuršumlija in Bitolj— Prilep.
20 lokomotiv za bosanske železnice je naročila naša vlada v Nemčiji na račun reparacij in sicer za proge Beograd—Dubrovnik in Brod—(Sarajevo.
»Jugočeška« tekstilna tovarna v Kranju, ki je last inozemca Steina in prav po nepotrebnem zaposluje velik kader čehoslovaških državljanov po velikem delu nemške narodnosti ter pri milijonih svojega dobička do danes še ni smatrala za potrebno odriniti kake tisočake za ustanovitev tekstilne strokovne šole v Kranju, je kupila sedaj še tovarno Tekstilarno v Beogradu.
MEDIČ-ZANKL 1
tvornlce olja, firneža, lakov lit barv (boja) d.
mambms
I. m o. z.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič .Tovarne: tjubljana-Medvode - Domžale Podrainlce In skladišča: Maribor, Novlsad
o
Poučni tečaji v področju mariborske sekcije za pospeševanje obrta,
Poučni tečaji v področju mariborski oblasti se letos zelo pridno prirejajo. Začetkom maja se je dovršil v Mariboru 8-urni čevljarski tečaj za ^pljenje podplatov. Tečaj subvenci-jonira obrtni pospeševalni zavod Zbornice za TOI. Poučeval je čevljarski mojster g. Govedič Franjo iz Maribora. — Prihodnje dni se zaključita 6-tedenska krojaška in damska Prikrojevalna tečaja v Braslovčah in G-tedenski čevljarski prikrojevalni tečaj v Ormožu, otvori pa 5-dnevni nadaljevalni krojaški prikrojevalni tečaj ma Vranskem, 6-tedenski čevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubnem in 6-tedenski krojaška in damska prikrojiva lna tečaja v Murski Soboti, katerim sledita enaka tečaja v Ljutomeru ®eseca julija. Vsi ti tečaji so prirejeni državnih sredstev pod vodstvom strokovnih učiteljev Državnega urada za pospeševanje obrta v Ljubljani, gg. Knaflja in Steinmana. — V Mariboru se otvarjata te dni iz državnih sredstev za knjigoveze 10-urni tečaj za fflarmoriranje obrez pod vodstvom g. Weixl 'Stanka iz Maribora in 30-urni tečaj za ročno zlatenje pod vodstvom g. Pajk Franceta od ravnotam. Zbornični pospeševalni zavod pa priredi knjigovodstveni tečaj za trgovce in gostilničarje mariborske okolice, pod vodstvom g. profesorja Strune in dva tečaja za obrtno knjigovodstvo v Kaplji v Savinjski dolini, za katera Je pripravljenih nad 80 udeležencev, Pod vodstvom šolskega inšpektorja g. Rika Pestevšek iz Celja. Za enak tečaj so zaprosili tudi obrtniki iz Dravograda. V Mariboru se pripravlja 5-dnevni kletarski tečaj za gostilničarje. Torej vsestransho živahno in razveseljivo gibanje za zboljšanje splošne strokovne naobrazbe obrtništva in trgovstva.
Ia* ©r«*eir&fs5atefi
Udeležencem obrtnega zborovanja, katero se vrši dne 8. jun. 1.1. naznanjamo, da nam Gen. dir. državnih žel. ni odobrila polovične vožnje.
Obrtniško društvo Brežice.
Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Kranjska gora na Jesenicah, naznanja, da se vrši vajenska preizkušnja v nedeljo, dne 15. junija t. l., ob 9. uri dop. v salonu restavracije »Mesar« na Jesenicah. Prijave sprejema načelnik g. Marij Segolin, slikarski mojster na Jesenicah in zadružna pisarna v restavraciji »Mesar« na Jesenicah.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za selško dolino v Železnikih ima v nedeljo dne 8. junija t. 1. ob pol 2. uri popoldne v prostorih osnovne šole v Železnikih svoj redni letni občni zbor, s nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva, Predložitev računskega zaključka za 1. 1929 in poročilo računskih preglednikov. 3. Sklepanje o proračunu za leto 1930 in določitev zadružne doklade. 4. Volitev delegatov za zvezin občini zbor in 5. Raznoterosti.
Zadruga dimnikarjem v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 1. junija t. 1. ob 9. uri v restavraciji hotela »Llloyd« na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Članom, ki bi od občnega zbora neupravičeno izostali, se bo naložila denarna globa v smislu zadružnih pravil. V slučaju, da bi bil občni zbor ob navedenem času nesklepčen, se bo vršil isti eno
Lastni dom, proizvodi: liineao olje, firnež, vse vrelo lakov ia emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko distih,, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke »Mareki** la sploh tu« v barvarsko strok® spadajoče blago M OllrtaHM, trgovino, Industrij«, n železni««, f pomorstvo ia srakoplovstv« fm nolidtiih cenah in tafei po«tr«£b
uro pozneje ne oziraje se na število navzočih članov.
Zadruga kamnoseških mojstrov^ v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v torek dne 3. junija ob 10. uri v gostilni pri Sedeju v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 28. Dnevni red:
1. Poročilo načelnika, 2. Tajniško poročilo, 3. Blagajniško porooilo, 4. Poročilo računskih preglednikov, 5. Sprememba zadružnih pravil, 6. Proračun in zadružne doklade za 1. 1930. in 7. Slučajnosti. — Ce zadružni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil uro kasneje brez ozira na število udeležencev. —
Načelstvo čevljarske obrtne zadruge v Brežicah naznanja vsem članom, da je izdelan nov preizkuševalni red za pomočniške preizkušnje,jki je bil po načelstvu sporazumno z člani pre-iskuševalne komisije sestavljen in sprejet na občnem zboru dne 23. II. t. 1. Preizikuševalni red je na vpogled vsem članom in pripadnikom zadruge v zadružni pisarni.
Istočasno pozivamo člane, da ob-vcste vajence, katerim poteče učna doba še pred 28. septembrom, da je /a vlaganje prošenj za pripustitev k pomočniški preiskušnji, ki se vrši zadnjo nedeljo drugega četrtletja dne 29. junija t. 1., to je na Petrovo, še čas do najpozneje 14. junija t. 1.
Načelstvo. Skupna rokodelska zadruga za občine Trata, Oslica, Poljane in Javorje v Gorenji vasi nad Škofjo Loko je imela dne 24. maja svoj redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo nad 50 članov. Zboru je predsedoval načelnik g. Ivo Šorli, ki je pozdravil navzoče zborovalce ter zve-zinega tajnika g. Kramaršiča in podal nato načelstveno oziroma tajniško poročilo, ki ga je vzelo članstvo z zadovoljstvom na znanje. Po blagajniškem poročilu, ki je bil soglasno sprejet, je predlagal absolutorij. Zvezin tajnik g. Kramaršič poda nato Obširno poročilo o zvezinem delovanju, o novem obrtnem zakonu, o so^ijalnem zavarovanju obrtnika ter o obrtniški organizaciji v splošnem. Proračun za leto 1930, v katerem je določena tudi doklada za Zvezo obrtnih zadrug od člana po Din 15-—, je bil soglasno sprejet. — Pri slučajnostih se je sklepalo o ustanovitvi obrtne-nadaljeval-ne šole v Gorenji vasi, ki do sedaj še ne obstoja, vendar se je sklenilo z zadevo počakati do uzakonjenja novega obrtnega reda. Sklenilo se je pri zadrugi prirediti nekoliko strokovnih tečajev in knjigovodski tečaj, če se bo za to prijavilo dovolj udeležencev. Sledili so še drugi stvarni predlogi in debate, nakar je g. načelnik zaključil zborovanje. — Zadruga zelo agilno deluje, ima ca. 70 članov, odborove seje se vrše redno mesečno, vajeniške preizkušnje pa četrtletno. Uradne ure ima zadruga redno vsako sredo in nedeljo od 10. do 12. ure. Požrtvovalni načelnik g. Šorli vrši vse načelniške, tajniške in blagajniške posle popolnoma brezplačno, in je stavil zadrugi tudi brezplačno na razpolago zadružno pisarno, za kar mu morejo biti člani iskreno hvaležni. Agilnemu načelniku, vzorni zadrugi in zavednim članom, želimo še mnogo uspehov in bogatih sadov.	A..	K.
