List 21. Tečaj XXIX. gospodarske, obrtniške narođn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 k pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. * * \< Ljubljani v sredo 24. maja 1871. O b s e g : O zadevah žitne cenitve Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. (Dalje.) Kako primerno připrav ljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonem Primula veris. (Dalje.) Iz Ruskega Dopisi (Dalje.) Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) Novičar Gospodarske stvari. zadevah žitne cenitve. Od gosp. Antona Podkrajšek-a, zastopnika po dobrem, srednjem in slabém pridelku, in še le pa srednji ceni te trojne razmere ceniti zemljiški (gruntni) donesek. Po takem, ce je tržna cena najlepše pšenice bi za srednje blago znašala za slabo blagó pa ... . gold. 84 kr. 1 » yy 22% 61V > vélikih posestnikov v cenilni komisiji za okraj ljubljanski, smo přejeli predloge, ki jih je tej komisiji to daje skupaj za vagán pšenice 9 gold. 68 stavil pri obravnavi 8. dne t. m. * ' .......... ~ " Vse II )) kr. srednja cena po takem bi tedaj bila 3 gold. 22% y y »oc, kar nam od domoljubnih izvedencev dohaja ---— ----—----- — --------- — ------- * o cenitvi naših poljskih pridelkov, ki bode podlaga znašajo stroški, ki so gori imenovani pod črko * i i • m m m a -m ^ » • i ^ m F * i • A _ • 1 f j 1 • à à • V J « kr. a še ta cena morala bi se z niž a ti za toliko, kolikor do prihodnjemu zemljiškemu davku, je nam jako drago zato, da se ob prave m času razjasni, kar jasnila e. Vsi kr§ y stroški bi se tedaj morali odšteti od in kar po tem ostane, to je prava cena gold. potřebuje. Zdaj bila bi luč pod mernik staviti in skrivaje kalna, in le ta sme po pravici biti podlaga cenitvi zem ljiškega doneska. Kakor smo pšenico razločili na blagó trojne sorte obravnavati take řeči, ki ne smejo biti nobene skrivnosti, po prevkorenjeni birokratični razvadi pre- greha zoper deželo našo, ki je ravno zato se s silnimi m potem računili ceno, ravno to veljá tudi zemljiškimi davki obložila, ker se je pri prvi kataster- menu, ovsu. o rzi i ječ- ski cenitvi vse skrivaje dělalo časnikih se razpravljalo. ; to je y nič očitno po sko t Pa še druge okoliščine podirajo srednjo ljublj ceno. Naj tudi to povem Gosp. Podkrajškovi predlogi zadevajo srednjo Ob tržnih dnevih služabnik mestne gosposke na ceno (Durchschnittspreise) poglavitnih poljskih pridel- sejmu pozveduje žitno ceno in jo komisarj kov y to je, pseuiue, rzii, je 12111 eu a íu u v s a. ^»wc, w vu j^v Srednja cena za ta žita je določena po tržni ceni j© predkupec in kupec pšenice, rží, ječmena in ovsa. se mu pové pové to on pové naprej, ne gledé na to y Kar kdo ljubljanski, in sicer za vagán ali 2 mernika kr. kr. kr. kr. To tedaj, kako se tržna žitna cena pozveduje, bi v f rzi s pšenice s 4 goldinarji 84 15 551 82 ječmena z 2 ovsa z yy yy yy /2 moralo občinstvo, vlada in cenilna komisija dobro ve-deti; pri nakupovanji žita za vojaščino, za idrijsko rudarstvo itd. veljá sploh tržna cena za merílo. Kako lahko nevestni podvzetniki, ki žito prodajajo vojaščini itd sledeče : Zoper to določitev srednje cene se mora ugovarjati sami sebi na dobiček podražijo ceno, ni težko uganiti Naj bolj pravično se donesek zemljišča more soditi po tišti ceni, ki ga žito v svojem kraji (Local-preis) ima, zato nikakor ne morem odobriti tega, da bi se imenovani pridelki cenili po ljubljanski tržni ceni. o pravém času dadó lastnega žita pri mu pnó ceno visoko, magistratni služabnik pride in pe ljati ižabnil y y na sejm, jo zapise