Stev. 10.
rPaštno tek. ratue. - C. C- con la Pssta).
V Trstu, petek 7. marca 1924.
Leto il.
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111.
Izdaj3 : konsorcij Malega lista
MALS
TEONIK ZA NOVICE IN
Hale novice
Mali koledar.
Mesec marec: Petek, 7.: Tomaž ak-. vinski — Sobota, 8.: .lanez od Boga — Nedelja, 9.: prva postna, Frančiška — Pondeljek, 10.: 40 mučencev — Torek, It.: Heraklij — .Sreda, 12.: kvatre, Gregor — Četrtek, 13.: Rozina — Petek 14.: kvatre. Matilda (god Pepotove Matilde) — Sobota, 15.:	kvatre. Lon-
gin.
Dimnik na postelji.
V Kidserupju na Danskem se je zgodilo nekaj čudnega. Dimnik je podrl streho ter se je spustil v sobo, v kateri sta ležala dva otroka vsak v svoji Postelji. Kakor za čudež je padel dimnik med otrokovi postelji in sicer na srednjo posteljo, v kateri je še pred par •ninutami oče ležal. Oče je namreč čul r°pot, skočil na noge ter odšel iz sobe, da bi se prepričal, kaj ropota. Dimnik je podrl posteljo in pomazal vso sobo s sajami, deklici sta se samo prestrašili.
Enajst deklet zgorelo.
V dunajski tvornici smodnika se je zgodilai ta nesreča. V torek so šla dekleta na delo. Kakor po navadi so o-praivljala naročeno delo ter pele vesele pesmi. Kar naenkrat poči pred vhodom, kup smodnika se razleti ter zažge oddelek, v katerem so delala dekleta. Gasilci niso mogli mesiti ubogih deklet, ki so vse umrle po strahovitih mukah.
Vladarji in pisma.
Papež dobiva največ pisem; na dan Poprečno 27.000; predsednik Združenih držav 6000, angleški kralj skoro 6000, laški kralj okrog 450, predsednik francoske republike 300 pisfem.
Vrba žalujka je usahnila.
Kadar je umiri Napoleon, najimenitnejši vladar na svetu, kot pregnanec na otoku sv. Helene, so po njegovi smrti zasadili na grob vrbo žalujko. Kasneje so prenesli grob z vrbo vred v Pariz na vrt sirotišnice. Minoli teden je nad 100 letna vrba uisahnilav
Največje jajce.
Kmet Marij Burg iz južne Francije ji v svojem kokošnjaku našel jajce izredne velikosti. Dolgo je 14 cm, obod pa znaša 33 cm. Kmet zahteva za jajce 3000 frankov.
Anf biks !
V 'belgrajskem parlamentu je poslanec Srečkovič v govoru grdo napadel Poslanca Agatonoviča. Ta jei stekel k govorniku, ki j« bil za preciej klopi °ddaljen. Spečkovič 'je iztegnil nož, ga vtaknil v usta .med zobe, v desnici Pa ja držal sajmokres. Nekateri minb sfri in mnogi poslanci so kar leteli iz dvorane, drugi so pa priskočili ter so °t>a aufbikseirja pomirili.
Kolarič v Puli.	f	*
Po aretaciji je počival ropar, Kolarič e« tednov v hotelu «via Coroneo» v frstu. V pondeljek so ga odvedli v Pu-°> kamor si je tudi sam želel, ker da ^ čuti v Trstu osamljenega. Dobri Ko-arič, mari misliš, da v pulski celici ne 0 dolgočasno in pusto ? štiri stene boš jfdedal, in skoz premreženo okno boš 'ddel le par .metrov neba, nič' drugega.
r°d potovanjem 'so mu trdno zvezali r°ki, čedna vrsta orožnikov ga je sPremljaia na vlak. V Puli ga je čakal umijon, poln oboroženih karabinerjev. Kolarigeva celica pulskega zapora nosi številko 45. Naj se le spravi z Bogom in z 'iuclmi !
Kako se oddajalo paketi na poiti?
Z dežele nam poročajo, da hodijo ljudje iz oddaljenih krajev po 3 do 4 krat na pošto, da bi oddali paket, pa vselej jih zavrnejo, ker paket ni pripravljen po predpisih. Evo zato malo pouka.
NAVADEN PAKET.
Ako oddaš navaden paket brez označbe vrednosti, ga zaviješ v debelejši papir, prevežeš z vrvico. Kjer je vozel« moraš vsaj enkrat zapečatiti s pečatnim voskom. Tudi. če oddaš lesen zabojček, ga moraš prevezati in vrv pre-pečatiti.
VREDNOSTNI OVITKI.
Ako pošlješ vrednostne reči, jih moraš v blago sešiti. Šive pa je treba dobro z voskom zapečatiti, tako da pride na vsaka 2 centimetra šiva po en pečat. Naslov mora biti napisan na blagu samem.
Ako pošlješ vrednostni paket, moraš tudi na spremnici napraviti 1 pečat. Pečatnik in pečatni vosek ima vsak trgovec in ti ga lahko posodi.
PRISTOJBINE ZA PAKETE.
Do 1 kg Ur 2.50; od 1 do 3 kg lir 5; paket od 3 do 5 kg lir 8. — Za vrednost do 200 lir plačaš pristojbino 1 L; za vsakih nadaljnih 100 L plačaš 50 stotink več.
Stane i ena številka 20 atotink.
,	.	i	8	lir
.a ko,: c (,
,,,.	<	: I.,ta 5 lir
i.JUl; ;
Četrt leta 3 lire
Odg. urednik Ivan fiervatin
Slovo obrtniške piSlave.
RIM, 2. marca.
Ta teden so končale seje medmini-sterijalne komisije, ki jo je bila lani vlada imenovala, da preštudira vprašanje, ali naj se avstrijski obrtniški zakon, ki je še v veljavi na Primorskem in na Trentinskem, še drži ali naj se odpravi. Seje so bile zelo interesantne, nekatere izredno burne. Eni so hvaUli avstrijski obrtni red, drugi so hvaUli tozadevno svobodo v ItaUji. Zmagala je struja, ki je tirjala, da se obrtniški zakon razveljavi.
KAJ BO VSE ODPRAVLJENO ?
Obrtni red odpade. S tem izgine raz-deUtev obrti v proste in koncesijonira-ne obrti. Ne bo treba več . prositi za koncesije, ne bo treba doprinesti dokaza za usposobljenost, odpravi se dose-daj obvezna učna in vajeniška doba. Zakon o nedeljskem počitku odpade, nadalje odpade zakon o trgovskih pomočnikih; odpade zakon v zaščito kon-cesljoniranih stavbnih podjetnikov.
KAJ SE UPELJE ?