Obrtniško zborovanje v Dravogradu. Dne 25 maja 1930. se je v Pšeničnik ovi restavraciji v Dravogradu izvršil redni letni zbor lokalne Skupne obrtne zadruge pod predsedstvom načelnika g. Pondeljaka. Udeležba je bila razmeroma nezadovoljiva. Vzrok temu je iskati v nasprotovanju, ki se že par let iz cisto nerazumljivih razlogov vodi s strani nekaterih nezado-
voljnih članov zoper zadružno načelstvo, katero pa svoje posle nedvomno vrši skrbno in vestno, kolikor je to pač mogoče pri obsegu take zadruge. Učinek rivalitete v zadrugah s tako malim obsegom se seveda takoj pozna in pride zelo do izraza na zadružnih zborovanjih, med tem, ko bi se v večji zadrugi popolnoma zgubil. Zadruga šteje 54 članov — s prirastkom 6, 27 pomočnikov in 26 vajencev, je za svoje vajence krojaške in šiviljske stroke priredila v prošlem letu prav lepo obiskano krojaška in damska prikrojevalna tečaja in je marljivo sodelovala pri prireditvi obrtniškega praznika, ki se je letos proslavil iz cele Slovenije samo še v dravograjsko-prevalj-skem okolišu. Dohodki zadruge so brez doklad seveda bili minimalni in so znašali Din 1835-—, presegajo pa vsekakor izdatke. Zadruga ima naloženega denarja Din 2154’83 in 6 delnic Obrtne banke. Na predlog g. Diet-nerja je zadružni zbor sklenil, za svoje vajence prirediti ogled ljubljanskega jubilejnega velesejma. Zadruga pripravlja prireditev knjigovodstvenega tečaja za obrtnike in pomočnike. Občnega zbora se je udeležil obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, ki je zbor pozdravil tudi za Zvezo obrtnih zadrug in predaval obširno o spremembah, ki jih bo prinesel novi obrtni zakon. Sledile so še razprave o davčnih predpisih in praktični uporabi davčnih zakonov. G. Založnik je porabil to priliko za apel na zadružno članstvo, da nepristransko in nesebično podpira zadružno načelstvo pri koristnem delu za člane in naraščaj ter se složno — brez nepotrebnih notranjih sporov — pod vodstvom delavne mariborske zadružne zveze in agilne Zbornice za trgovino, obrt in industrijo bori za zboljšanje svojega položaja.
AVTOGENSKI APARATI NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
Tvornica za dušik d. d. in »AGA< Ruše sta priredili na letošnjem velesejmu skupno z zastopnikom nemške tvrdke Griesheim in francoske tvrdke »L’air liquide« poseben paviljon za autogeno varenje in rezanje, kjer so interesentom na ogled vsi najmodernejši pripomočki za to panogo obrti. Poleg vsesplošnih informacij se dajejo v omenjenem paviljonu tudi brezplačne instrukcije v tehniki autogenega varenja in rezanja, ter se prevzemajo v brezplačna popravila strti in razbiti kovinski komadi, katere naj interesenti blagovolijo prinesti s seboj. Popravila bodo izvršena po varilcih strokovnjakih z naj-
Razno.
Imenovanje reklamacijske komisije.
Ministrstvo financ v Beogradu je z odlokom od 20. V. 1930 imenovalo za člana reklamacijske komisije pri finančnem inšpektoratu v Mariboru gospoda Jakoba Zadravca, lastnika paromlina v Središču in dosedanjega namestnika imenovane komisije.
