UNIFORMA NE VARUJE
VRTEC PO NOVEM / VESLANJE VZVRATNO
IZOLA MESTO OTROK
(Mef) Izolske turistične delavce je kar malo stisnilo pri srcu, ko so jim tržniki začeli prinašati poročila o odpovedih že najavljenih skupin turistov iz tujine. V primerjavi s Portorožem jih je bilo seveda manj, saj je bila Izola od osamosvojitvenega leta naprej predvsem slovenska turistična destinacija, kot temu pravijo v turističnem jeziku.
To pomeni, da so naše hotelske in zasebne sobe ter šotore in kamp prikolice napolnili predvsem domači gosti, ki so bili povrhu vsega še najboljši izvenpenzionski porabniki, saj so na dopust prinesli tudi nekaj vsakodnevne potrošniške mrzlice. Za razliko od »naših« gostov so bili portoroški predvsem penzionski gosti »s kobro v žepu«, kot radi porečemo in so gostinske lokale polnili predvsem enodnevni domači gostje. Nič čudnega torej, da so se sosedje, kljub nespornemu izboljšanju turistične ponudbe s celo vrsto zaprtih in odprtih bazenov, ob letošnjih prestrašenih napovedih brez kompleksa začeli ozirati za domačimi gosti, tudi tistimi, ki so do nedavnega polnili zgolj hotel Delfin, saj so tam imeli posebno ceno svoje
K Banka Koper
I1R
20. maj 1999
stanovske organizacije.
Prav »napad« na te goste s ponudbo, ki je bila sicer namenjena skromnejšim petičnežem, je dala misliti izolskim turističnim delavcem in današnja razprava na občinskem svetuje dokaj hitra reakcija na nastale razmere. Do polne sezone je še dober mesec in časa za zbiranje idej ni bilo prav veliko. Občina je pripravila dodaten denar za turistično promocijo, država je sprejela program a zaenkrat še brez denarja, tako da je bilo treba sestaviti ideje in skromnost za program, ki se mu pravi Otroški klub »Mini Izola«. Turistom z otroci bomo ponudili doživetja prijazne Izole z urejenim igriščem in animatorji, ki bodo skrbeli zanje. Če so za izvedbo tega programa res dovolj štirje milijoni tolarjev, potem je res škoda, da takšnega programa niso celo leto deležni tudi naši, izolski otroci.
FAST FOOD VENI
Ekspres pripravljene pečene jedi za dom:
piščanci, Krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari, čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes frlttes.
Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure.
telefon: 646 333
ČEŠNJE SO RDEČE
Pomlad se je že prevesila v drugo polovico in na češnjah so že zardeli prvi spomladanski sadeži. Češnje so bile od nekdaj simbol Primorske. To vemo predvsem tisti, ki nismo zrasli na tem sončnem koncu dežele in smo bili vsakokrat vzhičeni, ko smo maja meseca zapeljali čez črnokalske klance proti morju.
Češnje so bile takrat zaščitni znak branjevk ob cesti in ni ga bilo, ki si na poti nazaj ne bi privoščil vsaj vrečke rdečih češenj za večerni družinski posladek ali češnjev zavitek. Zdaj branjevke bolj ali manj osamljeno stojijo ob cesti in tudi češnje na tržnici niso deležne posebne pozornosti. Seveda, saj jih lahko že dolgo pred črnokalskimi kupimo na tržnici v Ljubljani ali Mariboru, le nalepka na zabojniku kaže na to, da so prišle nekje z juga Italije ali Grčije. Pa še nekoliko cenejše so od domačih in največkrat večje ter manj črvive. Okus res morda ni tisti, kot ga imajo one izpod kraškega roba, toda kdo sploh še ve, kakšen okus imajo prave, domače češnje. In kakšen je pravi tolminski krompir, kako dišijo brkinska jabolka, kako sladke so goriške jagode in vipavske breskve?
Evropa prinaša paradižnike velike kot lubenice, grozdje kot tisto s slik renesančnih umetnikov, krompir, ki ga ni treba olupiti, češnje ki zrastejo jeseni.
Privoščite si kilogram domačih češenj, dokler še obstajajo. Tudi na izolski tržnici jih je dovolj.
Adriatic «
w<5i
VAŠA ZAVAROVALN
ian
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
R T O R O Ž
—
Obala 114, Portorož tel.: 066 /770 -328, 770-728 fax: 066/770-529
PREVEČ BESED PREMALO VSEBINE
Udeležil sem se javne obravnave osnutka odloka o urejanju cestnega prometa v občini Izola. Podana razlaga s strani sestavljalcev je bila sicer izčrpna, posebej v pojasnjevanju zakonov in določb na osnovi katerih je bil osnutek sestavljen. Ni pa bilo povedano nič konkretnega, kar sem, kot udeleženec razprave, zagotovo pričakoval. Zato bom ponovil nekaj predlogov, ki sem jih na razpravi javno podal a nanje nisem dobil odgovora sestavljalcev osnutka, razen splošnega pojasnila, da so nekatere določbe še iz starega odloka.
-	Dostava (11. člen) od 5.00 do 9.00 ure in od 17.00 do 19.00 ure. Menim, da pobiranje smeti ne sodi v dostavo, zato ni nobene potrebe, da se začetek dostave začne ob 5.00 uri, saj vemo, da se trgovine odpirajo ob 7.00 in kasneje.
Dejstvo je, da dostava poteka kontinuirano od jutra do večera in da tega nihče ne kontrolira niti ne ukrepa v primeru kršitev. Odveč je poudarjati, da je takšno celodnevno ropotanje tovornjakov zelo moteče.
-	Omejitev hitrosti (8. člen) določi županja s posebnim odlokom. Zares ne razumem zakaj potrebujemo takšno določilo. V večini slovenskih krajev je vožnja po mestu omejena na določeno hitrost (običajno 40 km h) in prav nobene potrebe ni, da je to še dodatna pristojnost županje. Zato pa je zanimivo, da vožnje z motornimi kolesi, divjanja z njimi in hrupa, odlok sploh ne omenja. Zato predlagam omejitev uporabe oziroma prepoved vožnje s temi prevoznimi sredstvi po ozkih ulicah, predvsem pa je treba onemogočiti to, da so ulice in trgi postali dirkalni poligoni za izživljanje in dokazovanje.
-	Kontrola prometa.
Za boljšo kontrolo prometa bi morala policija imeti določene kontrolne točke s katerih bi lažje nadzorovala celo mesto (npr. pri lekarni, Veliki trg itd.) ne pa da se omejijo zgolj na opazovanje mesta iz vozečega avtomobila.
-	Število avtomobilov v mestu.
Število avtomobilov v Izoli je sicer neznanka, zagotovo pa jih je nekaj tisoč, medtem ko je izdanih dovolilnic za parkiranje na parkirnih prostorih za pošto, na Lonki in na Velikem trgu približno 700. To da jasno sliko položaja in ustvarja razlike med nami.
Vse javne površine so zgrajene na enak način, zato ni logično, da 12 odstotkov občanov plačuje mesečno parkirnino, približno 88 odstotkov pa tega stroška nima.
-	Verdijeva ulica.
Povsem nejasno je, zakaj je za domačine, ki tukaj živijo že več kot 40 let zaprta Verdijeva ulica. Predvsem pa nam ni jasno po katerem odloku dobi ključ zapornice turist, ki pride na kosilo ali na večerjo v gostinski lokal in mimo parkira v zaprti ulici. Še posebej zato, ker je na začetku ulice znak absolutne prepovedi vožnje, občinska inšpekcija pa ima prav v tej ulici svoje prostore. Za zaključek pa še to: Pred začetkom sestanka meje županja opozorila, da nimam pravice žaljivo razpravljati. Mislim, da moja razprava in to pisanje nista žaljiva. Hkrati mislim, daje bila razprava nekega udeleženca in začetek razprave županje, vsaj za moj okus, žaljiv za prisotne na sestanku, zato sem ga tudi zapustil.
Ivan Pivac, dipl. ing. str.
MALI OGLASI
-	PRODAM KITARO GIBSON ES-325, KIT.EFEKT ROLAND GT-5, KIT. OJAČEVALEC JIM HARLEY 20W in CARLSBRO GLX 40W, NOV MIXER YAMAHA 12/4/2, in NOV MIKROFON SHURE SM-58
telefon 278 - 571 med 8. in 15 uro.
-	KLJUČAVNIČARSKO ORODJE NAPRODAJ ( fleš mašine, ključi, ostalo,...) tel.: 644 -081
-NAJAMEM GARAŽO, po možnosti v Livadah ali okolici za daljši čas, tel.: 041 7 525-717
-IGRAŠ SAX, KLARINET, VIOLO, ČELO???
TE ZANIMA EXPERIIMENTALNA - ROC GLASBA?
POKLIČI ME!! TOMI.... 041/ 413 - 759
-	SKUPINA E-MET IŠČE KLAVIATURISTA, SAXOFONISTA ali KITARISTA!! POKLIČI: 041/ 413 - 759
-	IŠČEMO KANDIDATKE ZA DELO V PISARNI Z ZNANJEM NEMŠKEGA JEZIKA V IZOLI, tel.: 647 528 popoldan
-	NUDIM INŠTRUKCIJE ITALIJANSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za učence osnovne šole, tel.: 649 - 057
RENAULT 18 TLJ, letnik 84, registriran nujno prodani za 40.000 SIT, tel.: 644 - 832
-	PRODAM PISARNIŠKO OPREMO ( omara, 2x pisalna miza in 2x predalnik) tel.: 68 - 567 popoldan
CIVILNA DRUŽBA SLOVENIJE ZA MEJO V ISTRI
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri spet organizira javno podpisovanje Peticije za celovitost Piranskega zaliva.
Javno podpisovanje bo v soboto 22.maja od 9 do 12 ure na Tartinijev trgu v Piranu, na Trgu republike v Izoli in na tržnici v Kopru.
Delili bomo tudi časopis Oznanilo, časopis o problematiki meje v Istri in na morju.
otvoritev razstave
Dekleta in šola
četrtek, 20. maja 1999 ob 19. uri v prostorih Pokrajinskega arhiva Koper, Goriška 6.
razstava bo na ogled od 20. maja do 31. avgusta 1999
V času trajanja razstave bodo še naslednje prireditve
v četrtek, 27.maja ob 19. uri v prostorih Primorskih novic
Pogovor z Vero Kozmik, direktorice Urada za žensko politiko pri vladi RS o položaju žensk v Sloveniji
v torek, 10. junija ob 18. uri v prostorih Gimnazije Koper
Srečanje gimnazijcev Kopra, Trsta in Postojne, kjer bo debatna skupina LOGOS iz Trboveljske gimnazije na poseben način predstavila vsebino razstave DEKLETA IN ŠOLA
v četrtek, 12. junija ob 12. uri v prostorih Pokrajinskega arhiva Koper Strokovno srečanje o zaposlenosti in brezposelnosti žensk na širšem koperskem področju, ter možnost zaposlovanja, izobraževanja in delovne kariere. Srečanje bo vodila Brieita Ačimovič
CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA
Veluščkova 4
OBVESTILO
V mednarodnem letu starejših bo na Centru za socialno delo v Izoli, vsako sredo od 14. do 16. ure, na voljo odprti telefon namenjen vprašanjem povezanim s problematiko, stiskami in težavami starejših.
Odprti telefon deluje od aprila 1999 in bo na voljo do konca leta.
Na odprtem telefonu dežurajo strokovni delavci Centra za socialno delo in bodo dajali informacije o pravicah in o vseh organiziranih oblikah pomoči za stare ljudi v okoljih kjer živijo.
Telefon 648-061.
Matična knjižnica Izola
ANTISTRESNO DELAVNICO
ki je v sredo odpadla bomo izvedli
v SREDO, 26. maja.
Zadnji rok za prijave je petek, 21. maj.
Dodatne informacije na 066 646 700.
IM/AIVJIHILM-. je tednik izolanov Naslov: Ve'liki'trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej,
Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
te/.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET
ŽR: 51430 • 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_
O PROMETU IN VSEM DRUGEM
V prostorih SGTŠ je bila v torek, 18. maja, zvečer javna obravnava osnutka odloka ureditvi cestnega prometa v občini Izola, ki gaje na svoji zadnji seji sprejel in poslal v razpravo izolski občinski svet. Razpravo sta organizirali prva in druga krajevna skupnost, uvodničarji pa so prihajali iz Urada za komunalni razvoj občine Izola. Vsebina osnutka je bila predstavljena tudi v povezavi z akcijo preverjanja intervencijskih poti v starem mestu, ki so jo ustrezne službe izvedle teden dni pred tem.