Upelje se zakon o 8 urnem zakonu. Namesto zakona o trgovskih pomočnikih bomo imeU pogodbo za zasebne nameščence. Nadalje se raztegnejo na nas: zakon o razsodbi v sporih, ki se nanašajo na delovne pogodbe; upelje se naznanitev obrti pri trgovski zbornici.
(Fr. Rejec).
Mačja pečenka in ločitev.
Gospod Schonihgh in soproga Ana v Altessenu imata 12 otrok. Zakon je bil srečen, dokler je dobival mož dovolj pečenke. Petek je vselej pomenil pre-pir'v hiši, pravtako vsak postni dan. Blagajnh, je bila prešibka, da bi mogla žena vselej ustreči možu; ker pa je vsekakor hotela ugoditi možu, da bi tako obenem čuvala mir pod streho, si je reva pomagala, kakor je vedela in znala. Nekega večera je prišel mož čisto izjemoma eno uro prej ko po navadi, domov in je zasačil ženo, ko je mačko drla. Zena je spokorno izpovedala, da si spričo draginje ni znala drugače pomagati; vsak večer je pošiljala otroke na mačji lov. V zadnjih tednih je odrla 30 mačk, ki jih je okusno pripravila v obliki filetov, kotlet ali gulaža. Mož se je obrnil ter se ni vet' prikazal. Obupana žena ga je izvohala v nekem brezmesnem restavrantu (kjer ne kuhajo mesnih jedi), nakar ga je zatožila, ker je zapustil 12 otrok. Sodnik je odložil obravnavo. Mož pa je vložil tožbo za ločitev zaradi mačje pečenke. Konečno je sodnija razsodila, da mora mož vzeti ženo k sebi.
Kako je na Turškem ?
Tunška vlada je dala zapreti vsa laške šole v Drinopolju. Rimska vlada je vložila oster protest proti temu.
Varujte se izseljeniških sleparjev I
Polieija je prišla na sled celi virsti goljufov, ki so se po deželi izdajali za izseljeniške komisarje in so pod to ali drugo pretvezo izvabljali denar od izseljencev, ki so jim verjeli. Doslej so zaprli 6 oseb. Ogoljufani izseljenci se javljajo in policija je ugotovila, da je sleparska družba nabrala nad 100 tisoč lir.
Zagreb žaluje.
Zagrebški mestni svet se je zbral zastran reške pogodbe. Vsi svetovalci so bili v črno oblečeni. Govorniki so izrazili obžalovanje, da je vlada «izdala Reko« ter so obnovili sklep, da morajo delati nato, da «rešijo Beko in Istro«.
mihec
vJAKIC
Razne vrste gasilci.
Pred kratkim je nekje na Notranjskem gorelo. Dve požarni brambi sta prihiteli in pomagali gasiti. Še tretja je prišla, a ta se je ustavila v gostilni, kjer je žejo gasila.
Bennati je umrl!
Rodil se je 1857. v Piranu, umrl pondeljek. Avstrijska vlada ga je obsodila na večmesečno ječo v Ljubljani. Bil je advokat in najvtečji laški voditelj v Istri. V i st riškem deželnem zboru je v juniju 1899. spričo vladnega zastopnika govoril proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu ter izrekel besede: «Le nastopite] surovo proti nam, kakor hočetiei; vi (vlada.) ste močni, imi šibki; iei žalite naše itali-janstvo. S tem boste samo pospešili našo usodno bodočnost. Vaše preganjanje in vaša zatiranje nam bo dajalo novih moči in prepričani srno, da uspeihi ne izostanejo. Za nami stoji 3Q milijonov Italijanov, ki ne bodo dopustili, da bi padla našia hrabra četa, ki se bori v tej trdnjavi v svetem imenu Italije«. Benhati ja učakal svojo prerokovanje.
Lakota.
V Berlinu umre mesečno 300 do 400 ljudi več kot se jih rodi.
23 strank
je predložilo kandidatske liste za državnozborske volitve.
Kako je na Trentinskem ?
Slovenski vojak nam je poslal pismo, v katerem opisuje razmere v trentin-ski deželi, ki je bija prej pod Avstrijo. Poučen in zanimiv je tale1 odstavek : «Tukaj prebivajo samo Lahi. Iz pogovora z ljudmi sem doznal, da so bili mnogi Lahi pod prejšnjo državo avstnja-kanti in hudi nemškutarji. Ti so ljudstvo strahovali in imeli so vso podporo od strani avstrijske vlade. To so bile izvečine osebe iz trgovskega in obrtnega stanu. Ravno iste osebe so danes hudo laško-fašistovske in komandirajo ljudstvo prav kakor prej.«
JAKEC
, To bi znal pa silno rad : > kako bi jaz postal bogat. , Repo danes nas uči,
• kak' se lahko to zgodi.
Kdaj nas rešijo trpljenja?
Iz Doline smo prejeli tole pisemce. Kratko, pa jedrnato. V dveh stavkili pove vse. Priporočamo ga v branje gospodu županu tržaškega mesta.
«Naši ljudje so prišli iz dežja pod kap, tako pravijo. Dosedaj je ukazovala financa, sedaj pa mestni carinarji. Na carinarnici (dogani) v Žavljah pobirajo carino od vsega blagd, ki gre v mesto, razun od mleka in jajec. Od kvintala sena treba plačati po 4 lire; in še morajo ljudje čakati s senom do sedme ure zjutraj, ko bi takrat lahko že prodali send. — Neka žena je nesla v mesto nekaj kislega zelja, a so zahtevali od nje po 60 centezimov od kilograma. A žena je raje stresla zelje v obcestni jarek, je poteptala z nogami in se vrnila domov.«
Slovenska in laška kmetijska družba sta izročili županu temeljito spomenico o neznosnih razmerah, ki so nastale ob carinarnicah. Cas je, da se kaj ukrene, zakaj ljudstvo ne bo dolgo prenašalo tega trpljenja !
Kaj je militarizem ?
Italija ima 38 milijonov ljudi, češkoslovaška pa 14 milijonov, češka mirovna armada šteje 9906 častnikov, Italija 7230 častnikov. Italija ima 164 generalov, Češka 111 generalov. Češka porabi za vzdrževanje mirovne vojske 13% vseh dohodkov, za šolstvo pa 3h!%. Tako piše praski Večemik.
Proti reškemu sporazumu.
Zanella je poslal angleški in francoski vladi protest proti reški pogodbi. V protestu pravi, da je po mednarodnih dogovorih in zlasti po rapalski pogodbi Reka samostojna država. Sedaj da sta ž njo dve državi naredili kupčijo, česar pa ne smesta. Reško ljudstvo da je poslalo lani rimskemu parlamentu peticijo s podpisi večine Rečanov, ki so izrazili sicer simpatije do Italje, do laškega ježka, toda obenem so izrazili željo, da ostanejo samostojno mesto.
Noben
pravi Slovenec ne ostane 6. aprila doma. Vsi pojdemo na volišče, da dokažemo vsemu svetu, da nas še niso spravili s sveta, kakor trdijo.
Zavarovancem v pojasnilo.
S kraljevim odlokom se je uvedel a 1. julijem 1923 na vsa zavarovanja proti požarh (stara in nova) 18% davek od premije in pristojbin. Zavarovanci se protivijo plačilu tozadevnega poviška na letni zavarovalni premiji misleč, da je to kaka novotarija zavarovalnih zavodov samih. S protesti se le trosi denar za poštnino in večkrat celo za tožbene stroške, to pa seveda zaman, ker novi davek se mora plačevati državi, ne pa zavarovalnicam.
Naša
Engelbert
Danes oaem cini bo ravno 30 lel star. Oče je bil iz Rihemberka, ki je kot 14 leten deček šel v Gorico, kjer se je učil za krojača,, inati pa iz Trnovega pri Gorici. Ko je bil Engelbert šest M star, je oče kot 33 leten mož umrl. Tako je ostala mati s štirimi o-troci: 9 letnim Marijem, fi letnim En-gelberfom, 4 liatnim Pavlom, 1 in pol Jietno Anico. Družina je bila v največjih revah, toda srčna mlati ni obupala. temveč je šla‘z vso vztrajnostjo na delo za družino.
Leta pomanjkanja.
Mati je začela likati; od družine do družine je zbirala perilo, ki s}e je doma pralo in likalo. To je trajalo preceij časa, da si je mogla mati otvo-riti skromno javno likalnico v u-lici Dogana. Toda likanj® ni toliko do-našalo, da bi mati mogla hraniti in oblačiti svoje otroke, ki jih je prisrčno ljubita.
Mali Berto pomaga materi.
Z nadčloveškim trudom se je posner-čilo materi, spraviti vse otroke' v srednje1 šole, Marija, Engielbarta in Anko na gimnazijo, Pavleta pa na realko. Najbolj praktičen in gibčen ja bil mali Berto. Ob pondieljkih je hodil v hiše po perilo, v soboto pa je oprano in polikano perilo nosil po hišah. Da bi bolj izdatno podpiral mater, si je pomagal s prirojeno mu iznajdljivostjo. Kot 8 leten šolar je ob večernih urah prodajal cigarete po restavracijah; ob večjih prireditvah je zaslužil po 6 do 7 «flik», ki jih je veselo nesel materi, da j© imela za nujne potrebščine. Po neki veselici se je zgodilo, da je šel domu šale po polnoči. Policaj sreča fantiča ter ga ustavi. Šele na milo prošnjo in po temeljitem pojasnilu ga je pustil domov.
PODLISTEK
(Odlomek zgod. povesti. Jaka Soklič.)
Starega Meršnika in Meršnico so pa posadili k sinu — gospodu med duhovno in grajsko gospodo. In grof No-vograjski se je ponižal in napil ne le novemu mašniku in njegovemu bratu junaku, ampak celo staremu in stari. Moško je sedel stari Meršnik med gospodo, njegova žena, mati Urša, je kmalu izginila od mize. Šla je v zgornjo kamrico in se razjokala sreče in veselja.
Svaitovščina je trajala tri dni. In mati Urša je še večkrat potem pravila, da je bil najlepši tretji dan, ko so bili sami domači med seboj in jim je Pre-gareo Matiče delal zabavo in veselje. In res, celo navadno resni in strogi go-
datska lista
Besednjak
Berto med počitnicami.
Berto ni poznal vieiselih počitnic, kakor drugi šolarji. Cas počitnic je bil zanj čas najhujšiega dela. Od 4. ljud-skošolskega razreda pa do 1. gimnazije je bil za natakar.'a v kavarn «Centnal» na Travniku v Gorici. Ko je bil v prvi šoli, so pu podarili frak in tako šele je poslal Uf i to popoln natakar. To opravilo , • v’ šil tja do konca, 4. gimnazije. Natakal jei največ v hotelu pri pošti in v «Unio-niii). Od prvega do zadnjega aneva počitnic jie tako deilal in je nosil materi krajcar za krajcarjem;. Mati je hranila, denar in v jeseni, ko se je pričelo vpisovanje v šolo. je mati porabila svoto za knjige, kako obleko za najbolj potrebnega člana v družini.
Tudi med šolskim letom je služil v prostem času v hotelih, da ja tako pomagal materi vzdrževati družino. Po 4. latinski šoli je Berto začel z in-strukcijami; po šolskem pouku je poučeval šibkejše dijake v vseh šolskih predmetih.	*
Berto vzdržuje brata.
Ko je starejši brat Marij dovršil srednje šole, je želel na visoko šolo; pa kako? Mati ni zmogla velikih j stroškov, sam, pa si ni znal pomagati. Zopet je bil Berto tisti, ki je rešil bra-; ta iz zadrege. Od 5. do 8. šole je vzdrževal brata, ki je odšel na Dunaj. Vsak mesec mu je poslal po 30 do 40 goldinarjev. Ko pa je končal Engelbert srednjo šolo in je upravičeno pričakoval, da ga bo sedaj vzdrževal starejši brat, je Marij obolel in umrl v tujini, v Frankfurtu na Nemškem. Ta velika rttsreča je strahovito potrla vso družino.
Na visoko sole.
Ko je Engelbert leta 1913. napravil zrelostni izpit z odliko, kakor sploh vse! šole, in se je odpravljal na Dunaj, je' zbral vsega, skupaj 150 kron. S to svoto in brez upanja na štipendije ali katerekoli druge podpore je odšel na Dunaj. Eno leto se, je boril za obstanek. Tedaj je izbruhnila vojna in Engelbert je bil poklican najprej v Radgono, nato je prišel na Dunaj, kamor je pozval iz Gorice svojo mater, da bi ji tako lažje pomagal, kakor je pač mogel. Med vojaško službo je napravil 1. državni izpit. Leta 1920. je doktoriral.
V javnem delu.
Od 1919. do 1920. jei bil E. Besednjak glavni urednik dnevnika ((Slovenca« v Ljubljani, od 1921. do 1922. glavni urednik «Edinosti» v Trstu, nakar je bil pozvan v Gorico, kjer je zasedel mesto deželnega odbornika v, družbi dr.ja Pettarina in dr.ja Ant. Gregorčiča*. Tu je ostal do fašistovske
spod župnik iz Hrušica se je smejal njegovim poštenim šalam in je veselo trkal — čeprav grof po rodu — s starim Meršnikom in pel za šaljivim godcem:
«Saj Jezus in Marija sta tudi vince pila — med nami sta prebivala in vince sladko vživala— oj pijmo ga še mi! —
Pa je slavnost minila, a ljudje še dolgo niso o nič dragem govorili kot o podbežkem opasilu.