Konferenca kovinarjev iz cele Slovenije ‘ se vrši V nedeljo 1. junija v Ljubljani in bo razpravljala o važnejših aktualnih vprašanjih, ki se tičejo kovinarske stroke.
Varnostne naprave na strojih. Število težjih in smrtnih nezgod delavstva, zaposlenega pri raznih strojih, narašča od leta do leta. Pri preiskavah, ki jih v tem pogledu vrši deloma Okrožni in Osrednji urad, deloma pa Inšpekcija dela v Ljubljani in Mariboru, se največkrat ugotovi, da leži vzrok nezgodam v pomanjkljivosti varnostnih naprav, ki pri nekaterih
strojih sploh manjkajo. Montaža varnostnih naprav oziroma rekonstrukcija strojev, žag itd. povzroča delodajalcem mnogo stroškov, Iki bi lahko odpadli, ako bi bili stroji, ki pridejo na trg, opremljeni z vsemi potrebnimi opažbami.
Pri nabavah strojev, žag in drugih naprav se delodajalci ne zavedajo, da marsikateri stroj itd. nima predpisanih varnostnih naprav in se potem silno jeze, zakaj se prodajajo stroji, ki ne ustrezajo predpisom, vsled česar se jim naknadno povzroča visoke stroške za montažo predpisanih varnostnih naprav. Ti stroški bi bili odveč in nepotrebni, ako bi stroje, pred-no pridejo v promet, pregledal kompetentni forum in ugotovil, da-li odgovarjajo varnostnim predpisom.
Zato bo stroje, žage in druge naprave, ki jih razstavijo razni producenti tu- in inozemstva na letošnjem jubilejnem velesejmu v Ljubljani od 29. maja do 9. junija pregledal inšpektor dela v Ljubljani, če so opremljeni s predpisanimi varnostnimi napravami odnosno če odgovarjajo tozadevnim predpisom. Tak pregled je v interesu kupovalcev razstavljenih strojev in v interesu delavstva, ki se ga bo pri teh strojih zaposlevalo. Število nezgod se bo brezdvomno zmanjšalo, kupovalei strojev pa bodo imeli sigurnost, da stroji odgovarjajo modernim zahtevam in da so opremljeni z vsemi potrebnimi varnostnimi napravami. Tako si bodo kupovalei tudi prihranili ogromne stroške za naknadno montažo sicer manjkajočih naprav. Pregled bo v korist narodnemu gospodarstvu v obče, ker bo gospodarstvu v marsikaterem slučaju ohranjena izvežbana in zdrava delovna sila.
Sltroji, razstavljeni na velesejmu, bi dobili po pregledu tole označbo: Opremljeni s potrebnimi varnostnimi napravami!
Inšpekcija dela v Ljubljani.
Tako bo interesentom omogočena najboljša izbira vsakovrstnih strojev.
Mizarska razstava. Na letošnjem jubilejnem velesejmu v Ljubljani od 29. maja do 9. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vtižimarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih imterieunih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakomu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne.
Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega jubilejnega velesejma vporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »E«.
Razdelitev blagovnih skupin na Ljubljanskem velesejmu. Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za predstoječi jubilejni velesejem v Ljubljani že popolnoma zaseden in tudi že izvedena porazdelitev prostora po-edinim tvrdkam-razstavljalcem.
T paviljonu »E« je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolarski izdelki.
V	paviljonu »F« je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, 'kleparje, kovače (tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji), poljedelsko orodje, Ena mehanika in na polodprtem prostoru
Stran 4.
OBRTNI VESTNIK
Štev. 22.
tudi razni stroji, turbine, stavbena materijal in keramična industrija.
V paviljonu »G« je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, baker, svinec, medenina), mlinski stroji, pletilni stroji, elektrotehnika, kemična industrija in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.) kotli za žganjekuho in hladilni aparati.
V paviljonu >H< je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuho-vinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija.
V paviljonu »J« so nameščeni au-tomobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa.
