Leto Vil V Celju, dne 11. januarja 1912. - 1-1 ■ ■ ■ ■ ■ tt|| ——— St. 2. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, ns dan popre]. — Vse pošiljatve (ctopisi, rašiamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »NaPttdnS Lisi" v — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Hev. 1 „Narndni List" stane ca celo leto 4 K, ta pol leta 2 K, b» četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto fi K 60 vin Naročnina se plačuje vnaprej. — PountKB« Številka sfsitt 10 vin. Oglasi ke računajo po 16 vinarjev ena petit Trata. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Priitoj bine ra oglase je plafievati po pošti na naslov: ^trodsl Llsf ? Celja, Za redno delo v deželnem zboru. Miuolo soboto in nedeljo so so vršiii na 4 krajih javni shodi, sklicani od vodstva narodne stranke, ki je hotelo slišati mnenje ljudstva glede svojega sklepa, da zahteva mirno in redno delo dcžeinega zbora. Na vseh shodih, ki so bili dobro obiskani, so zborovalci odobrili stališče stranke, to je: obsodili so nezmožnost klerikalnih poslancev, stvarno nt dosledno se bojevali za slovenske zahteve v deželnem zboru, obsodili so strankarske klerikalne zahteve glede opustitve ob-štrnkcijo in klerikalno nedoslednost v teh zahtevah, obsodili to tembolj, ker ima ljudstvo od klerikalne nedoslednosti veliko gospodarsko škodo, in zahtevali so končno redno delo deželnega zbora. Na vseh štirih ."hodili so bile sprejete rezolucije, ki se v bistvu popolnoma strinjajo z rezoiucijo, sprejeto pri Sv. Bolfenku n. Sred., katera se glasi: „Somišljeniki narodne stranke odobravajo načelen iit stvaren boj proti kriticum, ki nam jih prizadeva v narodnostnem in gospodarskem oziru nemška večina na Štajerskem. Obsojajo pa najodločuejše, da slovenski klerikalni po slunei izrabljajo ta boj v strankarske svrhe na veliko gospodarsko škodo spodn ještajerskim Slovencem. Zahtevajo, da štajerski deželni zbor čim najpreje reši najnujnejše gospodarske zadeve, na katerih rešitev že par let težko čakamo." • Narodaa stranka je bila prva, ki je pred 2 leti proglasila, da morajo slovenski zastopniki v Gradcu voditi stvaren, načelen in dosleden boj za slovenske pravice ia zahteve. Ta do-sleduost zahteva naravno, da se brez koncesij ne sme nemški večini dovoliti ničesar. Narodna strauka je po svojem poslancu dr. Kukovcu že takrat izjavila, da je proti zvišanju deželnih do klad. Klerikalci pa so takrat glasovali za zvišar je dežtlne doklade na pivo. Ko se je začela razprava o proračunu, ki je vseboval za Slovence nečuvene krivice, so začeli klerikalci, ne da ni se bili prej dogovorili z zastopnikom narodne stranke, z ob-štrukcijo, toda ne zaradi proračuna, ampak zaradi dveh nemških predlog, ki takrat niti v razpravi nista bila in ki sta tudi pri velikem delu Nemcev samih naletela na odpor. Komunike, ki ga je takrat izdal slovenski klub (t. j. klub klerikainih poslancev), se glasi: „Sloveuski klub je dognal, da nestrpnost nemške večino nepresrano narašča. Odklanjanje slovenskih predlogov, ki so namenjeni za razne odseke, je zopet na dnevnem redu. Go-sodarski in železniški predlogi Slovencev se v odsekih ne upoštevajo. Psovanja slov. poslancev in volilcev nikdo ne graja. Dež. glavar dosledno odklanja, da oi ga kedaj nadomestoval pri njegovih poslih dež. glavarja namestnik. Slovenski klub je došel do prepričanja, da hoče Slovencem sovražna nem-ka večina uzakoniti nemške napade na šolstvo (Wa.iru godijo velike krivice in ker ne morejo pripustiti zvi šanja doklad. Tako so napravili klerikalci iz resnega, globoko v naše narodno iu gospodarsko življenje segajočega narodnega boja žalostno in sramotno karikatu.o, strankarsko komedijo, kat-ere se moramo kot Slovenci sniinovati. Strankarski profit so hot 11 izbi ti za sebe, ker pa se jim to ne posreči, naj trpi slovansko ljudstvo še m.dalje težko gospodarsko šaodo, ki n staja vsled nedela dež zbora. Pravijo sicer in se tolčejo na prsi, da so oni z ohštrukcijo dosegli, da mora deželni odbor varčevati. A tega svojim zaslepljenim ovčicam niso povedali, da deželni odbor šteJi samo pri Slovencih, Nemci pa v enaki meri uživajo tudi zadnji dve leti skoro v?"1 gospodarske ugodnosti kakor prej. Saj so se w-a. onacijonaini voditelji Link, Hofmano, Einspicne, ;u drugi večkrat izjavili. da jim je slovenska obžtrukc-ija cti>- ;,uba, ker jim vsaj ni treba Slovencem nič dati. Gospodarsko škodo čutimo v prvi vrsti pri cestah, pri podporah za vinogradnike, pri bol-, nišnicah, pri regulacijah ter sploh v vsem našem* gospodarskem življenju. Kdor pozna razbere, ve, da je zadnji dve leti na Spodnjem Štajerskem velika gospodarska beda, ki bi se vsaj deloma dala omiliti, če bi dežela kaj investirala iu bi ljudje dobili dela. Tako bi se n. pr. že danes gradile različne okrajne ceste, h katerim jt dežela po svojem programu za razdobje 1909—1919 obljubila prispevati 3 milj. 159.730 K, od katere svote bi odpadlo ua Spod. Štaiersko l m;ijon 194 480 K (celjski okraj 223.380 K, kožjMski 150 000 K, vranski 29.150 K, ormoški 63.000 K, konjiški 70 000 K, marnberški 100.000 K, isv n borski 45.000 K, gornjegrajski 45.000 K. ptu ki 66.000 K. brežiški 85.000 K. rogaški 9000 K, šošiasjj-ski 60 000 K, šentlenarčki 115 000 K, laški 30.000 K, slovesijbistriški 100.000 K). Vsled odpadka dež. pnft-pore ima n. pr. celjsfkf ^kra.j že danes prics ojk: :ai;i krog 30.006 K. Isto j* glede regulacij. Gotovo bi se biie dale doječi tekom zadnjih dvf-h let ž« kake nove regulacije, regulacija Dra . e bi :»» h-1 a nadaljevala. Krivično breme, ki je je deželni otibir naprtil rev::im slojem z zvišaS^žfeaskrbiiiri" v bolnišnicah v 3. razredu od 2 K na K 2'50 V.i se biia že dala popraviti, cž bi deželni zbor d?-lai. Slovenski klerikalci tozadevno m.-o storili uiti euega koraka, rcsvuo ljudstvo pa trpi ogromno gospodarsko škodo. Isto je glede velike škode, ki jo trpijo vinogradniki, ker se jim vsled obštrukcije ne izplačujejo podpore oziroma brezobrestna posojila. To je smisel izvajanj nsših govornikov aa sobotnih in nedeljskih shodih. Iz teli izvajanTje ljudstvo moraio sprevideti; 1. nedoslednost Klerikalcev v obštrukeijl, 2. njihovo strankarsko profitaželjnost, 3. njihovo*nesposobnost voditi stvaren narodni boj za'slovenske koristi, 4. ogromno gospodarsko škodo, ki jo trpi vsled klerikalne nesposobnosti, in zato je na shodih zbrano volilstvo (ne ženske in ne otroci, ki tvorijo večino poslušalstva na klerikalnih shodih I) odobrilo stališče narodne stranke, da mu/a biti klerikalne komedije konec, in je zahtevalo redno delo deželnega zbora. Mi bomo tudi zanapre; šii med ljudstvo iti mu povedali čisto resnico, tj nas potem mariborsko časopisje še tako neumno psuje, da smo nedeljske shode napravili ..na žeijo Nemcev" in da branimo ,.gosp darstvo nemško-nacijonalhe večine v deželi". Mi smo bili pni, ki smo s številkami v rokah to gospodarstvo obsodili, mi srno bili prvi, ki smo iek!>, da Slovenci za to gospodarstvo ne smejo privoliti niti vinarja, klerikalci pa so bili tisti, ki so 1. 1909, komaj da so prestopili prag deželnega zbora, že glasovali za zvišanje doklad na pivo. Da ljudstvo težko občuti gospodarsko škodo, ki nastaja vsled nedela, deželnega zbora, dokazuje jasno tudi sklep gornjegrajskega okrajnega zastopa, o Katerem govorimo na drugem mesto Od dopis iz Mozirja med celjskimi novicami). Stvariio in dosledno, kakor boj proti nemškim krivicam v deželi in državi, bomo vodili tudi boj proti klerikalni nedoslednosti in nesposobnosti, ki nas smeši doma, v Gradcu in na Dunaju. Kako ja z vojsko? Pred nekaj dnevi se je poročalo iz Rima, da je postala možnost z;i sklep miru večja. Francoska diplomacija dela neutrudljivo na to, da bi st) mir sklenil. V italjansfeih vladnih krogih je veliko razpoloženje za mir, če se Turčija popolnoma odpove Tripohtaniji. Italjani bodo na dru:d strani Turčiji marsikaj privolili. Tudi se čuje, d;i nameravajo velevlasti v kratkem priznati italjamk* aneksi io Tripolitanije. Vendar je ž-i 6. t. m- turška vlada razglasila, da so vse vesti o kakem sklepu miru brfcz podlage. Turčija ni začeia nikakih pogajanj iu tudi na podlagi italjanskih zahtev ne more miru skleniti. Turški minister zunanjih zadc? razgiiša uradno, da je v sedanjih razmerah sklep miru «emogoč. Dopdki tis Kitajskem. Daš 1 ta e novi predgeduik kitajske r? publike dr. Snujatien slovesr.o prišel 2-fepubli-kausko glavno r.jsto Naukiug in je bil sijajno sprejo t, 21 strel?? se je izstrelilo v njegov po-i?, tai. je prevze' začasno vlado in je prisetrel da bo pragtal cesarsko rodbino, ustvaril mir in apeljal na Kitajskem 'judsko vlado. Potem bo odložii svojo ?,asf. d' že umorjen in gleda brez predsodkov in hladno prevdarnostjo na ljudi. Fabjančič je 3 mesce po sestavi oporoke umrl. Kratko pred smrtjo je tore, s pralno zavestjo zapisal težko obsodbo duhovščine v trf£i«tkp, ko mu je smrt gledala takorekoč že ;,ez i ;mo. Niti za reveže namenjenega denarja ni zaupa! V razdelitev duhovščini. To je tako težka >!' odb- fia bi morala dohovščiuo zaboleli, vsaj oni del uuhovščine, ki še količkaj pošteno čuti itt .. Vera peša" — kričijo politiku joči du- hovniki, a reči bi morali: ,,naš duhovniški ugled, ki smo1 si ga sami izpodlcopali, peša od dne do dne". Da, izeinja zaupanje v duhovščino, ki danes žalibog ni več oznanjevalkn vzvišenih Kristusovih naukov, ampak dekla moralno skrajno propadle politične stranke. Slučaj Fabjančič je v tem ozira preznačilen! »Varčevanje" staj. dež. odbora. Klerikalno časopisje že ne vemo kolikokrat prežvekuje dejstvo, da je deželni odbor ti dve leti, kar traja obstrukcija, manj izdal in da se je tore; na korist davkoplačevalcev ua Spod. Štajerskem varčevalo. To je naravnost neumna in smešna trditev. Varčevalo se je res, a pred vsem na našo škodo. Ustavile so se za Spod. Štajer vse podpore, vse gradnje cest in vse regulacije rek in potokov. Ustavili so se doneski okrajem in občinam za ceste itd. Naši davkoplačevalci so zadnji dve leti skoro popolnoma zastonj plačevali deželne doklade. Kar je bilo razpoložljivega, so vse požrli Nemci. Tako je to „varčevanje", ljubi „Slov. Gospodar" ! Kmete se seveda labko ima za norca — a pošteno to ni. Kaj bo z deželnim zborom 1 Današnji graški listi vedo povedati, da se več ne računa na zvišanje deželnih doklad za 25—30%t ampak samo za 10%- Dežeini zbor najbrž ne bo raz-puščen, ker se nemški klerikalci temu močno upirajo, pač pa če se bo obstrukcija nadaljevala, zopet odgoden. Za narodni sklad je poslal g. Juri Brinšek iz Chisholma v Ameriki K 3 78. Čast vrlemu zavednemu rojaku v tujini in hvala! Iz politične službe. Namestniška koncipista dr. Pavel Terglav in dr. R. pl. Steeb v Brežicah sta imenovana za okrajna komisarja. Poročil se je dne 6. t. m odvetniški kandidat g. dr. Ivan Zabnkovšek z gdčno Anico Zar-nikovo v Dolu pri Ljubljani. 50 hektolitrov dobrega vina iz ljutomerskih goric je po zmerni ceni na prodaj. Pojasnila daje naše uredništvo. (eljAi oljraj. V Št. Jurj ob j. ž. se je v soboto 7. t. m. ob 3. uri popoldne pri g. Adam Kinclu vršil iz trga in okolice lepo obiskan shod narodne stranke. Predsedoval mu je g. Blaž Urleb. Deželni poslanec dr. Vek. Kakovec je v daljšem govoru slikal dogodke v deželnem zboru, pojasnjeval postopanje narodne stranke, ki si je ostala vedno Škoda ka je ne Beč v Afriki, te se Brenčiči nebi trebalo ot samega liika živeti! Peš hoditi pa Van tii tiidi nič ne treba, da je tu fse puno oslof, pa ne takših, kak so met lotmerškimi nemškutari, pač pa pravih oslof z vuhami pa repon pa za jahati. Samo gda jašen jas afrikajnarske osle, te se zmi-ron spotin na lotmerškega rihtara, ki jaše lot-merške osle; naši afrikajnarski osli so strašno hudi pa enega na enok dol vržejo, lotmerški osli pa so tak veki osli, ka rihtara pa še jegovo elektriko pres ka bi muksnoli soboj vlačijo, pa ne enega, pa ne drugega doj ne vržejo. Pa kan Van to razlaga, Vi bi fčista gvišno radi kaj ot vojske čiili. Fčera blo ravno eno grozno klajč. Turški pa taljajnski general sta ovi den v enen kafehausi vekega dureka špilala, te pa je nareda Turk Taljana trikrat za dureka, to pa je Taljana tak svadilo, ka je na fčera vjutro napoveda Turki vojsko. Jas sen si šteja toto reč malo ogledndti, pa sen ša na laško stran gledat! Gda sen kcoj priša, te so se Taljani s pečenimi ufačkami pa polentoj ravno tak na veko zalagali, kak lani v lotmerki na elektriš panketi opčinski šribar. Kda so bli siti, te se Van je ali začelo! Naj-prle je pita taljajnski general turškega, če je že perajt, toti pa se je nazaj zadrja, naj še frtal viire počaka, ka ma on katar pa je robec doma pozaba, pa ka de si samo domo po jega skoča. Taljan je resen čaka, gda pa se je za frtal viire turški general met svojimi soldaki na veko fsekna, te pa se je začelo. Najpret so strelali s kanoni! Pr moj diiši, to so Van naši možnari ena figa prta taljajnskin kanonon. Pokalo je tak, ka sen si moga na viiha sesti ka nesen teko čiija, kriigle pa so frčale tak, ka sen si moga marelo otpreti, ka neso že ravno name kapale. Zaj sen vida prvokrat, zake so sploh freteranari na sveti, pa zake jih v vojski nucajo. Kak se Van je vojska začela, te Van je postava laški general na fsakšo dosledna, pojasnjeval škodo, ki jo trpimo vsled klerikalne obštrukcije in položil račun o svojih korakih v deželnem zbora. Zborovalci so njegovo poročilo z zadovoljstvom in navdušenjem vzeli na znaoje in mu izrekli soglasno zaupnico. Govorili so še gg. Čulek, Uršič in drugi. Sprejela se je rezolucija, ki odobrava postopanje narodne strauke in zahteva redno delo v deželnem zboru. Na Vranskem se je v nedeljo 7. t. m. ob 3. uri pop. pri g. Iv. Brinovcu vršil javen shod narodne stranke, da se njeni pristaši izjavijo, kako stališče zavzemajo glede deželnega zbora. Tudi na tem shodu je govoril deželni poslanec dr. Vek. Kukovec o dogodkih v deže nem zboru. Shodu, ki je bil mnogobrojno obiskau nele iz vranškega trga, kateri spada v dr. Kukovčev volilni okraj, ampak tudi iz okolice in sosednih far, je predsedoval vpokojeni g. nadučitelj Simon MegliČ. Po debati, katere se je udeležil g. učitelj Jakše itd., se je sklenila rezulucija, v kateri volilci zahtevajo redno delo deželnega zbora in izrekajo poslancu dr. V. Kukovcu popolno zaupan je. Dr. Kukovec se je — kakor tudi v Št. Jurju — svojim volilcem za izkazano zaupanje zahvalil, izjavil pa je tudi, da bo pri prihodnjih deželnozbofskih volitvah kandidiral tudi v kakem kmečkem volilnem okrajn, ker bo treba narodni strauki napeti vse sile, da si osvoji nekaj kmečkih volilnih okrajev. Trenutek je ugodnejši ko kedaj, ker so klerikalni poslanci pokazali, da so za stvarno, resno delo nesposobni. Čimbolj zmanjšamo število klerikalnih mandatov, tem več garancije bo za uspešno zastopanje naših narodnih in gospodarskih interesov v deželnem zbo. u. Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo 14. t. m. ob 1/25. uri pop. priredi naše dramatično društvo v celjskem »Narodnem domu" zopet pied-stavo in sicer tokrat komedijo „Lokalna železnica". Celje. Minuli četrtek po noči je tukaj umrl po daljši hudi bolezni vrli narodni trgovec g. Karol Vanič, star 54 let. Mož je bil vsled svoje Ijudo-milosti jako priljubljen, kar je pokazal tudi lep pogreb v soboto popoldne. Rodbini naše sožalje! Blagi pokojnik pa naj v miru počiva! Ustanovni občni zbor ..Naprednega gospodarskega in političnega društva za Škofjovas, Šmartno, Novacerkev itd." se vrši dne 2. febr. t. I. v Škofjivasi v gostil si g. Canka, na kar na-prednjake teh občin že danes opozarjamo. Iz Mozirja. Gornjegrajski okrajni zastop je v svoji glavni seji dne 27. dec. 1911 sklenil z veliko večino glavov sledečo rezolacijo: „Vsi štajerski deželni poslanci se pozivajo, naj omogočijo delazmožnot deželaega zbora, da ne bode gornjegrajski okraj imel še naprej gmotne škode (dozdaj približno 7000 K, ker se deželna podpora ne izplača že več let)." — Radovedni smo, kaj poreče k temu sklepu skozinzkoz gospodarske korporacije g. poslanec dr. Verstovšek! Iz Celja. Piše se nam: Tukajšnjim rajhs-bindlarjem je železniška godba silno na potu. Zato so začeli zdaj z vso silo pioti njej delati. Na Silvestrovo bi bila imela godba igrati. A gospodje rajhsbindlarji so vplivali na amtsvorštanda Ambroschitza, da je to prepovedal. Rajhsbindlarski obman in Golob javno govorita, da mora želez-ničarska godba zaspati. Verjamemo, da bi raznim nemškim petelinom to prav ljubo bilo. A povemo stran fsakšega kanona osen freteranarof, te gda pa so začeli s kanona streiati, te pa so mogli freteranari lepo na pefel na kanon pliivati, ka je kanon ne preveč vroči grata pa poča. Gda pa so z enega kanona dvajstikrat fstrelili, te pa so pograbili soldaki najtovekšo šaržo ot freteranarof, pa so jemi omotali okoli glave bato, ga prjeli za noge, ga fteknoli v kanon, pa pucali ž jin kanon tak dugo, dokič se je ne sveta ot znotrah kak špeh v lehterni. Kak sen tak to kcoj gleda, so mi začele teči veke skazč, da sen se spota kak bi meja ti predji ot lotmerških freteranarof gospot Čeh shrdani nos, če bi bila v Afstriji vojska. Gda so spostrelali s kanonof fse kriigle, te pa še so pobrali po jivah fse tikvi pa še tiste f kanone znabili pa spostrelali, tak so van gratali hicni toti Lahi. Gda je tiidi tikvi ne več bilo, te pa je priša pefel: »Panjanet auf pa forberc marš«, pa s piik-šami na Turke. Taljajnski soldaki so začeli huškati pa peti tisto lepo: Tan za tiirškin gričon Tan je dost' fantičof, se za nas vojskiijejo, se za nas bojiijejo. Prvi je pres roke, drugi je pres noge. Tretji v rokah glavč drži, Štrti pa pres nog biži. Ttirki pa tudi neso rok križon držali, pa so poslali naprej svoje janičare (vete takše soldake, kak so že pret 300 leti pri nas ropali!) Janičari pa so začeli popevati: Regiment po cesti gre. jw-hu! Dosti Ttirkof polek je, j :-hu! Pa fse Turke strašajnski strah ma, da je ne polek Henikmana Makslna. Ju-hu! obmanu, Goloba in dr. Ambroschitzu na ušesa: V&ši napori so zaman. Naša godba je od dne do dne močnejša, pri vaši rajhsbindlarski podružnici pa število članov vsak dan manjše, in če še gospoda Graf in Golob tako ogenj in žveplo blju-vata. Kaj mislite, da se bode železničarji res dali od Vas za norca imeti?! Stara sablja. Dijaški kuhinji v Celju sta darovala mesto venca na grob pok. g. Karlu Vaniču, trgovcu v Celju: g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, 15 K in g. Mat. Suhač, c. kr. profesor v Celju, 10 K. Iskrena hvala! Iz Celja. Za prvo zasedanje porotnega sodišča je imenovan predsednikom dvorni svetnik dr. Maks Bonvier, namestnikoma pa Franc Gar-aarolii iu dr. Roschanz. V Hrastniku je stopil v pokoj po 40 letnem službovanju ravnatelj kemične tovarne Diermayr. Iz Vranskega. Pretekli teden sta se pripeljala v trg s Krašovicem iz Št. Jurja tamošnja učitelja Košir in Senica. Ko jima je okoli pol 10. ure zvečer prišel voznik v gostilniško sobo pri Košenini pravit, da je voz naprežen, je med tem časom hudobna roka odpeljala konja z vozom vred v kakih 10 minut za trgom se nahajajoč kamnolom, obrnila tam koleselj, odela konja ter jo odkurila. Konja so našli še le drugo jutro 'vsega premrzlega. Nekdo je hotel napraviti šalo, ki pa ui več šala. Orožnikom, ki so pridno na deln, se bo nemala posrečilo izslediti ,.šaljivca". Občinske volitve v Kokarjlh je vlada v vseh 3 razredih razveljavila. Polzela. Pri tnkajšni klerikalni posojilnici se je prišlo na sled velikim škandalom. Gre se za poneverjenje. Tajnik posojilnice Knnst, orga-nist in ob enem glavni klerikalni agitator je izginil — pravijo da v Ameriko. V njegovih or-gljarskih poslih ga zastopa učitelj Lop ar ni k. Hudomušni ljudje trdijo, da se bo Loparnik preselil sedaj v staro mežnarijo, ker se hoče baje popolnoma posvetiti orglanju, zvonenju, pisanju dopisov in popravkov za „Gospodarja" in „Stražo", kakor tudi gostilniškim šalam. V št. Petru na Medv. selu so se vršile 4. t. m. občinske volitve. Klerikalci so dobili 9, naprednjaki 3 mandate. V III. razredu so imeli jcjtrikalci po 70, naprednjaki po 67, v II. klerikalci po 21, naprednjaki po 20 glasov (eden celo 24), v I. klerikalci po 14, naprednjaki po 11. Vkljub vsem naporom župnika Gomilšeka torej tako slab uspeh, in še ta postane ničen, ker je vložen rekurz in bodo volitve na voak način razveljavljene. Vlom. V noči 4. t. m. je nekdo vlomil v . trgovino g. Jož. Praznika v Kokarjih in je odnesel 350 K. Vlomilec si je v bližnji kovačnici »izposodil" za vlom potrebno orodje. Kalobje. Na Novega leta je bil naš župnik neprijetno iznenaden, Ko je hotel pogledati, koliko so pobožni verniki nanosili v cerkveno pu-šičo, jo je našel oropano, prazno z odtrgano ključavnico. Nova Štifta. Naši dopisi so župniku Fer-, metu kar sapo zaprli. Ko si na stvarne dopise . ne upa lagati, predbaciva »Narodnemu Listu", da j laže. To je staro in skrhano orožje klerikalcev, ki' pri pametnih ljudeh nič več ne vleče. Zagotovimo ga, da so naši župnikovi kimovci stokrat bolj potrebni pameti, katero želi naprednjakom. Zakaj ne ovržete naših trditev? Kdo laže? Gda so Lahi zaglednčli turške janičare, te pa so se spotili tiste lepe p.rislovice gi se je v lotmerki nibeden Slovenec neče držati: »Sfoji k sfojin«, pa so zagrabili kanone pot pazdiho, pa bežali k stojim, tak kak to etan v lotmerki He-nikmanof Maksi pret Šnajdarovin Frančekon. Tiirki pa so jo navrli za Lahi, te pa gda so jih zaha-pili, so jih začeli klati tak kak stari Dijak op fašenki lotmerškin purgaron svinje. Taljajnskemi generali se je toto klanje nazadjo že prehempasto vidlo, pa se je začeja dreti nat tiirškin generalon: »Orka di kleštra. paj nah.daj pa henjaj, vači do mi tvoji fse soldake spoklali. Porko di bako, s čen pa še ma te driigokrat vojsko mela!« Pa tudi resen! Rečen Van ka še takšega klanja svoje žive dni nesen vida. Gda lotmerške nemške puce buhe kolejo je to fse fkiip nič prti tomi! Pet šritof pret menoj je otseka en Tiirk enemi Taljani na en šnit glavo, toti pa jez otsekanoj glavoj kak veverca potegna piikšo z rame, ftekna v lauf patron, namera na Turka, pa ga fstrela ravno v srce pre: »kapiši taljano! Če že moren jas hin biti, pa še ti bodi«. Tak so van bili divji! Te pa je le ali ftekna turški general dva prsta v viista, pa za-fiička, te pa so se Tiirki nazaj obrnoli, pa šli domo. Jas pa sen si zmisla, ka je zaj najlepša prilika ka si oglednen, kak je ali resen lotmerški Briinčič turške mandure zašoštra; peš se mi je vnožalo iti, te pa sen naproša Taljane ka so me nabili v en kanon pa fstrelili; te pa sen van frča po liifti ta kak dohtar Picek to etan s Štraserove krčme v lotmerki pa sen padna turškemi generali ravno pot nogč. Turški general si je ravno popeva na ves glas tisto lepo popefko gi jo je napisa moj prjatel Skiihalof Petrek v lotmerki: »Ste vidli Taljona, ha-ha ha«; jas sen enčas gleda Turka kak nore otkot on zna Skiihalove popefke, Brtžifti tl[raj. Shod narodne stranke v Župoleveih v soboto '6. tm. ob 3. uri pop. v prostorih g. Miška Janežiča je bil lep ne le po udeležbi, ampak tudi po živahnosti, po zanimanju zborovalcev. ki so prišli iz bizeljske in kapelske fare, za obravnavane predmete. Predsedoval je shodu cosp. Jos. Premelč, veleposestnik iz Kapel. Govoril je najprej g. dr. Stike r iz Brežic, ki je navajal vzroke, kateri so dali povod obštrukciji, ter razlagal svoječasni sklep narodne stranke, da hoče obštrukcijo podpirati. Nato je urednik gosp. L e š-ničar iz Celja utemeljeval sedajni sklep izvrše-valnega odbora narodne stranke proti obštrukciji. Orisal je gospodarsko bedo, izostale gradnje cest, regulacije potokov, zadevo bolnišnic ter konečno govoril o važnosti kmetijske družbe. V debati so se oglasili gg. Jože Janežič iz Starevasi, ki je razpravljal o pomenu kmetijske družbe kot stanovske kmečke organizacije, ter o istem predmetu g. nadučitelj Skal ovni k; glede zadev v okrajnem pomožnem odboru je razpravljal dr. Stiker, osobito glede pomanjkanja koruze v brežiškem okraju, nakar so se tozadevno storili potrebni sklepi. Posestnik Pšeničnik si je želel pol-dnevni pouk. nakar mu je g. učitelj Okorn pojasnil, da si učitelji sami želijo nerazdeljeni šolski pouk, ki se tudi da doseči. Nadučitelj g. Pečnik iz Kapel je še izvajal glede učiteljskih plač, ter utemeljil zahtevo učiteljev, da naj šolska bremena prevzame država. Sprejela se je rezoiucija za redno delo deželnega zbora. Iz Kapel. Do letos še ni bilo slišati, da bi imela peč toliko moč, da bi mogla odpuščati največje grehe; tako je 0il v adventnem času pri nas v Kapelah največji greh čitanje „Nar. Lista". Oprostite, gospod župnik, saj mi tako dobro vemo, da Vam je „Nar. List" trn v peti; ni Vam treba tega zmiraj pripovedovati. Pustite ,.Nar. List" pri miru saj v spoved niči, ker ona je postavljena za odpuščanje grehov in delitev sv. odveze, ne pa za hujskanje proti „Nar. Listu". Pri nas akoravno je bilo slabo leto, smo si preskrbeli toliko drv, da nam ni treba z »Nar. Listom" kuriti, akoravno ste rekli nekemu naprednemu fantu, ko je rekel, da „Nar. Lista" ne opusti, naj ga, ko ga prečita, takoj vrže v peč, naj ga da drugim v hiši brati, posebno pa otrokom ne; češ, da jim z »Nar. Listom" daje pohujšanje in,, slabe vzglede. To je seveda grda laž! Kajti »Naročim List" še nobenega človeka ni pohujšal. Pri nas je „Nar. List" ljudstvu v pouk in zabavo, za kurjavo pa drva. Iz Podčetrtka poročajo: Na Staro leto je zgorelo domovje posestnika Smrekarja v Imenem. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Živino so rešili. Škoda je za posestnika tem občutljivejša, ker je bil zavarovan le za nizko vsoto. Maščevanje zavrženega ljubimca 1 Ko je 3. t. m. posestnikova hči Marija Šuštarič v Raj-henštajnu pri Kozjem zvečer šla iz hiše v drvarnico po drva, je nekdo iz revolverja nanjo streljal in jo zadel v brbet. Ranjeno dekle so prepeljali v krško bolnišnico. Storilca v temi niso mogli spoznati, vendar slutijo, da je dejanje storil neki fant, katerega ljubezen je dekle pred kratkim zavrnilo. Buče. Strašna čast nas je zadela 31. dec. Pomislite, g. namestnik dež. glavarja in dež. poslanec dr. Jankovič so prišli k nam. G. župnik Kranjc so nam zjutraj s p r i ž n i c e slovesno te pa sen jemi le začeja sekontati da je on prek vleka, te pa sva van skoro tak lepo pela kak lotmerški fajerberi, gda ge v jlhoven hoteli »cum lectn grošn« pijani ležijo. Gda sva viin spela, te pa je bija Tiirk na vrsti, ka je debelo gleda. Gda sva k sapi prišla, te me je najpret lepo po tiiršken pozdrava: »salami ejekum«, te pa me je pita v našoj prleškoj amtsšprahi, če sen tudi prlek. Gda sen jemi pritrda, te pa mi je reka, ka je on tudi f Prlekiji v lotmerki luč sveta zagleda, (pa venda petroljomovo, da še so elektriš luči te v lotmerki ne meli), ka se ne piše za Beži bek pašo, tak kak jemi zaj pravijo, pač pa za Pihlara, pa ka je bija negda v lotmeršken farofi za ekonoma, pa so ga tan zavolo duš noter pihaja natirali, te pa je zajša met Turke, pa grata pomalen za generala. Kak sma si tak eno pa to drugo gučala, te pa mi je prava, ka je tu v Afriki še več lotmeržancof. Tisti Dular ki je bija nekda v lotmerki na dači namesto Ulma — ot Dulara se je ne nič čiilo ka bi si piceke redija — je zaj tu f Tripolitanciji pr enen zamorsken peki gajšic, tisti Doksat ki ba nekda v lotmerki za pecirksrihtara, pa je pr tiiršken feltmaršali za enuha ali kak se že tomi pravi, Filomena je pr ten prven paši ta dvestono-petnodvajsta žena, zaj pa še se je obrna na Pihlara lotmerški rihtar s prošjoj ka bi jemi priskrba kakšno službo, če bi jemi lotmeržanci zavolo elektrike laufpas dali. Pihlar pa jemi je resen sprosa pr samen ten veken veziri službo »buhara«, to se reče, ka de moga fseh petsto pedeset ve-zirovih bab petkrat na den s caherlinom pošpri-cati, pa buhe, kere do ot toga mamične gratale tak dugo ščigetati, ka do ot smeha počile. Zato tna oblublenih na mesec 73 rajnški v penezih, ves strošek, pa še ekstra fsakši den 25 na potplate. Zaj ste te ali vidli kak strašna je vojska. Zato pa le hote fsakši den lepo f cirkef, pa lepo oznanili shod. Šli smo torej in poslušali. Rečem Vam, takih plitvosti, takih psovk in takega zabavljanja že dolgo nisem čal, kakor ta dan iz ust „dike" naše, dež glavarja namestnika dr. Jankoviča. Gospodine, na tak način se pridobijo morda kake nemisleče ženske, ne pa možje lastnega prepričanja. Iz dr. Jankovičevih ust je bruhal napad zi napadom na pol. nasprotnike. Narodna stranka se je prodala Nemcem, učiteljstvo ne zasluži zvišanja plač; kmet naj rajši da ta denar za tobak itd. itd. Res silno „stvarno!" Da ga ni sram! Doslej smo vsaj dr. Jankoviča še smatrali za politično resnega človeka, odslej pa vemo, kaj imamo o njeni misliti. H koncu je zabelil godljo še župnik Kranjc, ki je dejal, da kdor ima Gospodarja in Stražo, je pravi katoliški kristjan, vsi drugi pa brezverci in ateisti. Na tem shodu se je klerikalna stranka pokazala kot stranka najgrših političnih strasti, stranko hinavcev in stranko nasilstva. Ravno ta dan je nahujskani Bovhov hlapec Ant. Stukel napadel naprednega mladeniča. Ali ima Bovbova rodbina tega fanta res samo za napadanje? — Selški. PtojsHi okraj. Shod pri Sv. Bolfenku nad Središčem v nedeljo 7. tm. pri Štef. Galiču se je obnesel prav lepo. Obširna soba je bila polna poslušalcev. Bilo je med njimi tndi nekaj klerikalce*, ki so mirno poslušali težke obtožbe, ki jih je dvigal urednik V. Spindler proti nepošteni klerikalni politiki in t se tudi, dasi ponovno pozvani, niso oglasili, da bi ugovarjali. Shodu je predsedoval veleposestnik g. Tomažič z Vitana, zapisnikar je bil posestnik Jože Kolarič. \ nad enournem govoru je urednik Spindler slikal dogodke glede deželnega zbora od 1. 1909 naprej, slikal klerikalno nedoslednost in gospodarske škode klerikalne obštrnk-cije. Po njegovem govoru se je razvila živahna debata o različnih vprašanjih, v katero so posegli kmetovalci Tomažič, Franc in Ciril Zabavnik, Kolarič, Reich itd. G. Tomažič je slikal škodo glede podpor vinogradnikom, dalje je obšimt razpravljal vprašanje živinskih ogledov; g. Kolarič je z ozirom na škodo, ki jo kmetje vsled klerikalne obštrukcije trpijo, pozival ljudstvo, naj končno začne spregledovati. G. Franc Zabavnik je razpravljal VDrašanje glede potrebe živinozdravnika v Središču in o za kmeta silno škodljivih predpisih glede prometa z živino. G. Ciril Zabavnik je slikal škodo, ki jo imajo oni, ki delajo nove vzorne hleve, ker ne dobijo deželnih podpor. G. Reich je pa slikal temne strani sedaj ne uredbe bolniških blagajn za obrtnike na deželi. Soglasno, brez ugovora se je sprejela rezoiucija glede obštrukcije v deželnem zboru. Nadalje pa so se sklenili še sledeči sklepi: „Zborovalci zahtevajo, da se čimprej nastavi v Središču živino-zdravnik ali vsaj v vseh živinozdravskih poslih izveden živinozdravski pomočnik. Dalje se naj potrebno ukrene, da bodo kot živinski ogledi nastavljeni ljudje, ki so v tem poslu izučeni in ki bodo za svoja dejanja tudi lahko odgovorni." — Končno se je izreklo vodstvu narodne stranke in njenemu deželnemu poslancn dr. V. Knkovcu popolno zaupanje, na kar je predsednik med živijo-klici zborovalcev zaključil lepo uspeli, živahni shod. , -i Iz Središča. Naš ,,Sokol" lepo napreduje. Ima dozdaj 80 članov, med temi 36 izvršnjocjh, t. j. takih, ki redno zahajajo k telovadbi. Upamo, molte, tak kak se fsakši den po cirkvah tak lepo moli: »Kiige, lakote, vojske, pa tak norih liidi, kak so poslanci kmečke zveze, nas vari o Gospot«! Za gnes de van venda zadosti! F Tripolitanciji še mo en čas osta, da se mi tu grozno dopadne! Najbole pa puce! Rečen van, Lina pa Frida se van lehko pret zamorkami skrijeta! Čeglih je že malo pozno, pa nič ne škodi, saj so že rajni Slomšek nekda zapisali, ka še za sto let fse praf pride, te pa jas tudi komer gnes vošin Van pa fsen, ki do toto mojo pismo šteli, veselo pa debelo novo leto, lotmerškin purgaron pa še praf posebno, ka bi tudi v toten noverr leti jthova elektriš luč ravnotak za vraga bila kak dozdaj! Zaj sen še se ravno spota! Vete kaj me najbole boli? Doma zaj k fašenki fsi kolejo pa kolinijo, pa žlopkajo v sebe koline pa godlo, tak ka gospot Klopek zaj pa venda same betežne želoce vračijo, jas pa tu v Afriki fsega toga ne-man, pa moren trpeti pa gledati, kak te sakr-menske buhe želodec boli, ka se fsakši den moje krvi znažerejo. Če mate kaj uberžnih kolin pa godle, pa mi pošlite sen v Afriko ge eno pol koline, pa v enen piskriči malo godle! Toga vas milo prosi Vaš JI Komaro de Mihali dela Huda di liikja. (To je zaj f Tripolitanciji mojo ime po lašken obrjeno, ka bole kiinštno viin vidi. Znate, laški sen se van že tak naviiča, kan se veda v lotmerki po lašken dreti, gda do mi gospot Varda zobe pipali.) Ljubljanske kreditne banke podružnica Celje sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po J^p* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. p 21 28 52-2 tja bo zanimanje za „Snkola" ostalo na tej v i.si ni i» da 80 bodi; vrli „ Sokoli" tudi zanaprej v polni meri zavedali svojih vzvišenih nalog. Naprej! Sv. Ilolfenk pri Središču. Pri občinskih volitvah na Vitaau so dobili klerikalci 10, na-prodaja.i 2odbornika. Mikiavševski kaplan Št,nhec iii središki Krnojc sta si krepko brusila pete. Proti volitvam, pri katerih se je zgodilo mnogo ne posta vnosti. je vložen priziv. — Danes v četrtek 11. t. in. se vršijo volitve v Vodraucih. Sv. Bolfeiik pri Središču. Po nedeljskem sti >dn narodne stranke je v gostilni g, Jak. Za-btvnika v Jastpebcih gdčna Veronika Kolarič v vedeli družbi nabrala 7 K 54 vin. za nas o novo požarno brambo. Hvala vrli mladenki! Trstenik. lvaajkovski klerikalci so postali za inji čas strašno ošabni in napeli. Domišljnjejo si v svoji brezmejni prevzetnosti da je celo njih denar več vreden, kakor d^ngf. Potrebno je, da se porežejo peruti Jerebica in vsakemu takemu „ftičn". Spoštuj očeta In mater! 34 letni posestnik L-Jič v Pobrežju pri Ptujn je v prepiru udarjl očeta s sekiro. Sodišče mu je prisodilo eu mesec ječe. Žetale. Ta smo imeli 8. t. m. zjutraj strašen Vihar, ki je oškodoval mnogo streh. — Tukaj so otroci skoro pri vsaki hiši bolni. — Zima je do-zdaj pray dobra, kdo ve, kakšne bo imela posledice. Konjiči oKraj. I« Konjic, poročajo: Dne 2. januarja je padel nekoliko vinjen hlapec Mihael Pevec v Ločah tako nesrečno z lestve na skednju, da je "z glavo priletel na nek kamen in bil za nekaj minut mrtev. 5toVcnjcgra$Hf oKraj. 1/ Šoštanja. Šoštanjsko grajščino je kupil s posestvom vred neki zasebnik Lang iz Gradca. Na Pernicah — obmejna občina v marn-berškem okraja — so bile pred Božičem občinske volitve, kakršnih ta občina še nikoli ai videla. Volitve so se adeležili vsi voliici razun treh. Slovenci so hoteli vreči nemškutarskega župana, ki je zlezel pred tremi leti vsled brezbrižnosti Slovencev na županski stoček ier hotel Perničane osrečiti z nemško šolo in podružnico „Sudraarke". Tako so mu menda svetovali gospodje na Muti in v Marnbergu, a se mu ni posrečilo ne eno ne drago. Mutčani pa so hoteli obdržati svojega zvestega slogo na vsak način. Ker je bil sam župan predsednik volilne komisije in mu je šlo za kožo, zato je delal nepostaynosti sebi v korist in Slovencem v Škodo. Za Nemce so veljala vsa pooblastila, četudi so bila večinoma prigoljufana, za Slovence pa niso veljala, ker so bila slovenska in pravilna. Tako se je zgodilo, da so nasprotniki zmagali v II. razreda z enim glasom večine. V prvem so pa zmagali Slovenci. Proti volitvam se jO vlomil rekurz in morajo biti ovržene. — O goljufijah in sleparijah, ki so jih počenjali nasprotniki pri tej priliki, danes nočemo govoriti. Le tpliko povejmo, da bodo dotičniki drugje dajali odgovor za vse nepostavnosti in bomo skrbeli, da se bodo navadili spoštovati tudi »a Pernicah cesarske postave* pa če so še tako »imenitni" gospodje. V Vnzenici so bile spomladi občiuske vo-jitve. pri katerih so zmagali Sloveuci, propadel pa je bil mizar Ladenik, ki je sedaj prvi ..nemški" mož v Vuzenici. Zato je vložil rekurz. Kakor »vemo sedaj, 80 te volitve potrjene in ima Ladi ne k eno blaaažo več. Sicer pa mu to menda ne stori dosti, ker se j« V zadnjem času mepda že tako privabil blaraaž, kakor svojih dolgov, kakor pravijo ljudje. T Bazborju pri Slovenj gradcu so se godile ravno za božične praznike čudne stvari- Tam pase duše neki Lovrepko, ki je člpvek kaj čudnih manir. Ako se fftpij«, »injamo nič proti jte»u; pač pa uganja ta gospod v pijanosti take stvari, ki niso v čast ne njemu, ne naši fari. Za praznike je dal okleniti svojega organista in mež- narja ter g* »preti, samo zaradi tega, ker ga je T svoji pijanosti obdolžil, da mu je on ppkradel oves, spno in prerekal vr?$ zadružnemu koštrnnu. Koliko je na tem resnice, bode ppii^zala sodnijska razprava. Pečina ljudstva ima rajšj organista nejjo Župnika in to jezi možakarja. Darujte za Jar. sklad"! mi Iz Krasi ne pri Studenicali. Županom naše občine je izvoljen vrl narodnjak Anton Turin po dom. SlatasUik. Ker je naročnik „Nar. Lista" ter somišljenik r Na rodne stranke", so delali nekateri proti njegovi izvolitvi, a ni nič pomagalo. Zmagala je večina. Ob tej priliki je dobil tudi župnik iz ust preprostega kmeta odgovor, kakoršuega si je zaslužil po vsej pravici. Volilec. V nedeljo, dne 23. januarja V Kar. dom na VeliHo predpustno Veselico „Kffl«Hi ples4' V prid Cirii-jiTietodoVi družbi. PruštVeue in druge prireditve. Občni zbor „Slov. delavskega podpornega društva v Celju" se vrši v soboto 13. tm. Poleg običajnega je tudi sprememba pravil na dnevnem redu. Važno za člane kakor za nečlane ! Bočna pri Gornjemgradu. Tukajšnje „Kmetijsko bralno društvo" je imelo svoj letni občni zbor dne 26. decembra 1911 v prostorih stare šole v Bočni. Društveni načelnik je v pozdravnem govoru slikal pomen kmetijskega stanu in pov-darjal potrebo, da se kmetijstvo čimdaije bolj dviga in napreduje, kmetski sta«* pa vsestransko izobrazuje. Nato je razpravljal tajnik o delovanju, blagajnik pa o gmotnem stanju bralnega društva; v letu 1911 je imelo društvo 22881 K dohodkov ter 5619 K stroškov, torej za leto 1912 preostanka 17262 K. Društveni inventar vsebuje 1 mlatiluieo za žito (to se bo prodalo), 1 zbiralnico za žito, 1 brano za travnike, 2 velika svedra za vodnjake, 1 mrežo za pesek in 1 trtno briz-galnico; društvena knjižnica pa šteje letos 123 zvezkoy in več letnikov kmet. strokovnih časopisov. — Stari odbor se je izvolil iednoglasno še zanaprej in sicer: načelnik: g. Jos. Bizjak, nad-nčitelj; tajnik: g. Fr. Siiglic, trgovec; blagajnik: g. Fr. Miklavc, kolar; oskrbnik: g. Iv. Zmavc. Namestniki so pa gg. posestniki: Štiglic Jos., Marovt An t., Tevž An t. in Levar Ant. V Bočni pri Gornjem gradu priredi domača požarna bramba ua letošnjo predpustnp nedeljo zvečer veliko maškerado; podrobnosti o tej veselici se bodo objavile pravočasno. Sosednja gasilna in dru<>a narodna društva se lepo prosi, da se blagovolijo ozirati na to prireditev! Ivan Pevec, načelnik. Slovensko trgovsko In obrtno društvo v Mariboru priredi dno 1. svečana v veliki dvorani „Naro4nega doma" „Trgovski venček". Ker bode ta ples edina večja prireditev v predpustu, opozarjamo že sedaj slavno občinstvo, da vsaj to prireditev obišče. Toaleta je prosta. Vabila se bodo v kratkem razposlala. Iz Središča. Redni občni zbor bralnega društva Edinost" se je vršil dne 6. januarja 1.1. v društveni sobi v gostilni Horvat. Po pozdravn g. predsednika Fr. Lukačič-a prečita društveni tajnik letno poročilo, katero se vzame z odobren-jem na znanje. Po poročilu blagajnika je imelp društvo preteklo leto 72 K prebitka. Ker dosedanji g. predsednik ni hotel več svojega mandata sprejeti, se je enoglasno i volil g. Anton Plepelee predsednikom in gospodje: Franc Lukačič, pus., Mat Ivannša, pos., Srečko Dogša, usnjar, Ljud. Muzek, učit., Srečko Horvat, pos. in Mat. Veselko, pos., odbornikom. V odbor knjižnice sta izvoljena gg. Mat. Veselko in Emest Munda. Za tekoče leto se naročilo sledeči časniki: Slov. Narod, Narodni List, Sloga, Ilustrovani tednik, Naše pravice, Kmetovalec, Gospodarski Glasnik in Slovenski Sokol. Društvo bo slavilo letos 30 letnico svojega obstanka. Vse one, kateri hočejo na novo pristopiti, naj se prijavijo dne 21. jan. med 1. in 2. uro popoldan v knjižnici na rotovžu. Jfofo narodna obramba. Družba pj. Cirila Ip »ejtofla jfl im^la v mescu decembru 28.213 K 38 v rednih in 3.780 JC 98 v izretonh dohodkov ter 15.347 K 6$ v rpdjjjh in 12.2lpKgl v ijrpdnih izdatkov, tprej 4.43$ £ 21 v prebitka. Podružnica družbe »y. Cirila In Metoda ,v St. Pavlu pri Preboldu ima svoj občni zbor za |eto J9J2 fine 2,8. japuan* pri Frančku y Št. Paylp z navadnim duevpjm redqm: 1. Pozdrav prvomestnika. 2. Govor g. Prekoršeka iz Celja. 3. Prejemanje novih čjanov letnikov in podpornikov. 4. Račun preteklega leta 1911. 5. Volitev novega odbora. 6. Nasveti. — K mnosro-brojnemu obisku vabi odbor. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Andrej Oser za kupone Tolsto vrške kisle vode, katere mu je poslala celjska C. M. podružnica, ki jih je prejela od trgovca g. Ravnikarja 11 K, za drugih 20 kuponov je poslal 4 K. Iz Dota. Gosp. Anton Gnus, nadučitelj ua Dolu pri Hrastniku, je poslal družbi 3 K 78 v. katere je nabrala njegova hčerka na Silvestrov večer v gostilni g. Fr. Lazuika od članov „ Prostovoljnega društva na Dolu". Družbi sv. Cirila iu Metoda se je poslalo iz 3 nabiralnikov v Bočui pri Gornjem gradu 23'44 K iu sicer se je nabralo v gostilni gosp. Žmavca pd. Šek 17 K, v gostilni gosp. Strmška 2 71 K ip v tfosjilni gosp. Purnata 3'73 K. — Na Štefanovo jo nabrala v domači gostilni gdč. Micika Žoaavc 4'45 K za družbo. - Občni zbor domače C. M. podružnice se bo vršil prihodnji me3ec. Mariborska moška Ciril-Metodova podruž niča je poslala o novem letu v Ljubljano sledeče prispevke: Nar. davek (tiabr. g. Majer) 12 K. nabiralnik v „Nar. domu" 13 K, v Medenovi go stilni 3 K, nabrala gospica Tončka Reboljeva pri Silvestrovem večeru v „Nar. domu" 37 K, darovala gostilničarka ,.Nar. doma" gospica Vode-nikova namesto novoletnih voščil 5 K, skupaj 70 K. — Obema gospicama prav prisrčna hvala! hm Globoko. Čudna so pota klerikalne previdnosti. Vsem nam je še globoko v spominu minula pomlad, ko so naš ljubi Miha hoteli pustiti župansko čast in kljub obč. volitvam, ki bi sa imele zvršiti že meseca julija 1911, zasesti žu panski stoler* Mučila jih je baje neka zelo nevarna očesna bolezen. No, in naši modri očaki so jo hitro iztakuili. Kakor izšolani medicinci so urno preiskali nevarno (!) bolezen svojega predstojnika iu še hitreje so pisali recept, na katerem je stalo: ,,Zvišanje plačila". Čudno, a venda hitro iu sigurno jo pomagalo to zdravjlo. Očef < župana ni nič več skelelo po očesih in zopat s • lahko zasedli klerikaluega županskega šimelaa i» jezdili dalje — ne meueč se za to. da je obrok za volitev minul že pred pol letom — ie dalje in dalje. In sedaj tik pred volitvami se očka žnpan počutijo baje zopet zdravi ia čili. Mnogokrat smo slišali že tega moža praviti, da za nobeno ceis) yeč ne sprejme izvolitve; take bajke že dobru poznamo, ker se pojavljajo pred vsakimi volitvam:. Prav dobro pa tudi vemo. kam pes taco moli. Nam je sicer vseeno, četudi postavite za župap i tistega „Francelna", ki zna dobro metle vezati; sramotno pa je vendar, da se mora globoška ob čina, ozir. vas, ki šteje mnogo zavednih tudi klerikalnih mož, ki tudi de-tetkrat prekašajo našega Miheta, kriviti pod zastarelo komando blateuskega debeluharja in njegovega Miha. Sicer pa je slišati, da tudi nekim mladim klerikalnim vzorom ta se-verozapadna klika že davno preseda. Za danes dovolj, prihodnjič pa si dovolimo vpogled v delovanje teh mož za blagor občine, zlasti občinskih potov, ki so tako izvrstni, da so morali tudi neki nenarodnjaki vleči s kolci svoje konje iz blatu. Nov« Štifta. Pri Das pravijo nekateri, da pas mislijo „gospod" župnik Ferme zapustiti. Ne vemo, ali hoče vzbuditi usmiljenje pri „katoliških" ženah, katere je zadnjič v „Slov. Gosp." na mile viže zagovarjal, da bi ga šli njihovi možje in ljubčeki prosit, naj še ostane, ker so tak fest. gospod. jCaj pa, če ga peče vest. Ako pomisli, kolibo gorja, lažij in obrekovanj, prepirov in tožb je že povzročil pri nas, bi bilo najboljše, da izgine od nas. Naj be nverjen. se velika večina far-manov bo jokala — oa veselja — tako, da bo Dreta po njegovem odhodu preplavila vse njegove grehe in hudobije. Nova Štifta. Dne 3;. .dec. 19U je «rj-ppsfll „Slov. G^podar" v <|opi^ Ofl Nove Štifte popisano j,liberalno" pošast, ki jma baje od laži i p glpdanja tako dolg jejsik, .da se opleta pet. Znani dopispik naj ppmisli, da inaa on sam daljši jezifc, ka^or bi bil sestavfjeu j« vseh jezikov uaših katoliških žensk, sicer bi ne mogel ž njim PP* fizjiti — tpdi najza^jiji jcotiček- Ip Je Je nos, ta jfi pravp ppdo! Ta je tal^o dfllg. d^ yoha četo v Kfh^N« ipnesnagp ?žeo^fh ffiu/ Aiahu^uu Jjpaa&jujnaitto, AatA&Ajo&v huAu AVUJUOt' i^JD VltlU utvtJ imanom/ J&xttviexrLVv. llkflhj^ k& AnjJv v^JL,. jvtMt&oei avtafAr^doaf. m Nova Štifta. V „81ov. Gospodarju" toži župnik Ferae, da nekateri liberalci ne marajo poslušati njegovih duhovitih pridig q ,.k Sklati"4, katere takega „svetnikaH nič ne brigajo. Prt pas pe se oovprašuje nekaj časa. ali je župnik ponočnjak sli policaj? V nedeljo dne 24. dec. 1911 je pridigoval, da je videl ob 10. uri po noči skozi okno, kako so neki ljudje kvartali. Ne vemo, stori li to kot ponočnjak ali kot policaj? Nckot jo tudi kukal skozi okno v neko kremo in ^Užajno videl, kako sta so dva zasukala. 5Ždfj lahko razumemo, zakaj ga zjutraj nikoli ni v spo-vf inico o pravem času, da ljudje morajo čakati ure in ure, ako hočejo opraviti svojo krščansko dolžnost. Potem se še nekateri čudijo, zakaj t^e prihaja več toliko romar,ev, kakor pri prejšnjem g, župniku, kar je cerkvi in nekaterim drugim {lonašalo lepe dohodke. Kedaj bi pa g. Ferme ]iadzoroval ljudi, kaj delajo po noči? Kedaj bi sestavljal lažnjive dopise za časopise o nadučitelju g. Kelcu, ako ne po n»či, ko ga po dnevi skoraj nikoli ni doma, posebno če so kake volitve. Spati pa menda tudi mora in k temu se m« zdi jutranji /mik najbolj pripraven. O tej pripravnosti je pisal radi ljubljanski skof v znani svoji „rudeči knjižici", j« nikdo ni večji oboževatelj in posnemovalec tega škofa nego g. Ferme. Št. Lenart nad Laškim. Kakor Ba-vadno se zaključujejo ob Novem letu računi. Skrbni gospodarji skrbe za potrebna popravjla. Pri nas v cerkvi pa stare, črvive klopi škripljejo in cvilijo: ..Tonček in Naudek, usmilita se nas! .» — a zastonj. Je sicer o praznikih vabil Janez kukavico, pa menda ne na črve, kateri bi gotovo kukavici dišali. — Ja, pa kaj je treba klopi, največja skrb je gosp. župniku politika, posebno pa „ Narodni List" ; ta jih peče. Slišali so uekaj, da ga farani imajo, zato »p rekli, ta mora z novim le»om ven. Pa glej ga zlomk^ namesto ven. še ;jih je le šest uovih prišlp. Pršijo, da »Narodni List" kmetu ne bo koristil. Korist kmetovo si pa razni ljudje na več načinov razlagajo. Početja, d.i bi siromak koruzo kupil in župnikovim be-rihom dajal, seveda ,.Narodni ne podpira. |«p Ptuja. Kmetijska podružnica za ptujsko >lico ima v nedeljo dne 21. januarja t, 1. do-poldM ob 9. uri v prostorih gospoda Zupančiča v Ptuju svoj prvi letošnji občni z«4>r po sledečem sporedu: 1. Poročilo predsednikovo, tajnikovo in blagaipijiovQ p delovanju podružnice v minulem le; a. S. Volitev dveh pregledpvftlcev radi pregleda računov. 3. pobiranje udpipe in sprejem novih udov. 4 Odobreoje računov. 6. Volitev odposlancev k občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe v Gradcu. 6. Določitev predlogov za občni zbor v Gradcu. 7. Razni predlogi in nasveti. Vse ude, kakor tudi neude, ki se za stvar zanimajo, vabimo k mnogoštevilni udeležbi. Da se izognemo sitnostim, opozarjamo, da je glasom pravil vsak tudi za bodoče leto ud, in dolžan poravnati udnino, kdor se ni tri mesece pred novim letom odpovedal biti ud. Iz Brežic. Mesto venca na grob pokojni gdč. Olgi Srebretovi v Brežicah so darovali za obutev revnim šolarjem breške petrazreduictj: Gj J. Agreš 2 K; J. Boecio 2 K; Jos. Cepin J. dr. Hrovat 10 K; Ivaoetič 2 K; Klavžar 3 K; Levak 2 K; Neimenovan 9 K; Rehaček 5 K; Se-tinc 2 K; Sitter iS K; dr. Stiker 2 K; Supau 2 K; dr. Schmiermaul 5 K; Schweiger 2 K; tvrdka Uršič Lipej 10 K; Umefc 2 K in Vidmar 2 K. Tvrdka Uršič Lipej še povrh 50 K za nabavo obutve. Cenjenim darovalcem izreka se v imena obdarovanih učencev presna hvala za Iz Polzele v Sa*. dolini. GJ a v n n zahvala.) Na dan nedolžnih otročičeV je pri- redila slovenska šola drugo slov. božičaieo. Otroci so prav dobro uprizorili božično igro ,,Palčki", po igri so se pa razdelili darovi vsem 260 otrokom, ubožnejšera obleka in druge potrebščine. Da smo pa tol'ko število otrok zamosli obdariti, k temu so nam pripomogli blagi rodoljubi s svojimi prispevki. Darovali so sledeči: Slav. okrajni odbor na Vranskem K 30, slav. klub naprednih akademikov v Celju K 25, g. dr. Vit. Červinka, zdravnik. Polzela K 20, ga. Bebica Jakšetova, nabrala na Vranskem K 14, g. Franjo Roblek, veleposestnik, Žalec K 10, g. Julij Žigan, trgovec, Polzela K 10 in v blagu zh K 15. slav. posojilnica v Celju K 10, g. Peter Majdič, Celje K 10, č. g. Attene-der, župnik, Polzela K 6, slav. Kolioska tovarna v Ljubljani v blagu za K 6, g. Ježovnik, Butar, Vransko K 5, g. Korošec Drago, učitelj na Reki K 5 mesto venca na grob t >var. Rud. Vrablo, č. s. Leber, župnik v pok., Polzela K 4. gdč. in ga. Anica Petrovec in Milka Slokarjeva, Domžale K 4, g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik, Celje K 4, g. dr. Janko Sernec, zdravnik, Celje K 3, g. Ko-leuc Anton, trgovec, Celje K 3, slav. Vjrdrova tovarna, Praha K 2, g. Gril Juri, Vel, Val. Luče K 2, g. Kac Juri, pek, Polzela K 2, nabiralna pola g. učitelja Tuš&ka K 20; darovalci: gg. po po K 5'—: Pauer Jos.. trgovec, Plaskan, gostil., Vogriuec, kaplan vsi v Brasloveah; po K 1'—: Vrankovič in Krašovic, tudi v Braslovčab, Ivan Kramar učitelj in Ivan Ravnihar, trgovec, oba v Celju, ia Fr. Cajhen na Polzeli. — Vseh dohodkov skupaj je torei bilo 195 K, vseh stroškov pa 360 71 K. Torej primanjkljaj 16571 K, ki se jo pokril s preostankom iz lanskega leta. — Darovali so pa še v blagu: Slav. Žalska pivovarna sodček piva, g. Štefan Strašok, čevljar v Celju 6 porov prav močnih čevljev, g. Anton Naglic, trgovec, Mislinje, tudi zimske čevlje, gg. Josip in Toni Cizei, trgovca na Polzeli, blago, potem celjski trgovci: gg. R. Stermecki, Goričar & Leskošek in Priča & Kramer v blagu. Domače gospodinje: To-nova, Homotova, Briošekova in županova so pa darovale mleko in jajca za pecivo. — Hvala torej slehernemu darovalcu v denarju in blagu iu vsem, ki so kai pripomogli k tej prireditvi, posebno pa še vsej čislanej obitelji Repičevi, ki je pomagala pri igri, razdeljevanju daril in pekla brezplačno pecivo. Konečno se imamo zahvaliti še g. Apdrejn Škulju, šol. -vodji v Tržišču na Kranj., iii nam je da} vse pot^bno za uprizoritev „Palčkov '' na razpolago. — Stotera hvala! Iz Polzele« Našim zaščitnikom »najboljšega učitelja" g. Loparnika priporočamo, da pre čttajo pismo, ki ga je pisal ta „vzor mož" 17. maja 1911., potem bodo pa znabiti spoznali, kak ..značaj" je ta gospod. Tudi g. Alojz Terglav, dež. poslanec, bi naj čital nekaj odstavkov iz tistega pisma, k' se tičejo njega iu pa kandidata »fižolov«". G. ,.najboljši učitelj" se bo tega pisma gotovo sporni iijsl in mogoč« tudi lističa z dopisom o — neki posebni bolezni, — ki ga je pridejal. Ce pa ne, mu pa lahko postrežemo z originalom. Guvernanta. G&rnjegrajski okraj. Naš okrajni za-stop je imel dne 27. dec. glavno skupščino, ki je bila zelo burna. G. Anton Turnšek ml. iz Rečice se jo vedel tako oblastno, kakor bi bil že načelnik, kar menda še ne bode kmalu. Hotel je da i predloge kar sam na glasovanje, da so ga morali opozoriti, če ne vodi skupščine morda navzoči načelnik g. Šarb. Klerikalna zagiizenost ga še utegne zapeljati v politično propast. Žel >mo mu več stvarnosti, mirnosti in politične treznosti, potem zna javnosti še kedaj kaj koristiti. Druga posebnost je bila, da je glavna skupščina črtala iz proračuna vsakoletno podporo zasebni ljudski šoli frančiškanov v Nazarjih po 200 K. Ta sklep je bil zelo pameten. Rečiška občina ima najmanj občinskih doklad izmed vseh občin gornjegrajskega okraja, namreč samo 40%, druge pa po 100%, 150% in Se več. Zakaj bi pa Rečičani na postavili javne šole v Nazarjih? Ako bi se nadalje dajala podpora Rečiški občini, potem bi moral dati okraj«i zastop podporo za ljudske šole tudi vsem drugim občinam še v večjem znesku. Nova Štifta. Tudi na|^ cerkev je postala prostor za komedijante. Naš žjjpnik priporoča pri vsaki priliki s prižnice, naj se ljudje udeležujejo klerikalnih veselic in politični^ shodov. Dne 24. dec. je vabil ??pet s prsnice ljudi k veselici na dan sv. Štefana y Gornjigrad pred cerkven* vrat*. Ko so svpječasno ljudje volili pokojnega Ježovnika poslancem, so nekateri dshoyi$iJFi bruhali s prižpipe plamen in žveplo, češ da se bodo eerkve opustile, izpremenile v ma-gacine itd. V kaj pa spremljajo nekateri du-hovniki zdaj sami sv. prostore? Naš župnik že ne mara nič več razlagati sv. resnic, ne evangelija, čemur se ljudje že očitno čudijo. Kdo pro-fanira sv. prostore; kdo je kriv, ako vera peša? Kdo js vzrpfc, da ni več romarjev k nam ? Ali je potem čudno, čfl ljudje pravijo: Po farjih je prj^ vera gor, po njih gre dol. Ko bi se Kristus po-kazal zopet v človeški podobi, kakšen bič bi moral imed, da bi mu bilo mogoče pognati iz svetišča vso nesnago, ki se je je že toliko nakopičilo v božjih hf&fti S«. {Šteta* pri $rf 11, š'. 788. 6. Andrej Stark, hotelir Suniperk (Krušne gore). 7. Berta Schvrab, Punai, II. Castelezg. 29. 8. Ema Weiss, Plana. Petrovo predmestje št. 8/11. 9. Anna Lischka. Linec. Schlosserga-se št. 4. 10. Frančiška Sclineider, Nengesmesuriin, p. Warta nad Oharko. 11. Ana Krecs, Dččin ob Labi. 20 dobitkov po K 100"—: 12. J. Krasa, Prachat ce 13. Marija Trebitzky, Sopronj, Elizabetna ulica št. 7. 14. Frančička Wiesinger, Sv. Pankracij, p. Dirnbach. 15. Marija Anderka. Opava Wallgasse št. 5. 16. A. Till, soproga gozdarskega moj-ta, NamSH pri Brna. 17. Hilda Jaroschek FryvaMov-Svoboda št. 84. 18. Maiija Regher, Koielice, p. Trebušin pri LitomSricah. 19. Ana Langhans, Jirkov. 20. Juljaia Kollersberger, babica, E^enling-Predrae^tje. 21. Margareta Richter, Rup eci tice št. 256 pri Liberrah, 22. Kntatina Ulrich, Schondorf. p. Vocklahmck. 23. Arnošt Freund, gospodarski pristav, Dobr& my I. p. ProseCnG pri tlostihnem. 24. Mariia Galleitner. Ascbach ob Donavi. 2?>. Petronela Eckstein, Leva. Kalszai št. 24. 26. M. E. V. Melas Dunaj XVIII/1. Rieglergasse 4. 27. Filipina Princes. Nyiregyhaza. 28. Marija Baranyai, Temešvar, Grtinackergasse št. 29. 29. Ana Peter, Bastianperk št. 30. 30. Ivana Ringmayer, Tuhovice št. 13, p. OpoCno. 31. Ana Breiter, soproga železniškega nadpaznika, Sv. Ivan Tirolsko Popolen imenik vseh 1031 dobiteljev se na zahtevo dopošlje. Razdelitev razpisanih nagrad smo morali zaradi ogromnega števili vposlanih nam dobrih odgovorov preložiti za kake štiri tedne pozneje, zato da bo razsodišču mogoče vse odg voro natančno in vestno pregledati. Zahvaljujemo se še vsem cenj. pošiljateljicam in pošiljateljem za izkazano nam zanimanje. Nabirajte tudi nadalje pridno ovitke naše jedilne mas i „Ceres" m v kockah, kajti trud se lfam bode obilno poplačal. Velespoštovanjem Tovarne ,Ceres', tvrdke Jurij Schicht d. d., Ustje (Aussig) Češko. C < tu Gradec, v. . -jit. 69, 50, 81, 65, 43. Dnnai, „ ,. ,. 54. 78, 7, 14, 32. Izjava Raznašajo se od meni očividno sovražne strani vesti, kakor da sem bolezen, na kateri sem trpel j>red šestimi meseci, zakrivil sam in da trpim še sedaj na posledicah iste. Na podlagi enoglasne izjave gospodov zdravnikov dr. Anton Schwaba in dr Janka Serneca v Celju, dr. Benjamina Ipavica v Ljubljani in dr. Rauchmanna, ki so me zdravili, izjavljam, da so take govorice popolnoma neosno-vane in zatoraj svarim vsacega širiti jih dalje. Poiskal bi si sicer zadoščenja prod sodiščem. Za sedaj pa imenujem tiste, ki so se namenoma v rečenem oziru pregrešili proti meni, javno lažnike in obrekovalce. Med. uiti v. dr. Josip Ipavic prakt. zdravnik v Št. Jurju ob j. ž Učenca za trgovino z mešanim blagom sprejme tvrdka Norb. Zanier & sin. Sv. Peter v Sav. dol. 61 2-1 Vabilo občnemu zbora Posojilnice v Trbovljah registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v pondeljek, dne 22. t. m. 1912 ob 3. uri pop. v posojilo, uradu. Dnevni red: 1. Zapisnik zad. občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. Poročilo računskega pregledovalca in odobren je rač. zaključka za leto 1911. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Slučajnosti. Za načelstvo: Peter Erjavec, načelnik. Anton Kuhar, tajnik. Božjastnim 66 1 Izvežbani občinski tajnik z večletno prakso, pevovodja in godbenik, išče primerno službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je vložiti na upravništvo tega lista. 67 2-1 pomoč in ozdravljenje po novem zdravilnem načinu. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški or-dinacijski zavod, Bndapest V., Grosse Kronen-gasse 18. 48 1 Zahvala. Vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje ob smrti nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Karol-a Vanio-a trgovca v Uelju, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo nadalje vsem darovalcem lepih vencev ter vsem, ki so se udeležili pogrebnega izprevoda. — Prisrčna hvala! Celje, 9. januarja 1912. 59 1 Žalujoči ostali. Stanovanje cbstoječe iz 3 sob, kopalno sobo in s postranskimi prostori je oddati s 1. marcem oz. dogovorno tudi takoj v hiši štev. 3. Schillerjeva cesta. V stanovanju je električna luč in vodovod. Vpraša se v Zvezni tiskarni ali v Posojilnici (Narodni dom). Ogleda se lahko vsak dan med 2. in 3. uro pop. 44 -2 (hiša in zemljišče) 3j«h se proda za ugodno ceno. Naslov pove upravništvo »Narodnega Lista"' 46 2 2 Trgovina * mešanim blagom Alojza Ogrizek w Kostrivnici pošta Podplat (Štajersko) se takoj odda nimi pogoji ^ najem« Zaloga blaga okrog K 20.000, letni promet okrog K 80.000. — Več se izve pri lastniku trgovine Ferdo Pusftek. bo 2-1 Najtrpežnejši strešnik kakor tudi plošče za tla in razne vrste zidniki za oboke in pokrajnike (ksimze), ki se izdeluje iz cementa in zmletega apnenca, se dobiva v tovarni g. barona pl. Warsberga. Več se izve in se lahko naroči pri zastopniku Jos. Fr. Skasa p. Rečica na Paki (Staj.) NB. Ker je bilo v pretečenem letu toliko odjemalcev strešnika, da so se morali oni, ki niso naprej naročili s praznimi vozovi vrniti, svetujem, da se začasno naroči. 63 3-1 ruua fTl AAAttUi 42 V najem ali na prodaj! 2-9 Prodajalna pozneje tudi gostilna v trgu sredi Savinske doline. Poslopje je ob križišču dveh prometnih cest. Poleg hiše nova ledenica, zraven dobra pitna voda, vrt, zasajen s starim in mladim drevjem, stavbišče. Ugajalo bi tudi za penzijonista, ker je sosed grajščak. Zraven njiva. Arondirano in ograjeno. Še tndi takoj proda. Cena 23.000 kron. Na posestvu lahko ostane blizu polovico kupa, plačilni pogoji ugodni po dogovoru. Natančnejši pogoji se zvejo v Braslovčah, hiš. št. 16. Celje, Graška cesta pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del! 51-1 Na debelo! Na drobno! Dražbeni oblic. Po zahtevanju Minke Sodin, posestnice v Bukovemžlaku, zastopane po dr. Juro Hra-šovca, odvetniku v Celju bo dne 30. Januarja 1912 dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 7 dražba zemljišč 1. vi. št. 170 k. o. Št. Jur ob juž. ž. 2. „ „ 216 „ „ Sv. Miklavž obstoječih iz parne žage, dveh njiv in dveh travnikov, s pritiklino vred, ki sestoji iz različnih strojev. Nepremičnine, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na ad 1. poslopje . . 8.650 K zemljišče . . . 2.500 „ pritiklina-stroji . 16.930 „ skupaj ad 2...... 28.080 K 593 K 15 h Najmanjši ponudek znaša ad 1. 18.720 K ad 2. 395 K 43 h, pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra (ce-nitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 7 med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija Celje odd, III. dne 16. decembra 1911. 451 Celje Gosposka ulica 20. I. celjska parna in kemična pralnica se priporoča za točno in ceno snaženje vseh vrst oblačilnega, namiznega in drugega perila ter za kemično čiščenje vsak ter ih oblek, preprog, zaves, kožuhovine itd. 15 8-2 Naročila od zunaj se točno izvršujejo. Ijatera želi pripravili dobro IjaVo, uporablja najraje „praVega ifrancKa;" s Kavnim mlinčkom, Hi se Meluje temelje« najele skrbnosti že dolgo let V zagrebški tov'n?m. 7 Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. i rgovina se da v najem. Matija Šafiiric, Kadeče pri Zidanem mostu. 23 3-2 23 3-2 Kupujem okrogel hrastov les v dolžini od 2 m in v debelini od 30 cm naprej. Ponudbe za 1. vrsto brez grč, za 2. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr. 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana oziroma mojo tovarno. — Kupim tudi suhe frize hrastove in bukove, ponudbe kakor zgoraj. V. Scagnetti, parketna tovarna, Ljubljana. 7 21-2 triumf-štedilniki ^sz, o 3 "S m & S o SE; Iriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. „Ka-a-a-j?!'< Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikoiifs-sval^ična ovojka. -nv £ I Š^lt^l w Vi v s j. .c: / >Jkso Pozor: Pristno le v škatljieah za svaleice pod imenom Jacob». 5 17-2 Pm 31=11= I Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pnlJene^R 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h ; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 veleflnega, scežnobelega, pnljevega 8 K 40 b ; 8 K; 1 kg pnha sivega t> K; 7 K ; belega, finega 1<> K. najfinejši prsni pob 12 K. — Kdor vzame 5 ku 9 dobi franko. 28-2 Zgotovljene postelje i z gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega naušinga, peruica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma. Vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K. uapol pub 20 K; pnh 24 K; same pernico po 10 K, 12 K., 14 K, 16 K : zglavniki 3 K. 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13"—, K 14 70. K 17 80 in K 21"—; zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 4 50, K 5 20. K 5*70; pod pernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 cm široka. K 12 80. K 14'8u. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franka. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. zl da se nova hiša z vrtom blizu romarske hiše pri S?. Jožefu nad Celjem, Zavod na štev. 22. 37 22 ISlMtfMMMIM Proda se wiMi-atw v majhnem mestu na Spodnjem Štajt rsk« m pod ugodnimi pogoji. Orodje za 3 pomočnike.. Kje, pove uredništvo lista. te 2-j Na vprašanja glede inseratov odgovarja uprava lista samo, če vprešalec priloži dopisnico ali znamko za odgovor. m 1 ■ Wi > 12 03 sa 03 O M ca jt a> C! § « 'Z? E O M is: a? M M ■ ■Ha ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Tiskovine v moderni obliki so dsnd.ipes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovin:; brez učinka roma jo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zaraore vsak čas računati na dosežka uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanj«, da deluje z vzornim podjetjem, katero se. potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno iti z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celin, Scltillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi nkami in okraski, kakor tudi opremljena z b;«itisni)i,i stroji najnovejše konstrukcije ift zlagainimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. iVi! ■ ■ ■ p TS O« o a. a pr 01 rc bc fo Lastita knjigoveznica. gfej Cigaretni OTTOMA1 pristen le s to glavo; zavrnite vsako ponaredbo! i 6 17-2 ' . • ■ Jiii5-i v. ™ Veletrgovina s papirjem Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.j Na drobno. r Goričar & Leskovse Celje, Graška cesta št 26 52-2 Zvežna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. K # brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav t Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine! IB3C3M Zahtevajte cenike! *:/ ?v • . i ■ v Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 10122 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII|3, L Priporoča svojo bogato in najnovejšo izbiro za bluze, žensko in moško sukno, svilneno blago, parhente in flanele, le vantine, ki utone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce. podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Velika narodna manufakturna trgovina ■ M BS u • ■ 00 m rol Mame Celje, Narodni dom. Ha debelo in drobno. Na debelo in drobno. Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne preproga, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: poto valne posteljne in za konja, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje 13 izredno poceni. 45-2 Postrežba solidna. Svoji k svojim! Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Tisk Zvezne tiskarne v GV.jt: