Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'It leba BO din, za 'U leta 43 din, mesečno 13 din. Tedenska izdaja za celo leto 30 din. Plača in toži se v LjubjanL
TRGOVSKI UST
dno, Industrllo.	obrt
Številka 62.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 44-36. Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Ifliaia vsak ponedeljek, sredo in petek
Liubliana. petek3.
Cena 150
K otvorit veleseima
Letošnjega spomladnega vzorčnega velesejma se bo naša gospodarska javnost prav iskreno razveselila. Kajti letošnji velesejem je zopet pravi vzorčni velesejem, na katerem razstavljajo le producenti. Vsi oni majhni, večinoma tuji prodajalci raznih industrijskih izdelkov, dostikrat tudi manjvrednih, so izginili, namesto njih pa so razstavila industrijska in obrtna podjetja in med njimi v posebno lepem številu naša domača podjetja. Tako je ljubljanski velesejem zopet postal prava revija našega gospodarstva.
Posebno razveseljivo pa je, da se je letos priglasilo tako mnogo razstavljalcev, da jih je morala ve-lesejmska uprava celo odkloniti, ker so že tedne dolgo prav vsi prostori zasedeni, pa čeprav je letos še razstavna ploskev v paviljonih povečala. Tako je ves paviljon >Kc, v katerem so bile včasih modne revije in druge prireditve, dodeljen industriji, za razstavo avtomobilov pa je postavila vele-sejinska uprava nov in velik pa^ viljon. A še primanjkuje prostora.
Vidi se, da je že nekoliko oslab ljeno zanimanje za velesejem zopet močno zaživelo in da je slovenska javnost zopet spoznala ves veliki pomen ljubljanskega velesejma za naše gospodarsvo. In zasluga za oživljenje tega zanimanja gre trgovstvu. Slovensko trgovstvo ni samo zvezalo svoj kongres z velesejmom, temveč tudi uspešno po-agitiralo za udeležbo na velesejmu. Ce bodo na letošnjem velesejmu v tako velikem številu zastopana domača podjetja, potem je to v veliki meri zasluga našega zavednega trgovstva. To priznanje mu moremo izreči, ker si ga je tudi pošteno zaslužilo.
Pa še drugi veliki napredek moremo letos z veseljem in zadoščenjem zapisati, še letos se začne zidati veliki paviljon pri sedanjem glavnem vhodu na velesejem. Ta paviljon bo urejen tako, da bo služil tudi za velike prireditve. Slovenska prestolnica bo po tolikem času vendarle dobila dvorano, let jo je že tako nujno potrebovala. Za naše majhne in skromne razmere bo pomenil ta '•napredek mnogo.
Ko je bila gos|K>darska stiska na višku, smo zapisali, da zasluži velesejmska uprava vse priznanje, ker je v onih težkih časih vzdržala *n kljub vsem težavam bogatila nase gospodarsko in kulturno življe-yle 7\ vedno novimi prireditvami. *■e ji s® ta niena zvesta vztrajnost vendarle začenja plačevati in !e-0;n.U slM),nladanski velesejem se r .! !rarV	in	svetlih perspek-
ivah. Znova se je izkazalo, da se vsako delo honorira in da imajo Prav samo oni, ki delajo, pa naj 0 težave še tako velike.
Velika narodna pridobitev je bi-la ustanovitev ljubljanskega vele-sej.ina,^ a polagoma smo na to re-*"!®° že začeli pozabljati. Sedaj ob ta	ienem	velesejmu stopa
le	»*, <*".
o 7 važnosti našega velesejma. Z mnogo večjo vnemo ko doslej moramo v bodoče go™ i to naso vazno gosPodarsko kul_ turno institucijo in iepe perspek. tive ob letošnjem velesejmu nam dajejo tudi upanje, da se bo to zgodilo.	b
In da bomo šli še korak dalje! Iz našega velesejma se mora raz-
viti tehnološki muzej. Toliko dragocenega in zanimivega materiala se je že napravilo za velesejmske prireditve, da more ta material služiti že kot temelj bodočega muzeja. Vse je za ustanovitev prav za prav že pripravljeno in potrebna je le še odločna roka, ki iz priprav ustvari muzej. Upamo, da se bo ta roka tudi našla.
Ko ob otvoritvi letošnjega spomladanskega velesejma z vsem zadoščenjem konstatiramo njegov ve-
liki pomen in njegov razveseljivi napredek, moramo znova opozorili, da je veleseje.m vsenarodna zadeva, ki zahteva tudi podporo vsega naroda. V enaki meri, kakor se je potrudila beograjska občina za beograjski velesejem, se mora tudi ljubljanska za ljubljanskega. Pri tem pa morajo ljubljanski občini in velesejmski upravi pomagati vsi gospodarski stanovi in vsa slovenska javnost, da bo napredoval ljubljanski velesejem iz leta v
lto in da bo njegov sloves vedno večji. Vsa naša proizvodnja bo imela od tega korist in vse naše gospodarstvo. Dežela, ki je kakor Slovenija zaradi svoje agrarne pasivnosti vedno bolj navezana na industrializacijo, sploh ne more biti brez dobrega velesejma.
Ob uspehu letošnjega velesejma moramo vsi skleniti, da bomo delali še za večje bodoče uspehe velesejma!
Kakšne	bodo
trgovskega
Mava predsednika Saveza trgovskih združeni v Saraievu g. l. Šahinagiča
Sarajevski »Jugoslavenski list« je objavil zanimiv intervievv svojega urednika s predsednikom tamkajšnjega Saveza trgovskih združenj, g. Ibrom Šaljinagičem. Ker imajo izjave, ki jih je podal predsednik Šahinagič, splošen pomen, jih ponatiskujemo na tem mestu. Na vprašanja urednika je dal predsednik Šahinagič te odgovore.
»Katera vprašanja bo obravnaval kongres?«
— Na zadnji seji Centralnega predstavništva je bilo sklenjeno, da se bodo obravnavala na kongresu naslednja vprašanja: veleblagovnice, industrijske prodajal-nice, davki, takse, trošarine, komunikacije, carine, socialno zavarovanje trgovcev, izprememba obrtnega zakona, sprememba gospodarskih zakonov, turizem in tujski promet, stanje izvozne trgovine, favoriziranje nabavljalnih in konsumnih zadrug, karteli, izdaja zakona o finansiranju samouprav ter uredbe o delovnem času trgovskih pomočnikov in o delovnem času v trgovinah.
Kakor vidite, delo je ogromno ter so vsa vprašanja zelo važna, naravnost usodne važnosti za trgovce in trgovino.
»Ali bodo ta vprašanja proučile in obdelate vse zveze skupno ali jih bo vsaka posebej oltdelala in d njih poročala?«
— Vse zveze so navedena vprašanja že obdelale in svoje referate dostavile Centralnemu predstavništvu, ki je na podlagi došlih referatov izdelalo generalni referat za slavnostno zborovanje kongresa. Da bi se pa vsa vprašanja obdelala čimbolj temeljito, se bodo še enkrat proučila na prvi dan kongresa ter šele nato predložila plenumu kongresa.
»Katerim vprašanjem nameravate posvetiti posebno pažnjo iu katera smatrate kot najvažnejša?«
— Vsa ta vprašanja so za nas trgovce enako važna. Vsa ta vprašanja zahtevajo tudi čim hitrejšo in čim pravičnejšo rešitev. Od pravilne in hitre rešitve je tudi odvisno, če se bo trgovini in trgovcem, ki so v zelo težkem položaju, v resnici pomagalo.
»Prosimo vas, da nam v glavnik obrisih očrtate navedena vprašanja.«
— Vsa javnost je mogla konsta-tirati, da odločilni krogi pri vsaki priliki in zelo pospešujejo zadružništvo, in sicer na škodo svobodne trgovine in državnega fiskusa. Pripominjam, da mi trgovci nimamo nič proti kreditnemu, produktivnemu in kmetijskemu zadružništvu. Mi nasprotujemo samo vsakemu
favoriziranju v gospodarstvu enili na breme drugih. Zato smo kar najodločneje proti nabavljaluo-konsumnim zadrugam, ki so popolnoma oproščene državnih in samoupravnih davščin in doklad ter mnogih taks. Zaradi teh velikih ugodnosti se more konsumno zadružništvo naglo razvijati, (ločim trgovina propada. Čeprav pa propada, se zahteva od nje iz leta v leto, da plačuje še večja fiskalna bremena, dočim ne dajejo konsumue zadruge kljub svojemu milijardnemu prometu niti pare državni blagajni, ker so oproščene plačevanja davkov in taks. Kakor vidite, je to velika krivica, ker je pogaženo osnovno načelo naše ustave, da so pred zakonom vsi državljani enaki, kar pa glede fiskalnih bremen trgovcev in koiisumnih zadrug ne velja.