V paviljonu »L« je nameščena krasna 'in moderna higijenska razstava (nemški reparacijski razstavni objekti).
V paviljonu »K« je razstavljena plemenska perutnina (kure), race, gosi, purani itd.) in kunci.
Novi paviljon »M« je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon »N« pa papir, lepenko, kartoteko, knjigo-vezništvo, usnje in fotografijo.
V	paviljonu ;>P je nameščena Finska državna reprezentativna razstava, v čehoslovaškem paviljonu češka industrija.
Ves prostor na prostem je popolno-ana zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinskimi motorji, autobusi in tovornimi automobi-li, polnojarmeniki, stavbenim materi-jalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega autogenskega varenja in živilsko industrijo.
Jestvinski i,n vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (auto-dromi, hipodromi, tobogan, vrtiljaki itd.).
Legitimacije po 30 Din upravičujejo do polovične vožnje na železnici in parobrodih in se dobe na železniških postajah, denarnih zavodih, trgovskih , in obrtniških organizacijah, Putniku j in direktno pri veiesejemskem uradu, j
Dobave.
Dobave. Dne 5. junija t. 1. se bo vršila pri Dravski banovini stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave živil (meso, mleko, kruh, riž, zdrob, testenine, olje, sladkor, čhj, suhe slive, fižol, mak, kis itd.) (Pogoji so na vpogled v pisarni Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani.)
Oddaja mizarskih in ključavničarskih del. Mestni gradbeni oddelek mesta Novi Sad sprejema ponudbe glede oddaje mizarskih in ključavničarskih del na zgradbah uradniških hiš v Novem Sadu. (Cenovnik in pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja trgovskih lokalov. Dne 10. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija glede oddaje trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor« v triletni zakup. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni direkciji.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 2. junija t. 1.
ponudbe glede dobave vrvi iz konoplje, šestil in raznega drugega materi-jala. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov sekir in električnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Stavbeni les
(trami)
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo vedno v zalogi pri
I ** družbi z o. z.
JURIJA
Ljubljana, Dunajska c 46
r;
KREDITNO ORUSTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
L_
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
■Mm
mmm
Čttajte in razširjajte
»OBRTNI VESTNIK
Naksos šmirgel in II Carburundum
v prahu in zrnu.
Silicium-Carbid
drsalci za brušenje terazzo in kamna.
ElektrflcoruncT
II
««
plošče za brušenje vodnih žag, orodja i. t. d. ima vedno v zalogi
Feliks Toman ml» Ljubljana, Resljeva c. 30
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta. VoSrjakpva ulica št. 6
(v bližini restevracije »Novi Svet“) Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delb se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust Plačam enostransko tovornino.
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
Zastopnik:	~
PETER ANGELO
Ljub Man a, Gledališka ulica štev. 4/1
Specijaiiieta: mizarski in ko-larski stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji s vdelanimi elektromotorji (pogon brei jermena) kakor tndi vsi stroji za jermenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljttkljaas — Telefon it 204«, 2457. 2458, 28«5 In 2806
Obrestovanje vlog, nakap in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrst«, cskompt in lnkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sak ieposits itd. itd.
Železnina
orodje, okovjeitd.
Porcelan
Steklenina BOGDAN ŽILIC
b)UBL)ANA, Dunajska c. 11
(poleg figovca)
{OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
S CENTRALA: «—**SRSSNI TRG 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
j Teiefon It 2S0S	Raiun	pri peltai hranilnici v Ljubljani it. 12.0S1	Telefon	it	2508
I Da|e kredite v obrtne svrho, pospešuje ustanavljanje obrtnih in Industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkutantneje. Vloge na knjišice In na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više	c
z
■»tj »Obrtnega VectnftiM' Ivan MibelčHS. Orednlk Ivan Lombar. — Tiskarna »Merkur«, trg.-MKt. d. d. (predstavnik 0. Miehfilek). Vsi v Ljubljani