V.
Kmalu po novi maši je prejel gospod Meršnikov od škofa dekret, da je imenovan za kaplana v Hrušici. Vsi so bili veseli in zadovoljni, da jim bo rojak oznanjeval besedo božjo, ai najbolj še je veselila Filipova mati, ko je vsako nedeljo gledala svojega sina v zlatem plašču pred božjim oltarjem!
revolucije,. Nato je prevzel glavno u-redništvo «Goriškiei Straže«.
Besednjak - časnikar.
Vsem so še* v spominu uvodniki, ki jih je pisal skoz eno leto v ((Edinosti«. Čitatelji s6 kaj- hlastali po kratkih, a jedrnatih uvodnih člankih, ki bi se mogli uvrščati v največje evropska dnevnike. Besednjakov! sestavki so znani po krepkem slogu, pristni slovenščini, ki se krčevito brani tujk. «Goriška Straža« je zaslovela, po svojem političnem pregledu; v tem oziru pač nima list para v vsej slovenski žurnalistiki. Odličen župan na Vipavskem je o «Straži» dejal: »Družina, v kateri se nad n o bere Straža, se ne bo odtujila; v tem oziru je Straža zares prava straža, pravi varuh naših hiš in družin». Dr. Besednjak je so-trudnik inostranskih- časnikov in ča-,-opisov. On je sourednik «Socialnie Misli«, ki je edini mesečnik krščanskega socializma za Slovence.
Na Solil naše največje organizacije.
Vsled svojih izrednih sposobnosti je bil Besednjak na zadnjem občnem zboru «Pol. dr. Edinost za Slovane v Italiji« izvoljen za predsednika te ve-1 e važne organizacije. Pol letna skušnja nas uči, da se ni nobena politična organizacija tako razmahnila in delala kakor goriška pod Besednja-kovim vodstvom.
Obsovražen od nasprotnikov.
Nasprotniki našega naroda gledajo, opazujejo, računajo in ugotovili so, kakšno delo s slovanske strani najbolj ovira raznarodovanje našega ljudstva in zato so se logično vrgli na najnevarnejšega nasprotnika. In to je ur. Besednjak, poleg katerega držijo vse druge voditelje organizacij za manj škodljive. Fašisti Besednjaka stalno zasledujejo. V mnogih listih v državi je na dnevnem redu eno ime, Betiednjakovo.
Ni čudo, da je časopisna gonja proti Besednjaku rodila dejanski napad na tega našega odličnega rojaka, ki je šel z okrvavljeno glavo domov. Prav zato se narod oklepa dr.ja Besednjaka,-katerega tembolj spoštuje in ' ljubi, čimbolj ga nasprotniki preganjajo.
Nas kandidat.
Tako smo ob kratkem opisali Besednjaka. Njegov pomen za nas Slovence, pa opišemo v nadaljnih številkah ((Malega lista«. Besednjak je kandidat pravega narodnega, ljudskega mišljenja. On je izšel iz Krekove socialne šole, je pravi demokrat, vse nje^ govo mišljenje in čustvovanje prere-va čut socialne pravičnosti; že iz njegove mladosti je spoznal krivično u-redbo današnje družbe, kjer se večini človeštva godi krivica, dočim pa drugi po krivici uživajo vse dobrote sveta. Življenje mu je privzgojilo proti-kapitalistični svetovni nazor in spo-polnil si ga je potom temeljitega štu-
Meršnikov Janez je dobil dobro službo, novograjski grof ga je postavil za oskrbnika. Ko je imel tako lepo mesto, je Janez začel malo izbirati, kje bi si dobil družico za življenje. Pa naj je mislil in gledal n« to ali ono str najbolj mu je bila všeč Rozina Gom-bočeva iz Sobonj. Bozina je bila zadovoljna zalega in imenitnega z&nina in tam ziai zimo ju je poročil Janežev brat.
Janez je ostal pravi sin svojega rodu. Bil je udan grajskim, a vest,no je gledal na to, da se niso godile krivice podložnim. (Ljudje so ga ljubili, in večkrat zahajali k njemu po kakšen nasvet.
Božji blagoslov se je razlil nad celo faro, ljudje so se ljubili, pridno zalia-jali v cerkev, grešne razvade tistih časov so izginjale — to je bil sad delovanja duhovnika domačina. V vseh dušnih in telesnih zadregah so ljudje
dija socialnih ved. Besednjakovo obširno jezikovno znanje; mu prožnost v občevanju le povečuje.
Volitve v ItaBiji.
Opozorilo.
Vse/ podrobnosti, kako bomo mi volili, kako se imajo zadržati naši volivci, in sploh vse, kar se tiče volitev, priobčimo v posebni prilogi, katero si bodo vsi shranili. Tam bomo na kratko, toda vendar vse povedali. Toliko na znanje, da ne boste drugod iskali informacij. Z današnjo številko smo začeli priobčevati opisie naših kandidatov. Mi bi lahko daneš priobčili vse slike, pa nočelmo. Priobčevali bomo eno za drugo, k vsaki sliki dodenemo opis naših kandidatov. Danes je na vrsti Engelbert Besednjak, drugič pride interesantno življenje dr.ja Jožeta Bitežnika.
Nase »tališče.
Prejeli smo od raznih strani vprašanje, zakaj smo zlezli pod kapitaliste, zakaj podpiramo tako listo, kakršna j1©, zakaj ne nastopamo ostro kot prej proti kapitalistom. Naš odgovor: 1. Mi ne odnehamo od ljudskega programa niti za las. Naš boj velja slej-koprej dvem sovražnikom: onim, ki hočejo naš jezik ugonobiti, pa, tudi o-nim domačim, ki nas hočejo kapitalizmu zasužnjiti. V tem smislu pišemo tudi danes (glej članek «Kaj pravi politika?), le napade opustimo do konca volitev. Podpiramo pa kandidatsko listo, ne zato, ker so v njej zastopane organizacija drugega mišljenja, ampak zato, ker so v njej tudi možje socialnega mišljenja in čustvovanja. Če grejte k gospodom od Jadranske banke in vprašate n. pr., kako jim u-gaja kandidat Besednjak, se bodo kar prekrižali, tako je ta mož bankam na poti zastran socialnega mišljenja.
Različni znaki.
Vsaka stranka si je za volitve, izbrala znak. Slovani in Nemci lipovo vejico, ki jo križa očnica (eclelvajs). Republika,nci imajo lopato, ki jo dbdaja bršljan. Fašisti imajo sveženj palic, iz katerih kuka sekira. Ljudovci (popo-lari) imajo križ sredi ščita z napisom «Libertas» (svoboda,). Komunisti imajo srp, kladivo med vencem iz žitnega klasja in med solnčnimi žarki. Zmerni socialisti imajo vzhajajoče solno& z besedami «Liberta e socialismo«. Mak-simalisti, ki so nekako med komunisti in zmernimi socialisti, imajo srp, kladivo in knjigo. Nekateri imajo bolj navadne in skoro «špasne« zriake. Nekateri samostojne/ži so si brali konja, drugi angelja, stoječega na čolnu in držečega pšico, neodvisni Sardinci imajo zastavo st 4 črnci, drugi zopet Davida, drugi žepno uro.
Priporočamo rojakom domačo tvrdko L. ŠUŠTERŠIČ, trgovino z mešanim blagom v Dutovljah.
prihajali k gospodu Filipu. «Ce bo kdo mogel pomagati, bo gotovo gospod Meršnikov«, so rekali ljudje. In res se niso motili: Filip je bil z dušo in telesom njihov.
Samo tri leta je ostal Filip v domači fg-ri; škof ga je poslal nato v spodnjo Isti*o in tudi tam je ostal blagoslovljen spemin na duhovnika-domačina.
Stara dva Meršnikova sta pa še nekaj let uživala srečo in radost med svojimi dobrimi otroci.
* * *
Tako nam zgodovina govori o gospodu Filipu. O, kako bi danes naš rod v tužni Istri potreboval takih g°' spodov kot je bil Meršnik! Pa jih ni> zato je narod nesrečen, tlačen, zaničevan ...
Kje si zarja, ki nam boš pripeljala kaj takih voditeljev, ki bodo naši, na' ših mater sinovi!
O Izmenjavi denarja.
Mi smo molčali doslej o akciji za izmenjavo kron. Ta naš molk so nasprotniki zlorabili v svoje svrhe. Mi smo pustili, naj se izkagljajo. Kadar se izkaš-Ijajo in izkatarirajo, bomo mi vprašali za besedo. Danes hočemo izreči samo protest proti že izvršeni krivici. Ta protest ima namen, da bo ob 11. uri vzbudil dotične činitelje, ki ne smejo misliti, da bomo mi krivico gledali in ~ molčali. Evo dve pisemci iz Notranjskega,
Krivična naredba.
«Nova naredba glede izmenjave je krivična ali vsaj zelo pomanjkljiva. Denar se mora izmenjati brez razlike vsem državljanom, ki ga imajo naloženega v inostranstvu. Edino to je pravično.»
Kričeč primer.
«Mi smo imeli hranilnico skupno v P., ki spada sedaj pod Jugoslavijo. Podpisani je bil odbornik te posojilnice in je še. Pri razmejitvi dežele so delokrog posojilnice tako razdelili, da je ostal njen sedež v Jugoslaviji, velik del vlagateljev pa na laškem teritoriju. Zdi se nam, da bomo zopet enkrat opeharjeni ».
Delavska vlada na Angleškem.
Kakor smo žei poročali, jej prevzela vlado Angleške, naj večje in najbolj mogoči).države na svetu, delavska stranka. Ta vLada je v bistvu socia listična, in mi, dasiravno se v vsem ž njo ne strinjamo, imamo močne simpatije za to vlado. Nova angleška vlada je nastala iz velikih delavskih, zfe-diružnih, gospodarskih organizacij. Delavska stranka na Angleškem se razlikuje, od delavskih strank v drugih državah. Pri nas razu m tirno, da je delavska stranka tista, ki so v njej samo pravi ročni delavci, zidarji, kovači itd. Na Angleškem ni tako. Angleška delavska stranka, odločno poudarja, da. je stinanka tseh delavnih ljudi, ročnih in duševnih, to je vseh o-nih, ki živijo od svojega dela, ne pa od izkoriščanja drugih.
Kaj pa hoče ?
Angleška delavska stranka je za velike socialne reforma doma in za mir nield narodi na svetu. Njen cilj je, da vrže brezdelno rento, to j,e kapital, ki ne deta, .po vendarle živi na stroške drugih. V programu pravi, da hoče zagotoviti producentu, ročnemu in duševnemu, polni delež njegove obrtne pridnosti in kolikor mogoče pravične razdelitve produktov, na temelju skupne, lastnine produkcijskih sredstev, kakor tudi najboljše) izpeljivi sistem ljudske uprave vsakega 'pridobitnega dela in vsake stroke. Tako pravi učeni Webb v knjigi «The Con-stitution of the Labour Pž,rty».
Za pravičnejšo razdelitev dobrin
bo angleška, vlada vstrajno na del.u. Napovedala je že davek na brezdelne heinte, ki jih uživajo oseb®, ki nič ne delajo, pa vlečejo milijone. Vzela bo tftm bogatinom 430 milijonov funtov, to je okrog 43 tisoč milijonov lir. Tako bo znižala angleški državni dolg od 750 milijonov funtov na 320 milijonov. Tako bodo ljudski davki manjši, a industrija bo nanovo oživela.
Angleška zunanja politika.
Se je že pokazala. Priznala je Rusijo, njeno boljše,viško vlado brez pogo-Jfv, dočim so hotela prejšnje kapitalistične vlada priznati Rusijo, samo , ako poklekne in izmoli «grevengo» in
Za kmetsko skupnost!
Najlepše se kaže kmetska skupnost v hranilnicah in posojilnicah, kakor se je prej pomanjkanje skupnosti žalostno kazalo v oderuštvu, torej tudi pri denarju. Kmet, ki ima prihranke, pa ta denar radi visokih obresti ali nezavednosti nosi v banke, ta za judeževe groše izdaja kmetske koristi, ta si sam jemlje pravico, da bi ga hranilnica in posojilnica podpirala, ako pride v nesrečo. Kakor on danes svojo pomoč odteguje svojemu stanu, namreč vsem onim, ki iščejo pomoči posojilnic, tako morajo posojilnice odreči njemu pomoč, ker jim ni pomagal, ko je še imel priliko, ne, ker je celo podpiral nasprotnike kmetskega stanu. Želja po obogafenju s pomočjo obresti je oderuška, nekrščanska želja. Ako ti je Bog blagoslovil tvoje gospodarstvo, da imaš odvisen denar, ne odženi tega blagoslova od hiše s takim nebratskim ravnanjem. Danes so posojilnice potrebne pomoči premožnih kmetov, ker posojilnice, ne pa banke, nudijo, pomoč onim kmetom, ki so v stiskah in težkočah. (d)
Napredni kmetje. Slovensko sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani je ustanovilo v lanskem letu 24 podružnic. Nekatere delujejo prav izvrstno. Tako
se da usužnjiti zapadni Evropi. Velika Rusija bo zopet, oživela. Zato slava delavski angleški vladi.
Obnova «Zveze narodov«.