kakor slišal zjojjioc/ y i\aaui j u oiioai« Ljubljanskega žitnega trga je in pomladi pred setvij kaj y jeseni po mlatvi drug čas ga skoro Na ljubljanski sejm se iz okolice ljubljanske in nič ni; ta čas pa je ravno voda na mlin imenovanim posebno iz Dolenskega pripelje najbolje blagó na prodaj. barantačem: takrat pripeljejo svojega žita ter mu sta-Tega žita pa na ljubljanski sejm malokterikrat pripelje vijo kolikor mogoče visoko ceno. kmet rantači. sam > ampak pripeljejo ga predkupci in žitni ba- Po vsem tedaj je jasno kot beli dan, da ljubljanska ne more biti podlaga zato, da bi se tržna cena nikakor Cena na ljubljanski trg pripeljanega žita mora po tej tarifi cenil zemljiški dohodek memo * i n. V » 10 « Will , iUL OIVJCI da bode visoka vlada vse pravične želje uslišala pa na prsi si trkajte. Morebiti pa, da tudi, ko bi bil in dosledno pred vsem drugim pobotovanje s tem doda hoče članek 19. osnovnih postav o seči hotela še zmiraj dr. Tonkli v šolskem svetu, bil bi izid gledé nadzorništva tak, kakor je zdaj, kajti zgubili smo tudi splošnih pravicah državljanov, ne samo po besedi, temuč ~ -----„-----—"-j — -----;------r"T, ,, ^ rv --- še tretjega podpornika g. Klodič-a, česar ni nihče tudi po duhu popolnoma izpeljati, po kterem je vsem kriv. Najbolje bi nam znal znabiti stan reci pojasniti narodom popolna ravnopravnost zagotovljena. Zato si edini naš zastopnik v deželnem šolskem svetovalstvu, štejemo za dolžnost, visoki vladi naproti priti in po-gosp. Marušič; saj v Ljubljani in drugod priobčujejo moči in pota zaznamovati, po kterih bi se mogel izpe- do- posnetek šolsko-svetovalstvenih obravnav, zakaj pri nas ljati princip narodne ravnopravnosti ne? novanega uda Kar se tiče nadzornika Gatti-ja in novoime- gledé nase movme. zastopnika šolstva p-» v f MAAV/^M Vt áJMIkJ VV/ h/UAUkMI UV/1U U V Ml ^lUlIlt JL ▼ MM JLfJLJ. U v UV JLULV/1 VJLUV/ U Vil Vi^ ViVf M V MA V * w V AM* VJLAAJ telja Schaffenhauer-ja, nam ne ostane zdaj dru- da mi v zadnji vrsti popolno odstranenje vseh iz vez ravna- Mi se ne moremo zdržati, da ne bi odkrito izrekli zega ; nego to, da jima oštro gledamo na prste, kakor dajne nenaravske politiške razdelitve izvirajočih nepri 168 ličnosti, in zagotovilo močnega razvijanja, našega naroda, ktero bode v korist celi državi, samo v tem vidimo, da se zedinijo vsi Slovenci v eno politično, upravno oblast z enim deželnim zborom v Lj ubij ani. Ker vendar iz druge strani dobro vemo, da se bodo težave recenega zedinjenja le po postopnem opra-vilu teh glavnih potreb lože premagale, se podstopimo naše najnujnejše želje v sledečem natančneje razložiti: 1. Naj bi se volilni red za deželni zbor premenil po taki meri, po kteri bi se poravnalo dosedanje po-škodovanje slovenskega naroda, in ktera bi odgovarjala Številu prebivalcev in plačilu dac. 2. Naj se premeni deželni red v tem smislu, da se bodo posvetovali in sklepali v vseh postavah in zadevah, ktere se tičejo narodnosti samo poslanci dotič-nega naroda kot posebna svetovalnica (kurija) ; dosledno bi tedaj bilo, da bi volil one poslance, ki spadaj o v ta skupek, centralni zastop ravno tega skupka. 3. Naj se napravi poseben oddelek namestnije na slovenskem deželnem kraji v smislu državnega zakona od 19. maja 1. 1869. po §. 9. 4. Naj se napravi posebna deželna viša sodnija v Ljubljani za vse Slovence, ki so zdaj pod večimi uprav-nimi oblastmi. 5. Naj se povzdigne slovenski jezik v uradni jezik in naj se odloči primeren čas, ki se vendar ne sme prestopiti, v kterem se morajo jezika naučiti oni urad-niki, ki ga še zdaj ne govorijo in ne pišejo popolnoma pravilno, taki vendar in do tega časa se naj skrbi za to, da se slovenske vloge morajo rešiti slovenski, in da se naj pišejo zapisniki samo v slovenskem jeziku za take osebe, ki samo slovenski razumejo. 6. Naj se ustanovi pravoznanska, filozofiška fakulteta s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani, da se v jeziku izobražijo uradniki in učitelji. 7. Naj se povzdigne slovenski jezik v učni jezik na obeh državnih gimnazijah v Mariboru in Celji in na učiteljskem pripravništvu v Mariboru, kar pa se tiče deželnih srednjih in ljudskih šol, naj blagovoli visoka vlada svojo pravico višega nadzorovanja do tega izpeljevati, da se v njih ne bode oskrunjeval čl. 19. osnovnih postav. K slednjemu še ne moremo opustiti, da ne bi izrekli, da je naše ljudstvo zadovoljno sprejelo od vlade omenjeno revizijo postave o ljudskih šolah, ktera postava se našemu ljudstvu v vernih, narodnih in denarnih zadevah v večem ne prilega. Blagovoli visoko ministerstvo sprejeti zagotovljanje naše udanosti in velikega spoštovanja". Iz Cei ovca. (Janeziceva slovesnost v Celovcu.) Bin-koštni torek dne 30. maja bo Janežičev grobni spo-minek na Celovškem pokopališču slovesno blagoslovljen. Ob pol 8. uri zjutraj bodo vodja družbe sv. Mo-hora prečastiti prošt gosp. dr. Valentin Milar brali veliko sv. mašo v St. Rupertski cerkvi in po maši na Janežičevem grobu blagoslovili 3pominek. Ob 8. zvečer napravi čitalnica Janežiču v proslavljenje „besedo", pri kterej bode svirala vojaška glasba Mariborskega polka. — Nadejamo se, da se bodo slovesnosti vdeležili bližnji in daljni rodoljubi, ki ljubijo in spoštujejo Janežičev spomin. Iz Metlike. {Spomin na mnogozasluzenega rodoljuba.) Slovenija je zgubila spet enega svojih najvred-niših sinov. Gosp. Jan. Skofic, suhorski fajmošter, kakor so ,,Novice" že povedale, je 30. aprila umri v 49. letu. Koliko je ta gospod v 13 letih storil, to popolnoma ceniti more le tišti, kteri je Suhorski kraj poznal pred in ga vidi zdaj. Tu-sem uaj pridejo gledat zlasti oni, ki črtijo našo duhovščino in sleparijo ljudi da ljubijo narod naš! Grič, ki je bil ves s trajem in robido obraščen, je zdaj zares zemeljski raj. Kjer je komaj brinje rastlo, raste zdaj najžlahnejša trta, rastejo žlahna drevesa, murbe in najimenitniše cvetlice. Ce je kdo po pravici bil poslavljen z zlatim križićem, bil je prav gotovo naš Skofic. Koliko je storil za vino-, sadjo- in svilorejo, tega popisati ni lahko; to se le videti, obcudovati more. Kako lepo je pri tem svojo novo faro vredel, koliko pa zraven tega še pisal na dušni in svetni blago r svojim rojakom , vse to se res obcudovati mora. Se vé, da tudi njega so nasprotniki naši črtili, kakor črtijo vsacega pravega domorodca. Kako omikani pa so ti „gospodje", to so še pri njegovi smrti pokazali, ko so komaj dobro uro po njegovi smrti trije (ne vem, zakaj trijeV) prihromeli iz Metlike ter hitro vse zapečatili, da bi kmalu poštena družina, in še tudi živina skor brez vse hrane bila. Prav je, da so tako skrbni, to je vse hvale vredno. Al svetovali bi vendar, da bi v takih priložnostih, ko so domači vsi prevzeti velike žalosti, se vendar vljudno obnašali, a ne tako surovo! Ce bi treba bilo, jih tudi lahko povemo. Iz Vipave 23. maja. — Vrli ipavski diletantje so spravili v nedeljo na oder izvirno po domaČem skladatelju gosp. Hr i bar ju zloženo spevoigro „Prepir o že-nitvi", ktero je nas visokospoštovani dekan gosp. Grafa rij an poleg nemskega prav srečno za čitalnice na deželi predelal; predmet je iz življenja našega naroda vzet, vpletena mu je graja vraž in babjeverstva in igra nima mnogo osebstva. Muzikalni del spevoigre ima prav mične momente, je sèm ter tjè izvirno melodiozen, in kaže posebno spretnost skladatelja za veča muzikalna delà, ter vzbuja nado, da je zmožen v tej stroki sčasoma kaj dovršenega izdelati. V resnici hvalevredno! Samo poznati je, da g. skladatelj ni imel prilike, se dovolj se-znaniti s temi lahkokrilatimi izdelki najnovejše Talijine umetnosti, ker tej spevoigri manjka tako imenovana „Buhnentechnik". Naj bi gosp. skladatelj na to po-manjkljivost blagovolil obrniti svojo pozornost, ter posebno v muzikalnem oziru okraj šal konec, in pomnožil morebiti sredo spevoigre , pa bode prav dobro služila ne le čitalnicam na deželi, temuč tudi večim odrom. Dobro bi tudi bilo spevoigro na dva dejanja razdeliti, ker v poldrugi uri opešajo igralci in tudi poslušalci, ako igra neprenehoma traja toliko časa. — Primerni od preča8titega gospoda dekana nalašč za današnji večer zloženi slavnostní govor, o koristi čitalnic na deželi za ljudsko prosveto, je prav izvrstno deklamovala gospica Ivanka Žvokelj nova, in s tem pokazala, da ima lep dramatičen talent. Naloge v spevoigri „Prepir o ženitvi" so bile vseskozi v dobrih rokah glede predstavljajočega kakor tudi muzikalnega delà; — posebno nam si je dopadal „obcinski pisar" gospvPin in gospica Žvokelj nova kot seljaška žena. Citalnični oder so tamošnji rodoljubi s pomočjo velerodnega gosp. grofa Lanthier-a, vnetega narodnjaka, in druzih gospodov nenavadno okusno in mično na novo postavili. Veselimo se srčno njegove prihodnje pogoste rabe, ker po tem potu bode najbolj mogoče ljudsko prosveto vspešno širiti. — Iz vseh krajev prekrasne vipavske doline mnogo sebráno odlično občinstvo je s svojim gromovitim plo-skanjem odlikovalo gosp. pisatelja in tudi skladatelja spevoigre in vedlo dostojno ceniti zasluge vrlih vipav-skih diletantov in sploh vseh aranžerjev tega zanimi-vega večera. Iz Šentpetra na Notranjskem. (Očitna zahvala.) V Božicu nam je Pivčanom žled veliko sadnega drevja popolnoma vničil. Na moj o in tukaj šnje občine prošnjo je odbor slavne kmetijske družbe kranjske za to so- sesko 200, in za šolski vrt 40 požlahnjenih dreves pri 169 sadjerejcu And. Net-u v Kokrici kupil in nam jih po- to vsi izdrževati. Zato pa so tudi vsi posestniki od slati blagovolil. OrUUU uvaiu iûiwvauiu £JCkv\j Oi. v^wíi* 1CRU, ua ui lícviw ucian - ixi ou OC lUUI V UU&l pn- družbe kmetijske v Ljubljani za podarjena drevesa, tožbi do deželnega odbora obrnili, nadjaje se pomoči kakor tudi odborniku in tukaj šnj emu trgovcu gospodu od tod, proti birokratióni kratkovidnosti naših mestnih Jož. Debevcu, po čegar predlogu ste bili Srčno hvalo izrekamo zato sl. odboru rekli da bi tlako dělali in so se tudi v neki pri- naši reŠeni.--±. uuo maj« j*-» fl* w ^ww»«». — —*— ■« » ""J" v» ivxvwyoivif v*.*jkj\JI y, ai j ' je zopet drevje in žito poškodovala ter nas ob sadje bil preteklo nedeljo v Cerkljah pod milim nebom prošnji dne maja je pri nas toča pobila in nam očetov. Iz Kranj a 22. maja. (Na kmetijski tabor) ki Je » pripravila. Učitelj in šentpeterske soseske. se je vkljub neugodnemu vremenu zbralo več ko 1000 kmetov, ki so prav pažljivo sledili gosp. Pourjevemu Iz Cerknice 14. maja. (Po naključbi zakasnjeno). Ko podučevanju v obdelovanj i in zbolj šanj i zemlje, se je cerkniška in begunjska županija združila v eno Razstava različnega kmetijskega orodja je kmete jako veliko županijo, bile so v zadnjem času volitve odbor- zanimala. Debate sta se udeležila trbojski župan Keršič nikov in 8. dne maja volitev župana. Izvoljen je za in pa Njet, posestnik iz Kokrice, kteri je o sadjereji župana gosp. Andrej Milavec, pošten narodnjak, o govoril. Zborovalo se je v najlepšem redu brez vse kterem vemo, da se bo možato poganjal za pravice na- napčnosti; to je gotov dokaz, da se dá naš slovenski rodne. Skrbeti bo pa tudi moral , ^^ » uaxuu iftu jjuuuovj v a,li iu uai i vedno kakor dozdaj vzdrži pravi narodni duh, a naj kmetijstvu. Cast in hvala mu se ne ustraši, ako mu kaka puhla glava neumno pre- da se v Cerknici narod rad poducevati in da se zanima za napredek v t Iz Ljubljane. Nenadoma nam je predvčeranjim rokuje, da tirjanje Slovenije donese s seboj „parižko po vladnem dunajském časniku došla novica, da Nje- klanje". — Vprihodnje poročam ,,Novicamu, kako reci govo Veličanstvo je 19. dne t. m. c. k. deželnega pred- pri nas stojé, kedaj bo kaj iz čitalnice, kedaj bo jenjal sednika barona Conrada imenovalo za c. k. namest- krajni šolski svèt županiji v gladko tekoči nemščini nika v gornji Avstriji, deželnega glavarja pl. Karola dopisovati; kdaj ne bode več 4 rumenih fantičkov, Wurzbacha pa na njegovo mesto za c. k. deželnega kterim se kaj dobro priležejo rumene cvetlice za ka- predsednika, in da po tem ima priti nov deželni gla- piCO , Hl jj C* pil VOV/J O YV/JUJ VWl VVWAAJ* wj w ------O--f ; J wv UA auvuv tmui moža ob splošno zaupanje pripraviti, kar se je pri za novo više mesto, na ktero je poklican ki pa pri vsej svojej otročariji morejo postenega vár, kteri pa dozdaj še ni imenovan. Baron Conrad zadnji volitvi tudi zgodilo. Le potrpite ! kmalu Vas nosti, ktere zahteva ustavni čas ima Y Ulit Vi lUUI Zi^UUilU. JUG JJUVi ^itu • i uvodi , ntui \j aauiuvn uotavui uao , in Ce uuvcija OCU4" Brencelj" z razpranimi hlačami v svojem listu. njemu ministerstvu vkrotiti centralistične in brezverske last- obveljá seda- ima » Radoljica. c. n. Rudečosrajcnik. valove, ki od leta 1867. pretresajo Avstrijo, bode tudi Pred nekaj časom je bia- novemu gornje-avstrijskemu ces. namestniku lože voditi govolil prevzvišeni nadbiškup goriški gosp. Golmajer deželo darovati radoljiški srenji svojo rojstno hišo z vsem, kar * ê • I 1 • • • i # I _____1 * A_________ } ker se menda ne motimo, če mislimo, da ima res srce za avtonomijo dežel, in ker vemo, da ne spada njej pripada: gozde, njive in travnike proti temu, v vrsto brezvernih liberalcev. Pri nas je baron Conrad da radoljiška srenja porabi hišo, ktera bi se z malimi bil ob času deželni predsednik, ko je Beust parolo iz- ko je zagrizeni nemec dal, Slovane pritiskati zid V4U 1 UUVA 1UUMI VU jW UV/1 UIM«. UiUVf J VVA. v^ ~ ~ — ------- Il J X ' # * • 1 t stroški popravila, za svojo sirotnišnico. JNjive ali uatl) ťixWOa«u u« mu, —^a^n^m ucmcu sploh zemlja pripadajoča tej hiši, bi se prodala ter po- Giskra vládni regiment imel v svojih rokah in je po rabila kot glavnica, za en del stroškov. Za to dobroto takem mala nemškutarska ljubljanska koterija začela mislim , da so se bili Radoljčani tudi prevzvišenemu nositi glave po konci, ki je oholo gledala deželnemu nadbiškupu zahvalili i Cb VA v/ 1 j \j c\ ILI 1. w Li. vi & * w ? i t v/ ^ v ~ * m v» a-Jl \y KJ jl %J JL ^ x. f 11 r u v/ JL J v/ 4 y jla jl j v./ v7 ul v/ JL v/ ^ m, v vi i kA* \Jl v £J \ in bili bi mu gotovo vsi hva- predsedniku na prste. V takem položaji je včasi m > .u^u Ziauvaxxii , - iu uiu ui uuu t u » u. " ' ^/ivugvuuiuii uc* j/ioiv« » vmuulu jv r vnoi - iu ako bi naš ljubeznjivi zastop iz dobrote ne bil to vzlasti o zadevah županstev ljubljanskih — krenil ležni naredil veliko gorje. Sklenili so naši čelu mestni očetje, der allgemein hochgeachtete Biirgermeister" da na pot, ki je osupnila Slovence. Ne zabimo pa, ves čas bil djansk ud čitalnice (kar pred njim noben Je ua VJV^AU ^uvi aiigULUUlU xjui ^ui uugioi^i v \jkjxm. UJUll^a UU VltWJlUlVU ^uwi ^JJLKsKA* ujilu liV/MUU Thurn, prodati vse drugo razun hiše in so tudi prodali, c. k. deželni predsednik ni bil), ustanovnik Matice, pri Za skupljeni znesek pa so kupili opeke in apna in si na- cesarju izprosil pomiloščeoje Ježičanov itd. redili nacrt, kterega vendar razun teh modriarhov nihče In kdo bo zdaj njegov naslednik? Dosedanji deželni glavár drugi videl ni, po kterem bi se hiša imela, kakor se pl. Wurzbach. On je drugi c. k. deželni predsed- ki je naš rojak; ni sicer vzet iz vrste uradni- popolnoma podreti, in iznova zidati poslopje cuje ktero bi stalo mnogo več kakor pa imajo glavnice ) in nik kov, al kot večleten deželni glavár ne bode mu manj-ktero bi bilo bolj kosami kakor sirotnišnici podobno, kalo zmožnosti tudi za to novo mesto. Dr. Wurzbach Kakor sem že omenil, nakupili so opeke in apna, za m pozná razmere in potrebe naše dežele popolnoma, ktero so že mnogo nad polovico denarja izdali, in za- če tudi je dozdaj stal v vrsti manjšine deželnega zbora, čeli pridno delati priprave za zidanje. Začeli so tirati imamo vendar upanje, da se ne bo dal voditi zapri-ljudi na tlako in to tako pogostov da je prišla na teden seženim nasprotnikom našim in se odpovedal vsaki pri-dni dvakrat vrsta na enega hišnika. Najlepša pa je ta: stranosti, strogo držeč se národně ravnopravno- sti. Blagor dežele naše" bodi mu „lex suprema da gospodje odborniki so tlake popolnoma prosti, in bili bi se tako drugim Radoljčanom v pest deželo pa delà ogromna većina naroda slovenskega. smejali ter se še norčevali iz njih, ko bi bili drugi mo- Dr. Wurzbach pa je tudi gruntni posestnik ; on tedaj rali vsak dan tlačaniti. Kdor pozná socijalne razmere do dobrega pozná reve kmetijskega stanů. Kmalu pa tacih vasi kot je radoljiško mesto, mi bo gotovo rad pride za našo deželo prevažna doba, da se bode po pritrdil, da je v takih krajih sirotnišnica celó nepo- novi postavi uravnalnovi zemljiški (gruntni) davek. trebna. Ne dá se tajiti, da so taki zavodi v krajih, On bode predsedoval deželni komisiji, ki bode imela kjer živi mnogo fabriških delalcev ali fužinarjev velicih mestih na pravem mestu in v to prevažno stvar v svojih rokah. Od njega tedaj pri- ín velika dobrota, čakujemo, da Tukaj v Radoljici pa imamo dve ali tri siroti, ktere gori všeč, ampak nato, kar je pravica in resnica imajo že toliko prostora, da bodo pod streho pri usmi- na blagor naši sedaj z davki hudo preobloženi deželi. ne bode gledal le na to, kar utegne biti ljenih ljudéh umrli; ali čez tri domačih ni nikdar da mnogo- nas vtiske tolike radosti, da se ne bi pa drugi Radoljčani morali delati za p tuj ce krati za prave Ienuhe, tega vendar od nas tirjati nihče ne more. ljani? Vsaj kolikor je meni znano, moramo vendar "tudi volitve srečne naše volitve. In kako velikánská je — (Telegrami iz HrvaŠkega), ki nam dohajajo o sijajnih volitvah poslancev v deželni zbor, delajo pri Mb^MHH dadó popisati z Cmu pa imamo deželno bolnišnico v Ljub- besedo. Prav tako je, kakor da bi bile srečne hrvaške 170 zmaga národnih mož ogromno većino se volijo na- rodnjaci in pogostoma celó enoglasno! In to celó v Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Zagrebu! Vladni izvoljenci so le bele vrane. Kakošen prekret od zadnjih volitev do sedanjih! Že je gotova velika večina národnih poslancev, ki bode ves drug obraz dala stališeu trojedne kraljevine do Magjaror-szaga. Ni čuda, da je An dr assy z všemi svojimi do tal potrt, in celó piškava je tolažba „Pressina", da vi-rilni glasi (magjaronski?) utegnejo še kaj predrugačiti. Geh' in ein Nonnenkloster, Presse", in delaj pokoro; Iz Dunaja. obeh zbornicah so se izvršile vo litve v delegacijo in to brez velikega besedován ja. Manj šina dotićnega odbora je stavila po poslanců Fr. Grossů predlog, naj se delegacije odložijo na pri-merni čas, da bode poprej državni proračun resen. Govoril je, kakor da bi manjšine ne vodili politični vzroki ) ampak ■da poselski in tehniški. Poslanca Fux „\JtCli. 1X1 Ci JUL iWUUCUIVXUOICi , JL1COOD , J pruske zmage te ne rešijo več pogube. in Knoll sta bila poštenejša in govorila za predlog manjšine iz političnih vzrokov. Knoll (kteri svoje go- vore bere) je celó izustil da ko bi bil on imel ^ v •• — V VI V» AU wui U J JU UU1U kU ULO ti 1 y \JL€Jk J IVU U1 Uli VU 1LUU1 (Iz seje deželnega odbora 19. maja.) Ker se je predlog staviti, bi bil predlagal, naj zbornica odloži vitez dr. E. 8tockl vodstvu dobrodelnih naprav odpo- volitev v delegacijo tako dolgo, dokler se sedanje mi- vedal, je deželni odbor to vodstvo začasno profesorju nisterstvo ne odstrani. Konečno je bil sprejet pred- dr. Valen ti izročil. — Vodstvu ljubljanske hranilnice log odborové većine z veliko većino. Volitve so se je deželni odbor sklenil poslati pismo, da bi se pri ko- toraj vršile v petek, pri kterih štajarska poslanca Seidl panji tal na dr. Cvajarjevem vrtu v gradišci } kjer se in Brandstetter in še tnje drugi so izrekli, dane volijo bo zidalo poslopje za realko, s posebno pozornostjo Kranjski poslanci so volili enoglasno dr. Co sto in za ravnalo; kajti tu bi utegnile znamenite starine iz namestnika grofa Barbota. Tudi g. Crne je voljen dobe Rimljanov zakopane biti, ki bi dobro došle de- y delegacijo. Klub desnega središča ima v delegaciji želnemu muzeju Da bi se znanje dobrih pa tudi zdaj poslancev. Tudi v gosposki zbornici so strupenih gob med ljudstvom bolj razširjalo, je deželni se v petek vršile volitve. Izvolili so se vsi nasvetovani odbor sklenil, da se za deželni muzej kupi cela Ar- razun kneza KarlosaAuersperga in Pratobe- noldijeva zbirka iz debelega papirja ponarejenih gob, vere. Centralističnim časnikom je to čudna prikazen ktere so na videz pravim gobam popolnoma podobne. — da Kar los ki AiiVXVs ov uu »1U \J£J ^/íutiixí ^uwuiu ^v^/uiuvuuM UA XV Ck 1 i \j o , £V1 ]6 uaiAOO jJl lOCl V ZiUUl lilVvU ZiatU, VI Na vlogo Studenške županije pri Krškem je deželni bil izvoljen v delegacijo in jej potem predsedoval odbor zašolske in srenjske potrebe 1. 1871. do- padeL y nalašč přišel v zbornico zato, da bi y Padel je tudi zagrizeni ustavoverec Pratobe- volil poberanje přiklade na fronke, in sicer po vaséh vera, in drugi ustavoverci, kakor Winterstein, Dobl- Boštanjske fare po 20 odstotkov, po vaséh Bučenske duhovnije pa po 15 V2 odstotkov. hoff , Hasner in Unger vjeli so komaj nadpolovično većino glasov. Razvidno je iz tega, da tudi zbornica lz Dunaja se nam piše, da sklep lanskega de- gosposka se maja Za predsednika delegacije je bil želnega zbora, da se najdenišnica kranjska v prvém shodu v pondeljek izvoljen Schmerling naprava ua ou JLi ck j uujuiouiua iv x a u | o a ^ tv w r-------- T r v —---J • ^ v " --— — o 7 je, naprava, v ktero se jemljejo nezakonski otroci, ne enoglasno, ampak le z većino glasov, podpredsednik odpravi, leži že v potrjenje pri cesarji; nadejati se jej je Vi du lié. — Ustavni odbor je v nedeljo sklenil je tedaj, da bode dežela kmalu rešena te sila drage adreso do cesarja in sprejel nacrt adrese in poročilo naprave. obravnavah deželnega Šolskega sveta) že dolgo niso ,,Novice" poročale, ker ni bilo razprav posebne važnosti za obČinstvo. Enkrat je bil gosp. Holzinger v seji in če je zato iz Gradca přišel, da je v brezver-skem smislu zagovarjal odpravo šolske maše za gimnazijo v Kranji, pa ne dosegel svojega namena, je res škoda za diète. ktero je Herbst izdelal. Adresa je ve y da le zato, ker so se fabrikantje y zeló pohlevna, se njeni bali y da bi veliki posestniki ne glasovali za-njo, ako bi bila pre-ostra. Na to kažejo posebno besede enega vod je velikih posestnikov, barona Lasserja, kteri je ob priliki, ko je nekdo nameraval oster dostavek. rekel. da bi on bil zadnji seji se je razpravljal nacrt postave o napravljanji, zdrževanjiin oskrbovanji javnih ljudskih šol, ki ga je vlada deželnemu zboru že za ta dostavek, ako bi hotel to, da adresa pride le v zbornico, a ne tje, kamor je adresirana (do cesarja). Jutri v četrtek je razprava adresina v zbornici. Desno predložila leta 1869. in ga misli spet predložiti prihod-njemu zboru. Deželni šolski svèt je načrtal to postavo večidel tako, kakor jo je predrugačil leta 1869. šolski odbor dež. zbora. Ker je po želji c. kr. ministerstva kmetijstva gosp. Fr. Šolmajer spet za letošnje leto od družbe kmetijske dobil naročilo, da sestavi poljsko statistiko, so naprošeni vsi prijatli naši na deželi, naj ga središče se ne bode menda nič udeležilo. Svignila bode ta adresa kakor jalova raketa v zrak in se razpočila v nic! Vsaj ustavoverci nimajo druzega orožja več ka- besedovanje. HrvaŠko. (Telegram „Novicam".) Iz Samobora 21. kor maja: „Z ogromno većino izvoljena Fr. Reizner i N. Vizner"; — iz Zagreba 22. maja: „Nepričakovano većino izvoljen Krestić", 23. J a k i ć iz- (( blagovoljno podpirajo v težavnem delu, kedar pri njih vou M raz ovi c pomočí išče, da more spet tako častno dovršiti nalogo maja: „ Neizmerna navdušenost; Zagreb se kinči z tisočernimi trobojnimi zastavami ; jutri se voljen enoglasno svojo kakor lani. na večer bode prostovoljno razsvit-Iz Ljubljane je „Slovenija Castitemu našemu rojaku ljenje Zagreba, gramu brž čestitala slavni zmagi Samoborčanom po y tele- i iz- y gosp Fr. Potoč- vrstni narodnjaci odgovorili so s telegramom 22. maja: niku, bivšemu c. kr. nadinženirju gališkemu, je Nje- „Vaša depeša prečitana vpričo 6000 ljudi, primljena govo Veličanstvo o prestopu v pokojni stan zarad mno- navdušenim klicem : Živili bratje Slovenci! Mi gojimo goletnega, zvestega in koristnega delovanja podělilo največe simpatije za Vas, mile nam sosede slovenske!" Mi pa še dostavljamo: hvala Bogu! Francosko. Iz Pariza. Strašno gospodari drhal naslov in čast c. k. stavbenega svétnika. topila (D se bilo na blejskem jezeru) de li- po y množica romarjev, ni res. Prekucnila se je res prepoln ladij a samo ena ženska, ki se je zeló pre- strašila in prehladila, leži zdaj še bolna gori ki vlada zdaj Pariz ; hiše podira, cerkve ropa, ljudi mesari; glavarji se že med seboj koljejo. Armada po-stavne vlade Verzajlske se čedalje bolj bliža Parizu, in je že predrla ena vrata. Strašno bode klanje, kedar z veliko silo stopi v mesto. 28.000 bomb je vrgla v Pariz. Odgovorni vrednik: Jožeť Golé. Natiskar in založnik: Jožef Bláznili v Ljubljani.