Kot je znano so gasilci, policisti, občinska inšpekcija in civilna zaščita takrat ugotovili, da je večina na papirju zarisanih interventnih poti preko dneva, posebej pa ponoči, neprevoznih in za reševalce skoraj nedostopnih. To preprosto pomeni, da v primeru požara v sraem mestnem središču gasilci ne bi mogli z gasilskim avtomobilom dovolj blizu nekaterih stavb, da bi lahko uporabili vsa sredstva, ki jih imajo na voljo. Kot je znano bo na ta način za parkiranje po novem zaprtih še nekaj ulic oziroma delov ulic, tako da se bo število v starem mestu parkiranih avtomobilov zmanjšalo. Poleg tega se bo zmanjšalo število dovolilnic za parkiranje, saj odlok določa, da ima vsaka stanovanjska
NAPOVED DOGODKOV / NAPOVED DOGODKOV
četrtek, 20. maja 1999 ob 12.00 uri, v^ejni sobi občinskega sveta, Kristanov trg 1
OKROGLA MIZA OBČINSKEGA SVETA
"PROGRAM UKREPOV NAMENJENIH IZBOLJŠANJU TURISTIČNE SEZONE 99
petek, 21.maja 1999 ob 12.00 uri pred Javnim podjetjem Komunala, Verdijeva 1
TRADICIONALNA POMLADANSKA AKCIJA
2000 ROZ za 2000 IZOLANOV
Rože bosta delila županja Breda Pečan in direktor JP Komunala Alojz Zorko ROŽE so vzgojili v CEDRI, Alfonz FERFOLJA pa bo akcijo podprl z BIOAKTIVOM, tako da bodo rože zagotovo dobro uspele.
Redna seja občinskega sveta bo v ponedeljek, 31.maja 1999.
Gradivo seje bo po 24.maju desegljivo na internetu WWW.SIGOV.SI/lZOLA
AGENCIJA ZA NEPREMIČNINE
AqENZiA ilVl(Vloh>iLi/\RE
pOStìtdoVANjE: pROtÌAjA,NAkup,ZAMENjAVA,NAjEIVI, vpisi V ZEMljiŠko kNjiqO,pttAVNÌ NASVEIÌ,CENÌTVE ÌN pREVodi
SICA
MIRIA GREGORIČ s.p.
DbkANi I 1 I 6271 DrkANi
ni.,Fax. t J86 66 560 290 ^sm. 04 I J >8 990
enota pravico le do ene dovolilnice, kar naj bi zmanjšalo število dovolilnic približno za 200. Izstopajoče določilo novega odloka je tudi uporaba takoimenovanih lisic s katerimi bi skušali izvajati red na področju parkiranja.
Razprava je bila seveda vroča in na trenutke nekoliko »mimo« saj so posamezni razpravljalci bolj opozarjali na težave v njihovem okolišu kot pa razpravljali o določilih sprememb odloka. Izstopale pa so razprave o neučinkovitosti občinskih inšpektorjev in policistov, ki bi lahko poskrbeli za to, da bi s spoštovanjem že veljavnega odloka imeli večji red v mestu.
Pripravljalci razprave so zapisali številne pripombe, skušali odgovoriti na nekatera vprašanja, končno pa so eni in drugi dobili občutek, daje mimo dogodek, ki ne bo bistveno vplival na sprejem odloka, saj bo to predvsem strokovno politično vprašanje. Glede na pripombe nekaterih svetnikov, ki so sodelovali na razpravi, pa je vendarle mogoče pričakovati kar zanimivo razpravo ob sprejemanju predloga omenjenega odloka.
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI!
•	Glavna knjiga
•	Saldakonti dobaviteljev
posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte
•	Saldakonti kupcev
•	Materialno poslovanje v gostinstvu
•	Trgovinsko poslovanje
•	Osnovna sredstva
•	Blagajniški dnevnik
•	Fakturiranje+izpis položnic
daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja
•	Izdelovanje programov po naročilu
•	Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike
( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.)
Razvoj programske opreme v okolju Windows
Vzdrževanje
programske
opreme
Javno podjetje KOMUNALA Izola
Novi telefonski številki uprave
namesto 647 370
uporabite: 600 - 180 in 600 - 185
Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene
LOKALNI TURISTIČNI DIREKTOR
Jože Černelič je v Izolskem političnem in javnem življenju vseskozi prisoten, pred slabim desetletjem pa je bil celo predsednik izolske vlade, natančneje izvršnega sveta, in to v obdobju, ko so se bile najglasnejše bitke za in proti legalizaciji projekta imenovanega marina Izola. To je bilo tudi obdobje izredne seje skupščine občine Izola na temo turizma, ki je bila zadnja te vrste, od takrat pa je ostal le dokument o strategiji razvoja turizma, vse drugo pa je šlo svojo pot.
Po koncu mandata predsednika IS se je zaposlil kot vodja trženja v portoroških hotelih Morje, ob prihodu Marina Antoloviča in Jadrana Furlaniča pa je zapustil podjetje in ustanovil oblikovalsko agencijo Pozitiv s sedežem v Ljubljanski ulici. Pred dnevi gaje Občinski svet, na predlog županje, imenoval za v.d. direktorja Lokalne turistične organizacije Izola.
-	Ne gre za klasično zaposlitev ampak za pogodbeno opravljanje teh del.
-	Resje, čeprav tudi pogodbe uradno še nimamo, vendar smo na lepi poti, dajo sprejmemo.
-	Ustanovitev LTO-ja (lokalne turistične organizacije) je bila menda nujna, saj zakon govori o takšni organizaciji, ki naj upravlja s sredstvi turistične takse v občini.
-	Nekdo je dejal, da če je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti in res je tako. Osebno mislim, daje tudi čas v Izoli ravno pravi za takšno organizacijo. Mislim namreč, da smo prav zdaj v enem takem prelomnem trenutku, saj smo po zadnji vojni kar dobro turistično prosperirali. Zdaj pa so drugi, posebej Portorož, veliko investirali v turistično infrastrukturo, od bazenov do kongresnega turizma, Izola pa je nekako obstala na tej ponudbi, ki je za marsikoga sicer zanimiva, vendar ji realno marsikaj manjka. Verjetno je zdaj že skrajni čas, da v Izoli razmislimo o tem, v katero smer bo šel turizem naprej.
-	Je bila LTO potrebna zato, da nekoliko razširi interese, ki so vodili GIZ?
-	Verjetno ni to ampak je bil glavni razlog državni denar do katerega se lahko pride le preko lokalne turistične organizacije. Dejstvo pa je tudi, da turizem niso le hotelirji in agencije, ampak je bistveno več in namen LTO je, da poveže vse, ki so v turizmu kakorkoli prisotni.
-	Menda v pripravi sestave upravnega odbora zagovarjate tezo, da bi morali biti člani UO tudi direktorji hotelskih podjetij?
-	Dejansko je bila moja želja, da bi bili člani UO direktorji vseh treh hotelskih hiš, ker so pač ključni ljudje izolskega turizma. To so ljudje, ki živijo 24 ur s turizmom in če hočemo voditi čimbolj enotno turistično politiko v občini, potem je prav, da pri tem zares aktivno sodelujejo.
-	Ali to pomeni, da bi GIZ postal skoraj odveč?
-	Osebno ne razmišljam tako ampak predvsem o tem, kako združiti sile, da bi šle vse v isto smer. V kakšnem okviru to funkcionira, kot LTO ali kot GIZ pa je čisto vseeno, pomembno je, daje smer ista.
-	Osem milijonov tolarjev za dodatno turistično promocijo je kar dobra popotnica za vaše delo.
-	Ta denarje vsekakor dobrodošel, hkrati pa velika odgovornost, ker če je tukaj gaje treba koristo uporabiti. Razmišljanja o tem, kaj storiti ob teh neugodnih napovedih spričo balkanske vojne so šla najprej v smeri, kateri segment gostov se splača obdelati. Ocenili smo, da so to družine, ki so tudi sicer naše redne gostje, v teh pogojih pa je jasno, da prav družine z otroki ne bodo šle na dopuste tja, kjer je kakšna nevarnost vojne. Tako je nastala
akcija Otroški klub Mini Izola. Jedro te akcije je prostor v Simonovem zalivu, kjer bi se izvajale različne animacije za otroke. Prost vstop bi bil za otroke vseh turistov pa tudi domačini bodo lahko prišli zraven. Naredili bomo otroški kotiček, kjer se bodo imeli lepo in varno, tako da si bodo še želeli priti nazaj v Izolo.
-	Kako naj bi to praktično izgledalo?
-	V bitvu gre za majhno mestece, mini Izolo, kjer bo več igral, predvsem pa veliko animatorjev, ki jih zdaj že pripravljamo in bodo skrbeli za zabavo otrok. Ta ponudba je seveda brezplačna in jo bomo dodali k siceršnji ponudbi naše turistične občine, saj bodo tja povabljeni vsi otroci, ki letujejo pri nas, v hotelih, avtokampih ali v zasebnih sobah.
-	Kako boste o tej ponudbi obvestili zainteresirane?
-	Povezali smo se z agencijami od koder prihaja k nam največ domačih gostov (Koroška, Štajerska, Prekmurje itd) in s temi agencijami bomo informirali naše bodoče turiste. Seveda pa bomo izkoristili tudi vse druge možnosti, od oglaševanja do Združenih iger narodov.
-	Kako so pri pripravi projekta sodelovali turistični delavci?
-	Sodelovali so vsi hotelirji, še posebej seje s tem ukvarjal prodajni odbor GIZ-a, projekt pa je obravnaval tudi njihov upravni odbor. Glede na to, da LTO še nima svojih organov smo pač izkoristili obstoječe organe, ki se spoznajo na te stvari.
-	Teh 8 milijonov bo šlo torej v glavnem v to akcijo?
-	Računamo, da bi za to akcijo porabili približno polovico tega denarja, za razliko pa pripravljamo tudi ponudbo za jesen. Za takrat smo se namreč odločili, da bomo posebej povabili upokojence in športne klube, kjer smo že sedaj razmeroma uspešni.
SDS ZA BOLJŠO SEZONO
Prejšnji teden so za boljše rezultate turistične sezone poskrbeli člani in vodstvo	Socialdemokratske
stranke, ki so v Portorožu pripravili svoj redni kongres, zasedli pa so tudi precej izolskih turističnih kapacitet in v hotelu Marina gostili predkongresno zasedanje predsedstva stranke.
Predsednik OO SDS Bojan Zadel to pojasnjuje tako-le?
-	Res smo se potrudili, da smo na našem koncu Slovenije organizirali kongres in tako pripeljali v naše hotele kar lepo število ljudi. Nismo jih ravno napolnili, vendar je bilo tukaj kar lepo število delegatov našega kongresa. Sicer pa to ni nič novega, saj smo že lani imeli podobno srečanje na Belvederju in letos januarja smo to organizirali že drugič. Tako lahko rečemo, da smo mi tudi v praksi nekaj prispevali k našemu turizmu.
-	Ali se odločate za ta konec Slovenije zato, ker tukaj nimate takšnih volilnih rezultatov kot drugje?
-	Nismo želeli biti populistični in nismo razmišljali o vplivih na volilne rezultate, ampak smo šli tja, kjer se da organizirati tako velik dogodek. Predvsem je bilo vsem do tega, da se za pripravo kongresa preselimo iz metropole v majhno obmorsko mestece kot je Izola. Za Avditorij pa smo se odločili zato, ker smo imeli na kongresu blizu 600 udeležencev in je to čisto logistično zahteven projekt.Tukaj je bilo tudi primemo za goste iz zamejstva, iz Italije in Avstrije, prišlo pa je tudi precej gostov iz drugih držav.Posebej zanimivi so bili gostje iz Irske, ki nam je precej podobna, le da so oni svoje dobro obdobje že dogradili, mi pa zlate čase Slovencev še čakamo.
-	Sejo predsedstva ste imeli prav v Izoli. Kako to?
-	To je že naša stalna destinacija. Vzdušje je primerno in v miru se lahko pripravimo na izvedbo tako zahtevnega dogodka, kot je kongres stranke.
-	Ste bili tudi Izolani izvoljeni v pomembne organe stranke?
-	Na kongresu smo izvolili nov svet stranke, kije po novem 45 članski in
je sestavljen regionalno. Imamo 11 regij iz vsake pa pridejo od 2 do štirje člani upravnega odbora in vesel sem, da sem bil tudi sam izvoljen v ta najvišji organ naše stranke._________________________
/K

ŠIFRA
v Ivan Konstantinovič s.p.
Promet z nepremičninami
Stanovanja ■ hiše - parcele - poslovni objekti
ESsmiB □ E» □ StffiEMm
Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110
NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH
J
vrtec po novem
KORAK ZA KORAKOM
O izolskem otroškem varstvu še ni bilo povedanga nič takšnega, kar bi posebej razburkalo izolsko javnost, saj so stvari v tej ustanovi bolj ali manj urejene tako, da sta država in občina zmogli reševati sprotne probleme. Še največ je bilo o težavah vrtca slišati pred nekaj leti, ko so morali posamezne delavce poslati na čakanje, saj so bili prisiljeni zmanjšati število oddelkov in s tem tudi število zaposlenih. Odtlej je bila posebne pozornosti deležna še uvedba programa Korak za korakom v vrtcu Mavrica v Livadah ter Ciciolimpiada s katero so pozdravili bližnji konec vzgojnega leta in pokazali staršem ter številnim opazovalcem, kaj vse znajo takšne male glave velikega narediti. Pred vrtci pa je novo obdobje, ki bi mu lahko rekli kar postkolektivistično, saj bodo z novim vzgojnim letom začeli izvajati nov program, ki gaje pripravil kurikularni svet in s katerim so vrtci dobili usmeritev v izvajanje takšnega dela, ki temelji na otrokovi osebnosti in na individualnem delu z njim. O tem smo se pogovarjali s predstavniki Vrtca Mavrica v Livadah, posebej pa z direktorico Tatjano Kodarin.
