Anton Medved: Starčeva pesem. — Leo Levic: V tajni noči.
417
našo lepo domovino z vrha Triglava, med nami je pa mnogo izobražencev, ki so mnogo prepotovali, za Triglav pa komaj ved6, kje stoji. V novejšem času se je „Slovensko planinsko   društvo"   mnogo   trudilo,   da   bi
se ne prištevajo hribolazcem. S tem se je zanimanje za našega gorskega velikana precej zbudilo. Ako občuduješ rad krasoto širne narave, ako bi rad videl vsemogočnost božjo v stvarstvu  in  obenem  spoznal  lastno ne-
postal  naš Triglav  pristopen tudi onim, ki    znatnost, pojdi na Triglav!
Starčeva
Telo je trudno, truden duh. Srca želje so ukročene. Večer življenja pijem jaz, mladina zorni dan  krog mene. Nejasne sreče v svet iskat na pot me  noga več ne žene.
Kje za menoj je oni čas,
ko jasno pred menoj  obzorje
sejalo upe je v srce,
ko jadral sem  čez daljno  morje,
pozdravljal kot otrok pojoč
otokov zeleno predgorje!
pesem.
Kako sem hitel hrepeneč! Prehodil mesta sem  bogata .. . S popotno   palico v rokah prišel sem pred domaČa vrata — očeta nisem našel več, spoznal sem komaj  sestro,  brata.
Na tujem  sem poslušal glas: ,0 seli se domov, o seli!' Na poti  tožil sem  ubog: .Le veli,  dobri glas, le veli!' Doma naročam srcu  zdaj: ,Ne upaj več in  več ne želi!'
Večer življenja pijem jaz, krog mene zorni dan  mladina. A tudi nji  usiplje že bodočnost upe v grob spomina. O cvetna, rajska zemlja ti, o pusta ti solza dolina !
Anton Medved.
V tajni noči.
Noč je tajna ogrnila s krilom lahnim trudni dol, in pripluli so krilatci sipat pokoj  naokol.
Tam na širnem nebnem svodu zvezd nebroj je zamigljal, da molče veličje božje svetu bi oznanjeval.
Pa se zvezdica utrne, tja v brezmejni vtone svet in premine kot premine z mladih lic življenja cvet
Meni pa srce vztrepeče, zdvaja misel ga na smrt: Bo li duši zarja sreče, ali muk udarec trd ? . . .
Leo Revič.
„Dom in Svet" 1901, štev. 7.
27