Kapitalistične države nočejo, da bi vstopili v Zvezo narodov Nemčija in Rusija. Smešni ti kapitalisti! Kakšna zveza narodov j,e ta, v kateri nista dva naroda, ki štejeta 200 milijonov ljudi? Delavska stranka hoče, naj bi postala Zveza narodov močna, da bi se tako preprečilo klanje.
Delavska stranka in Nemčija.
Krancoz tišči Nemčijo na tleh. Nemčija ne more nei umreti, ne dihati, ne prav živeti. Tako hoče nacionalizem. Angleška delavska stranka pa pravi: »Pustite Nemčijo na miru, naj vstane, naj gospodarsko dela, da bo evropsko gospodarstvo zopeit razcvetelo; odškodnine naj plača toliko, kolikor zares more. Tlačenje Nemčije pomeni v bodočnosti novo krvavo vojno. Ali nismo imeli zadosti?«
Pozdravljena bodi nova angleška politika:
DELAVSKI VESTNIK.
Za 8 urni delavnik. Švica. V nedeljo se jo vršilo v Švici ljudsko glasovanje (referendum) za osem- oziroma deveturni delavnik. Za osemurno delo je glasovalo 433.000 glasovalnih upravičencev, za deveturno pa 316 tisoč. Ljudskega glasovanja se je udeležilo 72 odstot. glasoval, upravičencev. Zmaga osemur-nika ni samo za švicarsko delavstvo velikega pomena, ampak tudi za delavstvo vsega sveta.
Belgija. Domala v istem času, ko se je v Švici vršilo ljudsko glasovanje za osemurni delovni čas, je tudi belgijski parlament sklepal o predlogu svoje vlade, da se sme delovna doba zvišati v gotovih slučajih nad osem ur in v predlogu, da so sploh opusti zakonska določitev delovne dobe. Oba predloga je parlament zavrnil.
Goljuf delavcev.
Zloglasni mažarski komunistični voditelj Bela Kun se je umaknil iz političnega življenja ter kupil v Švici vilo za 150.000 švicarskih frankov. Mož je rohnel proti kapitalizmu in s tem kričanjem postal zadovoljen kapitalist.
Lačni delavci. V Zagrebu je okoli 10
n. pr. podružnica v Šmartnem ob Paki šteje 121 članov, to je 90 odstotkov vseh posestnikov. To je znamenje, da je na eni strani odbor na pravem mestu, na drugi strani se pa kmetovalci . podružnice zavedajo, kako velike gospodarske važnosti je sadjarstvo. Gotovo je če bi pri nas znali umno sadjariti, bi našim kmetom vrglo sadje toliko, da bi mogli pokriti vse davke. In pri nas na Primorskem ?
Konjski sejm v Veroni se bo vršil od 8. do 20. marca. Hlevi so že pripravljeni in bo v njih prostora za 2000 konjev. S sejmom bo združena razstava kmetijskih pridelkov in tridnevna konjska dirka. Železnice so znižale voznino za 20 odstotkov.
Tržaške cene. Blago že zacarinjeno. Seno kvintal 28 — 36,otrobi debeli 65 — 75, drobni 66 — 72, slama 26 — 28 v snopih, 30 — 32 v balah, oves 90 — 100 in sicer rumunski 90 — 93, La Platu 93 — 95, ruski 98 — 100. Koruzna krmilna moka 85 — 95 L.
Po čem je lira?
Dn« 5. marca si dal ali dobil: ca 100 dinarjev — 29.15 L. ca 100 C. kron — 67.50 L. za 100 fr. frankov 95.25 L. za 1 doiar — 23.30 L. za 1 fant — 100.40 L.
tisoč brezposelnih uradnikov in delavcev. 20. februarja je 35 lačnih delavcev vdrlo v ljudsko kuhinjo in so pojedli vse, kar je bilo pripravljenega.
Pepo iz Koludrovice.
Sakiramihl, vi bi radi znali, kakii rata člouk bogat? Nobena reč ni taku lahka ku ta. gest zapovedi ti dam, šest resnic, ki so bolj trdne ku Nanos.
Posliišej dobro jen še bulše za-mirkej,	,	■
1. Potrudi se, kar se da, de boš rojem v bogati hiši, narbulše v hiši kakšnega. meljonarja. 2). Glej natu, .de boš vsakj|j leto podedvou premoženje kakšnega nogatga strica. Tu nej se godi deset do petnajst let, pej bo dobro. 3) Delej natu, de odkriješ vsako drugo al tretje leto velik zaklad. 4). Pazi, de ne greš noben večir spat, če nisi prej vložu an par tavžent lire v šparkasu. 5). Glej, da si lep jen mlad1 jen poroči vdovo, ki jema par meljonov. To ponovi pet ali šeist botov^ 6). Ne boj se stroškov; kupi ejnkrat vse srečke kašne loterije jen prov gvišno boš za-dleiv ta na.rvišo lumero.
Če boš povrhu zmeren, jen priden, delaven, jen sei boš mojih naukov dr-žou, virmd, de ne boš dosti cajta na-vež- Pej tudi ni glih mus, de, se držiš vseh šest zapovedi,. zadosti, de se ane držiš, pej boš gvišno obogatu.
L. 1811. je Vodnik Valentin napisal v »Abecedniku« ogovor na učenik#.
«Starši bi radi, da bi otroci brž znali nemško, francosko, laško in vse druge nauke. Tudi vi učeniki bi radi to. Ali vi ste skusili, da kdor se iz prvega prenagli, so kmalu upeha. Tedaj kdor hoče prehitevati, začne pri znanih rečeh, katerih se otroci hitro navadijo; iz teh jim potlej kaže druge neznane, in tako pridejo od stopnje do stopnje v kratkem daleč. MATERINA BESEDA JE OTROKU NAJBOLJ ZNANA;PRVA STOPNJA TEDAJ JE, GA V DOMAČEM JEZIKU UČITI PISATI IN BRATI.«
POZORI
na staro slovensko tvrdko
Ant. Breščak
z največjo zalogo pohlčtva na Goričkem z lastne tovarno v Gorici, Via 6. Carducoi 14 (prej Gosposka ulioa) In V. C. Favetti čt. 3
Razprodajam pohištvo po jako znižanih tonah, in sicer
Omare ... od 200	lir	naprej
posteljnjake .	.	90	,	„
vzmeti (šušte) „	70	„	,
blazine ....	60	,	„
kompletne spalnice 800	,	,
Velika izbera navadnih in finejših sob kakor tudi železnih posteljnjakov.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih In na zobeh
sprejema za vsa zobozdravnica in zobotebniSka opravila
i Gorici, na Travnikn 20 (taaisllatittoila)
od 9<1S In od 3*9.
UIIIUIIIIIIIIIIIIUUIHIIUIIUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHIIIIIIlllllllllllUIUUtt|
@S' TKtST 3
Skladišča in pisarna: Via Coroneo 13 in v prosti luki št. 2 vrata 15.
TELEFON 12-34 Uvoz in izvor italijanskih, čeških in nemških steklenin, čeških in nemških šip vseh mer, češkega porcelana, domače in inozemske prstene posode, opletenih steklenic, smailiranih železnih posod i. t. d. Ekskluzivna zaloga za Julijsko Benečijo prstene bele in dekorirane posode «Anelli». po neverjetno nizkih
Scenah.
IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIItllllltllllllltlllllllllllllltl
Vsakovrstna
(ravnil, zeleniadna in cvetlična
semena, prvovrstna in po najugodnejših cenah dobite pri edini domači tvrdki:	4*
Sever &Comp.
Trst-Via Macehlavelli, 13
NB. Na že|jo pošiljamo letošnji cenik brezplačno.
Znluzdravnički ambulatortj
Zotooteknik
N. Godina
Via Genova it. 13 prve nad.
TRST
od 9-1. od 3-7
— ob nedeljah od 10-12 —
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA - TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskegu in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse ngjno-vejše slov. knjige.
POSESTVO (hiša, njive, travniki), ki redi lahko do štiri glav živine, se proda zaradi selitve v Ameriko. Proda se tudi samo hiša in del zemljišča. Obrnite se na: Franc Jelusič, Štorje št. 4 pri Sežani.
Kaj pravi politika?
Kal nam x dežele pišejo
Neznana dobrotnica iz Gorice — Požar v Orleku — Najboljše milo ne pomaga — Kdo da več: zavarovalnica ali mesar ? — Vinska kriza v gorenji Istri — Živa zgorela — Oderuštvo cvete.
IZ DOLINE.
Zanimiv in ginljiv slučaj se je dogodil te dni. V tržaški «Edinosti» je neka gospa iz Gorice dala natisniti oglas, da išče malega, ne nad en mesec starega otroka. Našemu občinskemu slugi pa je ravno pred nekaj dnevi umrla žena na porodu, a otrok, krepak deček, je ostal živ. Kaj naj počni) vbogi mož sam s tremi otroci ? Šel je zat6 v uredništvo lista in naznanil svojega otroka. In zares, že koj drugi dan je pridrdral v našo vas avtomobil; iz njega je izstopila elegantna gospa, ki je vzela otroka in takoj zopet odšla ž njim. Usmiljena go-spd ni pustila svojega naslova, tako da nihče ne ve, kedo je. Tak6 je naš mali Jožef Herman Vodopivec po čudnem naključju prišfcl v dobre in skrbne roke. ORLEK pri Sežani.
V torek 26. februarja t. 1. nekaj pred polnočjo je pričela goreti v Orleku hiša Josipa Husu št. 27. Kmalu je bilo celo poslopje v plamenu in ves trud požrtvovalnih vaščanov, da bi kaj rešili, je bil zaman. Le požrtvovalnosti vaščanov se je zahvaliti, da ni bila nesreča še večja in da se ni ogenj razširil vsled silne burje na sosednja poslopja. Škoda je ogromna. Vzrok požara ni znan. Domneva se, da se je vnel dimnik. Burja je potem nesla iskre na streho, ki se ja tudi vnela. Gašenje je bilo težavno, ker nimajo Orlečani nobenega gasilnega orodja na razpolago; sežanskih gasilcev pa tudi ni bilo, ker bajč niso bili obveščeni. Sveta dolžnost županstva bi bila, da bi preskrbelo oddaljenim Orlečanom svojo lastno brizgalno, kakor tudi, da bi opozorilo sežanskega dimnikarja, da se tako prepreči morebitna prihodnja nesreča.
IZ JELŠANSKE OBČINE.
Mali list je objavil dopis, kako je nekdo denar vzel. Ta nekdo se sedaj pere v nekem listu, pa vse zaman. Je ni žajfe, ki bi madež spravila s sveta. Dopisnik vztraja in če bo treba, bo tudi dokazal. (Prip. ur.: g. Josip Šlosar ni v nikaki zvezi s tem dopisom). POSTOJNA.
Ifcakor vsako leto, tako so se tudi letos pojavili trije možje in so agitirali za zavarovalnico za goved v Postojni. Hodili so od hiše do hiše, ter prigovarjali gospodarje, naj zavarujejo svojo živino. Z njimi je bil tudi živinozdrav-nik, ki je pravil, da so krave bolne in plemenski biki tudi. Da bo zavarovalnica kupila zdravega bika in da bo stal za enkratno plemenitev za uda samo 6 lir, za neuda pa 16 lir. In da zavarovalnina znaša samo 1%. Tako se je dalo več gospodarje^ pregovorili in so se zapisali. Rečeno pa je bilo, da bo sklican kmalu občni zbor in da jim bodo dana pravila in ko bodo sprejeti za ude, potem bodo plačali zavarovalnino. Preteklo je pa komaj deset dni po tem dogodku in že prinese pismonoša tiskovino, katera se glasi:	Pri
pregledovanju knjig se je zapazilo, da dolgujete na zavarovalnini za leto 1924. znesek 97.90 L., kojega se prosi v teku 8 dni vplačati. — Torej kmet dolguje za deset dni. Lepo je to ! Kaj hočejo s tem? Ali nimajo denarja? Ali hočejo res kmeta odreti do kosti ? Še davki se plačujejo za pretekli čas, ti pa hočejo, da jim plača kmet za celo leto naprej. In kakšna zavarovalnica je to ? če doleti ubogega kmeta nesreča, kaj dobi potem ? Živina je zelo malo cenjena, na primer, velika krava, ki je danes vredna 3000 lir, je cenjena na 1500 lir, in zanjo ti ne izplača zavarovalnica niti te cele svote, pač pa odbije za 20% preč. Torej bi dobil za tako kravo 1200 Lir. Toliko da še mesar zanjo, dokler je še užitna. Neki kmet je bil zavarovan za 6500 lir in bi imel plačati 65 lir zavarovalnine. Na tiskovini jo bilo zapisano ne 65 lir pač pa 97.90 L.
Drugi kmet pa bi moral plačati mesto 160 lir kar 240 lir. Kako hitro raste plačilna. svota ! Po sili zavarovanim kmetom se je pa to zdelo dovolj, ter so se zbrali in so se šli zbrisat. Kam gre naša živinoreja ? Kje so možje, da bi povzdignili našo živinorejo ? kje je vlada, da bi delila odlikovanja na bike, na telice i. t. d. Kam pridemo, ako bo šlo tako naprej ? Kmet bo kmalu popolnoma zapuščen od gosposke in od vlade. Samo kadar bo imel kaj plačati, se ga bodo še ispomnijlii. Živinorejec.
IZ POBEGOV.
Ko setm čital članek iz naša vasi, sem si mislil: čitatalji iz drugih vasi bodo govorili, zakaj takšna revščina v Pobegih, saj imamo tako množino izbornega vina! Res, dragi čitatelji, pri nas so pnav izvrstna vina, toda o‘ni odjemalci, kateri so prejšnjega leta do tega časa izvozili iz naše vasi do 100 hi, so v tem letu šele 10—15 hi. Kam smo prišli? Kedaj vsie odprodamo? Ali bodo dohodki vina potem plačali vse, posebno pa, kar moramo kot kmetje zraven drugega še turško in fižol kupovati? Strinjam, se s prvim dopisnikom. Zaslužek kam si izginil? tako tožijo mož-ki in ženske iz naše vasi dan za dnem. Trst, — Trst, kedaj nam boš dal kaj zaslužiti?
Zadruga «Kletarstvo» (Vinarska zadruga) v Pobegih je v pretečenem letu kakor sem slišal na občnem zboru, potrosila precejšnjo svoto denarja za popravo Zadružne kleti in s tern nas popolnoma zadovoljila. Naoelni-štvo se bode zavzelo za naj večje delo, kakor hitro boclej za naša vina dovoljen izvoz v	drugia	države;	Da
bi nas v kaj	kratkem mesili	te
skrbi, ker bi	svoj	pridelek	v
grozdju izročili	zadrugi in ta	bi
čun plačevala za izročeno grozdje. Drugače bo slabo šlo. — Pobežcm. GRIŽE pri Vrabčah.
Imenitna pošta, ki nam dostavi pismo po dobrih treh tednih ! Pa naj bo ! Opolnoči je na svečnico izbruhnil požar v Grižah. Vničil je eno gospodarsko poslopje. Gospodar Jožef Žiberna je imel notri krmo in krompir. Prišli so sosedi na pomoč. Jožef Vitez in gospodar sta stopila noter, da bi kaj rešila. Pa glej nesrečo ! Streha se je usula na oba, ki sta bila takoj mrtva. Potem staJ še zgorela. Strašen prizor smo gledali, ki smo reveža izkopali. Vitez je bil R let star, Žiberna pa 55 let: zapušča vdovo Ivano in 6 nedorastlih otrok. Nesreča je napravila strahovit vtis na ljudstvo.
S KRASA nam pišejo :
V soboto sem se mudil v Brkinih. Nazaj grede sem se utrujen ustavil v neki krčmi v Slopah, podomače Valin. Naročil sem si tri jajca, pol litra in 2 in pol koščka kruha. «Prosim račun«. Odgovor je bil : «10 lir 80 stotink«. Jed in pijača sta bili, da se Bogu usmili. Pri Muhi v Lokvi dobi človek za tisto ceno eno gosposko kosilo in butilko izvrstnega terana. — Ta način odiranja je treba javno zapečatiti. Najboljše bi bilo, ko bi Pepo iz Koludrovice šel v Slope in si tam dal narediti frfaljo. To bi Valin j čul tako pridigo, kakoršne še nikdar v \ življenju ! Rudolf Ostrouška, kleparski j mojster,* Lokev pri Divači.
IZ TOMAJA.
Kako dovoljenje po maslu pride ! V | nedeljo dne 24. februarja smo imeli pri , nas pustno veselico. Vspored je bil pre- j cej lep, pravi pripovedovalec; šest ! pevskih točk, dve deklamaciji, ter veselo igra «Očka so rekli, da 16». Pri vsem tem nismo bili nič' kaj razpoloženi, prvič vstopnina je bila previsoka, ter reven obisk — to se razume, kdo bo plačal 5 lir, za tistih par ur zabave ? !
Slišal sem od par društvenih odbornikov, da je bila večina odbora proti tako visoki vstopnini, ampak bile so gotove osebe, ki so to zahtevale — češ — prostor je majhen in njih vpliv
je zmagal. Tako je šlo par sto lir v zrak, katere bi društvo zaslužilo z nizko vstopnino.
Pred poldrugim letom se je nameravala vprizoriti «Miklovo Zalo«. Vse pripravo so bile v najlepšem teku; prišla je sobota pred prireditvijo, dovoljenja ni in ni, ves naš dvomesečni trud zaman. Moram pripomniti, da gotovi ljudje niso marali sodelovati pri «Miklovi Zali«, pač pa so imeli glavno besedo pri «Očka so rekli, da 16». Lani so veselico ovirali, letos so se zanjo iz častihlepja zavzeli, tako, da je prišlo dovoljenje kakor po maslu.
TRDI OREHI.
Strti oreh št. 48 : Tone 35 let, Jože. 39, Franc 74 let. Uganka pa dovoli še eno rešitev (48 let, 52, 48), toda pri tem bi bil stric sila mlad. Lupine so poslali: Iv. Sabadin, Koper; Slava Sedmak, Na-
danjeselo; Ant. Sever, Postojna; Ant:' Jurjavčič, Prout; Cuderman Ign., Tupaliče; Val. Mrak, Trst; Karel Dintinjana, Trst; Angela Calegaris, Trst; Reg. Be-nulič, Trst; J. Gaberšnik, Jelšane; Ant. Benko, Sv. IV'tar; Ant. Turčinovič, Ro-cpl; Iv. Bratuž, Lozice; J. Krapš, Idrija; Pavel Jelovčan, Livek; Ludv. Kovačič, Idrija; Emil Guštin, V. Repen; Ant-Sever, Postojna. Izžrebana Slava Sedmak, Nadanjeselo.
..........NAŠ A‘POŠT A.................
Raznim : Nepodpisano v koš. — Pliskovica : Ni verjetno. — Reška dolina
Dopis z zgodbo od 13. jan. je pač prestar. G. Škulj vam je ugodil. — Studenec : Ako bi bili podpisali, bi se bilo priobčilo.
Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8.
Zobotehnični ambulatoril
TRST« Via settefontane St. 6. I nad.
Z odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno ■ J vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% J popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
•
S EGI Dl J SCHIFFLIN* koncesij onirani zobotehnik.
fiovo pogrebno podjetje Trst
Corso V. E. III* St. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pri stne Kopačeve sveče za cerkve. Cene
zmerne, postrežba točna.
Čevlfamica FORCESSIN
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst, via Caprin S pri Sv, Jakobu
podružnica via ZJdine 3.
Al’M tevljlfe Za dekliče in fantlle?
Ta stari In ta mladi? Eleganca, trajoost, nizka cena.
Ima Forcusin V ulici [aptlo.
Čevljamtca FORCESSIN
PODRUŽNICA
»Ljubljanske kreditne banke“ v Gorici
Corso Verdi »Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
CENTRALA: LJUBLJANA
Delniška glavnica: Din 50.000.000.
Rezerva: Din 10.000.000.
PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4V2°/o* Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje.	*—