-	Otroško varstvo je v občinskem proiračunu za leto 1999 v primerjavi z drugimi družbenimi dejavnostmi kar opazno zastopano, vi pa hkrati ugotavljate, da denarja za vaše normalno funkcioniranje ni dovolj.
-	Ni ga dovolj za delo, ki ga po zakonih moramo opraviti. Zagotoviti moramo hrano, gibanje, vzdrževanje, plačo in ostalo. S proračunskimi sredstvi, ki so nam bila zagotovoljena pa tega ne bomo zmogli. Razkorak je kar precejšen. Imamo dogovorjeno ekonomsko ceno na otroka in starši plačujejo to ceno po lestvici, pač glede na njihov socialni položaj, razliko do ekonomske cene pa plačuje občina. Starši plačajo največ 80 odstotkov te ekonomske cene, najnižji prispevek pa je 15 odstotni, tako da v povprečju starši plačujejo 40 odstotkov ekonomske cene. Vso razliko mora seveda plačati občina in to zagotovo veliko stane. Naše zahteve za proračun seveda nastajajo na osnovi odločb za prejšnje varstveno leto in tudi letos je bilo tako. Res pa je, da ta trenutek še vedno poslujemo po ekonomski ceni iz leta 1996 / 97. Življenski stroški pa so se seveda dvignili, delovna doba delavcev seje povišala, osebni dohodki tudi, nazivi, plačilni razredi, tako daje razkorak do ekonomske cene vse večji.
-	Kako je zapolnjenostjko oddelkov? Ste morda prenormirani z osebjem?
-	Mislim, da se je situacija umirila. Odprtih je osemnajst oddelkov, ki so normativno polni, saj jih je v drugem starostnem obdobju po 24 in v prvem obdobju po 14 v oddelku. Zdaj smo odprli še en oddelek prvega starostnega obdobja, vendar smo dve vzgojiteljici zaposlili le začasno do poletja. Skupaj nas je trenutno 57 redno zaposlenih delavcev.
-	Kaj se za vas spremeni z uvajanjem devetletne šole?
-	Pobrali nam bodo en oddelek več kot drugače, res pa je tudi, da nam bodo odvzeli tudi eno vzgojiteljico, tako da računamo, da ne bo viška delavcev. Zdaj je bil tudi razpis za vpis otrok v vrtec in čeprav točnega spiska še nimamo, saj vpisi potekajo do jeseni se zdi, da ni več padca v številu vpisanih otrok. Po nekaterih podatkih bi morali sicer imeti v vrtcu celo nekaj otrok več, vendar je bilo rojstev malo manj, tako da smo ostali na istem kot prej.
- Če bo zmanjkovalo denarja za redno delo, kaj boste storili?
- Občina je naš ustanovitelj in občina bo morala povedati kaj naj naredimo. Mi se že zdaj zelo racionalno obnašamo, na mnogih področjih smo marsikaj črtali in sploh postali zelo varčni. Res pa je tudi, da imamo dodatne stroške tudi z novo kotlovnico v osnovni šoli. To ogrevanje je precej dražje, saj je cena tega plina zelo visoka, razen tega pa smo enkrat tedensko skoraj brez hišnika, ker se izmenjujejo pri kurilnici trije hišniki, dva šolska in naš. Podražila seje tudi elektrika, saj smo prej imeli industrijsko ceno, od decembra pa plačujemo elektriko po gospodinjski ceni, ki je skoraj trikrat višja kot je bila prej.
nadaljevanje na naslednji strani.
-	Navajeni smo, da šolniki dokaj hitro stavkajo, vas vzgojiteljev pa v takšni podobi ne poznamo.
-	Ko so šolniki štrajkali smo se jim sicer pridružili, vendar je pri nas to malo težje. V šoli naredijo tako, da ni pouka ampak so tam
___	prisotni, medtem ko
če pripeljejo starši otroke v vrtec jih mi še vedno čuvamo. Če mi programa ne izvajamo seveda za starše ni tako hudo, kot če programa ne izvajajo šolniki. Mi bi dejansko morali zapreti vrtec, to pa je zelo težko.
-	Če bi želeli zdaj štrajkati bi dejansko morali štrajkati proti občini?
-	Seveda, saj smo v celoti financirani s strani občine, razen tistega dela, ki ga plačujejo starši
-	Kljub vsemu zdaj pripravljate številne programe, ki pa so vendarle precejšnje finančno breme za vas.
-	Torej, gre za program, ki ga država določa in to je naše delo. Dodatno pa imamo nov program, ki se imenuje Korak za korakom in za katerega menimo, da bi moral biti držaji, saj je drugačen, zahtevnejši in že v sami opremi zahteva drugačno opremo, ureditev prostorov in podobno. Veliko večje namreč izobraževanja, stikov s starši in podobno.
-	V čem je bistveno različen od klasičnega programa vrtcev?
-	Bistvena razlika je v tem, da je otroku pisan na kožo tako, da ga je treba individualno spremljati in mu prilagajati vse programe. To seveda ni selekcija otrok, saj se starši sami odločajo za ta program, ki je tudi cenovno enako zahteven, le vsebinsko je precej drugačen. Zdaj imamo en oddelek prve starostne stopnje in tri oddelke druge starostne stopnje, ki delajo po tem programu. Zanimivo je, da vključuje otroke od 3 do 7 let, kar je možno prav zaradi tega. ker se z otroci dela individualno. To je dejansko šola za življenje.
-	Dobili ste nov kurikulum (program) načina življenja v vrtcu. Kaj to pomeni?
-	To je posebej težko za nas, ki že dolga leta delamo kot vzgojiteljice, saj to pomeni spreminjanje načina življenja v vrtcu. Program je precej podoben našemu programu Korak za korakom in govori prdvsem o individualizaciji vzgojnega programa. Zagotovo je ta program mnaj kolektivističen kot doslej in se bo prvi trenutek zdel. kot da ni toliko reda, čeprav to dejansko ni res. Naj povem banalen primer: Doslej so šli vsi otroci pred zajtrkom na stranišče, si umili roke, potem na zajtrk, nato si vsi umili zobe in se šli igrat. Zdaj pa bo otrok šel na stranišče, ko bo on hotel, spat bo šel po kosilu, če bo tako želel, lahko pa se bo nekje mirno igral in podobno.
-	Ali to pomeni, da bo potrebnih več vzgojiteljev?
-	Dejansko se je normativ števila otrok v oddelku že doslej znižal in tudi v bodoče naj bi se še zniževal, saj naj bi bilo največ 22 otrok v oddelku, zanje pa naj bi skrbeli dve vzgojitzeljici. Viša se tudi potrebna stopnja izobrazbe. Če zdaj še lahko delajo tudi vzgojiteljice s srednjo šolo v bodoče tega ne bo več in bo vzgojiteljica morala imeti visoko šolo, njena pomočnica pa najmanj srednjo. To seveda spet pomeni višje stroške in ker je ministrstvu uvedlo napredovanje po plačilnih razredih bo treba zagotoviti še dodatna sredstva.
-	Pripravljate že tradicionalno Ciciolimpiado.
-	To je nekakšen zaključek našega šolskega leta. Pred tremi leti smo bili še v kulturnem domu in pokazalo se je, da to zaradi velikega števila otrok ni več primerno. Tako smo se odločili za to športno prireditev na kateri sodelujejo vsi otroci, vsi so tudi zmagovalci in vsi so deležni ustrezne pozornosti staršev, vzgojiteljev in gledalcev. Letos se nam bo pridružil tudi italijanski vrtec in prvi razred osnovne šole Livade. To so namreč prvi otroci, ki so obiskovali naš program Korak
za korakom in tako bomo nekako ohranili kontakt z njimi. Pričakujemo, da bo sodelovalo okoli 450 otrok in če dodamo še enkrat toliko staršev ter obiskovalce, potem bo kar veliko ljudi. Letos bo posebnost mali
vlakec, ki je narejen kot maketa starega vlaka in bo vozil otroke ter zagotovo popestril celo dogajanje. Seveda tega ne bi mogli organizirati brez številnih sponzorjev, ki se jim zahvaljujemo za sodelovanje pri organizaciji srečolova, ki ga bodo vodili starši in na ta način prispevali za pokritje stroškov organizacije Ciciolimpiade. Imamo namreč vrtčev sklad, ki se je odločil za sodelovanje pri prireditvi in tako bo tudi izpeljan ta srečolov. Vse se bo dogajalo na ploščadi ob vrtcu, ki je ravno dovolj velika za organizacijo te prireditve. V telovadnici pa }omo pripravili Še razstavo izdelkov otrok iz vrtca.
-	Kakšno je sodelovanje med oddelki vrtca?
-	Sodelujemo dobro, saj izvajamo isti program, čeprav je res, da vsaka hiša po svoje diha. Morda velja oipozoriti na to. da imamo izredno slabo stanje z igrišči in daje trenutno oblikovana projektna skupina, ki naj pripravi načrt urejanja igrišč, ki bodo najverjetneje ograjena in varovana, saj so zdaj v nemogočem stanju. Zanimivo je, da si naši otroci ne želijo prav veliko novih stvari ampak predvsem to, da bi bilo ogrišče in igrala zavarovana.
-	Zasebnih vrtcev nimamo.
-	Na obali in niti širše jih ni. Dejstvo je, da je že sam Start zelo zahteven, saj je treba imeti vso opremo, ki je draga, ekonomska cena ne more biti višja kot v vrtcih in to se težko vzdrži, poleg tega je treba imeti že na začetku za dva oddelka otrok, kar je seveda težko doseči.
-	Kakšna jc socialna sestava otrok v vrtcu?
-	Zelo različna. Praktično so zastopani vsi sloji, od tistih, ki plačujejo najvišjo stopnjo prispevka do tistih, ki jim v celoti vrtec plača Socialno skrbstvo.
-	Kako je z oddelkom v Kortah?
-	Žal tam hitro pada število otrok, tako da jih imamo trenutno vpisanih 12, kar je nekoliko manj kot je obvezno (19), vendar bomo na oddelku vztrajali, sicer bi to pomenilo začetek zapiranja šole. K sreči Ministrstvo vzpodbuja oddelke na podeželju in če bodo na občini sledili tem vzpodbudam bodo naš oddelek v Kortah seveda ohranili.
INTERMARISA PRODANA
Tik pred zaključkom redakcije nas je sodelavec Vlado Ostrouška obvestil, da bosta dve ribiški ladji Intermaris 1 in Intermaris 2 v četrtek, 20. maja dokončno zapustili izolsko luko in slovensko morje. Po njegovih informacijah so po dolgih iskanjih pravega kupca le sklenili pogodbo o prodaji obeh ladij, ki bosta v bodoče del hrvaške ribiške flote. Ob carinskem pomolu je v sredo že pristala večja ladja, ki naj bi obe ribiški ladji odvlekla najprej do Umaga ali Rovinja, kjer naj bi opravili potrebno servisiranje obeh. O ceni in novih lastnikih bomo kaj več napisali prihodnjič.
OBLETNICA DRUŠTVA PARAPLEGIKOV ISTRE IN KRASA
DRUGAČNO ŽIVLJENJE - VENDAR LEPO
V izolskem hotelu Riviera so se pred dnevi na svojem rednem občnem zboru zbrali člani društva paraplegikov Istre in Krasa ter proslavili 20 letnico društva ter 30 letnico organiziranega delovanja Zveze paraplegikov Slovenije. Ob tej priložnosti je o tej pomembni organizaciji njen predsednik Želko Geči zapisal naslednje.
Minila so 3 desetletja odkar je nastala naša organizacija. Ideja o ustanovitvi je nastala v takratnem Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, ko je peščica paraplegikov začutila potrebo po združevanju, zaradi zadovoljevanja potreb hrbteničnih poškodovancev, ki jim družba ni namenjala enakopravne vloge v javnem življenju.
Leta 1969 je bila ustanovljena sekcija paraplegikov, brez lastnih prostorov, ki jo je vodil sedanji predsednik Zveze paraplegikov Ivan Peršak. Tukaj moram povedati da so se paraplegiki najprej začeli uveljavljati v javnosti prav na račun svoje kompenzacije invalidnosti, pri športu in ohranjevanju zdravja. Dosegali so zavidljive rezultate v športu na mednarodnih in svetovnih tekmovanjih, kar je tudi pripomoglo k uveljavitvi.
Pot do postavitve na lastne noge oziroma samostojnosti je bila težka in paraplegiki so pripravili protestni shod pred takratno Skupščino. Po petih letih . »gostovanja« v zavodu so paraplegiki s , pomočjo loterije in z lastnim denarjem prišli - •do lastnih prostorov.
j ^ Začelo se je obdobje presenetljivega razvoja, nastalo je društvo in končno Zveza paraplegikov ' Slovenije. Zaradi številnega članstva in boljšega delovanja organizacije, se 1979 ustanovijo Društva, ki pokrivajo celotno Slovenijo. Vseh 9 društev je včlanjenih v krovno organizacijo Zvezo paraplegikov Slovenije.
Skozi vsa tri desetletja so bili v ospredju posebni socialni programi za kvalitetnejše in samostojnejše življenje paraplegikov.
Zveza paraplegikov Slovenije je kot institucija civilne družbe planirala in izvajala tiste posebne programe, ki jih državni organi, javni zavodi za paraplegike in njihove svojce na lokalnem nivoju niso izvajali.
Ti programi so predstavljali pomemben element socialne varnosti tudi za širšo družbo. Obnovitvena rehabilitacija je ena od najpomembnejših vrednot, pridobili pa smo jo v prvem letu ustanovitve organizacije v Pineti pri Novigradu. Spopadali smo se z različnimi arhitekturnimi težavami vse je bilo treba prilagoditi našim potrebam v kar je bilo tudi vloženega veliko truda in denarja. Obnovitvena rehabilitacija je tudi psihofizičnega pomena za dobro počutje slehernega člana. Nastajala so nova poznanstva iz katerih so si naši člani ustvarjali družine, kar je ena od zelo pomembnih vrednot. V Pineti smo uspešno delovali vse do leta 1993, ko smo jo zaradi zasedbe hrvaške vojske izgubili, tako da smo morali prekiniti obnovitveno rehabilitacijo. Ostalo nam ni nič drugega kot da se podamo v iskanje koščka morja ob slovenski obali. Po nekajletnem iskanju in obljubljanju smo končno našli edini kotiček, kjer je mogoče kaj narediti, to je v Pacugu pri Piranu.
Zavedamo se , da brez pomoči državnih ustanov in dobre volje birokratov tega sami ne bomo zmogli, zato upamo na širšo pomoč države in njenih državljanov.
Živimo v času, ko opažamo krčenje zdravstvenega varstva in tega se zavedamo. Temeljna pravica vsakega človeka je, da doseže uživanje najvišjega zdravstvenega standarda. Pomembna je pravilna izbira in uporaba tehničnih pripomočkov, pri katerih naj bi invalidi soodločali in ne dovolili, da nam jih določijo kar strokovnjaki sami.
Krčijo se nam že pridobljene pravice tudi pri nabavi osebnega avtomobila, ki nam služi kod edino prevozno sredstvo, ki ga lahko uporabljamo.
V obdobju, ki je pred nami, ne gre več le za uresničevanje socialnih pravic in odgovornosti socialno-varstvenega sektorja, temveč za udejanjanje pravic človeka in državljana, za njegovo vključevanje v družbo.
Invalidna oseba današnjega in jutrišnjega dneva je tudi izziv za socialno državo, saj ne gre več za nebogljene, usmiljenja potrebne ljudi, ampak za ozaveščene državljane v okviru naše skupnosti, ki želijo sodelovati v ustvarjanju lepšega jutri v novem tisočletju.
Predsednik Željko Geči
SREČANJE DOMOV UPOKOJENCEV
V Simonovem zalivu se bodo v petek, 21. maja srečali stanovalci domov upokojencev primorske regije. V mednarodnem letu starejših je to seveda priložnost za medsebojno druženje in spoznavanje ter priložnost, da to srečanje predstavijo tudi širši javnosti in poskrbijo za ustrezno predstavitev življenja starejših v socialnih zavodih.
Srečanja se bo udeležilo približno 400 ljudi, stanovalci domov in njihovi spremljevalci ter gostej, med katerimi bodo predstavniki Ministrstva za delo, skupnosti socialnih zavodov in predstavniki lokalne oblasti.
Enodnevni program je zelo bogat, v njem so kulturni dogodki, tematske razprave in končno tudi zabava za katero bodo poskrbeli
Istrski vinogradniki ob pomoči Vitorija in Šilvanota, za zabavo pa bo skrbel tudi Tilijo Frtacin.
Če bi radi videli, kako živijo dandanes tisti, ki so se odločili, da bodo tretje življensko obdobje preživeli v domu starejših občanov, potem pridite v petek v San simon in marsikaj zanimivega bo videti in slišati.
/	O Q Q	ao\
ooo	pjfijp	090
l°A°	ik	°0O
DOM UPOKOJENCEV IZOLA
DRAGONJI V ČAST
21 nevladnih organizacij, podpisnic Zaveze Dragonji in pobudnic za ustanovitev Parka za življenje Dragonja vabi v ponedeljek 24.5.1999 ob 20 uri v Piano nobile Pretorske palače na Titovem trgu v Kopru, kjer bodo predstavili MONOGRAFIJO DRAGONJA, v kateri sedem princev nagovarja istrsko vodno nevesto. To so: Marjan Tomšič, Iztok Geister, Anton Komat. Bert Pribac, Vlado Šau. Alan Asta in Stanko Ivančič. Fotografski del monografije so pripsevali Žare Veselič, Iztok Geister, Vlado Sau in Anton Komat.
Glasbeno bodo predstavitev monografije popestrili Slavo Batista z vnukinjo in vnukom, Irena Avdič in Vlado Batista.
Pomagajmo drug drugemu!
Nekaj družin na obali je že pripravljenih brezplačno sprejeti otroke ali družine na letovanje ob morju.
Prosimo še druge družine, ki imajo možnost omogočiti otrokom iz notranjosti Slovenije, da preživijo počitnice na morju, da to storijo. Obenem iščemo otroke ali družine z obale, ki bi radi preživeli brezplačen dopust pri družinah na Gorenjskem.
Vse prijave in informacije sprejemamo po telefonu: 041 - 410543 (ga Lea) ali po faxu: 066 746816, ali po pošti, na naslov:
OO SDS PIRAN, Župančičeva 14, 6330 Piran
SREČANJE Z UMETNIKOM
V	četrtek, 13.5. je na Srednji gostinski in turistični šoli Izola tekel pogovor dijakov z umetnikom Deanom Verzelom, ki je v šolski knjižnici v sodelovanju z galerijo Insula in njenim kustosom Dejanom Mehmedovičem, postavil tudi fotografsko razstavo.
Dean Verzel, svobodni umetnik iz Kopra, je leta 1988 ustanovil in vodil skupino Konstruktor, v okviru katere je deloval do leta 1993. Sedaj ustvarja samostojno. Ukvarja se s konceptualno umetnostjo. V zadnjem desetletju se je s svojimi projekti že večkrat uveljavil in potrdil v slovenskem in evropskem prostoru. Njegovo zadnje celostno delo je Triumf smrti. V ospredju ambientalnega projekta so svinčene knjige v več različicah:
kot izven zgodovinski simbol vsh knjig, kot forma napisanih in nenapisanih knjig in večnost knjige.
V	okviru tega projekta so še velika odprta knjiga, kjer je na sredini Bruegelova reprodukcija znamenite slike Zmagoslavje smrti in Knjige z vijaki in geometričnimi simboli, ki ponazarjajo večno vrnitev in vračanje istega.
Sedaj zaključuje svoj naslednji ambientai™ projekt z naslovom Zid.
Po uvodni predstavitvi Dejana Mehmedoviča je stekel zanimiv razgovor umetnika z dijaki.
L.Jevnikar
NOGOMET-3. DHL
AVTOPLUS Korte: 1ADRAN Dekani 1:0 (0:0)
Avtoplus: Rečnik 7, Sotlar 7 (Dovžak), Mamilovič 7, Furlanič
7,	Simič 6, Gunjač 6, Kariž 7, Mujanovič 6 (Sredinšek 7), Peršič
8,	Gregorič 7, Breznikar 7
Na razmočenem igrišču so domačini odigrali zelo težko srečanje, saj so bili igralci Jadrana iz Dekanov več kot enakovreden nasprotnik. Tekma je bila trda in borbena, zmagovalca pa je odločil zadetek Peršiča, ki je bil tudi najboljši igralec tega, na trenutke pregrobega srečanja.
Kortežani tako ostajajo v vrhu prvenstvene lestvice z enakim številom točk kot Idrija, v naslednjem kolu pa spet doma igrajo proti Ilirski Bistrici, medtem ko bo morala Idrija na težko gostovanje k Brdom.
Nogomet-Primorska liga MNK IZOLA: PLAMA 3:110:01
MNK Izola: Sirotič, Perkat, Markežič,
D. Gregorič, Vladimir Babič, Filipčič,
Jurman (Mujkič, Kozlovič), Tonejc, Bauer (Cavar), Gavrič, Božič Izolani so tudi v tem srečanju morali zmagati, če naj še računajo na napredovanje v 3. ligo. Proti gostom iz Podgrada so imeli v prvem polčasu kar nekaj težav, sploh pa je postalo kritično, ko
so igralci z Brkinov izenačili rezultat na 1:1	-----
in so Izolani ostali še z igracem manj.
Kot se je dogajalo tudi v boljših izolskih časih je domače moštvo rešil Perkat 3 minute pred koncem z izrednim strelom, ki je presenetil gostujočega vratarja, zmago pa je potem še potrdil Kozlovič v zadnji minuti srečanja.
V	naslednjem kolu bodo Izolani igrali v gosteh pri Gažonu, vodilni Komenci pa pri Vipavi. Eni in drugi morajo za napredovanje zmagati, kar pa ne bo lahko.
BALINANJE
JADRAN Izola : VELENJE Premogovnik 14:10
V	drugem kolu prve državne lige balinarjev so Izolani s precej težavami premagali goste iz Velenja, ki so se pokazali kot zelo dobra ekipa. K zmagi Izolanov sta največ prispevala Jože Bembič, ki je dosegel v treh igrah 6 točk in Tadej Kontič, ki je v treh igrah zbral 4 točke.
Srečanje je imelo precej nenavaden razplet, saj se je pred tekmo ulil dež in ker je izolsko balinišče brez strehe so se morali balinarji preseliti v Koper na igrišče Luke Koper. Na "gostovanju" so se bolje znašli gostje in Izolani so si zmago zagotovili šele z zadnjimi štirimi igrami "v krog”. V naslednjem kolu bodo Izolani gostovali pri Pakirki v Hrpeljah.
Zagotovo pa so nevšečnosti v zvezi s streho nad baliniščem še enkrat pokazale, da bo treba igrišče v Arrigoniju čimprej pokriti, še posebej če nameravajo igralci Jadrana naskakovati vstop v superligo, kjer je takšen športni objekt nujno potreben.
KAPUČINO
JUDO - SPORT NAJMLAJSIH
J »	__a_
"Dan rokometa"
Moški rokometni klub Izola organizira V petek, 21.5.1999, "dan rokometa". V medsebojnih srečanjih se bodo pomerile vse izolske selekcije, ob tem pa bo organiziran tudi spremljevalni program.
Prireditev se bo začela ob 15:00 uri s tekmo mini rokometa B, nadaljevalo se bo s tekmo mini rokometa A, mlajših dečkov B, mlajših dečkov A, starejših dečkov, kadeti bodo odigrali proti mladincem in predbvidoma okoli 17:30 bo višek dneva.
Nastopila bo članska ekipa proti ekipi "tujcev" Za ekipo "foreštov" bodo tako zaigrali vsi igralci, ki so v preteklih sezonah branili barve izolskega kluba. Po besedah organizatorja so vsi spodaj omenjeni potrdili svojo udeležbo, Zato lahko kar začnemo z naštevanjem; v vratih naj bi bil Mitja Valenčič, Z leve proti desni pa Gologranc, Ipša, Bokič, Sokolov in Radosavljevič Na šestmetrski črti pa Simon Makuc Poleg tega pa naj bi na klopi sedeli še VuČiniČ, Glavač, Boglfč, Gregor Dezjot, Vidmar, Štor in Slabe. Verjetno bi si domači trener Fredi RadOjkOViČ, če bi imel v prihodnji sezoni na razpolago te igralce, kar mel roke. Takšn atekma je vredna ogleda in domači bodo imeli kar precej dela, če bodo želeli uspešno parirati "foreštom". Večer se bo zaključil z tekmo veteranov in zabavo.
ROKOMET
Kadetinje
Bajc Daewoo Izola - Kora C Planina Kranj 21:8 [11:31
Bajc Daewoo Izola: Škorjanc Marta, Bošnjak Nea, Šverko Elena, Franovič Nina 1, Adamič Petra 1, Hadžič Diana, Božič Petra 3, Mitruševska Neža 1, Čvorak Jelena
1,	Argenti Anja 6(4), Štefančič Tamara , Božič Nina, Petrinja Ana 5(1), Višnjevec Katja 2, Sušelj Tina
Bajc Daewoo Izola - Krim Electa Neutro Roberts Ljubljana 18:10(10:5)
Bajc Daewoo Izola: Škorjanc Marta, Bošnjak Nea, Franovič Nina, Adamič Petra
2,	Hadžič Diana, Božič Petra, Mitruševska Neža 1, Čvorak Jelena 4, Argenti Anja 2, Božič Nina 1, Petrinja Ana 3(3), Višnjevec Katja 5
Na polfinalnem trunirju za kadetinje, ki je bil v izolski športni dvorani so si z dvema zmagama domače igralke priigrale nastop na finalenem turnirju, ki bo zadnji vikend v maju. Obe tekmi so varovanke trenerja Čuka prepričljivo dobile, pa čeprav so recimo pred slabim mesecem priti Gorenjkam izgubile. Tokrat ni bilo presenečanja. V prvi tekmi so proti Kori C takoj povedle z reultatom 6:0 in zmagovalec je bil odločen. V drugi tekmi proti Ljubljančankam so le te povedle, vendar je sledila serija Izolank, 5:0 delni izid, in tudi tu je bilo konec upanja za gostje. Omeniti velja še, da Izolanke nastopajo oslabljene, saj manjkata Nina Furlan ÌU Mojca StUbelL ki sta poškodovani. Prihodnji vikend bo kadetska reprezentanca na Slovaškem odigrala kvalifikacije za evropsko prvenstvo Mija Bošnjak in Katja Višnjevec pa bosta zastopali Izolo. Na žalost je Biljana Šmitran zaradi poškodbe morala odpovedati nastop. Poleg Izolank so se na finalni turnir uvrstile še ekipe Krima, Žalca in Olimpije.
Starejše deklice
V soboto, 22.5.1999, bo v izolski športni dvorani finalni turnir državnega prvenstva za starejše deklice. Prireditev se bo začela ob 10:00 uri.
Poleg ekipe Bajc Daewooja iz Izole bosta nastopili še ekipi Polja' in Zagorja Četrti udeleženec pa bo znan tekom tega tedna, ko bodo odigrane vse tekme predtekmovanja v vzhodni skupini. Igra se po švicarskem sistemu, v drugi tekmi se tako pomerita zmagovalec prve tekme in poraženec druge in obratno. Iz štirih tekem se nato določi zmagovalca državnega prvenstva. Ob tem lahko omenimo, da so izolske deklice, ki nastopajo v ekipi starejših deklic pretkli teden dosegle izjemen uspeh. Takrat so razdeljene v ekipi obeh izolskih osnovnih šol, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livade osvojile drugo in tretje mesto v šolskem tekmovanju. Takrat za ekipo Zagorja, tokrat pa se bodo združene potegovale, da bi prehitele istega tekmeca in tudi ostale. Vabljeni k ogledu tekem.
Tokrat so bili za spremembo glavni sosedje. Ob otvoritvi nove športne dvorane je reprezentanca odigrala tekmo proti Avstriji. Zmagali smo tudi na povratni tekmi v Avstriji. Seveda takega
dogodka nisem mogel pustiti kar mimo. Bil sem res prijetno presenečen. Najprej zaradi "lepote" dvorane, nato pa še z "nenormalnim" obiskom tekme. Koliko nas je bilo, tudi organizator ne ve. No, že v soboto bomo videli, koliko pravih rokometnih navijačev premore obala. Naša reprezentanca se bo tokrat pomerila z Estonci. V klubu vsak dan kakšna nova in pomembna novica. Še vedno se ugiba o novih imenih igralcev, najbolj pa je zanimivo ime trenerja prve ekipe. Izbor ni preveč pester, največkrat pa je omenjeno ime Lina Cervarja iz Umaga. Za osvežitev spomina, Lino je Izolane že vodil, do končnega dogovora pa ni prišlo zaradi cene. Ugibati, koliko bo "težak" tokrat, je tudi težko. Klubske odbornike že malo prehiteva čas. Konec meseca naj bi razkrili karte. Potrpimo, obljubljajo spremembe, upati je le, da bodo
razumeli tudi radovednost sedme sile. Brez dobre reklame tudi ne gre. V ženskem rokometu smo žal ostali brez evropskega naslova (Krim). V izolskem klubu se bolj razmišlja o preostalih finalih, v soboto v Izoli starejše deklice in nato še kadetinje. Po vsem pokazanem lahko pričakujemo naslove, toda ne bo konec sveta, če... Ozračje se je blagodejno ogrelo in upati je, da bo vplivalo tudi na ljudi. Seveda, ni samo vreme tisto, ki pomirja, žal, o tistih bolj pomembnih stvareh odločajo drugi, predvsem pa drugje.
POD
BELVEDERJEAA
namizni tenis
V	sredo, 12.5.99 se je pričela končnica v 1. SNTL za članice. Članice Arrigonija igrajo v play outu od 5. do 8. mesta. Prvo tekmo so članice igrale v gosteh proti šestouvrščeni ekipi Rakeka in izgubile s 6:4.Igra Izolank je zelo nihala, zlasti prve igralke Rahotinove, kije ekipi prinesla 1 zmago ter zmago v dvojicah skupaj z Jauševčevo. Na tem dvoboju je zelo dobro igrala Jana Ludvik, kije dosegla dve zmagi. Povratno tekmo sta ekipi odigrali v soboto v Izoli in tu je bila ekipa Rakeka bolj prepričljiva in zmagala z rezultatom 6:3. Boljše kot v prvi tekmi je igrala Rahotinova, ki je tokrat ekipi prinesla dve zmagi ter zmago v igri dvojic z Jauševčevo. To je pa tudi vse, kar je dosegla ekipa Arrigonija. Sedaj čaka Izolanke še ekipa Semedele, proti kateri bo treba odigrati veliko boljše in pokazati več borbenosti in znanja kot proti ekipi Rakeka.
V	nedeljo so imele pionirke zaključni TOP - 12 v Mengšu, kjer je nastopilo 24 najboljših pionirk v državi. V prvi kvalitetni skupini je Jana Ludvik osvojila 4.mesto, kar je nekoliko pod pričakovanji. V prvi skupini je igrala še Sonja Škorjanc, kije bila 7. in je to eden njenih najboljših rezultatov v tem letu. V drugi skupini je Marika Jauševac osvojila 9. mesto, Petra Kukovec pa je bila 12. Podobno tekmovanje so imeli pionirji v Preserju, kjer je Tjaš Zigante v drugi kvalitetni skupini osvojil 8. mesto.
jadranje
V	Miljah je potekala mednarodna jadralna regata - 25. spomladanski pokal. Med petdesetimi jadralnimi posadkami je uspešno nastopila posadka Mulec R. - Simčič M,, ki sta posadko na jadrnici Justen ten popolnila z entuzijasti podjetja Makro 5, ki je bil tudi sponzor. V absolutni konkurenci so po dveh plovih dosegli odlično 3.mesto. Regate seje udeležila tudi jadrnica Fanatic GPS, ki pa je zaradi okvare nastopila samo v prvem plovu. Zmagala je jadrnica Angelo Rosso Esra.
veslanje
V	sončni in vetrovni nedelji so veslači nastopili na regati v italijanskem San Giorgo di Nogaro na reki Como. Regato so vzorno organizirali trije veslaški klubi skupaj in sicer: Società Canottieri Timavo, Ausonia in Canoa s. Giorgo. To je prvi takšen primer, da več klubov skupaj organizira veslaško tekmovanje. Kasneje smo izvedeli, da jim je država odtegnila precej proračunskih sredstev, zato so bili primorani iti v to potezo. Načelno so klubi dogovorjeni, da vsak klub organizira vsaj eno tekmovanje letno. Letos bodo slovenski klubi povabljeni le na pet tekmovanj v Italiji,(prejšnja leta 14), kar je slabo, saj je tako treba iskati bolj oddaljena tekmovanja, kar pa seveda poveča stroške.
Tekme so bile ves dan, dopoldan predtekmovanja, popoldan finale.
V finale so se uvrstili:
Enojec mlajši mladinci - Toni Barač (VK Izola) 3.mesto Enojec člani - Igor Božeglav (VKArgo)	1.mesto
Enojec članice - Aleksandra Prelaz (VK Izola) 4.mesto Enoiec veterani - Iztok Butinar (VK Arco!	1.mesto
Dvojni dvojec ml. mladinci - B.Pišlar, B.Bauk (VK Izola) 2.mesto Enojec lahki člani - D.Hrvat (VK Argo)	5.mesto
Enojec mladinke - Martina Klarič (VKArgo) 4.mesto Dvojni četverec ml. mladinci - A.Križmančič,
E.Rastoder, B.Pišlar, B.Bauk	1.mesto
Enojec mladinci - I.Žolgar (VK Argo)	3.mesto
Dvojni dvojec pionirji - M.Džurič, B.Medvešček (VK Izola) 1.mesto Dvojni dvojec pionirji - K. Kerin, A. Hrvatin (VK Argo) 3.mesto Dvojni dvojec pionirji - M.Raimondi, D.Antončič (VK Izola) 4.mesto
f boutìoue ninn ^
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
Pomlad
Prinaša
Presenečenja
JO% POPUST V BLAGU
Bodite drugačne, oblačite se pri NIMf
Ta vikend so mlajši člani nastopili na veslaški regati v nemškem Essnu.Iz Izole je na tej regati nastopil le veslač Arga in sicer Iztok Božič v dvojnem dvojcu skupaj z mariborskim veslačem Voršičem. Osvojila sta 5.mesto.
Ta vikend čaka veslače nastop pred domačo publiko in sicer v nedeljo 23.5. na progi od Ronka do Simonovega zaliva. Zaradi reprezentančnih obveznosti se regate Erik Tul ne bo udeležil.
V.Krulčič
kick-boxing
V soboto 15.maja se je klub borilnih veščin Taek Won - Do Izola, udeležil odprtega prvenstva Kick boxing v Izlakah in sicer v stilu semi contact Tekmovanje je bilo organizirano za dečke in deklice ter mladince in mladinke. Tekmovanja seje udeležilo 132 tekmovalcev in tekmovalk. Zaradi državnega prvenstva Taek Won Do v Kranju, je bila udeležba Izolanov na tem tekmovanju okrnjena. Pa vendar je ekipa dosegla odlične rezultate: Sinanbegovič Admir 1.mesto Intihar Aleš 2.mesto Radin Matevž 2.mesto Jelič David 2.mesto.
Izolani so ekipno dosegli 2.mesto, za KBV Ptuj. sodelovalo je 25 tekmovalcev
Morskošportni ribolovni klub club di pesca sportiva maritima
"MENOLA"
Izola - Isola Organizira
5.mednarodno tekmo za pokal
"MENOLA"
ki bo dne 23.5.99 med 7 in 14. uro v izolskem akvatoriju Sodelovale bodo ekipe Italije, Hrvaške in Slovenije
Po tehtanju ulovljenih rib, so vsi navzoči in mimoidoči vljudno vabljeni na brezplačno pokušino ulova na terasi Hotela Marina
organizator
NOVO V IZOLI !!! N
OKREPČEVALNICA
FflST FOOD VENI
v Postojnski ulici št. 11
MOJSTER KUHINJE, NINO SAVLE, VABI V HITRO PRIPRAVLJALNICO PEČENIH JEDI
pečeni piščanci - krače - rebrca
PIZZERIA IN TOPLI PRIGRIZKI
pizze - hamburgerji - topli sendviči - pommes frites
Odprto vsak dan od 8.30 do 21. ure Ob nedeljah in praznikih od 12.0 do 20. ure
Telefon: 066 646 333
VESLANJE VZVRATNO
Čas je najboljši zdravnik, to vedo vsi, ki so že dovolj dolgo njegovi pacienti. Tudi stare zamere med Izolani, ki so v času ezoda odšli čez mejo in tistimi, ki so ostali ali smo prišli, počasi izginjajo, stare rane se celijo, vse več je pogledov naprej. Tudi časopis Isola nostra, ki ga izdaja skupnost Izolanov v Trstu je z leti vse manj nostalgičen in uporablja do naše skupnosti vedno bolj pomirljive tone. Konec koncev bomo prav kmalu v isti, veliki državi in takrat bodo takšne zamere čisto brezpredmetne.
petek, 21.maja 1999 ob 12.00 uri p red Javnim podjetjem Komunala, Verdijeva 1
TRADICIONALNA POMLADANSKA AKCIJA
2000 ROŽ za 2000 IZOLANOV
Prav zato je nekoliko presenetil članek v številki 336, ki je izšla 15. marca 1999 in v katerem avtor Fabio Vascotto v članku z naslovom Perche i falsi storici continuano govori o poneverjanju zgodovinskih dejstev in v uvodu omenja zgodovinsko zmoto o začetkih izolskega nogometa, v nadaljevanju pa se loti veslaškega kluba Argo, ki naj bi poneverjal zgodovinska dejstva v zvezi z veslanjem v Izoli. Če pustimo ob strani dejstvo, da avtor izolskim veslačem povojnega obdobja odreka pravico do zgodovine in pravi, da si prilaščajo korenine, ki niso njihove, pa je zelo zanimivo pisanje o poneverjanju napisa na izolskem četvercu s katerim so Renato Petronio, Valerio Perentin, Giliante Deste, Nicolo Vittori in Giovanni Delise zmagali na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928.
Ker je avtor, tako kot Dino Gubertini, kije pismo s podobno vsebino naslovil veslaškemu klubu Argo, za primer takšnega ponmeverjanja uporabil plakat za 43. mednarodno istrsko veslaško regato smo za pojasnila povprašali Egidia Krajcarja, ki je bil takrat predsednik regatnega odbora.
-	Ali ste kakorkoli posegali v arhivsko fotografijo olimpijskega četverca, ki ste jo uporabili za plakat?
-	Nikakor nismo posegali v fotografijo. Uporabili smo originalno fotografijo, ki ni nastala leta 1928, kot trdi avtor pisma, ampak je menda nastala leta 1932, verjetno v kraju Palanza. Tam se je takrat dogajalo državno prvenstvo Italije in takrat je nastala ta fotografija. Zelo verjetno je, da so si veslači čoln tudi izposodili, vendar tega ne moremo vedeti. V zvezi s samim čolnom pa moram povedati, da sem se posebej pozanimal pri Linu Grbcu, dolgoletnemu izolskemu
: IS Marzo I«9»	ISOLA NOSTRA	9
Perché ! falsi storici continuano?
Fabio N asceri tu
]
Nel luglio del 1994 scrissi un articolo sul n. 315 di Isola Nostra riguardante il gagliardetto di iiim società calcistica tuttora opci.mtc a Isola e clic riportava come data di Inndn-ziooe l’anno 1923. Allora osservai clic si trattava di un falso Monco. Dopo la puhblicazio ne mi è stalo fatto notate che non era necessario accanirsi tiNitniqucstc cose insignirti.in li. I.a mia rivendicazione era però Icgillitmi. perché avevo conosciuto gente che pensava c operava in modo tnt.iliikiric diverso. Constatavo | vii io cIk* il Uni» era fallo volutamente per cancellare ogni boccia di ilalr.inil.i a Isola, cosi come nel resto dell'Istria.
Nonostante lutto, ancora oggi si continua a falsare sfacciatamente la storia
listale I99N; a Isola viene organizzala una legata di co ••ortaggio dalla Società "Argo" c nel programma illustrativo viene pubblicata la loto del “quattro con” olimpionico del la Soc. Rullino del l92X.com posto da Valerio IVrrnliii, Gilianlc Desio. Giovanni Deliso, Nicolò Villon e Renato Petronio. Sulla barca un nomo Pronta la reazione di Dino Gtihcrtini che ha invialo alla «x aia organizzali u t: una lei lera di i Ili.a intento e di invili« a non incorrere in futuro in qiH'Mi ornai sitalei.
I.o scandalo è ancora piti glande' se. osserviamo la lòto dell'anno ingrandita doto o lai"). I egee rido attentamente si sco|«ie che il vero nome italiano l Ai mando I ha/ ) e stati» so si titillo con altro tlt convenienza il bo («ile o altro), con il quale si falsano completamenti’ le' ongmi della Pulimo. Ali che (vichi l'armo pubblici/ /.ito era iooi|»oMo da vogatori italianissimi c la lòto scattala nel 1928 cim derma la veridici la dei falli da me esposti.
I.'esodo foi/atiie doloroso ha nii|H>sioalla Si vieta Pulimo ili abbiiiKlon.il e a Isola la sede' sociali' con le burelle (A. Diaz. A noi. Garibaldino. A Ve .iiihii l)iilmn/in Klun ( in»
Il dramma di chi non ha radici
© e*

M si*cel muli ■•» «•a
RRGO
l/OLA
IH. MHIVIKIIDM ISTRSKI VFSI AŠKI REGATI
■ Il pivigiNiniiia di lla 43* Regala Inlernii/iiinule barbina, organizza la il 24 maggia IWK m Isaia dalli Muleta di eniNirtuggiii '*\r«n". In Iuismi, la roti» dell'anno italiani! dell» S.N. ‘'Cullimi**.
vmezza. Ardilac Rullino)dui- slesso residuilo alla Rullino, li gli urtrez/i, coppe, trofei c d** risultava senza nome. I ai scalo cumenia/ioiH' varia	e stato ncomisemio du Nicolò
Sulle barche sono stati cali Vittori, che faceva parte del celiali i nomi originali, prova l'equipaggio, c ila l imilo ne è che lo scafi' del glorioso Dolisi'. che dal I*>?«» alla sua "A Diaz", arrivalo al caiiliere morte ha st rillo i notili sulle ('.illesi di I i voi no ehissa pi'r barche cimi caratteri (larticola «piale bai .ilio r .lai l anlieie ri. I .gli stesso Ila riscritto il
■ litgiiiiHlimciilii delt'uriiHi iq.imlolln im-IIii rulli del |HugnimilM. I visibile il itiiitip eiutlruffallii .1.11'imliuii ii/niii.
nome "A. Diaz sulla pnia alla slessa disianza, ciré era ormai di regola, e con gli stessi canti Ieri «li allora. Nel 1972 lo v aio è stato affidalo al Musei» ilei Mai e di Trieste per la sua conservazione mentre le coppe, i trofei e la documentazione storica falli sparire, perciò com piomcttcnti per i "libcrainn". Però la foto del 1928 č stala strumentalizzata a lini propagandistici nel I99K. e non solo.
Come scrissi già nel luglio del 1994. coiK'biilo anche oggi du ellilo che |vr i popoli senza stona la piaiic.i dell" appi opri.i-zione indebita è regola. T non mi si venga n dire clic mi iktti-nisco sii eose prive dì signifi-
Spero che i lo di dovere elnarisea e fermi una volta |vr sempre questo abuso di falsi storici che mi e ci offendono Trieste. dk.cnibrr I99X
/«i lettera di Fabio poirrb-/»«• essere stdlosciillti do tulli noi essendo eoinple lanini i e cmulivisibde. I. inyniiulimeiiio lidia !aio rivela i*n maggior-menle il Jahto Può dia si die Min (irle sia sialo lai ytonde campione o un prrsliiiiosa in i -souaxyio ma /v/ noi ha scarsa rilevanza, in i/uanto i i iiu/ur nlli li che la fola ritrae sono da sinistra il timoniere Menalo Petronio ed i voyalon Valeno Perentin. dilanile Peste. Nicolò Vaimi e iliovonni Pelisi i he per i/utisi ilici i unni, ilai PPH iil PUH, hanno yn re iuta tol ban he di etmollay-yin senza < he nessuna mai uh Ino /hinalo d lumie i he ii/i/hi ir salla fido
Ponile Isolo Nostra" arrivo anche allo li vista "Mandiai " di Isola, i obliamo l'occasione per insanii i re «/vimn/ii/i od ouervenne pn » so lo Sai telò Aryo a/Jiaehe provvedano in mi nio I n passo analoyo vem) lolla pie.sui il Consolalo italiano di Copoili.sli io
Non at t eniamo t he si manipoli lo Slona' In ninne so prallulto di coloni t Ite non sono pni t on noi e i In non /ms sono ne dilanici si ne h Mimo idilli'
Rože bosta delila županja Breda Pečan in direktor JP Komunala Alojz Zorko ROŽE so vzgojili v CEDRE Alfonz FERFOLJA pa bo akcijo podprl z BIOAKTIVOM, tako da bodo rože zagotovo dobro uspele.
veslaškemu delavcu, ki bi se mu morali v Pullinu zahvaliti, daje ta čoln sploh še »živ«. Ta čoln ni bil po ezodu nikoli v uporabi, nihče ga i rabil niti za regate niti za treninge, ampak je bil v rezervnem skladišču, šele ko je klub dobil delavnico je Lino ta čoln hranil in čuval. Od 1965 do 1975 je Lino vzdrževal klubske čolne, ta pa je bil vseskozi na podstrešju te delavnice in na njem nikoli ni bilo napisanega nobenega imena. Tako vsaj pravi Lino, ki se je zavedal zgodovinske vrednosti tega čolna in gaje še posebej pazljivo pregledoval in vzdrževal. Tudi Luciano Kleva, kije naslovnico izdelal trdi, da ni posegal v originalno fotografijo ampak jo je zgolj skeniral in uporabil na plakatu.
-	Kje je zdaj ta čoln?
-	Ta čoln je zdaj v Pomorskem muzeju v Trstu. Tja je prišel leta 1972, ko smo ga zamenjali za dvojec v katerem sem takrat jaz veslal. To je bil dogovor, ki smo ga sklenili s proizvajalcem čolnov in klubom Pillino ter tako v naš klub dobili nov tekmovalni čoln.
-	Od kod pa imate originalno fotografijo?
-	Fotografija je iz albuma, ki smo ga dobili v naših arhivih. Album ima usnjen ovitek s suhim žigom in napisom, v njem pa je kup fotografij, ki smo jih v glavnem že razstavljali. Vse te fotografije imajo na strani napisano letnico in ta sodi v leto 1932 ali 1933.
-	Kolikor vem ste ravno obnov ili sodelovanje med kluboma, zato to pisanje nekoliko preseneča.
-	Mislim, da gre za ravnanje melanholičnih nostalgikov, ki jim to druženje ne ustreza. Z vodstvom Pullina ustvarjamo nove oblike sodelovanja in sožitja in na regatah jim za šalo rečemo, da so naši bratranci. Treba je vedeti, da s tem, ko so oni odšli veslanje v Izoli ni izumrlo in da so ostali ljudje, ki so to tradicijo nadaljevali in celo poučevali nove generacije. To, da nas imajo za lažne zgodovinarje je seveda povsem neprimerno. Mi vsi vemo, da se je veslanje v Izoli začelo leta 1925, čeprav je bila prva regata menda že leta 1917, saj imamo medaljo s to letnico. Gospodu Gubertiniju bi svetoval, naj se obrne na gospoda Michellaccia iz Trsta, ki je član italijanskega olimpijskega komiteja in je v istrskem prostoru živa enciklopedija veslaških dogodkov, saj ima statute vseh klubov in mu bo zlahka postregel z vsemi podatki, ki jih potrebuje. Res nam je žal, da gospod Gubertini skuša rušiti tisto, kar mi iz mlajše generacije zdaj gradimo. Vesel sem, da sem bil organizator tiste regate, ko seje Pullino prvič odločil, da nastopi pri nas v Izoli.
-	V nedeljo je spet na programu istrska regata.
-	Res je, v nedeljo je spet naša tradicionalna regata in imam potrdilo njihovega tehničnega vodje, da bodo tudi tokrat sodelovali, neglede na to, kar posamezniki skušajo zdaj doseči z različnimi pisanji in izkrivljanjem zgodovine.
-	Boste kaj posebej reagirali?
-	Jaz sem to pismo dobil že pred tremi leti, vendar smo sklenili, da ne bomo teh stvari pogrevali, saj smo komaj zastavili sodelovanje in nismo želeli tega rušiti. Zdaj pa. ko tudi od Mandrača terjajo nekakšno preverjanje dejstev je to pač treba povedati.
-	Slišati je celo ideje o postavitvi spominske plošče olimpijskim zmagovalcem.
-	To moramo seveda storili na ravni občine. Konec koncev je bila tudi županja dobra veslačica in skozi ta klub je šlo veliko mladih Izolanov, ki v sebi nosijo predvsem željo po športnem življenju in sodelovanju z vsemi dobromislečimi. V teh pogojih bomo vedno s ponosom ohranili spomin na te odlične veslače, ki so ponesli slavo istrskega veslanja v svet.
STO DNI NOVEGA KOMANDIRJA
Kmalu bo minilo sto dni od ■ imenovanja novega komandirja izolske policijske postaje, j^V\VtiY\V'
Igorja Gjerkeša in to je seveda zadostno obdobje za prve ocene in analizo stanja. Na račun policije je bilo slišati kar nekaj pripomb na javni tribuni o urejanju prometa v občini Izola, komandir pa na tam izrečene pripombe ni odgovarjal, v glavnem tudi zato, ker jih mora preveriti, na nekatere pa težko dobi prave odgovore, saj ravno ne gre javno razlagati tega, daje policistov malo in da vsega dela enostavno ne morejo opraviti. Seveda pa to ni njihova edina težava, še manj njihov edini izgovor, kar bo mogoče razbrati tudi iz pogovora s komandirjem.
-	Kakšno postajo ste dobili v upravljanje.
-	Izolo sem seveda poznal že preden sem prišel sem, postajo oziroma ljudi, ki tukaj delajo pa ne, vendar moram povedati, daje to kolektiv, ki je sposoben zagotoviti varnost občanov in vseh, ki prihajajo v Izolo zaradi dela ali zaradi počitka.
-	So se ob vašem prihodu zgodila kakšne posebne kadrovske spremembe?
-	Ne, odkar sem tukaj nismo imeli nobene kadrovske spremembe.
-	Pred tem ste delali v Piranu, poznate pa tudi podatke od drugod. Se Izola varnostno po čem razlikuje od drugih slovenskih občin?
-	Če bi ostal le na obalnem delu, ki ga bolje poznam, moram reči, daje Izola eno od mest, kjer je število kaznivih dejanj celo manjše, vsekakor pa ne odstopa v primerjavi s Piranom ali Koprom. Lahko rečemo, da so tukaj dobre varnostne razmere in da so bile tudi v tem
za Debeli Rtič
Vabimo vas, da si ogledate TV prenos dobrodelnega koncerta Rdečega križa Slovenije,
28. maja 1999 ob 21.30 uri na 2. programu TVS.
prvem tromesečju popolnoma zadovoljive.
-	Pred vami je prva turistična sezona odkar ste komandir policijske postaje. Se boste morda tudi kadrovsko okrepili?
-	O tem je še prezgodaj govoriti, čeprav je res, da smo na policijski upravi Koper slišali nekaj takšnih obljub. Kakšna bo ta številka oziroma koliko ljudi naj bi prišlo pa še ne vemo, vendar upamo, da se bo to le zgodilo. V sezoni nas namreč čaka veliko nalog, ki so povezane tudi s prihodom predsednika Clintona in dodatnimi nalogami, kijih že nekaj časa opravljamo v povezavi z vojno na Balkanu.
-	Ali z moštvom, ki ga imate zdaj lahko opravljate vse te naloge?
-	Trenutno smo s tem moštvom še nekako zagotavljali varnost v tej občini, vseeno pa brez povečanega števila zaposlenih ne bo šlo, saj občani in sama situacija zahteva od nas še kvalitetnejše opravljanje naših nalog. (Po neuradnih podatkih je zasedenost izolske policijske postaje nekako 70 odstotna, ob upoštevanju bolniških in dopustov pa komaj kaj več kot polovična - op. avtorja)
-	Slišati je, naj bi končno kupili nekaj stanovanj za vaše delavce.
-	V pogovoru z županjo sem izvedel, da gre za projekt gradnje enega od blokov v Livadah kjer naj bi prišlo do sofinanciranja med občino in Ministrstvom za notranje zadeve, tako da bi dobili nekaj službenih stanovanj za naše delavce. Moram povedati, da je stanovanjska problematika na postaji zelo huda in da se to odraža tudi v delu policistov. Človek, ki ima urejene pogoje življenja in bivanja lahko dela v službi velikobolje kot sicer.
-	Plače so tajne, pa vendarle: Koliko v povprečju zasluži policist?
-	Vsi vemo, da so te obalne občine posebej drage in daje življenje tukaj verjetno še dražje kot drugod. Toda to na našo plačo ne vpliva, saj je odvisna predvsem od delovne dobe, dežurstev in podobnega. Lahko pa rečem, da povprečna plača policista znaša od 95 do 100 tisoč tolarjev.
ZB in UDELEŽENCEV NOB IZOLA
vabi na spominsko slovesnost ob 55. letnici poboja 22 talcev
ki bo v nedeljo 23.5.1999 ob spomeniku pri Peternelu v Gornjem Cerovem.
Dodatne informacije dobite na sedežu ZB NOB Izola, tel.: 648 424
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, telefon: 066/ 647 530 e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Člani Borze znanja so zanimivi ljudje z najrazličnejšimi znanji in izkušnjami.
Preberite in prepričali se boste.
BOR Z A
ZNANJ/ \_
MAA); - V»
'».«V.;-; « •«.
Vaše sodelovanje je preprosto.
Zavrtite brezplačno telefonsko številko dobre volje
080 21 21
in sporočite višino sredstev, ki jo želite prispevati k obnovi Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič.
Žiro račun: 50101-678-51579 - namen 3005
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
* Oglasila se nam je simpatična gospa iz Izole, ki vas lahko nauči krojenja in šivanja. Ta ponudba velja torej vsem, kijih mika, da bi svojo garderobo šivali in izdelovali kar sami, vendar bi pri tem potrebovali nekaj dodatnih idej in spretnosti.
* Spomini so nekaj najlepšega in če so podkrepljeni z fotografijo je vse še toliko lepše. Seveda pa fotografija ni namenjena le shranjevanju spominov, temveč služi še vrsti drugih področij. Če se želite naučiti ali izpopolniti v znanju fotografiranja ali če potrebujete kakršnekoli nasvete s tega področja, pokličite izolsko Borzo znanja in povezali vas bomo s članom, ki tovrstne izkušnje in znanja že ima.
* Ste kupili računalnik, pa ne veste kako začeti? Seznanimo vas lahko z več ponudniki, ki se tako ali drugače ukvarjajo z računalništvom. Ponujajo vam znanje iz področja: WORD, EXCELL, CorelDRAW, FOXPRO, lahko vas popeljejo v zanimivi svet INTERNETA ali pa svetujejo pri delu z elektronsko pošto.
Podrobnejše informacije o navedenih in seveda še mnogih drugih znanjih so vam v našem informacijskem središču na voljo vsak delavnik med 8.00 in 13.00 uro, v sredo pa še popoldan od 16.00 do 18.30.
Telefonska številka izolske Borze znanja je ( 066 ) 647-530, doma pa smo v Matični knjižnici, Ul. Oktobrske revolucije 1 v Izoli.
Banka na domu -
bližnjica
do bančnih storitev
položnice nanske naloge?
Bi hoteli prenesti sredstva z enega na drug račun?
• Potrebujete čekovne blankete?
• Bi radi naročili pokojninske odrezke?
Sedite v svoj najljubši Banka na domu« vložite
poštni nabiralnik. Poštnina je že r
Banke Koper.
■m
■ t
MA PA NAjLEPŠE!
Banka « Koper
Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA TEL.: 645 571, 645 513
KOLEDAR PRIREDITEV MAJ - KULTURNI DOM IZOLA
GALERIJA ALGA
MIHA SLEKOVEC
razstave slik / v mali dvorani Kulturnega doma.
Miha Slekovec je osmošolec OŠ Livade, razstavo pa je pripravil skupaj z mentorico in učiteljico Ingrid Knez, kije naredila izbor njegovih del, ki so nastala v času šolanja na osnovni šoli in celo v vrtcu. Razstavil bo približno 25 slik, ki presenečajo z zrelostjo in slikarskim izražanjem, ki presega običajno osnovnošolsko slikarsko spretnost.
Venerdì 28 maggio, ore 20, Casa di Cultura - Isola “VA PIRAN...”
lavoro teatrale di Ruggero Paghi e Luisella Ravalico Rappresentazione del Gruppo filodrammatico della Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano. Regia di Ruggero Paghi e Marino Maurel.
Cento anni di storia in cento minuti la narrazione inizia alla fine del 1800 per arrivare ai giorni nostri, si mettono in luce i personaggi piranesi più caratteristici, le situazioni più cpmichc, ma anche i momenti tristi vissuti dalla cittadina e dalla sua gente.
Organizzazione: Comunità degli Italiani “Pasquale Bescnghi degli Ughi " - Isola,, Ingresso libero.
Društvo arhitektov Obale in
Skupnost italijanov “Santorio Santorio" Koper Vas vljudno vabita na otvoritev
PREGLEDNE RAZSTAVE “ARHITEKTI OBALE"
Četrtek, 20. maja ob 20. uri Palača Gravisi, Ulica OF 10, Koper
Otvoritev bomo zaključili z družabnim srečanjem članov društva in prijateljev.
LIKOVNA KOLONIJA
Od 19. do 22.maja 1999 HOTEL DELFIN
Hotel Delfin in Zveza društev upokojencev
gostita v hotelu likovno kolonijo članov ZDUS
Ob tej priložnosti bo tudi skupno srečanje članov gostujoče likovne kolonije in vseh tistih razstavljalcev ki so že razstavljali v hotelu.
Družabno srečanje bo v petek, 21.5. ob 16.00 uri na terasi hotela DELFIN
HOTELI PALAČE
vabijo na
literarni večer ob predstavitvi romana PREŠUŠTVO
avtorja Darka Žlebnika
v četrtek 22. aprila 1999 ob 20. uri v Grand Hotelu Palače v Portorožu Gostje večera Mariborski oktet
SKLAD RS
za IJubltellske kulturne dejavnosti Okmočna izpostava Izola tel.: 600 830
Obveščamo vse posameznike, skupine, društva in zveze, ki
RAigP|nSANr^A^N|te^AZPISrZAe'aVn0StÌ ^ 6
FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH PROGRAMOV ZA LETO 2000.
Zadnji rok za prijavo je 11 JUNIJ 1999, zato pohitite. Obrazce in navodila lahko prevzamete na sedečžu OBMOČNE IZPOSTAVE SLKD IZOLA, Drevored l.maja številka 9. Informacije lahko dobite po telefonu 800 830.
MEDNARODNE GLEDALIŠKE DELAVNICE
BODO POTEKALE OD 14. do 21. avgusta 1999. Prijave sprejemamo na sedežu območne izpostave Izola.
koncert
T MAMA
ina AFERA
, 21.5.1999 •T20.00 uri
STADION IZOLA / POD ŠOTOROM
“ KINO ODEON IZOLA
_ Petek 21.5. Sobota 22.5 in Nedelja 23.5.
"V LERU
slovenska komedija ob 18. in 20.uri
Ponedeljek 24.5. Torek 25.5. in Sreda 26.5.
a NI PREDSTAV
Četrtek 27.5.	„	_
LJUBEZEN V STEKLENIČKI
rijub. drama ob 18. in 20.15 uri	*
• U-LI- -S*

*e**vNievr
Vprašanje XII: čiščenje. Prepričati se, da orožje ni nabito. Preveriti petelina.
Kol'ko cajta sem v tem mestu? Nekaj ur. Tri, morda štiri. Nič kaj takega. Standard pravzaprav. Zamenjava kot ponavadi zamuja. Kot nakazilo na tekoči račun. Heh, nečemu sem se pa le izognil, vsaj ne odpiram bančnih izpisov o morebitnih nakazilih. Ne izgubljam več živcem ob birokratskih zakasnitvah. No, včasih je bila celo moja urednica tista, ki je stvari dodatno pogreznila v dolgoročni birokratski drek. Ne, živcev ne izgubljam več. Vsaj ne za dohodnino. Koiko so pa zamujali ponavadi? Teden? Morda. V pizdo materno, koTko cajta sploh traja vse to? Ne vem.
Dol po ulici, trideset - morda petdeset? - metrov od mene... Odkar sem se zatekel v to bajto - koTko cajta sem rekel, da sem tu? - neprestano joka. V pizdo božjo. Po joku sodeč more biti še malo. Zelo malo. Pa položaja ne smem zapustiti. In tudi če bi smel. Kaj? Kaj bi lahko storil? A bi sploh hotel kaj storiti? Utihni že enkrat. Kot britvica v notranjosti lobanje. Klinc se joče, ona pa reže. Le kar. Saj sva na istem. Stari, niti jaz ne vem zakaj so me prav'li sem. Baje čakam na nadaljne ukaze. Na trenutke se mi zdi, da jih čakam že celo življenje in da jih, kot se za lutko spodobi, tudi sprejemam. Ti do tega verjetno še nisi prišel. Nimaš še niti enega pičlega leta, a? Najbrž se ti zdi, da jih imaš vsekakor preveč. Se ti sploh kaj zdi? Kar tuli naprej. Verjetno mi boš celo manjkal. Kmalu.
Kje kurac je ta zamenjava?
Vse pripombe, pritožbe ali kaj drugega lahko pošljete po pošti ali e-mailu na tednik MANDRAČ

V prejšnji številki smo objavili pesem mladega literata, ki želi ostati anonimen, vseeno pa je pri pretipkavanju prišlo do napake, ki naj bi povzročila izgubo smisla pesmi, zato tokrat objavljamo popravljeno verzijo ter se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje.
Andrej Vidic
RAZLOG ZA ZDRAVILO
Srbijo me zenice popraskal bi jih s pogledom na kako lepo žensko lačen sem občudovanja čutim, kako mi mravlje pojejo vsak košček energije, ki jo zaužijem rad bi dal ljubezni za darilo ljubezen a je nimam
rad bi ji povedal nekaj lepega a sem porabil že vse besede
MUKI vabi
.
ZBIRAMO HUMANITARNO POMOČ ZA BREZJOMCSA
GOJKA
NJEGICA,
HM

FDJENti
JI, 3.7.
1743.
Tokrat pa vas bomo kar malo zapolnili in izvedli desant nad izolskim kulturnim dogajanjem. Najprej naj omenim, da smo sprožili humanitarno akcijo za izolskega brezdomca Gojka Njegiča, v okviru katere organiziramo tudi dobrodelni koncert v Simonovem Zalivu v soboto, 29. 5. ob 16. uri. Vse informacije o akciji lahko dobite na tel. 643-664.
Naprej, v torek, 25. 5. se zaradi velikega zanimanja in želji po nadaljevanju spet začne bobnarski tečaj z Davidom Morganom, ki bo trajal od takrat pa nekje do konca junija in sicer v okviru 20 ur, vsak torek in soboto.Prijavnina je še vedno 1000 SIT
In še več, v soboto, 22. 5. vas vabimo na otvoritev razstave fotografij Tomaža Buriina, ob 20. uri in v petek, 21.5. pa vas vabimo na glasbeni večer z DJ-emJakobom.	CDOH! nož

SREOSTVAIAHKC NAKAŽETE NA ŽIRU RAČUN 51430 ~ m ~ 000 ~ 004278?
ALI PA JIH UQQATE V POSEBEJ ZA TO NAMENJENO Z0IRALN0 SKRINJICO V MUKI ~ JU
tvoritev
razstave fotografij
Tomaža BORLtm
Ob‘20.00
UNIFORMA NE VARUJE
r-V	|	Kg Izola je majhno mesto in »prave«
'-mam.	I	I1 • • informacije so hitro naokoli. Tista
o sobotnem jutranjem dogodku pred izpostavo Uprave RS za pomorstvo (beri: kapitanija) pa je bila še posebej hitra, saj je dogodek spremljalo večje število mimoidočih. Ti so zgroženi pripovedovali o obnašanju znanega Izolana, ki je napadel delavca kapitanije, zato smo skušali zbrati čimveč informacij, ki naj bi služile natančni rekonstrukciji dogodka. Žal nam je le, da nismo našli poti do glavnega akterja tega napada, saj bi za popolno informacijo rade volje objavili tudi njegovo verzijo in tako osvetlili dogodek z vseh strani.
Najprej pa kratko poročilo policijske postaje Izola o omenjenem dogodku:
»Med državnim uslužbencem in Izolanom je prišlo v soboto zjutraj do spora zaradi parkiranja. Po prepiru je prišlo še do fizičnega obračunavanja in poškodbe enega vozila. Nadalje je	sledil	ukrep policije	in sicer predlog sodniku za prekrške zaradi
kršitve javnega	reda	in	miru in	vožnje pod vplivom alkohola ter pridržanje do
iztreznitve in ovadba zaradi poškodovanega vozila.«
Napadeni delavec kapitanije je trenutno na bolniški, takoj po dogodku in po zaslišanju pa gaje pregledal zdravnik v izolskem zdravstvenem domu ter ga poslal še na pregled v bolnico, kjer so ugotovili, da ima telesne poškodbe po obrazu, na vratu in po telesu. Napadeni o dogodku pripoveduje tako-le: "V soboto, 15. 5. ob 7. 30 sem prišel z avtomobilom v službo.
Kot običajno so bila parkirna mesta zasedena, zato sem začasno pustil avto tako, da sem zaparkiral dva avtomobila, ki sta bila na naših rezerviranih parkirnih mestih. Na stopnišču sem srečal g. Cetina, ki je ravno odhajal, pozdravila sva se, potem sem iz avtomobila vzel kovček z raznimi dokumenti. Takrat sta pridrvela dva avtomobila, eden je bil črn mercedes s štirimi osebami, drugi pa Lancia temnozelene barve kranjske registracije. Zaslišal sem škripanje zavor in kričanje s psovkami, češ naj umaknem avtomobil. Odgovoril sem, da so oni zaparkirali nas in naj počakajo, da odložim stvari. Očitno sem s tem voznika zelo razjezil, saj so kot na komando izstopili vsi štirje iz avtomobila. Eden je stekel proti meni, mi zbil kovček in me začel daviti tako. da me ie odtisnil ob avto in mi potisnil palce pod žrelnico. Nekako sem se uspel
Negotovost med
investitorji
Borzni posredniki so ta teden trgovali pod vplivom govoric o prevzemanju oz. združevanju nekaterih družb, pričakovanja na prostem trgu pa so usmerjena predvsem na predlog zakona o zapolnitvi privatizacijske vrzeli ter oblikovanju prvega pokojninskega sklada. Tudi nekateri relativno dobri poslovni rezultati niso spodbudili večje rasti. Očitno je, da prave likvidnosti na trgu še ni. Indeks SBI seje tako gibal malenkost pod 1.800-imi indeksnimi točkami.
Ideja o trgovskem trojčku je vse bolj nerealna, saj bo Mercator po vsej verjetnosti prevzel Jestvino, Emona obala pa je vse bližje Mercatorju. To je povzdignilo tudi ceno Emoninih delnic. V sredo je poskočila cena delnic SKB banke, kjer se kot močan kupec pojavlja A banka. Očitno so imele govorice o povezovanju teh dveh bank trdno podlago. To je potrdil velik promet, kije v sredo presegel 760 milijonov tolarjev. Delnice Luke, Intereurope ter Istrabenza so se ohranile na nivojih iz preteklega tedna, podobno velja tudi za delnico Droge iz Portoroža.
Na prostem trgu so zopet prevladovale delnice pidov. Vsaka novica je povzročila gibanje pidov v eno ali drugo smer. V splošnem pa smo bili priča arbitraži med cenami polnih ter polpolnih pidov. Cene polnim pidom padajo, praznim pa se povečujejo. Pojav lahko razložimo z določenim segmentom investitorjev, ki pričakujejo, da bo država kmalu zapolnila privatizacijsko luknjo. Končno so se pojavili aktuarski izračuni za dodatno zavarovanje, ki pa se lahko skozi parlamentarno proceduro še bistveno spremenijo. Ker očitno zakon ne bo sprejet po hitrem postopku, je rok sprejetja lahko pomaknjen v jesen. Delničarji pa lahko vse skupaj le nemo opazujemo.
Daniel Viljevac
BREG 22, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA, TEL 0 61/125 80 74, 125 20 10
upirati temu stisku, medtem pa je vodja kapitanije stekel do telefona, da pokliče policijo. Vse skupaj je trajalo še kar dolgo, bilo je vsega, od vlečenja za uniformo do poskusov davljenja in udarcev, vendar ni bilo posebej uspešno. Ko mi je vodja svetoval naj le umaknem avto sem šel v avtomobil in ga skušal premakniti naprej, medtem pa me je napadalec skušal udariti in je pri tem poškodoval vrata moje katrce. Ko sem šel k avtomobilu mi je udarec nakazal tudi voznik avtomobila, ki je bil parkiran na našem p prostoru, vendar si je I premislil. Ko sem izstopil L iz avtomobila me je spet S napadel in me skušal daviti in takrat sem začutil tudi udarec v hrbet in v ledvica za katerega predvidevam, da je prišel s strani tistega spremljevalca, kije ves čas nadziral kaj počne vodja kapitanije. Nekako sem se izmikal tem udarcem in stiskom, vmes pa poslušal vse mogoče grožnje, na moj račun in račun vseh Slovencev, ki so ga menda razjezili z nekim člankom v Primorskih novicah. Končno meje skušal zgrabiti še pri kamniti hišici ob kapitaniji. Ko je šel proti avtomobilu sem imel občutek, da bi rad odpeljal, zato sem ga skušal zadržati tudi tako da sem mu rekel naj pogleda, kaj je naredil na mojem avtomobilu. Ko je šel proti avtomobilu in ko sem mu zakričal, da bo plačal škodo je šel k prtljažniku in iz njega nekaj jemal. Pomislil sem, da me bo ustrelil, vendar je menda, po pričevanju očevidcev, le vzel v roke večji olfa nož, ki pa ga ni uporabil. Grožnje s smrtjo so se nadaljevale še pred policijo, njegovi spremljevalci so se medtem razbežali, alfa pa je itak odpeljala takoj po začetku."
Komandir Policijske postaje Izola, Igor Gjerkeš na pripombe, da so policisti potrebovali preveč časa za prihod na kraj dogodka odgovarja tako-le:
-	Ko sem zadeve preverjal sem ugotovil, da smo klic dobili nekoliko kasneje, ko nas je poklical vodja kapitanije in jasno je, da seje takrat spor že razvnel. Policija je bila po obvestilu na kraju v desetih minutah in takrat se je vse skupaj že precej umirilo, tako da smo začeli z zbiranjem obvestil o kršitvi, kije nastala. S tem v zvezi smo opravili pogovore s kršitelji, oškodovanci in osebami, ki so tam bile. Glede prič moram povedati, da ti pogovori še niso končani in da s posamezniki še razčiščujemo potek celega dogodka.
-	Postopek vodi izolska postaja?
-	Ja, postopek vodi naša postaja, zadolžen je vodja policijskega okoliša, koordinira pa pomočnik komandirja, tako da bo preiskava kvalitetno opravljena in bo javnost o tem pravočasno seznanjena.
-	Ali gre v tem primeru za napad na uradno osebo?
-	Resje, daje bila oseba v uniformi luške kapitanije in da seje dogodek pripetil tam, vendar smo ugotovili, da se je vse skupaj začelo zaradi spora pri parkiranju, kar pomeni, da oseba ni izvajala nalogjavne varnosti. V razgovoru z javnim tožilcem smo ugotovili, da naj ne bi šlo za to kaznivo dejanje, saj niso izpolnjeni elementi kaznivega dejanja napada na uradno osebo ampak za dve oziroma tri druga kazniva dejanja, kar pa bo seveda povsem jasno šele po končam preiskavi. Nedvomno pa je, da bomo prišli do kaznivega dejanja, da so elementi podani, vendar še ne moremo opredeliti za katero kaznivo dejanje bo šlo. Zagotovo pa bo šlo za eno od hujših kaznivih dejanj, ker so podani elementi grdega ravnanja z nasiljem.
-	Priče so bile presenečene, ker ste napadalca pustili, da seje odpeljal z avtomobilom.
-	Ko smo začeli opravljati naše delo je bil omenjeni dogodek v glavnem končan in ko seje policist pogovarjal z oškodovancem seje kršitelj odpeljal z avtomobilom, vendar smo ga izsledili v Simonovem zalivu. Takrat smo mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki pa gaje odklonil. Kasneje je nadaljeval z vožnjo, tako da smo ga ponovno ustavili in zoper njega odredili pridržanje po zakonu o prekrških. Pri izvajanju teh ukrepov nismo imeli posebnih težav. Bili smo priče pasivnemu upiranju kršitelja, vendar je bil obvladan in z marico odpeljan v prostore za pridržanje.
V Upravi republike Slovenije za pomorstvo so se v celoti postavili v bran svojega delavca in trdijo, daje gre zagotovo za napad na uradno osebo, saj je bil nadzornik v uniformi, bil je na delovnem mestu in dogodek se je zgodil med delovnim časom. Tako se vse zdi, da bo treba na razplet še počakati, končno pa bo reklo sodišče, ki bo dobilo kazensko prijavo v obravnavo.
Dotlej pa nam ostaja spoznanje, da so časi ljubega miru in sproščene varnosti za vedno minili.
Pa tudi delo policistov je bistveno drugačno kot nekoč, saj pravna država pomeni tudi dosledno spoštovanje postopkov in drugih okrepov organov pregona, ki morajo velikokrat zadrževati občutke in reakcije na račun formalnosti, brez katerih pa ni pravne države.
KRIMI
NALIJE
BOJEVITI
STARČKI
V domu starejših so se dobro sporekli nekateri oskrbovanci, tako da je bilo kot na pravem bojnem polju. Najprej so se prerekali, potem so se dobro sprli in končno je eden izmed njih zagrabiol nož in z njim grozil ostalim. Policisti so bili najprej presenečeni, potem pa so se odločili za tršo varianto in vse ovadili tožilcu.
NA
NACIONALNOJ
OSNOVI
Na bencinski črpalki sta se sprla Bosanec in Hrvat, povod pa je bil zelo podoben tistemu, ki je pripeljal do vojne na Balkanu. Šlo je za nacionalna in verska nasprotja, ki jih ni bilo mogoče rešiti na pogovorni način. Spor je bil še bolj zagret zato, ker je bil eden od njiju dobro nadelan. Sodnik za prekrške bo oba obravnaval zaradi kaljenja javnega reda in miru, enemo pa bo izdal še odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ALKOHOL
DELUJE
Še posebej seveda na število tistih, ki jim je prenehalo veljati vozniško dovoljenje. Seveda se to ni zgodilo po naravni poti ampak zato, ker so jih policaji dobili in jim namerili takšno količino alkohola v krvi, da je vozniško v trenutku prenehalo »funkcionirati«. V tem tednu se je mala armada	brezvozni Škarjev
povečala še za določeno število bojevnikov.
STATISTIKA
V policijskem dnevniku je še zapisano: V preteklem tednu smo beležili dve tatvini, vlom v pisarno, dvakrat ogrožanje varnosti in en odvzem vozila. Hujših prometnih nesreč ni bilo.
DOGODEK
DNEVA
To je bil seveda spopad pred Luško kapitanijo, ki se je zgodil v soboto dopoldne in ga je opazovalo kar lepo število mimoidočih domačinov in turistov. Glede na težo dogodka, ki je razburkal informacij željno Izolo smo mu namenili nekaj več prostora na predzadnji strani.
V
K1&1CA	’
MREŽE
Branko in Edo iz gostilne Ribič
sicer nista prava ribiča, niti popoldanska ne, pa se vendar lahko pohvalita z ribjim ulovom, ki jima ga zavida marsikdo.
Postavila sta ga v dekorirano pravo školjko in na velik pladenj, saj je nekajkilogramski brancin kar silil čez rob mize in tudi jastog ni bil veliko manjši.
Seveda ni šlo za vsakdanji ulov in tudi fotografija ni nastala slučajno, pač pa ob pripravi novega propagandnega prospekta za gostilno Ribič, ki se že temeljito pripravlja na prihajajočo turistično sezono. Na vprašanje, kdo bo pojedel brancina in jastoga sta odgovorila: Upava, da se jih bo našlo dovolj.
sončno
Banka na domu -
I |*V	• «t
bližnjica
do bančnih storitev

*



Hraš


• Želite plačati položnice ali virmanske naloge?
• Bi hoteli prenesti sredstva

z enega na drug račun?
• Potrebujete čekovne blankete?
• Bi radi naročili pokojninske odrezke?
Sedite v svoj najljubši fotelj, izpolnite in podpi Banka na domu, vložite ga v ovojnico ter oddajte v najbližji poštni nabiralnik. Poštnina ježe plačana. Nalog in ovojnico dobite v poslovalnicah Banke Koper.
m i
Povsod je lepo .... DOMA PA NAJLEPŠE! Koper*
Banka