Drugi težek udarec
je zadala naši trgovini industrija. Čeprav je industrija zelo močna gospodarska panoga ter čeprav ima zagotovljeno polje dela, je vseeno našla za potrebno, da se po svojih prodajalnicah spusti še v de tajlno trgovino. Zaradi gospodarske moči industrije in njihovih organizacij ter njih delovnega sistema je morala detajhia trgovina kot mnogo slabejša pred industrijo poklekniti. Industrija je s svojimi prodajalnicami uničila na tisoče gospodarskih eksistenc samostojnih malih in srednjih trgovcev ter obrtnikov. Namesto da bi imela trgovina v industriji svojega zaveznika — kar bi bilo naravno — ker se industrija in trgovina v zamenjavi blaga dopolnjujeta, je dobila trgovina v industriji neposrednega konkurenta. To stanje je neznosno in zato zahtevamo, da se vprašanje industrijskih prodajal-nic reši v smislu naših zahtev.
Glede izvozne trgovine
moram naglasiti, da je bilo Sarajevo že skozi stoletja znano doma in po svetu, tudi v Združenih državah Sev. Amerike, po svoji obsežni in solidni trgovini s kožami ter krznom. Tudi ta panoga trgovine je doživela v zadnjem času poleg gospodarske krize še dva težka udarca. Prvi udarec ji je zadal Prizad, ki se je vrgel tudi na trgovino kože in krzna. Sarajevski trgovci so bili zaradi tega izločeni iz te trgovine in onemogočeni. Po dolgi in žilavi borbi se nam je po-srečilo doseči, da ije Prizad to trgovino opustil. Po komaj dveh letih pa je zadel trgovce kož nor udarec. Prepovedan je bil iz-
voz kož, surove in predelane, v države, ki plačujejo blago po kliringu. Ker države, ki plačujejo v svobodnih devizah, niso imele interesa za naše kože, je izvoz kož prenehal. Rezultat tega je bil, da je domač trg prenatrpan z blagom, da cena blaga zaradi velike ponudbe stalno pada. Trgovci s kožami so imeli velikanske izgube. Da bi se njih stanje vsaj nekoliko popravilo, zahtevamo, da se dovoli izvoz surove in osušene kože velike živine, ki ne tehtajo več ko 25 do HO kg koža, tudi v države, ki plačujejo po kliringu.
Glede gospodarske zakonodaje
je delo vseh zvez usmerjeno v to, da se zakon o koiikurzu in zakon o prisilni poravnavi poenostavita in vse postopanje po teh zakonih poceni, ker sedaj stroški postopanja požro vsa aktiva, da za upnika nič ne ostane.
Zveze zahtevajo nadalje, da se zakon o gospodarskih zadrugah, čeprav je nov, novelira v smislu predlogov gospodarskih zbornic ter trgovskih organizacij, t. j., da se zadrugam prepreči, da bi se bavile s trgovino.
V času gospodarske depresije ter velike finančne katastrofe je bil izdan zakon o zaščiti kmetovalcev. S tem zakonom so bili v prvi vrsti težko prizadeti trgovci kot glavni upniki kmetovalcev ter so bile zaradi tega trgovske vrste naravnost deeimirane, ker niso mogli trgovci zadostiti vsem svojim obveznostim, a bi jim morali, ker so ostali nezaščiteni. Vse vprašanje se je skušalo rešiti na razne načine s pomočjo uredb. V resnici pa je bilo to vprašanje rešeno le polovičarsko. Rešeno je bilo le za banke in zadruge, nikakor pa ne za trgovce. Mi trgovci zahtevamo, da se tudi za trgovce, kolikor gre za dolgove kmetovalcev trgovcem, najde neka rešitev, ki bi nas mogla zadovoljiti.
Glede
socialnega zavarovanja trgovcev
moram poudariti, da so vse zveze in vsa združenja spoznala važnost tega vprašanja. Za rešitev tega vprašanja pa še vedno nimamo okvirne uredbe, ki bi jo moralo po obrtnem zakonu že izdati trgovinsko ministrstvo. Omenjam, da se je večina trgovstva izjavila za uvedbo pokojninskega zavarovanja trgovcev za primer starosti, onemoglosti in smrti ter da so to zavarovanje izvede na kolektivni osnovi Temu vprašanju bo ljub-
Trgovska združenja!
Delajte na to, da bo udeležba na trgovskem kongresu v Ljubljani čim večja. Kongres mora biti mogočna manifestacija zavednosti trgovskega stanu. Potem se bo volja trgovstva tudi upoštevala.
ljanski kongres posvetil posebno pažnjo ter se bodo sprejeli konkretni sklepi, kako naj se že to vprašanje reši. Kako velike važnosti je pokojninsko zavarovanje za trgovce, ni treba posebej razlagati, zadostuje, če pogledamo resničnemu stanju v oči. Stanovska zavest in tovarištvo zahtevata, da v sedanjih težkih časih mislimo na zavarovanje za starost, da ne bomo na stara leta v breme javnosti. Dokler smo mi trgovci zdravi in v razmahu dela, pomagamo kot posamezniki ter po raznih ustanovah vsakomur, ki je pomoči potreben in je zato skrajni čas, da mislimo tudi na to, kako bomo mogli pomagati svojim stanovskim tovarišem v starosti in sili.
Glede turizma in komunikacij
je treba poudariti, da je eno vprašanje zvezano z drugim. Turizem je pri nas še mlada gospodarska panoga, kateri smo posvetili svojo pozornost šele v časih gospodarske depresije, zato moramo sedaj mnogo zamujenega popraviti. Tujski promet donaša državi veliko materialno in moralno korist. Gospodarstvo dobiva v tujcih nove in sveže potrošnike, hkrati pa so turisti najboljši propagatorji za naše dežele. S turistiko se spoznavajo narodi, kulture in gospodarstva. Vse to (je pomembno v mednarodnem življenju. Pri nas pa žal slabe ceste ovirajo tujski promet in trgovino. Železniška mreža je slaba — ozkotirne železnice so v današnji dobi za tujce anahronizem. Res je, da smemo upati, da se bo ta sčasoma odpravil. Naše ceste so v silno slabem stanju in ne ustrezajo sedanjim potrebam. Zahtevamo, da se naše ceste temeljito, popravijo, da se iz štiriini-lijardnega posojila določijo potrebni zneski za modernizacijo starih cest in napravo novih. (Slovenci zahtevamo zlasti zvezo z morjem ter avtomobilske ceste od Jesenic in Maribora do Ljubljane. Op. ured.).
Davčna enakost za vse!
Kar se tiče spremembe fiskalnih zakonov smo trgovci mnenja, da bi se moral zakon o neposrednih davkih spremeniti v tem smislu, .da se morajo delniške družbe, industrijske prodajalne in nabavljalne zadruge obdačevati na isti način kakor samostojne trgovine. To zahteva pravičnost, to zahtevajo pa tudi interesi državne blagajne. Mi torej ne zahtevamo za sebe nika-kih privilegijev, nikakih posebnih ugodnosti, temveč samo to, da se vsa gospodarska podjetja postavijo na isto podlago, in da se vsem na isti način odmeri davek.
Potreben je zakon o samoupravnih financah
Krepkejše življenje ter rastoče naloge samouprav zahtevajo tudi vedike finančne napore. Samoupra-
vedno nove vire dohodkov, bodisi | se torej proces, od katerega imajo iz lastnega delokroga, bodisi iz I dobiček industrijske dežele, ki ob
prenesenega. S tem v zveai je na- padcu svetovnih konjunktur še stalo zelo veliko in težko vpraša- pridobe od razlike med cenami, nje samoupravnih financ. Ker mi Vendar pa raste iz tega tudi nekakšnega zakona še nimamo, tedaj varnost za izvoz. Dejstvo, da je vsaka občina na drug način zbira I nemška zun. trgovina letos postala sebi potrebna sredstva. Sarajevska pasivna, ni posledica konjunktur občina na primer išče in najde po-1 nega padca, marveč je to povzročil lovico svojih dohodkov v blagov-1 večji uvoz surovin, da so se na-Jiem prometu. Ti dohodki so znani I polnile izpraznjene zaloge blaga, pod imenom kaldrmine in troša- Sele v aprilu se je znižal izvoz in rine. Zaradi silno velike kaldr- ^to je nemška politika prisiljena mine in trošarine zelo nazaduje | k večji previdnosti, sarajevska trgovina, ker ji je sko-Taij onemogočeno poslovanje s pro-1 vinco zaradi konkurence iz drugih mest, kjer nimajo kaldrmine. Sarajevska trgovina z manufaktur-•nim blagom, kolonialnim, galanterijskim blagom in pohištvom iz-1 gublja zato svoj pomen. Samo ta ugotovitev zadostno dokazuje po-1 trebo, da se čim prej izda zakon o samoupravnih financah, ki bo določil, katere davščine in v kakšni višini smejo pobirati občine. Zato zahtevajo vse zveze, da se čim | prej izda takšen zakon.
»Gospod predsednik, prosimo I vas, da nam še nekaj rečete o | važnosti kongresa.«
— Vprašanja, ki sem jih navedel, že sama po sebi zadostno jas-1 no govore o važnosti državnega kongresa trgovcev v Ljubljani in zato ni treba o tem še podrobneje govoriti. Prosim vas pa, da v ime-
Nemška zunanja trgovina je bila v prvem četrtletju za 39 milijonov RM pasivna. V evropske dežele se je izvoz že zvišal in izkazuje presežek 165 milijonov RM (lani 231). Prekmorska trgovina pa je dala večji uvoz s presežkom 201 (lani 37) milijonov. Ves uvoz je dosegel 1399 (lani 1092), izvoz pa 1360 (lani 1283) milijonov RM. Evropski uvoz je narasel v Nemčiji za 19, prekmorski za 42®/«. V uvozu je najmočnejša južna Afrika. Povečal pa se je najbolj
uvoz koruze, volne, bombaža, pše-1 nice, lanenega semena, mesa, kave, kož, gnojil in bakra, pa tudi I uvoz rud in masti iz Kitajske, | bauksita, nafte in kavčuka iz Indije. Izvoz je bil večji v južne | ameriške države.
Politične vesti
Glas podeželskega trgovca
Še enkrat konsumi
Lansko leto pred božičem je izhajat v »Domoljubu« članek o zadrugah kot edinih no&itelji-cah blagostanja. Nabavne in prodajne zadruge je omenjal pisec v številki 47 in jih smatral kot edini izhod iz težkega gospodarskega položaja. Že takrat sem napisal ta članek, pa ga nisem oddal. Ker pa je bilo v sobotnem »Trg. listu« zopet govora o zadružnih privilegijih ter je stvar danes Se ravno tako aktualna kot je bila takrat, saj nismo prišli nikamor naprej, pač pa celo korak nazaj, sem se pa odločil napisani člauek sedaj oddali uredništvu »Trgovskega lista«.
Pisec omenjenega članka nami-
nu Zveze trgovskih združenj v Sa-1 guje na trgovca kot posredovalca rajevu objavite, da apelirani na »»»d kmetom-konsumentom in pro-vse trgovce v Bosni in Hercegovini, I ducentom, češ da trgovec na rada pridejo v čim večjem številu na čun kmeta dobro živi. Ni treba kongres v Ljubljano, da na ta na-1 poudarjati, da dela pisec s to Žin čim krepkeje poudarijo svojo trditvijo veliko krivico trgovskemu stanovsko zavest in solidarnost stanu, ki je bil vedno le v pomoč pred vso javnostjo, svojim zvezani I kmetskemu stanu, zlasti na deželi, in organizacijam pa da dajo s tem j *>a sai ie tudi v interesu trgov-potrebno moralno oporo v borbi za | enakopravnost in pravičnost v go-
ca, da kmetu dobro gre, ker so potem tudi boljše kupčije, od katerih trgovec pošteno živi kot vsak drug poklic od svojega dela. Kdo bi vnovčeval kmetu razne pridelke, jih spravil na domači in
3. Kje bodo oblasti dobile sredstva za podpiranje zadrug in za
njih sanacije. Teh pa bo v tem primeru še mnogo več, dasi so bile že doslej izdane v te svrhe velike vsote narodnega denarja. Teh vprašanj se dosedaj še nobeden zagovornikov konsumov ni dotaknil, dasi so prav tako važna ko druga. Zato se mora na ta vprašanja tudi odgovoriti.
Nismo proti zadrugam, zlasti ne proti kreditnim, produktivnim, strojnim in podobnim ne, ker te res dosezajo svoj namen ter so le v korist ljudstvu. Pripravljeni smo bili in smo pripravljeni tudi v bodoče te zadruge vedno podpirati. A tudi proti prodajnim zadrugam (konsumom) ne bi nikdar bili, če bi veljali zanje enaki predpisi kot za trgovce, torej enaki davki brez vsakih privilegijev. Enak z
Bolgarska vlada je priznala
Največji odje-1 aneksijo Etiopije po Italiji, malci Nemčije so Holandska (109,
i • i	,nn	t	„•	•*	Ne sklenil, da se stroski za evakua-
lam 99), Anglija (99, lam 35) in I cijo prostovoljcev iz Španije raz-Italija (81 oz. 69).	I dele med države, članice odbora.
Izvozna premija je znašala le- Ti s,*:roški bi znašali za napravo
tos nribli/no 30®/« in se s noseb- po?ebni1} taborišč okoli poldrug los priDiizno ou /« in se s poseD mliljon fUntov, za evakuacijo sam s
mm postopkom izterja od industri- pa okoli 750.000 funtov. Sovjetska je, torej pade na domači konsum. Rusija je izjavila, da ne more priznati stroškov za vzdrževanje prostovoljcev. Zastopniki Nemčije in Italije so izjavili, da bodo o tem sklepu poročali svojima vladama. Francoski in angleški listi se zelo pohvalno izrekajo o doseženem sporazumu.
14 točk, ki so jih baje sklenili sudetski Nemci in po katerih bi enakim, to je pošten bol. Mi se I morala Češkoslovaška odpovedati
takega boia ne boiimo — boie se tudi SV°J° zvezo s sovjetsko Rusijo, K Ja ne .,0],	D°J® se je označil poslanec stranke sudet-
ga pa zagovorniki konsumov, ker skih Nemcev Kundt kot neresnič-niso za tak boj usposobljeni. Tudi I ne, ker ni stranka teh zahtev po-zaslužka, ki ga kot posredovalci — [stavila.
d« s«	 .	.	„	I Na kongresu za mednarodno po-
da se izrazim z besedo pisca — utiko v Milanu je govoril tudi zun. imajo, jim ne očitamo. Ni pa nam I minister grof Ciano. Naglasil je, in nam nikdar ne bo prav, če bodo [da ostane fašistična Italija zvesta razni konsumarji hoteli uničiti po-1 politiki osi Rim-Berlin in proti-
štene slovenske treovce in t« komunistični zvezi, kateri se je pri-snene slovenske trgovce, in to naj-	tudi	jap0nska. Italija bo
večkrat s pomočjo sredstev, ki jih I nadaljevala svojo balkansko poli-
mora trgovec sam plačati.	[ tiko, da doseže sodelovanje z bal-
Proti takemu zadružništvu se inskimi narodi. Angleško-itali-rroti lanemu zaaruzms-ivu se janski spoxa2iUm je očistil ozračje
bomo vedno m povsod borili do ter utrdil evropski mir.
zadnjega in upamo, da ne zaman, | Angleška vlada se namerava za-
ker to mora vsak trezno misleč [ četi pogajati z nemško vlado, toda
državljan gospodarstvenik in po- g®	eSi&S
litik priznati, da imamo le mi I gpansko vprašanje pa naj bi se po
prav. Ubogi slovenski kmet, če boš | mnenju angleške vlade rešilo z mi-
moral čakati, da te bodo reševali | rovno konferenco.
iz sedanje stiske le s privilegiji!	Neurath, ki ga označujejo
konsumov 1
Podeželski trgovec.
Važno za Mariborčane!
Društvo za ceste v Ljubljani opozarja vse tujskoprometne orga- [ inozemski trg, kdo ga tako dobro nizacije ter vse druge ustanove in [ preskrbel z raznim potrebnim bla-gospodarska podjetja, ki so zain- [ gom s tujih trgov, kakor trgovec? teresirana na povzdigi tujskega Morda zadruge? Dvomim, da bi prometa in našega gospodarstva, kdaj koli zadruge dosegle to, kar na prvo razstavo »Cesta«, katere v tem pogledu doseže legalna tr-slavnostna otvoritev bo v soboto govina, pa čeprav uživajo zadruge 4. junija na ljubljanskem velescj- razne privilegije in olajšave, domu. Društvo za ceste vabi vse in-1 čim pada na trgovino vsa ostrina teresirane na to slavnostno otvo- davčnih, taksnih in podobnih pred-ritev ter bi naj številna udeležba pisov, katerim mora v polni meri ravno iz Maribora in njegovega za- J zadostiti.
ledja dokazala, kako ceni ravno [ Pisec omenjenih člankov gotovo severni del Slovenije prizadevanja | prejema honorar za delo, ki ga tega društva za boljše cestne zveze | pač opravlja, in je to tudi njegova Maribora s tujino in z notranjostjo | pravica. Nikomur ne pride na mi-države. Vse informacije daje ra- | sel, da bi mu jo kratil in odrekal, devolje član društvene uprave, [Kakor se razbere iz njegovega do-ravnatelj Putnika Josip I. Loos, J pisa, pa on odreka to pravico so-
Maribor, Grad, tel. 21-29.
Ysi razstavni prostori so oddani
Za letošnji pomladanski velese-
državljanu trgovcu. Radovedni smo lahko, kam bi šel dobiček, ki bi nastal, kakor dokazuje pisec, če bi trgovcev ne bilo, če bi torej vso trgovino zamenjale zadruge. V žep kmelu-producentu gotovo
jem v Ljubljani so vsi razstavni [ ne — tudi konsuinentu ne. Uspeh prostori popolnoma zasedeni. Za- J za obadva bi bil pač ta, da bi bila Tadi tega velesejmska uprava na-1 0badva deležna novih predpisov daljnjih prijav ne more več spre- [ javnih dajatev, ker bi trgovec kot jemati. Pač pa se morejo tvrdke davkoplačevalec odpadel. Prav ie sedaj prijaviti za jesenski vele- jmaj0 vsi konsumenti, da obrnejo sejem, ki bo letos od 1. do 12. sep- hrbet, če se jim začne peti o proteini) ra.	|	dajnih zadrugah, ki jim niso in
jim ne bodo nikdar nič koristile. Kje se kupuje ceneje, bolje in so-lidneje blago, če ne pri trgovcih? Odgovor na to je lahak, kajti sko-ro vedno so solidnejše cene in blago pri trgovcih, ko v zadrugah. Da bi bili pa še bolj na jasnem
Nazadovanje nemškega izvoza
Nagli upad konjunkturnega vala je zelo zadel nemško zunanjo trgovino, zato predlaga revija »Wirt-•„ ’ , r ° ..i,i., n« I u» ui Ulil pa se c Mhaftskurve« nov	p	razvid-1 glede konsumov, bi nam »Domo-
vedemh podatkov j	I	ljubov«	pisec	zelo	ustregel,	če	bi
j°’«00^7 nemS ! UV^Z V ?-4«/ iio sv°ie Planje izpopolnil v toliko, do 1937 napredoval za /o P da bi še spregovoril o vprašanjih, vrednosti, toda po obsegu pa	hodo	nujno nastala, če se nje-
za 3®/«. Pri izvozu se je uveljavilo	uresnieijo
zboljšanje cen šele lani. Tako se 1 je od leta 1936. do 1937. zvišala vrednost vsega nemškega izvoza za 24®/«, obseg pa za 16°/«.
1. Kam naj gredo samostojni trgovci, če se jim odreka pravica za obstoj in se ustanovi v ta na-Sedanji^položaj"*pa kaže* obratno I men v vsakem kraju prodajna za smer razvoja. Predvsem so padle <*™ga ali celo vec njih, ker bodo cene uvoznega blaga. Ta fazni pre- v tem primeru postali trgovci nemih pa se še ni dovolj uveljavil, I potrebni? Kam vsi	1	s
iker se zdaj izvršujejo še dolgoroč-1 sedaj od trgovine žive na stara naročila. V svetovnem |	2.	Kje	bo	država dobila
prometu padajo cene surovin bolj J za svoje izdatke, ko pa bo izgubila ko cene gotovih izdelkov, ki so sej davke, ki jih plačujejo sedaj tr-ponekod celo še dvignile. Ponavlja | govci?
Mednarodni obrtniški kongres v Berlinu
Kongres in razstava obrtniškega dela uvaiata novo dobo
Preteklo soboto se je odprla v Berlinu najprej mednarodna obrtniška razstava, nato pa se je pričel tudi kongres, ki ga je organizirala nemška centrala. Kongres je pozdravil gospodarski minister Funk s krasnim nagovorom, v katerem je čestital domači organizaciji za iniciativnost in se zahvalil vsem inozemskim udeležencem za odziv. Upa, da bo kongres razjasnil vsa stanovska vprašanja obrtnikov in ne le pripomogel svojemu delu do večjega ugleda, marveč tudi nakazal pot državne obrtne politike. Zlasti pričakuje, da bo to zborovanje dalo boljšo podlago za mednarodno obrtno statistiko, ki je bila doslej še nemogoča.
Kako velik je pomen te prireditve, je razvidno iz velikega zanimanja za razstavo, kjer so prikazana dela iz vseh držav. V pozdravnem govoru je minister Funk tudi izredno poudarjal sedanji pomen rokodelstva, brez katerega si sedanjega gospodarskega življenja ni mogoče predstavljati: tiste proizvajalno storitve, ki 86 morajo vršiti v najtesnejši zvezi med izdelovalcem in porabnikom, more opraviti samo obrtništvo. Opozoril je zaradi tega na veliki pomen Instituta za obrtniško znanstvo pri univerzi v Frankfurtu. Da pripisuje Nemčija razstavi in kongresu velikanski pomen je razvidno tudi iz organizacije same prireditve in iz sodelovanja Nemške delovne fronte, ki ima izrazito uacionalno-socialistično vzgojno nalogo. Propagirati hoče s tem tip samoupravne organizacije strok in poudarja, da zaradi tega ne pomeni posebne obrtne organizacije. Za
mnogi Nemci kot najbolj bistrega nemškega diplomata, je kot predsednik zunanje-političnega odbora odstopil, ker ne soglaša z radikalno politiko zunanjega ministra v. Ribbentropa v španskem in	češkoslovaškem vprašanju. Ni	šc
znano, če je kancelar Hitler ostavko predsednika Neuratha sprejel.
Minister za oboroževanje sir In-skip je izjavil v angleški zbornici, da je angleška vlada pripravila načrt o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v primeru vojne. Angle-obrtništvo ima posebnega vodjo, ki | bsti sedaj na široko razprav-je ti! kongresu drugi
Ta je poudaril veliki pomen obrta [ po svojih sposobnostih pomaga pri za izučitev naraščaja, posebno za- obrambi države. Z veliko napeto, ker bo število vajencev ostalo t»?tjo se pričakuje izjava ministr-
„ , Iškega predsednika Chamberlaina industriji vedno neznatno: Teh-10 namerah angleške vlade glede nični napredek bo odvisen od tega, uvedbe splošne vojaške dolžnosti, koliko Ik>	mojstrova	delavnica	iz-1 člani francoske zrakoplovne	mi-
vrševala svojo nalogo	in	za	to svojo |s*ie s° obiskali več letališč v	An-
nalogo najboljše	šole	se	obrtništvo I f^j^Ln^ačnTh^ifZ^r m
ne sme	bati	nobenih	denarnih j Francije se smatra kot perfekten,
žrtev.	| Angleška vlada je zahtevala od
V imenu Mednarodne obrtniške | parlamenta še naknadni kredit v ,	,	.	,	..	;i	višini 5 milijonov funtov za izpo-
ecntralc je pozdravil IM>/-<^ravl* [ polnitev letalstva, kongres njen predsednik profesor Nova avstrijska vlada ima samo Buronzo in poudarjal kulturne še pet ministrstev, ki pa seveda vrednote ki jih za vse civilizirano nimajo več tistih pravic ko preje. £U,v,W predstavljal« r«l,edelskl
poklici.	Inančno in kmetijsko ministrstvo.
Bivši kancelar Seyss-Inquart je notranji minister. Istočasno se je
barva, pleataa ta
Ze v 24 urah r
Itd. Škrob! ta ivetlollka »raje«, ovTOt albe ta maniete. Pere. »uii, monga ta Uka demaie perilo
tovarna J O S. R EICI Poljanski nasip 4-4- Selenburgova aL I Telefon it M-71
Razvoia mfmrmhili/irri no izvedla tudi nova upravna razde-iv<tz,vuja «tv umiouniziiui lie litev Avstrije, o kateri pa smo že
morejo ustaviti niti slabe poročali.
i	Švedski parlament je sprejel rc
cehie,	i	aervnj proračun v višini 257,4 mili-
j v	, >,	i	•	I	iona švedskih kron, ki ga sme vla-
samo zadrze ga lahko za nekaj da	za	primer goepodar-
časa, za kar je najboljši primer sj[e ju-jze ^ zajmslitev delavcev, naša država. Tudi pri nas se za-1 Francove čete prodirajo s Pire-čenja doba intenzivnega razvoja "ejev	0^“
niolorizma, cesar se dobro zave- zavzeie tudi to mesto, je nevarnost, dajo tudi zastopniki svetovnih da bo odpor republikanskih čet avtomobilskih tovarn. Zato bo na zlomljen.
i . - r^miad-inskpm velesei-1 Novo imenovana japonska vlada
letošnjem pomladanskem yetesej je ^ odki..]a svoje Jn£nene^ Tako
mu od 4. do 13. junija v Ljubljani I jZjavj]a da nič ve^ ne veljajo doslej največ ja avtomobilska raz-1 pogoji, ki jih je označil prejšnji stava Razstavljeni bodo avtomo- zunanji minister Hirota za mir na
bili slovitih evropskih in ameri- Kitajskem. Japonska^bo šla na Kirnu siovn	p	.	,	tajskem do konca. Nadalje bo no-
skih tovarn najnovejsih modelov. va japonska vjada mnogo bolj in-Na razstavi pa bodo tudi vozila, I tenzavno izvajala protiRon®wnis^*čni ki bodo po konstrukciji povsem blok. Skušala bo nadalje daseči pri,agode»a n,8in, tes|am !„	‘
meram.	| uredjti kljub svoji protikomunistič-
ni tendenci vsaj v tej meri, da bi nastalo olajšanje odnošajev s
»Shl/honi liet«	I Sovjetsko Rusijo.
»DiUADeni list«	KJer so Japonci Zyedeli, da so se
kr. banske uprave dravske bano-1sestali v Hankovu kitajski generali ..	...	Ina vojni posvet, so poslali veliko
vine z dne 1. junija objavlja: Na- število letal, ki naj bi bombardi-vodilo o poslovanju in dolžnostih raja mesto.'Kitajska letala pa so sreskih sanitetnih referentov — nastopila proti njim in razvila se
Pravilnik o -/hiraniu in uporab- je bitka, v katerih je sodelovalo riavilnik o zbiranju m V	okoli loo letal. Po kitajskih vesteh
ljanju podjiornega sklada za one .	^	japonska	jctala morala
mogiost in starost — izoajanje umakniti potem ko so izgubila 12
diplom o opravljenih izpitih m lovskih letal in 3 bombnike, od ki-
fakultetni izobrazbi — Omejitev tajskih letal pa sta bili sestrelje-
i i i n«,, /a uvoz zdravil izln* samo dve letali. Japonci pa jav-glede dovolitev za uvoa zaiav-n iz i	da	^	y	b-tk. zmagali yen-
tujine — Telefonski piomet s	pa	je gotovo, da Hankov ni bil
jino — Razne razglase in objave. | bombardiran.
Prijavite se za ekskurzije Zadnji rok: 8. junij
Da omogočimo tudi najbolj oddaljenim tovarišem, ki so morda šele zadnje dni prejeli naše izletne prospekte, udeležbo na izletih, Bino podaljšali prijavni rok do 8. t. ni. S tem je pač vsakomur
Klirinški	s
z Avstrijo	o
Novi klirinški sporazum z Nemiiio
S prvim junijem je prenehal ve ljati 6tari Udirinški sporazum z
omogočena še pravočasna prijava |AY8.tr{j°. *n v veliav<> ie otopil novi na kateri koli izlet. V kolikor j kln inski sporazum, sklenjen z bodo pred zaključkom prijavnega p®”101!«-
roka posamezni izleti morda že Narodna banka je izdala v zvezi Polno zasedeni, bomo to sproti s ^m naslednjo okrožnico:
»Sporočamo, da je bilo doseženo pri pogajanjih, ki so se v zadnjih dneh vodila v Berlinu, soglasje med Narodno banko kr. Jugoslavije in Nemško obračunsko
objavljali v naših listih.
Poletni čas v trgovinah
Po veljavni naredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, je stopil sl blagajno glede načina plačevanja 1. junijem v veljavo poletni čas, I blagovnega prometa z bivšo Av-ter smejo biti trgovine odprte v Istrijo, ki je po priključitvi postala mesecih juniju, juliju ter avgustu sestavni del Nemčije, od IVi do 1234 ure ter od 15. do I V zvezi s tem ter na podlagi od-19. ure, iscvzcmši trgovine z živili, I loka g. finančnega ministra štev ra katere velja obratovalni čas do I '10969/VI1I z dne 28. maja se iz-1934 ure. — Združenje trgovcev dajejo naslednja navodila:
v Ljubljani.
Denarstvo
1. Stare obveznosti.
Kot stare obveznosti iz blagov-Inega prometa med našo državo in I bivšo Avstrijo se smatrajo obveznosti, ki so nastale pri uvozu blaga do vključno 31. maja 1938 (od ločilen je dan, v katerem je blago prešlo carinsko mejo). V to kate-
Borzno razsodišče v Ljubljani
Pri razsodišču Ljubljanske bor-1 gorijo spadajo tudi obveznosti iz
način, ki je veljal dosedaj samo za Nemčijo.
3. Pooblaščeni zavodi so dolžni, da store potrebne korake za likvidacijo svojih računov v šilingih pri avstrijskih korespondentih na dan 31. maja ter za likvidacijo »začasno vezanih« računov avstrijskih terjatev proti sebi. Eventualna salda, ki bodo dne 31. maja 1938. ostala na račun šilingov v Avstriji, se morejo plačati po »likvidacijskem računu«, eventualna salda po »začasno vezanih« računih avstrijskih upnikov v naši državi pa morajo pooblaščeni zavodi dne 1. junija položiti pri Narodni banki na podlagi seznamov, ki so predvideni za polaganje na likvidacijski dinarski račun Nemške obračunske blagajne, Berlin pri Narodni banki v Beogradu.
4. Za vsa vplačila in izplačila z likvidacijskega računa v dinarjih se zaračuna redna klirinška provizija v skupni višini 5 % (2*5 %
ze za blago in vrednote od dne eventualnega uvoza po 1. juniju 1. julija do 15. avgusta t. 1. ne bo 11938, če izhajajo iz poslov, ki so
ustnih razprav, pač pa se bodo bili sklenjeni pred 13. marcem
11938. V smislu doseženega sporazuma se morajo poravnati te ob-
sprejemale tožbe.
Uradni tečaji za mesec junij
237'-15-11'50 I
Minister za finance je določil za mesec junij te uradne tečaje, katerim je že prištet prim:
1 napoleondor . .
1 zlata turška lira 1 angleški funt . .
1 ameriški dolar . .
1 kanadski dolar . .
1 nemška marka . .
1 zlot ......
1 belg ......
1 pengo ..............
1 braziljski milreis .
1 egiptovski funt . .
1 palestinski funt .
1 urugvajska pezos .
1 argentinski pezos .
1 čilski pezos . . .
1 turška papirnata lira 100 albanskih frankov 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir .	.
100 nizozemskih gold. .
100 bolgarskih levov .
100 romunskih lejev .
100 danskih kron	.	.
100 švedskih kron	.	.
100 norveških kron	.	.
100 pezet ..............
100 drahem..............
100 češkoslov. kron	.
100 finskih mark	.	‘
100 letonskih lat .	!	!	„	olu
100 iranskih (perz.)	rialov	„	100-
veznosti na naslednji način: a) Jugoslovanski dolžniki plačajo svoje stare obveznosti za uvoženo blago iz bivše Avstrije s po din 298 50 I ložitvijo dinarjev na likvidacijski 238 — raCun NemSke obračunske blagaj-43'60|ne> Berlin, pri Narodni banki kr. 43'40 Jugoslavije v Beogradu, in 3icer 1R'9n r Pooblaščenih zavodih za deviz. 7'40 Ilie *n vaBdne posle.
8 60 Fakture, ki se glase na šilinge, 2'55 in če gre za plačilo uvoženega bia-240 —| ga, se spremene na dinarje po te čaju 830 din za 100 šilingov. Pooblaščeni zavodi izvršujejo J'20 I vplačila z dosedanjimi obrazci, ki
” 14jq- Ijih uporabljajo za Nemčijo, v gor-
” 135'  nji desni vogal pa zapišejo: »likvi-
1000— dacijski dinarski račun«. Na dolo-
Seje davčnega odbora
pri davčni upravi Ljubljana-okoli-ca bodo za trgovski odsek:
7. junija za občine: Brezovica, Dobrava, Dobrunje in Dol.
8. junija za občine: Dolsko, Grosuplje, Ig, Ježica.
9. junija za občine: Log, Medvode, Podgorica, Tomišelj, Želim-lje.
10. junija za občine: Šmarje, Šmartno, Št. Jurij, Št. Vid n. Ljubljano.
11. junija za občine: Polje, Račna, Rudnik, Slivnica.
od uvoznika, 2-5 % od izvoznika, najmanj pa 5 din).
5. V6i prejšnji odloki in navodila, izdana zaradi izvajanja plačilnega sporazuma z bivšo Avstrijo ko tudi odloki v zvezi z notira-njem avstrijskega šilinga na naših borzah, so začenši s 1. junijem 1938 razveljavljeni.
Zato morajo pooblaščeni zavodi začenši s 1. junijem t. 1. smatrati vse dinarske terjatve avstrijskih upnikov kot terjatve nemških upnikov ter zato izkazovati te v mesečnih poročilih skupno z nemškimi upniki.
Velik obnovitveni
program
17 milijard frankov za investieiie
„ 228"—Ičenem mestu za obeležbo vplača-2404—. I
44.50 nega zneska se mora v številkah 32 50 zapisati dinarski znesek po tečaju 830 din za 100 šilingov, hkrati pa z istim zneskom zapisane številke tudi znesek v šilingih brez ozira na to, v kakšni valuti se glasi lak-
962-
1112'-
1090'-
250-
39-
15130 tura. 9550 810 —
Fakture, ki se ne glase na dinarje in šilinge, se pretvorijo v dinarske po zadnjem srednjem te-Narodna banka je izplačala na-I čaju beograjske borze, kaznice iz italijanskega kliringa p0!eg ustrezajoče vrednosti v d.-(po novem računu) do st. 13.525 z	,.
dne 4. februarja 1938.; v turškem I	1 * 'aJa	23
do št. 1637 z dne 20. IX. 1937. in ‘00 šilingov, naj zahtevajo poobla-po poljskem do 1085 z dne 6. XII. Učeni denarni zavodi od uvoznika
1937-	,	.	,	.	...	.	»e	po 0.20 din za vsak šiling le
Donavska banka bo zvišala svojo	„	t	-	.	.
delniško glavnico od 20 na 35 mili- P .. moral° 8 posebnimi kon-
jonov din, in sicer v celoti v bre- Isignacijami dostaviti Narodni ban-
me bančnih fondov. Za vsake štiri ki hkrati s seznamom za pobrane
delnice dobe delničarji tri delnice zneske po tečaju din 830 za 100
politični dogodki so vpli- Sili?«®v;.Jra ™ek se bo uporabil Hi t..n; .tani* Češkoslovaške I ™ izplačilo domačim izvoznikom v
Avstriji v smislu te okrožnice.
vali tudi na stanje češkoslovaške narodne banke. Tako izkazuje zadnji izkaz banke povečanje obtoka bankovcev od 6.800 na 7.573 mili-Kč, kar je mnogo nad normam. Depoziti bank so se zmanj-„ “ za 50 na 681 milijonov. Eskont-
b) Jugoslovanski upniki dobe plačan svoj izvoz blaga v Avstrijo do zaključilo 31. maja 1938 ko tudi
na	       |	izvoz po tein datumu, vendar le iz
obveznice VV? iTlombarm a Poslov’ sklenjenih pred Lh mar-16 milijonov Kč. NarisS so tudi | cem na ta naian, da bo Nem-a.ktlva, in sicer od 395 na Uka obračunska blagajna v Berli-
hui J? J01?ov Kč- devizni POTt- mi dala avstrijskim dolžnikom na •joV p se zmanjšal za 16 na	.	.'.u..	vne^Ue v di-
384 milijonov. Kritje je padlo od razpolago potrebne znes
35,3 na 32,2%. V zadnjih dneh pa narjih za plačilo njili obvezno, ti.
Sa|
Belgijska narodna banka je znl-|znasa din 830 za 100 šilingov, o>-gj^a obrestno mero od 4 na 3 od- I račun terjatev, ki se ne glase na pne' ...	...	.	.	dinarje in šilinge, pa se izvrši po
£?*_*? J*	I	^iem srednjem tečaju beograj
kevl YU***»°Sa Italijanske ban- “f	■
v 1 193fi , Primeri s podlogami ske borze. Narodna banka pa bo iJ.nh '„r?ižala za 16%. Po itali- I izplačevala domačim izvoznikom
zvišala od 3959h pa.^fJe POdloBa blaga v Avstrijo Se 020 din za pri čemer italijanska „	’	vsak	avstrijski šiling,
jini ni vSteta. ska P°d^a v tu- I
Prihodnja številka »Trgov-skega lista« izide zaradi binkoštnih praznikov gele v sredo, dne 8. junija.
2. Nove obveznosti.
Kot nove obveznosti se smatrajo obveznosti iz blagovnega prometa po 1. juniju 1938. Vsa plačila tega blagovnega prometa po 1. juniju se morajo v vsem izvrševali na
Francoska vlada je začela energično izvajati svoj načrt za gospodarsko obnovo Francije. Najprej je na novo določila smer svoje valutne politike ter izdala potrebne ukrepe za dosego proračunskega ravnovesja. V ta namen je na splošno zvišala davke za 8%. Na drugi strani pa je dovolila tudi znatne davčne olajšave, da bi se dvignila gospodarska delavnost v deželi. Sedaj se je lotila drugega dela svojega načrta obnove gospodarstva z dvigom proizvodnje. V prvi vrsti namerava izvesti velika javna dela. Tako se bodo zboljšale naprave v pristaniščih, izpopolnilo cestno omrežje, zboljšala oskrba dežele z vodo tn električnim tokom in napravile nove vodne zveze. Nadalje namerava vlada zboljšati stanovanjske razmere v Parizu. Celi bloki starih hiš se bodo podrli, na njih mesto pa postavile nove stanovanjske hiše.
Za izvedbo tega načrta je bilo treba rešiti težavne finančne probleme. Vlada je te probleme rešila na ta način, da bo državna blagajna za ta dela prispevala 6 milijard frankov, 5 milijard pa bodo dale občine, katerim pa je šla država na roko z državno garancijo pri priskrbi finančnih sredstev.
Poleg lega je bilo h obnovitvenim delom pritegnjeno tudi zasebno gospodarstvo ter je v ta namen dovolila država razne olajšave zasebnemu gospodarstvu. Tako bo izdala veleindustrija za napravo vodnih potov okoli 3 milijarde frankov. Z raznimi ugodnostmi in krediti se je posrečilo vladi pritegniti tudi srednjo in malo industrijo, ki bo izdala za izvedbo ob novitvenega programa okoli 3 milijarde frankov. Posojila se bodo obrestovala, če jih bo najela industrija v ta namen, le po 3 do 4% Skupno bo torej na razpolago 17 milijard frankov za dve in pol leti. K tem 17 milijardam pa bo država direktno dala samo 6 milijard.
Novi načrt francoske vlade pa hoče zboljšati tudi francosko zu nanjo trgovino. Zato bo vlada na vse mogoče načine pospeševala izvoz. V ta namen se bodo uvedla izvozna zavarovanja, dovolile davČ ne olajšave ter bo vlada finansi rala tudi stroške za komisije, ki se bodo poslale v tuje države, da se najdejo nove možnosti za izvoz. Tudi za obresti bo dovolila vlada znatne olajšave.
Ustanovila se bodo svobodna pristanišča, ki naj povečajo tran
promet. Zboljšala se bo tudi proizvodnja surovin v kolonijah ter se bodo uvedli tudi zaščitni ukrepi proti uvozu kolonialnih proizvodov iz nefrancoskih kolonij Uvedla se bo posebna propagandna taksa, ki naj pripomore k večji potrošnji kakava in čaja iz francoskih kolonij. Tildi okrepitev obrambne moči kolonij naj pripomore k povečanju dinamične sile kolonij.
Tudi delovni čas je bil na novo urejen. Namesto 40 urnega tednika se n vede 2000 urno delo za se leto. Francosko gospodarstvo je s tem oproščeno psihološke hipoteke, ki je zelo obremenjevala njegovo iniciativno silo. Francija je tem dobila svoj gospodarski nart. Izvedba tega načrta je odvisna ne le od energije vlade, temveč deloma tudi od političnega položaja.
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraia v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Trgovstvu Maribora
Prejeli smo kongresne znake in velesejmske legitimacije, ki se dobe v pisarni podpisanega Združenja proti plačilu din 30'—. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti vsedržavnega trgovskega kongresa dne 11. in 12. junija, naj si znake in legitimacije takoj nabavijo (polovična vožnja in brezplačen dostop na velesejm), ker so pri nas na razpolago samo do srede due 8. t. m. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz »Slalom kluba 34 v Ljubljani«. Konkurzni
sodnik dr. Kotnik, upravnik kon-kurzne mase odvetnik dr. Homan. Oglasitveni rok do 20. junija. Ugotovitveni narok dne 24. junija ob 9. uri.
Potrjuje sc prisilna poravnava,
ki sta jo sklenila Jonke Edvard in Amalija, posestnika in peka v Celju s svojimi upniki. Plačata 40°/« kvoto v 10 enakih obrokih, od katerih zapade prvi 60 dni po pravo-močni potrditvi.
Zonania trgovina
Vrednost bolgarskega izvoza se je v aprilu v primeri z marcem 1938. zvišala od 375 na 439 milijonov levov, uvoz pa od 384 na 475 milijonov levov. Bolgarska zunanja trgovina je bila zaradi tako silno zvišanega uvoza v aprilu pasivna za 55 milijonov levov, dočim je bila lani v aprilu aktivna za sko-aj 100 milijonov levov.
Gospodarski odbor romunske vlade je sklenil, da se uvedejo 25%ne premije za izvoz ovčjega mesa v Francijo.
Indeks proizvodnje poljske industrije je dosegel v aprilu 101,9% (v 1. 1928 = 100), dočim je znašal lani samo 83 5 odstotka.
V Hamburgu se je ustanovil sve lovni gospodarski institut. Naloga nove ustanove je, da proučuje material, ki ga že sedaj zbira svetovni gospodarski arhiv, in o svojem delu poroča gospodarskim ustanovam.
Največji nemški kemični koncem I. G. Farbcn bo izplačal za 1. 1937. Bodstotno dividendo, dočim je izplačal lani samo 7odstotno.
Da bi se angleška tekstilna industrija zavarovala pred zaščitno carino, ki jo je uvedla egiptska vlada na tekstilne izdelke, bodo ustanovile angleške tekstilne tvor-nice svoje tovarne v Egiptu.
Nemško-francoska trgovinska pogajanja, ki so potrebna zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji, se bodo začela 9. junija v Parizu
Občni zbori
Prometna banka d. d. v Ljiib ljani ima 15. redni občni zbor dne 20. junija ob pol 4. v sejni dvorani zavoda, Pred gkofijo 1/1. Na dnev nem redu so tudi volitve. Delnice treba položiti najmanj deset dni
Olajšave za obiskovalce Ljubljanskega velesejma v inozemstvu
Na podlagi velesejmske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški biroji, pa tudi jugoslov. konzulati, imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki bo od 4. do 13. junij#, brezplačen vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: V Nemčiji 25"/«, na bivših avstrijskih železnicah 25 do 33 ’/»%, v Bolgariji 50*/*, Grčiji 25%, Madžarski 25 do 33°/», Italiji 30%, Poljski 33®/«, Romuniji, Češkoslovaški, Franciji in Švici 25%. V Jugoslaviji pa imajo 50% železniški popust na la način, da jim je potovanje iz Ljubljane nazaj do meje brezplačno.
pred občnim zborom. Vsakih desel žilni, kolonialni in mednarodni delnic daje pravico do enega glasu
Tržna poročila Ljubljanski živinski sejem
Na sejem dne 1. junija je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 41 (14) volov, 52 (18) krav, 22 (18) telet, 5 (2) prašičev, 381 (245) prašičkov za rejo in 152 (25, od tega 6 klavnih za Dunaj) konij. Cene so ostale neizpreme-njene: voli I. 5'25-5'75, II. 450 do 5'—, III. 3-75—4-25, krave debele 4—5'25, klobasarice 2-25 do 3'50, teleta 7—8 din za kg žive teže, prašički za rejo 120—200 din za komad, konji od 400 din dalje.
Mariborski živinski trg
Na sejem dne 1. junija je bilo na trg postavljenih: 12 konj, 8 bikov, 52 volov, 303 krave in 19 telet, skupaj 394 glav živine. Cene so bile te: debeli voli (1 kg žive teže) od din 4'50—5'90, poldebeli voli 3-50—4-50, plemenski voli 4'50 do 6'—, biki za klanje 3-50—5—, klavne krave debele 4-25—5'25, plemenske krave 3'50—4 75, krave za klobasanje 2-50 do 3'50, molzne krave 3'75—5, breje krave 3'50 do
4-50, mlada živina 4-50—6, teleta
5-50-7. Prodanih je bilo 232 glav.
Mesne cene: volovsko meso
I. vrste 1 kg din 10—12, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic
6-12, telečje meso I. vrste 10—14, H. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din.
Slavija
gr^r Jugoslovanska zavarovalna banka ^________________  f	v	Uubljani
Gosposka ulica 12, ielelon štev. 2176, 2276.
Podružnice: ‘Beograd, Magreb, Sarajevo, Csijeb, SV©vi Sad in Split
Kongresne prireditve
Delovni program kongresa je bil /.e določen na zadnji seji Centralnega predstavništva v Ljubljani ter smo ga tudi v celoti objavili v »Trgovskem lislu«. Ta program je jedro kongresa in njemu bo tudi vsa posvečena druga kongresna številka »Trgovskega lista*.
Kongresni odbor pa je poskrbel, da bodo za časa kongresa tudi številne druge prireditve, in program teh prireditev je določen takole:
Petek, dne 10. junija:
Na kolodvoru sprejem gostov.
Ob 8. zvečer: V dvorani hotela Union na čast kongresnih udeležencev koncert Akademskega pevskega zbora.
Ob 10. zvečer: Pozdravni večer v hotelu Union.
Sobota, dne 11. junija:
Ob 9. dopoldne: Otvoritev kongresa v veliki dvorani na Taboru. Popoldne nadaljevanje kongresa.
Ob 6. zvečer pred Glasbeno Matico: slovesno odkritje Adamičevega kipa in koncert Hubadove pevske župe. Nastop 10 pevskih zborov, skupno nad 450 pevcev. Zadnjo točko izvaja nad 200 pevcev.
Dopoldne in popoldne promenadna koncerta. Zvečer predstave v dramskem in opernem gledališču.
Nedelja, dne 12. junija:
Ob 9. dopoldne slavnostno kongresno zborovanje v veliki dvorani hotela Union.
Ob 3. popoldne: Ogled velesejma.
Ob 8. zvečer: na čast udeležencev kongresa »Gorenjski slavček« v operi.
Dopoldne v Zvezdi promenadni koncert.
Ponedeljek, dne 13. junija:
Ekskurzije in izleti v najlepše kraje Slovenije. Prijave za te izlete in ekskurzije se sprejemajo do 8. junija. Prijavite se čim prej!
Doma in po svetu
Glavni urednik »Jugoslovenske-ga Lloyda« Ivan Malinar je praznoval te dni 301etnico svojega uspešnega in zaslužnega novinarskega dela. Skozi tri desetletja se je uspešno boril za napredek našega gospodarstva. K zaslužnemu jubileju mu izrekamo tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi mogel še mnoga leta z enakim uspehom nadaljevati svoje koristno delo.
Med »Hrvatskim dnevnikom« in »Obzorom« se je začela polemika, če je prav, da se označuje hrvatski narod kot seljački narod in če je klic po ustanovitvi seljačke države upravičen.
Glasilo Bunjevcev »Neven« odločno zavrača dr. Pernerja, ki je znano popevko »Srem, Banat in Bačka«, spremenil v »Srem, Banat in Bačka, svi smo mi za Mačka«, ker je to čisto neresnično. Bunjevci niso za Mačka, temveč za kraljevino Jugoslavijo in za kralja Petra II. ter za jugoslovansko edin-stvo.	.	,
Novi divizijski poveljnik v Ljubljani div. gen. Djordje S. Lukič je nastopil svoje novo službeno mesto. Gen. Lukiču je Slovenija dobro znana, saj je bil' takoj po vojni vodja artilerijske podoficirske šole v Mariboru.
Potniki v Italijo se opozarjajo, da je na meji zelo stroga kontrola, če so si potniki nabavili lire na zakonit način. Zato naj si vsi potniki kupijo potrebne lire pri pooblaščenih zavodih, da ne bodo imeli sitnosti. Zavodi vpišejo nakupe v potni list. Turistične lire so po 2‘32 din.
Gostilniška pivovarna v Laškem je dozidana ter je prispela tudi že oprema pivovarne, da bo mogla pivovarna dati prvo pivo v promet že to jesen. Pivovarna ima tudi koncesijo za izdelovanje kvasa. Vse investicije za tovarno znašajo 7,5 milijona din. Predsednik upravnega sveta je g. Ciril Majcen, tehnični vodja pa inž. Uhlir.
Evropska delniška družba za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beogradu znižuje glavnico od 4 na 3 milijone. Delnice bodo znižane od 500 na 375 din nominalne vrednosti, vsak delničar pa mora plačati še 250 din od vsake delnice v novi fond za neizterljive terjatve.
Elektrifikacija zagrebške okolice uspešno napreduje. Tako je bilo priključeno združenim električnim centralam v Zagrebu selo Cvetkoviči. V vseh hišah brez Izjeme je sedaj napeljan električni tok. Združene centrale v Zagrebu so nato sklenile, da bodo letos v 200 hišah napeljale električni tok brezplačno.
Zadnja povodenj Mure je napravila v Prekmurju in Medjimurju okoli 17 milijonov din škode.. Posebno velika škoda je v Prekmurju.
V univerzitetni knjižnici v t>o-fiji je bila otvorjena razstava bolgarskega in jugoslovanskega tiska.
Prizad je objavil, da bo sprejemal odslej samo pšenico žetve 1938.
Veliki betonski most cez Uno pri Bihaču, ki je veljal 3 milijone din, je bil izročen prometu.^ Trgovci najraje naročajo šolske zvezke, poslovne knjige in razne
pisarniške potrebščine v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali v podružnici v Mariboru.
Veliko novo poštno poslopje bodo sezidali še to leto v Kruševcu. Poslopje bo veljalo 3 milijone din.
Ob izročitvi polnomočij prvega romunskega veleposlanika v Varšavi objavlja »Gazzeta Polska« uradno obvestilo o poljsko-romun-skili zveznih odnošajili. Ta vojaška zveza služi izključno samo obrambi in nima nikakih agresivnih namenov proti nikomur. Ta zveza je element miru. Ko se je spoznalo, da je propadel sistem kolektivne varnosti, je začela Poljska delati na to, da normalizira svoje odnošaje s svojimi sosedi.
Papež je dovršil te dni svoje 81. leto ter je pri tej priliki dobil številne čestitke iz vseh delov sveta.
Kardinal Verdier je po evharističnem kongresu odpotoval na Slovaško, kjer je bil sprejet z velikimi svečanostmi. Kardinal je izjavil, da se v svoji molitvi vedno spominja tudi Francije in češko-slov flš kG
Švedska ne bo izstopila iz Zveze narodov. Zunanji minister Sandler je zahteval od obeh zbornic, da obsodita razvoj vojnih dogodkov v Španiji in na Daljnem vzhodu.
Ameriški Slovaki, ki so prinesli s seboj original pitsburške pogodbe, so bili sprejeti v avdienci od predsednika republike dr. Beneša. Nato so položili venec na grob neznanega junaka. Sprejel jih je tudi predsednik senata Soukup, ki jim je med drugim dejal: »Kar se nas tiče, se nikar ne bojte! Tu smo in tu tudi ostanemo!« Vodja ameriške slovaške delegacije mu je na to odgovoril, da niso prišli Slovaki iz Amerike na češkoslovaško, da bi češkoslovaško oslabili, temveč da jo oklepe.
Iranski (perzijski) prestolonaslednik se je zaročil s sestro egiptovskega kralja.
Britansko-nemška pogajanja zaradi ureditve starih avstrijskih dolgov so pretrgana, ker Nemčija noce teh dolgov plačati.
V egiptskem parlamentu je izjavil poslanec vladne večine, da si Egipt nikakor ne želi cionistične vlade v Palestini, ker bi bila v tej državi komunistična aktivnost dovoljena.
Zaradi deviznih prestopkov je
bilo v zadnjem času na Dunaju aretiranih okoli 2000 oseb, med katerimi so Židje ln arijci.
Eden tajnih vzrokov za zadnje dogodke na češkoslovaškem so proti svoji volji tudi Škodovi zavodi. Ti zavodi zaposlujejo danes okoli 40.000 visoko kvalificiranih delavcev za oborožitveno industrijo. Zavodi veljajo danes po pravici kot eno najpomembnejših svetovnih podjetij oboroževalne industrije. Kdor razpolaga s tem podjetjem, ta je za vojno dobro pripravljen. Vse kaže, da je tudi želja po posesti škodovih zavodov bila eden skritih vzrokov za zadnjo kampanjo proti češkoslovaški.
Oilbor zveze francoskih uradnikov je sklenil, da zahteva 10%no povišanje plač. če tej zahtevi ne bo ustreženo, bodo začeli uradniki stavkati.
Romunsko vojno posojilo v višini 2.350 milijonov lejev je bilo podpisano v nekaj minutah. Stroški za izdajo posojila so znašali samo 3000 lejev.
Radio Ljubljana
Sobota dne 4. junija. 10.00: Prenos otvoritve Ljubljanskega velesejma — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi	—
13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Rezervirano, za prenos promenadnega koncerta — 18.40: O mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: VI. večer muzi-komedi-jantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja dne 5. junija. 8.00: Kvartet rogov — 8.45: Napovedi, poročila — 9.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani — 10.00: Verski govor (prior Valeri-jan Učak) — 10.15: Slavnostne koračnice (plošče) — 10.45: Otvoritev kongresa Društva za ceste (prenos iz Trgovskega doma) — 11.30: Koncert. Sodeluje g. Jože Gostič, tenorist zagr. opere in radijski orkester — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Plošče — 17.00: Veselo popoldne za birmance. Plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura: a) Foerster: Po jezeru, fantaz. (prof. Lipovšek), b> O naši narodni zavednosti (F. S. Finžgar) — 20.30: Koncert vojaške godbe — 22.00; Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek dne 6. junija. 9.00: Napovedi — 9.05: Plošče — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 9.45: Verski govor (ravnat. • Jože Jagodic) — 10.00:	Plošče — 11.00:	Otroška
ura (gdč. Manica Komanova) — 11.30: Radijski orkester in Cimermanov kvartet — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Plošče — 17.00: Gospodarska navodila za junij in tržne cene -- 17.30: Šramel učiteljskih abiturijentov, pevske vložke poje Drago Žagar, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek —	19.00:
Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Čajkovski): Slovanska koračnica (plošče) — 20.00: »Trije ženini«. Glasbeni pisani večer. Zamisel in izvedba Adamičevih fantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Torek dne 7. junija. 11.00: Moje knjige in moja knjižnica (Oskar Hudales) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila —	13.00:	Napovedi —
13.20: Koncert Radijskega orkestra   14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Devize, devizne omejitve in način plačila brez deviz (dr. Mihelak) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave
— 20.00: Koncert Radijskega orkestra — 21.00: Rossini: Italijanka iz Alžira, opera (Prenos iz Rima)
— okrog 22.00: Napovedi, poročila.
A
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6 II
Strojno podjetje
R. WILLMANN
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3
Beneški jarmenikl, cirkularke, nihalne žage nalnovejše konstrukcije, brusilni stroll — Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvornlce — Transmisiiskl deli, kakor osovlne, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti
— Rebraste cevi Iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom
— Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave — Prolektlranje In oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav — Vsakovrstna popravila strojev — Ponudbe brezplačno, na žel|o strokovnjaški obisk
Telefon h. 20-55
Trgovci!
PRESITE ODEJE
nabavite najceneje pri industriji odej
F. Dobovičnik • Celje
ifrinua ki mora s svojim VUUVfli delom preživljati več otrok, želi dati
15letno hčerko, s 4 razredi meščanske šole in trgovskim tečajem
v trgovino ali kot prakti-kantinjo v pisarno — Kdor ima možnost zaposliti delavno, pošteno in vestno dekle, naj sporoči upravi »Trgovskega lista" pod značko »Grosman"
Širite »Trgovski list«!
EFKO
KOS
SVILENE SRAJCE ZA GOSPODE • DAMSKO PERILO IN SVILENE BLUZE • KOPALNE IN OBALNE OBLEKE
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL. 5
ANT. KRISPER COLONIALE
w	LASTNIK
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA
T VRŠE V A C. 31 — BLEIWEISO VA C. 58 Veletrgovina kolonialne In špecerijske robe Velepratarna kave / Mlini ta dišave Telefon interurban 2263 / Brzojavni na.lov: Verlič Ljubljana / Ustanovljeno leta 1834
%
POSLOVNA HIŠA IN SKLADIŠČA
Direktni uvos kave, čaja, jušnega sadja, dišav in vsega drugega kolonialnega blaga. Zaloga špirita, iganja ln vseh mineralnih voda.
Teina postrežba / Ceniki na raapolago
Birmanska darila
ure, zlatnina, srebrnina ln optični predmeti po nizkih cenah pil
J. VILHAR, urar. LJUBLJANA
Vse vrste manuVakturnega in krojaškega blaga
dobite najceneje pri
B. MAKAR, Ljubljana
Kolodvorska ulica 24
Zahtevajte vzorce • Oglejte si naš paviljon H 304-308 na velesejmu
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani